Leto V., štev. 208 Izhala ob ♦ z)ntra). 'U " —■ — — — Stane mesečno 20-— Din n inozemstvo 30"— s neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo t Miklošičeva cesta 6t 16/1 Telefon §t 72. Ljubljana, sreda, 3, septembra 1924 PoStnina pavšaiirana. Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvfl: Ljubljana. Prešernov« ni. št 64. Telef. it 36. Podružnici t Maribor, Barva.-ska ul S. Celje. Aleksandrova e Račun pri poštn. eekor. savodu štev. 11.842 , Ljubljana, 2. septembra. SLS, opremljena z vso vladno močjo, ne prinaša svojim volileem nobenega pozitivnega uspeha. Pač pa bridka razočaranja. Kajti gg. klerikalni ministri morajo to blagoslavljati, kar so prej preklinjali. Davčni vijak pritiskajo z vso močjo, izjavljajo se za oboroževanje, o vrnitvi vojakov v domače garnizije si ne upajo niti ust odpreti. Zato pa so klerikalci — da se Vlasi ae dosjete — z največjo vnemo začeli zopet svirati na plemensko struno. Kadar so klerikalci v zadregi, takrat so najbolj vneti za razpravljanje «sloven-skega problema*. Jugoslovenska ideja jim je na poti ob vsakem koraku. Proti njej skušajo, ker z vero ne gre več, izigrati slovensko zavest, kakor da bi si ta dva čuta morala nasprotovati. _ Najprej je začela smešna žabjo-mišja vojna proti besedam in črkam. Kdor bo rekel »šumarska direkcija* mesto »gozdno ravnateljstvo*, ta pride radi izdajstva pod obtožbo. Iz šol ikih knjig mora Jugoslovenstvo ven. Na Hrvatskem se ne sme predavati zgodovina celega naroda, ampak gojiti se mora le hrvatski tradieijonali-zem in proslavljanje sterilne preteklosti hrvatskega plemstva, ki se je stoletja bra ti I o" z Madžari, da je moglo toliko bolj izsesavati ljudstvo. Tudi šolske knjige v Sloveniji se morajo spremeniti. To se pravi: tiskati se morajo v »Katoliški*, pardon v — »Jugoslovenski tiskarni*, če pa so tiskane v »Učiteljski*, so protinarod-ne. In končno je začela SLS dajati lekcije o narodnem — čutu in ponosu. Odkar se govori o Slovencih, vselej je njihovi kulturi in narodni zavesti stregel po življenju rimski klerikalizem. Tako ni bilo le v časih Cirila in Metoda, v časih literarnega poleta ob reformaciji, tako je bilo skozi vse 19. stoletje. Klerikalizem je ljuto naska-koval slovenski nacijonalizem in zatiral vsak pc-kret slovenskega duha. Kolikor so postali Slovenci zavedni, postali so to kljub satanski antinaeijo-naini akciji klerikalizma. Kar jo bilo v starejši dobi duhovnikov, ki jih spoštujemo kot narodne borce, so stali izven vrst modernega klerikalizma. Mah-ričevo prokletstvo nacijonalne ideje je zadelo tudi nje. Vse narodno delo preteklih desetletij za vzbujenje narodne zavesti od Sokolstva do manjšinskega dela je zadelo na sistematsko intrigo in pasivni odpor klerikal-stva. Nočemo razpravljati danes o boju klerikalizma. zoper slovansko bogoslužje. Opozarjamo samo na. Mahniča in celokupno klerikalno ideologijo, ki je narodni ideji odrekala etično podlago, nazvala jo pagansko in jo zasmehovala. Vsi odločno narodni možje so bili od probujenja Slovencev v boju s klerikalstvom. Klerikalizem in avstri jakantstvo sta bila do osvobojenja identična pojma. In tako ni slučaj, da je SLS pred 10 leti organizirala do-brovolistvo za Avstrijo, denuncirala, da spravi narodne može v zapor in bila sploh Efijalt Slovenstva. Ta umazana družba, ki ni danes za obrambne namene ne da pare, pač pa je od nekdaj prepuščala vse žrtve za nacijonalne namene naprednim slojem, si upa zdaj dajati lekcije naprednjakom, in to lekcije o ljubezni do naroda. Kakor se je ob vseh velikih peripe-tijah našega naroda instinktivno pojavljala jugoslovenska zavest in ideja, kakor so bili največji sinovi našega naroda orientirani jugoslovenski tako je vsem duševno pritlikavim ali pa od tujstva otrovanim elementom pridržano biti eksponent separatizma. Na Hrvatskem je to idejo na vso moč držal pred vojno dr. Fran k. pri nas pa klerikalci, ki so šele potem, ko je izginil strah pred Avstrijo, postali — Slovenci, in sicer Slovenci v nasprotju z jugoslovensko orijentacijo. Zanimivo je dejstvo, da je vse ono, kar je bilo do prevrata mlačno ali pod vplivom klerikalne Mahničevske ideo-l°gi.je, po prevratu instinktivno pograbilo plemenski separatizem. Vsi Slovenci pa, ki so bili nacijonalno zavedni že prej. ti so danes orijentirani v jugoslovenski nacijonalizem. Ta evolucija nacijonalistov je čisto naravna, dočim je nova faza klerikalnega nazi-ranja na naš narodni problem navadna demagoška poteza. Vse. kar našo svobodo sovraži, od Amavtov in Madžarov do Nemcev. Bolgarov in Italijanov. odkrito in iskreno simpatizira z Radičevo in klerikalno borbo z Ju-goslovenstvom, in to je dejstvo, ki da misliti. Danes vsak pameten človek vč, da Jugoslovenstvo in naš širokogrudni jugoslovenski nacijonalizem ne ogrožata ni Srbstva, ni Slovenstva, ni zavesti Hrvatstva, ne ogrožata naše kul-*nire, ne pisma, ne književnih jezikov. Ofenziva radikalov proti vladi NAPOVED NAJOSTREJŠE BORBE- - SKLICANJE GLASNEGA ODBORA IN POSLANSKEGA KLUBA NRS- - KRALJ ZOPET ODLOŽIL POVRATEK V BEOGRAD. - ZANIMIVI KOMENTARJI- - VSAK DAN R NOVE R4DIČEVSKE ZADREGE- Konstituiranje komisij Zveze narodov MARINKOVIČ PREDSEDNIK KOMISIJE ZA DOLOČEVANJE■ DNEV-NEGA REDA, DUCA PREDSEDNIK KOMISIJE ZA RAZOROZITEV IN GARANCIJSKI PAKT Beograd, 2. septembra, p. V zadnjem času so se vršili med voditelji radikalne stranke razgovori o nadaljnji taktiki NRS. V teh razgovorih je bilo doseženo popolno soglasje iu se v zvezi z njimi tudi osobito opozarja na izjave predsednika skupščine Jovanoviča na okrožnem sestanku NRS., kjer je poudarjal absolutno potrebo jed-notnega nastopa stranke in s katerega sestanka je bil Pašiču poslan brzojavni pozdrav z izrazi neomajnega zaupanja. Po vrnitvi Pašiča iz Zaječara in po njegovem sestanku s kraljem v Nišu je opažati v vodstvu radikalske stranke posebno živahnost. Veliko pozornost je vzbudil uvodnik ^Samoupraven ki napoveduje najostrejšo borbo režimu. Pod naslovom >rRadikalna stranka in novi režim> piše glavno glasilo NRS.: Ker Davidovič ni dobil odobrenja od naroda, da dela z Radičem ter drugimi separatisti in parti-kularisti ter da razvira temelje naše države in ker vrh tega Davidovič in njegovi tovariši brez ženiranja nameravajo izvršiti še večje perturbacije v državi, se radikalni stranki nalaga dolžnost, da opusti svojo vlogo gledalca in kritika ter da preide v pravo in otvoreno borbo z vsemi onimi ki bodisi odkrito ali tajno rušijo ono, kar se je ustvarilo z najtežjimi in najdražjimi žrtvami. Radikalna stranka se ni nadejala, da bo morala zapoeeti ta priredila velika --:orovanja, s katerih se bo čul odločen in močan protest proti današnjemu režimu. Najbolj se v radikalni stranki pretresa vprašanje sklicanja velikega mitinga pristašev NRS. ter drugih prijateljev narodnega iedinstva in bra-niteljev ustave. V zvezi s to ofenzivno napovedjo vzbujajo vesti o odnošajih med vlado in krono še posebno pozornost. Kralj je svoj povratek iz Topole v Beograd znova od-godil ter se povrne po najnovejših poročilih v nedeljo ali pa šele začetkom prihodnjega tedna. Pripoveduje se, da je vlada na vladarjevo mizo nagrmadila cel kup ukazov, ki pa dosedaj po večini niso bili podpisani. Danes dopoldne od 10. do 11. se je mudil pri Davidoviču minister dvora Jovanovič. Pripoveduje se, da je imel nalogo, informirati se pri ministrskemu predsedniku, kakšno stališče namerava vlada zavzeti napram zahtevam Radiča glede zasedanja Lige Narodov. Te zahteve so v ostrem kontrastu z in-strukcijami, ki jih je prejel g. Marinkovič od min. sveta. Značilno je, da širijo radičevski krogi vest, da je vlada pristala na Radičeve zahteve ter premenila navodila, ki jih je dobil g. Marinkovič. Ta vest je sicer neverjetna, toda značilna za Radičevo prepotenco. Vsekakor je stališče našega zunanjega ministra pri Ligi naro- Ženeva, 2. septembra, s. Danes se je šest komisij Zveze narodov konstituira« Io sledeče: Prva komisija za juridična in ustavna vprašanja, predsednik sir Lvttlcton Geroom (Avstralija), druga komisija za tehnično organizacijo Zveze narodov, predsednik zunanji minister udeležili samo kot opazovalci. V krogih delegatov se dalje govori, da bo prihod« nje leto vstopila v Zvezo narodov tudi Amerika in da bo event. sprejeta. HERRIOT SE UDELEŽI JUTRIŠNJE SEJE. Ženeva, 2. septembra. -------- , .I-i • • ženeva, l. seuiciuuia. , .u republike Panama Garay, tretja komi*. konferiral danes z Amerikanci, k, so se. * ja za vprašanje razorozitve predsednik ^j. na£rt g,ede razorožltvo. popoldne rumunski zunanji minister Duca, četrta bu e(. od predsednika Motte, na, komisija za proračunska vprašanja, pred ^ konferiral z bivšim francoskim sednik japonski poslanik v Bruslju Ada« ministrskim predsednikom Briandom. tei, peta komisija za humanitarna in so« KakoT ge ^ ge Herriot udeleži ju< cialna vprašanja, predsednik danski po« - - trišnje seje Zveze narodov. Francoska slanik v Berlinu Zale, sesta komisija za ko!onija je priredila njemu na čast zve« politična vprašanja, predsednik finski ; syečan banket Jutri bo Herriot gost zunanji minister Encki Predsedniki teh ženevskega občinskega sveta, komisij so obenem podpredsedniki ple« i ko borbo. Vsled nevarnosti pa, v kateri dov zelo otežkočeno ter je tudi napram . u ... __s;_ .i.-;__it \H ol a onlonfo se nahaja država in ako hoče ostati verna svojim tradicijam, programu in svojim obetom, ki jih je dala narodu, je dolžna, da oceni vsa sredstva in vse načine, kako poraziti republikansko-boljševiško-separa-tistieno,nacijonalni režim. Meseca septembra se bo sestal glavni odbor in po-slaniški klub NRS., da se dogovorita o akciji in borbi, ki se naj izvede najener-gičneje. Ta borba se bo vodila na dveh frontah, v parlamentu in v narodu. V parlamentu bo NRS. porabila vsa sredstva, da prepreči gaženje ustave in načrte separatistov in boljševikov. V narodu bo radikalna stranka v vseh krajih našim ožjim zaveznikom iz Male antante ustvarjen mučen položaj. Vsled zastoja v ukazni politiki vlade postaja nezadovoljstvo v Davidovičevem kluv". vedno večje. Na zahtevo nekaterih čl—ov je pa jutri sklicana seja kluba, na kateri se bo razpravljalo o političnem položaju. V vladnih krogih se govori o rekonstrukciji ter bi imel odstopiti minister pravde dr. Hrasnica, katerega naj bi nadomestil posl. Sahib Baljič iz Spahovega kluba. Seja min. sveta se danes ni vršila. narne skupščine. Poleg teh bo plenarna skupščina izvolila še šest podpredsedni« kov in sicer Leona Burgeoisa (Francija), lorda Palmoora (Anglija), Salandro (Ita« lija), Skryzinskega (Poljska), Tang Sai Fu (Kitajska) in Urriutio (Kolumbija). Največjo vlogo na sedanjem zaseda« nju bo igrala tretja (razorožitvena) ko« misija, ki si je izbrala za predsednika ! rumunskega zunanjega ministra Dueo, j za podpredsednika pa na predlog češko« ' slovaškega zunanjega ministra grškega ' zunanjega ministra Politisa. Na dnev« nem redu te komisije, ki se bo bavila z vprašanjem razorožitve trgovine z orož« ! jem in municijo, kemičnimi vojnimi sred stvi ter z načrtom splošnega garancij« MACDONALD NA POTU V ŽENEVO. Periz, 2. septembra, j. Angleški mini« strski predsednik Macdonald je danes opoldne na svojem potovanju v Ženevo dospel v Calais, odkoder je ob 3. popol« dne nadaljeval svojo pot. Pred svojim odhodom iz Londona v Ženevo je izja« vil, da pomeni njegova navzočnost na zasedanju Zveze narodov njegovo trd' no prepričanje, da bo mogla Zveza na« rodov storiti mnogo dobrega. Ideja gle> de razsodišča bo kot nekak pakt o med' sebojni obrambi tvorila podlago za re' šitev vsakega mednarodnega konflikta. Pariz, 2. septembra, j. Angleški mini« strski predsednik Macdonald se je da: SIVI tel L liiH.ll.UUi g«........j- • ------------------- skega pakta, je bilo na predlog norve« ! nes ob sedmih peljal skozi Pariz. Na škega delegata Langea stavljeno tudi j kolodvoru ga je pozdravil kolonijalni vprašanje omejitve oborožitev v smislu j minister Daladier, ki zastopa zunanjega resolucij dosedanjih štirih zasedanj Zve« i ministra za časa njegove odsotnosti. Velika klerikalna intriga proti Sokolstvu Beograd, 2. septembra, r. Klerikalci so pričeli akcijo, da bi se dovolilo vojakom, da so lahko člani orlovskih organizacij, češ kar je priznano Sokostvu, to mora pod režimom sporazuma veljati tudi za orlovske organizacije. V resnici gre za veliko klerikalno intrigo, ki naj pretrga dosedanje prisrčne odnošaje med Sokol-stvom in vojsko. S svojo zahtevo, da se vojaki pripustijo v orlovske organizacije, hočejo izzvati prepoved sodelovanja mr-' vojsko in Sokolstvom, ker računajo, da se vojaška uprava pod pritiskom te z liteve ne bo mogla braniti drugače nego s splošno prepovedjo sodelovanja vojske pri telovadnih organizacijah. Klerikalci se dobro zavedajo, da je njihova zahteva gola provokacija. Medtem ko Jugoslovenski sokolski savez sprejema v svoja društva vsakega člana našega naroda, brez ozira na plemena in vere, naj bo iz te ali one pokrajine, samo ako pristaja na idejo narodnega iu državnega edinstva in ako se strinja s slovanskimi in človečanskimi tendencami sokolskega gibanja, dotlej so orlovske organizacije izključno rimsko-Ulerikalne organizacije, ki služijo plemenskemu iu verskemu separatizmu ter so le eksponent politične stranke in njegove politike. PROTI RAD1ČEVIM KLEVETAM. Beograd, 2. septembra, r. »Politika« priobčuje izjavo Koste Todora, bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu, ki proglaša za laž Radičevo izjavo, da sta ^Todorov in Obov Pašičeva plačanca«. G. Radič s takimi izjavami podpira pro-tinarodno delo Cankovljeve vlade na Bolgarskem. Todorov izjavlja, da bo dal Radiču priliko, da pred sodiščem dokaže svoje trditve. Nobena kidturna enota ni izgubljena ali zmanjšana, ako naša zavest narodne solidarnosti ne objema le Slovencev, ampak v enaki meri i Srbe i Hrvate. Ničesar nismo s tem odložili, temveč razširili in ojačili smo, kar je obstojalo. Vsemu je treba dati pogoje, da se izkristalizira do najvišje popolnosti. Ne gremo s Hrvati in Srbi skupaj do odpovedi pogodbe, od danes do jutri, nismo aritmetična vsota, mi smo enota, z neminovno solidarnostjo navezani na veke skupaj-na življenje ali smrt. Vsi veliki narodi so potrebovali dolgo j SEJA