V Ljubljani, v nedeljo >1. tlceembvn 1935
Mtnina nlaP.ana » gotovini
Naročnina mesečno 25 Din, z« inozemstvo 40 Din — nedeljska izdajo celoletno 4b Din, za ino/.enistvo 120 Din
U red ii iSt v o je v Kopitarjevi ul.fa/lil
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Telefoni urt-dništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
<
Гепа 2 Uin
Ček rać-un: Ljub-{iaiiu št 10 650 m 10.544 za itisn ate; Sarajevo štv ?5<i5 Zagreb *tV 54.011, Praga-I Jiiiihj 24.74"
U p r ii v u . Kopitar-levu fi. telefon 2У>}

Srečno novo leto 1934 želimo:
Utrinki
ČEZ VES SVET
angleška domovina in vse cesarstvo praznuje skupno sveti veder, teinvel ponos mora navdajali sle-hernegii državljana ob misli, kako velikanski ju imperij ujetji/ve. domovine. Nazadnje je. le šu vedno resnica, da se iz Londona vlada svet. V dobi indija postaja dvakrat resnična angleški/ himna: Hale, Urilania, rule the iraves. Velika liri/unija obvlada vodovja oceanov in valove, ki se pretakajo v prostem ozračju.
Uredništvo in uprava „Slovenca"
vsem našim naročnikom, čitateljem in prijateljem! Časi preizkušnje, lcriz in zmede zahtevajo od nas velikega optimizma, utemeljenega v veri, da sc vsaka nova doba poraja v viharjih očiščevanja. Zato želimo vsem našim čitateljem resničnega srčnega veselja, ki je znak pravega kristjana in neobhoden pogoj plodonosnega dela za obnovo človeštva. Tudi v novem letu bomo ostali zvesti svoji nalogi da bomo po svojih močeh skušali biti svojim čitateljem kažipot skozi sodobne razmere po smernicah krščanske resnice. Naši čitatelji pa nas bodo podpirali!
Ljutil anshi šhof
Stare tradicije hočejo, du razmišljamo na 7iidnii da ii leta, ki odhaja in na prvi dan leta. ki začenja, o dogodkih, ki so za nami, da izra-zamo svoja vose iln za vse. ki jili ljubimo in dn napravimo trdne sklepe za bodočnost, v katero stopam o.
Srečen sem. dn morem po posredovanju Slovenca« javno oznaniti vse svoje zelje, ki jili sojini za srečo 1 ч za blagostanje vse Jugoslavije hi tudi posebej za razvoj Ljubljane in pokrajine, ki ji je t«ko lepa in življenja polna prestolica.
Peul-Eniile Naririar.
Na sveti večer so Angleži po svoji radio postaji oddajali poročita, ki so šla čez res "ivel. To nro sk je domovina obrnila do zadnjega člana svojega ogromnega imperija. Iz Londona je radio postaja oddajala v Dublin, odlod je ila zveza na BerMudskc otoke, potem dalje v Ottairo (Kanada), odlod r Wullinglon potem v Sildnep v Avstraliji. v Bomba/i na Ceglonu in nazaduje v Capsladl o .ta in i. Afriki Torej okrog in ok og zemlje po samem angleškem teritoriju. Prihajalo je sporočilo iz najglobljega rudnika v IValesu, od najbolj samotnega svetilnika na obali Severnega Humber-landa, iz cerkva in starodavnih opatij — od povsod je šla vest v svet o boiičnem večeru v domovini Go-voril je kralj iz svojega gradu Sond ing-ham in govoril je l.ondon svojim preknoceanskim kolonijam in dinninijonom ter jim sporočil, kaj se godi v cerkvah in ob d omočili ognjiščih.
Za driavljane britanskega imperija je morala bili lo veličastna ura. \e le, dn so po daljnih krajih, kjer jih vezeta služba in dolžnost, doživeli, kako
ŠTEVILO AKAhEMIKOV
Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, ki omejuje število akademikov v celi Nemčiji. Za I. /.'>.'/( bo na novo pripuičenih le 15.000. Naredba pravi, dn je treba akademike izbirati po telesni in duševni zrelosti po trdnosti značaja in nacionalni, za- , nesljirosli. Judom je bil ie prej prepovedan pri- i si op na univerze. Akademitark sme bili največ III odstthkov. Naredba pojasnjuje, da bo naslednja leta vsako telo k akademskim študijam jtripnšlenih postopoma Se manj akademikov kot 1934. S tem lioče rlada preprečiti inteligenčni brezposelni /iro-lelarijat in naravnali mladino v praktične voklice. I
Ko stopamo v novo leto. si mora jo vsi oni. ki ljubijo mir in med nje spadata Poljska in Jugoslavija, medsebojno želeti, da hi oba iiiišh bratska naroda in obe dižavi \ sednnii zmešnjavi mednarodnih odnošajev in pojmov ostale vedno na pravi poti pri obrambi svojih političnih interesov in svojih državnih ozemelj.
\Y. Schvvnrzbui'K-Giinthncr.
smisel /u pravico. Naloga katoliškega časopisja je, da po krščanskih načelih in po navodilih svete Cerkve pripravlja in utira pot do zdrave družabne reforme, do zadovoljive rešitve tako perečega socialnega vprašanja, do izboljšanja življenjskih pogojev za nje. Ui jili sedaj tlači beda, bolezen, brezposelnost.
Katoliški tisk ne more in ne sme, (udi ne v lastnih vrstah in v lastnem narodu, vsega hvaliti, kar se dogaja, sicer velja beseda: Moje ljudstvo, oni. ki le vedno hvalijo, te zavajajo v zmoto, ti zastirajo pot. po kateri bi moralo hoditi (Iz. 5, 12). — Nasprotno, tisk mora vzgajati ljudsko dušo in šolali vesl naroda, da veljaio tudi za javno delovanje večni zakoni krščanske morale, da pa ima tudi vsak posnmcznik svoio dolžnost do naroda in do človeške družbe. Ne služi s eči in vzgoji ljudstva list. ki z opisovanjem krvavih zločinov z vso dramatično natančnostjo in s širokim in nn-zorniin nopisovaniem nravnih zablod razvnema domin'i io mladostnih čitateliev in iim zatem-njuie čut za to. kar je lepo in vzvišeno.
Klicar krščanske karitas je bilo doslej katoliško časooisje. Naj še naprej s poudarkom oznanili hratom in sestram, da je krščanska dobrodelnost prav tako neizogibna zapoved za katoličane, kakor katerakoli zapoved dekaloga. »Vedno imate uboge med seboj...« (Mat. 26. II).. zato se v dobrod"!nos(i ne smemo utrudili.
V tem smislu želim Slovencu«, naj se z boži o pomoč i o vedno boli širi in nuj čiir dalje bolj vrši svoje apostolsko zvanje.
+ IVAN JOŽEF TOMAžIč, Po's'i poslani?«
Bolgarski poslanik
Lai anl'ns' i š1 o i
Z zadoščenjem priznavam, da je slovenski katoliški tisk. zlasti Slovenec , \ minulem letu
predvsem s temeljitimi uvodnimi članki dosledno iu uspešno usmerjal slovensko javnost po navodilih papeža Katoliške akcije. Piju \l. V tej smeri naj hi tudi v letu. ki se pravkar začenja, vršilo vse slovensko katoliško časopisje svojo veliko apostolsko nalogo: Prenoviti vse v Kristusu (KI. I, 10). S tem naj bi pomagalo, braniti in utrjevati nepremakljive temelje, na katerih hočemo mi katoličani graditi svojo bodočnost na zemlji.
Pravijo, da je tisk velesila. To je res. 1'oda je ali velesila blagoslova, če je \ službi dobre stvari, ali je velesila pogube, če žrtvuje resnico gmotnemu dobičku iu v javnosti ubija čut i i'
Ob novem letu 1934 želim, da bi se uredništvo, sbtrudniki in čitatelji »Slovenca« živo zavedali 'važiiegaj poslanstva, ki ga ima tisk. posebej še katolišlJi tisk, t. j. tisti, ki vse pojave življenja in vse' smeri človeškega razvoja gleda in prešOjV i', vidika katoliških verskih in ni o tal n i Ii res Ц-У
Katoliški tisk mora v vseh vprašanjih politike; gospodarstva, kulture in umetnosti prinašati n a č e 1 n o j a s n o s t. To je ravna pot našega tiska, do-ledno in neustrašeno mora hoditi po njej. - Trditi smemo, da je doslej (o pot hodil, in vemo da jo bo hodil tudi v novem letu. Naj na tej poti, v tem težkem delu želim vsem prizadetim obilen blagoslov božji!
Načelne jasnosti je nujno treba. Kdorkoli vsaj površno zasleduje tokove našega časa, vidi. v kako različne, da povsem nasnrotne smeri gredo. Z žarko lučjo je treba posvetiti v to zmedenost in pokarat' pravo pot do cilja vsestransko izpopolnitve človeštva. Luč katoliške vere •dii/a je dovol j iaka za to temo. Glejte, kakšne laloge nas čakaio v bodočem letu! Z zaupanjem v zmago resnice ia v pomoč božjo se jih z živahnim optimizmom zopet lotimo!
D K. GREGOR1J ROŽMAN, Francoski eosicnn«-«
V sedmih mesecih, ki sem jih kot poslanik češkoslovaške republike dosedaj preživel v Jugoslaviji. sem imel čast seznaniti se z mnogimi osebnostmi in spoznal sem mnoge kraje. Kdcn izmed krajev, od katerega sem odnesel najlepše spomine, je biser Vaših gora, Bled, kjer sem radi tega, ker je kral jeva letna rezidenca, preživel dva meseca, iu Ljubljana, ki sem jo obiskal ne oficijelno, ampak kot zasebnik. Upam, da bom imel priliko, da se v I. <954 zopet divim Vašim prelepim krajem.
Za novo leto želim slovenskemu delu jugoslovanskega naroda mnogo sreče in vse Slovenec prav od srca pozdravljam.
Dr. Pavel VVellner.
Auslfi ski posftuiih
Leto (953 gre h koncu in lahko nam je i ozreti se nazaj na pretekle dogodke. Staro leto j je prineslo mnogo razočaranj —- prijetnih in j neprijetnih. Ako bi hoteli sešteti vse, dobro in j slabo, bi našli, da nam staro leto zapušča vendarle dragocen dar: brezposelnost se je zmanjšala. mednarodna trgovina je oživela. To je prvi upnpolni žarek, katerega vpliv na obupano človeštvo ne smemo podcenjevati.
Kar tiče Avstrije in Jugoslavije, moramo reči. da sta obe državi nekolehl jivo stali na stališču, da je prijatel jsko-sosedno sodelovanje najboljša politika, in da je na gospodarskem polju poglobitev medsebojnih trgovinskih odnošajev, v kolikor dovoljujejo domači trgi, še boli potrebna.
tipati sinemo, da bodo v novem letu ta načela mnogo prispevala k izboljšanju položaja v obeh državah.
Hermanu von Ploennics.
V zadnjih mesecih leta, ki se nagiba n preteklost, so jugoslovansko prestolieo zaporedoma obiskali voditelji zunanje politike balkanskih držav, ki v skrbeh za usodo svojih držav poln-| gajo vse sile zu dosego sporazuma med narodi, i ki žive na balkanskem polotoku, da bi jim zn-sigurali miren, ekonomski, kulturni in politični razvoj.
Najvažnejši od teh obiskov po svojem značaju in po svojih posledicah za bodoče odnose med Jugoslavijo in Bolgarijo je pa brez dvoma gostovanje, ki gn je bolgarska carska dvojica nnpravrln svojim visokim sorodnikom, kralju in kraljici Jugoslavije.
^Radosten in prisrčen sprejem, ki so ga iz-1<. i '«11 bolgarski m ii vladarju in njegovemu ministrskemu predsedniku g. Mušanovii kakor oli-cielni. krogi, tako (udi narod, je dragocen izraz čuvstev, ki jih neguje jugoslovanski narod do Bolgarije. Tu bratska čuvstvn, ki so istočasno tudi čuvstva bolgarskega naroda, so najboljša zalogu rt boljše dni.
Prijateljstvo in trajno zhližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo bo opravičilo temeljne nade za miren napredek iu blagostanje (eli dveh bratskih držav ter bo doprineslo k pomiritvi na Balkanu in k ojnčunju miru v Evropi.
7. vero v bodočnost izražam željo za nastopajoče Novo leto. da bi to leto opravičilo nade izmučenih narodov za mir in njihov prospeh.
Kjoseivanov.
