SI. 24
V Trstu, v sredo 24. marcija 1886.
Tečaj XI.
EDINOST
(ilasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
»EDINOST« z zha)tt 2krat na teden viako orada la sabote o bludne. Čuna zt, v«e prilogo Tzl.. za polu leto » d. 50kr„ za Satrt leu t gl. T & kr. — Sama priloga s'ane 1. gl. SO kr. za cclo leto.- Posamezne ŠMVilke se maivajo pri opravniitv i in U atikan \ Tratit po £» Kr.. v uorlnl m v Ajdo v«Sltil po ti ter. - \arob*im. raku-»cije .n in««fH.re nrei^ma Ourivnlštvo, vm Torrente, »Nova tlakama*.
\ i__
Vsi dovtsi aa poSiljajo Ursdnlitvu »vla Tarrsnto« »Nuova Tipografia:« v«akmor»oltl frankiran. Rokooiai posebne vroduosti «e ne vračajo. - Imeratt (razne vi-ste nama nila in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi prav e.eu6; pri kratkih oglaein z drobnim ?.rkft<"ni o.' ?>iačnie 7.a vsako besedo 2 kr
O kmetijskem pr a sanju.
(Dalje).
I)a se morejo torej državni stroški v redu obdržati, da se država vedno ne obdolžuje ter s tem v propad ne gre, mora se poprijeti jedinega sredstva, ki jej je na razpolaganja, namreč povišanja davkov. Državne potrebe v Avstriji, kakor tudi po druzih evropskih drŽavah so ogromne, od kar so vse države uvedle iz previdnosti stalne vojske, ki stanejo ogromno troškov. Zalaganje vojnih stroSkov pa zahteva vzlasti od kmeta obilo žrtev: on mora v vojake dati najboljše svoje moči, lastno sinove, ki bi mu lahko na domu pri obdelovanju polja dosti pomogli; pri tem nosi on relativno naj-veči davek.
Da se država propadanja kmetijstva obvaruje, ne da bi zemljišča s prevelicitni davki obtoževala, da jim davke več kot mogoče olajšuje, morala bi gledati, da si na kak drug način dohodkov preskrbi. Mej družim bo poslužujejo razne države, vzlasti pa Nemška in Francoska takozvane varstvene carine, namreč, oproste ali sieer maihen davek tirjajo od domačih pridelkov ter toliko večlega nakladajo na uvažano robo. *)
Tem potem pripreči se lahko konkurenca z amerikanskimi in drugimi žiti, ki je osobito zadnja leta nadvladala ter se domačim pridelkom pomaga do boljšo cene in raz prodavanja. Le v tem, da naša vlada večjih davkov ne naklada na uvažana žita, tiči uzrok, da se domače blago ne more razprodati, Čeprav ga je v deželi mnogo, kajti ne more tekmovati z unanjirai deželami, koje žito cenejše oddajajo*
Ali tudi v tem sredstvu, katero vlada lahko uporabi, da pride do večjih prihodkov, tiči svoja senčna stran ter često k rat radite carine mora trpeti vsa
*) V irstv n;i mula carina obstoji tudi pri naa zu žito in nekatere druge pridelke iti Izdelke.	llred.
PODLISTEK. Malavika in Agnimitra.
Indijska drama Kžilid&sova.
N i slovenski jezik preložil dr. K. ar ol G laser.
(Dalje).
(Oba ni oglrditjeta prekrasno naravo).
Zdaj nastopi žalostna Malaviid).
Malavi M.
Skorej se sama pred seboj sramujem da kralja ljubim, čigar sreč Se ne poznam: kako bi tedaj premogla, dragej prijateljici o tem kaj javiti Hada bi vedela, kako dolgo me bog ljubezni pusti v tem neznosnem bobi (gre uekohbo stopinj naprej). Kam se naj napotim? (Premiiljevaje) Uže se spominjam. Kraljica mi je rekla: »Ker sem vsled nepazljivosti Uautamove pala iz zibalnice, me noge bole; zarad tega izpolni ti željo zlatega aSoka: če razcvete v petih dneh, ti hočem milost skazati fcdihuje), da ti izpolnim tvoje želje«. Tje hočem iti, kamor me kliče moj nalog, Bakulilvalika pa naj pride za menoj z
dežela in osobito ubogi, ki je primoran bogatemu posestniku iu pridelovalcu potrebni živež drago plačevati.
Tekmovanje je duša trgovini, brez njega zadnja skoraj ne more obstati; da bi le ne bilo sleparskih borz, od katerih eo odvisne cene raznega blaga, ne kakor hočejo trgovci, ampak kakor hočejo borzni Judje, ki na drugo ne gledajo, nego na to, kako bi sebe bogatili ter ubozega v nič devali!
o	o
Države se tudi poslužujejo drugih virov prihodkov, da morajo državnim stroškom v okom priti, kakor n. pr. takozvanoga monopola ali samsraz-prodaje. Pridelkom, koje država v monopolu ima, določuje sama višje ali nižja cene. Pri nas je n. pr. sol in tobak po istej ceni, po katerej država hoče, da se razprodaja.
V zadnjih sesijah nemškega državnega zbora je predlagal Bismarck, naj se v Nemškej uvede samorazpro-daja tudi nad alkoholom t. j. vsem žganimi pijačami. Predlog je skoraj pokopan. Sicer bi pa tak zakon pri nas bil potreben, ker morda z njim bi se vsaj nekoliko preprečila grozuja razvada, ki je našla vhod tudi mej naše kmetstvo, kojemu razjeda moči in možgani ter ga moralno gonobi; — menimo namreč žgagnjepitje, ki je tudi eden ne majhen vzrok propadanja kmetskega stanu.
Iz vsacega je torej jasno, da je v sedanjem času nadvladal boj mej raznimi stanovi, boj mej bogatim in ubogim, tih sicer, ki pa bode prej ali slej odkrit in tem hujši vzplapola, ako se nižjemu kmetskemu in (letalskemu stanu ne bode iskalo pomoči z dobrimi postavami in naredbami.
Zakaj je neki na dnevni red stopilo prašanje socijalistov? namreč, kako bilo mogoče družbene razmere tako vravnati, da bi se vsi stanovi kolikor motfno dobro čutili, da bi se J delalskemu stanu pomagalo do boljšega živenja, ako ne uprav radi raz-! nih zakonov ki so hoteč si morda
i nanožnieami, med tem pa se hočem za ; nekaj časa prepustiti svojej tugi. (Hodi sem ter tje),
Viduiaka.
Glej, gle1, tu pa ie zdravilni sladkor-ček za našega prijatelja, ki se je preveč žganjice nalezel!
Kralj.
No kai pa je?
Vidula ha.
Celo blizo tam se šeta Malavika sama, žalostnega obraza v priprostoj obleki.
Kralj (veselo)
Kaj praviš? Malavika je blizu?
Viduiaka.
Gotovo.
Kralj.
Ko slišal »om oil tobe, da preljuba V bližini biva, oživelo mi Sreo n a novo jo; Hnj tudi potovalec, Ce žojii turo pa, z voHoljom ti Posdrnr(ja čapljo, ki naznanja mu, I)a bližnja roka mu krepčila da. Kje je? Povej?
Viduiaka.
Ravnokar je stop la iz drevoreda, in se je napotila sem, kakor je videti.
Kralj.
Prijatelj, vidim jo. Tu deklica je polnih bokov, Šibka Okoli srede in kipečih pen, lil lepe velike oči krase
korist doprinesti, človeškim stanovom škodili ter njih stanje shujšali.
Sedanje socijalne razmere So res ozbiljne in kritične; povsod je to prašanje na površje prišlo, povsod so v skrbeh, kako bi preteči anarhizem preprečili, vladarske prestole ohranili pred dinamitom in pretenjem nemirnih socijalistov.
Prišel je čas, ko se posestniki bolj s silo trp^, nego radovoljno glodajo, čas, ko nižji takozvani delalski in kmetski stau le z strani in črno gleda na bogatega posestnika ter mu v notranjosti srd nanj vre, vsa morala in vera pri tem stanu malo ali nič ne izda, le oborožena, stroga moč ga more pred nemiri in rabukami varovati: to je pa sad novodobne izgoje, novodobnih «učenjakov» ki, mesti ljudstvo k dobremu voditi ter iz njega dobro državljane in kristijane narediti, ščuvajo ga proti veri in posestvu, vero zasramujejo ter pravijo, da je zadosti, ako človek sam sebe za Boga ima!
Ni čuda, da jo potem tako neuko ljudstvo, po raznih časnikarjih in knjižurah podpihovano, nemirno ter se le sili uklanja — ono Sčasoma postane nezadovoljno tudi z istimi svojimi podpihovalci, ki so mu odvzeli še zadnjo iskrico vere, dušne človekove vodnice, ter se spravi nad bogatejši del ljudstva, pustošeč in ropajoč ter samo si pravico delajoč.
