Ob rob novemu Statutu občine Piran Kot kaže, bo svet občine Piran na svoji prvi naslednji seji sprejel nov Statut občine Piran. Vendar pa zna biti, da novi Statut ne bo tisto, kar bi si želeli. Predlagani Statut je, če uporabimo obrabljeno frazo, "izraz časa, v katerem živimo." Obremenjen je z vsemi protislovji in zablodami, ki krojijo naše vsakdanje življenje. Kot prvo ga obremenjuje nerazumljiva naglica, s katero ga je treba sprejeti, čeprav ni nobenega tehtnega razloga zanjo. (Tudi Zakon o lokalni samoupravi je bil, potem ko so ga mečkali nekaj let, sprejet "na hitro" in je zdaj poln nedoslednosti, skratka - slab!) Dodatna težava občinskega osnutka statuta je, da nima koncepta, kaj naj bi statut sploh bil, da je tehnično pomanjkljiv, kar se bo še najbolj pokazalo pri "upravnih" postopkih, ko bodo državljani uveljavljali svoje pravice in interese, tako, da je očitno, da je že sedaj, pred sprejetjem, potreben sprememb. Ko država ne ve, kaj naj bi počela z lokalnimi skupnostmi, se občina naleze enake inertnosti in prav tako ne ve, kaj bi rada sama s seboj. Če državo še lahko razumemo, da pač - kot vsaka oblast - teži k enoumju in centralizmu, pa težje razumemo, da občina ne ve, kaj so njene avtentične potrebe in interesi ter glede oblastiželjnosti slepo oponaša centralno oblast: koncentracija moči, monizem in lokalni centralizem. Ko občina ne ve, kako bi vključila sodobne mehanizme sodelovanja občanov pri urejanju javnih zadev, potem se lahko za demokracijo enostavno obrišemo pod nosom. Največja pomanjkljivost Statuta je, da preprosto ignorira sodobne evropske mehanizme sodelovanja državljanov pri urejanju javnih zadev, pri reševanju njihovih problemov...: občani katerekoli soseske v občini Piran so praktično popolnoma brez možnosti kakršnegakoli vplivanja pri odločitvah, ki so javnega pomena (n.pr. prostorski posegi). Zbor občanov, krajevne skupnosti, soseske, vasi, ... sicer deklarativno sodelujejo pri odločanju, praktično pa so izključeni. S tem, ko je sodelovanje občanov pri urejanju javnih zadev odrinjeno, je praktično onemogočen tudi nadzor pri sprejemanju in izvajanju odločitev. Svetnikom občine Piran se ni zdelo vredno organizirati niti kakršnekoli javne predstavitve osnutka statuta, niti javne obravnave o njem, čeprav naj bi bil naslednja štiri leta temeljni akt občine Piran, kaj šele, da bi vzpodbudili pripombe iz "baze", kar je celo v primerjavi s starimi socialističnimi časi velik korak nazaj. To je bilo pravzaprav tudi pričakovati, saj je piranska občina ena tistih, ki je imela pri zadnjih volitvah eno samo volilno enoto, kar je omogočilo izključitev področno-regionalne zastopanosti posameznih naselij... in s tem promovirala ljudi, ki so lojalni strankarskim aparatom, ne pa tiste, ki so se angažirali pri reševanju in urejanju javnih zadev. Predvsem zato Statuta občine Piran, takšnega kakršen je predlagan, preprosto -zaradi lastnega dostojanstva - svet ne bi smel sprejeti. Marko Zorman DS ШШШПМ Naš obraz je v tej številki Avgust Gojkovič Portodekagramov je vsaj za kilogram Kanal Sv. Jerneja - tudi v slikah Osati in zlata vrtnica Turističnega društva Portorož Tokrat spet vaša in naša potrošniška tribuna Kar dve otroški strani Portorožanov nasvet za zdravje in žep Program Avditorija za mesec maj PRVOMAJSKE MISLI - Brez dela ni jela, pravi star pregovor; zalo so bili prvomajski prazniki nekdaj povezani z masovnimi pikniki in sindikalnimi požrtijami v podjetjih. - Kdor ne dela, naj ne je, pravi drugI pregovor. Ravno obratno je res! Poznam ljudi, ki malo ali nič ne delajo, jedo pa dobro (na račun tistih, ki krepko delajo in jedo bolj slabo). - Delu čast In oblast! pravi znana parola, ki se je vsi spominjamo. Dajte no, ljudje božji, kdaj pa je še bila oblast povezana s častjo! Delu je vedno ostala samo čast, oblasti pa so se ponavadi polastili drugi. - Moli in delaj, je učil prvi borec za pravice malega človeka (In so ga zato prlblll na križ). Danes pa jih dosti moli, da bi delo našli (ali ga vsaj obdržali). Sonja Požar, Lucija Jagoda JASNA KRMAC OBVEŠČA SVO)E CENJENE STRANKE, DA TRGOVINA "JAGODA" LUCIJA OD 1.4.1995 POSLUJE VSAK DAN NON - STOP OD 7.30 DO 20. URE, OB SOBOTAH OD 7.30 DO 13. URE IN TUDI OB NEDELJAH OD 8.30 DO I 1.30! "JAGODA" SE PRIPOROČA! < ^ Primorski skladi OBVEŠČAMO VAS, DA NADALJUJEMO Z VPISOM CERTIFIKATOV V NAŠ DRUGI SKLAD MODRA LINIJA 2, Z ENAKIMI POGOJI KOT PRI PRVEM. CERTIFIKATE LAHKO VPIŠETE NA NAŠEM SEDEŽU. V ENOTAH SPLOŠNE BANKE KOPER. PRI AGENCIJI ZA PLAČILNI PROMET (SDK), V POSLOVALNICAH PTT, LAHKO PA TUDI PO POŠTI S POOBLASTILOM. HVALA ZA ZAUPANJE I # A. Gojkovič z mladimi na kmečkem prazniku v Sv. Petru leta 1957. (Arhiv Piran) га^бо ©В1Ш20 AVGUST GOJKOVIČ - KULTURNO PROSVETNI BUDITEU Rodil se je v Ptuju 10. julija 1926. Po vojni je končal učiteljišče in se zaposlil v osnovni šoli v Kras-cih v Prekmurju. Leta 1949 je na višji pedagoški šoli v Ljubljani začel s študijem slovanskih jezikov (slovenščina, srbohrvaščina, ruščina), kjer je septembra 1951 tudi diplomiral. 6. oktobra istega leta pa je prišel za upravitelja osemletne šole v Sv. Peter, kjer so se šolali v višje razrede (od 5. do 8. razreda) otroci iz Sv. Petra, Nove vasi, Padne in Krkavč. Padna in Krkavče sta sicer imeli svojo šolo, vendar le za nižje, to je od 1. do 4. razreda. Do leta 1950 je tudi Nova vas imela svojo šolo, tak-oimenovano enorazrednico, v privatni hiši. Tega leta je bila ta enooddelčna šola ukinjena in priključena novonastali osemletni šoli v Sv. Petru. Novovaščani so zaradi tega ne'godovali in se celo uprli tako, da celo šolsko leto 1950/51 niso pošiljali otrok v šolo. Nasploh je bil takrat šolski obisk zelo nizek. Sv. Peter in Nova vas pa sta imeli že stare spore, ki so bili takrat še močno živi, kar se je odražalo tudi med mladino. Ta nesoglasja - nesložnosti - so se pokazala tudi pn ustanavljanju I skupne osnovne šole v Sv. Petru. Za mladega učitelja in upravitelja Avgusta Gojkoviča je bil pravi šok priti v j te vasi. Spominja se, da v hiši kjer je živel, ni bilo elektrike, stranišča, posteljnine. Vendar se ni ustrašil in ni vrgel puške v koruzo. Zavihal je I rokave in že novembra leta 1951 ustanovil skupno društvo mladine iz Sv. I Petra in Nove vasi z imenom MLADINSKO KULTURNO DRUŠTVO FRANCE i BEVK SV. PETER - NOVA VAS. To društvo, ki se je kasneje preimenovalo v ......................j SLOGO (ime ni naključno izbrano, ampak prav zaradi prejšnjih nes- ^ w JPn| ložnosti), je takoj ustanovilo pevski zbor, orkester in igralsko družino Ml # twiSt '• (dramski krožek), ki gaje vodil Avgust Gojkovič. Že 30. decembra 1951 je БННк A HHmI dramski krožek odigral svojo prvo igro. To je bila Finžgarjeva Veriga. Osnovnošolska mladina pa je s pomočjo učiteljskega zbora takrat odigrala Goljevo Sneguljčico, ki jo je režiral Avgust Gojkovič. No, po zaslugi gospoda Gojkoviča je to društvo zaživelo in v sezoni 1952/53 uprizorilo igro Miciki je treba moža. Takrat so v vaseh s prostovoljnim delom gradili kulturne domove in jih leta 1953 tudi dokončali. Finančno pomoč za materialne stroške in strokovno osebje pa je priskrbel Okrajni ljudski odbor Koper - oddelek za prosveto. Društvo je pripravljalo igro Miklova Zala, v kateri je sodelovalo čez 50 članov mladine iz obeh vasi. Poleg igralcev sta v igri nastopala tudi pevski zbor in folklorna skupina. Tako so s to igro počastili dograditev in otvoritev kulturnega doma v Sv. Petru. Z Miklovo Zalo je društvo gostovalo tudi v Šmarjah in Sv. Antonu. Naslednja leta je dramski krožek odigral po eno do dve predstavi. Zelo dejavna je bila tudi godba (orkester), ki ga je vodil brat Avgusta Gojkoviča - Anton. Igrali so vsak teden na društvenih plesnih zabavah. Ti dogodki: ustanovitev KUD-a, zgraditev kulturnih domov, uprizarjanje iger itd. so pripomogli, da so stara nesoglasja med prebivalci Sv. Petra in Nove vasi izginila. Delali so v slogi in društvo se je zato preimenovalo v UUDSKO PROSVETNO DRUŠTVO SLOGA SV. PETER - NOVA VAS. V društvo pa so vključili tudi PADNO: Za vse to gre zasluga in zahvala neumornemu Avgustu Gojkoviču. Leta 1954 so v Sv. Petru dogradili novo šolo. Za tamkajšnje ljudi je bilo to zaupanje staršev osnovnošolcev, ki so šolo sprejeli za svojo. Tudi pouk je postal reden in prvi učenci iz te šole so že nadaljevali šolanje v srednjih šolah v Kopru in Piranu. V Sv. Petru je bil v preteklosti star ljudski praznik na dan sv. Simona (28. oktobra), ki so ga praznovali s poskušnjo vin (v notranjosti Slovenije je bilo to na Martinovo). V spomin na ta nekdanji praznik je društvo Sloga leta 1956 prvič organiziralo Kmečki praznik, katerega oče je bil spet Avgust Gojkovič. Kmečki praznik je društvo sprejelo za vseljudski praznik in pripravilo kulturni program. Praznovali so ga prvo nedeljo v novembru. Najzanimivejše na kmečkem prazniku je bila razstava kmečkih pridelkov in poskušina vin. Na teh praznikih so z veseljem sodelovali prebivalci vseh treh vasi: Sv. Petra, Nove vasi in Padne. Kmečke praznike so prirejali vsako leto še tja do 80-ih let, ko je zamrl in bi ga vsekakor veljalo ponovno obuditi. Avgust Gojkovič se je poročil z učiteljico Vido v Sv. Petru. Leta 1959 pa je mestna občina Piran združila šolo Sv. Peter in Sečovlje v en šolski okoliš, ker je število učencev močno upadlo. Takrat se je gospod Gojkovič s svojo družino preselil v Sečovlje in prevzel ravnateljevanje tamkajšnje šole. Vaščani Sv. Petra, Nove vasi in Padne se ga še vedno radi spominjajo in so ga ohranili v lepi luči, saj je bil prvi, ki je na tem področju zaoral ledino na prosvetnem in kulturnem področju. Sadovi njegovega neutrudnega in velikega dela so vidni še danes. Ponovno je bilo ustanovljeno društvo Sloga v katerem danes spet deluje folklorna skupina, pevski zbor Pergula, ženska pevska skupina Šavrinke. Kulturno in športno društvo pa se ustanavlja tudi v Padni. Beseda "hvala" je za vse, kar je Avgust Gojkovič naredil za vasi, morda premalo... Sedaj preživlja svoj zasluženi pokoj v kopru in, kolikor mu zdravje dopušča, je še vedno pripravljen pomagati vsakomur, ki se nanj obrne. Neštetokrat hvala v imenu vaščanov vseh treh vasi, našemu nepozabnemu prosvetnemu in kulturnemu buditelju AVGUSTU GOJKOVIČU. ŠPORTNO DOGAJANJE BO PBSTItO * Športno društvo Piran ob praznovanju 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, 1. maja ter 50-letnici osvoboditve 27. aprila prireja (s pričetkom ob 10 uri) na Tartinijevem trgu v Piranu tekmovanje v teku za "Pokal mesta Piran". Proga (Piran - Fiesa) za člane, članice, mladinke in mladince je dolga osem kilometrov, za deklice in dečke pa štiri. * V piranski telovadnici pri Stadionu bo 30, aprila od 10. do 12. in od 15. do 17. ure potekal turnir Sv. Jurija v odbojki in mini-volley-u med osnovno in srednjo šolo iz pobratenega mesta Aquileia in osnovno šolo V. de Castro iz Pirana. * Strelska družina Portorož pripravlja 4. državno prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem, ki bo od 4. do 7. maja na novem zračnem strelišču osnovne šole Ciril Kosmač v Piranu. Delavna Strelska družina obljublja, da bo organizirala enkratno prvenstvo, pri čemer pa seveda pričakuje vso podporo. Predvsem pa vabi na ogled prireditve! * 10. in 11. maja bo skozi Portorož potekala kolesarska dirka "Po Sloveniji 95", ki jo organizira Kolesarsko društvo Cyclotour Novo mesto. Zaradi dirke kolesarjev bo 10. maja med 13.30 in 16.30 popolna zapora ceste Obala (Metropol - vila Marija), od 15.35 do 16.20 pa dela Belokriške in Koprske ceste. Istega dne bo še mobilna zapora na cesti Obala, ceste Rabskih žrtev in Belokriške ceste (od križišča ceste Rabskih žrtev do Belega križa). 11. maja pa bo popolna zapora ceste Obala (K Stari cesti - Koprska cesta) med 10.30 in 11.05 uro, od 11. do 11.30 bo mobilna zapora Koprske ceste. ALBERTO PUCER VAS HIŠNI MOJSTER Vladimir Gruber vam vedno priskoči na pomoč: pri popravilih in montaži bojlerjev, WC kotličkov, vodovodnih pip, odtokov, pa tudi pri montaži pohištva... Hišnega mojstra Gruberja lahko dobite pomobitelu: 0609/627 387 od 8. do 18. ure ali pa doma v Sečovljah 97. m ив® Čestitamo, zahvaljujemo, voščimo..