PavSaHil franke « driavl SHS. 14. ile«. V Uubllani, v sredo 19. Januarja 1S21. Posamezna štev. 1 krono. Lelo ¥» Izhaja rasen nedelj >« praznikov vsak a a n ob 10. uri c!opet«flna. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod- . pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslauo ter notice isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust. Ugasilo juiestov. socilalno • demokratiine stranke. TeSefonsks it« 313. Naročnina: IJo pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20-Za Nemčijo celo leto K312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za lisi so poštnine proste. Upravništvo je r Ljubljani Frančiškanska ulica St. 6/1* Učiteljska tiskarna. Iz ustavotvorne skupščine. LDU Belgrad, 17. januarja. Včerajšnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 17.10 popoldne. Seje se niso udeležili komunisti. Ministri so bili vsi prisotni. Zapisnik prejšnje seje se je sprejel brez izprememb. Tainik Risto Odavič ie prečital imena poslancev, ki so odložili svo-ie mandate. Zatem se ie prečital doniš ministra nravde. ki zahteva, da se poslanec Zunič radi Drestooka ss 30 in 31. tisk. zak. izroči sodišču. Zahteva se Je odstopila Dristoinemu odboru. Nato ie dobil besedo posl. dr. Milan Korun, ki je v imenu soci-ialističneea kluba protestiral »roti postopanju predsednika skupščine. k.er ni na zadmi seii dovolil, da se urečita iziava sociialističnega kluba ni)vodom prestolnega govora. Posl. Ji'van Džonovič ie eovoril nato o isti stvari. Zatem ie čital poslanec Žarko Jakšič nadalievanie poročila verifikacijskega odbora. Skupščina ie sprejela predlog odbora, da se verifikacija Doslancev. katerih pooblastila še niso došla. odeodi. dokler verifikaciiski odbor ne dobi teh pooblastil. Pri poročilu, da se ootiraio triie zastopniki iz okupiranih kraiev. se ie opiris'1 k besedi ministrski predsednik Nikola Pašič. ki ie iziavil nastopno: »Ker so ti kraii oo mednarodni pogodbi orioadli natn ter se nam v kratkem času izroče. imaio nravico. da imaio svoie zastopnike tukai. Prosim vas pa da tem nfiho-vim nravicam ne prejudicirate, ne-eo da prepustimo narodu samemu, da iih uporabi, kadar bo čas za to.« Posl. dr. Boe ti mil Vošniak Je v ime- nu verifikaciiskega odbora izJavll. da so to oociio zahtevali begunci iz okupiranih kr?.ievv iziavlia na v imenu zemJioradničke skupine, da vidi v oocitt preiudic narodne volie. Posl. Ante Branlč (zemlioradnik) ie iziavil nato. da se strinia s predgovornikom. Predsednik ie nato odredil glasovanje. ter ie bil soreiet predlog vlade, da se oociia ne Izvrši, temveč se izvolitev noslancev ore-oiistl narod« samepau. Nato se te nadaljevalo poročilo verifikaciiskega odbora o novodošlih pooblastilih, i nakar sta bila zaprisežena muslimanska poslanca Ali Selif Hadžija Murtez in Fesitti Kurbegovič. Po petminutnem odmoru ie zbornica orešla na volitev odbora za iz-premembo poslovnika. Voliti ie bilo 20 članov. Predložene so bile 4 kandidatne liste, katerih nosilci so bili Stanoilo Vukčevič, Miloš Moskov-lJovič. Voiin Brkič in dr. Korošec, (to Je bila lista poslancev Ljudske stranke in hrvatskeea Narodnega kluba). Glasovali so samo oni oor stanci ki so že oriseeli. Oddanih ie bilo 230 glasov. od katerih ie dobila prva lista 179, druga 34. tretia 14 in četrta 3 srla sove. Z ozirom na to le dobila prva skupina 16 članov v odboru za izpremembo poslovnika, druga 3 in tretia 1. Predsednik ie pozval odbor, nai se »utri dopoldne konstituira in takoi prične z delom. Prihodnio seio skliče predsednik pismeno. orosil ie na ooslance. nai ne čredo domov, ker bo seJa sklicana tako! ko odbor za iznremembo poslovnika konča svoie delo. Predsednik ie zakjtučll seio ob ool 20. Težave za sestavo nove vlade. LDU Belgrad. 