Tutš' i poslanih
Zelo sein srečen, da sem i.iogel sprejeti dopisnika Slovencu«, ki izhaja v Sloveniji, eni najlepših pokrajin v Jugoslaviji. Pet let sem že v Belgradu iu vsako leto sem preživel nekaj časa ua Bledu ter napravil številne izlete po Sloveniji, imel sem priliko ugotoviti, da ni samo kraj lep, ampak da odlikuje Slovence posebno dober značaj, velika ljubezen do dela, smisel za lepoto. Kultura Slovencev je stara in živa.
Na pragu leta 1954 želim vsem Slovencem od srca srečno novo leto, da hi bilo zanje bogato in blagoslovljeno. Zase dobro vem, da bo novo leto vsled iskrenega sodelovanja naših vlad posebno plodonosno za sveto stvar sodelovanja, vzajemnosti in prijateljstva balkanskih narodov. Pakti, ki smo jih podpisali med il-kanskimi državami, in najzadnje oni. ki sta ga podpisali Turčija iu Jugoslavija so samo začetek miru, ki je tako potreben nam vsem na Balkanu. ki smo v prošlosti toliko prestali.
Imejmo trdno upanje, da se bo ta služnost, ki se je naselila na Balkanu, tudi posplošila drugod, da bi ua ta način I. 1934 postalo zares leto miru in mednarodnega bratstva.
Ali-llay,dar Bej.
V
Češkoslovaški poslanih
Leto LXII
I s/, jmua ti J
»SLUVliNECV, dne iti. ilprfinliru l«8b
"Г*
SLOVENSKI KULTURNI PROGRAM ZA LETO 1934:
VSEUČILIŠKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI
Ljubljanski šhol dr. G. Rozman
Univerza brez. veliko centralno knjižnico in primernih čitalnic je nepopolna. kakor zdravnik lire/, zdravil. Za kvalitetno znanstveno ilelo je knjižnica nujen pogoj. Dokler ta pogoj ue bo uresničen, mladi znanstveni naraščaj svojih zmožnosti 110 bo mogel povsem razviti in izrabiti. Da se dvigne našo znanstvo, da so talentom odpre pol v kraljestvo vede in znanosti, ki je sicer občo človeška In sega preko moj naroda in državo, tudi med našim narodom omogoči razvoj in napredek, jo potrebna realizacija lepega osnutka univerzitetne knjižnico. Vos narod, strnjen v stremljenju za tem ciljem, bo znal In uresničiti.
Dr. (iregnrij Kožmuii.
škof ljubljanski.
Rektor univerze dr. M. Slavič
Našo delo na univerzi jo podobno svoječasnim ^indlteljein jeruzalemskega obzidja po vrnitvi i/ babilonsko sužnosti. Z veliko vnemo so zidali mestno obzidje, a njihovi sovražniki so jib ovirali, napadali in zasmehovali, lokoč: llodo li mogli naredili kamnov i/, kupov prahu! Zato so, kakor pravi Lzdrova knjiga. /. eno roko delali, v eni pa držali meč .
Ustanovitelji ljubljansko univerze kralja Aleksandra I. so lahko |K>uosni na delo, ki ga jo že izvršila s tako malimi sredstvi in v tako kratkem času. Toda njeni graditelji morajo neprestano tudi vihteti meč, proti budželarnim napadalcem naše univerze in proti noblagohotniin zaviralcem In ulos-njevalceni razvoja in izpopolnitve našo Alinae uiatrls.
Zdaj je univerzi nujno potrebno poslopje zn univerzitetne biblioteko, da se ohranijo zakladi, ki so jih nabrali naši predniki v študijski knjižnici, in cia dobi univerza za profesorje in dijake in drugo občinstvo pravi knjižnični obrat. Tudi pri tem delu no sinemo dvomiti, da moremo narediti kamne iz kupov prahu . Ne kriza, ne maloduSnost, nas ne »mola odvrnili od 7.apočetega drla. in ne smemo ga odlagali na boljše čase. ampak vsak izmed nas naj reče 7. graditeljem jeruzalemskega obzidja. Nobeni i jo, ko so ga sovražniki odvračali od dela. Veliko delo jaz opravljam in ne morem odili. da kje no zašla ne!
Vseuč. proi. dr. R. Zupančič
Državni knjižnici v Ljubljani, poklicani, da podane univerzitetna, primanjkuje prostorov, tako da bo v kratkem neuporabna. In vendar je že pred pol -tolotja na Vodnikovem trgu izhajal iz njenih knjig, katalogov iu pohištva pomirljiv in plemenit duli biblioteke, ki hrani v svojih zvezkih poleg avtorjevih idej stoletne sledove rok. ki so jih držale. Prenaglo zbrana knjižnica bi bila pa kakor zbirka parvenija in njene knjige kakor prpizvodi umetnosti. ki ji: že ob rojstvu dekadentna, ker je nastala uli po naročilu ali i/, domišljavega hotenja neumetniško dobe.
Zbirko knjig imamo. Napraviti iz nje lagodno ildslnpno biblioteko, je nujna potreba akademske mladine in duševnih delavcev sploh. Zato smo bili trdo zadeti, ker je propadel zaslužni projekt g. rok-'orja Dolenca, ko je bil celo že v toku svoje .zvrsilve.
Kolektivna volja je gonila proli iztočnemu svetu <rižarje zapadnega. kolektivna volja je gradila ka-edrale. nekatere več stoletij, in mesta okrog njih; ia.j bo naša kolektivna volja dosti močna, da nam la, 110 knjig, ampak, kar je lažje, prostore za nje.
Vseuč. prof. dr. G. Krek
Kvantitativno in kvalitativno iinpozantill so znanstveni plodovi naše mlade univerze, njenih učiteljev iu že tudi njenih bivših učencev. Dokaz temu je dejstvo, da so si številna dola 111 osnovna raziskovanja priborila obče priznanje učenjakov inozemstva navzlic temu, da so produkt pripadnikov širokemu svetu nepoznanega narodiča. Nepoučeni krogi bi iz lega utegnili sklepati, da nam univerzitetna biblioteka sploh potrebna ni. To bi bil varav sklep. Avtorji teh del predobro vedo. koliko osebnih denarnih žrtev, potovanj, duševnih skrbi In borb, koliko potrate časa je potrebno, da si pribavijo vsaj najnujnejša pomagala za svoje znanstveno delovanje. Pri tem pa ostaja še zmerom marsikatera želja, marsikatera vrzel odprta. Kar se tiče pravnih in ekonomskih ved, nudijo naše biblioteke skoraj samo liislorikom nekoliko uporabnega materijala. t) modernem pravu bi že doslej bilo vsako delovanje izključeno, da ne bi imeli, v biblioteki Juridlčne fakultete vsaj spočetek moderne strokovne knjižnice. Na žalost ia biblioteka že od proračunskega leta ПШ-.Ч2 ni več dobila niti pare kredita. S tem Je sedaj na višku sočasnih spoznatkov stoječe znanstveno udejstvovanje naravnost onemogočeno. Ali se zaveda zakonodavee, kaj to pomeni za znanstven zavod, za one, ki na njeni delujejo, in posredno za državo samo?
še bolj obžalovanja vredni pa so naši slušatelji. V izvestnem smislu resničen je izrek Tomaža Car-lyla: The true Unlverslty of these daya is a Collec-tiou of llonks. Prava univerza naših dni je zbirka knjig. Univerza brez univerzitetne knjižnico je ne-stvor, prej ali slej obsojen na smrt. Nemogoče jo, da bi akademska predavanja izčrpala le ono snov. ki jo predvideva učni red. Glavna iu bistvena naloga jim je le uvajanjo v predmet, v razumevanje osnovnih pojmov, v miselne smeri, ki dovajajo do pozitivnih rezultatov in z vsem tem le priprava za sainoslalno nadaljevanje študij s pomočjo literaturo. Libri muti magistri sunt. Naši študenti pa, po ogromni veČini siromaki, nimajo niti dovolj navadnih priročnih knjig in učbenikov, ki bi jliil 01110-gočovali poglobitev v pozitivne njihove vede, niti prostora, kjer bi se jih mogli posluževati. Kdor so pri vsem tem čudi, da so doseženi vendarle kolikor-toliko zadovoljivi učni uspehi, naj to pripisuje izrednim naporom našega dijaštva, potrošenim na račun njegovega zdravja in njegovih vsakdanjih življenjskih potreb. Odločilni činitolji pu, ki pri najem akademskem naraščaju morda upravičeno pogrešajo temeljilo strokovno In prod vsem splošno in srčno izobrazbo, naj trkajo na svoja prsa in naj priznajo: Nostra culpn, nostrn maxima culpa!
Se jo čas, da se popravi, kar je bilo zamujeno, fciin prej, tem bolje za zavod, za učitelje in učence in tem bolje za domovino, ki služi njenim interesom unlversitas in ki ji iinnjo služIti v bližnji bodočnosti naši akademiki kol zvesti državljani ne samo kot branilelji naše zemlje, temveč tudi z uma svetlim močem . Naj nas najde bodočnost dobro oborožene tudi zoper neprijatelje resnice in duševnega napredka.'
Nekatere kulturne ustanove mi. ki jih mora imeli vsak narod, fe hoče doseči stopajo sodobne kulturne višine. Slovenci si lake institucije gole ustvarjamo: poleg malih dnevnih skrbi ne snioin« nikdar, tuili v najtežjih časih ne, pozabili na njih zgraditev. Taka živa polrelm je pri nas velika centralna knjižnica. ki lin vsem dostopna in ho dajala s svojimi knjižnimi zakladi tudi v najtežjih časih smernic, nasvetov in razgledov. Njena vrednost ho prav tako velika za nas kol za bodočnost. Prav v zadnjem času je postala akcija za knjižnico izredno živa. ker je potreba iz dneva v dan večja. Naša javnost naj izve o njej mnenja svojih najvidnejših verskih, kulturnih in političnih predstavnikov.

ljubljanski župan dr. D. Puc
Razvoj naše univerze je naravnost presenetljiv. Ko smo še,pred vojno utemeljevali potrebo slovenskega vseučilišča, smo dokazovali, da bomo ob koncentraciji vsega našega dijaštva dosegli število 000 akademikov. Danes študira samo a« ljubljanski univerzi skoraj 2<ИН) visokošolcev, tako da naslaja resna skrb, kam s tolikim številom intelektualcev. Toda sedaj moramo računati s lom številom, in jaz tudi ne verujem, da 1>i se moglo to število s kakimi umetnimi sredstvi, zlasti s kakimi prisilnimi merami izdatno zmanjšati. Zato mora biti prva naloga naše javne uprave, da prekomernemu števila akademikov olajša boj za eksistenco s tem. da mil da globljo vzgojo, trnieljitcjšn izobrazbo, torej boljšo kvalifikacijo.
Skoraj so mi pa zdi, da smo v tem pogledu premalo storili. Vzrok loži pač v tem, da smo se morali borili skoraj vsako loto za obstoj naše univerze sploh, ali pa vsaj za njene posamezno delo V zadovoljstvu, da smo napade na naš najvišji znanstveni zavod odbili, pa smo pozabili, da je za mirno znanstveno delo, za temeljit študij iu nemoteno raziska-vunje treba cele vrste pomožnih institucij iu naprav, ki morajo biti na razpolago i profesorjem i dijakom, i
Ena najvažnejših teh institucij jo univerzitetna I
Vseuč. prof. dr. F. Lukman\
Kdor ljubi našo univerzo, mora hoteli univerzitetno knjižnico. Kdor hoče, mora iskati in najti pol. Vztrajnost jo skrivnost uspeha.
Vseuč. prof. dr. A. Ušeničnik
Dejali so mi, naj bi poleg drugih tudi nekaj napisal o potrebi vseučiliške knjižnice. A mene je v resnici sram, druge brez dvoma tudi! Kaj si bo mislil svet. če se morajo pri nas take reči šele dokazovati? Ali da smo tako nekulturni, da hočemo imeti univerzo, a ne vemo, da brez knjižnico univerze ni, ali da hočemo z univerzo le bahali, a da nam je ni resnično mar. Ali ni dejal že starina Aristoteles, da je iskanje resnice težko delo in da je treba za takšno delo vzajemnega Iriula mnogih? A kako naj nam li mnogi, prodnamci in sodobniki, sporočajo svoje misli, svoje dvome in težave, а tudi svoje izsleditve in ugotovitve, kakor po knjigah in kje naj se knjige hranijo in kje naj bodo na razpolago kakor po knjižnicah? Ce so dejali že o stalili samostanih, središčih tedanjega kulturnega življenja: claustrum sine arinario ost častnim sine anuis, koliko bolj velja to za kulturna središča naše dobe, za univerze! Ako naj bo torej naša univerza res univerza, mora čim prej dobili knjižnico, kar moči univerzalno in kar najbolj dostopno zares pravo vseučiliško knjižnico!