Kaj druzega neki naj bi bil ua-rok zadnjih nemirov v Londonu, na Francoskem, predlanjskim na Italijanskem in neštevilnih »štrajkov«, o kojih se dan na dan sliši? Se — celo zvitemu Bismarku je — jelo po glavi šumeti, kaj bode li z Nemčijo, ko ne bode moglo redarstvo več burnih socialističnih elementov zadrževati ter jel je misliti, k\ko bi se nemirov obranil; zadnjič pn izpokal kar meni nič tebi nič Poljoo z njih posestev, da jih kruha lačnim svojim podvržen-cem da.
(Thlje prih.l
Jej lico; glej, kaj mično giblje se. Močno se je spremenila; to se takoj vidi, kajti
Obraz blodi joj kakor (jarakandu*) Obleka njena jo brez lepotičja ; Jazminu*') jo cel6 enaka, ki Začel mladike je poganjati.
Viduiaka.
Ljubezni bol tudi njo zlo tare, kakor tebe.
Kralj.
Samo iz prijateljstva do mene tako govoriš.
M<ilavik<i.
Ašoka v svojej priprostoj obleki in v svojem hrepenenju j)o nježnej lepi cvetki mi posnema mojo bol: na kamenitno klop v hladnej senci hočem sesti in se pomiriti.
Viduiaka.
Si slišal, da je rekla, da jej srce hrepeni ?
Kralj.
Iz tega še ne sklepam, da je mnenje utemeljeno, kajti
Bpomladni veter, ki po zraku nosi Mešičje kuravakovih cvetlic, Ki 7. iipžiio roso perje oživi In mladim cvetkam novo moč deli,
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nadvojvoda Albreht v malo dneh nastopi pot skoz Dalmacijo v Bosno in Hr-cegovino; njegovo popotovanje imi zgoli vojaške namene.
Poslanska iborniea je 19. t. m. za ela razpravljati proračun za leto 1886. Vpisalo se je 41 govornikov proti proračunu in 25 zanj; vsi pač ne pridejo na vrsto; uže prvi dati so govorili proti proračunu: Eigner, Hallovlch in Pirquet, zanj pa: Rajč in Bertolini, Promber je interpeltral zarad rabe vodije Kroith-a v moravskem deželnem šolskem svetu; Vrabetz pa zastran dostavnine poštnih nakaznic. 20. t. in. sta govorila Vošnjak in Dzieduszycki za proračun, M-nger in Pacher pa proti njemu. Grof Golachovvski se je svojemu poslanstvu odpovedal.
Odsek ia deželno hrambo je 18. t. m. rešil 5. zakona o črnej vojski; ta §. govori o izvenrednej rabi Črne vojske zunaj državnih mej in skler.olo se je, da se črna vojska v vojni sme rabiti le tedaj zunaj državnih mej, ako stojna vojska in vojaška mornarica, potem nadomestna re-serva ne pokrivajo več zakonito določe« nega Števila orožene moči in sicer le za tisto dobo, dokler vojna potreba to neobhodno zahteva; potrebna moč pa se ima jemati le iz prvega sklica črne vojske. — V seji 19. t. m. pa je odsek sprejel ves zakon. Vlada poda v kratkem zakon, glede preakrbovanja vdov vojakov. Minister za deželno bran je v odseku objavil osnovo izvrševalnih predpisov k zakonu o črnej vojski.
Iz Vošnjakovega govora za danes posnemamo to le: Narod mori plačevati vedno večje davke, poljski pridelki pa v ceni vedno padajo, in vsled tega Dreti kmetskemu stanu poguba. Slovenec je helot na Štajerskem tudi pod to vlado; mi nemamo slovenskih šol, ni slovenskih učiteljev za ljudstvo, v srednjih šolah se za slovenščino ne stori ničesar, slovenski sinovi se v Mariboru in Cel ji zatirajo; uprava in pravica se dela v nemškem jeziku in večkrat tudi po rezoni nemškega političnega prepričanji; porotne sodbe so v Celji sestavljene jedino le iz slovenskih nasprotnikov in slovenski na-rodnjak je uže »a priori« obsojen. Govor-
tvoje
*) Na katero cvetlico je pesnik mislil, ho iio da določiti.
*') Jasminum multiHorum, ima mnogo utrdi.
Ta lahni veter v srcu vzbuja rad Želje čo tudi vzroka ni za to. Malavika (sede). Kralj.
Skrijva se tam zadi za ovijalnice. Viduiaka.
Jaz uže vidim v duhu Iravatijo blizu. Kralj.
Oroslan se ne boji krokodilov, če vidi
• blizu lotusovje.
Mdlaviki.
O moje srce, ne goji želj, ki se ne-, mogo vresničiti; zakaj me trpinčiš?
Viduiaka (pogleda kralja). '	Kralj.
Kak6 to ljubim, draga, Banta veš, Zakaj da koprniš, mi scer no javljaš ; Kdor tulita in ugiblje, ta ne pride Resnici vselej in cel6 do dna. Pa mislim vonder da sem jaz predmet, Po kterem hrepeni ti srčioe. Viduiaka.
Skorej boš rešen vseh dvomov. Tukaj le pride Bakul&valikfL eel6 sama, katerej jsem bil izročil glas o ljubezni.
Kralj.
Pa bo tudi mislila na naše prošnje? Viduiaka.
Ta robska hči vender ne pozabi tako važne naloge.
(Dalje prih.).
EDIN
OST
nik konci svojega dolzega in temeljitega govora pričakuje, da vlada odpravi narodne krivice in da popravi, kar je zamudila.
29. t. u), je sprejela poslanska zbornica I začasni proračun do konca meseca maja. Potem pa se je zopet nadaljevala splošna razprava o proračunu in sta za proračun govorila knez Alojzij Lichtenstein in Ton-ncr, zoper proračun pa Pickert in Tomas-czuk. Včeraj je bila zopet seja.
Scharschmidov jezikovni predlog hoče desnica zavreči. Tudi Poljaki nečeje » tej zadevi sporazumeti se Z levičarji, ker vedo, da bi potem njiti želj v <1riavn«m zboru ne podpirali niti Čehi niti Slovenci. Desničari! se sedaj bavijo v vprašanjem, ali naj bi se v državnem zboru kar prešlo pri drugem branji o jezikovnem vprašanji na dnevni red, ali bi pa desnica sama predlagala nov jezikoven zakon. Ako se desnica odloči za poslednje, ta stvar še ne pride tako bitro na dnevni red, kajti odsek bi imel z novim jezikovnim zakonom mnogo dela. Ozirati bi se moral na razmere in potrebe posamičnih dežel. Nov zakon bi bil jako obširen, imel bi pa tudi pri raznih določbah mnogo izjem. Mi Slovenci bi želeli, Če se izda tak zakon, da bi mu z raznimi izjemami ne vzeli vse veljave.
DruSCvo poljedelcev in gozdnarjev na Dunaji je poslalo poslanskej zbornici proš njo, v katere) zelo nujno priporoča monopol na žganje. Prošnja naglaša, dn je kmetijstvo v Avstriji trikrat do Štirikrat tako obdačeno, kakor v sosednjih deželah, kar je vzrok, da se kmetije zadolžujejo. Državna modrost toraj veleva, da se kmetijstvu bremena /lajšajo.
Hrvatska regnikolama deputaciju zahteva nekda sledeče: Poslopja skupnih o-blastev na Hrvatskem na| imajo madjarsko hrvatske grbe, a na njih se smejo razobesiti samo hrvatske zastave; pri pošti in železnicah se smejo nastavljati samo take osobe, ki so zmožne hrvaščine; a nobena naredba, ki se tiče Hrvatske, se ne sme izd iti brez vedenja dotičnih hrvatskih faktorjev, kakor se je osnovalo finančno oskrbničtvo v O^eku, ki ni podrejeno Zagrebškemu finančnemu ravnateljstvu, dopisovanje mej oger.sko vlado in Hrvatsko mora se vršiti samo v hrvaščini.
Vnanje dežele.
Mej bolgarskim, knezom in velevlasti je nastalo neko nasprotje zarad njegovega imenovanja za generalnega guvernerja vshodnje Rumelije, knez se sklicuje na dogovor s Turčijo, vsled katerega Be ima imenovati za vse iivenje, velevlasti pa zahtevaj. i, naj se imenuje le od pet do pet let. Ta zapreka še ni rešena, ker se knez neću udati, velevlasti pa nečejo odjenjati in zarad tega se tudi konferenca, ki ima konečno rešiti turŠko-bolgarsko prašanje, ni še sešlu v Carigradu.— Meja mej Srbijo i u Bolgarijo se je zopet odprla.
V	Berolinu vedno bolj na dan stopajo socijalni demokrati. 19. t. m. so napravili zbor, ki je bil mnogoštevilno obiskan. Državni poslanec Bebel je v njem govoril, a policiji je zbor razpustila; vsled tega se je zbrala velik• množica, katero so le s trudom razku žili. Pričujoče uradnike je ljudstvo kepaio in led vanje metalo. Več izgre inikov so zaprli.