« Auguri affettuosl per il compleanno a' Lidia BARRILE di Pirano che compiera' gli anni il 6 maggio ed a' Daniela VEGL1ACH, anche lei di Pirano (Moštra) che il suo compleanno lo ha festeggiato in questi giorno - gli amici del coro. Vse najboljše za. rojstni dan tudi OlivijI GERŠAK iz Sečovelj - od prijateljev iz pevskega zbora italijanske skupnosti Piran in od sodelavk - prostovoljk območne organizacije Rdečega križa Piran, ki za rojstni dan čestitajo še ljubici VUKOVIČ pa Ivanki PLOJ iz Pirana. Čestitkam Ivanki PLOJ - rojstni dan praznuje 10. maja - se pridružujejo tudi vsi, ki jim v KS Portorožu vsako sredo meri krvni pritisk. Milanu TOMAŽIČU z Regentove ulice na Moštri nad Piranom, ki je nedavno praznoval 81 let, želijo vse najboljše vsi njegovi najbližji. Mateji PAL iz Portoroža vse najboljše za 10. rojstni dan - mama in tata. Na Lepi cesti 39 v Portorožu je 16. aprila praznoval svoj komaj 1. rojstni dan Nino MAN-ZONI. Vse naj, naj mu iz srca želijo vsi domači. Sabini BUBOLA s Šentjan, Sari GLAVINA, Maji Bjeiica, Maji Petaver in Ani Kostovič, iz Portoroža, ki so že praznovale svoj 10. rojstni dan, želijo vse najboljše njihove sošolke in sošolci. Območni odbor Rdečega križa Piran se za sodelovanje pri pripravi razstave na Valentinovo v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan in za sodelovanje na akademiji, ki je bila 15. marca v Športnem centru Lucija zahvaljuje osnovnim in srednjim šolam piranske občine in vsem vzgojno varstvenim zavodom (vrtcem) - vrtec z italijanskim jezikom iz Lucije (asilo d'infanzia La coccinella), je sodeloval prvič. Center za korekcijo sluha in govora Portorož se preko Portorožana zahvaljuje za finančno pomoč, ki so jo za njihovo zimsko šolo v naravi prispevali tudi v Turističnem podjetju BERNARDIN Naš znani slikar kraških in piranskih motivov in Portorožan Viktor BIRSA je 20. aprila praznoval svoj življenjski jubilej, Želimo mu, da bi še dolgo ustvarjal na področju slikarske umetnosti, ki ji je posvetil vse svoje življenje - ljubitelji njegove umetnosti iz Lucije, Portoroža, Pirana. Žarko SAJIC iz Lucije je nedavno magistriral na Ekonomski fakulteti v Mariboru. Čestita mu družina Džepna iz Lucije Čestitkam se pridružujejo tudi njegovi prijatelji V tej rubriki lahko (brezplačno) objavite »oje čestitke, voščila, zahvale. Pokličite na telefon 73-046 In sporočite tvoje besedilo ter na ta način razveselite »voje bllžnjel * KATAMARAN SPET VOZI V BENETKE - Po dveh uspešnih sezonah je portoroški katamaran Prince of Venice za velikonočne praznike spet začel z vožnjami v Benetke. Enodnevnih izletov (cena je 80 DEM) se bodo potniki lahko udeležili vse do meseca oktobra. Lani je Prince of Venice na 74 vožnjah v Benetke prepeljal okoli 15.000 potnikov. Letos pa v Kompas Pro Portorož za izlete s katamaranom uvajajo tudi vrsto novosti. O tem kdaj drugič ... * SLOVENSKE IGRALNICE SO SI LETOS ZARADI (PREVELIKIH) DAVKOV PRIIGRALE IZGUBO - Člani sekcije za igralništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki združuje vse slovenske igralnice, opozarjajo na nemogoče pogoje poslovanja igralnic. Zaradi novih dajatev - povečale so se za več kot 100 odstotkov - je večina igralnic v Sloveniji lansko leto zaključila z izgubo, kar še posebej preseneča, če izvemo, da se je število gostov povečalo za 20, prihodek v tuji valuti pa za več kot 40 odstotkov. Naše igralnice so postale v primerjavi s hrvaškimi, italijanskimi ali avstrijskimi bistveno manj konkurenčne, saj se morajo zaradi povečanih dajatev državi, posluževati strogih varčevalnih ukrepov. Igralničarji so sklenili pozvati državni zbor in vlado, naj ponovno premisli o obdavčitvah, ki bremenijo igralniško dejavnost... Doslej pa so bili predlogi igralničarjev k Zakonu o igrah na srečo - bob ob steno. * BOUŠI ČASI ZA HELIOS IN ORION? - Investitor obnove dveh bivših hotelskih objektov sredi Portoroža in od nedavnega tudi njun lastnik, Ml BEX GROW} d.o.o. iz Ljubljane je začel z deli. Kdor še ni opazil - območje obeh ex hotelov se je že spremenilo v gradbišče (izvajalec del je ljubljansko podjetje RCT). Objekta Orion in Helios sta po prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana naše občine za obdobje 1986 - 2000 namenjena rušenju, vendar pa naj bi do konca tega leta ta plan že doletele spremembe... In - če bo urbanistična zasnova Portoroža v njem spremenjena - bosta "sporna" objekta ostala. Investitor pa se očitno ne boji, da bi njegovo lastnino kdaj utegnili rušiti in zato že pridno dela. Po obstoječih pravnih aktih je trenutno mogoča samo začasna adaptacija in sprememba namembnosti Oriona in Heliosa iz hotelskih v hotelsko poslovna objekta. Nas krajane pa zdaj predvsem zanima, ali bodo z gradbenimi deli v centru Portoroža nadaljevali tudi poleti?! ♦ BIVŠI HOTEL SPREMENJEN V STANOVANJSKI OBJEKT - Hoteli Palace so bivši hotel, ki je kasneje služil pisarniški dejavnosti podjetja Droga - do selitve v Začimbine prostore na Seči prodali za stanovanjske namene. Komisija za dodelitev stanovanjskih kreditov občine Piran je novim lastnikom prostorov v Istri na podlagi mnenja javnega pravobranilstva odklonila dode- litev posojila, saj so to uradno še zmeraj poslovni prostori in spremembe namembnosti ni bilo... * RDEČI KRIŽ OSTAJA NA KIDRIČEVEM NABREŽJU - Pred približno dvema mesecema smo omenili, da je Območni organizaciji Rdečega križa Piran Okrajno sodišče Piran poslalo sklep o "prisilni" izpraznitvi nepremičnine v Piranu", Kidričevo nabrežje 2, kjer ima Rdeči križ svoj sedež. Prisilna izpraznitev naj bi se bila zgodila 3. marca letos ob 9. uri. Prostovoljke Rdečega križa je pograbila panika, pa tudi upravičen srd. Po posredovanju pri županu je sodišče svoj sklep preklicalo. * PAJEK JE RAZPREDEL SVOJE MREŽE V "PERIFERIJO" - Na predstavitvi projektov za 1. fazo obnove Belokriške ceste marca letos so Belokrižani predlagali, naj se policija in "pajek" za odvažanje nepravilno parkiranih vozil sprehodita tudi po zgornjem delu Portoroža. In res - "pajek" se je v aprilu veselo odpravil na pot in začel odvažati na pločniku parkirane avte z Lepe, Sončne, Vilfanove ceste in najbrž še kje.. Dela sicer ob tem času ni imel veliko. "Naj pride raje poleti," so rekli nekateri, drugi so se razburjali, tretji pa so predlagali, naj se zdaj raje sprehodi po Poti pomorščakov. Tam šele bi imel dela! * NA POMOČ, LEŽEČI POLICAJI... - Večino ljudi očitno zelo motijo vozniki, ki ne znajo zmerno pritiskati "na plin" in tudi po dokaj ozkih uličicah med stanovanjskimi hišami drvijo. Seveda sploh ne opazijo, da je hitrost omejena na 30, 40 kilometrov na uro. Potem, ko so na predlog dela prebivalcev Lepe ceste postavili nekaj, popularno imenovanih, "ležečih policajev" (cestnih grbin) na Lepo cesto, se je pojavilo še nekaj takšnih predlogov. Najprej so predlagali tovrstne cestne ovire Belokrižani za spodnji del svoje ceste (od križišča pri Tomiju tja do križišča s Staro cesto), nato so jih predlagali prebivalci spodnjega dela Senčne poti (od začetka poti pred objektom Istra, mimo Avditorija pa do predora, ki vodi v Strunjan), nazadnje pa še tisti z Vilfanove poti. * OB VILI MARIJI NAJ BI NASTAL UGLEDEN HOTEL - Bivši počitniški dom "Agrotehnika" (pri vili Mariji) v Portorožu je odkupil lastnik restavracije "Miranda" na Vilfanovi ulici, g. Sergej Juriševič. "Mirando" je oddal v najem, sam pa želi kupljeni objekt sredi prelepega parka preurediti v hotel s tremi zvezdicami. Hotel (trenutno ima še "delovno" ime Garni "Marko") namerava nadgraditi in dozidati, v njem pa bo prostora za petdeset ležišč. Z deli naj bi začeli jeseni. Novi, preurejeni hotel pa naj bi imel tudi dovolj parkirnih mest, kar je zelo razveseljivo, saj je v poletni sezoni stiska s parkirišči v Portorožu velika. * тшшшш p® \Р©Ш@Ш§&} IZ VRTINE ZA STARIM HOTELOM PALACE JE PRITEKLA ZDRAVILNA VODA - Hoteli Palace so se leta 1993, potem ko so predhodne raziskave pokazale, da bi na tem območju morala biti nahajališča tople vode, odločili za pogled v portoroško podzemlje. V nedrje zemlje so zavrtali za stanm hotelom Palace, dela pa je izvajalo češko podjetje Artesia. Izkazalo se je, da vrtanje 705 metrov globoko ni bilo zaman. Na dan je namreč pritekla termalno mineralna voda z zdravilnimi učinki. Portoroška voda ima temperaturo med 22,5 in 23 stopinjami celzija, na sekundo pa je priteče 3,5 litrov in je rahlo bazična. Vsebuje veliko natrijevega klorida in žve-plovih spojin (odtod tudi značilen vonj po "gnilih jajcih"), za pitje pa ni primerna. Blažilno bo lahko vplivala pri bolezih gibal in kože. Hoteli Palace bodo s tem odkritjem najbrž še bolj odločno zavzeli strategijo razvoja v termalno zdravilišče. V lanskem letu je bilo med njihovimi gosti le deset odstotkov zdraviliških. To strukturo nameravajo spremeniti in sicer naj bi v bodoče zdraviliških gostov bilo vsaj trideset odstotkov. Seveda že načrtujejo širjenje Term; najbrž bodo z vlaganji začeli že to jesen ali zimo (najprej nameravajo posodobiti povezavo termalnega kompleksa z Grand hotelom Palace). RUSI PRIHAJAJO - Hoteli Palace so v lanskem letu ustvarili za dobro tretjino več prihodkov in za 37 odstotkov več nočitev kot leto prej. V Palacevih hotelih so lani gostili 32.687 gostov, kar je za 9 odtotkov več, kot so načrtovali. Vendar pa se je v primerjavi z leti pred osamosvojitvijo spremenila nacionalna struktura gostov: namesto Nemcev, Avstrijcev, pa tudi Italijanov in takratnih jugoslovanskih gostov prihajajo gostje iz Rusije, za katere vodstvo hotelov pravi, da so dobri potrošniki. Več je tudi slovenskih gostov, vendar se je njihov delež v primerjavi z letom 1993 zmanjšal. Lansko leto je bilo za hotelsko podjetje Palace torej uspešno, še ugodnejše rezultate pa pričakuje v tem letu. PRED SKORAJŠNJIM LASTNINJENJEM - Potem, ko je bivša skupščina občine Piran zahtevala revizijo premoženjskega stanja za vsa družbena podjeta v naši občini, so v Hotelih Palace kar dolgo čakali na revizorje -Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Po poročilu revizorjev v poslovanju Hotelov Palace niso našli bistvenih nepravilnosti, svetovali so le manjše popravke. Revizijsko poročilo je še bilo potrebno za prvo soglasje Agencije za privatizacijo in prestrukturiranje. In takoj, ko bodo soglasje imeli v rokah, bodo začeli s postopkom lastninjenja 2.606.780.000,00 tolarjev družbenega premoženja. Državljani Slovenije bodo lahko v javni prodaji pridobili 30 odstotkov družbenega premoženja Hotelov Palace. VILO GODOMIN OBNAVLJAJO Staro vilo Godomin, nekdanji počitniški dom, na Stopniški poti (za Hoteli Morje) v Portorožu so začeli obnavljati. Investitor je projektantsko podjetje Liz inženiring s sedežem v Ljubljani, izvajalec del pa je podjetje Keting iz Ajdovščine. Namembnost nekdanjega počitniškega doma se bo z adaptacijo spremenila: vila bo postala stanovanjski objekt, vendar bodo vsi dosedanji kupci stanovanja uporabljali za oddih in počitek. Krajani s Prečne poti, po kateri dostavljajo izvajalci gradbeni material za obnovo hiše, pa se bojijo, da bodo težki tovornjaki njihovo pot popolnoma razrili. Ko pa bo stavba Godomin končana, se nihče ne bo zmenil, da bi jo spet spravil v red. Investitor, Liz inženiring, prosi prebivalce za nekaj strpnosti, saj so konec koncev tudi sami nekoč gradili svoje hiše. A imajo tudi krajani svoj prav: vse prepogosto namreč za odhodom delavcev nihče ne poskrbi, da bi cesto spravil (vsaj) v prejšnje stanje... Mimogrede pa še: Prečna pot končno dobiva ulično razsvetljavo. (L.S.Z.) HOTELI MORJE Л KJMtiKci/foatioiu^H.-si^ft'fMjA VELIKO KRESOVANJE NA PLAZI HOTELOV MORJE V Hotelih Morje "hotelih s prisrčnostjo" - kot pravijo sami - se trudijo, da bi se to njihovo sicer reklamno geslo tudi v resnici udejanjilo. In prav zato se pri njih marsikaj dogaja, saj so njihova vrata odprta tako rekoč za vse še različne pobude. Če naj verjamemo opazovalcem turističnih trendov, ki trdijo, da je obisk gostov za velikonočne praznike barometer prihajajoče sezone, potem si v Hotelih Morje že lahko manejo roke, saj so bile njihove kapacitete za Veliko noč skorajda povsem zasedene. Svoje velikonočne goste pa so presenetili tudi z razstavo velikonočnih okraskov, ikeban in čipk, ki je bila prava paša za oči. Hotel Slovenija pa je svoje goste pričakal tudi nekoliko obnovljen (med drugim lahko televizije željeni gostje spremljajo tudi satelitske TV - programe). Dan pred Veliko nočjo pa so v restavraciji hotela Riviera gostili tradicionalni, 7. jahtni ples, ki ga je pripravil Yacht klub Portorož in se gaje udeležilo 380 povabljenih. 