Vseuč. prof. dr. F. Kidrič
Poleg ljubljanske univerze ne poznam še druge, ki ne bi imela svoje centralne knjižnice.
fco gola laka ugotovitev hi morala odločilne kroge opozoriti, da je problem, za ugodno rešitev katerega se ramo ob rami z akademsko mladino in profesorskimi krogi bori Že dobršen čas tudi vsa ostala slovenska kulturna javnost, neodložljiv.
Komu bomo smeli čestitati za rešilno besedo in gesto, da se pokoplje ta škandal?
Vseuč. prof. dr. I. Canhar
Kako sezidati knjižnico? Svoj čas jo bila država postavila zgradbo našo univerzitetno knjižnice v svoj proračun; lo priliko smo lehkomiseluo zamudili in v današnji bedi je kar najmanj upanja, da s temi sredstvi dobimo potrebno stavbo. Pre-ostajata pa še dva načina: zasebni in drugi javni denarji.	,
V Sloveniij je premoženja zelo malo, ljudi mnogo in tako je revščina naroden atribut. Kar je bogastva, je v rokah nekaj zelo redkih ljudi, ki so nam vsi ali kulturno tuji ali so kulturno nezavedni. Tu in pri premožnejših Slovencih bi so dal dobiti del potrebnih vsot, a mislim, da bi nabiralno akcijo (kakor n. pr. pri notranjih posojilih razne vrste) mogli uspešno vodili /.lasti avtoritativni organi, ki družijo prijazno vabilo z nevidno silo; večjih darov je pričakovati lo, Če zavesi dobrega dejanja okrepi v darovancu še zavest, da je njegovo dejanje bilo nemara tudi osebno kakorkoli koristno.
Ljubljansko mesto je svojo dolžnost storilo, toda s smotrnejšo razdelitvijo zlasti prosvetnih postavk bi tudi banovina mogla prevzeti znden del stroškov za univerzitetno knjižnico v svoj proračun. nt- da bi ga prevrnila. Dijaška akcija naj bi so obrnila na vsakega banovinskegi svetnika po-sebe; razen tega naj hi povabila vse skupuj, da s; o priliki oglodajo veliko čitalnico sedanje univerzitetne knjižnice. Tam se bodo prepričali, da ti i 7,a vse člane banovinskegi -vela dovolj stolov niti tedaj, kadar jo čitalnica prazna, iu da bi -o morali razdelili v dva silita, če bi boleli študirat katerega problemov, < kakršnimi imajo oprav!,:: Kako naj poteln študira lam' ,'ij skoraj l> i ti eč
š|i}.lnnlnv in Vse dnino kili' se lllllVOrzo drži?
knjižnica. Dobro univerzo si brez nje niti misliti ne moremo, pa vendar si moramo v Ljubljani pomagati brez nje že petnajst let! Kdor pozna škandalozno ozke prostore naše licealne knjižnice, kdor ,ч\ kako so razmetani knjižni zakladi našo univerze in našega mesta sploh po najrazličnejših oddelkih in poslopjih, se moro le čuditi neskončni potrpežljivosti, vztrajnosti in marljivosti naših vseučiliških krogov ter njihovi globoki ljubezni do zavoda samega, da v teh težkih razmerah vzdržujejo našo univerzo na toli dostojni višini, da se nam ni treba sramovati pred znanstvenim svetom.
Na jnovejša akcija naše univerzitetne mladine zn zgradbo univerzitetne knjižnice mi jo vsled tega nad vse simpatična. Ne dvomim, da bo vodila do uspeha — kljub krizi, ker enkrat bo že morala državna uprava storiti nekaj več za našo univerzo. V svojem stremljenju univerzitetna mladina ne bo osamljena. Krepko, odločno in jasno pomoč ji bo nudila zlasli naša občinska uprava, ki je vedno podpirala vsako akcijo v prid naše univerze in ki bo smatrala tudi za svoj praznik lisli dan, ko ho olvor-jona univerzitetna knjižnica na zeniljiSču, ki ga jo rezervirala za ta namen!
Vseuč. prof. dr. K. Oštir
lirez obširnega in temeljitega poznanja strokovne znanstvene literature jo univerzitetni študij še prav posebno na filozofski fakulteti nemogoč. Zalo je bistvena sestavina vsake univerzo univerzitetna knjižnica. Tudi naš univerzitetni zakon določa. da obstojajo pri univerzah poleg specialnih knjižnic v ins.'itutili splošne univerzitetne biblioteke. Vkljub temu ljubljanska univerza tega pre-važnega zavoda do danes še nima. Potrebno nam je najprej primerno in vsem zahtevam današnje dobe ustrezajoče knjižnično poslopje. Naš mojster Plečnik je ustvaril že pred loti prekrasen načrt zanj. Ljubljanska mestna občina je rezervirala zanj eno najlepših sUivblšč sredi mesta. Naša akademska mladina pa je sedaj z enodušno vnemo začela široko zasnovano akcijo za uresničenje davne želje; v tem prizadevanju stoji v eni vrsti z njo ne le ves naš profesorski kolegij, temveč tudi — o tem no dvomim — vsa naša javnost. Trdno sem prepričan, da bo kot plod skupnih vztrajnih naporov že v bližnji bodočnosti stala v Ljubljani ponosna zgradba univerzitetne knjižnice, ki jo danes liaj-radikalnojša zahteva celokupne naše clvilatis aca-demicae.
Prelal dr. F. Kovačič
V, temnili srednjeveških samostanih je veljalo načelo: Samostan brez knjižnico jo trdnjava brez orožarne . Pač znamenje takratnega časa!
Zgodovinarji, ki smo vajeni gledati v preteklost. pa iz preteklosti razlagati sedanjost in sklepati bodočnost, smo mnenja, da je v tem večji meri v dvajseleiu stoletju visoka šola brez knjižnice — trdnjava brez orožarne, A moderni' svet, ki ima polna usta -kulture , napredka', jprosvele< in kar je še takih vrednot, sodi drugače: če imamo dandanes brzojav brez žice, zakaj bi univerza ne mogla bili brez knjižnico!
Kjer gre za Lslinilo duševno kulturo, najde moderni duh časa vedno učinkovit izgovor: denarna kriza! — Znamenje časa! Isti moderni duh časa pa zna prav spretno napeljali cevi, po katerih se stekajo loto za leloni težki milijoni ljudskega imetja v nenasitne žepe zasebnih oderuhov in sleparjev, Ui se bogate — brez dela. Ce je mogeče bogaslvo brez žuljavega dela, zakaj bi ne mogla hiti trdnjava brez orožarne — visoka šola brez knjižnice!
'listi. Ui prav moderno mislijo iu žive, smatrajo kol najvišjo kulturno misijo — prireianje plesov, celonočnih burnih veselic, s popivanjem, maškara.l i. dr. V ta namen so zopet na razpolago stolisočaki liudskegn iinetia, pri kn'ižnicah in znanstvenik p" Ijetiih pa straši — denarna kriza.
Um, vseučiliška knjižnica! Koliko jo ljudi, ki so štejejo med visoko omikane „kroge, pa nikdar niso čutili potrebo po kaki veliki kniižnici in ie tudi sedaj ne čutijo, ali pa mislijo, da jo dovolj, če so knjine zložijo v kako klet kakor polena v drvarnici. Oni niso rabili kniiu in iih no rabijo, čemu torej lak krik po vseučilišči knjižnici!
Mladi gospodje akademiki, v resnici občudujem Vnš pogum, da sle s svojo akcijo nastopili proti tej najmodernejši miselnosti, v.a katero ima kulturna zgodovina le eno označbo: laki-!• a n o b n r b a r s I v o !
Proti loj pošasti dvignile visoko prapor svo-ioga idealizma in vneme 7.n resnično znanost, ki 'o vzvišeni cili visoke šole, je pa brez porab-■iive knjižnice trdnjava brez orožarne.
Velika je moč resnice in zmagala bo — tudi proli najmodernejšemu lakiranemu barbarstvu!
Lavantinski sftof dr. I. Tomažič
Kar so je ustanovila slovenska univerza, pa do danes z zanimanjem zasledujem vse, kar bi moglo ! služiti ustalitvi, napredku in izpopolnitvi tega največjega slovenskega kulturnega zavoda.
Zato z zadoščenjem pozdravljam gibanje, ki naj v doglednem času privede do zgraditve univerzitetno knjižnico v Ljubljani.
iz lastno izkušnjo voni, da še lako bogato založena zbirka knjig pri študiju iu znanstvenem delu malo ali nič ne pomaga, ako ui pripravnih prostorov in zadostnih sredstev, da bi se mogla pravilno in smotrno uredili.
Prav rad bom, kolikor je v mojih močeh, priporočal in podpiral akcijo za zidavo primernega poslopja, kjer bodo zbrani književni zakladi ljubljanskega vseučilišča. Delo v ta namen naj Uog blagoslovi !
Maribor. 27. decembra 1939.
Dr. Ivan ,1. Tomažič.
škof lavantinski.
Profesor dr. A. Breznik
Univerzitetna knjižnica ui nič manjše važnosti kot univerza. Brez nje univerza ne more doseči svojega namena, ki je pač v tem, da navaja vseučilišču i ke k znanstvenemu delovanju. Univerza more — kakor vsaka šola — podajali lo pasivno znanje; tudi najboljši profesor ne more dijaka uvesti v skrivnosti znanstvenega dela, če dijak sam ne dela. Znanstvena načela so no dado priučiti, ampak jih je treba doživeti. Tega pa dijak ne bo dosegel z vernim poslušanjem pri predavanjih, ampak z lastnim dolom v knjižnici, kjer bo iz virov po malem sani dobival ono snov, ki mu jo profesor v veliki meri nudi. Slikanje po knjižnici pa iiiii bo kmalu odprlo tudi pota do novih resnic, katerih mu šola ni dala
Ravnatelj muzeja dr. I. Mat
Odveč bi bilo, iznova zoilel opozarjati na znanstveno in kulturno potrebo, ta vzraste v Ljubljani z novim poslopjem vseučiliike knjižnice obenem tudi naša osrednja biblioteka Statistika naših knjižnic, ki jo je objavila dr. Ijvec-Slelo v Glasniku Muzejskega d rušiva, dokazuj?, da si hoče večina ljubljanskih strokovnih institucij osnovali lastne knjižnice. Kakor je to v go,oveni »žiru dobro in pač tudi razumljivo, ker sedanji Stihijski knjižnici primanjkuje prostorov /a nfRinolemi uporabljanje literature, tako je na drugi stliani škodljivo iz čisto gospodarskih razlogov. Kajti' ob lal.ih razmerah se je pri naročanju težko ognili d'iplikatom, ki niso baS neobhodno polrebiiii. Uprivilelj velike knjižnice pa pozna ločno pojtrebe va li institucij, ki poletu zopet vedo, kam sel naj s erojimi zahtevami obfačajo. llejs kolranos) estb, li'js basilcus!
Iz ozirov ekonomije sredAlevjbi o> tej priliki opozoril tudi na imtrcbo, da Ш sov priborih nove knjižnice odmeril poseben In kt odn. (listno nadstropje za naš arhiv, ki s sv ijimi 12.04) fasciklji in 3(100 listinami asebonkujo sellaj v 'tozadostnih in varnostno neprimernih prost lr/li muzeVke zgradbe. Ta način združitve arhiva Ii knjižilice v isti zgradbi je umesten tudi iz drugega lfdLt; znanstveniku, ki dela na osnovi tiskanih vilov. so t isti hiši na razpolago tudi pisani, arhivni viri i» obratno.
Profesor Plečnik bo brez dvoma z lahkoto t svojem lepem načrtu dobil oditpsno dodavil prostore za avliiv s policami za oluli 20.000 fuscikiie» (vpoštevani prirastek), za nekaj VsU nskih omar za listine in cimelije ter za prosi oko 'posebne arhivske »prave.	\
Umet. zgodovinar dr. F. SVfe
Znanstvenega središča, kukišuo naj jo unt» verzitetno mesto, si brez centralne knjUnic na morem predstavljali. Tudi najboljšo posebni knjiž-i niče seminarjev, institutov in znanstvenih družb i njene vloge ne morejo nadomestiti. Ona naj bi hil« njihovo oporišče in centralni iutormatd. vseli. l!ro/, poslopja, ki bi organsko ustrezalo ni nonui poslovanju, pa je tudi največln knjižna -,alo>;a uirlev zaklad. Zalo si brez primerne, po rldrlHni bodočnosti znanstvene LjubPane .usmerjene 'itpiž-nično stavbe ne morem mislili rešitve lega vprašanja.