V	Litihu so 19. t. m. tudi socijalisti razgrajali. Plenili so kavane, pobrali okna in klicali: »Smrt kapitalistom!« Policija in meščanska straža ste rabili orožje m mnogo je bilo ranjenih i nad sto zaprtih. Škode je več stotisoč frankov; več policijskih komisarjev, žandarjev in poveljnik meščanske straže so bili ranjeni.
V	Belgiji, v mestu Jemappes so tudi po nt,čl oa 20. na 21. t. m. delavci razsajali, unel se je boj mej njimi in žendarji ter je bilo več žendarjev ranjenih, deset delavcev pa so zaprli.
Na Angleikem. še ni končana mini-sierska Kriza; Gladstone si prizadeva, da pregovori Chamberlain-a in Trevelyan-a, ki sta prosila za odstop, naj ostaneta v ininisterstvu. a doslej je bilo vse Djegovo prizadevanje zaman. Razvlastitvi grajščin-skih posestev, kar bi državo stalo 1400 do 2400 milijonov gold., ne upirata se sicer, ali s tem nista zadovoljna, da bi irski parlament dobil v roke kontrolo teg« velikanskega zneska in potem toliko laije
ščuval zoper Angleško. Stanje angleške vlade jo vsekako zelo kritično.
DOPISI.
Iz sežanskega okraja. (Ceste). Vsakemu je dobro znano, da lepe in dobre ceste pospešujeio obrt in kupčijo, ter da je promet le na podlogi tega mogoč, ako ima v to onasredstva, po katerih se more pridelke in izdelke izvažati in uvažati. Kder je pa obrt in kupčija, kder se bavi ljudstvo z umnim kmetijstvom, pravimo in tudi smelo trdimo: tu j« dobro doma. Iz tega je toraj razvidno, da so gmotnemu napredku ceste jedne prvih, glavnin pospešil.
V tem okraju govorim le o skladovnih cestah.
Če vemo, kak načrt je predpisan za drž avne in skladovne ceste, da-si mora delo en in isti namen doseči, a da je glede projektovanih troškov mej tema velik a razlika, čuditi se mi je, iznenadjen sem, ko potovaje opazujem, da ima Kras toliko lepih cest, koje morem z najboljimi državnimi primerjati.
Gotovo, da je v to potreba resne volje, zdravih misli, krepkega postopanja, ka. koršue vlastitosti prištevam v prvej vrsti cest. od horu sežanskemu, še več pa njega voditelju g. R. Mohorčiču, in ako jemljem v poštev še varčnost, dajem s|. cest.odb. najbolje spričevalo o delovanji.
Prav te dni so me napotila opravila v Trst in prav vesel sem bil, ugledavši uže zopet novo cesto, in sicer mej Krepljami in Prelovcem.S tem je storjen velik korak Ipavcem v korist, kajti vozniki teško ob loženi udarili so v Trst grede, vedno raje na Komen, nego skoz bttnjel, Dutovlje, da-si tudi so na onej poti imeli često komaj premagljivih ovir, s katerimi jim je pretil nesrečni hrib.
Na tak način nam je rešeno ubogo blago, živina, potnikom pa je olajšana trudapolna pot, za kar si štejem v dolžnost na tem mestu izreči hvalo v imenu potnikov in voznikov ipavskib.
Kos te novo dodelane ceste drži po ravnem, le malo po malo se vzdiguje, kar je komaj znatno in kar tudi naravno mora biti, ker se pozneje sklopi z drugo prav tako cesto. Toraj skoro ravna črta, po planem, kar odlikuje in diči taka in enaka podjetja in pri čemur je treba zmirom pozor obračati.
Povpraševal in tudi sem zvedel, da je bil podvzetnik tega dela Kršar, zidarski mojster iz Skopega. Mož ta je mej svetom dokaj znan in slove tudi drugod kot dober poznavatelj zidarstva. G. načelnik je v tej osebi gotovo našel dobro moč, pridnega, zvestega in skrbnega delavca, pa poštenjaka.
Žal ml je, da se ne morem tako pohvalno izraziti o cest. odboru komenskem.
Mej Koprivo in Skopim je ob cesti kamen, ki kaže z napisom mejo oskrbovanja cest enegajn druzega okraja. Od tam naprej proti Štanjelu nisem več opa zoval take rednosti, ko po cestah gornjega Krasa. Sem ter tja se vidi ria tej cesti Še velike zanemarjenosti, kakor je debelo kamenje, v časih pa tudi zemljo, mesto drobnega grušči; tola prepričan sem, da se temu pride v oltom, ko bodo kmetje plačevali tudi v tem okraju davek za gru?ičanje njihovih skladovnih cest.
Bolj ko to me pa bode v oči poprava ceste na Kremenjaku t. j. mej Koprivo in Kobdiljem. Kar naravnost, brez ovinkov, naj povem, da je načrt jako slabo skovan. Začetek in konec projektovanega novega k<>Sčeka moral bi se, predno se jame delati, popolnem predrugačiti ker tako hoče zdravo oko. ob enem se pa troški nad 100 eld. znižajo. Saj pravim, načrte delati ni igrača I G. S. v Pl. bi bil stvar menda bolje izpeljal; zakaj ne bi se bili potrudili k njemu? Upam pa, da mi si. cestni odbor te opomnje ne vzame za zlo, ker jaz ne mislim pkatl, nego koristiti, da se še za časa ta nedostatnost odpravi.
To govorim iz žalostnegi prepričanja, da so se uže marsikie delale ceste, ki so vsled nepremišljenega načrta zgubile vso veljavo in praznile po nepotrebnem ž^p. Tako n. pr. bode moral cest. odbor sežanski vendar enkrat pokrpati nekoje ceste, k1 so jih rami predniki izdelovali. Slišim, da bo k malu volitev novega cest. odbora v Sežani. Za načelnika gotovo ne bo nobeni!! agitacij, kajti kedor pozna gosp. M., prizna mi. da nemajo za to nalogo spo sobnejŠ- ga moža od njega. Posebnih Zaslug si je pridobil, ker je mitnici v Lokvi na stala po njegovem prizadevanji, ltoje dohodki bodo tolki, da bodo KraŠevci ondašnjega okraja v kratkem rešeni vseh cestnih naklad.	Potovalec.
IZ Komna, 16. marcija 1886. {lip. dopis.) Doniš s komenske meje v 19. štev. letošnje •Edinosti« je prav pn nepotrebnem razžalil hvalevredno osobje, ki se je aktivno u eležilo veselice, kojo je napravilo tnkajšno pevsko in bralno društvo »Lira« dne 21. febr. t. I.
Kazim edinega dopisnikovega rapor tirja je bilo vse občinstvo,- ki se je udeležilo veselice, z vzpehom popolnem zado-
voljno. Mej ljudstvom se je celo slišalo, da tako lepe beseie ni bilo še nikdar v Komnu.
Pa kaj ne bi? — saj se je ubrano in izurjeno petje raožkib, kakor tudi mešanih zborov po sobani tako sladko In lepo razlegalo, da je vsem srce igralo.
V deklamaciji »Pevčeve kletve« je gospod Luznik sam sebe prekosil — akopram ni iz Lavričeve šole — on ni le gladko in razumljivo deklamoval, temuč tudi tako nneto m občutljivo, da je moč kletve vse poslušalce do živega prešinola, in Še le vesela igra »Kateri bo« je se svojimi prostodušnimi burkami prebudila poslušalce iz otožnega zamiŠljenja, provzročenega po efektu »Pevčeve kletve«. Da se je pa ve sela igra prav dobro igrala, dokaz je temu obilno aplavdiranje. Da bi bila igra »pogreta rihtan, kakor jo imenuje oni dopi-sun, ni res; — izmej 9 igralcev bilo jih je 7, ki je niso še nikdar predstavljali.
Nič manj pohvalno je bil »prijet pozdrav in govor, kateri je raporterju t.ko hudo živce razdražil. Predno objavim oni toliko napadani govor, zdi se tni umestno, da povem, kako je nastalo društvo »Lira«. Ko je bilo ustanovljeno »Bralno društvo«, hoteli so k temu pristopiti tudi pevc. A ker so nekoji iz »Bralnega društva« zvedeli, da bi tudi pevci radi k društvu pristopili — domenili so se, naj se dene vstopnina na 80 kr. Gotovo da — ko so slišali naši fantje, da je treba na mesec toliko plačevati — vpalo jim je srce do »Bralnega društva«, in ker ni bilo za nje v »Bralnem društvu« prostora, ustanovili bo si tedaj svoje lastno pevsko in bralno društvo »Lira«.
Pustivši torej na stran pozdrav in srčno zahvalo za udeležbo zbranega občinstva, podaje se tu po onem dopisniku v 19. Št. »Edinosti« grajani govor v vsem svojem obsežku:
Slavno občinstvo! — Ako se ozremo po svetu, tedaj zapazimo vebkmski napredek v vsakej stroki — v vsakej zadevi; in če pogledamo v socijalno živenje, tedaj najdemo brez števila društev, nodisi znanstvenih, umetnostnih, rokodelskih, itd. — Da so pa društva — ako jih umetno pod pravim pomenom besede— prevelike važnosti in koristi, tega mi ni treba posebe povdarjati, ker se samo ob sebi umeva.