17. januarja. Po informacijah iz merodajnih virov še niso premagane težkoče pri nogaianuh za sestavo vlade, Zemljo-raduiki izjavljajo, da sprejem njihovih znanih 20 točk pomeni samo garancijo. da bodo Dodnirali vlado v vprašan iu ustave, ne pa. da bodo zato tudi sodelovali v vladi. Načrt ustave ki ga oreiemaio zemliorad-niki. Je načrt dr. Markoviča z izore-membami no Pašičevi vladi. Situ-ac.iia torei stagnira, oa ni neiasna: gre za to. ali ba te dni prišlo do soo-razurna v tehle dveh vorašaniih: orvo Je vprašanie prisege, drugo oa vprašanie § 35. poslovnika o kvalificirani večini. Glede prisege zahtevalo eni, da se izpusti-prisega Bogu. d» se izpusti orjsega kraliu. tret# da se izpusti prisega kraliu in Bogu četrti, da se ne izpusti ničesar. Veliko važneiše pa ie vprašanie kvalificirane večine. Tu zahtevata eni za spreietn ustave dve tretiini članov skupščine, torei 280 glasov za ustavo. Drugi oa stoie na stališču. da ie za snreiem ustave potreben kvorum polovičnega števila mandatov plus 1. torei navadna večina. Muslimani so stavili posredovalni predlog treh petin, torei 252 glasov za ustavo, za maniše stvari na polovico odsotnih olus 1. Socialisti m komunisti zahtevata za ustavo 280 glasov, za maniše stvari pa nad polovično večino prisotnih. Gospod Pašič kot zastopnik vlade ni bil pripravljen popustiti v tem vprašanju. muslimani pa oraviio da bi g. Pašič popustil, ako bi na to pristali demokrati. V muslimanskih krouth računata, da se bo to moglo doseči z nadallnlmt oogaJanJi. Tedai se misli da bi se vse druge maniše reči mogle rešiti v poslovnem odseku in da tudi vprašanie prisege potem ne hj delalo velikih težkoč. Bo] za Izpremembo poslovnika. LDU Beograd, 18. jan. Na prvi seji odbora za Izpremembo poslovnika se Je odbor konstituiral nastopno: predsednik Vuklče-vič (radikalec), podpredsednik Timotejevi*.' (demokrat), talnlk Moskovijevlč (zemljorad-nlk), V splošnem se misli, da bo odbor hitro končal svoje delo. Pri splošni debati zemljoradnikl In muslimani niso zahteval! Izprcmebe prisege. Zastopnik Šurmln fe zahteval, na] poslanci store slovesno obljubo na edlnstvo države. Izjavil pa so Je proti prisegi. Komunisti so bili zoper. vsako prisego, posebno pa Se zoper prisego '‘Milu. Socialisti so zahtevali, naj tudi dru-8° stranke prisežejo, kakor so prisegli tudi Ce bi druge stranke ne hotele prlse- ’ socialisti, da bi zapustili skupMI- ’ L*** Markovič predlaga, nai ° “ P°o 0v,,ika ne Izpremenl. Predlaga pa k Členu 8 dodaU* „a ne gme tanglratl svobode Poslanca,^ lahko povo svoje uazlrauje o obliki države. Sklenjeno le, naj voditelji klubov stavijo svoje predloge. Po členu 19 se je sklenilo na predlog muslimanov, da se ustavnemu odboru lahko predlože predlogi šele 20 dni po Izvolitvi tega odbora, ter da je dovolj, da pradlog podpiše 10 a ne 20 poslancev. Člen 35 so demokrati Izpremenlil v toliko, da Ima predsednik pravico vzeti besedo poslancu, ako bi govornik s svojim govorom hotel zavlačevati sejo. Člen 38 Je Izpremenlen tako, da skupščina lahko na predlog predsednika vlade ali desetih po« slancov brez debate, samo na podlagi navadnega glasovanja odredi kloturo, ki ne sme biti krajša, kakor 15 minut za covor. člen 41 )e tako Izpremenlen, da veljajo za stvarno popravke odredbe člena 35. — Prihodnja seja odbora za Izpremembo poslovnika se vrši ob desetih dopoldne. Protič ne bo odstopil! LDU Belgrad. 