FINANČNO - EKONOMSKEGA KOMITETA. ! Beograd, 2. septembra, r. Nocoj je imel v finančnem ministrstvu sejo ekonomsko-finančni komitet ministrov. Odobril je pravilnik o porabi in upravi tihotapskega fonda ter je sklenil, da se regulira ob-. veza prometnega ministra glede popravila vagonov, nadalje da se odkupi zemljišče pri Sremski Mitrovici za potrebe kaznilniških zavodov. Nato je komitet sklenil, da se cena sladkorja v državni tovarni na Belju zenači s cenami ostalih sladkornih tovarn. I/.jema bo samo za državne uradnike, ki bodo dobivali sladkor po ceni, ki velja za prodajo na debelo. ZA ZVEZO SUŠAK-LJUBLJANA- Beograd, 2. septembra, p. Danes je posetila prometnega ministra večja deputacija meščanov s Sušaka, ki je zahtevala, da sc čimprej izpolni obljuba, da sc razširi pristanišče v Sušaku, da se poveča kolodvor in Sušaku sploh posveti čim večja pozornost, posebno kar se tiče železniške tarife. Isto .ie deputacija zahtevala tudi od Davidoviča. Deputacija se osobito zavzema za izgraditev direktne zveze Ljubljana-Sušak, da bi sc na ta način izvoz iz Slovenije preko Ljubljane usmeril na naše morje. BOLGARSKA ZVEZA Z RADIČEVCI Beograd, 2. septembra, p. Cicvaričev «Beograjski dnevnik» dolži bolgarskega poslanika na našem dvoru g. Vakarcv« skega, da ima v zadnjem času najintim« nejše zveze z radičevci. V soboto je Va« karevski potoval do Zagreba skupaj s Prcdavccm in tremi drugimi radičevci. Med potjo so ves čas konferirali in ko so prišli v Zagreb so radičevci izstopili. Vakarevski pa se je takoj vrnil v Beo« grad. Baje se ti izprehodi g. Vakarev« ! skega od Beograda do Zagreba v zad« j njem času zelo pogosto ponavljajo. Italiji, da se je obupno borilo proti italijanskemu državnemu in narodnemu je-dinstvu. Jugoslovenstvo je že tu in kakor je svoj čas Slovenstvo prebolelo ne-zavedneže in provinčue patriote, tako bo Jugoslovenstvo prebolelo separatistično reakcijo, ki hoče Slovencem natveziti, da so izdajalci Slovenstva in njegovih interesov. če se s Srbi in Hrvati čutijo kot del enega edinstvenega naroda. Stoletja so nas razjedinila, zdaj je čas, da se zbližujemo čim naglejše. Z osvobojenjem je ta veliki proces pospešen in se premika naprej in on bo, ker je naraven in odgovarja življenskiin interesom nas vseh, ze narodov. Prva, ustavno » pravni komisija, je iz« volila danes popoldne petčlanski podod« bor. Za predsednika pododbora jc bil izvoljen brazilijanski delegat Cervandez, za člane sir Cecil Hurd (Anglija), Leon Babinski (Poljska) in po en zastopnik Poljske in Venezuele. NAŠI DELEGATI V KOMISIJAH. Ženeva, 2. septembra, r. V komisijo za določitev dnevnega reda je bil izvo« Ijen naš minister za zunanje stvari dr. Marinkovič. V pravno komisijo je bil izvoljen dr. Radoslav Polič, v tehnično komisijo dr. Leonid Pitamic in dr. Su« menkovič, v komisijo za razoroževanjc dr. Marinkovič, dr. Kumanudi in general Kalafatovič, v finančno komisijo dr. Ku« manudi in dr. Pitamic, v humanitarno Novakovič in dr. Pitamic, v politično dr. Šumenkovič. Izvolitev dr. Marinko« viča je napravila v angleških in franco« skih krogih povoljen vtis. Smatra se, da sc je situacija naše države z ozirom na njen prestiž v inozemstvu znatno pobolj« šala. Nocoj je dry Marinkovič imel dalj« šo konferenco z grškim delegatom Po« litisom. Danes se je med delegati govorilo, da ---- -----. se pričakuje prihod zastopnikov sovje« ske vlade protestirala in Cankova opo tov, ki ne bodo službeno sodelovali pri zorila, da bo ta korak bolgarske vlade delu Društva narodov, temveč se bodo j pokvaril dobre odnošaje z Bolgarijo. Priprave za evakuacijo desnegabrega Rena IZPRAZNITEV DOSEDANJE CARINSKE MEJE- Dortmund, 2. septembra, s. Odhod I od reparacijske komisije imenovanega francoskih državnih uradnikov z njihovi- | generalnega agenta za reparacijska pla-mi rodbinami je pričel. Sinoči jc odšlo 1 čila, ameriški odvetnik Leon Fraser, ;e ... . 3 J.___1 *__ D _. _: — „ , , T-f npl,n tnr ti - FRANCOZI IN RAZOROŽITVENI NAČRT. Pariz, 2. septembra, r. V komentiranju programa dela skupščine Zveze narodov naglašajo francoski listi potrebo, da se vprašanje razorožitve stavi v direktno zvezo z vprašanjem medsebojne pomoči, tako, da bo pakt o vzajemni pomoči vse« boval tudi določbe o redukciji oboro> zevanja. Francoska dclegacija in tudi sam predsednik Herriot s svojim oseb« nim ugledom bo šel za tem, da bo v pak« tu vsebovano tudi vprašanje francoske sigurnosti, ker bi dobila s tem Francija od vseh držav Zveze narodov garancije, da bo njena teritorialna sigurnost zava« rovana proti vsem zunanjim neprijate« ljem. PROTESTI NAŠE VLADE RADI ZAHTEVE PO AVTONOMIJI MA» KEDONIJE. Rim, 2- septembra. 1. Rimska agencija ■ jaške zapore v Ljubljano. Hišna preiska« va pri štojsovih je imela popoln uspeh. V slamnati kopici za hišo so našli orož* niki del keliha in ciborija, v hiši jami pa rdeč kamenček, ki je bil izluščen iz ukra dene monštrancc. Pol leta po tatvini so dobili otroci pod podom Janeza Štojs:; v Rajcu lunico od monštrance, S. decembra 1923., torej čez tri leta, pa jc na lo* vu eden izmed gonjačev v Štojsovem gozdu potegnil iz luknje pod nekim što* rom strohnelo vrečo, v kateri so bila tri stojala od ukradenih kelihov in še več drugih ukradenih predmetov. Anton Štojs je bil poleg tega obtožen, da je v noči od 5. na 6. novembra 1923. v Ri-goncih v brežiškem okraju ukradel po* sestnici Mariji Cvetkovičevi okoli 40.000 kron vredno brejo kravo. Obdolženec trdovratno zanika krivdo pri obeh tatvinah. Toda preiskava je spravila na dan toliko obremenilnih okol nosti, da je njegova krivda nedvomno dognana. Porotni razpravi je predsedo« val senatni predsednik dr. Polcnšek, vo* tanta sta bila dr. Hrašovec in Hočevar. Obtožbo zastopa dvorni svetnik dr. Kremžar, zagovarja dr. Ivanetič. Radi zaslišanja novih prič je bila razprava preložena. * Celje, 2. septembra. UBOJ. Tretje porotno zasedanje, na katerem se bo razpravljalo o osmih kazenskih slučajih, je otvoril danes predsednik celj skega okrožnega sodišča, dvor. svet dr. Kotnik. Kot prvi se je zagovarjal 24*letni eže« njeni posestnik Franc Drofenik iz Stoj« nega sela radi hudodelstva uboja. Do tega ga je privedla jeza in nesrečni slu« čaj. Dne 3. junija je prišel namreč k obtožencu iz pol ure oddaljene vasi Se* čevo orat njegov svak Franc Lončarič, ki je po izpovedbi prič v pijanosti zelo prepirljiv. Po dokončanem delu sta oba prihodnji dan popivala pri 3ad)evcu, s katerim se je Lončarič nekoliko opija* nil ter začel sitnariti in zmerjati Drofe* nika. Obtoženec je šel nato v Zg. Se* čevo k Lončaričevemu očetu, da bi se pritožil radi njega. Nazaj grede pa sre« ča Lončariča, ki je gnal kravo proti do« mu ter peljal za roko svojega 2*letnega jiečaka. Med obema je prišlo takoj zo» pet do prepira in prerivanja, tekom ka« terega se je obtoženec tako silno raz* jezil, da je s svojim odprtim nožem za« čel brez vsakega pomisleka suvati v Franca Lončariča in mu zadal 6 lahkih in 3 težke telesne poškodbe. Po zdrav« niškem izvidu je bila smrtna poškodba na želodcu. Lončarič je imel šc toliko moči, da se je privlekel do neke hiše, odkoder ga je odpeljal njegov oče z vo« zom na svoj dom, kjer je drugo jutro umrl. Obtoženi Drofenik je svojo krivdo skesano priznal. Pri razpravi je napravil vtis duševno nekoliko zaostalega člove« ka, ki se v hipni zmedenosti in jezi nc zaveda svojega dejanja. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva uboja po* trdili 7. 8 proti 4 glasovom, istočasno pa s 6 glasovi potrdili, da je izvršil obto* ženec dejanje v duševni zmedenosti, na« kar je bi! Drofenik oproščen. KRVAVI LIKOF. Po končanem zidarskem delu so pili dne 16. maja zidarji pri posestniku An* tonu Koletiju v Orehovem — likof. Med njimi sta bila tudi oče Jožef in sin Ivan Scničar. Na sosedovem dvorišču Ivana Pcrca sta sc nahajala gospodar in Franc Vouk, ki je igral na harmoniko. Ko so med 18. in 19. uro odšli vsi zidarji po 1'erčcvem dvorišču proti domu. je prišlo do pretepa. Pri tem je udaril nekdo Iva« na Pcrca s trdim predmetom na desno stran prsi ter mu presekal desno ključ* nično odvodnico. Poškodba je bila smrt* na in jc Pere nekaj minut nato tudi umrl. Zanimivo pri slučaju jc, da je prevzel po izvršenem hudodelstvu vso krivdo nase sin Ivan Seničar ter se trudil do« kazati, da je on ubijalec Ivana Perca in ne njegov oče. Pri tem pa se jc zaple« tel opetovano v protislovja, tako, da obtožnica izključuje njegovo krivdo in to tembolj, ker so verodostojne priče iz* povedale, da je pritekel k Ivanu Percu šele tedaj, ko je dobil ta že udarcc in ko je že trikrat žaklical: »Jezus Marija!® Tudi pri današnji glavni razpravi ob* toženi oče Seničar svoje dejanje trdo« vratno taji, vendar se je sinu odreklo vsako pričevanje. Ker so priče neizpod* bitno dokazale, da je izključena vsaka krivda sina in izpovedale za očeta zelo obremenilno, so porotniki stavljeno vprašanje tiiede uboja !asiio potrdili. Na podlagi krivdoreka je porotno so« dišče obsodilo Seničarja nato na 5 lef težke ječe. , - * PRVI MAJ PRED SODIŠČEM. Razprava proti komunistom. Včeraj se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava proti komu« I nističnemu voditelju dr. Lemežu in sed= i morici njegovih sodrugov radi zločina ! po čl. 1. zakona o zaščiti države, ki so | ga v smislu obtožnice zagrešili s svojimi govori na praznik 1. maja. Sodnemu sc« natu je predsedoval višji dežeinosodni svetnik Antloga, votanti so bili nadsvet« nika dr. Kaiser in Mladič ter sodnik Sa< jovic. Obtožbo je zastopal drž. pravd, dr. Mastnak, obtožence je zagovarjal dr Adlešič. Razprava se je vršila ob obilni udeležbi občinstva in je trajala tri ure. Obtožnica je očitala prvoobtožencu dr. Milanu Lemežu, da je o priliki de< lavskega shoda dne 1. maja t L na Tur* jaškem trgu v Ljubljani napadal naša državo in v nji obstoječi družabni red v daljšem govoru, češ da »stoji Jugosla« ! vija na čelu reakcije, ker skuša z izjem* ' nirai zakoni, kakor z zakonom o zaščiti države sedanji kapitalistični režim ohra« riti, kar pa je le dokaz njene slabosti, '. • iti močna vlada ne potrebuje nobenih izjemnih zakonov, za njo stoji ljudstvo. Povsod se javlja mogočna volja revolu« cionarnega proletarijata za osvobojenje j od kapitalističnega duha*. Nadalje je navedel današnjo Rusijo za vzgled, ka. ko mora proletarijat vztrajati na svojih zahtevah v boju za svoje pravice. Kon« cem govora je podal svojim poslušal) eem sledeče bojne parole: »Proti bun žujski diktaturi!* «Vso oblast delavne« mu ljudstvu*, «naj živi enotna front« mednarodnega proletarijata*, »Za delav* sko kmečko vlado, za svobodo vseh na« rodov Jugoslavije* in končno »Naj živi delavsko kmečka sovjetska republik«. Rusija!* Pri razpravi je dr. Lemež odločno ta* jil, da bi bil vzklikal sovjetski Rusiji, paa pa je priznal, da so ostale navedbe ob« tožnice točne. Zanikal je, da bi se bil s tem pregreši! proti zakonu o zaščiti države, ker ni z ničemer ščuval na krvo. prelitje ali nasilje in ni niti govoril za komunizem, temveč le za razredno za* vednost proletarijata. Tekom svojega daljšega zagovora je pojasnil, da beseda »revolucionaren* ne pomeni . v soboto, dne 6. septembra pa uprizori stolna dijaška kongregacija Shakespear jevo žaloigro cMacbeth*. Vstopnice za obe predstavi so od danes naprej v predprodaji^ pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Poziv gledališkim abonentom. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno opozarja vse abonente lanske sezone, da so jim lanski sedeži na razpolago samo do vštevši sobote dne 6. t. m. ter prosi abonente, ki reflektirajo na abonma v sezoni 1924.-25. in na lanska mesta, da se sigurno do sobote prijavijo v veži dramskega gledališča od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. Abonma se plača v šestih obrokih. Prvi obrok je položiti ob podpisu prijave. Člane Strokovnega udruženja jugosi. oblikujočih umetnikov ponovno opozarjamo na čitalnico tega udruženja, ki je spojena z Glasbeno čitalnico. (Poslopje Glasbene Matice, 2. nad str., vrata 25). V tej čitalnici so članom na vpogled sledeče revije: Zbornik za umet. zgodovino. Volne smery, Styl, Časopis češkoslovenskyeh architektu in Dilo. V teh revijah, ki jih dobiva udruženje večinoma brezplačno od g. gen. konzula dr. C. Beneša, se nahaja- jo krasne reprodukcije del raznih čeških in slov. umetnikov, med katerimi navajamo samo nekatera imena: Nejedly, Ku-bin Plečnik, Marold, Hynais, Loukota, Hlava, Bubeniček, Sturza, Myslbek m drugi Zelo zanimive so tudi glasbene revije, ki so članom udruženja istotako na razpolago. Repertoar beograjskega Narodnega gledališča obsega od 1. do 7. septembra sledeče komade: Požar strasti, Pikova dama, Coppelia, Gjido, Carmen, Tosca, Kralj Lear. Začetek sezone je torej prav dober in srečen. Nastop slepega igralca Bohuslava na češkem odru. Češki igralec Fr. Bohuslav nastopi v novi gledališki sezoni v pras-ken <švandovem divadlu* in bo igral v neki lastni drami vlogo oslepelega slikarja. Bohuslav je bil pred dobrimi desetimi leti član ljubljanskega gledališča ter je prišel ob svoj vid na fronti. Renesančno gledališče na Dunaju je prevzel v najem režiser Fritz Feher. S tem je končan dolgotrajen konflikt med gledališko družbo in dr. Robertom, ki se je potezal za to, da bi dobil zavod v svoje roke. Češka filharmonija v Pragi, o kateri smo že poročali, kakšen program si je sestavila letos, je sedaj definitivno sklenila, da priredi v novi glasbeni sezoni 20 simfoničnih koncertov z različnim sporedom. Koncerti se bodo vršili ob nedeljah popoldne ter se bodo na njih izvajala najmarkantnejša glasbena dela klasičnega in modernega repertoarja Tenorist Pctar Raidev na Dunaju. V četrtek 28. avgusta je končal svoje gostovanje na dunajski cVolksoperi> komorni pevec, tenorist Petar Raičev. Kritika mu je uspehe priznala v polni meri. Njegova zadnja vloga, s katero se je poslovil od dunajske publike, je bila partija mantov-skega vojvode v Verdijevem . Slovanski komad na otvoritveni pred-sta-i dunajskega mestnega gledališča. — Dunajsko mestno gledališče otvori letošnjo dramsko sezono 6. septembra s Ciri-kovo dramo (Sovjetski komisar>. Janačkova dokončan. — 0 pred kratkim umrlem Bussoniju se je splošno mislilo, da je zapustil požar, ki pa je bil takoj lokaliziran. Škoda ni velika. — V soboto priredi kolo ju-goslovenskih sester v Narodnem domu umetniški večer v dobrodelne namene. — V Narodnem domu se z naglico izdelujejo stranski prostori, ki bodo v par lednih že "Uporabni. * Nameščenje istrskih učiteljev v Srbiji. Ker ie italijansko ministrstvo prosvete odpustilo iz službe večje število učiteljev slovanske narodnosti iz Istre, ki so se preselili v našo državo ter so ostali brez sredstev, je naše ministrstvo prosvete sklenilo, da se ti učitelji namestijo na izpraznjena mesta po Srbiji. Razpored je že izeotovljen in bo te dni podpisan. * Gcometrska šola v Beogradu. V geo-rieterski odsek državne srednje tehnične šole se sprejme letos 100 učencev. Šola traja dve leti. Učenci dobe do 700 dinarjev mesečne podpore, risarji razen tega še tozadevne potrebščine. Sprejemajo kandidati, ki so absolvirali vsaj šest razredov srednje šole ali kake druge šole, ki odgovarja zahtevami izobrazbi. Šolsko leto prične 15. oktobra, vpisovanje pa 1. oktobra. Absolventi šole dobe plače po 2. uradniški kategoriji. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v 198. številki «Službenih Novins z dne 1. septembra 1924. * Obveznice o vojni škodi. Med ljudstvom se širijo vesti, da se bodo obresti od obveznic o vojni škodi plačevale le 10 let, češ da imajo te obveznice le za 10 let kupone. Generalna direkcija državnih dolgov izjavlja, da so te vesti neistinitp in tendencijozne in da jih širijo speku-1 lanti, da bi prišli, v posest teh obveznic ' po kolikor mogoče nizki ceni. I'o členu 3. zakona o izplačilu vojne škode se te obveznice amortizirajo v 50. letih. Kadar bodo kuponi porabljeni, prejmejo lastniki na podlagi ta!ona novih 20 kuponov in tako naprej tako dolgo, dokler ne dobe vseh 50 kuponov. * Kolkovanje orožnih listov. Generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu je odredila, da je plačati od 15. novembra 1923. naprej za vsako koledarsko leto od vsakega komada strelnega orožja, za orožni list po 50 Din. Pristojbina se bo izterjala za vse orožne liste, ki so bili izstavljeni po 15. novembru 1923. * Avstrijski žigi in znaki pri nas prepovedani. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani razglaša: Po naročilu ministrstva trgovine iu industrije se prepoveduje v okolišu liubljanske in mariborske oblasti uporaba vsfh žigov, znakov in varstvenih znamk domačih tvornic, ki se poslužujejo v svojih znakih avstrijske ali ogrske krone ali grbov. To se daje javno na znanje in ravnanje. * V korist ubogemu vojnemu slepcu, ki se je potom našega lista obrnil na usmiljena srca, da bi mu z darovi pripomogli do ure za slepce, je zapel v veseli družbi operni tenorist g. Leopold Kovač arijo iz opere «Aide», nakar se je nabralo 250 Din. Denar naj se dvigne v upravi «Jutra> v Prešernovi ulici. * Griža na Belju. Na velikem državnem posestvu Belje se je pojavila griža, ki je v zadnjih dneh zahtevala štiri žrtve, bolnih pa je Se 45 oseb. Sanitetna oblast je ukrenila potrebno, da se pre-: preči nadaljnjo širjenje bolezni. Selo! Brestovac, kjer se je pojavilo največ slu-; čajev, je po orožnikih zaprto in je pri-1 stop nemogoč. * Železniška nesreča t Zagorju. Med premikanjem vlaka je prošlo nedeljo na postaji Zagorje ob Savi padel pod vlak delavec Ivan Drnovšek. Kolo mu je odtrgalo levo nogo. * Smrt brata in sestre. V selu Bada-rovcu pri Bitolju se js pripetila te dni velika nesreča. Dvajsetletni posestnikov sin Peter Mirkovič je čistil svoj samokres, ni pa opazil, da je nabasan. Pri čiščenju se je samokres nenadoma sprožil in Mirkovičeva 16 letna sestra Marica se je smrtno zadeta zgrudila na tla. Petra je nesreča tako prestrašila, da si je pognal kroglo v glavo ter ostal na mestu mrtev. Med vaščani je tragični dogodek povzročil splošno sožalje. * Roparski umor v Martecn. Neznani Stirjo mladi moški, ki so jih opazili ljudje dne 22. avgusta okrog 19. ure v gozdu pol Martincem pri Radni, so napadli naslednji dan posestnika Franca Klenav-ška v njegovi hiši, mu ukradli 1400 Din ter ga umorili. Polastili so se tudi srebrne ure, last hlapca Janeza Klenovška v vrednosti 750 Din, nato pa izginili v gozd. Orožniška stanica, ki je bila obveščena o umoru, je pričela sicer takoj z zasledovanjem, vendar pa se doslej še ni posrečilo izslediti nobenega izmed napadalcev. * Žeparji r Kočevju. Žepni tatovi so se pojavili tudi v Kočevju in prav pošteno pogospodarili posebno ob priliki sejma, ki se je vršil 25. avgusta. Ukradli so Mariji Malešič iz Kolenče vasi 3200 Din, Mariji Kresse iz Salske vasi 135 Din in Mariji Lackner iz Knežje Lipe tri hranilne knjižice, in sicer dve glaseči se na njeno ime v znesku 257.87 Din in 5000 dinarjev ter tretjo na ime Jurij Lavre-tič, na kateri je bilo naloženo 7007 Din. V zadnji se je nahajalo tudi 237 Din gotovine. * Tatvine v Zidanem mostu. — Dne 26. avgusta je bil na tovornem kolodvoru izpod voza brzovlaka ukraden generator za električno razsvetljavo v vrednosti 0000 Din. Železniška policija je eruirala tatu v osebi železniškega ključavničarja P. Z. iz Zagorja, ki si je hotel na svojem domu napeljati električno luč. Izročen je bil sodniji v Laškem. — V noči od 28. na 29. avgusta je bil na tovornem kolodvoru iz zaprtega vagona ukraden zavoj rnanu-faktumega blaga, težak 11 kg. Blago je bilo namenjeno iz Laškega v Ljubljano. — V četrtek ponoči so hoteli neznani zli-kovci vlomiti v gostilno g. Kukca v Radečah. Toda ropot, ki so ga povzročili s pobijanjem šip, je zbudil gospodarja, ki jih je takoj pregnal, nakar so zlikovci zbežali v smeri proti pokopališču. — V petek ponoči je bil g. Koželju v Radečah ukraden iz hleva vol. Orožaištvo zasleduje tatu. Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. L e g a t o v i šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant- Rud-Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. _ Hšidfo termalno licpališčc Lsllio odprto ys8 !eto 4597/8 go 1. ssnMrii 50°/o pepasta. niiiiiiiiiiiiiiiMHiiNiiiMiiiiiHiniiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiminii Zopet so dosti najnovejši modni listi za dame in gospode. Dobe se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 5-1. UilililllllJIUlillUll!lljlU!liil!llillllliiliill)llillUlllUlllilllllIillli Iz Ljnbliane u_ Kolo jugoslovecskih sester v Lju« bljani ima jutri v četrtek 4. septembra ob 16. uri redno odborovo sejo. u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Pevci in pevke sc priglašajo za pričeniajoče sc poslovno leto šc da« nes dne 3. t. m. ob 18. uri v sobi št. 6 poslopja Glasbene Matice, Vegova uli« ca 7. Kakor že objavljeno, morajo novi pevci izkazati primerno teoretično izo« brazbo, glasovno pa se bodo preskusili. Vaje bodo letos bržkone vedno ob 8. I uri zvečer. Dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer se bo vršil sestanek vsega zbora v pev« ski dvorani, da sc razgovorimo vse po« drobnosti. — Odbor. u— Društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški priredi v nedeljo dne 7. septembra veliko vrtno veselico na vrtu ! gostilne Valjavec na Frankopanski ce« sti. Pri prireditvi sodeluje domžalska godba, pevski zbor Narodne čitalnice itd. Za okrcpčilo bo vsestransko poskrb« ljcno. Kdor sc hoče dobro in ceno za« bavati, naj pride v nedeljo v Šiško. u— Društvo , Ljubljana DAMA 567,'a ae najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo ■ s&* 'i • iigg ■ v.-■■i^gf/gni- > 'š ,»•'»;• Vedno velika izbera Tpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor todi za barvanje sivih Jas z €L'Oreal Hene», tudi v modnih barvah M. Podkrajšek frizer za dame ia gospode, Sv. Petra cesta 32. Restavracija grajska klet Maribor Bjžomir Šlaohta od srede 3. septembra 1.1. vsaki dan - KOffCERc - salonskega orkestra Začetek ob 20. I'j09a Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni dobri oče oziroma stari oče, gospod Andrej Poschl nadaprevodcik juž. žel. danes dno 2. septembra ob pol 12. uri previden b sv. zakramenti za umirajoče preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši t četrtek popoldne ob pol 5. uri iz hiše žalosti, Sv. Petra c. 58, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v blag spomin. Žalujoči ostali Grozna tragedija v Avcah Ena oseba mrtva, troje težko ranjenih V soboto 30. avgusta zvečer je pretresla vasico Avče na Kanalskem vest o strašnem zločinu, katerega je povzročil aastop gostilniškega najemnika Luszicke-ga, ki je zadnjega pol leta vodil gostilno gospe Gabrijelčičeve. Luszicky, ki je živel v kraju s svojo ženo Katarino, je rodom Poljak, ter je prišel v Italijo iz naše države. Najprej je imel v najemu gostilno v Postojni, potem je bil solastnik nekega hotelskega podjetja v Vipavi in končno je prišel v Avče. Gospa Gabrijelčičeva je imela v lastni hiši trgovino in gostilno. Ker pa sama ni mogla priti v okom poslu, ki sta ga zahtevali obe podjetji, se je odločila, da odda gostilno v najem. Luszicky se jc ponudil in pogodil z njo in je podjetje kmalu prevzel. Sprva mu je šlo dobro. Kmalu pa so začeli zahajati v njegov lokal najrazličnejši ljudje, vsled katerih so nastale razne opazke in namigovanja. Izcimili so se prepiri, prepirom so sledile ovadbe in končno so orožniki iz Ročinja sporočili politični oblasti, da bi trebalo lokal zapreti. To se je na njihov predlog kmalu izvršilo. Koncesija gostilne pa se je še vedno glasila na ime ge. Gabrijelčičeve, ki je imela hčerko Gabrijelo, poročeno z učiteljem v Avčah, g. Gorjupom. Lastnica lokala je zato podvzela primerne korake, da bi se ji dovolila zopetna otvoritev go-stilne. Po dolgem moledovanju sem in tja je oblast prošnji ugodila. Stavila pa je pogoj, da mora Luszicky izginiti in da mora podjetje preiti v druge roke. Tu iso se pojavila prva nasprotja med najemnikom in lastnico. Gospa Gabrijelčičeva je hotela vso stvar rešiti mirnim potom ter je nagovarjala Luszickega, naj ji vrne lokal proti odškodnini 2000 lir. Luszic-ky pa je bil s to ponudbo nezadovoljen. Vsota se mu je zdela premajhna. Hotel je izsiliti vsaj 12 do 15.000 lir odškodnine. 31. avgusta je potekel kontrakt med Gabrijelčičevo in najemnikom. Zato se je par dni pred potekom pogodbe hči lastnice, ga. Gabrijela Gorjupova podala v Gorico, da se za vsak slučaj pogovori o zadevi s svojim advokatom. To se je zgodilo v redu. Gospa se je vrnila iz Gorice v Avče v soboto ob osmih. Šla je takoj k svoji materi, gospe Gabrijelčičevi, in ko se je pogovorila s svojimi domačimi o vsem, kar ji je nasvetoval odvetnik, se ie oglasila pri Luszickem, njena mati, lastnica podjetja. Mož pa ni hotel razumeti dejanskega stanja. Izvijal se je na vse načine in je dejal, da mu odškodnina v znesku 2000 lir ne zadostuje in da zahteva najmanj 15.000 lir. Drugače je izjavil, ne zapusti stanovanja in ne izroči gostilne nikomur. Kmalu nato je potrkala na vrata gospa Gorjupova v družbi svoje sestre proi. Klavdije. Ta dogodek je Luszickyja strašno razburil. Pognal mu je kri v glavo in mož je hotel dami zapoditi iz sobe trdeč, da nimata nobenega opravka pri njem. Tekal je nervozno gor in dol, vil roke in jecljal nerazumljive besede. Končno pa je segel v žep ter bliskovito privlekel na dan revolver, katerega je naperil proti gospe Gabri.elčičevi. Stara gospa je odprla usta da bi zakričala, a v lem trenutku je že prodrla kroglja njena lica nad usti. Ce bi bila šla le 1 cm višje, bi prestrelila možgane in gospa bi bila obležala mrtva. Tako pa je bila samo težko ranjena. Zgrudila se je vsa krvava na tla. Gospa Gorjupova, katero je dogodek prestrašil, je zavpila: «Kaj vam je vendar storila moja mati?!» Luszicky ni odgovoril z besedo, temveč z novim, strašnejšim strelom. Krogla je šla skozi usta gospe Gorjupove, ki se je z groznim krikom sesedla na posteljo ter oble- žala mrtva. Luszicky je medtem besnel naprej in je hotel ustreliti še prof. Klav-dijo Gabrijelčičevo, ki se je pa rešila z begom. Mesto nje je zadela krogla ženo Luszickyga Katarino. Nato je morilec pomeril samokres še proti sebi in izprožil v glavo. Krogla mu je prebila lice na eni strani ter obtičala nad drugim očesom vsled česar bo gotovo izgubil vid. Vse to se je izvršilo v taki naglici in zmedi, da ljudje v prvem hipu niso mogli priti na jasno, kako se je zgodila cela stvar. Šele potem, ko se je profesorica Klavdija vrnila z učiteljem Gorjupom, je bilo mogoče doznati podrobnosti te strahovite tragedije. Poleg morilca so našli samokres, s katerim bi bil zločinec gotovo še dalje stre- nebja. Pa tudi jetika in sorodne obolelosti so v tej srečni deželi neznane. Idealno podnebje ima angleški otok Wight. Zadnji rešilni pristan za najbolj težko obolele pa je avstralski otok Ta-smanija ki ima menda najbolj zdravo in najlepše podnebje na zemlji. Zakaj spimo slabo na levi strani? Znano je, da spimo nemirno in nas preganjajo hude sanje, ako ležimo in zaspi-mo na levici. Po spancu se potem tudi često pojavijo bolečine v hrbtu. Vse to izvira iz lege srca. Če teži celo telo na levi, kjer je večina srca, se nagne srce ljal, če se mu ne bi bil ustavil petelin v j nekoliko na levo. Pri tem pa Prida na revolverju. Okrajni zdravnik dr. Canoni- želodčno prepono^ nadalje^prevecraz- je spala v svoji sobi, s postelje in ji osmo dila lase. VVurma ki je sedel v kuhinji, je vrgla pod mizo. Naravnost čudež je, da sta ostala oba popolnoma nepoškodovana. Slučajno v gostilni se nahajajoči ribiči so hitro pogasili goreči strop in preprečili hujši požar. X Velika železniška nesreča. Na progi med Multanom in Lahoerom v Indiji sta trčila skupaj dva vlaka. Doslej so izvlekli na dan 67 trupel. Sklepajo, da mora biti pod razbitimi vagoni še kakih 20 potnikov. Ranjeni sta 102 osebi, med njimi 53 težko. X Ogromen pežar na Cipru. Katastrofalen gozdni požar divja že več dni v okraju Paiu na Cipru. Gori pokrajina, dolga kakih 25 in široka 10 kilometrov. Več tisoč ljudi je zaposlenih pri gašenju, pa doslej brez uspeha. Uničenih je več državnih mlinov in podjetij. Več vasi je zgorelo do tal. Pogrešajo tudi več oseb. X Dvigalo v letalu. Te dni je bile dograjeno ogromno letalo za francosko vojsko, ki ima razen drugih novotarij tudi dvigalo za ljudi. Na aeroplanu sta namreč dve ploščadi za strojnice, ena na površju, druga pa pod aparatom. Ako napade sovražno letalo moža pri gornji strojnici, potem ga lahko spuste na spod njq ploščad, ne da bi zapustil svoj sedež in obratno. Sociiaftna politika eri, ki je z avtomobilom prihitel na mesto nesreče, je mogel ugotoviti samo smrt nedolžne ge. Gorjupove, ki je izdihnila radi izkrvavitve. Morilčeva žena Katarina se je zvijala na tleh v groznih bolečinah. Krogla ji je šla skozi desne prsi. Iz Gorice se je pripeljal Zeleni križ, tegujejo velike žile, ki vodijo od srca, in se razdražijo živci, ki peljejo k srcu. Razen tega pa je večina ljudi desničarjev in se pri njih vsled tega bolj razvije leva plat možgan. Da pa se možgani odpočijejo, je treba, da se pojavi v njih malo pomanjkanje krvi. Kri pa od Države pijance vanj a Nedavno je izšla zanimiva statistika, ki dokazuje, d.i stoji Bavarska v potroš* nji piva na prvem mestu na celem svetu. Povprečno vzeto, popije vsaki Bava* rec na leto 255 litrov pive. V Holandiji odpade letno po 207 litrov na poedino glavo. Sorazmerno mnogo piva sc popi* je tudi v Angliji. Kar pa sc tiče močnih pijač: likerjev, sklepanje mednarodnih pogodb o vzajemnosti zavarovanja. To zahtevo je stavila tudi letošnja konferenca za izseljeniška vprašanja v Rimu. K tretji točki se uveljavlja zahteva uzakonitve minimalnih mezd in obvezala veljavnost kolektivnih pogodb. Rudarska inšpekcija naj se reorganizira v tem smislu, da bodo inšpekcijo vršili od rudarjev voljeni in od države plačani inšpektorji. Organizacijo distribucije premoga je ki ie Luszickega in njegovo ženo obvc- teka od možgan tem lažje k srcu, čim i k j ka in žganja, stoji Nemčija na pr . zal ter kf snravil v bolnišnico kier sta manj je srce obteženo. Če pa ležimo na J mc k?ajt, tu se popije ietno pol postaviti na m^naxodno iK>dlago M U t^žko ranjena v zdravniški oskrbi 'in pod ! levi strani, ovira prit.sk na srce dotok , ^ h pijae. Za Ne^Jo . nači^ da ^ nstaaovi nekaka mednarod- Wmnln natn se . Krvi iZ glave. . 