Radi tega se je tudi v Komnu ustanovilo pevsko in bralno društvo »Lira«, kateremu je edini namen, vzgojevati in izobraževati kmetiški stan.
To koristno — če tudi od neke strani prezlrano — društvo se je uŽe pred 10 meseci ustanovilo, in sicer pod vplivom našega za vsako koristno napravo unetega predsednika prečestitega gospod dekana, ki se ne brani s preprostimi pevci občevati pod eno in isto streho.
Program je torej društvu prav lep, a škoda, da radi domačih prepirov in nesloge, ki se je posebno v zadnjem poletji ponavljala, ni bilo mogoče vseaa izvrševati, kakor je bilo namenjeno. Nameravalo se |e uže večkrat napraviti kakšno veselico, a radi omenjene vražje nesloge ni je bilo mogoče izvršiti. Sedaj pak. ko so se nekoliko duhovi pomirili, ko nam veje ugod-neji veter, storili smo vender toliko, da moremo danes en malo praznovati veseli pustni čas.
Slavno občinstvo, in posebno dragi mi društveniki! Kaj ne bi bilo možno in našim socjalnim razmeram primevno, ko bi se večkrat tako složno sešli — kakor danes? Jaz mislim, da z nekolikim pogu< mom in malim žrtvovanjem dalo bi se to noseči: Stopimo torej srčno na noge, okle-nimo se naše »Lire« in podpirajmo jo tako, 1a bodo njene sreberne strune slavo pele Stvarniku, milej domovini in rodu našemu! Pri tej priložnosti pa spomnimo se, ko vedno zvesti Slovenci, naše vzvišene vladarske rodovine, ter zaorimo jej trikratni Zivioll!
Po dovršenem govoru je nastalo burno ploskanje In frenetično nonavljani živio klici na Nj. veličanstvo. Iz tu razloženega je dovolj razvidno, da ni govornik v ni-kikoršnem obziru prestopil meje spodobnosti in zmernosti.
Oigovarajoč torej na dopisnikovo strastno obrekovanje, s katerim je nameraval govornika pred občinstvom ponižati — povdarjati je, da ima odurno napadeni govornik vse one sposobnosti, katere njegov stan potrebuje, in d< ni še nikoli se svojim uredovanjem povoda dal, da bi se mu na inerodajnem mestu rogali in smijali. Nasproti temu prepričano j« občinstvo, da neotesani dopisnik s komenske meje, kakor tudi njegov pajdaš, ki vedno našo »Liro« ščuvata, Še prav dosti poduka iz katekizma potrebujeta, in posebno poduka o kršćanskej ljubezni do blžnjega; sicer naj bodeta Lirina nasprotnika uverjena, da sta na merodajnem mestu uže od prei-šnjih dob poznana kot puhloglava vzne-inirjevalca.
Omeniati je Še. da je sijajnost zgorej opisaue veselice deputacija Tižaškega sokola poveličavala, in da je gospa gostilni-čarka vse svoje goste prav ljubeznivo po stregla z dobrim vinom, z ukusnimi jedili, posebno pa z izvrstnimi slaščicami in rt žotom, katerega je zlobni poročevalec — sram ga bodi! — neizrečeno ognjusno kvalificiral.
S Krasa 11. marcija. Akopram nas je odstavil pust svojih burk i veselic, ter so nastopih za kristjane ozbiljni dnevi, vendar nas zima noč-* zapustiti, ker še vedno svoje občutljivo Želo stesa v naravo. Na polji in v vinogradih je vee mrtvo i mraz prikieplje kmetovalce na dom, kder tarnajo, da so v delu zaostali, boječi se zopetne slabe letine. Slišijo se tu ii vedne pritožbe o slabih letinah m uboštvu ; a I njimi se ne opomore, ampak je treba skuhati zristi ona zla, katera prevzročevajo bedo. Smelo trdim, da so veseliČni odseki na Primorskem prav povoljno razveseljevali predpust se svojimi veselicami, katere so vsestransko prekosile veselice prošlih let. ludi vaške veselice niso zaostale, nego pomogli so si mladeniči z »bando« ali vsaj se »škripačem« da so zadostno se vrteči vredno obhajali predpustnice. Čitalnične veselice, ne bande, tudi ne škri-pači ne pomogo občinstvu do blagostanja, kajti s takimi sredstvi se ljudstvo ne omika, ne blaži, tudi gmotno ne ojači, ampak kolikor toliko detnoralizuje i gmotno v pogubo gazi.
Da plesne veselice ljudstvo demorali-aujejo, uvideva se pred plesom ob nedeljah, ko so skorej prazne cerkve, kajti mladina se Iišpa za ples, matere kuhajo hčeram »kofe« in drugi gredo občudovat prostor sukanja. Vedenje mej plesom in po plesu tudi ne pospešuje nikder morale, k večemu le telovadbo.
Da godbene veselice kmetovalce, dninarje, kakor tudi rokodelce drve v pogubo, to je skušena istina, kajti one so prave limanice, na katerih marsikateremu mladeniču po več desetukov na leto obtiči, kakor tudi zdravje i možno tudi — dušno lepotičje. One tudi navduševajo hišne gospodare, da priskrbe sebi in družini na •lan vaške godbe, rešpekt. vpselice. Kupico rujnega vinea i boljši prigrizek nego običajno, Slišal Rem tudi, da s to lepo priliko vasice na stotine več potrošijo, eni na plesišči, drugi v krčmi in zopet na domu.
V času ko se bori kmetovalec za svoj obstoj, dninar in rokodelec za bori kruhek, treba je previdnejšega razveseljevanja — ker ovake priložnosti naklone žalostne nastopke.
Ko bi hotel ovo obširno dokazati, predaljšal bi se dopis ter v zaključek kličem: Oblasti, kojim je dano skrbeti za blaginjo ljudstva, uničite plese, ker z njimi se ljudstvo gmotno i duševno kvari! Ozbiljni so dnevi živeDja.
Vanderček.
14 Lokavca v dan sv. Josipa. Evo vam Žalostne vesti spod (Javenske gore. Po dolgem bolehanji ugasnola je v 17. dan marcija, 321etna gospa Marija Hmeljukova, rojena Pignatari, soproga tukaj, gospoda župana, posestnika in velikega obrtnika in trgovca.
Tužno zvon v Lokavci poje, Glasno toži vžalje svoje; Solnčice Žaluje milo, Za oblake se je skrilo; Ženi blagi luč ugisnila O l sveta se poslovila, Flaka žalostno srce Solze britke nam rose.
Otročiče je prrmila — In soproga zapustila, Se od bratov zdaj poslavlja
V	hladno žemljico odpravlja.
Z Bogom, z Bogom ljubezniva! Žlahti nikdar pozabljiva. Angeljcl naj te sprejme Tja v nebeško veselje.
Glas otožni tu se sliši Danes v vsakej uboge j hiši: Blago srce je zaspalo, Več darov ne bo dajalo. Z Bogom, 2 Bogom dobrotljivat Ubogim nikdar pozabljiva. Jezus duši milost daj I Vzemi jo v presveti raj.
Priti mora vsak na vrsto, Z iaj so deli tebe v krsto.
V	zemlji boš slovenski spala, Mirno sladko počivala.
Ko trobenta bo zapela, Treda se priroda cela, Z grobov vstali bomo vsi, Skup v nebeško slavo šli.
V	19. dan t. m. spremili smo pokojno na hladne grobove. Govori se, da ni imel Lokavec Še tako velikega in lepega pogreba. Pokojna je bila vrlo čislana. Krot-kost, ponižnost in darežljivost so dičile drago pokoino. Blago rajneo bodo siromašni prav osobito pogrešali, koliko bolj tužni soprog, ostavljeni otroci ter preža-lostna druga bližnja in daljna rodnina.
O i blizu in daleč je prišlo mnogo odličnega n>roda skazat pokojni posladno čast. Iz Ajdovščine in Šturije bila je zastopana vsa gospoda. Prav tako tudi povabljena vsa bližnja čestita duhovščina. Š dska mladina se je udeležila pogreba v polnem Številu. Na rakev je bilo položenih mn<»go krasnih vencev s krasnimi trakovi In napisi. Najlepši so bili oni bližnjih sorodnikov: soproga, otročičev in bratov; mej temi se je prvi odlikoval tu-kajšnega občinskega odbo-a z napisom; »Lokavška občina žaluje po tebi vzgledna mati«. »Bliga dobrotnica ubogim«*. Da je
EDINOST
bila pokojna domačinom priljubljena, to se je videlo v tem, da so bile hiš- do domačih vaseh malo da ne vse zaprte. Ljudje vsake vrste so hiteli k pogrebu. Pogreb je vodil preč. g. župnik iz sv. Križa. Krsto so nosili štirje obČ. odborniki. Pogrebu načelnik je govoril tužno nadgrobnico. Marsikoje oko je porosilo vročo solzico po blagej pokojni. Kakor v živenji, tako se je^tudi po njenej smrti ubogim delila miloščina.