Profesor France Kobfrtr
Tudi vseučiliška knjižnica v Ljubljani i.iora hiti naša osnovna kulturna zade.n. Ni samo /.idite-va ljubljanske univerzo — kater,i univerza je brez knjižnice? — ampak tudi renifina splošna potreba. Ljubljana mora Imeti državno študijsko knjižnico, kjer bo znanstveno lielo vsakomur olajšano, ne pa skoraj onemogočeno. Kdor pozna razmere v sedanji študijski knjižnici, ve, da je poslovanje v nji brezupno, najsi je požrtvovalnost vodstva še tako velika, zbrano delo pa nemogoče, ker ui ne potrebnega prostora nr miru. Pa še ero! Sedanja knjižnica jemlje prostor II. drž. reavnl gimnaziji, ki jo morala svoje Hbineto in knjižnice spremeniti v učno sobe. ima dopoldanski In popoldanski pouk in v višjih ,izrodili celo prekn-/.akonito število učencev, ker ni mogoče razt'ed iv I leliti. Dva zavoda trpita ved i v:Pj:i stisko, . i-i uostojno vseučiliško knjižnim je v.-> rešeno K al. o o danes mogoče? Uesnlcne pn'rebe so vedno lahko I rešijo, ako je dovolj dobro voljo
Pisatelj F. S. Finžtiar
Med svetovno vojno je stanoval pri meti" m. zervni major, vseučillški prniesor iz Berlina Ko m tn mu dokazoval, da jo na svetu narod Slovencev, njemu seveda čisto nezmn. In da la narod zahteva od vlade samostojni kulturno življenje, .le mož vstal in stopil k pioj knjižnici: Pokažite mi slovensko slovarje! - Pokažite lili slovenske slovnice I — Pokažite mi •liivnimke revije In leposlovna dela! Ko jo \se ti videl, so je obrnil k meni Iti razsodil: Narodu. l;j inia vso to. uinia nihče pravice kratili samolasiap.ji, kulturnega življenja. Jaz: ■■Ali itnnnio Slmonri potemtakem pto-\ico (lo svoje univerze'.1 On: Knjlca vam Jo daje.
Univerzo imamo. Tudi kajlgo Toda ta stimule \ barakah kol ubogi brozpoHui. I/ žrtev porojena nam je dala pravico do uni\ •rze. zn plačilo pa ni* tiia niti dostojne strehe
In naš akademiki Sko i večina jib pivbtva \ brlogih: lesnih, mračnih, mrzlih. Obfes'vo naj (iin nudi vsaj gorko studij o, knjižnico, (o snto ljudje in nas .ni samo dola jezik.
I J.	7
Stev. i.
^SLOVENEC«, dne St. decembra 1983. -■--
Stran S.
Krvava politična drama v Romuniji
Po umoru ministrskega predsednika Duca
Bukarešt, 3«. dec. b. Atentat na predsednika romunske vlade Duco in njegova sinrt sla po vsej Romuniji odjeknila zelo neugodno. Vsa javnost je zelo vznemirjena. Ugotovilo se je, da atentator ni bil sam, ampak da je bila organizirana na samem mestu atentata cela družba. Med to družbo sta se nahajala tudi dva zloglasna tipa iz Dobrudže, Pala-maca in Caramica. Atentator Konstatinescu je bil le]X) oblečen in je na vsakogar napravil dober vtis. Na svoje delo je ponosen ter je bil prav zadovoljen, ko so ga na postaji časnikarji fotografirali. Pripoveduje, da mu je 25 let in da je bil še pred tremi tedni uradnik pri elektrarni v BukareStu, da pa je to službo pred volitvami zapustil. S svojima tovarišema, od katerih je eden učenec trgovske šole, drugi "pa študent filozoiske fakultete, je pripravil vse potrebno za atentat.
Atentat
Ko so se včeraj razšli v Sinaji so se zmenili, da bo vsak delal na svojo roko, to se pravi, atentat mora izvršiti eni, ki bo imel največ priložnosti, da ubije predsednika vlade Duco. Pripovedoval je, da je stal na peronu, ko je zaslišal za seboj besede: »Gospod predsednik!« 'lakoj se je obrnil in stal pred Duco, katerega je tako) zgrabil za levo roko. ! desno roke pa ga je ustrelil v sence. Spominja se, da je potem oddal še tri štele. Na vprašanje časnikarjev, če obžaluje svoje delo, je Konstatinescu hladno odgovoril, da ga ne obžaluje, da pa mu je žal le njegovih roditeljev. Na vprašanje, zakaj ni izvršil samomnora, je kratko odgovoril: »Će bi se hotel izogniti pravici, bi lahko tudi pabegnil.* Izjavil je obenem, da se bodo tudi vsi njegovi tovariši prostovoljno prijavili na policiji. Razen dveh že omenjenih oseb je policija danes dopoldne prijela razne druge sumljive osebe, za katere misli, da so sodelovali pri atentatu; med njimi tudi književnika Crainica in sina bivšega ministra za Bukoviuo Flandora. V zvezi s tem atentatom pa je tudi zanimivo. da v Romuniji ni smrtne kazni.
Mrtvo truplo pokojnega ministrskega predsed-
nika Duca so prepeljali danes ob 5 popoldne v posebnem vagonu v Bukarešt in so ga postavili na oder v Ateneumn. Pogreb bo v nedeljo dopoldne.
stvujemo z romunskim narodom, ki žalujoče stoji ob rakvi enega svojih velikih mož in ki s strahom gleda v bodočnost, ki zija nasproti izza dimov revolverja, ki je tako usodno preukrcnil usodo velikega naroda. Izrekamo soialje in izražamo upanje, da bodo zdrave sile romunskega naroda nad-vladale nad anarhijo, ki se oznanja iz revolver-skih strelov v Sinaji,
Pri tem pa je treba tudi objektivno povedati, da zadnje volitve, ki jih je vodila liberalna stranka, niso bile take, da bi bile mogle žeti navdušenja naroda. Zadnje volitve so bile tudi v romunski zgodovini po metodah, ki se jih je vlada posluževala, nekaj izrednega. Nekaj novega. Tudi nepristranski listi priznavajo, da se je vršil teror, kot nikdar pogreje. Opozicijske stranke svojih volivcev sploh niso smele spraviti na volišče, če pa so prodrli vojaške kordone, so bili iz volišč izgnani, njihovi voditelji pa enostavno zaprti. Samo s takšnim teroriem, za katerega pa mili človekoljubni Duca ni osebno odgovoren, je mogla liberalna stranka zmagati in se je upala trditi, da stoji za njo, ki je imela pred par meseci le peščico bankirjev in Židov za seboj, strnjena večina romunskega naroda. Zmaga liberalne stranke je bila Pyrrhusova zmaga v Romuniji in metode, s katerimi je bila izvojevana, bodo odgovorne za posledice vzvalovane ljudske nejevolje in za grenčico, ki pa jo bo moral izprazniti — romunski narod.
Duca je ležal v Pelešcu še oblečen v zimsko suknjo, ki jo je imel na sebi, ko ga je atentator ustrelil. Sestre umorjenega so vso noč stražile ob mrtvaškem odru svojega brata. (ia. Duca je prišla v Sinajo šele danes dopoldne. Kralj Karel je ponoči dvakrat obiskal mrtvo truplo ministrskega predsednika ter obakrat položil cvetje na njegov oder.
Aretacije
Policija je še v teku noči pričela energično akcijo jiroti »Železni gardi«. Aretirala je vse voditelje in tudi vplivne člane tega |xjkrela. Mladega Co-ireanua jjolicija še ni našla, vendar pa se ob 12 uradno ix>roča, da so ga oblasti prijele v Alba Juliji. Njegovega očeta so aretirali na kolodvoru v Bukarešti. Enako je policija prijela upokojenega generala Zizi Santacuzenua. V Bukarešti je do sedaj aretiranih nad 100 ljudi.
Nov a romunska vlada je že sestavljena in je davi ob 4 prisegla. Predsednik vlade je najstarejši član kabineta dr. Angilescu.
Davi ob 10 je bila v Sinaji prva vladna seja, na kateri je bil sprejet sklep o proglasitvi obsednega stanja in cenzuri tiska.
IVI I M I M
kraajSca čokotade
Specijalitete so: Mi.HKITA — mlečna čokolada. KAVITA — mlečna s kavinini okusom. M VSL1TA — dezertna čokolada brez primesi SADVII'A sadje v čokoladi. Zapomnimo imena, da in remo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado.
„Železna tfarrf?i"
»Železna garda« je jedro novega nacionalnega obnovitvenega potkreta, ki ima iste cilje kakor fašizem v Italiji in nacionalizem v Nemčiji. V borbi s starimi strankami se je »Železna garda« v Romuniji pričela posluževati protizakonitih sredstev. I a sredstva so potrebna, pravijo, da zrušijo preživeli parlamentarni sistem in onemogočijo življenje starim strankam. Predsednik vlade Duca je takoj, ko je sestavil vlado, ukrenil drakonske mere proti članom »Železne garde«, ki so v ostalem bili preganjani že od prejšnjih vlad Bojevitost »Železne garde« pa se ni zmanjšala niti takrat, ko je Duca za.prl voditelje in razpustil nacionalne organizacije ter jim nalagal najhujše kazni, obenem pa je dal policiji nalog, da aretira vsakega mladeniča, ki je bil osumljen, da se druži s člani »Železne garde«, ali pa da samo simpatizira z njo Medtem pa so člani te organizacije še neciavno oboroženi prirejali po romunskih mestih in vaseh svoje propagandne sestanke in delili brošure. Prirejali so lajna zborovanja ter svojo agitacijo iz dneva v dan krepili. Ko je te dni policija vdria v neko tiskarno, v kateri se tiskajo progagandni letaki, je neka skupina članov te organizacije z orožjem v roki odbila policijski napad in telefo-nično obvestila notranjega ministra, da bo svojo borbeno akcijo nadaljevala z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Voditelj »Železne garde«, Codreanu, je mladenič, ki je šele te dni iz„polnil 28. leto. Medtem, ko so njegovi najintimnejši sotrudniki že aretirani, se policiji doslej še ni posrečilo, da ga aretira, čeprav vsakdo ve, da potuje od mesta do mesta, od vasi do vasi in povsod organizira mladino. V vrf.te nove organizacije so vstopili nedavno pristaši profesorja Cnze, ki je že dclj časa na čelu an iseinitskega pokreta v Romuniji.
Bukarešt, 30. dec. b. Danes popoldne se je pieril skozi množico na policijski komisarijat zet npokojnega Duce, Radu Polizu ter je na morilca svojega tasta ustrelil z revolverjem. Krogla morilca ni zadela.
Ob tragični smrti velikega liberalnega romunskega državnika Jona Duca, ki je padel kot žrtev fanatičnega 25 letnega visokošolca Nikolaja Kon-sui.itinesca, člana »Žcle/.nc garde«, ki se izgovarja, tla ic ministrskega predsednika ubil zato, »ker je bil piostozidar in je vladal samo za Žide«, se moramo tudi mi v sožalju kloniti pred rajnim državni!.oni, izražajoč svojo najglobljo ogorčenost nad n odami, ki se iih poslužuje brezverska materi-jn'lstićna in sfanalizirana družba v boju proti po-l > nim nasprotnikom. Krvava obračunavanja v I i 'tiki so zločin, ki kliče maščevanje nad ves naiod Kri še nikdar ni ničesar izenačila, niti ni paj.ravila krivic, niti olajšala bremen Mi sočuv-
Odobreno od M in i ste	sociialn« politik* <n norodntgo idrovli«
S. štev 2U9 od 19. II 1932.
Elehtriii ;ac!ja Julijske Krajine
Trsi, 29. decembra, b. »1'iccolo* porota, da se bodo spomladi pričela delu n a elektrifikaciji proge o Julijski Krajini. Dela bo izvršila Icrdt^i Hreda* i: Milana in le.dka Scemr iz Trsta. Najprej se bo eleklrificirata telezniika proga Udine-Ci., ica-'l ,zič, potem Trtič-Trst-1'oslojna in končno Sv. 1'eter-Reka. Kleklrifikaci js k a dela bodo končana leta 19.16, s/roški pa bodo znašali okoli Ш) milijonov lir.