1 s.pr1i Franciia z letno potrošnjo JUU mi* na pruuujua . ' policijskim nadzorstvom. Kmalu nato se j je pripeljala na lice mesta sodna komi- i sija, ki je sestavila o dogodku natančen Jezi glava Temu * i 5JCU1 L i alibija ^ r"'---- se pridružuje se druga ovira. CejIijonov ntrov. Pred uvedbo z a ne levi, se stisnejo žile v glavi, kf)hola se je ^^ v Zedinj zabrane al* Zedinjenih drža* zapisnik. Grozen zločin je napravil na k, vod jo k srcu. Kri se torej i ustevba. vah 285 milijonov litrov spmtuoz. V An* celo kanalsko dolino najgloblji vtis. Ljud-j Vsled tega pa se ustavha tudi . levi po- se porabi lctn0 le 7o mihjonov h* ie ne morejo zapopasti, kako je moglo 1 lovici možgan, ki je ravno najbolj po- frov vina> v Nemčiji pa v lstl dob. 3o0 priti do strašne tragedij;. Pogreb nesreč- trebna odtoka Odtod izvirajo hude sanje milijonov Ktrov vina. Največja je po* ne žrtve ge. Gorjupove se je vršil v pondeljek in je bil velikanski. Udeležilo se ga je nešteto ljudi iz cele kanalske doline. » » » O morilcu pripovedujejo, da je bil v začetku svojega prihoda v Avče dostojen človek in da mu ni mogel nihče naspro trebna odtoka. Odtod izvirajo hude sanje in pa onemoglost pri vzbujen ju. Nore stave Pred kratkim so listi poročali, da je neki mož stavil, da bo od Amsterdama do Marseilla prepotoval vso pot s tem, da i se bo venomer prekuceval. Prekucniti sc državami pijančevanja in da ne zaosta* ~~~ ' " jamo mnogo za navedenimi vinoljubni* mi državami. Kar se tiče naše države je trosnja vina v Franciji, kjer se popije letno štiri milijarde litrov vina. To zna* či, da pride na vsakega prebivalca letno okoli 100 litrov vina. Za našo veselo Jugoslavijo ni nobe* nih statističnih podatkov. Nedvomno pa je, da zavzemamo «dostojno» mesto med tovati dokler ga niso nekega večera na- i bo moral več kot milijonkrat dokler ne padli kanalski fašisti pod vodstvom svo- j prjde na cilj. Na ta način bo napravil na jega načelnika Tazzolija, da širi prevrat- j dan približno 5 kilometrov poti. ne ideje in da je v službi protiitalijanske I Podobne norosti so napravili ljudje za propagande. Ta napad je postal za Lu- j stavo že dostikrat. Neki angleški list jih szickyga usoden. Oblasti so mu zapretile scdaj opisuje. Tako je Kemp, komik Sha-z izgonom ter mu zaprl^ najeto gostilno. | kespeareove igralske družbe, stavil, da Da doseže zopetno otvoritev lokala ter j bo preplesal vso pot od Londona v Nor-ustavi preganjanje od strani svojih na- , w-;ch. Za to pot je rabil več tednov, nazaj lovanjem tudi znatno pripomogla k ublažitvi krize brezposelnosti. V podkrepitev strokovne organizacije je kongres upravnemu odboru priporočil, da izdaja četrtletno splošen pregled o stanju rudarske industrije v posameznih državah. V slučaju stavk ima nastopiti energična mednarodna moralna in finančna pomoč. Onemogočiti se ima uvoz premoga v deželo stavko in se v to svrho stopi v stik z organizacijo transportnega delavstva. Tudi mednarodne stavke niso izključene. Ugotovilo se je, da je organizacija radi prevratnega delovanja komunistov močno trpela. / Osrednji urad za zavarovanje de« i lavcev v Zagrebu je v sporazumu z za* sprotnikov, pa se jc Luszicky uklonil. Vpisal se je v fašistovsko stranko. Poslej je igral zelo dvolično vlogo. Med domačini je veljal za fašistovskega vohuna in izzivača. Ljudje so se ga radi tega ogibali. Strašnega dogodka je torej pravzaprav kriva fašistovska propaganda, ki je zasejala v Julijski Krajini že toliko nemorale, gotovo samo to, da znaša potrošnja piva komaj tretjino od potrošnje vina in žga* "'Ti podatki pričajo jasno, koliko ogrom stopniki zdravnikov izdelal službeni pra* ne "a bogastva uničijo alkoholne pijače, j vilnik za zdravnike * uradnike pn tem Ako bi izračunali izdatke vseh držav za uradu in njegovih krajevnih organih in alkoholne pijače, bi dobili številke, ko* ; istočasno tudi pravilnik za pogodbene I jati. grede pa ni rabil peš niti 9 dnL Dostikrat so ljudje stavili, da bodo daljše poti napravili brez obleke. Mnogo jih je policija hitro prijela. Bistroglavec pa se je izognil tudi ostremu očesu re- _ ^ j > darjev in vendar zadostil vsem pogojem! nramZacii e riMarjeV stave. Kupil si je voz, vzel tla proč m se | S » jih veličine ne b'i si mogli niti predstav* zdravnike. V koliko so pri teh pravilnih kih sodelovale tudi zakonite uprave po> sameznih okrožnih uradov, nam ni znano. Prepoved stavk nemškemu državne* mu uradništvu. Osrednja organizacija državnih uradnikov v Nemčiji je na za* Kongres medn. strokov- Podnebje Najbolj zdravo podnebje ie brez dvoma oceansko, ker se temperatura ne iz-preminja znatno. Razlika med dnevno in nočno toplino je pravtako malenkostna kot med poletno in zimsko. Morski zrak je posebno dobro ubranjevalno sredstvo I zičkih. Naholj jo je menda pogodil oni .... . i i . j • T-»__i________... Jnl >»o clo irr\ peljal v pokritem vozilu popolnoma nag skozi ves London, ne da bi ga občinstvo videlo. Pred 150 leti je stavil možakar, da bo v kadunji, ki jo rabijo mesarji, preplaval Themso in se pomikal naprej samo z rokami. Stavo je dobil. V Zedinjenih državah so ljudje večkrat stavili, da se bodo peljali v različne več ali manj oddaljene kraje v otroških vo- Od 4. do 9. avgusta t. L se je vršil v htevo vlade svoja Statutarna določila iz* zoper obolenja dihal, ker ni prahu; vsled nasičenosti z ozonom pa posebno dobro vpliva na živce, srce in krvni obtok. Izmed vseh celin ima najboljši klima otok Teneriffa od Kanarskega otočja na zapadni obali Afrike. Tam je podnebje docela enakomerno: mila zima, hladno poletje, suh, čist, brezvetern zrak. Tene-riifa predstavlja mal kontinent zase, ker se na njem nahajajo gorovja in doline v najrazličnejših višinskih legah, tako da si lahko vsakdo izbere najprilagodnejši prostor. Epidemije in druge bolezni so na tem otoku skoroda tako neznane kot slana, vihar ali megla. Nič manj oblagodarjeno Je podnebje gospod v Bostonu, ki se je dal za stavo kot dojenček oblečen s cucljem v ustih in ogromno otroško steklenico za mleko poleg sebe peljati v otroškem vozičku po vseh ulicah velikega mesta. Ljudje so seveda zijali za njim, toda on je dobil stavo in s tem prekosil vse, ki so se mu rogali. X Čudna pota strele. Med hudo nevihto v noči med 27. in 28. avgustom je udarila strela v Schoneringu na Gornjem Avstrijskem v lipo zraven gostilne Wurm. Od tam Je skočila na hišo, prebila stre- ho, prišla v prvo nadstropje, zažgala on di v sobi oblanje, prodrla strop in ga za-N o v e Zel and i je"' le" da" pri'' si 1 nem razlezku j žgala, nakar je izstopila v kotu pritlične . - . . t*________ia nrpl-n ctrnna na PleK- nUVC Z-CmuuiJC, IV uu H1 * -------, ~---» . . , „„ obeh otokov ni tako enotno kot na Tene- j kuhinje. Nato je šla preko stropa na električno napeljavo v predsobi m izšla sKo-zl števec na prosto. Električno napeljavo je popolnoma raztrgala in števec uničila. V prvem nadstropju ie vrgla služkinjo, ki Pragi 17 kongres omenjene organizacije, i premcnila v tem smislu, da je besedi, Proram razprav je bil sledeči: 1.) De- cda se bo v dosego zahtev uradništva „ » v _________i__:______i. »____i _ ___r-a/irtov c+rAVnvnin lovni čas, 2.) zavarovanje rudarjev, 3.) mezdne pogodbe, 4.) varstvo delavcev in rudarska inšpekcija, 5.) referat proti vojnam, 6.) mednarodno gospodarstvo s tej stilizaciji je obsežena po mnenju or* ganizacijc same popolna prepoved stavk Kakor znano, sc je glede tega vprašanja premogom. Kongresa so se udeležili delegati iz 13 držav; tudi Jugoslavija je bila zastopana. Referenti so bili iz Anglije, Francije, Belgije in Češke (k točki 4). Otvoritvi kongresa je prisostvoval češkoslovaški minister javnih del, ki je v pozdravnem govoru omenjal, da njegovo delovanje posluževala vseh sredstev strokovnih organizacij« vnesla besede, «da se bo posluževala vseh ustavnih sredstev«. V v Nemčiji dolgo časa vršila ostra dis* kusiia. Zakon o obratnih sosvetih na Nor« veškem. Posebna komisija je izdelala novelizacijo zakona iz leta 1920. Po no* vem zakonu ima delovati v vsakem riffi. Ob kanadski zapadni obali se nahaja otok Vancouver, ki je znan po raz-sežnih, gostih smrekovih gozdovih. Za oslabelo živčevje ni prikladnejšega pod- govoru ------' j-----------------, • . stremi za socijalizacijo premogovnih rud-! obratu, ki zaposluje nad 20 delavcev nikov in da v tem oziru posebno zanima j obratni sosvet, sestavljen po načelu pa* razvoj tega vprašanja na Angleškem. j ritete iz delavcev in zastopnikov delo* K posameznim referatom je kongres dajalcev. Sosvet ima vršiti kontrolo sprejel posebne resolucije, in sicer se je | obrata in biti soudeležen na upravi, od* v resoluciji k prvi točki programa ostro dajati ima svoja mnenja v vprašanjih, izrazil proti nemški in poljski politiki, ki se tičejo delovnega reda, ustanavlja* ki hoče z vsemi sredstvi uničiti pridobitve 8 urnika. Delovni čas je urediti po vzorcu države, ki izkazuje najkrajši delovni čas. Resolucija zahteva tudi ratifikacijo konvencije o 8 urniku. V resoluciji k točki drugi je važno, da naj se v pokojninskem zavarovanju starostna doba zniža na 50 let in starostna renta prizna po 25 letnem službovanju v rudnikih. Poklicne bolezni je istovetiti z obratnimi nezgodami. Pospeševati je nja socialnih institucij, higijene v pod* jetju, discipline, delovnih metod, mezd, tarifov, delovnega časa, imenovanja pred delavcev in odpuščanja delavcev, ukinit/ ve in omejitve obratovanja. Ta delikat* ni zakon je predmet ostrih debat in se ga splošno označuje kot plod sosednega ruskega boljševiškega razpoloženja, ker zakon skoro nikjer ne omenja tudi dolž* nosti delavcev v obratu. :Amb. Bierce — J. Joseph Renaud: Kačje oči C. . . številne in verodostojne priče potrjujejo, da imajo kačje oči magnetiono moč. kateri se je nemogoče ustavljati . . Ko je Harker Brayton prečita! ta stavek, se je nasmehnil. Našel ga_ je slučajno v stari naravoslovni knjigi, ki jo je čital zvečer v svoji sobi. — Kako so mogli ljudje verjeti takim neumnostim? je pomislil in nehote soustil knjigo iz rok. Tedaj pa je v temnem kotu sobe nekaj vzbudilo njegovo zanimanje. V senci pod posteljo je zapazil dve žareči točki, drugo tik druge ... O, brigal se je silno malo zanje! . . . In pobral je knjigo in mirno čital dalje. Toda nekaj trenutkov pozneje je vsled nekakega nagona povesil knjigo in poiskal z očmi, kar je bil videl . . . Obe svetli točki sta še vedno bili tu: bili sta še bolj izraziti kot prej in svetili sta se zelenkasto. Sicer pa sta bili preveč v temi, da ; nevarna. bi mogel Bravton Harker, ki ju je gledal le s površnim zanimanjem, spoznati njih naravo. Spet je čital dalje. Nenadoma pa mu je prečitani stavek vdihnil misel, pri kateri se je stresel .. . Knjiga mu je padla iz rok na tla "... Sedaj je Brayton, ki se je napol dvignil, pazljivo strmel v temo pod posteljo, kjer sta. se obe točki navidezno bolj močno svetili. Kmalu oa je zapazil pri eni posteljni nogi zvite ma-roge kače, katere oči sta se svetili. Strahovita ploskaglava, ki se je dvigala malo nad koncentrične maroge, ^ je fiksno zrla proti njemu ... Oči nista kateri se'bili več dve navadni svetli točki:-gledali sta namenoma vanj. Harker Brayton je bil gost znamenitega znanstvenika, doktorja Dni-ringa se je pred vse zanimal za žel-bil obenem laboratorij, muzej in «kač-ji vrt». Znanstveni okus doktorja Dru-nriga se je predvsem zanimal za želve in kače! ... Njegova žena in hčerke so se silno bale tega »kačjega vrta» in niso nikoli stopile "vanj. Videle so te strašne goste samo, kadar jih je profesor nagačene postavil za okrasek v predsobo, vežo ali v kadilnico ... Za okrasek? Gotovo, po doktorjevem mnenju, a ne po njihovem; kajti silno so se bale teh ostudnih plazilcev, posebno, ker so jih že nekolikokrat našle — žive! —• izven c kačjega vrta> na različnih mestih v hiši, kjer je bila njih prisotnost silno Mr. Bravton so ni preveč, vzneminl vsled tega, kar je ravnokar zapazil. Zdrznil se je od začudenja in studa... Prva njegova misel je bila. da bi zvonil. Služabniki še niso Sli spat Prišli bodo in kačo ulovili in ubili. Toda čeprav ie zvončena vrvica visela poleg njega, se ni zganil. V resnici ga je" bolj vznemirjal čudni dogodek kot nevarnost, ki mu je pretila. Te vrste kač ni poznal, tudi dolžine m dobro razločeval . . . Kakšna je bila nevarnost? Ali ga bo morda pičila do smrti, ali pa ga stisnila in zadavila? . . Vsekakor je bil ta stvor od-več,' prokleto odveč v tej mirni sobi. Bravton se je dvignil. Umaknil se bo, nazaj stopajoč do vrat, počas^ da ne'vznemiri kače in je ne bo spustil iz In Se bi ga strašni plazilec zasledoval? . . . Kaj zato! Zagrabil bi za eno azijskih sabelj, ki vise na zidu . . . Brayton je torej dvignil desno nogo, da začne svoj previdni umik. Toda dvignil jo je samo, kajti občutil je globok, 'čudovit odpor proti temu gibu .. . odpor, ki bi si ga bil rad razlog • • • _ Saj vendar nisem strahopetnez in čeprav ni nikogar tu, se Instinktivno obotavljam umakniti se! . . . Desno nogo je imel še vedno v zraku in z eno roko se je opiral na naslonjalo stola, da ne izgubi ravnotežja. _To je pa že preneumno! , . . Hočem napraviti velik korak nazaj!