Zdaj zagrnena v hladnej domačej zemljici spi v Gospodu, čakajoč velikega
poslednega dneva, da voskresi od mitvih v večno slavo.
Malllošlnj, kvarnerski otoki
15. marcija 1886. Redko, zelo redko kedaj se nahaja kak dopis v slovenskih novinah od teh strani obalov tužne Istre. Temu pa ni uzrok narodno spanje, kajti zavest in narodna probujenost se je začela tudi Dri nas polagoma razcvetati, ter proti i k ljubu vsem zaprekam naših narodnih sovragov mora s Časom le vendar pravica zmagati, ter Slovanu, naravnemu gospodarju teh pokrajin, upati je boljše bodoč-ntsti.
Istina je gotovo, da nismo Še v ugodnem položaju za narodno reč, a vendar ne moremo tajiti, da nismo za korak dospeli do zaželene enakopravnosti i narodnih naših pravic. 8. februvarja je volil tretji mestni volilni razred, agitacija je bila velikanska, naši narodni dušmani so sve žile napeli, da le do zmage dospe, ali volilci se niso dali več oslepiti na sladke judeževe obljube, ter so možko in kom-patno volili kandidate, ktere jim je priporočal odbor skromne patrijotične stranke. V drugem in tretjem razredu zmagala je tudi ogromna večina omenjene stranke, iako da ima sodaj popolno večino v mest-uetn starešinstvu (zboru). 3. marcija pa je bila volitev novega nadiupana i bil je enoglasno izvoljen g. Matija A. Vidulič, mož poštenjak, bogabojeČ i poznan, da spoštuje i ljubi pravice tlačenega, tako tudi naše tuine raje (i to je tudi zagotovil v svojem programu). Za svetovalce so bili izvoljeni gospoda Gladulič, Mirkovič, Gjudrovič I Kozulič, vsi poštenjaki i če ne ravno rodoljubi, vendar se ne prištevajo k i talijanske j stranki, ter se smatrajo sami, da so Hrvati.
Sto zmago je propadla i upati smemo za vedno skrajna liberalna italjanska stranka, pristaši iredentarjev i sodrugi »della Societa politica istriana« ; upamo po pravici, iia se sedaj žalostne razmere na narodnem polju tudi v tem mestu (mesto stare Liburnije) na bolje obernejo, ter da narodni jezik, katerega govori vse prebivalstvo, jezik je bil pred maloveč nego 20 leti kot razbojnik popolnoma iz šole izgnan, zopet na svoje mesto stopi.
V soboto 6. marcija smo imeli na tem otoku v Velomseiu (Lussingrando) redko in impozantno slavnost. Prihod Njih.ces. Vzišenosti nadvojvode Karola Štefana in visoke Njegove soproge, uadvo)vodinje Marije Tereze toskanske, katera sta se na 28. febr. v Beču poročila. Znano je, da je nadvojvoda lansko leto kupil palačo v Velomseiu in jo potem premenol v svoj častni uvor (Vila arciducale). O i tega časa se mu je ta kraj tako priljubil, da ga je prvega po svojem zaročenju z svojim po hodom počastil in izbral za »medeno luno«. Priprave za sprejem so bile velikanske, trije lepi slavoloki, mej koji mi oni na glavnem trgu, so bili dovršeni elegantno i taktno, ulice i hiše, z jedno besedo vse mesto je bilo praznično preoblečeno, nije bilo niše, kder ne bi vihrala avstrijska narodna zastava. Stari grad (torre degli U-cochi) kakor ga imenujejo, delal je prav veličasten prizor. Ob i. popodne je naznanilo pntrkovanje zvonov i strelanje topičev, da se bliža c. kr. jaht »Fantazija«, katera je uro kesneje vrgla kotve v luki zunaj mesta. Nj. visokosti so se tedaj izkrcali v elegantni čolnič, pripravljen od tukajšnjega c. kr. pomorskega glavarstva, spremljeni od c. kr. okr. glavarja Trukse, c. k. glavarja pomorske luke Morine i grofa Koiinske ga. Mej gromovitim i živio, hura i ev va.klici se je pomikal majestetno čoln velikemu paviljonu, kder je Nj. visokosti sprejel s primernim nagovorom mestni Župan Letič, na kar sta se visoka gosta sa ta velikanski sprejem i navdušenost ljudstva presrčno zahvalila, mej ko )imi tudi to le izrazila: »Un si Haspetato e imponente ricevimento ci conturba» Od tu so se Nj. visokosti napotili mej ne-pretrgljivimi živio, eviva i hura-klici v farno cerkev, kder ju je mestni župn k Stup.irič na vratih po obredih rimske cerkve (kakor je pristojno udom vladne hiše) spreiej. Ganljivo se je vs*cemu pri srcu storilo, videčemu visoko gospo pred al-tarjem klečečo v molitvi plačočo. Iz cerkve ste se Nj. Visokosti mej ogromno množico ljudstvu (gotovo nad 7 tisoč) vernoli v Bvojo vilo, navdušenost ljudstva pa je dospela do skrajne meje. Visoka gosta Živo ganjena tacega patrijotizrna, zahvaljevala sta v enomer navdušenemu ljudstvu, zvečer pa je bilo mesto in juka sol i čn o razsvitljeno z umetalnimi ognji, navdušenost ljudstva je trajala še vedno \ dospela do vrhunca v pravi fanatizem, ko sla visoka gosta ob 7 i pol uri stopila nenadoma iz svoje vile, ter mej baklado
mesto pohodila, ljudstvu se pokazat i zahvalit se za tak r»trij<tzem.
Nadvojvoda Karol Stefm je jako popularen i smelo se mora priznati, di je on sfdaj to, kar je bil rajnki i prerano umrli nadvojvoda Maksimilijan, on je še mlad, ima ša le 26 let, ter je sedaj pri mornarici kot major, tedaj po pravici, da se piimorsko prebivalstvo toliko navdušuje In upa v Njegovo prihodnjest. Razjasniti bi Vam imel tudi oficijelni spreiem v Milem Lošinji ali se bojim, da bi Vam prostora zmanjkalo, ako Vam bo drago, hočem prihodnje natmčno opis iti, toliko več, ker zadnje dni t. m. ali prve aprila obišče visoke goste tudi Njih. vzvišenost prestolnik Rudolf r. svojo visoko soprogo nadvojvodinjo Štefanijo, katera oba se sedaj na otoku Lakroma v Dalmac ji mudita. Sprejem, to je gotovo, bode veličasten tedaj na svidenje*).
Jako drago; prosimo večkrat kaj z skrajnih mej naših dežel.
Domače in razne vesti.
Tržaškega župana vmeiš-eenje. Minulo soboto opoludne, kakor smo uže zadnjič omeuili, uvedel se je on cesarja potrjeni mestni župan dr. Baz vsoni, v častno svojo službo. Zbrala se je uže dalj poprej velika množica ljudstva na velikem trgu pred mestno hišo in galerije mestne zbornice so bile natla čene, občinski svetovalci pa črno oblečeni. Ob dvanajstih je odprl prvi županov na mestnik, dr. Mozes Luzzatto sejo, potem pa s«je pietrgal do prihoda c. kr. deželnega namestnika, ki je k malu potem prišel v spremstvu župana Bazzonija in svetovalca deželnega namestništva grof. Giovanelli. Gospou deželni namestnik je stopil na vzvršje ter naznanil, da je cesar volitev župana ur. Bazzonija 15. marcija potrdil. On je pozdravil novi mestni zastop ter opomnil, ua bo njegovo delovanje 2a skupuo blagost le tedaj vspešno, ako ga bodo vodili tisti domoljubni čuti, pe katerih bo mogoče vsem, brez razločka strank, sodelovati, in sme se občinski svet kakor dosle|, tako tudi v prihodnje pri svojem občno koristnem prizadevanji zanašati na adatno vladino pouporo. Na zadnje je deželni namestnik čestital županu k Najvišjej potrditvi ter ga z prisegel. Potem so z galerij zadoneli burni klici: »Eviva il nostro Podesta!«
Župan je v svojem odgovoru najprej deželnega namestnika profil, naj položi njegovo najsičnišo zahvalo za Najvišjo potrditev pred cesarski prestol ter se zahvali v svojem in v imenu občinskega zastopa za zagotovljeno vladino podporo: on pravi, da je uverjen, da bosta občinski svet pri vseh sklepih vodila uržavna ustava lu mestni ustav, in ako bi g0 vendar pri razlaganju in rabi zakonov pokazale različne misli, naj viaua v tem nikoli ne vidi sistematične opozicije, iu župan se nadeja, da bo v zboru vedno viauala popolna zloga, kateri vzgled bo gotovo v občno blagostanje vplival na prebivalstvo vse dežele.
Nato je deželni namestnik zbornico zapustil in spremil ga je župan; ko pa se je ta zopet vrnoJ, pozdravil ga je prvi županov namestnik dr. Luzzatto v imenu mestnega zbora, kazoč na njegova dozda-nja dela i ua ona, ki ga čakajo v prihodnje ter uaglašai zaupanje, kateio ima prebivalstvo u a župana. Župan se zahvali in seja se konča.