Akihito Su$o IVoo Мауа
Tokio, 29. decembra, c. Na svečan način so danes Japonci proslavili god novorojenega japonskega prestolonaslednika, ki je dobil ime Akihito Sugo Noo Мауа ali »prcevelljeni božji naslednike. Ob sončnem vzhodu je 21 topovskih sirelov z vojnih ladij oznanilo pričetek svečanosti, kar je bil znak, tla je ogromna množica ljutli pričela klicati cesarski družini. V tem času je bila služba božja v vseh svetiščih. Ceremonija v kraljevski palači je pričela s proglasitvijo mladega princa za božanskega. Banke in tovarne ter javni uradi so bili zaprti. Pozneje je defiliral pred cesarsko palačo ma-niteslaeljski sprevod, v katerem je sodelovalo preko milijon Japoncev г ministri, člani parlamenta in drugimi odličniki na čelu.
V par vrsUcah . . .
Belgrati 30. dec. m. Danes dopoldne ob 11 je bil v tukajšnji francoski cerkvi slovesen rekvijem za mnogoštevilnimi žrtvami železniške katastrofe pri Lagnyju, kateremu je prisostvoval med drugim francoski poslanik na našem dvoru, g. Naggiar z vsem osebjem poslaništva.
Pariz, "JO. dec. b. Grški zunanji minister Ma-ksimos je bil sprejet snoči od predsednika republike in bo najbrže že v torek potoval v Rim, kjer obišče Mussolinija.
6. januarja bo v Londonu otvorjena razstava angleške umetnosti. Obsegala bo dela od 900. do 1800. leta. Razstavljenih bo več ko 1550 umetnin. * Ameriški letalki Mrs Marsalis in Miss Ricliey sta ostali v zraku devet dni in sta danes srečno pristali.
V	bližini Brugesa je strmoglavilo na tla letalo mednarodne letalske družbe. Leialo je bilo na jx)tu iz Bruslja v London. Vseh deset potnikov se je ubilo.
Lifvinov je dal iziavo. v kateri pravi: Mi ne želimo nobene tuje dežele, toda svoje zemlje ne odstopimo tudi niti kvadratnega metra. S tem da ne želimo tuje zemlje, si tudi ne moremo želeti vojne.
Rador poroča iz Sir.aje, da je na tamkajšnji železniški postaji eksplodirala še ena bomba Neki otrok je iahko ranjen.
V	vsej Argentiniji je proglašeno obsedno -tanje. Položaj se je zelo poslabšai. Vladi je zaenkrat uspelo, da vse poskuse puča zaduši. Vstajo so organizirali radikali pod vodstvom bivšega predsednika republike dr. Alve Aria. V luki Porta I i-bres so vstaši hoteli zavzeti neko vojno ladjo. Mornarji pa so uprli in več vslašev ranili.
Vedno zvest prijatelj!
Tako {e bilo že prej in tako je še danes: Schichtovo terpenti-novo milo pomaga gospodinji kakor nobeno drugo, da je v hiši vse lepo čisto I
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil.
f/ poprej za
"Tenska e //TE R P ENTIN0V0 MILO
hvala!
S.T.3.1-35
PRIL J UBLJENI UU GOS LOVANSKI,
Vlak, ki fe vozil v smrt . •.
(Izvirno poročilo o strašni železnišhi nesreči v Franciji)
Denar afš žwt$pn?e ...
R а n k o v c i , 30. decembra.
Te dni se je vračala neka ženska iz Murske Sobote proti Petanjcem. Ko je prišla do velikega gozda, tako zvanih »Mej , ie stopil pred njo neznan moški, srednjih let, ji nastavil revolver na prsi in zahteval denar. Ker mu ni hote.a takoj izročiti denarja, jo je začel obdelovati s pestmi in ji grozil s smrtjo. Potem ji je naglo odvzel ves denar 300 Din in izginil.
Smrlna nesrvča na Muri
R a n k o v c i , 30. decembra.
V zadnjem tednu so vozili drva z ladjo čez Muro Vučko Anton, Kohek Matija in Kolenko Franc. Ko so enkrat naložili malo preveč drv, je ladja na sredi Mure zgubila ravnotežje in vsi so padli v hladne \alove Mure. Dva sta takoj priplavala na breg in se rešila, a fant Vučko Anton je izginil v valovih Mure. Vse iskanje za njim je bilo dozdaj brezuspešno.
Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno in nestalno s padavinami, v nižjih gorskih predelih dež, zmerno hladno.
Dunajska vremenska napoved. Pretežno oblačno. Ponekod padavine. V višinah sneg, v nižinah sneg, pomešan z dežjem. Temperatura se ne bo mnogo spremenila.
Pariz, 23. decembra 1933,
Mednarodna poli'ika, diplomatski obiski, ministrske izjave, šum in hrum tako običajen na koncu vsakega leta, vse to udarca s podvojeno silo na naša ušesa, a preslabotno, prem hko, da bi zadušilo ta strašen do srca segajoči krik, ki se je raz-jeknil v strašni noči od 13. na 24. decembra, ko so čakala božična drevesca na svoje svečke, iz malega mesteca Lagny pri Parizu po vsej Franciji. V nočni temi, še bolj zgoščeni po po tleh ležeči megli, je pridivjal iz Pariza hiteč proti nemški meji eks-presni vlak noseč se!,oj stotine src, ki so že hrepenela po božični sreči. Zunaj sre 4 teme in megle pa je stal drugi vlak, previdno in strahopetno, ker si ni upal naprej zaradi me'le. Tudi on je vozil seboj na stotine in stotine ljudi, ki so bežali iz mesta domov k božičnemu drevescu svojih dragih. Dva vlaka sreče in hrepenenja . . ■
Samo par minut je trajalo. Z brzino 102 kilometra na uro (poldrugo uro iz T jubljane v Maribor) se je zavrtal divjajoči brzovlak v pred njim stoječega, potisnil osem vagonov drug v drugega kot škatljice, nato pognal to zmes lesa, železja in človeškega mesa na vse Kraje ter hropeče sopihajoč obstal, kot da bi sam omagal pri tako gigantičnrm poslu. In tuleče, tuleče je zavpilo po pokraiini, 217 mrtvih, razkosanih teles, 01 ranjenih, razmesarjenih in polomljenih teles, to je b;!a krvava bilanca ene minute. Dva vlaka krvi, tuge in uničenih upov ...
Ne vemo, zakaj so poročila prihajala v Pariz tako počasi. Komaj 25 kilometrov je Lagny od Pariza, ob 8 zvečer se je zgodila ta v zgodovini železniškega prometa najstrahotnejša nesreča in ob 10. uri še v prestolici nikdo ni vedel o tragediji, ki se je odigrala v predmestju. Še le proti enajsti uri se |e začela razširjati ta strašna vest, ki je šla kot lilisk od kavarne do kavarne in dvignila tisoče ljudi, ki so vsi bežali proti pariškemu kolodvoru vzhodne železnice, da izvejo za podrobnosti. Kot reka smo se valili po strassbur.škem bulvaru, tiha reka, polna strahu in žalosti. Da bi videli te množice ljudi, ki so se nabrale okrog kolodvora in tiho, strahotno zrle tja proti poslopju, od koder še ni bilo nobenega glasu in kjer so stale že pomnožene policijske patrulje. Sunkoma sem se preril skozi to mrtvo maso ljudi, ki je čakala, samo čakala, brez besede, tja do kolodvora. In tam smo stali. Brezglavo letan e železničarjev na vse strani, obupne tekme uradni-štva, telefoni, zvončki, rezka povelja, obupen jok, dolg zategnjen vz.dihljaj, vrisk piščalke na loko-moiivi. Na desno so lepili vedno nove vesti: 14 mrtvih — 21 — 42 — 56 — 63 ... Iz množice se je zaslišalo glasno jokanje in mrmranje, katerega pomena ni težko doumeti. Ob strani pa so drveli v nepretrganih verigah avtomobili tja proti Vilette in St. Denisu, mali, veliki, tovorni nabasani z no-silnicami, okrašeni z rdečimi križi in napolnjeni z vojaštvom in usmiljenimi sestrami. Drveli, drveli, kot da bi bili nori ... Na deski pa so naraščale številke. Že 300 ranjenih sumijo. Nesreča je večja kot se je mislilo. Sploh ves vlak je razbit. Ali je sploh kdo ostal živ? so se povpraševale množice. Kot da bi me bilo zgrabilo v grlu sem čutil, iztrgal sem se iz kolodvorskega dvorišča in se obesil na avtomobil, ki je hitel mimo mene proti St. Denisu.
V l.agny... Nič ne vidiš, ker se plazi megla po zemlji in skozi njo zazreš brleče svetilke, ki krožijo, krožijo... Z veliko muko smo prišli do razvalin. Dobro si napravila lokomotiva brzeca! Ogromen kup lesovja in železja, iz katerih vlačijo telesa, dele teles, roke, noge, glave. Stroji s tekočim zrakom so na delu, da prederejo železne ovire, iz razvalin pa ihtenje, pritajeno klicanje na pomoč, rohnenje umirajočih . . . Dve uri so čakali Tanjenci, tako slišimo tukaj, da je prišla izdatna pomoč iz Меаиха in Pariza. Koliko jih je moralo izkrva-veti in koliko umreti od mraza, ki je bril z ostrino 10 pod ničlol Tukaj sem slišal prve očitke proti kompaniji, češ, da je ona zanemarila, da je ona zavlačevala, kot da bi hotela nekaj prikriti, kar bi jo razbremenilo pred ljudmi, če bi pred Bogom tudi
ne moglo! Kako strašno je reševalno delo v takih okoliščinah! Delali so sedaj z nadčloveškimi silami. Toda kakšno delo. Ni časa za nežne, spoštovanja polne kretnje. Hitro. hPro, v tem e rešitev. Na kolesih lokomotive vi;"im zmrznjene kose človeškega mesa, na tračnicah kup možgan, vse krvavo, vse s krvjo prenapojeno. In tako brez srca se ti zdi, ko mečejo noge in roke na kupe, kot da bi bili koščki lesa. Pred mano ;e izvlekel iz razvalin priJen sani-tejec ženski čeveljček in v njeni no'?a odtrgana v gležnjih . . . glava z očali, rokave kožuhov in v njih... Na drugi kup mečejo prtbago, morebiti božična darila, dragocena, namenjena za drage, vse vprek ure, uhane, denarnice, zmečkane kovčeke iz usnja. Kako sta si podobna ta dva kupa sedaj: kup človeških razdrobljenih teles in kup s krvjo poškropljenih kovtekov in dragocenosti! Kako podobna, ničvredna oba v objemu smrti in vejnosti.. Kdo naj pozabi take strahotne slike? Nikdar, nikdar!
S prvim transportom ranjencev se je odpeljalo v Pariz tudi nekaj časnikarjev. Ob pol 4 zjutraj še le smo prišli v prestoPco in porazdelili ranjence po bolnišnicah, kjer se je povsod po ulicah, pred tiskarnami časopisov, pred bolnišnicami drenjala v tisočih in desettisoč'h tiha tugobna množica. Ob polpetih so že začeli bruhati tiskarniški stroji na milijone posebnih izdaj, prve slike, prva imena mrtvih, prva imena rairenih, op's nesreče in nesrečnega kraja ter še vedno ta strašni vprašaj, da bo število mrtvih in ranjenih še vedno naraščalo.
Grozotne slike smo preživeli tudi, ko so začel privažati na vzhodni i.olodvor mrliče ali vsaj to kar je od mili ostalo, cela trupla, če so bila, it posamezne telesne ude, ki jih je bilo največ. Vide ! sem, kako so uradniki in železničarji jokali, jokal kot otroci, ko so prihajali p ed vrata veli1 e prtljaž ne dvorane ter spraševali: »Roka z zlato zapestm verižico z datumom, rigava je?«... »Čepica s šte vilko bojne ladje . . . kdo jo pozna?« — »Noga i črnih čevljih« . . . »Površnik z znamko lega krojača?«... »Zapestna ura le znamke«... »Vratnt verižica z imenom Alice<?... In ljudje so pristopali, drug za drugim, vsi objokani, vsi obupani, ir so ogledovali ostanke dragih bitij, ki so jih poslal sreči nasproti, a jih je zasačila smrt v temni noči. »Pa saj to ni mogoče, pa saj lo ni Jacques uijuj, ujuj, tijuj,« je zatulilo po dvorani, in zopet in zopet. Tako so legli rajni v 217 posrebrnjrnih rakev in mimo njih so šli nemo in s sklonjeno glavo najvišji predstavniki države in cerkve.