17. jan. Nekateri radikalni poslanci so posetili gosp. Protiča in ga prosili, da bi prišel v klub in odkrito povedal svoie mnenje o vseh vprašanjih. Ne ve se. ali bo g. Protič to storil. —• (Današnji belgrajski jutranji Usti pa imajo vest, da je g. Protič demisioniral kot predsednik radikalne stranke.) LDU. Zagreb, 18. jan. Dopisnik »Riječi« javlja svojemu listu, da je neresnično, da bi se bil Stojan Protič zahvalil za čast predsednika ra-' dikalnega kluba. Včeraj popoldne ob šestnajstih je bila seja radikalnega kluba, na kateri je Protič referi-ral o aktualnih političnih vprašanjih. * Goreča želja demokratov po odstopu Stojana Protiča iz političnega življenja se ne bo izpolnila. Stojan Protič bo ostal eden vodilnih mož in politikov naše države. Popolnoma si nasprotujoče časnikarske vesti o njegovem odstopu ali neodstopu so samo izraz zadrege časnikarskili poročevalcev, kadar nič gotovega ne vedo. Iz takih zadreg se rode vesti kakor so zgornje in ki se v judovskem žargonu imenujejo »šmotices«. Radičev odposlanec v Belgradu. LDU Belgrad, 17. jan. Poslanec dr. Gjuro Basariček, ki se te dni nahaja tukaj, je izjavil, da je prišel v Belgrad v uradnem poslu kot uradnik odbora za zaščito dece in da je njegova politična misija sporedna. Dr. Basariček je izročil klubom resolucije Radičeve stranke in bo imel jutri zjutraj ob sedmih konferenco s komunisti, ob devetih s socialisti. ob desetih z radikalci in ob enajstih z demokrati. Dr. Basariček je izjavil danes v muslimanskem klubu, da najbolj otežuje delo prisega. Izjavil je, da je treba konstituanti dati popolno suverenost. Posetil je vodjo demokratskega kluba Davidoviča in se dalj časa z njim razgovarjal. Demokrati so izjavili, da resolucije se-ljačke stranke otežujejo kompromis. Mednarodni socialistični kongres na Dunaju. LDU Dunaj. 18. jan. »Arbeiter-zeitung« priobčuje predloge inns-bruške komisije za mednarodno socialistično konferenco, ki se bo vršila 22. februarja na Dunaju. Po teh sklepih bodo prepuščene k tej konferenci vse socialistične stranke, ki so izstopile iz druge internacionale ter stoie na načelih, ki jih je določila bernska predhodna konferenca dne 27. decembra 1920. Za države, ki so se doslej prijavile, se predlaga nastopna razdelitev glasov: Nemčija 8. Avstrija 6, Francija 8, Anglija 8, Jugoslavija 4, Latiška 4, Rusija 8, Švica 6. Češkoslovaška (Nemci 4), Zedinjene države ameriške 8. novno opozarjati. da_ je tega kriva le angleška vlada. Cičerin upa, da angleška vlada pogajanj ne prekine in da že doseženih sporazumov med obema državama ne razveljavi. — Rusijo .vodi odkritosrčna želja, vzpostaviti diplomatske in trgovske odnošaje z Anglijo. ■aMBcnaenanaaHaciaaMHBMMMHH Lenin — podkupljen? LDU Berlin. 17. jan. »Vorwiirts« ugotavlja, da je.prejel Ljenin od cesarske Nemčije 50 milijonov mark v zlatu. Odgovornost za resničnost te vesti prepuščamo omenjenemu listu. Nemogoča stvar to ni. Kakor znano, je prišel za časa vojne preko Nemčije v Rusijo. Nemčija je imela tedaj ogromen interes na tem. da Lenin zrevolucijonira rusko fronto. To pa brez denarja ni mogoče, ker vsaka agitacija stane denar. Zato je že verjetno, da fe Lenin dobil denar od Nemčije. Napeti odnošaji med Rusijo in Anglijo. LDU Moskva, 17. jan. Uradna izjava zatrjuje, da smatrajo ruski vodilni krogi odnošaje tned Veliko Britanijo in Rusijo za zelo resne. LDU. Moskva. 