Na dan svojega vmeščenja je izdal gospod župan luui nek proglas italijanskemu prebivalstvu mesta Trsta, ker proglas je v eainem italijanskem jeziau m govori tudi le o mestu Trstu, okolice pa ni z euo besedo ne omenja. V tem proglasu naznanja gospod župan, da je cesar njegovo volitev za župana potran da je bil danes vuieščen, on pozdravlja svoje someščane ter obeča, da jih bo vedno vredno zastopal, da bo skrbno varoval njihove moralne interese, pravice narodnosti (samo enej, samouprave in svobode. Glede gmotnin interesov bo njegova skrb, <ia bo občinska uprava v redu in da s* ohrani enakotežje pri dohodkih in trošnih. Potreba bone postbne skrbi za pospeh javnega poduka, za stavbe, lavno varnosi, lepšanje mesta in javno milosrč nost. Najsvetejša naloga uovega mestnega sveta pa bode skrb za zdravje, da se odpravijo glavni vzroki, vsled katerih postalo mesto nezdravo. Nazadnje prosi župan, naj ga meščani pri teh nalogah podpirajo, ker le potem bode vspeh gotov in to store |tem, na se prostovoljno podvržejo zakouu, da bodo skrbeli, da se bo širila liubezeu do reda in miru in da se strasti ne bo 10 kazale, ampak da bo vladali splošna zloga uiej prebivalci ljubega našega Trsta.
Ciosp. profesor Franc Leveč,
ki seiaj ući na višej realki v Ljubljani in ure-mje leposloven list Zvon, odličen in mnogozaslužen rodoljub, imenovan je c. kr. šolskim nadzornikom za radolski okraj.
Razpisana Je Štipendija rajnkega kinonika Staniča z Jetnlm zneskom 64 gld. Uživati jo morejo učenci ljudskih šol in gimnazij, in sicer imajo prednost
sorodniki ustanovitelji, potem oni, ki so mu v svaščini, in ano bi licih ne bilo, naj vredn:Ši, ki obiskujejo šoie m Goriškem. Prošnje se imajo vlož ti do 20. aprila pri c. k. deželnem namesto Štvu v Trstu.
Ilazplsaue službe. Pri hbinskej občini -Južha vodje občinske straže z letno plačo 550 gld. in opravo, potem službi dveh občinskih stražnikov s plačo 240 gld. in opravo. Natančneje se nozve v tamošnjem občinskem uredu. — Pri c. k. dež dnem sodišču v Trstu s užbi sodnega služibnika z letno plačo 300 gld. in pravico na višjo pl.čo 350 gol.)., 159 gol1, službene dokla le in opravo. Prošnje se imajo vložiti do 20. aprila pri načelništvu c. k. deželnege so ušća v Trstu.
Tržaško veteransko društvo
bode še enkrat poskušalo s podpornim oddelkom za boln'ke. Ne vemo, ako bode ta pot kaj srečnejše od prvikrat, ko je moralo odpraviti podporni oddelek.
Norskt bosplc za škrofulozne otroke bodo Dunaičani zidali v Gradu. Ker uže obstoji en tak hospie. bode torej mesto Grado dobilo še en veči zavod.
Vabilo na koncert, katerega priredi g. Gjuro Nedelkovič, rodom Črnogorec, operni pevec (I. bariton; s prijaznim sodelovanjem pevskega ztiora del. podpor, društva, gospice OlgeL dont, umetnice na glasoviru in ved diletantov in diletantinj, v nedelo dne 28. marca 1880. v dvorani »Slovanske čitilnice« (Motite verde). Spored: Antun Forster: Sokolski, poje zbor.
—	F. Lortzing: Car i tesar, poje koncer-tant. — J. Raff: Giulietta-Romeo, Val. Gounod, svjra gospica Olga Lafont. — Krilan: Smrt cara Samuela, dekiamuje gospica Anica Kobalova. — Rossini: Velika arija iz opere »Barbir iz Sevilje, poje g. koncertant. — J. Lisinski : Moja ladja, poje čvfterospev. — tfreutzer: Jedna noč v Granadi, veliki spev, poje g. koncertant.
—	L. M. Gottschalk: Gazquinade Ciprice, svira gospica Olga Lafont. — F. S. Vil-har: Ružica, samospev za sopran, poje gospica A. P ano. — C. J. Umlauf : Erl-nerung an Ems. veliki konceitrib koma t, svira citre g. F. Hostnik. — J. Skranp: Gdje stanek mej, poje koncertant. — Iv! pl. Zaje : Kolo, poje zbor. IMopnica 50 novcev za osebo. — Začetek ob 8 uri zvečer. Na glasoviru spremita iz posebne prijaz u os ti g. Ivan Lafont, profesor godbe. Polovica dohodka je namenjena pokojninskemu zalogu delalskega podpo-nega društva, radi tega se prostovoljni darovi hvaležno sprejmo.
Tržaške novost!:
Darovi. Za olepšanje čestite stolne cerkve sv. Justa se je ustanovilo posebno društvo, kateremu je došlo uže mnogo deuara in te dni je poslal v ta namen nek neimenovan 200 gl., predsednik pomorske vlade, vitez Alber pa 500 gld.
V morje padel je sinoči težak l7an Pregarc iz sv. Alojzija, ker je bil pijan. To se je dogodilo ua molu sv. Karola, in ker je drug težak to videl, rešil je pijanega kolege gotove smrti.
Samomori Sinoči ob 9 uri sta našla 2 mornarja v morju poleg mola del sale mrtvo truplo kakih 50 let starega nepoznanega moža, po obleki in obličju soditi italijanskega padrone ui barca (ladjevlast-nika). Truplo so odpeljali k sv. Justu. Danas sliši, da je v istini nek lastnik ital. male ladije, ki je tukaj zakotvena.
iStralna nesreča. Dve sestri Zamberlan, rojeni v Ronkah, ena 16ietno, druga 20-letno dekle, ste služili skuoaj v enej hiši pri ne kej gospodi v ulici Fontanone. V petek |e bil god gospodarja in torej gostija v hiši. Dekleti, ki niste nikoli pili vina, ste tisti večer preveč v glažek pokukali in najbrže predobro razpoloženi šli spat. Ležali ste skupaj v malej sobici. Pa v petek ste zaspali ne da bi bili vgas-noli svetilnico polno petrolja, katera je gorela poleg postelje. Najbrže se je ena obeh sester kaj prevračala in preobrnola tudi petroljko, vsled česar je bila v hipu vsa sonica v plamenu; ogenj se je hitro širil, t.ko sicer, da je bila k malo vsa hiša po koncu. Ogenj so po težkem delu zadušili, ali obe dekleti so našli strašno opečeni. Obe lepi dekleti so odpeljali v bolnico, kder sti drugi dan po buniti mukah obe umrli. Previdnost s petroljem!
Požar. V nedeljo popoludne se je začelo kaditi iz zaprte pi odajalnice g. Vale osi tz-a v ulici S. Giovanni. V hipu so bili ognjegasci na mestu, prodajalnico so se silo onpiJi in vgasili močen ogenj, kateri je nekda škode napravil za 1200 gld.
PoilcJIsko. 71. letni mešetar Marka Baje iz Hrnšuja je včeraj v pijanosti tako razsajal ua trgu pred veliko vojašnico, da ga je policija morala gnati v zavetje. Z irad razsajanja je policija zaprla tudi nekega N.iceta iz Idrije n neko lehkoživko iz Reke, zarad klatenja pa nekega Še mladega Francelua Iz Ljubljane.— Postopači pa le islijo v Trst. —Ujeli so uže družeča mačka sem došl^ga iz obljubljene dežele, ki je zlatarjem kradel prstane in drugo /1«telimo. 14. letnega kleparskega učenca Ferdinanda Mozetiči so zaprli, ker je v prepiru nekega Vojčiča, čevljarskega učenci z nožem nevarno ranil. Ttžtška odgoja 1
—	Dva sodarja rojena v V|pav^k°j dolini.
nek TroŠt in nek Štibil, sta pila v nedelio v gostilni so iarja Tomšiča, pa pete odnesla, kadar je bilo treba plačati. Zato pa lenes sedita. — Neznani tatovi so vdrli v nedeljo v noči v prodajalnico čevljarja L*bana v Riborgu ter oinesli obuvala za 24 d. Na enak način so hoteli vdrti najbrže isti v prodajalnico čevljarja Renčlja ulici Rosario, pa jih je preplašila policija. Dva tička, nekega Bezeka in nekega Frei-bauerja pa je policija ujela, ko sta ravno hoteia iz neke pro iajalnice odnesti raznih vrvi.
Hojanskl pevski zbor napravi jutre, na praznik M. B. izlet v Piščance. Izleta se vdeležč tudi tržaški pevci in mnogi drugi rodoljubje. — Jutre torej hajd v Piščance, kder je prav dobra doin iča kapljica.