Včeraj smo j i H spremili k večnemu počitku. Milijon ljudi je spremljevalo rajne, 40 milijonov Francozov pa je za njimi žalovalo. B-,:ič, božji Božič, kako si nas spomnil na tvoj večni evangelij o večnem miru pri Tebi, o 1 og, za vse ljudi, ki so dobre volje.	R. M.
Prpishava
Pariz, 30. dec. Vse kaže. da bo zaradi katastre fe pri Lagnyju obtožen neki višji uradnik Vzhodno-železniške družbe. Obtožena bo oseba, ki odgovarja za promet na vzhodnih progah iu za to, da so vozili na tej progi drug za drugim trije vlak:, od katerih je odpeljal najhitrejši tiajnazadtije. Ta oseba se bo morala zagovarjati tudi za to, da je brzovlak od|4'Ijal s pariške vzhodne postaje lakoj za vlakom, ki ga je zadela katastrofa pri Ladnyju in ki je dosti jiočasnejši od brzovlaka, ki je vozil za njim
Mletev na merice
Belgrad, 40. dec. (a). Davčni oddelek Ti-nančucga tninislrciva je p os In 1 pojasnilo FinanC-i nim direkcijam, tla je v skupnem dnvku zh I ušurno inletev (mletev na merico), vsebovan ! tudi splošni davek лн uslužnost. in zato mlinom, ki nteljejo žito no merico osebam, ki niso kmetje, ni treba plačevati tudi splošne«« du>-
t

Ljubljanske vesti:
Bežigrad - samostojna župnija
Pri letošnji polnočnici v cerkvi sv. Krištofa ~o Bežigrajci Culi voselo oznanilo, da so že sumostojna mestna župnija. Kakor da bi angel-ci »Glorioc nad Bežigradom zapeli, tako se je vsem zdelo. Kar za e»l meter so Beiigrajci /rastli. In kako ne bi? Kdo pa r>o bili <lo zdaj? Nič! »Kdo pa ste vi, kaj? Kar tiho!« tako so Culi, Ce eo se le oglasili kje. Na. zdaj pa naenkrat ta Čast! Postali .so Mickaj«. Samostojen, zaokrožen sestavni del naše prestolnice bele Ljubljane so postali, enakopravni in enako-vredni s stolnico. Marijinim Oznanjenjem, Sv. Petrom. Sv. Jakobom, Trnovom in Šiško. Skoraj pet let težkega dela. mnogili razočaranj in truda je bilo treba, tla se je to doseglo. Od tod na toliko večje veselje okraja.
Na Novega leta dan ob desetih pri sv. maši bo ljubljanski arhidijakon g. kanonik dr. K lina r v imenu prevzv. g. škofa dr. Rožmana slovesno razglasil in formalno ustanovil novo župnijo sv. Cirila in Metoda za Bežigrad.
Bežigrad, t. j. severni del mesta Ljubljane od prelaza južne železnice ob stari Dunajski cesti, med obema železnicama, proti Jcžici, se je po vojski razvil in se še razvija v najlepši del mesta Ljubljane, Nove hiše, skoraj same vile, sredi ljubkih vrtov, vse v najrazličnejših novih in starih .slogih, rastejo kakor gobe po dežju. Samo mestna občina ima tu nad 60 svojih stanovanjskih hiš. /elezničarski fond je zadnju tri leta |K>stavil tu kar blok mogočnih stanovanjskih hiš za Stadionom. Vzajemna zavarovalnica je postavila 36 hiš. Nad pet tisoč duš že ži\i sedaj tukaj. Tako se je začutila potreba l>o večji cerkvi in po samostojni župniji. Pred petimi leti je prišel k Sv. Krištofu p. Kazimir /akrajšek in .se je lolil tega dela. Danes je zasilna nova cerkev sv Cirila in Metoda kot povečava cerkve Krištofa že poti streho in nova župnija že dejstvo.
Meje nove župnije so te-le: Na jugu: proga bivše južne in gorenjske železnice do sedanje meje župnije sv. Frančišku v S|>odnji siški ob VoSujukovi uliti. Na /upadu: od Vošnjakove ulice sedanja meja župnije v Sp. ->iški. Kobaridsku ulica, Kin.spiclerjeva ulica. Staničeva ulica do Dravske ulice. Dravska ulica, Vodovod na cesta do proge kamniške železnice in proga te železnice do meje ljubljanske mestne občine. Na severu: meja mestne občine. Na vzhodu: od kolena meje ljubljanske občine, ležečega jugovzhodno pod iMnodnišnico, i.nna črta na pol. ki vodi v/.liod-no od bolnišnice za silo« \ Vilharjevo ulico in od tu do glavne proge bivše južne železnice.
Bežigrajcem naši- iskrene čestitke!
Novi red službe božje pri oo. frančiškanih
ob nedeliah in praznlhih
Ob '/j6 tiha sv. maša. — Ob 5 tiha sv. maša. — Ob K'6 tiha sv. maša. — ObiK« oklici, oznanila, list in evangelij ter petminuten govor. — Ob в orglja-na sv .maša. — 01» Vi7 tiha sv. maša. — Ob 7 odlomek iz sv. pisma (list ali evangelij), petminuten govor, nato tiha sv. maša. — Ob 'A8 tiha sv. maša. — 01» 8 odlomek iz sv. pisma (list ali evangelij), petminuten govor, nato tiha sv. maša. — ObMIO tiha sv. maša. — Ob !) oznanila, list in evangelij ter petminuten govor. — Ob % 10 orgljana sv. maša.— Ob 11 akademski nagovor, nato orgljana sv. maša.
Sv. obhajilo se deli pet minut pred 5 uro. ob K6, 6, «7, 7, '/j8, 8, M9, pet minut pred 9, 'K 10, И11, pet minut pred 11 in УЛ1 Ob 6, 7, 8 se deli sv. obhaiilo takoj po sovoru.
Novi red se prične s 1. januarjem 1934.
Zobozdravnika - špecijalista
dr. Vladimir Voioušeh in dr. Viadimiro lfolovšek-Ubrani
ord. Sv. Petra cesta 2/II. od 9' —18h.
0 0 priliki praznika Sv. Treh kraljev se je
razpasla razvada, da hodijo otroci in tudi odrasli kot koleilnlkl od hiše do hiše in od gostilne do gostilne in da beračijo pod krinko koledovanja. — Lastniki javnih lokalov se pozivajo, da ne dopuščajo v svojih lokalih tega prikritega načina beračenja. Uprava policije ho nastopila proti takemu izrodku najenergičneje in tudi proti staršem, ki ne /ubranijo svojim otrokom take vrste koledovanja.
- Uprava policije.
© Dunajsko pranje, svcllolikanje. Šimenc, Kolodvorska 8.
Da!
pri tvrdki 1. MAČEK Aleksandrovi cesti štev. 12 kupite
i naibolj ugodno
moška in d o C j a oblačila
Jugoslovanska knjigarna
Za Vašo gospo soprogo, nevesto ali gospodinjo ima Jugoslovanska knjigama v svoji veliki zalogi gospodinjsldh knjig najlepša novoletna darila, kj imajo poleg praktične strani še trajno vrednost. Knjiga, brez katere si ne moremo misliti nobene napredne gospodinje je: Slovenska kuharica, sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in večbarvnimi tabelami ima 667 strani in stane vezana v platno 160 Din. Obsega 2500 kuhinjskih receptov za navadna meščanska in fina jedila. Druga, enako važna knjiga za vsako gospodinjstvo je Naši gostje, kako jim postrežemo, spisala s. ЛАг. Deodata Kuinp. Knjiga obsega 63 strani besedila in 66 slik na lineni papirju ter govori o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine v domačem krogu med znanci in prijatelji, izrednih družabnih slavnostih (čajankah, banketih itd). Slane vezana 45 Din. Za pobomike vegetarijanske — surove prehrane imamo: Prehrana po novih zdravstvenih načelih, priredila po dr. med. M. Bircher-Benner-jevih spisih in kuharskih zapiskih ge. B. Brupbacher-Bicher Štefanija Humekova. cena 30 Din, v platno ve2ana 40 Din. Za priproste meščanske in delavske kuhinje pa priporočamo: Varčna kuharica, navodila za pripravo okusnih iu tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Spisala ga. Remečeva. Stane vezana 36 Din. Založila je vse štiri knjige Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
tovarna terpentmovega mila
želi vsem cenjenim odjemalcem
Vse poslovne knjige
dobite v prvi vrsti pri
tvrdki IVeBonaČ
Staro leto doseglo rekord v padavinah
V zadnjih 30 letih še nikdar toliko padavin
Ljubljana. 30. decembra Ljubljana z vso okolico spada v pogledu pa davin v takozvano II. padavinsko cono, ki obsega 1 severno podnožje Karavani; ter Ljubljansko in Kočevsko kollino. Prvo padavinsko cono pa tvorijo Notranjska, kraji Julijskih Alp in Primorska. Druga padavinska cona je karakteristična, Ja ima dva mesečna maksima in sicer primarnega v oktobru in sekundarnega v juniju. Po meteoroloških zapiskih znaša za Ljubljano povprečni padavinski maksimum v oktobru HiO. v juniju pa 146 mm. Letni padavinski povprečnik je izračunan na 1410 min. Bila so že mnoga, prav suha leta, ko Ljubljana v padavinah ni dosegla niti tega povprečnika, tako je I. 1921. padlo le 931 mm. To leto je bilo izredno' suho. Bila so pa tudi leta. ko so padavine daleč
Eresegle letni povprečnik, tako je I. 1923., ko so ile prav tako katastrofalne povodnji. padlo 1634 milimetrov dežja. Zadnja leta zaznamujejo ludi mnogo padavin, tako je bilo 1. 1932 vsega 1300.5 milimetrov, torej znatno pod |>ovprečnik, močnejši sta bili I. 1931 iu 1930.
Letošnje lelo lx> pač meteorološka kronika označevala za lelo katastrofalnih povodnji in vremenskih nevilu. Meteorološki zaznamki kažejo prav jasno sliko o vseli vremenskih katastrofah. Posamezni meseci dajejo naslednje podatke o padavinah. v oklepajih mesečni povpr nik:
Januar 52.1 (74), 15 deževnih dni. Februar 60.2 mm (69), 13 deževnih dni. Marec 102.4 mm
(99). 12 deževnih dni. April Oa.S min (104), 12 deževnih dni. Maj 305.5 mm (108), 20 deževnih dui. Ta mesec jc prinesel prvo povodenjsko katastrofo na Barje iu v notranjske kraje, dočim so bili ostali kraji Slovenije obvarovani pred hujšimi povodenj-skimi katastrofami. Junij 149.9 mm 1146), 22 deževnih dni. Julij 70.8 mm (139), 9 deževnih dni. Avgust 91.4 mm (144). 8 deževnih dni. September 341.3 mm (140). 15 deževnih dni. Začele so se znova povodnji. ki so trajale dva dobra meseca. Po nekaterih kotlinah pa so vode stale vse do nastopa mraza. Tako je planinska kotlina na Notranjskem neprestano od septembra naprej pod vodo Oktobcr je dosegel mesečni rekord, kajti takrat je padio 353.3 mm dežja (I<>9) v 14 deževnih dneh. November je bil tudi močno moker, kajti padlo je 273.1 mm (114) v 25 dneh. Beležke za december še niso povsem zaključene. Do 7. davi je december zaznamoval 119.7 mm (107) padavin v 16 drcli.
Celo leto. ki zaznamuje vsega 179 deževnih dni, je padlo lad Ljubljano skupaj 2005.5 mm dežja. Tako visoke letne padavine še ni bilo v zadnjih 30 letih, pa tudi prejšnja leta ne beležko takega rekorda. 'lo število predstavlja ogromno množino vode. Ozemlje mestno občine meri okoli 40 kv. m. Po navadnem računu dobimo, da so se nad mestnim ozemljem zlile ogromne množine vode in sicer 802,200.000 hI. Pač \ likan-ka masa, za katere prevoz bi morali imeti na razpolago nad 8 milijonov tovornih vagonov!
17. dražba kož
2L divjadi na velesejmu 22. januarja 1934
Pošljite nemudoma blago na naslov;
Ljubljana, Divja koža-'
velesejcm
II—!■ II III
Srečno in uspehov
polno novo leto 1934
© Mesto venca na grob blagopokojnega
davčnega upravitelja l.avriča je darovula rodbina Leve 200 Din za otroško kuhinjo v
j Trbovljah.
'__„____,___
®oc»aška Patina v D4«derm>
I Na novega leta dan se bo v Dajdamu ločila ' brezplačno rogaška slatina. Poslužite se te prilike in posladkajte se s to osvežujočo in zdravilno pijačo!