17. jan. Cičerin je poslal angleški vladi dve noti ter Je prejel naznanilo lorda Curzona o vprašanju pogajanj glede vzpostavitve odnošajev med sovjetsko Rusijo in Anglijo. Cičerin zavrača v svoji izjavi od 31. decembra očitanje angleške vlade, da 1* Rusija kriva na zavlačevanju trgovskega dogovora. Ruska vlada mora po- Po rudarski stavki. Vsak rudar in tudi vsa javnost se je prav posebno zanimala za to rudarsko stavko, deloma, ker je uvidela, da -majo rudarji res slabe plače, deloma pa zaraditega, ker je bila radovedna, ali plača priboljšek družba iz svojih dobičkov ali pa konsumeet s tem, če se zviša cena premogu. To vprašanje še ni rešeno in ga rešuje komisija, ki jo je delavcem in družbi diktirala vlada. Med rudarji se po shodih in sestankih razmotriva vprašanje, koliko so rudarji pravzaprav dobili s tem bojem. Iz revirja nam namreč poročajo, da se ta poročila glase na raznih shodih različno. Hlebec in Mlakar pripovedujeta, da so rudarji dobili več kakor so zahtevali, dasi le rudarjem znano, da je vlada s svojim odlokom, s katerim je rudarje prisilila, da so šli na delo, izjavila, da mora tudi. trboveljska družba plačati to. kar imajo rudarji v Velenju in Zabukovci. Po naši sodbi bo pa znašal priboljšek povprečno 33%. za ene več. za druge manj. Pri mezdnih gibanjih v Le-šah, Velenju in Zabukovici so dobili rudarji večje priboljške brez vsakršnih žrtev. Neresnična pa je trditev, ki se razširja, da dobe rudarji priboljške za nazaj do oktobra. To se pripoveduje z očitnim namenom, da bo mogoče potem govoriti o goljufijah. dasi so komunisti sprejeli kar je vlada diktirala. Taka igra je za delavstvo nevarna. Povejmo odkrito. kar je in kar ni. Pravi pregled pa bomo dobili šele takrat, ko se mezda izplača. Zdi se nam potrebno, da navedemo tukaj zaslužke fn prejemke velenjskih in zabukovških rudarjev. Na podlpei tega pregleda bodo rudar« sami lahko preračunali, kako Je s pridobitvami in v koliko se jim eventualno godi krivica. Tudi mi bomo izpregovorili o stavki kaj več, ko dobimo točne podatke. Velenjske plače in prejemki so naslednji: - Jamski provizorični pazniki dobe K 52.90, jamski provizorični pazniki vozačev K 47.20. štrebnj mojstri K 49.10. kopačj K 35.—. učni kopači K 29.40, vozači K 23.80, zunanji provizorični pazniki K 41.60, ženske K 19.60, mladoletni delavci pod 16 let K 16.80. Izučeni rokodelci: I. kategorija K 52.90. 11. kategorija K 51.90. III. kategorija K 51.—. IV. kategorija K 49.10, V. kategorija K 47.20. — Neizučenj rokodelci K 37.20. Povprečna plača kopačev le K 59.35, tesarjev K 64.28, vozačev K 27.29, raznih jamskih delavcev K 36.94. Draginjska doklada za vsak storjeni šiht (do 14 šihtov v pcrijo- di) dobi zase K 5.60. za ženo K 2.45, za vsakega otroka do vštevši 5 otrok K 2.45, več kakor 5 otrok K 1.40. Stanovanjska doklada mesečno 1—-2 osebi K 15.—, 3—4 osebe K 20.—, 5—6 oseb K 25.—. nad 6 otrok 30 vhl. za otroka. Nabavni prispevek četrtletno zase K 250.—, za ženo K 125.—. za vsakega otroka K 50.—. Vsak delavec dobi na 28 dni 6 kg bele moke po K 1.70, 9 kg krušne moke po K 0.52, 1 in pol kg sladkorja po K 2.20, 1 kg ješprenja K 1.70, 2 kg fižola. 2 kg soli, pol litr. olja 60 kg krompirja, 6 kg mesa po K 11.—, 1 in tri četrt kg masti po K 28.—. Samec dobi 1 1 petroleja za K 3.—, oženjeni dobi 2 litra petroleja po . K 3.—. Za vsakega družinskega člana dobi na 28 dni: 3 kg bele moke. 4 in pol kg kntšne moke. četrt kg sladkorja, pol kg ješprenja, 1 kg fižola, 1 kg soli četrt 1 olja, 30 kg krompirja. 