PovodnJ! se je letos bati, ker po gorah leži zelo veliko snega, in če naglo pritisne gorko južno vreme i morebiti še dež. ra7S*jali bo lo hudo gorski hudour-urniki. I r. Prage se uže poroča, da je Vel-tava tako narastla, da se je bati povod nji ob njenih bregovih. Okoli Prage stoje uže polja pod vodo in iz več hiš so se morali ljudje izseliti. Tudi iz Rakonica je prišla vest, da se je voda vanj vdrla.
»Notranjska posojilnica« v Postojni, im< la svoj redni občni zbor dne 28. marca 18^6. ob 5 uri popoldne. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo nadzoro-valnega odbora. 4. Volitev ravnateljskoga od hora in sicer; a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, f) Volitev G članov v nadzorovalnl odbo». 5. Predi« •gi društvenikov.
Satljerejce opozorujemo na razglas slapenške sadjarske šole v denašnj našei številki.
Če« Predel je cesta užo teden dnij zaprta, kar se je nad Rablskim jezerom udri velik plaz snega. Vrh Predela je snega nad poldrug seženj na debelo.
Pevsko in bralno društvo • Lira« v Komnu, vabi vse svoje ude in prijitelje k občnemu zboru, ki bole v nedeljo dne 28. t. m. precej po popoldanski službi b'>žji v ?voj h prostorih. D ievni red : 1) Polaganje računov, 2) Volit v novega odbora in 3) Razni predlogi.
O ibor,
Gospodarske In trgovinske stvari.
Vzroki socijalnc mizerije. *)
Da je delo aobro plačano, treba je po iva^tljivosti, podvzetljivosti pa si ni mogoče misliti brez kapitala. — Kapital oplođuje delalno moč človeškega društva in delo in kapital skupaj uedtavljata krv društvenega živenja.
Ta društvena ali socijalna krv pa postane slaba in društveno živenje nez travo, ako ni harmonije mej obema tvornima elementoma, namreč mej kapitalom in delom. Daudenes pa je prišlo do tega, da se res nahajamo v nekej socijalnej krizi in te krize so mnogo krive države same
Država je se svojimi mnogimi potrebami in mnogimi dolgovi postala nehotć konkurent dela, ona absorbira vse polno kapitala, katerega zopet izda za manj produktivne troŠke, ona torej državnemu životu onjemlje preveč s :ov|, Iz katere je po nekoliko sestavljena kri v drlavuem, oziroma društvenem organizmu, in zato ie ta kri postala nezdrava, in ;l je nezdrav tudi ves socialni život.
Mi opazujemo uže mnogo let, da se mala obrtnija in tudi rmla trgovina mora umikati velike;; velika akcijska društva in sploh veliki kapital je dobil skoro vso obrt-nijo v roke, producral je na debelo, torej mnogo, vsled česar so začele cene padati, in kar je pred 20 leti Sestalo t. 1.— denes stane 120 soldov, ali tudi po takih cenah uže ne ide več s prometom, preveč se producira in delalec in tnali obrtnik ne more več toliko konsumirati. kolikor bi bilo potrebno, da bi denes vse fabrike delale in vsem delalcem dajale dobrega zaslužka. Produkcija ni torej v pravej razmeri s konsumom in to napri*v|)a nezdravo društveno stanje. Veliki kapitalisli nalagajo svoj denar navadno kolikor mogoče na gotovo in za najgotovejše aeržo navadno akcije železnic in drugih podjetnih društev in pa državne obligaciie. — Veliki kapitalisti se denes zadovole z majhnimi obresti le da je kapital zavarovan, tako vsai navadno pravijo. Ali VRled tega pomanjkuje kapitala za manjše obrtnike, mej katerimi je navadno in naravno največa podjetijivost, marljivost in znajdljivost. Denes velja le na debelo in veliko producirati m po ceni prodajati; to pa ne more več pojedini storiti, ampak manjše kapitale prav na način magneta nase poteza veliki kapital, kateri sicer upliva na nižo ceno, ali na drugo stran uničuje zmožnost konsumentov in to zarad prevelikega uapeDjanja p-oduk-tivne moči.
(Dalje prih.)
*) Predavanje g. V, D. v del. po:lp. društvu dne 21. t. m.
K D I N o s r
T:*žno porodilo.
Kava — živahna kupčja po jako trdnih cenah.
Sladkor — v boljšem obrajtu, cene so nekoliko više.
Sadje — gre od rok po trdnih cenah.
Olje, petrolje — nespremenjeno stanje.
Seno — se plačuje še vedno po for. 2.40 do 2.70.
Il Dalmacije dohajajo poročila, da je tam mnogo neprodanega vina, katero imetniki ponujajo po fr. 10 do 18 hektoliter; tudi v Istri so cene vinu nekoliko ponehale.
Borsno porodilo.
Bor*a je biia nekoliko vznemirjena, ker ne zaupa miru na Balkanu in ker so nekatera važna društva objavile slabše bilance, nego se je pričakovalo, vsled tega so kurzi vsih papirjev, tudi državni, postali slabši.	j
IHinajtha Boriva
dne 23. marcija
Enotni dri. dolg v bankovcih 85 gld 25	kr.
Enotni drž. dolg v srebru 85 »	40 «
Zlata renta......114 •	40	>
5V, avat. r*»"»a .... 101 •	85	•
Delnic« narodne banke . . 875 »	—	•
Kreditne de1"4™ . . . . 299 •	50	•
London 10 lir sterlin . . 125 »	80	»
Napoleon....... — »	—	•
C. kr. cekini...... 9 •	99	»
Kr. državnih mark ... 5 »	92	•
Sadjerejci 1
V nedeljo, 28. t. m. pošle sla-penika sadjarska in vinarska $ola. zarad bližnje preselitve na Dolenjsko, v Trst na prodaj razna krasna sadna drvesa najboljših vrst, ČreŠnje, hruške, jabelka itd. Drevje Ffi bode po zniianej ceni prodajalo v ulici Toi rente, pred gostilno »Ali Aurora«, kder se navadno prodajajo rastline.	2—1
Št. 295.
Oznanilo,
Visoka c. k. deželna vlada rza Kranjsko je z odlokom dne 17. marca 1886. št. 2868 dovolila, da se semenj, kateri je bil na 15. marca t. 1. na Verliniki določon — na 27. marca letos preloži.
Županstvo Verhnika dne 19. marca 1886.
T. Lenassi, župan.
Št. 459.
Razglas.
Na dan 3. aprila meseca t. 1. se bodo pri podpisanem na javni dražbi sledeča dela oddala:
1.	Popravljenje šolskega poslopja Podgradom, cenjeno f. 796.
2.	Popravljenje cerkve in llcapla-nije v Pregarijah cenjeno f. 442.
Kdor se bode dražbe udeležiti hotel, bode moral 10 po što varščino (kavcijo) položiti.
Natančnejši pogoji se poizvodo v tukajšuem uradu, kder so tudi proračuni iu načrti v pregled izpostavljeni.
Občinsko glavarstvo.
Pougrad dne 22. marcija 1886.
(3-1)
Jaksetič.
Naznanjam, da sem prevzel kavarno
11
Alla Tcniec"
na <logan*kttni lr«u in se priporočani p. n. občinstvu za mnogobrojni obiyk. Točna in dobra postrežba, vsi slovenvk časniki, mnogo nemških In Ital. Časnpisovitd 3—2	Jakob Adamič
Poe;lavitni
nauki in molitve,
G--------- ki jih mora znati kdor
hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva do 4 nove.
VLiLHOV
Lik ver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastih »a dekretom a pripravljen od
ROM A ti 0 VLAHOV
Šibenik (Dalmacija) sa filialkom n Trstu, Via S. Lazzaro Br l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje mjeinn sa vodom, kiivom, vinom, teorn il juhom. Rastavljen je iz vegetalnih Rokovali, imajučih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djelovanje pokazuje n žeiudou i kod probavlja-jučih organali; nadalje r?isti krv izpravljajud slabinu i tmmost i pospješujući tek. On cisti polagano, nnlštuje gljiste ublažujući kroničke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sv« malo po malo zastarjela bolesti hemoroidah.
Uzme li sr- likera danomice, čuva od otrovnih miazmuh, proizvirućlh koli od pokvarena /raka, toll od epidemijah, zato je izvrstan lirk proti groznici i proti koleri.
Ono pako 5to sačinjava pravu osebinn likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane sr^bi i pokunje-nosti od škodnih posliedbrali, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih.
Zaista iza malo danah čovjek, koji st. služi t m likerom ćuti, da mu je povro-ćena životna »naga, i čuvstvo blagostanja čini ura zadovoljnim, prolmdjenim i svježim za sviki lad.	39—49 Da se olahkoti kupovanje obćinstvu irosj odar tvornice osnovao jc na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svili kavanah i rakijašnicah.