21. in 22. apnla se je pri njih zbralo okoli sto kabelskih operaterjev Slovenije, ki so se tu sestali na svoji tretji skupščini. V družabnem prostoru "Delfinček" Hotela Riviera pa so odstopili prostor Skladu Silva, ki se trudi za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami, da je postavil prodajno razstavo pastelov Darje Zdolšek in slik v tuš tehniki Darje Čelik. Za hotele Morje so se odločili tudi maturantje srednje pomorske šole, ki so pod njegovo streho pripravili svoj maturantski ples. Za prizorišče si je Hotele Morje oz. njihovo kopališče izbral tudi ultrama-ratonec Dušan Mravlje, ki je svoj tek od Murske Sobote do Portoroža zaključil 23. aprila. In za konec še vabilo vsem na veliko kresovanje z družabnim programom, ki bo na predvečer delavskega praznika - 30. aprila s pričetkom v večernih urah (od 19. pa tja do 22. ure) na kopališču Hotelov Morje (pri "Jurčku"). Organizatorji pričakujejo kar 500 obiskovalcev. V primeru dežja bo prireditev naslednji dan, 1. maja. (L.S.Z.) UGODNA PRODAJA KLIMA NAPRAV ZASTOPSTVO PRODAJA MONTAŽA SERVIS informacije in naročila: REN'S d.o.o. Portorož Bazoviška 5 __tel.:06674-163 UGODNI PLAČILNI POGOJI OBROČNO ODPLAČEVANJE ШгШЕЕОУ^ P® P®[IM0)E®ŠO£I ö бВШШЕЕГ?^ P® Palaccva Vrtnarija je prešla v roke podjetja Cvet Hoteli Palace so s 1. aprilom (ampak to ni prvoaprilska vest - da ne bo pomote) svojo dotedanjo vrtnarsko dejavnost ( v vrtnariji Cvetje, ki se razprostira na območju med Prečno potjo in potjo Med vrtovi) prenesli na zasebno podjetje Cvet, d.o.o., ki je - kolikor nam je znano - vrtnarijo vzelo v najem. Podjetje Cvet - oz. njegova direktorica Romana Rejc - bo s pestrejšo in kvalitetnejšo ponudbo cvetja in z uvedbo celodnevnega delovnega časa poskušalo zadovoljiti najrazličnejše želje ljubiteljev cvetja in zelenja. Sedež Cveta, d.o.o.-bo ostal v prostorih vrtnarije. Ker pa so že začeli z obnavljanjem bivših hotelov Helios in Orion v portoroškem centru, se je morala iz Heliosa odseliti cvetličarna, že prej pa se je preselila agencija Luna (le-ta ima zdaj svoje novo urejene prostore pri trgovini Jestvina ob osrednji plaži v Portorožu). Cvetličarna pa se seli na portoroško avtobusno postajo, kjer zanjo urejajo poslovni prostor. KAVNE LUSKICE NISO VEC NADLOGA Zaposleni v PC Začimba in prebivalci bližnje okolice so morali dan za dnem vohati neprijeten vonj, ki je prihajal iz pražarne Drogine začimbe na Seči. Vse dosedanje investicije v pražarno so bile usmerjene v posodobitev tehnologije ali povečanje kapacitete. Izjema je bil le pred petimi leti nameščen katalizator za izgorevanje izpušnih plinov iz nove pražarne. Januarja 1994 je Droga investirala v briketirko za stiskanje kavnih luskic. Že omenjeni vonj je prihajal iz peči za izgorevanje kavnih luskic. Kavne luskice so majhne, tenke in lahke, zato imajo zelo velik volumen. Izgorevanje je bilo težavno in nepopolno. Iz dimnikov je prihajal črn dim. Vonj, ki se je pri izgorevanju sproščal, je bil zelo neprijeten, niti malo ni bil podoben vonju po praženi kavi. Nepnjeten vonj je bil še bolj moteč v poletnih mesecih, ko so zaradi njega - kljub visokim temperaturam - morali zapirati okna. Sedaj, ko luskic v Začimbi več ne sežigajo, ampak jih le stiskajo v brikete, bodo okna lahko poleti odprta. Briketi iz kavnih luskic, oblikovani na novo postavljenem stroju, so trdi in obstojni. V tej obliki imajo luskice bistveno zmanjšan volumen ter so bolj primerne za skladiščenje in transport. Vgrajene v zemlji so razgradljive m neškodljive. S pomočjo sodobne tehnologije so izboljšali bivalne pogoje in obvarovali naravo pred nadaljnjim onesnaževanjem. (Iz Droginega časopisa Naš glas: Marija Tul) Sedež "Droge" bo ostal v Portorožu Govorice, da se bo sedež portoroškega podjetja "Droga" preselil v Ljubljano, so že nekaj časa V zraku", z njimi pa tudi bojazen, da bo prej ali slej namesto "Droga" Portorož pisalo "Droga" Ljubljana! Konec koncev zadnja leta v "Drogo" prihaja vse več "ljubljanskih" direktorjev. V "Droginem" internem časopisu Naš glas pa smo lahko prebrali pojasnilo njenega direktorja Matjaža Čačoviča, ki pravi, da sta tak strah in bojazen odveč: "Droga" bo namreč obdržala svoj sedež v Portorožu. Ker pa so vse politično-gospodarske ustanove (ministrstva, agencije), banke... v Ljubljani in ker mnoge - tudi za "Drogo" - pomembne odločitve sprejemajo v našem glavnem mestu, bo portoroška "Droga" odprla v Ljubljani svoje predstavništvo, ki ga mnoga slovenska podjetja že imajo. O "ljubljanskih" direktorjih pa direktor Čačovič (tudi sam prihaja iz Ljubljane) pravi, da regionalna pripadnost še ne zagotavlja dobrega in uspešnega direktorja. Ni pomembno, od kod kdo je, ampak samo, kako sposoben in uspešen direktor je. V portoroški "Drogi" se povečuje predvsem število vodilnih - to je pomembnejših delavcev z vidika odgovornosti in odločanja. "Drogini" novi obrazi - s samega hierarhičnega vrha podjetja - so nazadnje postali ekonomist Davorin Adler, ki je zdaj direktor sektorja trženja, nazadnje pa je bil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Izola, pomočnik direktorja je postal diplomirani pravnik Ivan Majcen, ki ima tudi diplomatske izkušnje (pet let je bil zaposlen na ambasadi v Buenos Airesu), nazadnje pa je bil vodja službe za ekonomske odnose s tujino pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nov vodilni kader "Droge" je še Valentin Veber, ki je postal vodja sektorja informatike, zadnjih šest let pred prihodom v "Drogo" pa je bil zaposlen v GIP Stavbenik Koper. (L.S.Z.) 4 Adriatic zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. Bele muce s Stare ceste Družina Sejdinovski s Stare ceste v Portorožu je imela nežno, snežnobelo muco, ljubljenko vse družine, še posebej pa mame Vere. Dokler... Da, dokler jo "lepega" aprilskega dne ne primaha mimo nek fante', star kakih dvajset let, s svojim psom ob boku. Pa to ni bil kakšen običajen pes. To ni bil kar "nek" pes, to je bil Rambo med psi. Bil je to skratka Pes, ki mu pravijo pitbull in se ga, upravičeno, drži sloves napadalne, celo krvoločne živali. Zakaj si nekdo omisli takšnega psa, je pač druga pesem. Mi bomo povedali zgodbo o tem psu in o beli muci s Stare ceste. Pitbull je torej onega dne korakal po poti za starim hotelom Palace s svojim lastnikom Bubijem. Po kasnejšem poizvedovanju so lastniki mačke izvedeli, da je to nadimek Lucijčana Boštjana Ropotarja. Ljudje se ob pogledu na muco navadno raznežimo. Seveda ne vsi. Toda, kaj neki je Bubiju šinilo v glavo, da je svojega psa naščuval nad mačko, bo najbrž večini navadnih smrtnikov ostala za zmeraj zagonetna uganka. Delavke z uprave Hotelov Palace in deklice, ki so se vračale z verouka, pa so samo nemočne strmele v divji, krvavi prizor: pitbull je dobesedno raztrgal mačko. Seveda je mladi lastnik psa najprej zanikal, da bi bil svojega psa vzpodbudil k takšnemu dejanju. Potem je zaprepaščeni lastnici muce le priznal: "Sem, ja!" in nato še komentiral: "Pa kaj, za eno mačko...!" Fanta so lastniki pokončane mačke pnjavili. (L.S.Z.) UREDIMO PARK OKOLI SOLE Gimnazija z Italijanskim učnim jezikom Antonio Sema, ki ima svoj sedež v šolskem območju v Portorožu, bo letos praznovala petdesetletnico ustanovitve. V počastitev te spoštljive obletnice pripravlja gimnazija vrsto aktivnosti kot na primer izdajo kronike šole, srečanje nekdanjih dijakov in vseh, ki so kakorkoli pripomogli k rasti in uveljavitvi šole, fotografsko razstavo in - nenazadnje - ureditev parka okoli šole. Ozelenitev okolice gimnazije, ki so jo pred dvemi leti zgradili na ulici Med vrtovi, bo znašala predvidoma 1.700.000 SIT. Za vse načrtovane iniciative pa šola ne bo Imela dovolj denarja, zato se je Svet gimnazije odločil za projekt, ki ga je imenoval: "Una pianta per ogni famiglla, un albero per ogni istituzione". (Za vsako družino -rastlina, za vsako institucijo - drevo). S tem načrtom si bo šola prizadevala olepšati svoj park. Za ozelenitev parka gimttazije Antonio Sema lahko prispevamo na žiro račun 51410-603-30416 (s pripisom "Petdesetletnica" pri Agenciji za plačilni promet Portorož) In sicer od 1.500 SIT za bršljanovke In grmičje do 13.500 SIT za drevesa (ciprese). аМЈШШШШ P® KAM ODLAGATI STAR PAPIR? HOTEL PALACE - DVOJČEK TONCITY CENTRA V KOPRU? Ugibanja kdaj, kako in kdo bo (če bo) stan hotel Palace obnavljal, se vlečejo že vrsto let. Tudi v našem časopisu smo večkrat pisali o tem problemu in objavili tudi nekaj konkretnih predlogov naših sodelavcev o tem, kako priti do (ogromnega) kapitala potrebnega za njegovo obnovo. Medtem je postalo jasno, da stari hotel - kot kulturni spomenik - po zakonu ne more biti v lasti Hotelov Palace. Lani je bilo lastništvo hotelskega objekta sporazumno prenešeno na občino Piran, ki ga je dala v najem novoustanovljeni družbi Imperial Palace. Družbo sta ustanovila avstralsko podjetje Toncity Pacific Investicije (72% delež), ki se je v Portorožu že zanimalo za gradnjo luksuznega hotela v dolini "Vojkov dom" in Hoteli Palace (28% delež). Podjetje Toncity že gradi v Kopru svoj poslovni center in je zato zainteresirano za ureditev hotela visoke kategorije v Portorožu - kar stari Palace seveda lahko postane - kamor bi prihajali predvsem poslovneži. Projekta gradnje poslovnega centra v Kopru in obnove hotela Palace v hotel ustreznih standardov, kakršne potrebujejo in pričakujejo sodobni poslovneži, sta pravzaprav dvojčka. V obnovo zdaj zaprtega Palace hotela so v Toncity-ju pripravljeni vložiti kar 25 milijonov mark, razpis za idejni projekt obnove pa naj bi šel v javnost 22. maja. Edino, kar bi morali Hoteli Palace še prej narediti, je ponuditi lastništvo starega Palača državnemu Skladu za razvoj (menda ima pravico do lastništva ta tako imenovani Koržetov sklad in ne občina Piran, kot sta se sporazumela lani občina Piran in Hoteli Palace). Z vmešavanjem države, ki je (najbrž) "zavohala" v projektu obnove starega portoroškega očaka predvsem možnost zajetnega deleža zase, pa se lahko boljši časi za hotel izmuznejo - k svetemu Nikoli. Kakorkoli že se bo vozel glede lastništva hotela Palace razpletel, je podjetje Toncity odločeno, da hotel za svoje poslovne partnerje na Obali zgradi. Če ne bodo obnavljali starega hotela, pa bodo našli zemljišče za gradnjo novega. Lhrija Sikur Zorman —^ p.f.cd. Družba Primorski finančni center Interfin Koper,; borzno posredniška hiša vam nudi nakup in prodajo vrednostnih papirjev ter vse ostale storitve povezane z vrednostnimi papitji in borzo. Pokličite nas na telefon 37-100 ali38-740 oz. obiščite nas v Kopru na Pristaniški 8. Za starim palacem se skriva tudi to... (Foto: M.J.) Bili so ne tako davni časi, ko je star papir odkupovala neka koprs^ firma. Ko si jo poklical, so njeni delava prišli m prevzeli pakete starega papirja, čez nekaj dni pa so se vrnili m prodajalcem" papirja dokaj ugodno plačali. Značilno pa je bilo, v tem odnosu, predvsem medsebojno zaupanje - nikoli ni bil nihče oškodovan. Včasih je komu za star papir v žep kapnil kar zajeten kupček cvenka. Še posebej so bili takinega denarja veseli upokojenci, ki jim zaradi prodaje papirja še iz hiše m bilo treba, saj se je vse odvijalo pri njih doma. No, potem so v naši občim začeli z zbiranjem odpadkov "na profesionalni in stroko/ni ravni", v Avstriji so nabavili nove smetnjake za tako imenovano diferencirano zbiranje: posebej za steklo (rdeče), za papir (zelene) m za druge odpadke (črne). Večina prebivalcev (predvsem v Luciji m Portorožu) se je držala pravil in enake vrste odpadkov odlagala v zanje določene smetnjake. Kot smo torej rekli - večina je takih - so pa tudi takšni, ki svoje odpadje od-vržejo, kamor pač nanese, oz. v kanto, kjer je še kaj prostora...! In tako se primeri, da se med papirjem znajdejo npr. organski odpadki - takega papirja pa seveda nobena firma noče odkupiti. Akcija diferenciranega zbiranja odpadkov naj bi vzpodbudila zbiranje odpadnih snovi, ki bi jih potem lahko uporabili za predelavo. Žal pa smo ljudje v naši občini za takšen način zbiranja še premalo "zeleno osveščeni" (ne glede na to, da smo tudi uradno postali "zelena