3 kg mesa. tri četrt kg slanine po isti ceni kakor zase. Razbijmo državo. Sodru« Vitomir Korač je priob-čil v nedeljski številki »Beograjskega dnevnika« naslednji članek v katerem zelo stvarno in znastveno ovrže komunistični poziv »Razbijmo državo«. Vsled njegove poučnosti ga nudimo v prevodu tudi na** šim čitateljem. * Nedozorelost delavstva za strojno industrijo v začetku 19. stoletja. Ko so stroji v začetku 19. stoletja začeli izpodrivati malo obrt in domačo industrijo, je zavladala velika beda v delavskih slojih. V začetku so hoteli konkurirati. Sami so podaljšali delavni čas. kar najbolj omeiili svoie živlienske potrebe: to* da vse skupaj ni nič pomagalo. Cele vrste obrtov in domačih industrij so bile obsojene na smrt; te so nadomestili novorojeni stroji. Stroj jo napravil cele vrste ljudskih del popolnoma odveč in nepotrebne. - In ta delavna množica je v obupu, pahnjena v skc.ajno bedo, neznanje in glad in predmet brutalnega ravnanja svojih izkoriščevalcev, sledila pozivu: Razbijmo stroje, razrušimo tovarne! Hotela je rušiti. uničevati in zažigati. Njeni enostavni in navadni psihi je bil jasen vzrok njene nesreče; to je bil stroj, to čudovito delo. ki je napravil tisoče in tisoče vrednih človeških' rok za nepotrebne na svetu, vzel sirotinji kruh, jo prisilil, da Je neumorno delala od jutra do mraka. V, petek in svetek. toda za neznatno plačo. »Tkalci«. Zelo izvrstno je podal psihologijo te bedne množice nemški dramatik Gerchard Hauptmann v svoji znani drami »Tkalci«. Bedni tkalci se upro., pobunijo se proti novemu redu odnošajev. Bedni in simpatični heroji se dvignejo pred našimi očmi, se bore in padejo v borbi za izgubljeno stvar. Toda kdo bi se bil upal stopiti pred te simpatične heroje in jim re-č!: Stoite neumneži 1 Ne padajte in ne izgubljajte za norosti glave! Borite se proti nečemu, česar ne morete odpraviti! Zakaj se borite proti nečemu, kar vam koristi. Ne razbijajte strojev. ker stroji vas bodo osvobodili; stroii so nodlaea nrihodnleea blagostanja in osvobojenja proletariata. Zakaj ne bi Hauptmannovi junaki smatrali takšnega »preroka« za norca, izdajalca in slugo njihovih krvosesov? Zakaj bi ilni ne bue takšne besede drzna persiflaža na jasen vzrok njihove bede in nadloge? Kako naj jih stroj reši in osvo* i bodi. oni stroj, radi katerega stradajo in trpe? Jasno je: prerokova-1 nie izprijenih možganov, pridigova- 1 Stran 2. \ - . ■------------------------- »je podkupljenih slug m braniteljev obstoječega reda. Sai le to tako jasno in kdo naj bi mogel še sumničiti o tem? . ' * Prepričanje o korlsd stroja. Toda vseeno ni tako. Tudi sami delavci so se kmalu prepričali, da ni tako. Nehali so razbijati stroje m podirati tovarne. A namesto tega BStvarili so popolnoma drugačen program svojih teženj: čim več strojev, čim hitreji razvoj kapitalizma: krajši delavnik, posebno zavarovanje.* minimalne plače, starostna pokojnina. In na koncu koncev izpremenitev vseh teh kulturnih pridobitev, vseh teh strojev in procesa nroizvaiania v kolektivno, skupno last in v korist cele družbe. Podiranje tovarn in razbijanje strojev je bilo srevolucijonarno« (Jeianie v tem zniislu, v katerem to besedo dnevno razlagaio. to te bilo je uporno, nezadovoljno dejanje. Toda to ni bilo revolucijonarno dejanje v tem zmislu, kakor to mi, demokrati, razumemo. Mj ne smatramo revolucije za to. kar je upor, kri, dviganje nezadovoljnežev, temveč kar ic obenem po svojih ciljih in težnjah