<3
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
par commerclo ed Induatria.
versamentTin CONTANTI
Banconote: 3\7o ainuo interesse vera« preavviso dl 4 giornl 3 » » » . , . 8 »
3\'i» » » » » »30 >
Per le lettere di versamento attualmente in ctrcolazione, il nuovo tasso d' Interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a sejonda del rispettivo preavviso
Napoleoni : 3Vlo annuo interesse verso preavviso dl 30 giornl 3 ■ » » » » »3 meti 3 U » » • » » 6 » Banco Giro:
Ban onote 2'/„•/„ fi0pra qualunque somma Napoleoni senza interessi
Assegni
Kopra Vienna, Prapa. Pest. Bruna, Troppavla. Leopoll, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bmek, Graz, Salishurgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite
dl Valori. divise e incasso eoupons V'//
Antecipazioni
sopra Warrants in contantl, interesse da con-venirsi.
Median te apertura di credito a Londra H9!0 nrovvipione per 3 mesi. » efrettl5'f,% interesse aniiuo Bino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883	10—48
fiigagsssi^jsis^gEiHj
v
Nove Smarnice
za leto 1886
so že > tisku; up.irno, da bodo do srede marča dovršene in bodemo potem n:it:in-čmje poročili.
To naj služi za odgovor na več vprašanj zarad „Šmarnie." „Katoliška Bukvama * v Ljubljani,
Stolni trg št. C.
SlSlSirJl^D
Marijaceljske
želodečne kapljice,
OBLEKA
le iz trajne vočje volne, za moža srednje velikosti.
310 metrov za jedno obleko:
za gld. 4 96 iz dobre ovčje volne* za gld. 8— Iz boljše ovčje volne; za gld. 10'— Iz line ovčje volne; gld. 12*40 iz jako ilne volne.
POPOTNE 06RINJAČE, komad po gkl. 4, 5, 8 in do gold 1*2. — Nujfmeje obleke, hlače, prevlekaće ali svrline suknje, blago za suknje in dežne plašče, t.ill loden. kn-mis, predenino, cheviot, tricot, ogrinj iS*) za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
UBtaiiuvlJeno
IT
— ltfiO -
fabriška zaloga v Brnu.
Vzorki franko. V/.orki /ogledniki) ruzpo-Šiliavnjo se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. P o š i 1 j a t v e proti povzetji čez 10 gl f r a n o o.
V zalogi imam sukna vedno za več. nego loO.O >0 gld. a. v. in urneje se, da mi pri veliki svetovni tvgovini ostane mungo *uk-ne»iih o s t a n k o v, dolzib od 1 d > 5 metrov, in sem tor^-j primoran, tako ostanke po j a k o n i z k I h f a b r i 9 k i h cenah razpečavati. Vzorki od teh se ne morejo r«z-f)o8iljaH, iamrnf wnjn se pii ne u<»iij:ijo(5l ostanki ali se 'iSje dtnar nazaj, /Opomniti je, da drug« ii -rue tudi "lenjnv jo ostanke,, alt proti slabŠ Miiu blagu, denar se pa nazaj ne da,'.
Vsled posnemanj po sleparskih llrmah sf-m primorun iioslužev».tl oglašanja ter prosim p n. obi nstvo da se spominja moje solidne Jirmc ter da me počasti z obilnimi uaro3b:im'i na Itoje bom vedno pazil.
Dopis\ VHpremljejo so v m-mšU -m, češkem, og rskein, poljskem, italjanskem in irancoskem jeziku.	B—50
izvrstno delujoče zdravilo uri vseh boleznih na želodcu. Nnnrecenijive dobrote je posebno v »liv njihov pri netečnosti, slabosti želodca, ako z grla. smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, gorečiče (rzavcij pri preobilnej produkciji slin, rumeniei blu-vanjiin enjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) Určv želodcu, zabasunji. preobilnosti jedi In pijač v ž lodcu, proti glistam, bolezni na vranici in Jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici ju z nakaaom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar .k angelju vnrhu.	34_52
■>• Brady KroniHier, Morava.
V Trstu jih pa dobite pri lekamičarju J. Sera val lo blizo starega sv. Antona.
Trgovina A. Majer-jevega
Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI
(pivovarna na paro) priporoča
Cesarsko, in Bock-pivo
v skrinjicah po 25 ••> 5'>$tekl.
LA FILIALE
<lella
BANCA UNION
TRIESTE s'occupa dl tutte le operazloni dl Banoa e
(II Cambio valute.
a) Accetta tersamenli in c.onto corrente: Abbuonando 1* interesse annuo per Banconote 3 It °/o con preavviso di 5 giorni 37 4 ,	„ » 12 .
4% ,, a sel mesi fisso
per Napoleoni 3 % con preuvvlso di 20 giorni 3'/t „	„ , 40 .
3'l, m » ,t t 3 mesi
....... 6 •
/'er lo lettere dl Ver^amonto in circo a/lona II nuovo t»ssu (finterea-te undrli in viiror« a partlro dal giorno 14. 21. febhraio, i. 21 maržo 9 maglio e U Agosto a seconila dol preaTviso. Triesta 9 lebbrato 1886.
m' BANCO GIRO
abbuona. do II 3°/c Interesse annuo slno ^ualunc: a somma; prelevazlonl slno a horini .000 a vlsta verso clićnue ; importi n ggiorl preavviso avantl la Borsa. — God erma del versamenti In apposlto librottr.
vT* nte^^ln pertutti l vers t entl fatti a qualsiasi ora d* ufflcio la aiuta del viedesimo piorno.
Anmuiiio p«l p - oprl eor rentiMti l' incasso di Camhiali ftr Trieste, Vitima t Budapest, rilascia loro assegni per queste ultime ptatte ed accorda lom le/acolta di domlolllar« effetti premo la sva cassa franco d' o^nl Mp«an por eml. b^ S' incarica delVa.cquisto e della rendita di effetti pubblicl, valute e divise, nonehe deli' ineasso d'assegni, cum-biali e coupons, verso '/»% provig-gione.
c) accorda at suoi rommittenti la facolta di depositare effetti di gualsiasi specie e ne cura gratis Vincassa di coupont alla scadenza.
La Filiale della Banca Union
[filnztone ^lerci) s* incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie acl es9a consegnate, oppure polizzc di carico o Warrants.	1-2- 10
tu
Polnilci iz kovine c,k,	Kovinske pipe
a iiatofienjo j tekli nlo z vii om in pivom si	V^Kk	za anda od vina in piva za pritidiijen
z »'pkami i/, ka'(Hik<i: /.aoimio Hi! RADI .	^^^	kHrr.nvunVAlInni
patent
za soda od vina in piva za priti/njenje. eamozupretlom.
Tc pipo ho nikoli na sMsujn kakor drvene iti sn Li-^iulelJ ]> <\setu ne-fkodljlve. Oblika prnkt ■■jia in dalo d ■vrScno lu trdno. Vsled Crujno.ui veliko prihratijenjii proti ledenim pip m.
Zatvoru se trdno, puBđajo n( ln PUtu lahko.
Al tiglio vecchio.
(Zur Alten Lindn). Grostilna v »Via N vi o v a«.
Ima izvrstno graSko pivo (Schreinei), izvrstna vina ister-ki, ogerska in druga; uoinnčo, jako okusno kuhinjo — vse po najnižih cenah.	2—2
Priporoča se p, n. občinstvu:
Jakob Koffenig,
gostilničar.
za natočonjo - tekli nlo z virom in pivom ah zil, l »pkami iz ka .Čuka; zapirajo h u gami.
Ako ae 7. rol.-o nekoliko prltUno Kllmbo, ki de na iij>iu naliaja odpre »e zuM"pka od kunfiu.a ; tekoCina polagoma ras« v steklenici; pivo se preveč ne p«nl, ako gc tu polnilec rabi. ^ ina in piva s n nifi na po-/■milii v.sled sumozatvor nja Ht>«k-1 lil-. Vsakdo jih lahko sam rani.
s .leden polnilec steklenic z <-«vko iz kaučuka f. 2.20. Poštnina 20 kr. •— Likver-pipe f. 2.20, pipe zu dessurt-vina f. 3.50, pipe za točenj- A f 4.50, pipo za sode B f 5.50, pipe za sode C f 6 50, pipe za sode D f 8 50 Ilustrovnii c<*niki hreaplažno in franko.
H. HUTTER,
, IX., Maximilianivlntz nachst der Votlvklrche.
Prodiijalce n sd podaj a odbituk; Agentom zaslužimo plačo.	Q{
•252Sa5a5a5^aSZSHS35aSHSZS?J25a5Ma5H5ESHnaasa5MH5H5E5«a5Z525H5asa5a5aSHSa5 •
z
■4.
rehanje uže prihodnji
mesen
SKEČKE k
lesec.
SREČK
snmo
10^1
Glavni dobitek v gotovini
i
gld. .50.000 gld.
10.000 gld., 5000 gld. odleg. 20°(1||4782 den. dobitkov,
kinesem-srečke dobivajo so
vlotrijslem bureauogerskega «Tocke-klvib
IliKltmiM Šia. W iitzn»*rg:iR«e 6.	5—
Lantruu nruttr^ •KhlNf'M« - »vouien In onn»vorni ur««mu- VIKTOK DOLENti
.	V. I»OLKN(j v »r-m...