_ . Dvignil je nogo malo višje in jo krepko postavil na tla. malo pred drua-o nogo . . . Da. p r e d! . . . Kako se je to zgodilo? Ni si znal tega razložiti. Takoj jc skušal umakniti se z levo nogo ... Z istim uspehom: leva noga se °jc postavila pred desno ... ^ Njegova roka jo krčevito stiskala stol. ki je bil že korak z a njim ... O, stiskala,'sa ie strahovito: ^ SU.ga hotela izpustiti ... bila je vsa bela. Hudobna kačja glava pa se je se vedno dvigala nad zvite maroge . . . Ni se bila zganila, toda oči so bile sedaj migljajoče električne zvezde. Brayton, ki je bil strašno bled. je dihal hripavo, sunkoma. Ni mogel drugače, spet je storil korak naprej . . . še enega . . . vlekel je stol za seboj. stol, ki ga je naenkrat izpustil in ki je z ropotom padel na mizino nogo . . . Oči kače. sta bili dve solnci ... dve solnci, ki sta plamteli v vseh barvah, se neskončno večali .-. . in se spet manjšali ... Naenkrat vse izgine . • • Silno se je udaril po obrazu ... Kaj se je zgodilo? .. . Padel je bil na tla. na obraz... Iz nosa m ustnic mu teče kri. * * * Nekaj minut leži otrpel, z zaprtimi očmi, usta mu dihajo v prah na tenki preprogi . . . Potem se mu pa počasi vrne zavest in spozna, da je ta padec, ki mu je usmeril oči drugam, prekinil fasciniranje . . - Rešen je! . . . Samo tja ne sme več pogledati in lahko bo zbežal. Toda pregrozna je misel na kačo. ki je brezdvomno čisto blizu, zvita v klopčič in pripravljena na skok . . Da. pregrozna . . . Groza v tej meri pa jo postala privlačna ... ne more se je otresti . . . videti hoče. vedeti Dvignil jc glavo in obrnil oči proti neusmiljenemu pogledu in spet j,> postal suženj, igrača, uboga človeška stvar, jaasivuo oodvržena tveri. Ležal je na trebuhu, meter proč od žarečih oči, dvignil se je na komolce in se je skušal poriniti nazaj . . . Pone so se mu prikazale na ustnicah . . . Sklonil se je nazaj in metal noge z eine strani na drugo — a čim bolj se je premikal, tem bolj se je bližal kaiči... obupno so jo upiral s komolci, a neprestano se je pomikal z njimi naprej . . . . . . Doktor Drnring in njegova soproga sta sedela v salonu, ko je strašen krik zadonel po hiši Naglo sta se dvignila. Doktor je tekel po stopnji-cah navzgor. Na hodniku, pred Bray-tonovo sobo so stali služabniki, ki so tudi začuli krik. Vstopili so v zboru. Brayton je ležal z obrazom na tleh, do ram skrit pod posteljo. Potegnili so ga nazaj in ga obmili na hrbet... Bil je mrtev. Rdeče pene so mu okrvavele obličje ... V njegovih široko odprtih očeh se je kazal tak izraz groze, da so se služabniki preplašeni umaknili. . — Brezdvomno srčen napad! je dr>. jal zdravnik, ki je pokleknil poleg tel GS3 Slučajno pa mu je pogled ušel pod posteljo. „ — Moj Bog-, kaj pa dela to tukaj.' Steo-nil jo roko. zagrabil kačo in jo vrgerše zvito na dmci konec sobe. kamor je padla z mehkim šumom in ostala nepremično na tleh. Bila je to nairačenn kača. Njen« ocl sta bila dva bakrena žoblja. (Prcvel P. V- B.) Šveiovm žitni trg Položaj na žitnih tržiščih Zed in jetrih držav se je nekoliko spremenil. Tendenca je postala malo čvrstejša in cene beležijo lahen dvig. Vzrok temu ni prav jasen. Iz Argentinije so sicer prispele neugodne vesti, drugače pa je položaj v giavnem takšen, da bi moral povzročiti nazadovanje cen. Ker Evropa malo povprašuje, je pričakovati zopetnega oslab-Ijenja cen. Veliko pomanjkanje denarja v Evropi nikako ne bo dovoljevalo previsokih cen, kar se itak že opaža na večini evropskih tržišč. Na Dunaju so prošli teden cene slabele in šele koncem tedna se je teden-ca lahno učvrstila. V Budimpešti je beležiti trajno nazadovanje cen. Preokret tendence je nastopil dalje na češkoslovaških tržiščih, kjer je naprej znatno padla cena ječnemu radi nenadne rezerviranosti izvoznikov in pivovarn. Oslabljena tendenca na tržišču ječmena je vplivala tudi na ceno pšenice, ki pa ni nazadovala v isti meri kakor ječmen. Le turščica, ki je v prvi polovici prošlega tedna izgubljala na ceni, je v drugi polovici izgubljeno zopet dohitela in deloma prekoračila. Ruska žetev menda vendarle ni tako slaba, kakor so jo pred tedni napovedovale različne vesti. Sovjetski statistični osrednji urad ceni žetev Rusije na 2600 milijonov pudov (43.3 milijona ton). Izvozni kvantum se taksira s 150 milijoni pudov. Na naših tržiščih so koncem prošlega tedna cene precej nazadovale, zlasti pšenici. Čvrsta je bila le turščica, ker so založe že omejene. Padec cen je v zvezi z zboljšanjem dinarja. Nakupovanje za domači konzum je bilo prošli teden prilično, dočim za inozemstvo ni bilo znatnejših zaključkov. Iz položaja na svetovnih tržiščih je razvidno, da letos kljub slabši svetovni žetvi prehrana ne bo trpela, ker je še iz lanskega leta veliko zalog. Značilno je, da Evropa, katere žetev baš povzroča minus v svetovni žetvi, doslej tako malo povprašuje po prekomorskem žitu. 360; za september 370. Turščica: a vagonov 285 do 287.5. Fižol: 3 vagoni 440. Otrobi: banatski 205. Tendenca za pšenico nestanovitna, za ostale proizvode mirna. Dunajski goveji sejem (1. t. m.). Dogon 3491 giav; od tega iz Jugoslavije 609 komadov. Prvovrstni voli so cene obdržali, dočim so ostali živini padle za 500 do 1000 aK pri kg. Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: voli 13 do 20 (izjemoma do 25), biki 13 do 16.5, krave 12.5 do 15.5, slaba živina 8.5 do 12.5. Sarajevski trg (30. t. m.). Cene na drobno so bile nastopne: sladkor: sipa 21, v kockah 23, v grudah 23; riž 9 do 13; fižol 7 do 12: ješprenj 8; kava 48 do 56; čebula 4; jajca (komad) 1.50; oves 3.50 do 4; krompir 2; češplje sveže 8; grozdje 7 do 10; jabolka 4 do 7 Din za kilogram. visna od rezultata pogajanj za posojilo v znesku 800 milijonov lir, ki ga naj bi dobila Jugoslavija. = Dobava hrastovega rezanega lesa. S hmelj skega tržišča {Poročila Hmeljarskega društva v Žalcu) Žalec (Savinjska dolina), 2. septembra. Deževno vreme je večkrat motilo obiraš nje poznega hmelja, ki se bliža svojemu koncu. O hmeijski kupčiji ni kaj po ros čati; kupec in prodajalec čakata na bolj« še razpoloženje. Malenkostne množine so se kupovale po 7000 do 7500 Din za 100 kg. — Društveno vodstvo. Petrovac (Bačka), 23. avgusta. Zadnje dni je bilo vreme prav nestanovitno. Ra« di tega je postalo mnogo hmelja rdeč« kastega, in sicer v nekaterih legah bolj, v drugih manj. Kobule so sicer lepo do« raščene in imajo obilo lupulina. Neka« teri hmeljarji pričakujejo prav izdatne letine ter upajo pridelati na 1 oralu 400 do 500 kg hmelja. Predvčerajšnjim je zopet deževalo in nevihta je podrla mnogo drogov. Ena tretjina vsega hme« Ija je rdečkasta in bojimo se, da bi se ta bolezen širila in tako škodovala ka« kovosti hmelja. V starih nasadih šele dozorevajo kobule. Hmcljska kupčija se še ni oživela, dasi je prispelo že preccj prekupcev. Hmeljarji ne silijo k prodaji. Za 100 kg svežega hmelja plačujejo se« daj po 1300 Din, za 100 kg suhega pa 5200 do 5400 Din. V okoliških nasadih je stanje isto kot pri nas. Lepega vre« mena si hmeljarji želijo. — Hmeljarsko društvo. Vendenfceim (Alzacija), 27. avgusta. Dež, nevihte in mrzle noči škodujejo že tretji teden hmeijski rastlini. Okobule« nje se je sicer lepo izvrševalo, vendar pa bosta finost in barva blaga manj pri« kupljivi. Tudi se bojimo, da sc bo mr« čes zopet prikazal. Z obiranjem bomo začeli šele začetkom septembra. Hersbruck (Bavarska), 28. avgusta. Dež in veter, veter in dež, solnca pa nič! Posledice tega vremena se kažejo tudi v naši okolici. Dosedai lepi hmelj posta« ja lisast in bojimo sc, da pozni hmelj ne bo normalne velikosti. Pri teh vre« menskih razmerah se tudi množina le« tošnjega pridelka ne da ceniti. — «Allg. Brauer« und Hopfcnzeitung«. Nurnberg (Bavarska), 1. septembra. Neznaten promet. Le najboljši hmelji so v ceni precej nespremenjeni, drugi za 20 zlatih mark cenejši pri 50 kg. Žatec (Češkoslovaška), 30. avgusta. Dva dni imamo žc lepo vreme. Obiranje je v polnem teku in bo končano šele koncem prihodnjega tedna. Uspehi so prav zadovoljivi, blago iz obvarovanih krajev in leg jc lepo zelene barve in najboljše kakovosti. Nujno bi rabili sta« novitno lepo vreme. Kupčija je v pol« nem teku in je žc do 1000 stotov proda« nih po 1800 do 1950 Kč za 50 kg. — Pri mirnem nakupovanju na kmetih je raz« položenje čvrsto, ccnc pa stanovitne. — L. 1925. bo ušivo Ictc! V nizkih legah se jc namreč letos med obiranjem pr;= kazala hmeljska ušice. iz čcs:ir sc s pre« cejšnjo sigurnostjo sklepa, da bo leto 1925. Kušivo:.. — Savez hmeljarskih društev v Žatcu. Nauk za naše hmeljarje: Vse obrati, skrbno sušiti in sortirati, pravilno basali in hraniti; kar letos ne gre — ali bi ne šlo v denar, bo pa prihodnje leto šlo! Tržssa. poročila Novosadska blagovna borza (2. f. m.). Pfocica: baška, nojva, 2g vagonov do ■ = Povečanje nadavka (ažija). Iz Beograda poročajo, da je s 1. t. m. stopilo v veljavo povišanje nadavka (ažija). Na-davek se bo odslej mesto 1 : 9 računal 1 : 10. To se je torej zgodilo v smislu izjave dr. Spaha, da se bo nadavek višal polagoma. — Pogodna tarifa za prevoz lesa, ki je bila v veljavi tekom poletne sezone in ki se naj bi s 1. oktobrom zopet ukinila, bo po izjavi prometnega ministrstva zastopnikom zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice, podaljšan. S tem je ustreženo želji ljubljanske in zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice. Dalje bo po izjavi prometnega ministra v najkrajšem času sklican tarifni odbor, in sicer takoj po nastopu službe novega šefa ko-mercijalnega oddelka obratne direkcije državnih železnic dr. Markoviča. — Proučevanje načrtov novega trgovinskega zakona. Iz Beograda poročajo: Seja zakonodajnega odbora pri ministrstvu pravde za proučevanje načrtov novega trgovinskega zakona, čekovnega in meničnega prava je preložena na 1. decembra, ker še niso končana vsa potrebna dela. Sekcija za proučevanje omenje- Sokol Sokolsko društvo v Št Vidu nad Ljubljano priredi 7. septembra, točno ob 4. uri popoldne na Frnadoven in Jagro-vem vrtu javen nastop in veliko ljudsko .veselico s sodelovanjem godbe dravske Ekonomsko odelenje direkcije državnih | divizije, kamor sokolska društva in pri-železnic v Ljubljani sprejema do 7. sen- ; :ate]je Sokola najvljudneje vabimo. Na-tembra ponudbe glede dobave hrastove- j gk)p domačega društva je prav marljivo ga rezanega lesa ter hrastovih plohov j pripK,vljen ;n bo nudil došlim najlepši in lesov. Natančnejši podatki so v Tr- j užitek> £ot gostje nastopijo: Škofja Lo-govski in obrtniški zbornici v Ljubljani j ^ Medvode, Ježica in Kamnik. Dohodi na vpogled. j ;n odhodi vlakov iz Ljubljane in Gorenj- = Pred slabo vinsko letino v Italiji. ,kega so kar najugodnejši; ker je drugi Po dosedanji cenitvi bo pridelek vina , dan praZrnik) j,0 7a odhod Ljubljančanom letos dokaj manjši, nego je bil lansko j tur;sto^ski vlak ob pol 24 uri najpriklad-leto. Ceni se. da bo znašal 44 milijonov [ np;;j_ K(jor ljubi naravo in pošteno vehi napram 53 milijonom hI v prošlem pa]'j0_ ta nac. g0t0v0 letu. i " Sol:olsl'oC društvo Litija Šmartno = Fuzija dveh dunajskih bar.k. Ca« p-ns!avi svoio 15 Mmco v nedeljo 7. sopisje poroča, da se pripravlja fuzija s,pf..mj)ra v "šmarinem pri Litiji. Sodelu-med dunajskimi denarnimi zavodi med godb- dravske divizije pod osebnim Anglo « Austrianbank in Centraleuro« ; v0(fstvnm dr. Čerina. Nastopi tudi vo-paisehe Landerbank. jaštvo celjskega pešpolka. Sprejem go- — Obtok novčanic v Madžarski je v tednu od 17. do 24. avgusta padel za 69.5 milijarde na 3427.5 milijarde mK. Menična zaloga je narasla za 34.4 mili« jarde. — Izvoz sladkorja iz Nemčije. Iz Ber« lina poročajo: Ocl 4 milijonov centov sladkorja, ki so dovoljeni za izvoz, so sc doslej izdala izvozna izkazila za ne« kaj preko polovice. = Zboljšan položaj ameriške industrije jekla. Iz Newyorka poročajo, da je dobila industrija velika naročila tračnic in tovornih vagonov. Jeklarski trust je zopet vzpostavil drlo v tvornici tračnic Gary, ki že dalje časa ni obratovala. stov pri opoldanskih vlakih, sprevod z godbo v Šmartno, kjer se vrši ob 15. uri javna telovadba, spojena z veliko ljudsko veselico in bogatim srečolovom. Polovična vožnja proti običajnim saveznim izkaznicam. Vstopnina 5 Din. Prijatelji sokolstva in bratska sosedna društva iskreno vabljeni. Poljsko Sokolstvo. V Katovicab, v j poljski Šleziji se je vršil dne 2. in 3. avgusta velik sokolski zlet, katerega so se udeleže deputacije Sokolstva iz cele 2. septembra: LJUBLJANA. Notirajo: na blagovnem tržišču: deske, 20, 25, 35 mm, od 20 cm napr. širine, monte, franko meja 0 do 700; remeljni polovi-čarji, 35-70, L, II., III., franko meja 710 do 0; trami, 4-5 od 4 do 10 m dolžine, 5-6 od 4 do 10 m dolž., 4-5, 5-6 od 5 do 10 m dolž., 4-4, 4-5 od 6 do 10 m dolž., SLUŽBENE OBJAVE LLAP. (Iz seje upr. odbora z dne 1. septembra.) Prvenstvo Slovenije se vrši dne 13. in 14: septembra na igrišču S. K. Ilirije; podaljša se termin prijav do incl. 6. septembra ob 18. uri z ozirom na to ker je prejšnji termin bil določen ravno v čas tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije. Prijave I. S. S. K. Maribor za prv. Slovenije se tudi naknadno sprejmejo. Določi se za prvenstvo Slovenije nastopna vstopnina: Navadne vstopnice 10 Din, dijaške 5 Din in mladinske do 14 leta 3 Din. S. K. Jadran se kaznuje z globo 100 Din, ker ni izvrševal rediteljske službe na prv. mitingu dne 30. in 31. avgusta. Ako ne bi plačal imenovanega zneska do 11. t. m. v roke blagajničarki LLAP. go-spej Pajnič, Sodna ul. št. 4/1, dobi ves klub prepoved starta. Z ozirom na to, da je lahkoatletska prireditev S. K. Maribor dne 7. in 8. septembra v prvi vrsti propagandnega značaja, dovoljuje se tudi neverificirauim atletom start pri isti. Verificirajo se s spravom takojšnjega nastopa sledeči atleti: Za S. K. Primorje: Vudenovič Nada, Korn Ana, Arhar Stane. Slamič Herman, Vidic Ciril, Godler Andrej, Kalčič Rudolf. Za S. K. Ilirija: Ro-ter Albin, Zupan Oton, Krisch Marija, Erber Lidi, Petan Vida, Kanoni Anica, Bernik Fanči, Vidmar Marija, Oražein Vilko, Jernejčič Anton, Tomažič Bogomir. Hazena: S. K. Ilirija: Krisch Marija, Vivod Marija, Wider Pavla, Oman Anica, Bernik Fanči, Vidmar Marija, Jezer-šek Pavla, Erber Lidi, Češnik Zinka, Kanoni Anica, VVozel Marica, Koch Rado- da. — Tajnik I. nih načrtov sestoji iz nastopnih članov: ! franko meja 450 do O; hrastovi plohi, ne-odvetnik Gjorgje Nestorovič, vseučili- ! 