0 Vlomilec Jakob Lamprcht. Poročali smo o aretaciji nevarnega in dolgo časa iskanega vlomilca Jakoba Lamprehta. Orožniki so v nekem njegovem skrivališču v Medvodah našli še nekaj raznih predmetov, ki jih je Lampreht bogvekje pokradel ;ili pa si jih je kupil za ukraden denar. Tako je sedaj na ljubljanski policiji na platno slikana Venera z Amorjem, album gramofonskih plošč in'za-voj gramofonskih plošč znamke »Edison Bell Pen-cala«. Vseh plošč je 25. Dalje so orožniki zaplenili še nekaj moške obleke rdečkaste barve, star nahrbtnik in še nekaj drugih predmetov, ki so bili spravljeni v lepem elegantnem kovčku. Za vse te predmete ni znano, kje bi jih Lampreht ukradel. Zanimivo pa je vedenje aretiranega Lamprehta. Pri zaslišanju se je najprej izvijal in tajil, poleni pa je spremeni! taktiko iu sploh ne odgovarja na vprašanja. Pričel je tudi stavkati in je nekaj časa odklanjal vsako hrano. Zaslišujoči uradnik mu ie zagrozil, da mu bo |X)lieija umetno dovajala hrano v želodec. Lampreht se je te grožnje zbal in je včeraj že začel jesti nekoliko juhe. Njegovi odgovori na stavljena vprašanja pa so še vedno zelo redki in nejasni.
Radio
Kaj bo danes?
Drama: Ob 15: Robinzon ne sme umreti«. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Ob 21: Raj potepuhov«. Premijera. Izven.
Opera: Ob 15: »Havajska roža« Izven. Globoko znižane cene. — Ob 21: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene.
Union: Silvestrovanje »Ljubljane«. Društveni dom na Gliiieali nl> S /večer: Silvestrov večer z. izbranim sporedom.
»šišenski gledališki oder«: Ob 20 v samostanski dvorani: Namišljeni bolnik, komedija v 3 dejanjih in alegorija lire na razpotju«..
Zvočni kino Št. Vid, Vižtnarje ob 4 in 6: Film zapadne džungle »Tabu«.
KAJ BO JUTRI: Drama: Ob 15: »Peterčkove f>oslednje sanje«. Globoko znižane cene. Izven.
Ob 20: -Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Izven. Znižane cene.
Opera: Ob 15 »Traviata«. Izven. Znižane cene. Ob 21: »Tičar«. Izven. Znižane cene. Rokodelski dom: Trije kralji. Ob pol 20. Zvočni kino Polje: ob pol 4, pol 8, Grock. najlepši veleiilm.
Nočno službe imajo lekarne: danes: tnr. Leu-stek, Resljeva cesta 1; mr. Bohittec ded., Rimska cesta 24; dr. Kmet, Dunajska cesta 41; jutri: dr. Pic-coli. Dunajska cesta 6, mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9; v torek: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Usiar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34.
IVojbolj ekonomična kartoteka
»cdanjosti je švedski sistem A g r i p p a , v obliki *njige brez predalov in omar. — Pojasnila daje zastopstvo za Jugoslavijo: tvrdka
M. Ti čar
centrala: Šelenburgova ulica 1 filijala: Sv. Petra cesta 26
Ta splošno priznana veletrgovina s papirjem nudi v največji izbiri razne knjige, registratorje, kakor ;ploh vse pisarniške in tehnične potrebščine. Polnilna peresa Drvovrslnib znamk od 40 Din nanrei.
• Opozorilo hišnim lastnikom: Dravska dir-:'	,
cija pošte in telegrafa razglaša: Ob priliki čiščenja	j
streh se je pripetilo, da so delavci sneg odmetavali	i
na spodaj niiniospeljane telefonske žice in s tem	j
povzročili prekinitev telefonskih zvez. Direkcija	!
I »rosi hišne lastnike, naj opozore delavce na ta ne-	|
dostntek, ker bodo za vso povzročeno škodo na	i
telefonskih zvezah odgovorni hišni lastniki sami.	!
DREUI V UmOKU \
SILVESTROVANJE
LJUBLJANE"
0 Predrzen goljuf. Pri Josipu Simončiču na Ižanski cesti se je pred dnevi oglasil neznan moški ter se inu predstavil za megovega sorodnika Ro? mana. Neznanec je govoril prav prijetno in samozavestno ter je res Simončiču dopovedal, da je njegov sorodnik. Končno si je neznanec sjX)Sodil od Simončiča sivo zimsko suknjo in siv klobuk ter obljubil, da bo oboje vrnil. Do danes neznanca še i ni in je Simončič prijavil policiji to nenavadno, a j vseeno predrzno goljufijo.
za osem oseb stane 4 Din EKSTRAKT dr. z o. z. Uo«posvet8ka cesta 8t. 8

Ф Ponesrečenci. Med vožnjo iz št. Vida v Ljubljano se je dopoldne nevarno ponesrečil 23 letni ključavničar Albin Zupan iz Most. Nagnil se je namreč preveč iz tramvaja ter se zadel z glavo ob traverzo. Njegove poškodbe so resue. — V Zalokar-ievi ulici 7 je padla po stopnicah v klet 56 letna Ivana Pipova ter dobila notranje poškodbe. — S кгоЈхнп se je jx»lila po telesu in se nevarno oparila 2 letna delavčeva hči Anica Kukovica iz Kresniških Poljan. — 2e pred mesecem dni je nekdo udaril s tolkačem po desni roki 71 lefno |X>sestnico Fran-čiško Znideršičevo iz Gorenje vasi pri Stični. Rana se je sedaj Znideršičevi občutno poslabšala ter je morala v bolnišnica
Smrt še gotova. Ni pa gotovo, če bodo ob tvoji smrti tvoji dragi gmotno ob-skrbljeni. Prepusti to stvar Vzajemni zavarovalnici, na katero se takoj obrni!
0 Osleparjen avtotaksni šofer. V Novakovi gostimi na Rimski cesti sta se pred dnevi sešla dva drug drugemu neznana moška. Prvi je bil avtotaksni šofer Ferdinand Soren, drugi pa se je predstavil za krojaškega mojstra N. N. iz Polhovega Gradca. Domnevni krojaški mojster je pripjve-doval šoferju, da prihaja pravkar iz bolnišnice, kjer mu je umrla žena ter da bi se rad odpeljal domov v Polhov Gradec. Soren se je krojaču ponudil, da ga pelje domov. Pogodila sta se tudi za ceno. Tik pred Polhovim Gradcem pa je krojač izstopit ter prosil šoferja, naj ga nekaj minut počaka, da mu prinese denar, skupno 220 Din. Kolikor znaša taksa za vožnjo, šofer bi nemara še danes čakal na zasluženi denar, če se ne bi o pravem času premislil ter se vrnil v Ljubljano, kjer je goljufijo naznanil policiji. V Polhovem Gradcu l>a ne jx>znajo nobenega krojača, ki bi odgovarjal šoferjevemu ojmsu in ga policija ter šofer do sedaj zaman iščeta.
IGNACIJ NAROBE. TAPETNIK. GOSPOSVETSKA CESTA STEV ib [PKI LEVUl
20
o
znižane cene damskih plaščev, še vedno dobite pri
TOMŠIČ. Sv Petra c. 38
Programi Radio-LlubJInnat
Nedelja, 31. decembra: 7.45 O organizaciji ib delu zadružnih ustanov za mlekarstvo (ing. Šabec Srečko), 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastika (Pustišek Ivko), 0.00 Versko predavanje (ravnatelj Jagodic), 0.30 Prenos cerkvene glasbe i/, franč. cerkve, 10.00 O steklini (dr. Korbnr Avgust), 10.30 Pevski koncert Julija Beletla i spreinijevanjem Radio orkestra, 11.15 Slovenska glasba, izvaja Kadio orkester, 12.00 Čas, veselih nog naokrog (reproduc. plesi), 16.30 -.Mala Floramye< (Tijardovič) na ploščah, 18 00 Koncert vrhniške godbe na pihala, 10.00 Pestra ura članov narod, gledališča, 20.00 Koncert Kadio orkestra, 20.45 Fantje na vasi, vmes humorislično posnemanje instrumentov. 21.45 Cas, poročila, plošče, 22.30 Cilraški duet Mezgolite & Kielerlc; vmes poje kuplele g. Bajde. 23.30 Novoletni pevski pozdrav,' 24.00 Govor.
Ponedeljek, 1. januarja: 7.30 O svinjereji (Zu-j panc MarKn) 8.13 Poročila 8.30 Gimnastika (Pu-, stišek Ivko) 9.00 Versko predavanjs (škof dr. Gre-' gorij Rozman) 9.30 Rcproduciran koncert 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00 Radio or-: kester izvaja slovensko glasbo 12.00 Čas, »Bodimo i danes dobre volje« (reproducirane popevke) 16.00 ■ Pestre slike članov Delakovega gledališkega stu-I dija 17.00 DolinJkov šramel kvartet 20 30 Prenos j opere iz Belgrada. V odmoru: .Čas in poročila.
Torek, 2. januarja: 12.15 Reproducirane pesmi i naših bratov 12 45 Poroiila 13.00 Čas, narodne pesmi v orkestralni reproducirani glasbi 18 00 Otroški kotiček: Ciciban (Delakov gledališki studio) 18.30 Reproduciran koncert hava'skih kitar 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) 19.30 Moja pot po Norveški (konec, dr. Skerl) 20.00 Plesni glasba, radio orkester 21.C0 Vokalni koncert gdčne Anite Meze-] tove 21.30 Čas, poročila, reproduciran orkestralni : koncert 22.30 Angleške plošče.
Sreda, 3. januarja: 12 15 Reproduciran voikal-ni koncert 12.45 Poročila 13 00 Čas, kmečka godba na ploščah 18 00 Komorna glasba, radio kvintet 18.30 Radio orkester 19.00 O vzgoji (dr. St. Gogala) 19.30 Literarna ura: Pregled razvoia ruske drame (dr. Preobraže.nskii, sodeluje gos.pa Маует) 20.00 Violinski koncert Karla Rupla s spremiJievaniem radio orkestra 20 45 Klavirski koncert Jadv'će Po-ženelove 21.30 Kvartet Glasbene Matice 2? (X> Čas, poročila, reproducirana ameriška plesna glasba.
DrugI oroflrnmt i
Nedelja, 31. decembra:
Belgrad: 20.30 Operne arije — 22.45 Slovo od I starega leta. — Zagreb: 21.05 Klarinet — 23.15 i Prenos plesne glasbe. — Dunaj: 21.45 Pester mu-zlkalen program — 0.05 do 2.00 Lahka glasba. — Budimpešta: 10.30 Opereta »Slepa miš« — 22.30 do 2.00 Silvestrov večer. — Leipzig: 20.40 Simfonični orkester — 0.30 do 3.00 Vesel proirram. — Mitano: 21.00 Prenos opere. — Pariz: 100 do 3.00 i Silvestrovanje. — Praga: 22.30 Komedija iz sov-- jetskega življenja. — Rim: 20 40 Opereta »Hiš'ca ! moja«. — Fffcžflra; 22.25 Lahka glasba — 24.00 • Novo leto.
Ponedeljek, 1. januarja;
Belgrad: 20.30 Prenos iz Narodnega gledališča. »Boheme« — Zagreb: 20.00 Prenos iz Belgrada — Dunaj: 19 50 Operetna muzika 22.C0 Lahka glasba — Budimpešta: 20.00 Opereta »Bob« 22 00 Ciganska glasba — Leipzig: 22.35 Koncert simfoničnega orkestra — M:lano: 22.30 Plesna glasba — Miin-chcn: 20.00 Odlomki iz oper 23.35—1 00 Večerna glasba — Pariz: 21.00 Večer glasbe in poezije iz 16., 17. in 18. stoletja — Praga: 19.40 Radio orkester — Rim: 20.00 Vokalni koncert — VarSava! 20.00 Koncert, posvečen delom Szymanowskega.
Za damske žempcrie pristna
HOiANDSSiA VOLNA
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1
Dr. Liudevit Mercun
specijalist za notranje bolezni Aleksandrova cesta štev. 4-1.
zoioet redno ordiniira od 11—12 in od pol 14—15.