občina"...) Lahko rečemo, da je poizkus novega načina zbiranja odpadnih snovi zaradi nas ljudi žalostno propadel. Nekateri najbolj osveščeni in - če hočete - "zeleni" prebivalci pa še naprej vestno zbirajo posebej papir, pa steklo... Mogoče bomo nekoč tako "zeleno" mislili in se obnašali vsi... (Tekst: M. Jovanović, L.S. Zorman, Foto: M. Jovanović) SVOJEGA NOČEMO, TUJINI PA DAJMO Nekaj let je že minilo, odkar je "Okolje" po naši občini namestilo za ekologe nadvse razveseljive predmete - zabojnike za različne vrste odpadkov - steklo, papir in ostalo. Nekaj časa smo "ekomani" mrzlično razvrščali steklo in papir v za to določene zelene in rdeče smetnjake. Sčasoma pa so nas pričeli obhajati dvomi o smiselnosti tega početja, saj smo v zabojnikih med steklom in papirjem vse pogosteje opažali prav nič steklene in papirnate odpadke - pločevinke, hrano, plastiko... Daje trud nas vestnih občanov popolnoma nepotreben, so potrdili tudi delavci "Okolja", ki so raznovrstno smetiščno vsebino pričeli metati kar povprek v trebuhe svojih kamionov. Temu pa se ni čuditi, saj je predelovalna industrija odpadnega materiala pričela zavračati pošiljke papirja in stekla, v katerih so se živahno svetlikale pločevinke ali vabljivo razkrajale raznodišeče pomije. Pa me je prešinila briljantna ideja,- ker pogosto potujem čez mejo v Italijo, sem se odločila, da bom pričela s seboj odnašati manjše pakete odpadnega papirja (s steklom je več težav, saj jemlje več prostora in po možnosti tudi sumljivo zvončklja kljub temu pa bi se morda lahko tudi to organiziralo), ki ga bom lepo "odpravila" v italijanske kontejnerje namenjene papirju: Kaže namreč, da tam diferencirano zbiranje odpadkov kot ga imenujejo naši strokovnjaki - deluje. Slovenci pa bomo še naprej poleg mnogih drugih dobrin - uvažali še odpadno steklo in papir in tako dokazali, da smo tudi mi "evropsko" ekološko osveščeni. S.K. 02 ШЗШЕ Iz Seče drugo oglašanje - tokrat malo drugače - (tudi) v slikah SV. JERNEJ - SEČA: STE ŽE VIDELI ALI VEDELI, KAJ VSE PONUJA NA OGLED NAŠ KRAJINSKI PARK??? Kanal Sv. Jerneja je postal "obljubljena deželica" premnogih "vikendašev", kot jim radi pravimo; ki so si tu našli "svoj prostor pod soncem" - zase in za svoje jahtice, pa še nekaj domačih ljubiteljev "nikogaršnjih privezov". Vsakdo si lahko po svoje zbije iz desk "svoj" pomol, vse zastonj! Le da bo kmalu zmanjkalo prostora, zato pohitite, kajti poleg oznak PI sta skorajda še bolj zastopani IZ in KP Ni kaj - tudi drugi odkrivajo naš"dar narave". Sicer pa - kdo jim pa brani? Če sami ne premorete kakih desk ali podobnega, si lahko pomagate kar na kraju samem in posečete kakšno akacijo ob cesti. Tudi odpadkov, ki se tod kopičijo, ne odvaža nihče,- tod ni nobenih pnstojbin ali prispevkov! Ne blizu ne daleč res ni nobenih sanitarij, ampak lahko se je znajti - vse pod geslom - nazaj k naravi! Nihče še ni plačal za oškodovanje naše naravne dediščine, narava sama sicer izstavlja "račun" - ta je sicer iz dneva v dan daljši, a komu mar? тш^ Koncesijo nad B* kanalom Sv. Jerneja ................i mi liiiiifnlM je vsa leta imela Droga Portorož, a kot kaže le zato, da je vanj speljala fekalije iz svojih bližnjih obratov. Da bi ga sedaj - po priključitvi na javno kanalizacijo - očistila, je najbri preveč pričakovati. Na smrad iz kanala pa smo se tako ali tako že vsi navadili. Da so se v njem pred mnogimi leti kopali - raje pozabimo... (P.S.: Če se vam morda doma valja stara šara, s katero ne veste kam, boste primerno odlagališče našli tu, na tem od Boga pozabljenem delu piranske občine. Tod boste našli npr. že odrabljen štedilnik, ki "sameva" ob kanalu že nekaj dolgih let, avtomobilske gume, gradbeni material in še marsikaj... Sv. Jernej, usmili se nas, usliši našo molitev ! Krajani Seče ob Sv. Jerneju Foto: Andreja Humar-Fatorič Ce ste v stiski, naj vam ne bo nerodno stopiti do Rdečega križa Rdeči križ Slovenije dodeljuje posameznikom in družinam, ki so se znašli v materialni stiski, socialno - materialno pomoč in sicer življenjske potrebščine kot so živila, higienski pripomočki, oblačila, obutev, stanovanjska oprema in podobno. Za pomoč lahko zaprosijo tudi kolektivni interesenti, ki bi s pomočjo Rdečega križa želeli pomagati svojim članom, otrokom, družinam, upokojencem ali invalidom... Dodeljena pomoč je v naravi in le izjemoma v denarju. Rdeči križ je za njeno dodeljevanje sprejel tudi kriterije, na podlagi katerih o upravičenosti presoja posamezna območna organizacija Rdečega križa, ki pomoč upravičencem tudi izroči. Pri nas se je mogoče po tovrstno pomoč obrniti na območno organizacijo v Piranu na Kidričevem nabrežju 2. kavarna GALERIJA Tel.: 74-063 Kavarna Tartini v Piranu vam nudi sladice, frappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač. TRGOVINA S TEKSTILNIMI IZDELKI TRGOVSKO POSLOVNI CENTER, OBALA 114 LUCIJA NUDIMO VAM PO KONKURENČNIH CENAH MOŠKO IN ŽENSKO: spodnje perilo (LIBERTI, LISCA, BETI, ADAMO, ...) pižame in spalne srajce halje, kopalne in hišne nogavice in hlačne nogavice (IBICI. FILODORO ...) veliko izbiro KOPALK (LIBERTI, ...) URNIK: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.30 OB SOBOTAH, od 9.00 do 13.00 PRIPOROČAMO SE ZA OBISK In Vam ob 1. maju Iskreno čestitamo. 7 02 S®SS©R№ ШШШ ° 02 &°Ш1ШШ ПШИЈВ ZAKAJ NA LUCIJSKI TRŽNICI NI STOJNIC? V Luciji se premnogi sprašujejo, kdaj bo (spet) zaživela tržnica, ki je - čeprav le za kratko obdobje - obratovala in potem preko noči zamrla. Celo tabla z napisom kaže na to, da je (naj bi bila) na tem mestu tržnica, samo da tod ni ne branjevk ne stojnic... V Piranu ima tržnica resda že zelo dolgo tradicijo, nerazumljivo pa je, zakaj se prodajalci zelenjave ali sadja izogibajo lucijske, kot bi se je bali... Tisti, ki so že prodajali na tržnici v Luciji, pa so bili s prodajo zadovoljni. In zdaj se Luci-jčani sprašujejo, kdo se bo prvi opogumil in na "zakleto" tržnico postavil svojo stojnico. (MJ.) AVTOKAMP ŽE VES UREJEN PRIČAKUJE SVOJE PRVE GOSTE - Lucijski avtokamp so njegovi upravljalci že marca meseca očistili in uredili kot le redkokdaj doslej. Porezali so suhe veje, pokosili travo, očistili prav vsak kotiček, saj ima ta "hotel na prostem", kar se higiene in namestitve gostov tiče, stroga pravila. Ta moderni tabor sodobnih nomadov je zmeraj dobro obiskan - nekateri gostje se vračajo sem letovat že celo vrsto let (celo 20 let zapored, kot na primer "leteči Holandec", ki v kampu na Seči letuje že od samega njegovega začetka). Najbrž se le malokateri avtokamp na našem koncu lahko pohvali s tako dobrim obiskom kot prav ta na Seči, pod Formo vivo. Pravzaprav je seznam njegovih gostov kar dolg! Pa to niti ni čudno, saj je kamp tik ob morju, lepo je urejen, streljaj proč od portoroškega centra! (Tekst in foto: M. Jovanović) NOVA SEMENARNA V STARI: "KALČEK" Nova semenarna "Kalček", k.i je v širšem okolišu lucijskega diskonta, je nastala v istem poslovnem prostoru, v katerem je pred letom dni že bila podobna trgovina. Lastnik "Kalčka" Branko Stanojevič se je zelo potrudil, da bi zadovoljil najrazličnejše želje svojih strank - ljubiteljev vrtnarjenja, zato je ponudba v trgovini zelo raznolika. V trgovini je na voljo širok izbor raznega semena, gnojil, zaščitnih sredstev in vrtnarskega orodja. Tu so še rastline za presajanje: vse od okrasnega cvetja (npr. hortenzije prelepih barv, pa vrtnice indikativnih imen kot so "Lili Marlen", "Liz Taylor"...) do trt, oljk, aktinidij, jablan pa še marsikaj drugega boste našli. Kmetijskih pripomočkov je torej v že skoraj pretesni trgovini na izbiro dovolj. Tisti, ki radi gojite lončnice v stanovanju ali na svojem balkonu, pa boste zagotovo navdušeni nad bogato izbiro plastičnih in lepih okrasnih loncev vseh velikosti. (Tekst in foto: Miloš Jovanović) 85 LET LUCIJSKE OSNOVNE ŠOLE Lucijska osnovna šola praznuje aprila letos 85 let. Ob tej častitljivi obletnici je šola 24. in 25. aprila priredila pravi praznik. Ob tej priložnosti so predstavili tudi drugo številko svojega ČOPKA (to je šolski časopis, ki je letos januarja ugledal luč sveta). Učenci drugih šol v naši občini so mladim Luci-jčanom najbolj zavidali koncert Vlada Kreslina. Mi pa predlagamo, naj šola dobi tudi kakšno ime, da ne bo le Osnovna šola Lucija. (Npr. po kakšnem slovenskem pisatelju ali pesniku; bolje pa se je izogibati politikov in revolucionarjev, ker nikoli ne veš, ketej bodo padli:..). HORTIKULTURNO DRUŠTVO PORTOROŽ vabi vse ljubitelje cvetja na že tradicionalni sejem rož '95, ki bo 1. in 2. maja v hangarju v Marini v Luciji. Vabljeni! LASTNIKI HM KUPCI NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBAU POSREDUJEMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN Trenutno imamo v prodaji preko 50 različnih nepremičnin HIŠE v Luciji, Piranu, Izoli, Ankaranu, Kopru z okolico STANOVANJA različnih velikosti - lastniška in novogradnjo POSLOVNE PROSTORE za različne namembnosti - tudi gostinstvo PARCELE IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ZA NAKUP iščemo enodružinsko ali dvostanovanjsko hišo v Portorožu z okolico, možen tudi dolgoročen najem. Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu, davčno svetovanje, pogodbe, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekte, razna soglasja in dokumentacijo za pridobitev lokacijske odločbe ali gradbenega dovoljenja, gradbeni nadzor nad investicijo. URADNE URE: PO-PE od 8-15 ure, SREDA do 17. ure. Ogledi po dogovoru. V_J UIMlOGRflDnJA iii^'" PORTOROŽ LUDVIK KRIŽMAN, Lucan 23, 66320 Portorož, tel./fax: 066/71-397, mobitel: 0609/610-132 [T| portorožan it. 4 April 1995 ® ШШШ * ® pO m® * ® ШШШ * ® ШШШ * ® ШШШ VRNIMO MESTU UKRADENO DUŠO Veliko je že bilo napisanega o vzrokih, katerih posledica je umiranje starega Pirana; to so: (ne)čistoča mesta, prometni kaos, kulturno-zabavno in družabno mrtvilo, ter profitne (oderuške) najemnine za nekatere lokale v zakotnih piranskih ulicah. Nesnaga v mestu me spominja na najbolj zanikrne arabske kazbe. Samo tam sem videl podobne kupe smeti in razne gnjijoče organske odpadke, ki povzročajo smrad. Po tolikih kritikah na račun mestne nesnage je bilo normalno pričakovati, da se bo stanje izboljšalo. Namesto tega se nečistoča kot kuga širi še na okolico, recimo v Fieso in celo v mondeni Portorož. Skratka - na celotno območje, za katerega skrbi podjetje Okolje Piran, kar še ne pomeni, da je to podjetje tudi edini krivec za tako stanje. V Portorožu se nesnaga začne z neredom v Navtičnem klubu Pirat, ki se stopnjuje do "skladišča smeti", kjer je okrog (pozimi zaprtih) kioskov vse polno raznih pločevink, kartonov, papirja, plastike, itd.; celo razpadajoča mrhovina in uporabljeni perservativi, pa tudi injekcijske igle niso izjema. Vse to se nahaja na sprehajalni poti med Bernardinom in centrom Portoroža. Kot kaže tega prostora izven sezone nihče ne čisti in pospravlja. Podobno je s Forma vivo na Seči in še kje. Center Portoroža daje videz urejenosti, ki pa ga pogosto kazijo trohneči venci in cvetje pri spomeniku padlih pomorščakov V koritu spomenika - vodometa je včasih mogoče videti tudi drugo nesnago. Spomenik je delo kiparja Janeza Lenassija in se odlično vključuje v okolje. Je del Portoroža in je potrebno zanj skrbeti, pa če komu to "paše" ali ne. V Portorožu, pod hotelom Metropol pri odcepu za Taverno, je spominsko obeležje talcem. Odkar ima gospod Nino Franchi v najemu restavracijo Taverna samoiniciativno skrbi tudi za navedeno spominsko obeležje. V pogovoru z borci NOB, ki so se mu zato zahvalili/je povedal, da to pozitivno vpliva tudi na obisk njegove restavracije. Lepo urejena okolica, kamor sodi tudi navedeno obeležje, privablja goste, turisti pa se še posebno radi ustavljajo pred spomeniki in drugimi obeležji. Po urejenosti spomenikov in obeležij ocenjujejo tudi kulturo naroda, kateremu pripadajo. Kdaj bodo to spoznali tudi drugi gostinci in vsi, ki imajo karkoli opraviti s turizmom, vključno z občino? Glede drugih, uvodoma nakazanih problemov, ki hromijo življenje v Piranu, bi za sedaj dejal le to, da mora občina v temeljih spremeniti dosedanji prometni režim, ki povzroča kaos, izseljevanje ljudi in dejavnosti, ki so in bi mestu lahko še dajale življenje. Privabiti bi morali čimveč drobnih obrtnikov, trgovcev, umetnikov itd., ki