0br., monte, od 2 m dolž. napr., 30 mm ščni profesor dr. Velizar Mitrovič, vse- j deb., franko meja 0 do 1340; bukovi hlo-učiliščni profesor dr. Milorad Stražnički j di, I., II. od 2 m dolž. napr., 30 cm deb., in vseučiliščni profesor dr. Milan Šker- j franko nakl. postaja 240 do O; železniški jas. Novi načrt trgovinskega zakona je J pragi hrast., franko nakl. post., za ko-izdelan na podlagi srbskega trgovinske- j mad 20 do 0; suha bukova drva, do 10 Poljske. \ povorki je korakalo okoh ,000 j s,ava> Koch Valentina> PetaD Vida, Legan Sokolov in Sokolic. Časopisje poroča,_ da ' Za T K D Mcm. Zupančič Hele_ je zlet mnogo pripomogel k popularna-; petrjč M Petrič iMarŽ2i Jordan c.ji sokolske ideje, ki ima v današnjih , „ Tandk Maka> Cerne 01ga Poni. časih nalogo, da vzgoji zdrava pokol*- kvaf , Schmer Mi]jcaj Zanner Fri. rita m da ojaci državno idejo. — Dne 27. julija pa je imel svoj zlet poljski Sokol v Berlinu. Poseben entuzijazem je izzval pohod srbskolužiškega Sokolstva v narodnih nošah pod vodstvom srbsko-luži-čkega publicista Nalke. V svojem pozdravnem govoru je br. Nalka naglašal potrebo slovanske vzajemnosti in opozoril na težave, ki jih imajo lužički Sokoli v Lužici. — Istočasno z zagrebškim zletom pa je poljski Sokol v Poznanju proslavil 40!etnico svojega obstoja. ga zakona. Posebna pozornost se bo posvečala izdelavi čekovnega in meničnega prava. Za načrt novega čekovnega prava služi kot podlaga v Hrvatski veljavno čekovno pravo. = Nova trgovinska pogodba in druge konvencije z Zedinjenimi državami. V ministrstvu za zunanje posle so začele delo komisije za izdelavo raznih projektov, kakor konzularne konvencije, konvencije o državljanstvu, konvencije o vzajemnem izročanju krivcev, konvencije o sodni pomoči, ki se bodo sklenile med našo kraljevino in Zedinjenimi državami. Zadevna pogajanja se bodo vršila v Beogradu. Verjetno je, da bo ob priliki teh pogajanj podpisana tudi nova trgovinska pogodba z Zedinjenimi državami. Za predsednika komisije, ki bo vodila pogajanja, je določen dr. Evbaf. — Inozemske brodarske družbe in Iom-bardiranje blaga. Inozemske brodarske družbe, ki delujejo ua našem delu Donave, so začele lombardirati blago naših izvoznikov, natovorjeno v Slepih. Za lom-bard v tuji valuti zahtevajo 11—13 odstotne obresti, a za posojilo v dinarjih 16 odstotne obresti. Na blago dado posojila v znesku 70 odstotne njegove vrednosti. Za eventuelni padec v ceni si zasi-gurajo garancijo. odst. okroglic, franko nakl. post. 3 vagoni 28 do 29 (28); pšenica: domača, par. Ljubljana 390 do 0, baška, 74 do 76 kg, par. Ljubljana 0 do 425, slavonska, par. Ljubljana 0 do 397.5; turščica, baška, par. Ljubljana 0 do 345; oves, baški, par. Ljubljana 0 do 335; ajda, siva, stara, I. a, po vzorcu 300 do 350; ječmen, pivovar-ski, 64 kg, par. Ljubljana O do 475; pše-nična moka: <6>, par. Ljubljana 0 do 450, <7>, par. Ljubljana 0 do 400; suhe gobe po kakovosti 48 do 53 do 0; krompir, zdrav, suh, franko nakl. postaja 110 do 0; jabolka, obrana, franko nakl. postaja 0 do 195; seno, T. a, sladko, preša-no, franko Ljubljana 75 do 0; vino, belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, franko nakl. postaja 635 do 0; na vrednotnem tržišču: Vojna škoda 119 do O, Celjska posojilnica 200 do O, Ljubljanska kreditna 220 do 0, Merkantil-na 118 do 122, Praštediona 916 do 0, Slavenska 0 do 105, Strojne 150 do 165, Trbovlje 480 do 500, Vevče 123 do 130, zadolznice Kranjske deželne banke 0 do 93. ZAGREB. Na efektnem tržišču tendenca nespremenjena. — Istotako je bila v devizah nespremenjena tendenca. Tečaji vseh deviz so dalje padli. Blaga je bilo n^v^ji-: :____,-„ . „ - zadosti. Promet je bil danes nekoliko ži- __ Dohodki giavnih carinarnic v prvi i , , i,.. . . , , ; vahnejsi. Podoba ie, da nizki tečaji kon-dekach avgusta t. 1. so znašali skupno | ______,•„ »,„,.- w„ 39,233.594 Din. Največ dohodkov je imela carinarnica Zagreb južni kolodvor in sicer 9,023.841 Din; potem slede ca« rinarnice: Beograd železniška postaja 4,535.978 Din, Beograd Sava 3,187.376 di« narjev, Ljubljana 3,127.819 Din, Mari« bor 2,805.244 Din, Subotica 1,846.988 Din venirajo kupcem. Nastopila je tudi Narodna banka, ki je dajala posamezne čeke. Trgovalo se je največ v devizah na Dunaj, Italijo, Prago in Švico. Notirajo devize: Amsterdam 3085 do 3115, Dunaj 0.1081 do 0.1101. ček 0.108 do 0.11, Bruselj 407.5 do 412.5, Budimpešta O do Novi Sad 1,623.678 Din, Skoplje i,609.493 \ ^l5- 36.75 do M.75 Italija - - - - izplačilo 342.97 do 345.97, ček 342.42 do 345.42, London izplačilo 347.4 do 350.4, 1 Din; ostale glavne carinarnice izkazuje i jo zneske pod 1 milijonom Din. Dohod« j ki glavnih carinarnic od 1. aprila do 10. I avgusta t. 1. znašajo skupno 563,135.065 | Din napram 556,556.540 Din v enakem j času prošlega leta. j = Osnovni pojmi modernega bančni- | Stva in boriništva. Pod tem naslovom | je izšla knjiga, ki v lahki poljudni ob-I liki in z mnogimi praktičnimi primeri po-I daja pre potrebnih naukov trgovcu, obrt-| niku, kmetovalcu in sploh csakemu pod-! jetniku, dijaku trgovskih Sol in vsake-j mu najmanjšemu kapitalistu. Knjiga ob-j sega 192 strani. Spisal jo je prof. dr. i Gri-nichstaedten - Czerva, a za naše raz-I mere priredil in glede na baš ustanovlje-j no ljubljansko borzo dopolnil io je dipl. i agr. A. Jsmnik. Knjižica stane le 20 di-i narjev s poštnino vred. Naročila in de-I nar je pošiljati na naslov; dipl. agr. A. ; Jamnik, Ljubljana, Knnfljeva ulica 15. I. : Knjigo najtopleje priporočamo. ! = Fuziia denarnih zavodov v Bosni. : nestannvitncjša. Notirajo devize: Amsler-i Prva srpska štcdionica, d. d. v Prijedorn d;:rn 2940 do I e prevzela aktiva in pasiva Srpske za-1 Bukarešta 33 do 33.5. Ženeva 1457 do ! vtliiske banke. d. d. v Prijedoru. V toi11^3- London 347.75 do 348, Milan 344 i vrho ;s povišala svojo delniško glavni- rl° 314.25. Ne\v-York 77 do 77.25, Pariz ; co od 2 milijonov na 3,250.000 dinarjev, j 413 do 415, Praga 232.25 do 232.5; valu- = Načrt za Italijansko-jugoslovensko- (o: ]cvi 0 do 57. f madžarsko !:;in!:o v Beogradu. »Corriere j ni') 4"5- Kč 0 do 232.5; efekti: 7 odst. AdriiJtico« poroča, da se vrše v Milanu | posojilo 67 do 67.5, agrarne 25.75 do 26. pogajanja za ustanovitev Italijansko-jugo- Vojna škeda 125.5 do 126.5; termini: Ze- ček 346.44 do 349.44. New-York ček 76.71 do 77.71, Pariz 417.5 do 422 5. Praga 232 do 235, Švica 1460 do 1470, ček 1460 do 1470; valute: dolar 75.75 do 76.75, aK 0.10S6 do 0.1106, Kč 228.5 do 231.5, francoski franki 412.5 do 417.5, mK 0.098 do 0.1; efekti: bančni: Trgo 32 do 33. Eskomptna 120 do 121. Kreditna 122 do 124, Hipo 63 do 64. Jugo 110 do 113. Ljubljanska kreditna 230 do 240, Praštediona 915 do 920, Slavenska 104 do 105; industrijski: Eksploatacija 110 do 112, Šečerana 990 do 1000, Slavonija 88 do 90, Strojne 150 do 0, Vevče 125 do 130; državni: 7 odst. posojilo 64 do 65, agrarne 22.5 do 25, Vojna škoda 109.5 do 111. BEOGRAD. Tečaji deviz so padli povprečno za 3 točke. Poslovalo se je na Šport SLUŽBENE OBJAVE LNP- (Iz seje poslovnega odbora 29. VIII.) Čita se s pravom takojšnjega nastopa za S. K. Ilirija: Černač Vinko. Anulira se finalna tekma mladinskega turnirja Ilirija : Primorje, igrana dne 15. VIII. ter se odredi ponovno odigranje na dan 7. septembra dopoldne. Kazenskemu odboru se izročita igrača Čamcrnik (Primorje) radi incidenta v mladinski tekmi 15. VIII. ter Tavčar radi incidenta v tekmi s Strassenb. S. K., Gradec dne 15. 8. Prvenstvene tekme za leto 1924/25 so izžrebane sledeče: /. razred: 8. septembra: Celje : Jadran v Celju. 14. septembra: Primorje : Hermes, Jadran : Rapid v Ljubljani, Celje : Ilirija v Celju. 21. septembra: Hermes : Jadran, Ilirija : Rapid v Ljubljani, Maribor : Celje v Mariboru. 28. septembra: Ilirija : Jadran, Hermes : Maribor v Ljubljani, Celje : Primorje v Celju. 5. oktobra: Jadran : Primorje, Hermes : Celje v Ljubljani, Maribor : Ilirija v Mariboru. 12. oktobra: Primorje : Rapid v Ljubljani, Maribor : Jadran v Mariboru. 19. oktobra: Primorje : Ilirija, Rapid : Hermes v Mariboru. 26. oktobra Hermes : Ilirija, Celje : Rapid v Celju, Maribor : Primorje v Mariboru. 2. novembra: Maribor : Rapid. V jesenski sezoni se tekmuje vedno na igrišču prvoimenovanega kluba, oziroma prvoimenovani klub ima pravico izbire igrišča. V prihodnji pomladni sezoni določa igrišče vedno nasprotni klub. Istotako nosi v jesenski sezoni prvoimenovani klub ter v pomladni sezoni nasprotni klub vso režijo, skrb za reklamo, odgovornost za rediteljsko službo itd. 10 odst. od prebitka vsake prvenstvene tekme je oddati tekom 8 dni podsavezu kot delež JNS in LNP. Rezervna moštva lokalnih protivni-kov igrajo svoje prvenstvene tekme vedno kot predigre tekmam I. moštev. II. razred: 8. septembra: Slovan : Ko-rotan (Kranj), 21. septembra Slovan : Slavija, 28. septembra: Svoboda : Koro-tan, 5. oktobra: Slavija : Svoboda, 12. oktobra: Slavija : Korotan, 19. oktobra: Lask : Korotan, 26. oktobra: Lask : Slovan, 1. novembra: Slovan : Svoboda, j cilj okoli 10.30. Za občinstvo bodo na 2. novembra: Lask : Slavija, 9. novem- j cilju na razpolago sedeži, bra: Lask : Svoboda. -* Vse drugorazredne tekme se vrše v | Lastnik in izdajatelj Konzorcij . jesenski sezoni v Ljubljani; igrišče in | Odgovorni urednik Fr. Brozovič. čas določa podsavez. — Tajnik I. 1 Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani poročilo Ljubljana 2. septembra 1924 Ljubljana 306 nad morjem Službene objave LNP. (Iz seje u. o. z dne 29. avg.) Delegat LNP g. Kmet na glavni skupščini JNS dne 31. avgusta se je pooblastil, da se izreče proti predlogu I. Hrv. Gradj. ŠK., t j. proti cepljenju JNS v tri saveze. Dovoljuje se igralcu Batiču V. (Hermes) nastop v prijateljskih in mednarodnih tekmah. Odslej se bo v sličnih slučajih postopalo ostreje, zlasti proti onim ki nimajo pravega vzroka za prestop v drug klub. Tajnik I. LNP. Seja u. o. se vrši danes v sredo ob 20. v sobi Športne zveze. Predsednik. LNP. Danes, 3. t m. ob 18. seja kazenskega odbora (gg. dr. Kropivnik, Zaje, Lukežič, Cimperman, Pogorele), ob 19. seja poslovnega odbora, obe seji v Športni zvezi, Narodni dom. Tajnik II. O glavni skupščini JNS bomo radi pomanjkanja prostora poročali v jutrišnji številki. Lask. Sestanek lahkoatletov se vrši 4. septembra ob 16.30 v Narodni kavarni. Vsled važnosti in nujnosti udeležba dolžnost! — Načelnik. lz sekcije nogometnih sodnikov. V četrtek ob 20. uri se vrši v kavarni Evropa važna seja odbora sekcije nogometnih sodnikov. Radi važnosti seje je udeležba vseh članov odbora potrebna. Odbor pokrajinskega tcnnis-turnirjn 5. K. Ilirije vabi vse igralce na prijateljski sestanek, ki se vrši danes dne 3. t. ni. ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emona. Dnevni red: razdelitev daril. — Odbor. Nogometne tekme za prvenstvo Jugoslavije se prično prihodnjo nedeljo, 7. t. m. V Ljubljani se sestaneta Ilirija in Sarajevski amaterski ŠK., v Splitu Hajduk in Gradjanski SK iz Zagreba, v Beogradu Jugoslavija in Slavija iz Osijeka. Subotiški prvak, Somborsko ŠU je v prvem kolu prost. Tekmo med Ilirijo in Sa-škom sodi zagrebški sodnik Fabris. Na praznik 8. t. m. Igra Sašk bržkone v Ljub Ijani še eno tekmo in sicer ali z reprezentančnim moštvom našega podsaveza ali pa z Ilirijo. Jugoslovenski koturaški savez. Kolesarska dirka za prvenstvo Jugoslavije sc vrši v nedeljo dne 7. t ra. na progi Za-greb-Novo mesto-Ljubljana na 146 km. Zanimanje za dirko je izredno veliko, zlasti ker bodo tekmovali olimpijski dirkači Dukanovič, Sovič, Kosmatin, Tru-ban. Na progi ie opaziti pridno treniranje ter je pričakovati najostreišega boja. Raz ven imenovanih so prijavljeni prvaki klubov Šolar, Šoštarko in Prošsk. Liubljan-sko športno občinstvo bo imelo torej v nedeljo izredni športni užitek Cilj je na Dolenjski cesti pri restavraciji gosp. Jo-ško Jelačina. Ker je start v Zagrebu točno ob 6. uri bodo dospeli prvi dirkači na Kraj ; j opazovanja ob Zračni tlak Zračua temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana . 7. 7604 158 sev. vzh oblačno — Ljnbljana . 14. 758-8 16 2 sever n — i Ljubljana . 21. 761 3 13-4 vzhod n — 1 Zagreb . . 7. 760-6 110 juezap. več. jasno — Beograd . 7. 761-9 130 vzhod n — Dunaj . . 7. — t raga . . 7. 758-9 13-0 jugozapad dež 1-0 t inomost . 