napredek, progres! Vstaja bednih tkalcev ni bila izvršena s težnjo po novem, sodobnejšem, nego po starem, primitivnej-šem. Bila ie upor in ne revolucila: bda ie nazadovanje in ne progres. Komunist? za razbitje države. ,V delavskih vrstah, ki se zbirajo v komunistični stranki, danes ravno tako slišimo ogorčen in uporen klic: razbijmo državo! Toda v bistvu je skoraj popolnoma sličen z gornjim klicem: razbijmo stroje! Pred vsem nekoliko o njegovih nositeljih. Tj so široke nezadovoljne množice delavnega naroda; nezadovoljne in uporne, ali ne tudi revolucijoname. Čeprav so zbrane pod politično zastavo, kavrp jasen Izdelan politični program je razbitje države kot revolucijonarno dejanje, vendar so težnje teh množic vse drugo prej nego li revohicijonarne. Kai je vzrok temu nezadovoljstvu? cVzrok je vojna in njene posledice. Širše množice niso šle v vojno vsled globokega čutenja njene potrebe, -temveč vsled pritiska državne organizacije. Vojna jim te povzročila nepopisno stradanje. Posledica vojne je stalna žerjavica, na kateri stoii ves naš narod, narod tnalih ljudi: kmetov, delavcev in intelektualcev. Razdejan je cel proizvajalni aparat, omejen promet, tmičena valuta in zmanjšana proizvajalna moč celega naroda. Ves ta katastrofalni ^padec se je izvršil v raku samo 6 do 7 let. Toda zakai? Ker je hotela to država. In komu v korist? Ker so kapitalisti to hoteli. Oni imajo od vsega tega korist in oni še sedaj bogate in odirajo, toda vse s pomočjo države. Država je sploh čisto kapitalisti^”"’ razredna organizacija. Delavni narod ne potrebuje državo. On mora razbiti državo, ker je to edina pot k osvoboditvi kapitalističnega robstva. Šele po razbitju države dosežemo svobodo, blagostanje in bogastvo. Ti komunistični argumenti so za našo širšo delavno množico v teh razmerah popolnoma razumljivi in sprejemljivi. Vidijo namreč saiho državo kot v/.rok svoieea trpljenja: torej razbijmo državo. Ali ni naravnost kolosaluo slično poaivn: Porušimo tovarne, razbijmo stroje! Radič. Bugaraši in v^-vrsestnlkl. Toda naša država hna tudi druge svojo nasprotnike, ki M nasprotujejo iz drugih in ne teh razlogov, katere navajajo komunisti. Naf navedemo samo katoliški klerikalizem. plemenski šovinizem (Radič), potem nacijonalni šovinizem (Madžari, Bugaraši. Arnavti itd.). Potem pridejo razredni interesi nekaterih razredov, n. primer veleposestnikov, ki so v svoji ogromni večini Nemci, Madžari, muslimanski begi itd. Tudi ti so za razbitje države, toda ne vsled tega ker mrzijo državo v# obče, nego za razbitje države, ker ta in takšna država ne odgovaria njihovim željam in interesom. Država ne more biti katoliško klerikalna ne el dorado zabitih |)lemen-skih šovinistov, ne more biti očiščena niti narodnostnih manjšin, a prav gotovo ne morejo postati te manjšine cks;Joatatorji državne organizacije. kakor je bilo že pravočasno svoje prošnje na poverjeništvo «a kmetijstvo. Javno predavanje na univerzi se vrši danes ob 8. zvečer. Predava g. tmfv. prof. dr. F Veber: »Stopnje življenja ta pomen kulture« kot zadnje predavanje ta cikla »Telo ta duša«. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Držav, posredov. ®a de- lo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju ta Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 1. do 8. januarja 1921. dela 161 moških ta 83 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 81 moških ta 62 ženskih delavnih moči. Posredovanj s« je Izvršilo 73. Dela iščejo: pisarn, moči, kovači, tapeta dri,, kleparji, peki, mlinarji, mešanji, zMayji, strojniki, kurjači, trgov, aotrudnfkl, srkrud-► nice, slikarji, dninarji, dninarice, •jmiktnje, kuharice, vajenci, vajenke itd. V delo te sprejmejo: kamnoseki za granit, hlapci, dekle za polje ta živino, ključavničarji, kJe-patrji, modelni, pohištveni ta navadili mizarji, usnjarji (Rotgerber, Weisgerber), tesarji, krojači, strojna pietilka, služkinje, kuharice, vzgojiteljica, perica, šivilje, gospodinja, vajenci vajenke itd. Kulturni vestnik. O sinočnjem nastopu ruskega baleta ne bom delal velikih besed. Vid, stali, duša, občinsrtvo in proizvajajoči — vse Je bilo polno graciozne lahke umetnosti, s tem bodi v*e povedano. Glodal iškemu vodstvu pa vseeno še poseben kompliment. Zadnjič »hudožestvenike«, danes ruski balet: to ie deio, tako je prav! Občinstvo treba vzgojiti k spoznanju, da je (poleg naše seveda 1) še nekoliko prav prave umetnosti na tej lepi zemljici; spoznanje pa bo samo privedlo do želje čim temeljitejšega — obračuna , —č. Iz strok, organizacij«. Osrenje strokovno društvo železničarjev za Slovenijo Ima v petek dne 21. tm. ob pol 7. 2večer svojo redno mesečno od-borovo sejo v društvenih prostorih v Ser lenburjcovi utic). Vestnik Svobod«. Redni sestanek S. K. Svobode se bo vršil v sredo, dne 19. t. m. ob pol 8 url zvečer v društvenih prostorih, Selcnbirt-gova ulica 6. II. Ker Je dnevni red jako važen, prosim sigurne udeležbe. — Tajnik. Gospodarstvo. — Trgovska pogodba z Nemčijo gotova. Trgovska pogajanja, ki so se vodila z nemškimi delegati v BeJgradu, so bila pred kratkim dokončana. Dosežen je sporazum v vseli trgovskih vprašanjih, o transitu, o carinah, o plovb! in železniškem prometu. Politični del teh vprašanj se bo reši! pozneje. «* Trgovska pogajanja s Francijo. Francoska vlada je obvestila naše poslaništvo v Parizu, da bo v kratkem poslala v Bel grad delegate, da sklenejo trgovsko pogodbo z našo kraljevino. — Prodaja lesa. Mostna aiprovizacija bo prodajala v cerkvi sv. Jožefa v četrtek, 20. 1 m. ob 10. dopoklnc na javni dražbi okroglo 400 kosov dobrih, suhih 52 mm debelih smrekovih desk. — Deficit Avstrlie — 13 milijard. Po zadnji osnovi finančnega zakona predloženega narodnemu svetu, znašajo doslej državni izdatki 33.194 497.800 kron, medtem ko so dohodki določeni na le 20.655,113.000 kron. Deficita je torej skoro 13 milijard. — Nemška finance. Na seji nemškega finančnega ministrstva je finančni minister izjavil, da bo trpela država pod bremenom novih 8 milijard stroškov radi povišanja mezd uradnikom in železničarjem. Že prej le izkazoval proračun 7 milijard primanjkljaja. tako, da ga bo sedal 15 mDRard. Finančni minister ga Kristi kriti s povišanjem poštnih 'm železniških pristojbin, z davkom na samce ta nekaterimi neposrednimi davki. —- In potem? Povsod ista visoka pesem, o zgubah, kjer rešujejo državo nezmožne buržufcke vlade. Trske vidijo v očeh revne proletarske pare, nikjer pa ne izkorlščoval-čeveaa bruna. _ Ne morejo plačati obresti... Angleška In francoska vlada sta obvestili ameriško vlado, da ne moreta plačati obresti od j jposojil. Obresti obeh držav od posojil znašajo letno 450 mtiffanov dolarjev. f — Redu poštni promet s pomočjo aero-planov imajo upeljan v Ameriki. Obstoja že mnogo linij zračne pošte. Proga Chica&o-Nem Jork je dosegla znaten rekord: letalec ___________ Stev. 14. J. F. Christensen Je namreč preletel 1140 km razdalje med N. J. ta Ch. v 5 nrah 31! min.,. Letalec E. M. Lee je pa preletel progo Chicago-Minorespofis (600 km) v 3 urah 50 min. Tudi belgijska industrija v težkem položaju. Razne obrti v Južni Belgijski so hudo prizadete od slabega gospodarskega stanja v državi, število nezaposlencev sil- il t) narašča. Po svetu. Ameriške novice. Iz New Jorka poročajo, da stopi dne 7. februarja tl. v vcUa« vo nov zaken, ki prepoveduje priseljevanje v Ameriko. — Brezposelnost še vedno narašča. Samo v Chieagi je okoli 100.000 brez poselnth delavcev. Po poročilu delavskega Informacijskega urada zvezne vlado z dne 15. tm. je v vsej Ameriki okrog dva milijona ljudi brezposelnih. Podjetniki povsod znižujejo delavske mezde; v MHvvalkec so mezde znižali že skoro za polovico. Delavske organizacije bijejo s kapitalističnimi trustovci hude boje. — Od 14. dec. 1. L so umri! v Ameriki ti-le rojaki: V Pittšburgu 53 letni Matija Klarič, doma Iz Vinice v. ■' Bc-lofcrajini; v Clevelandu Frančiška Stefo iz Orehovega pri Kranju; ranjka je dospela šele pravkar v Ameriko in Je 12 ur po svo-Jem prihodu le možu umria; tu )e umita tudi Amalija Košir Iz Trsta, v Wa»ensvftle Je umrla Marjeta Sajovec, doma iz Zoženber-ka. V Lorahv Je umri Janez Tomažič po svojem 22 letnem bivanju v Ameriki. Po , poročilu ameriških listov je na potu Iz Jugoslavije v Ameriko na parniku umrlo vsled griže 10 Slovencev, med njlrai 3 Zenske, -r-Franc Lovše Je napravil v CoJumbusu advokatski izpit z odlfko. — Antona Juraca }• v Clevelandu usfreiil njegov lastni brat. — Prva porotnica Slovenka je v Clevelandu Ana Jakšič. — Ob obletnici smrti Roze Luksem-btirgove in Licbkneelrta so se vršile v Berlinu velike manifestacije, pri čemer je pomagala tiidi policija. Število mrtvih ta ranjenih ni znano. — Čudna sorodstva: nedolžni ljudje — policija — žrtve! Kje so lopovi? — Stalna vojska v Zedinjenih državah bo znašala po glasovanju v senatrid zbornici 150.000 mož.. — Krasln v Berlinu. Glasom poročil te Berlina skuša Krasin, ki se sedaj nahaja v tem mestu, započeti pogajanja z zastopnik] nemške obrti. — Angleški poveljnik pri Krških četah v Mali Aziji bo odpoklican. — Tako obupan je torej položaj grške stvari v Smirni? Društvene vesti. Splošna organizacija vojnih Invalidov v Tržiču naznanja cenj. občinstvu, da priredi dne 22. tm. veselico v prostorih predilnice. Na sporedu ples, šaljiva pošta, &re-Čolov. Dopisi. Zidani most. (Zopet škandal!) Tukaj v Zidanem mostu imamo v cementni tovarni nekaj nemčurskih Inteligentnih uradnikov računovodij. Pri zadnji plači dne 5. tm. Je bilo mnogim delavcom odtrgano od njihovega zaslužka od 8—12 kron. Lepi red! Radovedni smo, komu Je namenjen ta denar? In če se delavec pritoži, ter hoče dobiti svoje trdo zaslužene krajcarju, ga zna ta gospoda prav po starem avstrijskem vojaškem sistemu dobro ošteti: ako' srečaš takega uradnika na cesti, ter ga pozdraviš, se mu zdi seveda preponiževalnO, da bi odzdravil! Torej to Je inteligenca! Delavci, kdaj bomo tako močni, da bomo z železno metlo pomedli ta gnoj Iz uaSlH vret?! — Delavec. Pozor! Pozor! Pozor! V petek se zopet otvori znana najeenejša trgovina pri „Hribar,ju“ v Petelinovi vasi (bika zada] za Šontajzom) v Trbovljah. Dobile se bodo zopet moik« Obl«K« po K 800, K 500 in K 700 kot zadnjič. Obleke sem pripeljal sam iz Ček k ega, tu naj se jih vsakdo ogleda, dokler je zaloga. 8e priporočam Albert Hribar, trgovec. I sprejme tako! tvrdka SCHWAB A BIZJAK, tlubliana za male ddlo* — Ozira se le na starttjic in prvovrstno moti. !v»« Mlinar. Tisk »Učiteljske tiskarne« v UuMJank Oilirmrfhrni tirpJnik • lak.