bi si v sedaj zapuščenih prostorih pritličij raznih stavb lahko naredili lokale. Zainteresiranim je seveda treba nuditi razne ola- jšave: od ugodnih kreditov do uvedbe neprofitne najemnine in spodbudne davčne politike, saj je treba upoštevati, da ne gre za lokale z visoko pridobitniško dejavnostjo, s katero bi obogateli. Dosedanja občinska politika je delovala v popolnem nasprotju s predlaganim. Zato ne le, da v mestu ne odpirajo novih lokalov, temveč mesto zapuščajo še tisti, ki so si jih v njem že uredili ali najeli. Kajti občina ni upoštevala specifičnih pogojev mesta Piran. V mestu smo zato ostali skoraj brez vseh potrebnih servisov in drugih delavnic. Tudi brez družabnega življenja in kjer tega ni, se ljudje -pretežno mladi izseljujejo in tako kraj izumira. Bo nova lokalna samouprava Piranu vrnila ukradeno dušo? Žarko Žbogar O GRADNJI PIRANSKEGA BUNKERJA ali NA SVOJI ZEMLJI GOSPODAR Predstavljajte si: prihajate v Piran, pomladno sonce milo ožavja mestece in ga kaže v skrajno najlepši luči, iluzija se zdi popolna. Pogled vam zaplava preko mandrača, mimo zibajočih se barčic na odprto morje... in se vam nenadoma nerodno "spotakne". Nejeverno upirate oči v enega dveh pomolov, ki zaključujeta piransko pristanišče. V bojda izumirajočem mestu (Portorožan, marec 1995) se namreč nekaj vendarle dogaja! Na omenjenem pomolu že nekaj časa kar mrgoli človeških mravelj, ki znašajo na kup različen gradbeni material. In kakšen kup, ljudje! Malce čudno vam je pri srcu. Plaho pomislite, da bi se kup - nastajajoča stavba morda lahko imenovala "rotunda", v primeru seveda, da bi se harmonično vključevala v arhitekturno okolje mesta. Pa nekako ne gre. Iskreno si morate priznati: spominja vas na nekaj že malce oddaljenega, a še vedno kar domačega - na bunker! Ce me spomin še ne vara popolnoma, so izvedenci vedno trdili in nas učili - še laiki vedo nekaj o tem - da morajo stara mestna jedra ostati kar se da nedotaknjena m "originalna". To pomeni, da morajo vsi gradbeni posegi v kar največji meri ohranjati prvobitno arhitekturo. Spremembe je potrebno omejiti na restavratorska in adaptacijska dela, če pa je že nujno kaj dodati, naj bo novost do skrajnosti uglašena z ostalim - po obliki, barvi, višini in sploh. Za vsak gradbeni poseg je temu primerno potrebno veliko soglasij m dovoljenj, И naj bi kar najbolj vestno zaščitila našo kulturno m arhitekturno dediščino Investitor tega piranskega "bunkerja' Ministrstvo za notranje zadeve si je pridobilo potrebna dovoljenja za gradnjo stavbe (za izdajo dovoljenja za objekt taKne rrtrnerribf>osii, kot je piranski, je pristojno Ministrstvo za ok/Jje iri prostorj Pred tern pa м p morski strjvba pridobiti zeleno luč za April 1995 gradnjo pri Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. Zanimivo. Ne gre mi namreč v račun, da bi se tale bunkerska zgradba harmonično vključevala v arhitekturno zasnovo mesta. Nasprotno, deluje kot da bi se nekdo od tam zgoraj, iz "bele" Ljubljane, stegnil do piranskega pomola, zavihtel nanj to nostalgično skropucalo polpretekle zgodovine v smislu: Na svoji zemlji gospodar - Slovene! Sicer pa dobro obveščeni krogi pravijo, da je bil investitor iz republike odločen stavbo graditi v vsakem primeru - celo na črno. (Institucije iz Ljubljane pa so se v črnograditeljstvu že izkazale: npr. na Strmi poti v Portorožu, kjer je lani Republiški stanovanjski sklad pri Ministrstvu za okolje in prostor na črno nadgradil bivši počitniški dom Koteks - Tobus). Mogoče pa bunkerska oblika stavbe zgolj sledi pozivu, da mora biti oblika pogojena z uporabnostjo predmeta oz. objekta.- v tem primeru lahko carinarnico (to namreč stavba bo) pojmujemo kot prvo slovensko utrdbo pred napadi požrešnih Italijanov "mangiacase" ali pa kot zadnji branik Balkancev pred Evropo. Sandra Kump ZA SV. JURIJA PANDOLO NA TARTINIJEVEM TRGU Za praznik Svetega Jurija - 23. aprila - so se v igranju pandola na Tartinijevem trgu v Piranu pomerile ekipe z vse Obale. Nosilec prireditve je Italijanska skupnost Piran v sodelovanju z Eliom Bičičem, ki se je že lansko leto izkazal kot organizator turnirja v pandolu. Lani se je turnir - pod okriljem istih nosilcev in organizatorja - odvijal na igrišču nad Piranom. S pomočjo Športnega kluba Casino' je bilo spravljeno pod streho tekmovanje 14-ih tričlanskih ekip, od katerih je največje Tartinijeve kipce odnesla prav ekipa ROBE VARIE Casino' Portorož, druga je bila ekipa PINKY PUB iz Kopra, tretja strunjanska ekipa VIARO, četrta pa FRACANAPA Casino'. Letos je bila po pričakovanju na turnirju v čast občinskega praznika večja udeležba. Vse skupaj je bilo začinjeno z nekaj zabavne glasbe in s stojnicami za hrano in pijačo. O rezultatih pa naslednjič! ŠPORTNI KLUB CASINO' SEKCIJA ZA REKREACIJO BORUT LISJAK Za zahvalo - aplavz V Tartinijevi hiši v Piranu je nedavno bilo zelo zanimivo predvajanje o mestih Assisi m Perugi, ki je pritegnilo številne poslušalce, ljubitelje znanosti m umetnosti. Dvorana je bila tiste aprilske večeri nabito polna, saj je predaval čest gost Italijanske skupnosti znani profesor Sergio Molesi o umetnosti srednjega veka v osrčju Italije. Ob koncu se je občinstvo profesorju zahvalilo z burnim ploskanjem. CMJ.) FURGON 1,4T, 12m3 PREVOZNIŠTVO Zdravko Bančič Pacug 7, 66320 Portorož tel.: 066/746-239 O NEKDANJIH PRAZNIKIH OBČINE PIRAN (NADALJEVANJE - 2) 2.) - MARKOVO Evangelist Marko je bil doma iz ugledne družine v Jeruzalemu. Iz judovstva je prestopil v krščanstvo in je pisatelj drugega evangelija. Umrl je mučeniške smrti, verjetno v Aleksandriji, od koder so njegove svetinje kasneje prenesli v Benetke, ki so ga izbrale za svojega zavetnika. Benečani so v 11. stoletju njemu v čast sezidali veličastno cerkev. Ko so bile Benetke na višku svoje moči in slave, so se imenovale "Republika sv. Marka". Še danes imajo Benetke v svojem grbu krilatega leva z odprto knjigo v taci, simbol evangelista Marka. Take kamnite leve srečujemo tudi po naših mestih (npr. piranska občinska palača), ki spominjajo na več kot petstoletno beneško oblast nad tem teritorijem. Iz Benetk se je čaščenje sv. Marka razširilo tudi v naše kraje Sv. Marko goduje 25. aprila. V starih piranskih statutih je bil to uzakonjen praznik. Pri nas smo in po nekod še obhajajo njegov spomin s takoimenovanimi prošnjimi procesijami, ki se imenujejo tudi Markove procesije. V naši občini se je Markovo s procesijo ohranilo še v Padni, čeprav v okrnjeni obliki. V preteklosti so se procesije vile iz cerkve med njivami, polji, gozdovi. Tako so nekoč iz Padne šle procesije po njivah in gozdovih celo do sosednje Nove vasi in nazaj. Med procesijo se prosi za varstvo pred naravnimi ujmami, za lepo vreme, dobro letino, itd. Danes se v Padni na Markovo procesija vije le še po vasi. Te procesije pa so dobile ime po Marku šele kasneje. Nastale so veliko prej in spočetka niso imele nikakršne zveze s sv. Markom. Te prošnje procesije so se namreč najprej imenovale Li-taniae majores in naj bi izpodrinile poganske sprevode oziroma jim dale krščansko vsebino. Sv. Marka kot zavetnika pa še danes častijo kmetje, košarji, steklarji, zidarji, notarji in pisarji. ALBERTO PUCER LIMINJANSKA КОРЕП FELOLUX - Liminjanska 111 LUCIJA tehnični material, vodovodni material, elektro material, sanitarna keramika, plinske - oljne peči, ostali material za obrt OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽALI />.?£! bti'vćcf Od tiuvnme ae na Aisrkaw .'л ät<.*cv vt&ut/ proces nrirrf krimiwt g«? morijo aifi pr>jcM iitnn\}Q vse'i s^e/r lic■:>!'- fcnn!m\*t глгЈЦмг I i ju be/i sdfia ii funti, ki nf.«$ y.*> i50r; moV.tvcnikifi c.-.ukn. y.ain sini; n ata A, / PAUS! smAHjf' OftUDAKae eroHiwov MA doVUI'T га^бв (ош@бт ешшиоö шбш @m@Sm твши TRUD VRTCA JEŽEK ZA LEPŠE OKOLJE V petek, 7.4.1995 je bilo lepo sončno popoldne, ko smo imeli v našem vrtcu delovno akcijo, ki smo jo poimenovali UREDIMO OKOLICO VRTCA. Skupaj s starši smo prekopali gredice in jih zasadili s sadikami, ki so jih prinesli starši in so nam jih poklonile prijazne vrtnarice Magda Grašič in Pierina Ruzzier. Na novo je zacvetel naš skalnjak ob stopnišču. Med bogate grmovnice so se skrile marjetice, spominčice, mačehe in narcise. Prepleskali smo ograjo in klopi na igriščih. Travo sta nam pokosila naša prijazna hišnika. Na koncu smo bili vsi utrujeni, a vendar zadovoljni, kajti ob vsem tem smo dobili prijeten občutek, daje okolica našega vrtca res urejena. A, glej ga, vraga! Med prazniki je kljub lepemu vremenu čez naše rože hrumel vihar, pulil sadike, pomendral cvetje, sejal cigaretne ogorke. Pogled na vse to, je bil vseprej kot prijeten. Zgrožene smo se spraševale, ali ni nihče videl storilcev, ki so tako nesramno uničevali delo nas vseh, otrok in staršev. V vrtcu skušamo otroke že od majhnega navajati na to, da bi znali ceniti in negovati svojo okolico. Mar res v neposredni bližini Portoroža, ki je mesto rož in turistično mesto, ne moremo našim otrokom nuditi urejenega igrišča in okolice brez pasjih iztrebkov, kupov smeti in pomendranega zelenja? Take stvari pa se v enoti Ježek dogajajo že vrsto let in vsekakor ni vzpodbudno za naše male nadebudneže. Prizadete vzgojiteljice, otroci in starši enote JEŽEK VZORNO SODELOVANJE WZ LUCIJA IN ITALIJANSKEGA VRTCA LA COCCINELLA V LUCIJI Prvi pomladanski dan bo ostal živ spomin na nepozabno zbližanje staršev, otrok in vzgojiteljev vseh oddelkov priprave na šolo pod streho lucijskega vrtca. Otroci italijansko govorečih skupin in tisti iz slovenskih so v svojem družinskem krogu in v skupini vrstnikov 21. marca odpotovali na izlet na Sviščake. Vreme je bilo naklonjeno in pnjazna pomlad se je nagajivo spogledovala s polno obremenjeno vlečnico veselega živ - žava. Nekaten otroci so se prepustili zabavnemu sankanju na saneh in specialnih lopatah, drugi so se kot sneženi možki valjali po snegu, gradili igluje, se smejali rdečih ličk in mrzlih noskov. Vse te vesele utrinke smo skrbno shranili v fotografski aparat. Še vedno pa bodo na voljo priložnosti za obujanje spominov in ohranjanje novih prijateljskih vezi. V lucijskem vrtcu menimo, da so takšne oblike povezovanja vrtca z družino, kot je bil prav izlet družin na Sviščake, lahko zelo pripomorejo k vzpostavljanju pristnejših vezi med vrtcem in družinami otrok. Bernarda Ljubeč, vzgojiteljica LUCIJSKI MALČKI V PROMETU Prišli so lepi pomladni dnevi in iz Vzgojno varstvenega zavoda Lucija odhajamo z našimi malčki na dopoldanske sprehode. Kolikor le moremo za sprehode izbiramo neprometne poti. Vendar moramo na poti do njih, žal, prečkati tudi glavne prometne ceste in križišča. Kolona malčkov, ki se držijo za vrvico šteje 15 do 20 otrok. Opažamo pa, da so na kritičnih točkah, med katere sodi tudi lucijski podvoz na Podvozni ulici, domači vozniki neobzirni do skupine mimoidočih otrok. Zato v opozorilo vsem voznikom: Ko opazite skupino otrok, zmanjšajte hitrost! Do najmlajših pokažite večji občutek odgovornosti! Postanite obzlrnejši in strpnejši! Edino na ta način se lahko izognemo najhujšemu. Hvala! vzgojiteljica Anita Klemše Ljubitelji psov si bodo zagotovo radi ogledali CAC RAZSTAVO KRAŠKIH OVČARJEV IN AVTOHTONIH GONIČEV, ki jo pripravlja Kinološko društvo Portorož v soboto 6. maja letos z uradnim pričetkom ob 9. uri. Prireditev bo potekala na travniku pri Tenis igriščih Portorož (blizu marine). Družine vrtca na snegu (foto: mamica Roka Slame) /X PROMET Z riEPREMIČIilMAMl Л v л dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14, 66310 IZOLA, tel./fax: 066/63-211 ŠIFRA STARSI SMO LAHKO BREZ SKRBI Takole se zdaj spom ladi sprehajajo naši malčki iz lucijskega vrtca pod budnim očesom svojih vzgojiteljic, ki sta tudi varuški obenem. In res smo starši na delovnem mestu lahko brez skrbi, saj vzgojiteljice kot kakšne koklje bedijo nad vsakim otročkom! Da pa črvički s fotografije nekoliko otožno gledajo v svet, je to samo zato, ker sem jih kar na hitro spravila pred fotoaparat. Sicer so pravi veseljaki, družabni in "socializirani". Kdo ve, za koliko lepih in koristnih stvari pa bi bili prikrajšani, če bi cela tri leta kukali le izza maminega krila ali očetovih (???) hlačnic! (Foto in tekst: Dragica MEKIŠ) tmäM <т■* шШ шмo Center za korekcijo sluha in govora se oglaša s snega: Učenci portoroškega