7. - 1 V Ljubljani barometer višji temper. nižja. Solnce vzhaja ob 5-21, zahaja ob 18 36 ______________________ Dunajsko vremensko poročilo. Nestal-[ nja. Davi je bilo nejasno, na nekaterih filovensko-madžarske banke. Pri zavodu i neva za okt. 1467.5, New-York za nov.! no vreme traja dalje. Temperatura se je krajih dež. Neugodno vreme bo trajalo bi bila udeležena tudi Br.uca Coiumerciale za okt. 78, London za 10. t. m. 348.5.! včeraj na mnogih krajih dvignila nad dalje. — Napoved za sredo: Slabo vreme, italiaua. Realizacija tez«, navila je ed-iPfafi? za sept. 232 do 232.23, JjSJ stopinj. Oblačenje se močno izpremi-j hladno, deloma dež^ močai vetrovi. LetovišČarji na povratku LetovišČarji se vračajo. Ne le k naših gorskih letovišč, tudi z morja. Vsak dan pripeljejo parniki na Sušak rove množice, ki so se vkrcale v raznih pristaniščih od Dubrovnika do Kraljeviče. Vsem se pozna, da so se -Baužili južnega solnca: oči se svetijo v čudnem žaru, kot da v njih še odseva morska sinjina, polt je zagorela, lica rdeča, zdravje in radost žari z njih: v rokah nosijo šopke južnih cvetlic kot zadnji pozdrav naše krasne 'Adrije. Iz koškov in zavitkov pa kipijo vabljivi plodovi južnih ga.jev in vrtov: grozdje, smokve, hruške — vsega je v izobilju. Zdi se, kakor da se vračajo iz obljubljene dežele. Na Sušaku je naval. Kaj bi ne bil! Gostje z vse naše obale se shajajo na t,em skrajnem ozkem koncu. Pred hotelom «Contineinta'l» sede ljudje hi se pripravljajo na daljno pot proti domu. Vse lepo je ostalo za njimi, na morju — tu se začne zopet vsakdanje življenje. Na Sušaku še daleko ni vse ■tako urejeno kot bi moralo biti. Mal kolodvor, ki bi odgovarjal komaj potrebam kakega trga ali vasi, ne more zadostovati takemu prometu kot jc zdaj na Sušaku. Okrog in okrog leže kupi lesa, ki čakajo na svoje ladje. Vmes so položene tračnice, ki vodijo do pristanišča in na Delto: in sredi vsega kolodvor brez primernih prostorov za potnike: vse poseda okoli kolodvora in čaka na vlak. K sreči je nekdo poeta vil barako za garderobo. M je vedno nabito polna. Vročina je neznosna; vse išče sen-ee. Končno prisopiha vlak. Naval. Vlak ima pet voz: dva vagona nosita papis: Inspekcioni voz zagrebačke direkcije, v enem vozu je samo prvi razred, za njim se nahaja jedilni voz in samo en — ID. razred. Nastane boj za prostore. Nekdo sicer pripoveduje, ida pride v Bakru zraven še par voz. — 'toda vsak misli le nase. Komaj smo dobro v vozovih, že odhajamo. In komaj odhajamo, že vpije nekdo: «Zapirajte okna! Tunel.*. To je tisti groz- ni tunel v obliki osmice, ki skozi svojo serpentinsko luknjo dvigne vlak ta koj za precejšnjo višino nad morje. Vsa čast njim, ki so ga gradili, ampak na ventilacijo so pozabili in v vozovih je grozna atmosfera. Kaj šele, če ostanejo okna odprta. En sam oddih se čuje, ko se zopet zjashi. Toda na vse to smo bili pripravljeni, kajti gostje v naših morskih kopališčih imajo samo eno skrb: kako bodo prišli domov. Res je, da pridejo tako ali tako — ampak za tujski promet naše sedanje razmere niso priporočljive. Zato se vsi. ki morejo, vozijo čez Reke in mnogo jib je, ki ne gredo na naša morska kopališča vsled «grozne» vožnje po naših železnicah. V Bakru res priprežejo še par voz in vsi si znova oddahnemo: zdaj se bomo vozili komodno. Šc en pozdrav morju za slovo! Kako lepo se lesketa pod nami Kvarner. Koliko nebeške krasote je na njem! S: * * LetovišČarji se vračajo, letoviščarji se poslavljajo. Splošno so zadovoljni. Samo ta nesrečni Mars! Pred desetimi leti je zakrivil svetovno vojno. leto* svetoven dež. Zato jo bila sezona ob morju ravno tako deževna, kakor naša «deželna». Seveda ne popolnoma tako. Malo boljše je bilo — vendar ne tako kakor druga leta. Par dni lepo in — zopet oblaki, vihar, dež. Astronomi so imeli lepo priliko, da so mogli razlagati svojo učenost. Stari gostje so se'jezili in pripovedovali o prej šnjih časih, ko je bilo soluce jasno itd. Kljub oviram so doseglo damo s potemnjevaniem polti popolne uspehe. Nekaterim to res krasno pristoja in pravijo, da je tudi zdravo. V splošnem se more reči. da so bila naša obnjorska letovišča polna, _ da^si ne prenapolnjena. O vzrokih se jc že mnogo pisalo. Najbolj so pogrevala čeških gostov, ki so zadnje dve leti scenirali čifutski zagrebški in furtima-ški krogi — toda za letos se niso dali popraviti. Govoril sem s češkim gostom, ki je prišel iz Gradeža in ni mogel prehvaliti priaznosti, ki jo izkazujejo Italijani češkim gostom. Celo češke napise so jim dali in povsod jim gredo na roke — cene pa so skoraj nižje kakor pri nas. Kljub temu je bilo pri nas šo mnop""> čeških gostov in ni' dvoma, rfa se bodo prihodnje leto večinoma zopet vrnili k nam — če se bomo izkazali vredne. Letos smo za nadomestilo dobili nekaj Nemcev, ki so posebno napolnili Rab. Tudi Poljaki so prišli. Sicer so bili večinoma Hrvati — Slovencev pa letos ni bito toliko kot prejšnja leta. So slabi časi v deželi. Navadno je sezona ob našem morju trajala do 15. septembra. Letos se bo končala prej — zaradi Marsa — ako se ne zgodi čudež in se morda izpolni prerokovanje o — lepem septembru. Kdor bi utegnil, bi mogel uživati sadove plodonosne ie-seni ob Adriji. Bogata bo letos na vsem: vina in sadja in vsega bo polno. Na Krku, posebno v Omišlju, je n. pr. sedaj čas fig. Na drevesih vse kipi in pada na tla, Ko sem nekoč ziutraj posedal okna. sem videl, kako so na sosednem dvorišču metali smokve — prašičkom. Ko bi jih toliko imeli naši otroci. Fige se suše na vseh oknih, na stenah, na z! do v ju. nabrane pa so tudi na režete, kakor pri nas. kadar je mnero koruze. Če greš po poti, srečaš ženske s polnimi ierbasi in da se ti ni treba stegati na drevo — se sklonijo orod teboj in ti ponudijo izbiro. Koli-koT hočeš . . . Sploh so to zlati domači ljudje. Na Rabu mi je gospodar v kleti natočil najboljšega vina: «Samo. da bosi p vedeli kakšno je» . . . Vse lepo, prijetno, domače. * * * Najlepša, točka v našem Kvarnem je in e.esKin gostov, ki »u muujp «>>- » >» -».»••..............• naoolnili naše kraic in so letos izgini- ostane Rab. Ne samo zato, ker sta tam 1 . -. . v • >••___i _ ______»%-»>.: 1 i io o m no L* -žara- H _ drugam. Vzroki so razumljivi: prometne zveze, komfort. cene, postrežba. ugodnosti, časopisni napadi. — Te neumestne nanade so sicer in- živela Gabrijan in Šembllija, ampak zaradi slojih starinskih krasot in lepih gajev. Nekdo je sicer rekel, da je tam malarija, a to je včasih samo konkurenčna re- klama, ki se slabo izplača in bi bilo mnogo boljše, da bi je ne porabljali. Rab je lep in zdrav otok — zeleni otok Rab. Za one. ki morajo računati, naj napravim račun. S Sušaka stane vožnja v tretjem razredu na parniku 35 Din. Vozite se šest ur, od 2. popoldne do 8. zvečer. Koliko vas stane do Sušaka, preračunajte sami-samo glejte, da imate na Sušaku takoj zvezo, kajti čakanje je tam dolgočasno, prenočevanje pa precej drago, čeprav »Savez kupališta« skrbi za potnike, da dobe privatne sobe, ako so hoteli polni. Pamik vozi s Sušaka mimo vseh naših glavnih primorskih letovišč: Kraljeviča-Crikvenica - Selca - Novi - Senj - Baška-Rab. Tako vidite tekom enega popoldneva veliko lepega iu zanimivega. Ko pada solnee v morje sc bližate Rabu. In potem kroži ladja okoli zelenega otoka, dokler se no dvignejo iz morja oni znani beli-stolpci. Čudno nad čudeži se pojavi pred vami, ko v tihem mraku priplovete v rabski pristan. Sprejme vas velika množica in vsi vam ponujajo sobe, vi pa storite najbolje, ako greste na kak znan naslov, n. pr. v hotelu Belia, stane soba 20 Din. Splošno Rab ni drag. Pen* ion stane 75 Din. Kopati se morete, kjerkoli hočete. Ako želite pesek, daste čolnarju 5 Din za sem in tja in prepelje vas v t. zv. tretjo Padovo. Tam grade Cehi moderno kopališče. Zdaj se kopljete svobodno in je v celem zalivu sama žametna sipa. To bo eno na.iprijetnejših kopališč poleg Baske. Vis a vis se vam nudi krasen pogled na Rab posebno zvečer, ko zapada solnee za njegovimi stolpi. Prijatelji dobrega vina se vozijo na Barat, kjer sc dobe dobre ribe in vino po 3 Din liter. Sieer dobite v kleti tudi na Rabu za 3.50 Din izborno vino, ki bi stalo pri nas 15 Din. Grozdje in južno sadje je zelo poceni. Skoda, da je bilo tam tako malo naših gostov. Letos so na otok Rab navalili Nemci. Znano je, da je »Arbo-Gesellschaft« imela pred vojno velike načrte. Rab bi bil postal popolnoma nemški. Vojna ga je rešila nam, dasi je trpel dve leti pod italijansko okupacijo. Lansko leto so ga napolnili Cehi, letos jih je bilo nekaj manj, zaio so pritisnili Nemci. In naenkrat si slišal povsod nemščino, v kopali- šču, na sprehodih, v restavraciji. Oe s« ti je zdelo to neprijetno, si slišal odgovor domačinov: Ko pa drugih... Veliki hotel, ki so ga zidali pred vojno, je ostal nedozidan. Že ves čas po vojni stoji tako: nevarno je, da ga bo dogradil kdo drugi, če ga ne bomo dogradili sami... Rab je tako lep in tako raš, škoda, če bi ga obvladali tujci... * * * Seveda imamo tudi bližja in cenejša primorska letovišča, n. pr.: Omišalj. Tarr stane pri Jedrliniču vse kar potrebuješ, dnevno 55 Din. To ni drago. Omiselj ima krasno lego na bregu otoka Krka, kjer ie stal nekoč stari mogočni grad franko-panski. Kopališče je prosto. Z vrha od sv. Antona je zvečer krasen razgled na razsvetljeno Reko, Sušak in Opatijo. Omišalj je oddaljen od Sušaka eno uro 9 parnikom. Vožnja stane 10 Din za osebo in je zelo prijetna. Seveda Omišalj še ni moderno urejeno letovišče, pa je prijetno bivališče za prijatelje prirode. Narod na Omišlju je zelo ljubezniv in zanimiv. Imel sem priliko vidati domač ples »teaec«. ki ga plešejo na pihala. Vse se je tu ohranilo še iz davnih časov: noša. ples, godba, pesem. Domačine redi polje in morje: drugo bolj ko prvo. Ribe prodajajo na Sušak in drugam. Poleg Omi-šlja so na zapadni strani Krka še Nivice in Malin ska, ki skušata nuditi gostom kaj več '/a 60 Din. Ob lepih dneh smo gledali na Nanos in Snežnik, ki sta se pokazala nad bregovi za Kvarnerskim zalivom, a letos sta s« vedno mračila... Dež, dež, dež ... Glede naših prvovrstnih kopališč se m more nihče pritoževati: Crikvenica - Ba-ška - Rab nudijo gostu vse, kar potre-buje. Oni, ki nočejo proč od obale, najdejo takoj na Sušaku, na Pečinah in v »Jadranu« prijetno bivališče. Prijeten je občutek, da je tu vse naše. Sčasoma se bo vee spo polnilo, morebiti celo kolodvor na Sušaku, vozni red in vse to, kar danes še odganja goste od našega lepega Jadrana. Za nas pa mora biti 'vsako leto geslo, ki ga je leto? izdala »Ja dranska straža«: »Na morje! _ Na naše morje.« In »Čuvajmo naše morje«, krasoto in bogastvo naše! Lli Dve sobi B^. ^ bMed» n per S. JJopl-ovanJ.- ». ~ rakuna vsaSa beseda 1 Din. _ Priobeujejo ss le maliI ogla£ k. ^T WM PlafiS M M*o tod. ' »Mtab. Na vpraša odgovarja uprava I«. *> !• vprašanju prlloiea. .uamk. i adsirmr tar m»n!pul»cl)ska pn«-»Jb!no j? Din). Čevlje izdelujem y novootvorjeni čevljarski delavnici po meri v vseh oblikah od najpreprostejših do najfinejših Avg. S k o t. Pred Igriščem 1. 1S007 Šivilja perila ee priporoma na dom. Gre tudi ca deželo. Naslov pove Uprava „Jutra". Čevljarskega vajer~a sprejme takoj po dogovoru Ivan Premrl. Ljubljana. Dolenjska cesta 35. 17912 Dekie pošteno in pametno, staro do 25 let, ki razume kulio ln hišna dela, se sprejme takoj v boliso hišo. Naslov v upravi „Jutra". 18003 Stalno mesto J Motorno kolo korespondenca, oskrbnika ali ..Snolian" s priklopnim vo- občinskega tajnika, išče po- ; zom, dobro ohranjeno, se ročen podčastnik z desetletno ugodno proda. Naslov pove pisarniško prakso. Ponudbe . uprava „Jutra . 17c Zdravo dekle dobro vzgojeno, staro 14 do 16 let, se sprejme za labka *Mšna dela la k otrokom. — Naslov pove uprava „Jutra" 1S005 Korespondentinia .pretna stenograflnja, strojepiska, popolnoma vešča hrvatskega in nemškega jezika, dobi dobro plačano iu Ftalno mesto takoj. Popolna oskrba v hiši. — Ponudbe z zahtevkom plače, prepisi izpričeval. po možnosti s sliko, priporočeno na lekarnarja Feller, Zagreb, Jurjevs'.:ri T.1-A. 17935 Knjigovodkinja z večletno prakso, želi mesta _______ Cenjene ponudbe na upravo '25! .Jutra' ood ..Kranjsko 9106" 17980 Znižane cene otroških vozičkov, avokoles, malih pomožnih motorčkov ter raznih motoclkljev, šivalnih strojev ln pneuma-tike — Tribuna. F. B. L., Ljubljana, Karlovska c. 4. Sprejemajo se v popolno popravo za emajllranje 1 ognjem, ponlklanje dvoko-lesa. otroški vozički, šivalni ln razni drugI stroji. — Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. 15770 Elektromotor za ljubljansko napetost. 300 voltov. 1540 obratov, 14 ln pol HP, se proda vsled pre ugieaa se fia iaun.1, vaatv uou — —------- I na dvorišču Delniške tiskar- Vprašanja pod „Jabolka na ne od 12. do 2. 1804D "pravo „Jutra . - Po"«*? tudi kromplt ln fižol. 17793 Moško in damsko kolo oba v prav dobrem stanju, ; - prodam. Ogleda se jih lahko prodam 2 vagona. Ponudbe na Vodnikovem trgu štev. 5. pod šifro ..štajersko sadje 18045 na upravo „Jutra . 18013 Ia namiznih jabolk Kolo prodam za 1300 Din. Ogled predpoldan. — Naslov pove uprava „Jutra". 18062 „Jutra" pod Gospodična". 18084 Opremljena soba se odda 1—2 gospodoma. — Poizve se pri portirju hotela ..Slon" v Ljubljani. 18117 Naslovi dijaških stanovanj se dobe pri g. Likar, Poljanska cesta 87. vila Berg-man. 17503 Dve dijakinji se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje. Naslov pove upravo „Jutra". 18077 (Stutzflugel) z angleško mehaniko, se proda. Vpraša ee \ pri tvrdki Pellejeva vdova. Celje. 17807 Dijak ljudske ali nlži-šole, se sprejme. Naslov upravi ,,Jutra". 17993 Psica dobermanka j— srednje velikosti, sliši ca nižjo srednje . tme ,,Diana" ter Ima štev. ■-- — " 1 197. se je Izgubila. Odda ail sporoči naj se na naslov: J. Jereb, Gosposvetska cesta 13/66. 18080 Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje v sredini mesta. Naslov pove uprava ,.Jutra Čistokrvni psi ureditve obrata. Vpraša se: Ljubljana, Linhartova ulica 17954 Pletilke. pozor! Proda se večjo množino fine volne po zelo nizki ceni. — Ponudbe pod „Fina volna 9141" na upravo Pri prodaji posestva dosežete priznano najboljši uspeh, če oe poslužlte posredovanja Rcalitetne pisarne «Posest», d. z o. z. voiua V LJubljani, Sv. Petra c. 24, Jutra" pri kateri se Btalno oglašajo 1S04S kupci. I. 1887 Opremljeno stanovanje spalnica in jedilnica, se pro- ; da, event. tudi prazno odda. Pismene ponudbe na upravo .Jutra' pod ..Ugodnost 9168" V dobro oskrbo se sprejme dijaka, starega do 14 let. Krusit, Erjavčeva cesta St. 4. 18083 3 dijakinje ali dijake se sprejme na stanovanje in hrano v svetlo, zračno ln i volčje pasme (rodovnik), 8 18069 ; tednov stari, naprodaj. Justa 1 Kramar, učiteljica, Zelimlje. železniška postaja Škofljica. 18082 Srno nrano v svetio, mtnu m 2 in pol meseca staro, mo. suho sobo. Kje, pove uprava no razvito ln cisto udoma- Lovski pes se proda za 3600 krnn v Zgornji Šiški št. 60. 18022 ..Jutra" Starinska skrinja z vdelanimi ornamenti. dve dekorativni palmi in 2 kubt, naprodaj. Naslov v upravi „Jutra". 17949 Modistka Horvat Ljubljana, Stari trg. prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvni 170, eno- __________ _______ barvni 140 Din, različne 6 k. s., Deutz „Otto" Din baržunaste in druge novosti 10.OOO. — Tehnična pisarna - -- 18065 Knjigo vodja-bilancist ki je velika trgovska podjetja že samostojno vodii. išče službe. — Ponudbe pod ..Knjigovodja 0002" na upr. „Jutra". 17940 Trgovski pomočnik špecerist. mlajša moč, l.i jo absolviral trg. tečaj, išče službo. Nastopi takoj in gre "^"jnižjih cenah".- žalni Gorupova ulica 17." tudi na deželo. Cenjene po- ^lobuk, v zalopl. 190S nudbe na upravo „Jutra 1 pod ..Vesten". 1S075 Bukova drva sulia, cepana, 500 metersklb sežnjev. franko vagon, proda ,-- —— --Albiu Vodlšek Comp., lesna Rožni dolini 136. trgovina in industrija, Maribor, Frankopanova št. 23. 18054 Parcela naprodaj pod Rožnikom. Vprašati Jo pri mesarju Kastrcvc v 17440 Sobo 1 S č e gospodična v bližini pošte, če mogoče z uporabo kopalnice. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Pošta 9138". 18018 Dva dijaka 1S121 Be sprejmeta pri boljši rodbini na stanovanje in hrano, samo proti predplačilu. Prijazna Boba s posebnim vhodom, eiektr. razsvetljava. — Naslov pove uprava ..Jutra" 18106 17967 ! čeno, prodam. — Ogleda ne lahko pri Josipu Krošelj. Tonilšelj, pobta Studenec-I^. 18057 Hišo v Trbovljah 2 sohl. 2 kuhinji, klet, C00 m njive. 90 m atavblšča pri Motor cesti, pripravno za trgovi- na sesalni plin, 6 k. s, Mfln- i no. proda Marija Bob Tr-chen Sendling, se proda za bovlje I. - Ogleda se lahko 30.000 Din. — Bencin motor na licu mesta. 1B8J7 Gostilna 7. opravo ali brez nje, se išče v najem. Naslov naj se pusti v upravi ..Jutra" pod šifro ..Gostilna Z. J. 9155". 18074 Služkinja KI bi znala tudi kuhati ln opravljati druga hišna dela, se sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Josip Skerl, trgovce, Sevni- i ca ob Savi. Primerne službe Pozor! Dnamo enakomeren tok, tip N M 5, 3 pletllnl stroji naprndaj pn , voij 115. amp. 21.7. učinek zelo ugodni ceni. — Nasiov 2.5 Tcw, obratov 3600 v mi-' riutl. naSallo enostr. sklepi)! Prazna mesečna soba s posebnim vhodom, eiektr. razsvetljavo, se odda s 1. oktobrom onemu, ki plača najemnino za 1 leto naprej. Event. souporaba kublnje.— Ponudbe pod ..Prazna soba 24/11" na upravo ..Jutra". 18064 Velika mesečna soba opremljena za 2 posteljama. ——— -- B« sredi septembra odda. — prvo vknjižbo 75.000 Din Vpraša se v dopoldanskih 1 iLihko za več let. Ponudbe urah v blšl Mištečva cesta rod 14." na Aloma Company, V vlaku št. 616 , iz Zid. mosta, se je 27. t. m. i>ozabiIa temnorjava torbica (Aktentasche). Postca 1 sopotnik, ki Jo Je vzel, naj ' jo odda v upravi ..Jutra' ' 17960 Posodim prntl visokim obrestlm ln na Gledališki abonma v loži, skupno z dvema mladima gospodičnama, se od-dasta še 2 proflta sedeža gospodoma. — Ponudbe tak na upravo ,,Jutra" pod šifre ..Ložnl abonma 9131". 180;-- št. 23/1, levo. 18015 išče absolventinja dvorazred- j —' B='r"aVa jutra ". 18076 ne trgovske šole z enoletno I 1 * " prakso v trgovini ter zna- njem knjigovodstva. :ilov. in nemške korespondenc-, slov. stenografije ter strojepisja. ...... , Gre tudi na deželo. Cenjene 17930 | ponudbe na upravo „Jutra ' ___i pod ,,Marljiva in vestna" iio I 15. t. m. 1S0S5 Boliše dekle ki zna tudi nekoliko šivati, j p ; -xz .,)Ir;Kc fif išče k 2 otrokoma (2 in ! merica IS^e jlU/.ut. ^ leta). Naslov nove uprav:i pri boljši družini. Naslov uJutra". 17921 1 upravi „Jutra"» 1S10 Športni družinski brc". in kočija naprodaj. Naslov v upravi ...Iirtra". 18071 Šunko, raztje salame, jiristue kranjske klobase, več vrst sira 1-. vse delikatesne šnocij''.litet<'. J. rrir.R-, Ljubljana. D'Ji"- -ska, cesta it. 17.703 » kojencc. Naslov pove podruž- regvlator, NV 12S3. volt 115 učinek 2.2 kw — vse kom- -------. , plctno, se proda. - Ponudbe j nlca ..Jutra' v Mariboru. _ pod ..Dinamo ' na upravo 1809J ..Jutra". 18066 ----- Majhno posestvo se zaradi preselitve proda. Hiša je zidana in z opeko krita. 2 sobi. kuhinja 3 Ste- Onremlien soba -dilnikom. klet. listnica, dva opremi.ena soua svinjska bleva, prešii stude- \ zračna, t pritličju v sredini nec, 1 njiva in sndonosnlk, ' mesta, z eiektr. razsvetljavo 10 mirut od glavne ccstc, ! in parketom, so odda. Pls-prlpravno za železniške vpo- mene ponudbe pod ..Takoj na - " -- ■ razpolago" na Aloma Com- panr, Ljubljana. 18016 Stanovanje v Maribora obstoječe iz " velikih Trst, 20. Settembrc 65. Gornje deie čevljev po meri in naročilu lzdel ■ ----------------Hiša | 1 lltr J L. ............. Stabilen motor sredi mesta je ugodni* na- kuhinjo in drujrluil lritikil 2 cilindra. 8 HP. kompletna 1 prodaj. - Kupec dobi takoj »»«l, .e . ; -,akoi vrne. pro sktsjs. M>T t^ - ................. Jtotor^ na upravo ^jP^i?. - upr. ..JuUa^n.tka po meri in sarocuu 17SS1 novootvorjena Čevljarska oe- .... .... Trboveljski premog Mladi gospctucni !n drTa dobavlja najceneje ena bloodlnka IS, druga brl- )n dostavlja na dom v vsa-netka, stara 20 let, želita kj množ)ni Vinko Krit, živahne korespondence z go- ■ Trnovski pristan štev. 12. »podi. ki hI korespondirali z I 18462 blondlnko v brv., uemščini. | ---- francoščini, z brlnetko v Ital , Na:fin_ ročno vezenje francoščini, hrvaščini a.l , , * nemščini. Ponudbe s sliko, na žensko perilo, kakor zc- ^ _ __nltvece cpremc, vBakovratn. iva pod ..Biandlnka".'..Bri- tuonosrame, izvršuje in gre j. uoravu „Jutra". 1 tudi v hišo. Naslov v upravi " 18QSSl11J.ttirft", . 1S073 Peridicus Roman po usfnlh, pisanih in tiskanih pirift s^s?« Izgubljen bi bil, da ni posegla zopet energična Micika po edino še možni rešitvi: zavila ga je v kmetiški kožuh in ga odpeljala v ljubljansko bolnico. Dolgo je ležal med smrtjo in življenjem. Končno je premagal bolezen. A ostati je inoral še tedne in tedne. Naposled se je vračal, še slaboten in prepadel, •zopet v Prelovo. A bil je vendarle srečen; izpolnilo se mu je hrepenenje po rdomu, po delu in po očetu. Spomlad je zakraljevala v naravi. Skozi okno vlaka tretjega razreda je užival pogled na velike bsle šopke cvetočih črešenj. Od čela preko vsega obraza se je vlekla Masletovemu Jurju široka, še močno rdeča, komaj zaceljena brazgotina. v krčmi pri Lipovcu je imel vsak večer svoje politične pridige. Tam je zmerjal in zabavljal na vse... na ženske, na kmete; celo na vas.> cNikar! Čemu bi zabavljal gospod Smole na vse in še name?) •cčemu? Eh, Smole je pač duhoven tiste nove sorte,, ki «Ne, ne, tvoja nezgoda ni bila sama kriva, da sem zbolel,> se i hočejo vse komandirati, in ki vtikajo svoje nosove najrajši v je branil Svetlin. ^Nabralo se je bilo v meni — večkrat sem se reči, ki jim niso prav nič mar, in ki jih ne razumejo.> bil prehladil — nazadnje je pač moralo počiti.> •rZa božjo voljo!> se je prestrašil Svetlin. 2e spet je zabavljal, kako zanikarna, nemarna fara da je Rakovčev Martin; saj je bilo — vest nas je pekla... Posebno pa mene.> «No, no, čemu vest? Nihče me ni nikamor silil... sam sem hodil rad in sem bil srečen, ako sem mogel komu pomagati.* cMeni ste pomagali nazaj v življenje. Že sem stal z eno nogo ___ _ v grobu. Pa ste prišli v burji in snegu k meni, tako visoko, in prelovška. Pa ga je zavrnil župan na živo zeleneče travnike, na gomazenje po poljih, kjer so j s?e ms potegnili iz jame. Nikoli ne pozabim, kako me je kuhalo j veste, da je bil že v Ameriki in ima zdaj najlepši grunt tam kmetje in kmetice hitele obdelovati zemljo. j jn treslo — zdaj pekel, zdaj ledenica. Eh, glavo počeno imeti, v Bokavcih. Povedal mu je, da ste vi čisto drugačen mož, kakor Potem je moral prestopiti na lokalni vlak, ki je vozil v j ves obraz razklan, ni šala... Križ so že naredili čezme in on: miroljuben in dobrosrčen, da se s politiko sploh ne pečate, njegovo gorsko zakotje. Šlo je više in više; pečine na cbeh samo o pokori in smrti so govorili okoli mene. In tudi jaz sem neg0 je dobrote izkazujete in sv. pismo ter sv. evangelije raz- straneh železniškega tira so postajale mogočne, bukovi gozdovi mislil le na svoje grehe in ali se še izpovem, da jo odnesem lagate, za življenje koristne nauke dajete, a da vas imajo prav : hudiču, ali pa pridete prepozno, ko bo moja duša že na onem zato vsj ljudje radi in da komaj čakajo, kdaj se spet vrnete... svetu.» Tedaj se je razjezil gospod Smole in je kričal, da je Martin In obširno je pravil o svojem strahu in obupu v neznosnih pag strašno neumen, ker ne ve, da je bil gospod Svetlin kot bolečinah. prav slab duhoven za kazen že na Krvavi peči.. .>, V gozdu je bil posekal rogovilast borovec, ki ga je podrl podse in ga malone ubil z debelo vejo. Svetlin pa mu je pozno so bili že košati, a kmalu so se pojavili hrasti, bori m temne jelke. Hudourniki so drli s hribov navzdol in po tratah so stale luže, iz katerih, so poganjali zlatorumeni cvetovi kalužnic. \Vedno redkejše in vedno manjše so bile vasi. Že je stalo le še po dvoje, troje hiš in gospodarskih poslopij skupaj, nato posamezne hišice in koče. Le še par kratkih postaj je imel do Prelovega. Tedaj je vstopil v voz postaren kmetiški lant. Zagledal je duhovnika, urno segel po zelenem svojem klobučku s kozjo bradico, ga jedva ipremaknil s čela in vzkliknil: ^Pozdravljeni, gospod! — Tak se vendarle-vračate zopet k "nam... Hudo smo se že bali za vas.» In nagnil se je k Svetlinovi desnici, da bi jo poljubil. Janko pa jo je umaknil in odgovoril: , «Prisedi, Juro! Tudi ti si zopet zdrav. Veseli me... samo pozna se ti še.> ponoči, okoli polnoči, najprej izpral rane in zavezal, mu polagal na čelo ledene obkladke in ga nato šele izpovedal in obhajal. Potem je poučil Jurjevo mater, kako naj sinu streže. In prihajal je k njemu, ga tolažil, bodril in zdravil. Toda ozdravljenja ni dočakal, ker je poprej sam omagal. cDovolj o meni, Juro!> ga je ustavil. cVsak duhovnik dela istotako, kakor sem storil jaz. Veni, da je tudi gospod Smole.. -i «Gospod Smole pa že ne. Tega še videl nisem na svojem domu... Ej, Smole ni bil Svetlin. To je bil gospodek, zmerom nobel, zmerom čmeren in hud. Z nikomer ni rad govoril. Samo Jg „Jutrovi" oglasi v Mariboru lnscrente v Maribora in okolici opozarjamo, da sprejema podružnica «Jutra> v Mariboru, Barvarska ulica I (tel. 22) vss oglase po izvirnih cenah. Posreduje tudi brezplačno ponudbe, ki se lahko naslavljajo na podružnico. *Jutro» je v Mariborski oblasti nazbolj razširjen dnevnik, uspeh oglasov je siguren. Prepričajte se! traži «Društvo za prodaju Singer šivačih mašina» u Ljubljani. — Od istoga sahtje-va se trgovacka naobrazba, praksa i dobre reference. Usmene ponude primaju se n dučann Šelenburgova ulica br. 3. 4644—a boje, mastila, lakova, Stak, emajle, kiatove i jamačao čisti firnis najbolje kakvoče nude MEDIC-ZANKL dražba s o. z. MARIBOR, LJUBLJANA, NOV! SAD, pcdružnica. oentraia. skJadiate. Tvornloe: 679/a LJUBLJANA-MEDVODE Vseh. vrst in vsako mnozmo, v čisto opranem stanju nudi, za ta-' kojšnio dobavo Prodajni hpssS sBirtjanštap presnogoiinilia AND. J Sl K X T* Ljubljana, Krekov trg 10 1018-a Žeiim pristopiti k lesnemu podjetju kot družabnik s 230.000 Din. Ponudbe pod *625a »Uspeh zagotovljen« na upravo »Jutra« ZAHVALA. Za mnogobrojno izraženo sožalje ob bridki izgubi, ki nas je zadela s prezgodnjo smrtjo našega dobrega, nepozabnega soproga in očeta, oziroma brata, strica, zeta in svaka, gospoda Janko Počeka trgovca se najprisrčneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika spremili v tako velikem številu k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, trboveljskemu in zagorskemu Sokolu za častno spremstvo, nadalje nosilcem vencev, pevskemu društvu Zvon v Trbovljah in pevskemu zboru Glasbenega društva v Zagorju za v srce segajoče žalostinke. Bevško-Trbovlje, dne 29. avgusta 1924. 4681 a Žalujoči ostali. Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev m a la. BARAGA, Ledenico LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 6,1. Modistka J.Gorjanc & Co. Ljub'jana, Sv. Petra t.27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših damskih klobukov. Sprejema klobučcvino (filce) v prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna. lsosa Cene najnižje. INajstarejSa slovenska pleskarska tn »Carska delavnica \m 8RICEL3 Dunajska cesta 16 se priporoča, is IzvrSitev toCca Cene zmerne. Naročajte, čitajte 3n rszširtaite t* i »t« t zidano ali amerikansko, ki v resnici led drži, S Vam napravi po načrtu ter isto izvrši kakor tudi § ostrešja do 40 metrov v svetlobi brez podpor >£ špecijalna trvrdka 1889 a !$ Franc Pust, tesarski mojster $ LJUBLJANA, StrellšKa ulica. Zahtevajte načrte t Zahtevajte načrte! Jjj ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob nenadni izgubi našega izrekli svoje sožalje ter pohiteli v planine, da tam ob blagoslov-ljenju njegovega mvega doma počastijo njegov spomin, vsem naša najiskreneiša zahvala. Dolžnost nam je, da se še posebej zahvalimo preč. g duhov, svetniku, župuiku J. Aljažu za tolažbe polno izvršenje svetega opravila in za bodrilne besede; T. K. Skala za ves napor, trud in brezmejno požrtvovalnost, s katero so se borili za dostop do trupla; J. N. A. D. Jadran in Fer. Savezu Ljubljana za neumorno skrb in delo ter za spominsko ploščo. Enako izrekamo svojo zahvalo g. Rabiču kot zastopniku Mojstrančanov, zastopnikom S. P. D., g. R tterju kot zastopniku mariborskih planincev, g. centr. nadz. Gostišu kot častnemu zastopniku železničarjev, ter Esperantskemu kluba Ljubljana in Split. Iskreno zahvaljeni dalje gg. pevci, govorniki in darovalci cvetja ter vencev, gg. Starin, Kham in člani iu članice Skale. Prav posebno pa dolgujemo svojo zahvalo ožjim plezalnim tovarišem preminulega, spremljevalcu na njegovi poslednji poti g. de Reggiju, gg. Skoku, Prevcu in Hudniku za njih izredni trud in gg. Pfeiferju in Kušarju za njiju neumorno skrb in delo t vsem tem časa. V Ljubljani, dne 1. septembra 1924. 4678/a Rodbina Topolovec. 0 I 3 (v lastnem poslopju). Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavka: Kredit Ljubljana . Telefon 40, 457 in 648 411/a ■BBnHMnm m Jl^ .s&kC-H registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. i8Ma HMamnv V<7 ¥ NAJNOVEJŠIH E IFIA VEDNO ¥ Z^LO^I KNJ!Q/JKN/I TISKOVNE Z/?DR£>»