Centra za korekcijo sluha in govora so imeli letos šolo v naravi na Rogli, o čemer smo že pisali v prejšnji številki "Portorožana". Tokrat pa poglejte - v risbi in besedi - kako so bivanje na snegu doživljali otroci sami. Sola v naravi Letos smo šli smučat na Roglo. Spali smo v nizkih hišah. V sobi nas je spalo pet fantov. Zjutraj smo hodili v hotel na zajtrk. Potem smo šli smučat. Najraje sem smučal na Jurgovem, ker je dolgo in strmo smučišče. Kosili smo ob 13. uri. Popoldne smo tudi smučali. Zvečer sem igral biljard v igralnici. Ob osmih pa sem igral odbojko z učitelji, starši in drugimi sošolci. Šola v naravi je bila zares super. Aljoša, 8.r. V tretji razred je prišla pomlad Na prvi pomladni dan je bil roditeljski sestanek. To ni bil navaden sestanek. V šolo smo prišli s starši. Šli smo v jedilnico in sedli vsak na svoje mesto. Tovarišica nam je rekla, naj vsak po svoje pričara pomlad. Razdelili smo se v več skupinic. Jaz sem bil pri tulipanovi skupini. Rezali smo liste, izdelovali cvetove in lepili tulipane na plakat. Vsak se je moral podpisati na en tulipan. Ko so vsi končali, nas je tovarišica povabila v razred. Nekatere skupinice so poročale o svojem delu. Ko so poročali vsi, smo šli na hodnik in dali plakate na pano. Bilo je zelo veselo in z mamico sva se vrnila domov. Peter Nešič, OŠ Cirila Kosmača Portorož. RAZMIŠLJANJA Ze zjutraj, ko vstanem, pogledam skozi okno in si rečem - danes bo sončen dan, danes bo dober dan in v sebi začutim vedrino, lepoto tega dne. Odhitim, a ta občutek me spremlja čez dan in mi pomaga opazovati, misliti in komunicirati. Razblinjajo se mi misli, ki niso prijetne. Opazujem ljudi in iščem vse lepo. Sedim za pisalno mizo in prebiram misli učencev. Te misli so lepe, preprosto povedane, ker jih pišejo učenci, ki niso Slovenci in jim slovenščina ni materin jezik. Učijo se je, sprejemajo jo, ker nosijo v sebi dobro misel. To so učenci, ki so begunci m so doživeli strahote vojne, a dobra misel jim pomaga živeti, misliti -na dobro in lepo Prebiram njihove misli, ki so preproste, zapisane v slovenskem jeziku, ki se ga v Šoli učijo kot tuj jezik, v katerem jim je težje izražati misli. A vendar so te misli lepe. Oa borno lažje razumeli, preberimo njitiove rrirji Dijana Vidic: Vsaka država ima svojo kulturo. Vse kulture se razlikujejo po svojih običajih. Kulturni dosežki se praznujejo v dramatiki, operi, glasbi, filmu, književnosti, baletu in drugem, saj je tudi bonton človeška kultura. Vsi ljudje se morajo lepo obnašati do drugih narodov in jih spoštovati. Admir Karić: Kultura je del človeškega življenja. Vsak človek, ki se uči, ki je srečen, je dober, je kulturen človek. Otrok želi ubogati starše in učitelje. Kulturen je vsak, ki se zna lepo obnašati na ulici, v šoli in doma. Osebna kultura je tista, ki ti pove, da nekaj veljaš. Kultura ni beseda, so dejanja. Adnan Čikotić: Vsak narod ima svojo kulturo. Kultura je lahko glasba, dramatika, opera, balet, književnost. Slovenski kulturni pesnik "France Prešeren" je imel svojo, nekako posebno srčno kulturo, vendar pa vsak človek ima tudi svojo srčno kulturo. STROKOVNA SODELAVKA ZA PSIHOSOCIALNO POMOČ BEGUNCEM Margareta Likar QUANDO LE MAMME SONO DISTRAITE Un giorno la mamma, sbadata, chiuse la macchina in mezzo alla piazza di Capodistria, lasciando le chiavi all'interno. Subito si rac-colse una folia attorno alia macchina e tutti davano consigli su come aprirla. Per fortuna un signore trovo' un pezzo di filo di ferro con il quale riusci a sbloccare fa serratura. Da quella volta la mamma chiude la porta con le chiavi e non con i tasti interni. (NIKI BUDAK) Mio papa' e' stato lontano un anno perche naviga. AI suo ritorno si e' presentato con la barba ed i capelli lunghissimi. La mamma non lo ha riconosciuto e cambiandolo per un estraneo lo ha cacciato. Solo quando lo ha guardato negli occhi lo ha riconosciuto e allora lo ha abbracciato. (NIKI BUDAK) Mia nonna ha messo, per sbaglio, il porta-foglio nei frigorifero. Lo ha cercato pertutto II giorno e poi finalmente lo ha trovato nei frigorifero. (LEO ŽIBER) Quando la mia mamma aveva 18 anni deeise di andare a ballare a Momiano con un' arnica. Mentre scendeva dall'automobüe si accorse di essere in ciabatte. Tutte e due si misero a ridere e tornarono a casa. (KERIN SILVIA) I bambini del giardino d'infanzia "LA COCCINELLA" - unita di SICCIOLE 4&S8,) 4D0PU3T V I5TRI , \ k У1Ш ШШШЈв SÄ мшшзш, Preko stopal do zdravja: REFLEKSNA MASAŽA STOPAL Refleksologi menijo, da so stopala "ogledalo" telesa: desno stopalo predstavlja desno stran telesa, levo stopalo pa levo. Posamezne "refleksogene cone" so preko energetskih kanalov povezane z odgovarjajočimi organi. Kadar je pretok energije v kateremkoli od teh kanalov zmanjšan ali zaustavljen, se pojavi bolezen, kar pa se pokaže tudi na posameznih delih (conah) stopal. Z masažo stopal odstranimo te ovire ("bloke"), s čemer ponovno energiji omogočimo nemoten pretok in ravnovesje v telesu. Kaže, da se je refleksologija razvila na Kitajskem pred več kot 5000 leti. Takratni terapevti so pričeli uporabljati pritiske s prsti za uravnavanje energetskih polj organizma. To isto tehniko so uporabljali tudi pri akopresuri in pri shiatsu masaži. Tudi v Egiptu so uporabljali refleksno masažo stopal v terapevtske namene. Dokaze o tem so našli v Ankhmaharovi grobnici (Zdravnikova grobnica) pri Sakkari v južnem delu Egipta. Grobnica izvira iz časa VI. dinastije (okrog 2300 let pred našim štetjem). Napis pred podobo se glasi: "Nikar me ne poškodujte, delal bom tako, da si bom zagotovil vašo naklonjenost." To priporočilo je namenjeno, stopalom. Na zahod je to metodo prenesel ameriški zdravnik William Fitzgerald, ki je menil, da je naše telo razdeljeno na deset območij ali con. Njihovo energijo je mogoče izrabiti pri preprečevanju bolezni in zdravljenju in to s pritiskom na ta področja s prsti ali s posebnimi pripravami. Te cone potekajo od palcev nog preko telesa do glave in nato po zgornjih udih do rok. Njihova širina je enaka in zajemajo vse organe v telesu. Njegovo delo je v štiridesetih letih tega stoletja nadaljevala Američanka Eunice lugham, ki je izdala dve knjigi o refleksologiji. Osredo- točila seje na stopala. To metodo so nato v Evropo prenesli v šestdesetih letih in jo danes uporabljajo številni terapevti - kot diagnostično in kot terapevtsko metodo. Kako poteka program refleksoterapije? Ob prvem stiku s pacientom si bo terapevt skušal izdelati celostno podobo o njem. Povprašal ga bo o njegovih težavah in si ogledal njegova stopala. Predvsem pa bo zelo pozoren na morebitne otiščance, glivična obolenja nog, poškodbe stopal.. S palcem bo nato postopoma masiral vse dele stopal in ugotavljal občutljiva mesta, ki jim bo nato namenil posebno pozornost. Hkrati lahko vplivamo na več težav. To metodo priporočamo pri: vseh bolečinah v predelu hrbta, tako v vratnem predelu kakor tudi v ledvenem predelu (npr. lumbalgija, lumboischialgija, cervicalgia, cervicobrachialni sindrom,...) pri prebavnih motnjah in to predvsem pri zaprtju, menstrualnih težavah, glavobolih, bolečinah v stopalih, za vzpostavljanje delovanja nekaterih žlez, za ublažitev delovanja stresnih situacij na naše telo in duševnost. Refleksologija se je obnesla predvsem pri umirjanju bolečin. Ta metoda pogostokrat lahko zamenja zdravila. Prednost reflek- sologije je seveda v tem, da jo lahko ponavljamo tako dolgo, kolikor je potrebno, za zdravila pa to ne velja vedno. Prva masaža traja ponavadi skoraj celo uro. V nekaterih primerih začuti pacient izboljšanje že po prvi masaži, vendar je kljub temu priporočljivo opraviti vsaj še 3 do 4 nadaljnje masaže (seanse). Pri drugih izboljšanje nastopi nekoliko počasneje. Takim bolnikom priporočajo vsaj 6 do 8 seans. Nekateri pa po tej terapiji ne čutijo izboljšanja. Kljub temu je ta metoda primerna pri večini ljudi, ker daje občutek svežine tudi samim stopalom in nima stranskih učinkov. Refleksoterapije ne smemo izvajati pri nekaterih srčnih motnjah, nosečnicah, pri spremembah na samih stopalih, kot so na primer artritisi stopal, diabetično stopalo, lokalna osteoporoza, vnetja in rane na stopalih. Tudi v Termah Talasoterapiji Portorož izvajamo tovrstno zdravljenje, ki ga dopolnjujemo še z drugimi terapevtskimi metodami. Zorica in Elida Vam s svojim strokovnim znanjem lahko pomagata k boljšemu psihičnemu in fizičnemu počutju. dr. Lepa Veljanovič Terme Talasoterapija Portorož FINANČNIK SVETUJE DКПШМШ KAJ SE DOGAJA Z NAŠIM TOLARJEM? V zadnjem času so veliko pozornost javnosti vzbudile razprave o padanju tečaja nemške marke v Sloveniji in to v času, ko nemška marka na svetovnih trgih ruši vse rekorde. C e pogledamo gibanje deviznih tečajev v Sloveniji v I. 1994 in 1995, ugotovimo, daje vrednost tečaja nemške marke v tem času zrasla za cca 5%, naša inflacija pa je bila čez 20%. To pomeni, da je tisti, ki je na primer lani prodal marke in vezal tolarje, v dobrem letu dobil kar 15% več denarja, kot bi ga, če bi svoj denar ohranil v markah. Glede na to da pri nas tega ravno nismo navajeni, temveč smo vedno gledali na marko kot na edini način ohranjanja vrednosti naših prihrankov, nas to še bolj čudi. Kako je do tega fenomena prišlo? V Sloveniji smo imeli v zadnjih dveh letih velik presežek priliva deviz. V manjši meri je vzrok v večji proizvodnji, v večji pa povečanje obsega finančnih deviznih transakcij, t.j. v najemanju kreditov v tujini in v velikem pritoku deviz iz "nogavic" ter iz računov naših državljanov, ki so jih imeli v tujini. V Sloveniji pa se -po drugi strani - ni povečalo povpraševanje po devizah. In kje je vzrok za to? Slovenija je v zadnjem času plačevala zelo malo svojih deviznih obveznosti, poleg tega pa se v Sloveniji še ni začel t.i. investicijski ciklus (to pomeni nakup nove opreme, ki se največkrat kupuje v tujini), kar je povzročilo ostajanje deviz. Rezultat tega je seveda bil relativno padanje deviznih tečajev. Proti temu pojavu pravzaprav ni bilo pomoči - kajti, če bi bila Banka Slovenije npr. ves višek deviz odkupila, bi se na našem trgu pojavil presežek tolarjev, kar pa bi zaradi povečanega povpraševanja po dobrinah -dvignilo cene in ustvarilo dodatno inflacijo. Ta je pa osnovna bolezen, proti kateri se Banka Slovenije bori. Ta proces, ki se je zgodil v zadnjem letu, je pomenil dvoje. Po eni strani smo Slovenci obogateli, naše plače so - merjeno v tuji valuti -bistveno porasle (primerjajte samo svojo plačo v lirah I. 1991 ali zdaj - ugotovili boste, da je enkrat višja). Vendar pa je po drugi strani Slovenija za tujce vse dražja, dražje je v tujini tudi naše blago in vsi, ki izvažajo (sem sodijo npr. tudi sobodajalci), zaslužijo vse manj. Na drugi strani ta proces pomeni siromašenje tistih podjetij, od katerih bomo v prihodnje najbolj odvisni - torej iz- voznikov. Kaj se bo dogajalo v prihodnosti? Dolgoročno se seveda tak proces ne more nadaljevati. Tolikšen priliv deviz slovenskih državljanov se bo izčrpal, tudi investicijski ciklus se bo verjetno kmalu začel. Pričakujemo lahko torej, da bo tudi tečaj tujih valut začel rasti vsaj toliko, kolikor rastejo naše cene. Vendar to ne pomeni, da bomo imeli devalvacijo in da se z nakupom deviz lahko dandanes izjemno dosti zasluži. Spremembe bodo verjetno majhne; merili jih bomo v promilih na mesec. Zato naj'varčevalci še naprej spremljajo, kolikšne so obrestne mere, ki jih nudijo banke varčevalcem. Če se kdo le odloči za dolgoročno varčevanje v devizah, mu priporočamo, da se pozanima, kakšne donose nudijo naložbe, ki so vezane na devize (državne obveznice) na borzi, kakor da bi devize naložil na banko, kjer so obrestne mere za devize nizke. dipl.oec. Leon Klemše 18 □□□ KONČAL SE JE ŠAHOVSKI OPEN PORTOROŽ '95 Dejstvo je, da Šahovsko društvo Portorož nima svojih prostorov, čeprav je do sedaj organiziralo kar 7 velikih mednarodnih turnirjev, med katerim tudi Svetovno računalniško prvenstvo. Nadaljnje delo društva je pod sedanjimi pogoji nemogoče. Šahovski klub Portorož je že vse poteze, ki jih je imel na voljo, izčrpal. Sedaj sta na potezi Hotel Palace in občina Piran! E - ADRIA Дд juuU Л. Šahovski Open Portorož 95 se je začel 3. aprila v prostorih Restavracije Ljubljana. Sodniki so na turnir vpisali oseminpet-deset igralcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Rusije, Ukrajine, Izraela in Nizozemske. Bil je to po udeležbi zelo kvaliteten turnir, saj je na njem sodelovalo šest velemojstrov, prav toliko mednarodnih mojstrov in dvanajst državnih šahovskih mojstrov. Udeležencev bi bilo gotovo še več, če bi vabila poslali pravočasno. Zaradi prepoznega pošiljanja vabil je bilo namreč najmanj 30 igralcev manj. To pa se je zgodilo predvsem zaradi neurejenega načina finaciranja turnirja, kar je treba upoštevati pri organizaciji bodočih šahovskih manifestacij. Organizacija samega turnirja je sicer tekla gladko, igralci niso imeli posebnih pripomb, če odmislimo enotno mnenje, da bi turnir s tradicijo, kakršno ima portoroški, zaslužil boljšo dvorano. Najbrž je ta, sicer dobronamerna pripomba, upravičena. Zaključek turnirja je bil v prostorih portoroške Igralnice, ki ga je pripravila na ravni ugleda te hiše. Šahisti so iz Portoroža odšli z lepimi in prijetnimi občutki, k čemur je pripomoglo tudi lepo vreme, saj je Portorož v soncu res nekaj enkratnega. V šahu pa je tako: kakorkoli se je že turnir končal - se je razpletel pravično; kar pa ne pomeni, da ni bilo presenečenj. Tudi portoroški turnir ni bil izjema: velemojster Mišo Cebalo, stalni udeleženec naših turnirjev, ki je bil enkrat tudi zmagovalec, je na letošnjem turnirju pristal na 15. mestu in ostal celo brez nagrade. K njegovemu neuspehu je "prispeval" naš domači igralec Veber, ki je z njim remiziral. Tudi to je šah. Tudi letošnji šahovski Open v Portorožu so ves čas spremljala sredstva javnega obveščanja: RTV Slovenija, Televizija Koper, pa časopisi Primorske novice, Delo, Dnevnik, Primorski dnevnik, Slovenec, Večer, zagrebški Šport in šahovske revije ROCHADA iz Nemčije, Die Schachwoche in Aktiv Schach iz Avstrije. Torej - velika in prepričljiva reklama za šah, turizem in Portorož! Šahovsko društvo Alpe - Adria Portorož, ki je pripravilo Open Portorož 95, se seveda zahvaljuje sponzorjem, ki so omogočili ta velik in uspešen turnir: občini Piran oz. OKTPS (Promotour) Portorož, hotelu Palace, igralnici Portorož, zavarovalnici Adriatic ter vsem podjetjem, ki so s svojimi prispevki pripomogla, da se je turnir "udejanil", restavracijam Pavel, Feniks, Edvina, Tomi, Zlato Sidro in penzionu Miranda Senegačnik. Igralci šaha so s soncem obsijani Portorož zapustili z upanjem, da jih bo kot gostitelj pričakal tudi prihodnje leto - na Open Portorož 96. To pa se bo zgodilo le, če se bo pravočasno, najkasneje do novembra, uredil problem financiranja turnirja in če bo Šahovski klub Portorož dobil svoje prostore. V tej "partiji" šaha" je namreč portoroški klub odigral že vse svoje poteze. Zdaj sta na vrsti, da povlečeta ustrezne poteze Hoteli Palace in občina Piran. In na koncu nam preostane, da napišemo samo še končni razplet turnirja. Navedli bomo samo prvih dvanajst šahistov - dvanajst veličastnih - ki so bili tudi nagrajeni: 1. - Tukmakov, 2. - Kozul, 3. - Psakhis, 4. - Burmakin, 5. - Šale, 6. - Bleese, 7. - Osterman, 8. - Bukič, 9. - Zontakh, 10. -Zelič, 11. - Drei, 12. - Furlan. RESTAVRACIJA "Pri MARIČKI" Parecag 159, SEČOVLJE Nudi ribje in mesne jedi, njoke z gorgonzolo, specialiteto hiše - špagete z jastogom in ribe v pečici s krompirjem, vsak dan od 12. - 22. ure. KATJA MATIĆ TEL. 066-79.378 Jovan Nikolič PIZZERIA - PUB * PERGOLA PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 71-918 Vsak dan od 12^-04^ Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči Špageti, tortelini, ravioli, peresniki... na več načinov Meso na zaru Šampinjoni na žaru Solate k Maxi palačinka Pergola in še . in še , Glasba v živo Mg «r ❖41 p ЛL CHARM ^ r* Seča 194, LUCIJA tel.: 066/70-900 V LUCIJI NASPROTI DISKONTA SMO NA NOVO ODPRLI BOUTIQUE XLCHARM, KJER LAHKO DOBITE OBLAČILA ZA MOČNEJŠE ŽENSKE POSTAVE (OD ŠTEVILKE 46 DALJE). BOUTIQUE JE ODPRT VSAK DAN OD 9. DO 12,30 fN OD 16.30 DO 1930 OB SOBOTAH OD 9. DO 13. v.J, GUTMAN ш1а,гееа11г darfila,regali, presents Obala 120, 66320 Portorož-Portorose tel.: 066/74-535 Ste v zadregi pri izbiri pravega darila? Obiščite nas! V prijetnem okolju to ne bo več težko. Pomagali vam bomo izbirati v množici koristnih in okrasnih daril. t «Stale cercando un bel regalo? Venile a Lrovarci! In unatmosfera piacevole e bella potrete cscegliere tra mille idee un regalo per tutte le occasioni. : nio « ■ тилГвтии» VM> .t» шшд • «v . мллх/t J iiV Al I«m tm , J mm t r 11 N * if п Ml Hi f b v p S , , WVM -V I il rsi UüZßMiSVO PoćTmcžkm........... ШШШШШШ ZVžZGP/} gl 5 Odgovor na članek Ali bo Piran izumrl?, objavljen !| v Portorožanu št. 3 Ne bi se rad spuščal v polemiko s piscem članka. Odgovarjam v upanju, da je bilo pisanje dobronamerno. Povedati moram, da sem ob prebiranju članka ugotovil, da razen tega, da sem šele kratek čas župan ostale trditve v njem ne držijo. Res pa je, da bi rad prisluhnil vsem občanom in njihovim potrebam. Ena najbolj perečih zadev v Piranu je prav gotovo promet. S svojimi tezami, kako reševati ta pereč problem sem želel vzpodbuditi razmišljanje vseh - tako odgovornih za to problematiko, kot tudi ostalih občanov. Dejstvo je, da tak režim, kot je vzpostavljen s trenutno zaporo, ne zagotavlja pravega reda in da bi naj bilo čim manj izjem. Zato sem predlagal, da se taka zapora spremeni in ves nadzor preusmeri na dosledno nadziranje prometa in pobiranje parkirnine na trgu. Vendar pa, ko sem sklical prvi razgovor z ljudmi, ki se ukvarjajo s tem problemom, sem od strokovnjakov dobil nove odgovore, ki sem jih dal konkretno obdelati in pri tem pritegnil tudi krajane, ki so v posebni anketi sodelovali s svojimi mnenji. Dolgoročna rešitev tega problema je seveda stvar občinskega sveta. Sam sem postavljal teze le v smislu kratkoročne rešitve, nisem pa trdil, da so teze najboljša rešitev, ker take preprosto ni. Zato tudi ne vztrajam pri določenih rešitvah, če uvidim, da so druge boljše. Take dezinformacije, da nasedam svetovalcem, kot so bile objavljene v omenjenem članku' zato lahko samo škodijo, ali pa imajo druge namene, ki so meni nepoznani. Moji svetovalci so člani strokovnega posvetovalnega organa. Promet pa ni edini problem v Piranu. V občini imamo še vrsto drugih problemov. Kot župan si vztrajno prizadevam za njihovo rešitev, prav tako lahko isto trdim za občinski svet. Še enkrat pa poudarjam, da smo na začetku mandata in da šele zastavljamo svoje delo. O tem pa bi prav rad enkrat v pnhodnosti širše spregovonl v vašem glasilu. Lep pozdrav! Župan Franko Fičur Pripis uredništva: Strani "Portorožana" so za komuniciranje z občankami in občani seveda županu vedno na voljo. ItVT i^ Mf mp? k? POZDRAVI Z DEŽELE KAVE Prejšnji mesec smo v uredništvo prejeli kartico iz Ria de Janeira (v Braziliji - za tiste, ki ste v geosrafiji bolj šibki) s pozdravi za bralce Portorožana. Poslala jo je Silva M., ki je očitno nekako povezana s podjetjem Droga - vsaj po pozdravih sodeč. V imenu naših bralcev - hvala, da ste se nanje spomnili, ko ste bili tako daleč zdoma 20 Na občinskem svetu je ob začetku razprave o občinskem statutu predsednica sveta, dr. Milena Oblak-Juh, na vprašanje, kaj naj s pripombami, ki so jih dostavile krajevne skupnosti, odgovorila naslednje: "Mi sedaj nimamo časa, da bi to obravnavali in brali. Pripombe so prišle prepozno." Glede na to, daje razprava o statutu občine Piran komaj na začetku, je tak neprikrit ignorantski odnos do pripomb krajevnih skupnosti milo rečeno težko razumljiv. (MNENJE VOLILNE BAZE TAKO ALI DRUGAČE NI BILO NIKOLI POMEMBNO.) Sploh pa je usoda občinskega statuta v marsičem povezana z javnostjo in odnosom do nje. Marsikateri svetnik namreč pojmuje javnost na primer še vedno kot moteči element v družbeni stvarnosti, ne pa kot eden bistvenih elementov današnjega demokratičnega življenja. Tako se nekateri svetniki še vedno zavzemajo za možnost zaprtih sej - kakor da bi občinski svet obravnaval visoko zaupne državne zadeve, ne pa lokalnih (čistoča v občini, uvajanje lokalnih taks), kj so - z vidika zaprtih sej - čisto banalne narave. Tako je npr znana praksa prejšnjega izvršnega sveta, ki je iz političnih razlogov, to je eliminacije opozicije, imel zaprte seje, na katerih je odločal o razpolaganju z občinskim premoženjem... Sicer pa m jasno, ali zahteve po možnosti razglasitve, da je seja zaprta, kažejo na arhaično zavest svetnikov ali pa na žalovanje po zaprtih sejah iz netakodavne zgodovine, ko so, posvečeni, v imenu "vseh" odločali o marsičem... (OJ, ZLATI ČASI ZAPRTIH IN KONSPIRATIVNIH SEJ, KO JE BIL POMEMBEN, KDOR JE (LAHKO) BIL ZRAVEN!) Sicer pa je svetnik dr. Božidar Opara, tucf znani lokalni socialdemokrat, predlagal, da bi v naši občini imeli kar tri podžupane. Razlogi, ki jih je navedel, pa so - glede na renome,wki ga uživa omenjeni svetnik - presenetljivi: "Župan bo, glede na reprezentančno funkcijo, ki jo kot predsednik občine predstavlja, menda, težko "prisoten na vseh sprejemih" (!??) Lepo, da župan skrbi za proslave, prireditve, sprejeme, protokol ipd., vseeno pa mislimo, da bi ta predlog moral imeti tudi kakšno vsebinsko utemeljitev - n.pr. vsaj takšno kot je reševanje občinskih problemov in urejanje javnih zadev .(POMENI ŽUPANOVANJE UDELEŽBO NA VSAKI PASJI PROCESIJI?!) Sploh pa to, da so se nekateri svetniki trudili krajevnim skupnostim odvzeti status pravne osebe, pomeni nič drugega kot težnjo kopičenja moči in odločanja v občinskem svetu brez možnosti participacije pri odločanju lokalnih skupin in brez njihovega nadzora,- tu kaže na centralizacijo odločanja na lokalni ravni. Kakor da nekatere svetnike slabe izkušnje s prejšnjim izvršnim svetom niso v zadostni meri podučile (OBČINSKI MONIZEM IN STRANKARSKO ENOUMJE KOT ODGOVOR NA DRŽAVNI CENTRALIZEM) Se en piranski social-demokrat - Robert Časar se je na seji sveta občine Piran oglasil in sicer je izjavil, "da si želi in upa, da bo župan podpisal čimveč pogodb glede nepremičnin". Verjetno pa se bo ta njegova želja bolj težko izpolnila, saj je prejšnji IS prodal-oddal, kar je bilo kaj vrednega in zanimivega (OBČINA KOT AGENCIJA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN.) Na začetku apnla se je v Portorožu odvijal teniški veledogodek - tekmovanje za Davisov pokal med državama Slovenijo in Zimbabve-jem. Tekme, na katerih so se naši igralci prav slabo odrezali, je vestno prenašala tudi nacionalna televizija. Najbolj pa smo se čudili, da za afriški Zimbabve ni igral noben igralec, ki bi bil -vsaj za vzorec - črn. Še bolj pa smo se čudili, da se je vsa lokalna, državna in mednarodna teniška elita, ki je prišla v Portorož, obnašala -kot bi prišla v Zimbabve. Svoje avtomobile spoštljivih dimenzij so namreč parkirali kar na zelenici pred teniškimi igrišči (pri marini - za tiste, ki ste morda prezrli "Zimbabve tenis cirkus) (IZBRANIM, ELITNIM, UGLEDNIM GOSTOM JE DOVOLJENO PARKIRANJE NA MEHKI, ZELENI TRATI). Ugotovitev prisotnih na aprilski tiskovni kon- ferenci Hotelov Palace: "Če bi bil stari Palace hotel npr. jeseniške železarne in če bi onesnaževal okolje, bi država že zdavnaj naredila vse, da bi ga rešila." (DISKRETNI ŠARM SOCIALISTIČNIH TOVARNIŠKIH KOLOSOV). Preden bo (trenutno) zainteresirana avstralska družba za obnovo starega Palača - "Toncity" (ki že gradi svoj poslovni objekt v Kopru) -začela (če bo) z deli, mora najprej stari hotelski objekt oceniti in izračunati njegovo statiko... (DA SE IZKAŽE, ALI JE HOTEL PALACE IMPERIAL ALI ZGOU KOLIZEJ). Lastniki čolnov in piranski ribiči so nezadovoljni s cenami privezov v piranskem mandraču, ki jim jih zaračunava komunalno podjetje OKOLJE. Pa kaj bi plačevali priveze in podobne dajatve! Svoj čolniček naj raje preselijo v kanal Sv. Jerneja. Tam je vse zastonj, pa še bolj idilično je! (ČE LAHKO CELINCI, ZAKAJ NE BI ŠE DOMAČINI...) V Metropol hotelih so vedno polni idej. Potem ko so se odločili za gradnjo garažne hiše pod Grand hotelom Metropolom, da bi svojim gostom omogočili shranjevanje svojih "konjičkov" tako rekoč pod streho, pod katero tudi sami bivajo, so iskali še kaj, s čemer bi razveselili svoje goste. Zato so naročili ornitološko študijo parkov okoli svojih hotelov, ki je pokazala, da v njih prebiva kar 29 različnih vrst ptičev, parki pa se lahko pohvalijo tudi s pestro zbirko grmovnic in drevja: oljk, ceder, tis, borov, cipres. O vsem tem še ohranjenem naravnem bogastvu nameravajo opozoriti tudi svoje goste. Lepo, da .so v Metropol hotelih tako tankočutni do narave, do zelenja in do drobnih bitij v svojih parkih. Ampak - ko bodo zabrneli težki gradbeni stroji v parku pri Metropolu, ko bodo ogromne kovinske roke zarezale v hrib, kam neki bodo odšla vsa ta božja bitja..? Pa se bodo še kdaj vrnila, ko jih bo vražji hrup odgnal?? (BOMO POSLUŠALI PREGNANIH PTIČEV "ŽVRGOLENJE"?) Naša agentka je nekemu pristojnemu tarnala, da imajo vsi tako rekoč polna usta češ, kaj vse je treba storiti, da bi preprečili širjenje zasvojenosti. Konkretno pa nihče na primer ne ukrene ničesar, da bi znanemu lokalnemu preprodajalcu droge preprečil njegovo podlo dejavnost. "Diler" se nemoten prepotentno razkazuje v svojem razkošnem avtu, javna "skrivnost" pa je, s čim se ukvarja. Mi pa še naprej sklicujemo okrogle mize, ustanavljamo razne odbore proti zasvojenosti, sprejemamo stališča in sklepe.. (KDOR SE GA ZNEBI, SI VEČNO HVALEŽNOST OBALNE POLICIJE PRISLUŽI). Si bo Turistično društvo Portorož izborilo svoj kotiček pod soncem? Letos je Turistično društvo Portorož že drugo leto zapored v Portorožu pripravilo pustni festival, ki se je končal na pustno nedeljo z uspešno povorko, katere so se udeležile tudi tradicionalne slovenske pustne šeme. Kljub dežju se je prireditev uspešno odvijala in je bila pravzaprav - ob danih okoliščinah - dobro organizirana. Vse priprave portoroškega pustnega festivala pa so ostale na drobnih ramenih predsednice Turističnega društva Andreje Humar - Fatorič, ki - kljub temu da je trenutno na porodniškem dopustu - ni hotela razočarati pričakovanj tako domačinov kot gostujočih na lanskem pustu in je, tako rekoč sama, s svojim otročičem v naročju, zagrizla in uspela izpeljati letošnji portoroški pust. Turistično društvo Portorož je torej, potem ko so ga pred poldrugim letom nekateri gostinski delavci spravljali k življenju, trenutno v eni sami osebi, njegovi predsednici. Ko so društvo spet postavljali na noge, je bilo nekega mrkega decembra, ko v Portorožu skorajda ni bilo gostov in so gostinci mrzlično iskali način, da bi jih nekako privabili sem. Imenovali so nov izvršilni odbor, novo predsednico društva, ki pa je kmalu postala "one woman band". In kaj zdaj? Kako nadaljevati dobro zastavljeno pot društva? Njegova predsednica razmišlja o predčasnem imenovanju novega izvršilnega odbora, v katerega želi pritegniti ljudi, ki bi bili pripravljeni dejavno sodelovati pri uresničevanju programa. Meni pa tudi, da bo brez zaposlenega človeka težko izpeljalo svoj resnično ambiciozni program. Seveda pa to zavisi predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih seveda še zdaleč ni dovolj. Andreja Humar-Fatorič, mlada ženska neslutene energije in velika optimistka, pa o Turističnem društvu in njegovi prihodnosti pravi tako: "Sama osebno še nisem obupala. Mislim, da mora Turistično društvo ne le "živeti", ampak celo prerasti v Piransko turistično zvezo, ki bi združevala aktive turističnih društev v krajevnih skupnostih in bi delovala po vsej občini. Naša občina je najbolj turistična v Sloveniji, ne premoremo pa ustrezne institucije, ki bi znala povezati vse aktivnosti v turizmu na ravni občine. Že samim projektom Turistične zveze Slovenije bi morali pri nas nameniti več pozornosti. Za dejavnosti Zveze kot za druge, ki jih načrtuje naše društvo - so potrebni ljudje in denar. Nekaj ljudi, ki smo pripravljeni zavihati rokave, nas je. Le vzpodbuda je potrebna in profesionalizacija takšne službe ali, če hočete, urada. Za denar pa - upam, da bo novi občinski svet že v letošnjem proračunu Turističnemu društvu namenil zadostna sredstva, da bo lahko uresničilo svoj bogati program, ki lahko koristi celotnemu turizmu, posredno pa tudi drugim v naši občini." Turističnemu društvu Portorož in njegovi predsednici (zaradi nas vseh) želimo, da bi postalo (vsaj) tako pomembno kot blejsko turistično društvo. KVADRATNI METRI IN ŠTEVILKE OBČINE PIRAN OBČINA PIRAN ima 17361 prebivalcev, od teh jih je 17035 državljanov Slovenije. Površina občine po parcelah je 4481 hektarov. Sestavljena je iz 6 krajevnih skupnosti: KS Piran - 106 ha KS Portorož - 299 ha KS Lucija - 776 ha KS Sečovlje -1909 ha KS Strunjan - 391 ha KS Padna-Nova vas-Sv.Peter -1092 ha V občini je 4203 hišnih številk. V naši občini je 11 naselij, od katerih so tri enojezična, osem pa je dvojezičnih. Enojezična naselja: Nova vas, Padna, Sv. Peter. Dvojezična naselja: Dragonja-Dragogna, Lucija-Lucia, Parecag-Parezzago, Piran-Pirano, Portorož-Portorose, Seča-Sezza, Sečovlje-Sicciole, Strunjan-Strugnano. Tri od teh so mestna naselja: Portorož, Piran in Lucija (z uličnim sistemom). V občim je 141 ulic 31 v Luciji, 76 v Piranu m 34 v Portorožu. Od leta 1991 do 94 smo preimenovali eno ulico in eno naselje. Cesta JLA v Piranu se je preimenovala del v Fornače m del v Dantejevo ulico, naselje Raven pa v nekdanji Sv Peter. Občina Piran je razdeljena na 5 katastrskih občin z 26.102 parcelami: K.o. Piran - mesto - 931.924 m2 z 2.056 parcelami K.o. Portorož - 13.745.529 m2 z 11.214 parcelami K.o. Sečovlje - 15.573.863 m2 s 5.512 parcelami K o. Raven - 7.827.926 m2 s 3.430 parcelami K.o. Nova vas - 6.733.844 m2 s 3.890 parcelami. V K.o. Portorož je na 11.214 parcelah 5.472 lastnikov. Dušan Križaj FORNACE Fornače so res žalostne. Saj nikomur ni mar, kaj med Portorožem in Piranom je. Že dolgo v turizmu smo, a v Fornačah ni tako. Čeprav tukaj parkirišče je, nihče ne zmeni za pešce se. Promet je pester kar se da, hitrost vozil pa - kot bi avtocesta bila. Po stavbah znaki vojne so. Ni čudno, da vsak ostrmi, ko zagleda ta del poti. Če rabiš telefon, se zagotovo spuntal bo: v Fornačah telefon kar sam zvoni, ko dvigneš slušalko, pa slišiš pogovor drugih ljudi. Če kdo nam poizkusil telefonirati bo, si mislil bo, da vse od doma je šlo, saj nihče slušalke dvignil ne bo. Ko pa Fornačani hočemo telefonirati, nam radio udari v uho! Ko telefonija popravi se, hitro pokličem hči, da povem ji - telefon sedaj zvoni, a kaj ko ostanem spet na mrtvi liniji. Če rabiš hitro pomoč - le pot pod noge in kriči na pomoč! Ko pa se po čudežu telefon vendar zbudi, hitro pokličem hči, da ji povem: "Telefon sedaj zvoni!" Pa spet ostanem na mrtvi liniji. Če potrebovala bom nujno pomoč, le pot pod noge preostane mi in glasno klicanje na pomoč. Danica Lapanja - Kekič RADIO 22 J PROGRAM PRIREDITEV ZA MESEC MAJ 1995 sobota, 6. maj 95 ob 20.00: PREMIERA BALETNE SKUPINE KUD KAROL PAHOR PIRAN pod vodstvom Lidije Pogačar,- nedelja, 7. maj 95 ob 20.30: FILMSKA USPEŠNICA: psiho-thriller UTEMELJEN RAZLOG (režija: Arne Glimcher, gl. vloge: Sean Connery, Laurence Fisgburne, Cate Capshaw); sobota, 13. maj 95 ob 2030: FILM ART FEST VEČER: predvidoma - PRED DEŽJEM (režija: Milče Mančevski, gl. vloge: Rade Šerbadžija, Katrin Čartlidge; NOMINACIJA ZA OSCARJA 95, BENETKE 95); NEDELJA, 14. MAJ 95 OB 20.30: FILMSKA USPEŠNICA: komedija LAHKO SE ZGODI TUDI VAM (režija: Andrew Bergman, gl. vloge: Nicholas Cage, Bridget Fonda, Rosie Perez); nedelja, 21. maj 95 ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE: drama o ženski iz divjine - NEIL (režija: Michael Apted,- gl. vloge: Jodie Foster, Liam Nesson, Natasha Richardson; več nominacij za oscarja 95); nedelja,, 28. maj 95 ob 20.30: FILMSKA USPEŠNICA - komedija Z ODLIKO (režija: Alek Kershishian,- gl. vloge: Joe Pešci, Brendan Fräser, Moira Kelly, Patrick Dempsey) NAPOVEDI PRIREDITEV V ZAČETKU JUNIJA: sobota, 3. junij 95 ob 20.30: SLAVNOSTNA PREDSTAVITEV KNJIGE O AKADEMSKEMU SLIKARJU ZVESTU APOLLO-NIU AVTORICE NIVES MARVIN, KULTURNI PROGRAM IN OTVORITEV RAZSTAVE ZVESTA APOLLONIA; nedelja, 4. junij 95 ob 20.30: KONCERT -W.A. MOZART: REQUIEM. KOMORNI ORKESTER "FRANZ LISZT" IZ BUDIMPEŠTE, KOMORNI ZBOR "SLOVENSKI MADRIGALISTI" IN SOLISTI: ANA PUSAR JERIČ, BRANKO ROBINŠAK, SOLY NAGY koncert organiziramo v sodelovanju z agencijo Gallus Carniolus d.o.o. Lukoviča. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI* za to številko PORTOROŽANA so prispevali: ga. PAL iz Portoroža 500 tolarjev, prodajalke DEGRO-jeve poslovalnice 67 v Portorožu 1000 tolarjev, družina ORAŽEM s Stare ceste 1000 SIT, Pirančanka 1000 SIT, Mario SIMONOVIČ s Senčne poti 2000 tolarjev, Dinko Manzoni z Lepe ceste 3000 SIT, Jasna KRMAC iz trgovine "Jagoda" v Luciji 2000 tolarjev, gospa s Šentjan 1000 tolarjev, Vladimir GRUBER iz Sečovelj 5000 tolarjev, anonimna bralka Portorožana iz Lucije 1000 SIT, Dinko BELAC z Lepe ceste 2000 SIT, Vera SEJDINOVSKI s Stare ceste 1000 tolarjev, Luigi ČENDAK - Gigi s Šentjan 1000 tolarjev in podjetje PRESS CLIPING iz Maribora 4000 tolarjev. Kot je že tradicija, pa so se zopet izkazali krajani Prečne poti in darovali: Cvetlični boutique "ROŽMARIN" 1000 tolarjev, Zora Povh 1000 SIT, družina OGRIN 1000 SIT, Vida TIMIČ 1000 SIT, družina PETRINJA 1000 tolarjev, Rihard STERGULC 500 tolarjev, družina REBEC 1000 SIT, družina FIRM 1000 SIT, Ema in Miro FIRM 1500 tolarjev, Vilma in Mario MEDOŠ 1500 tolarjev, družina RITOŠA 500 SIT, Ernest DOBRAVC 1000 SIT, Aleš DOBRAVC 1000 SIT, Ivo KRIBEL 500 tolarjev, družina MIKLUŠ 1000 tolarjev, družina NARANČIČ 1500 tolarjev, družina LOTRIČ 1000 tolarjev in družina FAKIN 1000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Številka / numero 4 * april / aprile 1995* letnik / anno V * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), David BOŽIČ, Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ - TURK, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom Edi * tisk / stampa PiGRAF, d.o.o. Piran * naklada / tiratura: 3.000 * izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COL-LABORATO: Bernarda UUBEC, Leon KLEMŠE, Miloš JOVANOVIČ, Sandra KUMP, Sonja POŽAR, Aleksandar JOVANOVIČ, Jože PEGAN, Borut LISJAK, Žarko ŽBOGAR, Anita KLEMŠE, Andreja HUMAR-FATORIČ, Lepa VEUANOVIČ, Danica LAPANJA-KEKIČ, Maria PALAKOVIČ, Nadja M., Dragica MEKIŠ, Alja TASI, Franko FIČUR, Dušan KRIŽAJ, Alberto PUCER, Vukica JOVANOVI-KREVATIN, Valentina KLEMŠE, otroci in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI, Giani CETIN ШЗШХ§> Ш РМРО0ЈШ PORTOROŽANOVI MALI OGLASI IŠČEM SOBO ALI GARSONJERO - lahko potrebna adaptacije ali nudim stalno pomoč starejši osebi. Telefon,- 76-613. *** BARVNI TELEVIZOR potreben manjšega popravila podarim. Pokličite na 75-926. *** PRTLJAŽNIK ZA GOLF I podarim. Tele.: 73-376. OBJAVA PORTOROŽANOVIH MALIH OGLASOV JE BREZPLAČNA! BESEDILO VAŠEGA OGLASA SPOROČITE PO TELEFONU (ob delovnikih od 8. do 14. ure, ob petkih od 8. do 13. ure), PRINESITE OSEBNO (1. nad. KS PORTOROŽ, tajništvo KS) ALI GA POŠLJETE PO POŠTI (DO 15. V MESECU ZA OBJAVO V ISTEM MESECU!) SOUSTVARJAJ(TE) TVOJ (VAŠ) ČASOPIS! V lanskem letu je v Portorožanu večkrat ali vsaj enkrat sodelovalo kar 97 ljudi (s svojimi članki, razmišljanji, fotografijami, vinjetami ipd...) Mi smo bili presenečeni, ko smo prešteli vse avtorje, ki so se v letu '94 zvrstili na straneh našega časopisa. OPOGUMI(TE) SE IN SODELUJ(TE) TUDI TI(VI)! PORTOROŽANOVE STRANI SO ODPRTE ZA IDEJE, MNENJA, POBUDE... VSEH - TUDI ZA TVOJE (VAŠE). POKLIČI(TE) NA 73-046 ALI SE OGLASI(TE) OSEBNO V UREDNIŠTVU NA KS PORTOROŽ. Portorožan je tudi tvoj (vaš) časopis. ' (TOTUlf V EVfcOPO J v H«TW»T30 X ( 20 KHI40 LET/ ŽAVOp 2A ŽATOS^OVANJE živel MAJ FÄA2N11C VELA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN OB 1* MAJU VAM ČESTITA VAS i U J ч splošna banka koper PREJEMNIKI ITALIJANSKIH POKOJNIN, zagotovite si najbližjo in najlažjo pot do vašega denarja! Splošna banka Koper vam nudi: - sprejem vaših pokojninskih čekov in takojšnja valutna odobritev devizne vloge - neomejen dvig in takojšnje razpolaganje z devizami iz naslova pokojnine, ki jih imate na vaši devizni vlogi - pri dvigu pokojnine v italijanskih lirah (konverzija) vam ne zaračunavamo nobenih stroškov Z vašimi italijanskimi pokojninskimi čeki, ki ste jih te dni prejeli oziroma jih boste prejemali še v naslednjih mesecih, se oglasite v najbližji enoti Splošne banke Koper, kjer vam bodo postregli z dodatnimi informacijami. 24 splošna banka koper ACTIVA • EUROCARD / MASTERCARD ' \ Л ✓ Prva slovenska kartica, ki jo lahko uporabljate tudi v гл tujini! . ff E