Torek, 2. januarja:
Belgrad: 20.40 Godalni kvartet 21.40 Narodne pesmi — Zagreb: 21.45 Vokalni koncert pevke Gitte Coronelli 22.15 Plesna glasba — Dunaj: 20.45 Orkestralni koncert — Budimpešta: 21.30 Ciganska kapela 23.15 Jazz — Leipzig; 22.35 Orgelski koncert 23.00 Koncert instrumentalnih solistov — Milano: 22.30 Plesna glasba — Miinchen; 20.2(1 Koncert šleske filharmonije 22.35 Orgelski koncert — Pariz: 21.00 Večer pesmi — Praga: 20.05 Koncert učiteljskega zbora iz Gornjo-karpatske Rusije — Rim: 20.40 Instrumentalni in vokalni kon cert 22.30 Plesna glasba — Variava: 20 PO Opereta »Čardaška princczinja« (Kalman) 23.00 Plesna glasba
£ s*. v'AVJ//!^ -J »SLOVENEC«, dne 31. defemhra 1033.
Iz življenja bel grajskih Slovencev
Razgovor z duhovnim voditeljem g. Tomažem Vlago
Kdor ml Slovencev. živečih v Belgradu, ne pozuu g. Tomaža Ultige. Poznajo ga dobro miši uradniki, delavci, služkinje, dijaštvo in siromaki. ki |>ra\ dobro ve<lo za njegovo stanovanje v krimski ulici. In še nešteti drugi, ki jih /niieise pot v Uelgrad. S svojim nesebičnim in |H)žrtvoYulniiu delovuiijem uu vseh poljih si je naš Tomu/, tekom let pridobil /anpauje vseh slojev, ki se .sedaj /hirajo okoli njciga. Nihče ga ni določil za vodjo, а in i v.si vemo, da je
'Iwiiiaž človek, pri katerem se vedno lahko zberemo, kateremu lahko |>otožimo «voje težave in ga naprosimo za kakšen nasvet. Povsod g<i vidite, v šoli, pri otrokili, pri dijakih in dijakinjah. najdete ga pri prosvetnem društvu, vidite ga v dvorani, kako pripravlja mladino za razne nastope, vidite ga predvsem v zavetišču za naše služkinje, kjer tolaži in daje pogum obupanim in pomoči potrebnim, vedno zaposlenega in vedno veselo razpoloženega, kljub težavam. « katerimi se ima boriti. Kot vidnega zastopnika slovenskega katoliškega živijo v Belgradu sem ga poselil v njegovi skromni sobici v Krimski ulici za katoliško cerkvijo ter sem in ti dejal: »Tomaž, leto se nagiba h koncu, ko se zaključujejo bilance in polaga račun o storjenem delu. Propričan sem. da bo našo javnost zanimalo vedeti, kaj več o delovanju in življenju katoliških Slovencve v Belgradu. Ti ini boš najlažje odgovoril na stavljena vpraša nja.«
Gos|xkI Tomaž se je prošnji drage volje Klzval ter mi je odvrnil: »Samo stavi vprašanja. Kolikor bom mogel, ti bom že odgovarjal.«
Postavil sem kar prvo vprašanje: »Kaj mi lahko poveš o verskem življenju našega življa r Belgradu?«
, -.»lCntoliško versko prepričanje spada k bistvu slovenskega človeka. Ko pravim versko prepričanje, ne mislim kakega fanatizma, eks-iluzivnoeti in sličnih izrodkov, temveč z. vesten, smotren in celega človeka obsegajoč odnos k Bogu. Kdor od božjih vrednot nima ure-bi" .......
jenih odnosov, ne more biti sograditelj člove-
polletno
Din 140.
Specijalist za nos, ušesa in grl«
tir Јзшко НгНш r
im Resljovi cesti !) r Ljubljani lopct redno uril nira od -'. 'ПП. 1914 naprej Telefon 30-12.
Položnice
smo priložili današnji številki »Slovenca« za vse p. a. naročnike, ki prejemajo list naravnost m. svoj naslov. Cenjene naročnike, ki so morebiti med tein že obnovili naročnino za januar ali več, vl judno prosimo, naj noložnioe ne smatrajo zu opomin, ampak naj jo blagohotno od prijatelju, da se z n jo n ,>••<" a naš list, ali jo pa shranijo za poznejše plačilo.
Prav vse p. u. naročnike, ki jim je z 31. decembrom 1933 potekla naročnina, vljudno prosimo, da se poslužijo položnice v prvih dneh /auuarja in si zagotovo s tein redno dalja je prejemanje lista.
Cene našim Ustom l. 1934
»SLOVENEC« dnevnik:
mesečno • >»»>>> Din 25.— četrtletno.......Din Г5.—
za inozemstvo mesečno . . Din 40.—
škili vrednot. Med te človeške vrednote spada tudi narodnost. Ta |ш je resnična samo, če izvira in temelji na večni resnici. Zato je skrb za urejeno versko življenje Slovencev, ki žive izven mej svoje ožje domovine,
V Belgradu imajo Slovenci dovolj prilike udeleževati se verskega življenja. Toda udeleževati se verskega življenja in versko življenje doživljati, to je dvoje. Samo udeleževanje je zgolj uradni katolicizem, doživljanje, (o pa je otroštvo božje. Nihče nam ne more zameriti
in prepričan sem, da IxkIo merodajni krogi ustregli želji slovenske inteligence, ki bi rada imela svojo službo Imžjo.«
»Tomaž, kaj pa misliš o kulturnem udej-stvovanju belgrajskih Slovencev?«
Natnen kulturnega dela ui reklamiti to ali ono društvo. Kulturno se more imenovati le tisto delo, ki grudi v posameznikih kremenite značaje. Zato merilo kulturnega udejstvovanja ni niti število prireditev, niti število članstva, niti bolj ali manj posrečene dilelantsku predstava. T.u večer iskrenega razgovora o kateremkoli življenjskem vprašanju je lahko večje kulturno delo. ko ne vem kako obiskan Silve-otrov, Miklavžev ali pustni večer. Kavno tako je dejstvo, da naša jutranja in večerna slovenska služba božja vrši kulturno delo, ki rodi vse drugačne sadove, kakor pa različne slovenske prireditve, ki trajajo do ranega jutra, brez kulturnega uspeha in |xitrebe. Že večkrat omenjeno tk/.v. lu/.ijo slovenskih društev v Belgradu pozdravljam, če je ista izraz naravnega razvoja v temeljnih vprašanjih enako mislečih ljudi. Prisiljeno je pa dobro samo zelje.
»Tomaž, Ti že leta in leta vodiš tukajšnje naše služkinje. Vem koliko ti leži na srcu tu pereči naš problem, zato te prosim, povej mi še kako besedo o teli naših sirotah.
»O naših dekletih, ki služijo v Belgradu, vedo nekateri le slabo povedati. Ju/, pa vem precej dobrega. One so pokazale največje razumevanje. ko smo zbirali za poplavljenee. Vem za služkinjo, ki ima mesečnih 400 Din. Od tega vzdržuje svojega brata »lijaka z -!<HI Din mesečno in je prispevala za poplavljenee 100 Din. /M obdaritev revnih slovenskih otrok ob priliki Miklavževega večeru so zopet služkinje odnesle rekord. Mnoge garajo do 12 v noč in prispejo k rani službi božji, ker je le ta slovenska. Zavetišče v lladži P roda nov i ulici 19 je slovenska karitativna ustanova v Belgradu. Kljub temu, da marsikje nismo našli razumevanja, smo vendar zavetišču dejansko ohranili prvotni namen: pomagati najbednejšitn. Slovenija je veliko zahvalo dolžna čast. šolskim sestram, ki se ob prevzemu tega svetišču niso ustrašile niti moralnih. niti materijelnili žrtev. Kdor ve, kaj se pravi potrpeti z živčno razdraženimi in tolažiti obupane, bo razumel, kakšen križ si je naložila s. Jakobina.«
»In slovenska šolska mladina?«
»Naše mladine v Belgradu sem vesel. Tu ni nič poiuirejenosti. Ne prikrivajo niti svojih dobrih niti slabili lastnosti. Do svojega kateheta imajo veliko zaupanje in ljubezen. Splošno v šoli slovenski otroci dobro napredujejo
Nujno
potrebno bi bilo voditi vsuko leto naše otroke na velike počitnice v Slovenijo. Morda bi nam Rafaelova družba v tem oziru šla na roko.
Društva za šolsko mladino ne ustanavljam nobenega. Skušam pa jim vcepiti življenjsko smernico: Bogu otroci, domovini sinovi, hlapci pa nikomur.«	J. K.
Koledar
»SLOVENEC« — nedeljska izdaja:		I
mesečno .......	Din	8.-
četrtletno .......	Diu	24.- j
polletno .......	Din	48.—
za inozemstvo polletno . .	Din	(>(».— ,
»PONEDELJSKI SLOVENEC«:		
mesečno .......	Din	_ i,—
četrtletno .......	Din	11.—
polletno .......	Din	26.—
celoletsio .......	Din	50.—
»SLOVENSKI GOSPODAR« celoletno	Diu	12__
»DOMOLJUB« celoletno.....	Din	48.—
za inozemstvo.....	Din	ftO.—
»BOGOLJUB« celoletno.....	Din	20— ;
za inozemstvo......	Din	24.-
na finejšem papirju velja		
»Bogoljub za Jugoslavijo .	Din	10,-
Pri tej priliki iznovn vabimo na naročbo »Slovenca in drugih naših listov iu prosimo nase vnete zastopnike po mestih in na deželi, da porabijo v bližnjih dneh vsako priliko za 'gitacijo v prid katoliškemu tisk ti.
Uprava »SLOVENCA«.
Grozen zSočin planeti
V Šalovcih pri Središču je neki posestnik v pijanosti zabodel svojo ženo v prsi, svojega sina pa dvakrat v trebuh. Sin je v groznih bolečinah umrl, ženo pa so prepeljali v ormoško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. 2ena je mati dvanajstih nepreskrbljenih otrok. 1 osestnika so zaprli
1ж1)огеп r^t чл k
zahteva itvrslne smu-'ke I rese hu la > ina pa topie suknie Vse lo dobiti na ceneje pri
Dra^O ciu W «S * leksan I rova c
Strogo obsojen
„dobro&ntis t'veđ^t a"
Pred malim kazenskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča je bil po tajni razpravi zaradi odprave telesnega plodu obsojen na 7 mesecev strogega zapora vpokojeni železniški strojevodja, v Ljubljano pristojni 74 letni Ferdinand Permozer, ki sedaj biva v Cerknici. 1'ermozer je po vsej No tranjski in daleč tja do Delnic znan kol čudovit padar in nekateri ga celo imenujejo dobrotnika ljudstva«. Za nekaj kovačev daje bolnikom raznn domača zdravila in mazila. Mnogi ljudje se 1< njemu zatekajo, znan pa je osobito kot specijalist >,a odpravo plodu Bil je zaradi tega zločina že večkrat kaznovan, sedaj je dobil 7 mesecev S Permozer-jent imajo sodne oblasti velike križe in težave Cerkniški orožniki so ga dostikrat iskali na njegovem samotnem domu, toda vedno se je izmuzni, kajti pokazal je orožnikom zdravniško spričevalo, da je težko bolan in da ni zmožen za zapor Naposled se jim je vendar posrečilo dobiti Permozerja da ni bolan ležal v postelji, marveč lepo koru,iil okrog doma. Prepeljali so g« nato v ljubljanske zapore, kjer je sedaj čakal na sodbo. Bil je obsojen zaradi dveh primerov, ko ie plod odpravil dvema ženskama iz Prezida pri Cabru. Oh- sta mu plu čali kot nagrado po (10 Din ?i>n«k»m;< r»> •!■■»'-»i neko belo tekočino.
Nedelja, 31. decembra. Silvester. pa|>ež, Mela-nija. Sčip oh '21.5-1. Tlerschel na|K>vediije sneg in mraz.
L. 1034	I
itna 305 dni, med temi 07 nedelj in praznikov po . starem štetju ter se začne iu konča s ponedeljkom. Cerkveno leto se začne prvo advenlno nedeljo, dne 2. decembra.
/lato število je 10, epakta XIV, solučni krog II. rimska številka 2, nedeljska črka O, letni vladar je Venera.
Letos bosta luna in soluce mrknila dvakrat Pri nas bo viden le prvi lunin mrk iu še ta delno. Ta lunin mrk bo 30. januarja ob 17.1. konec pa bo bo 18.24.
Ponedeljek, t. januarja: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo
Torek, 2. januarja: line Jezus. Makarij, Alcks. (Blaženko).
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrl davčni upravitelj v pokoju g. Ivo L a v r i č. Bil je splošno prilj hijen. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3 poi oHne.
-f- V Ljubljani je v petek umrla gospa Marija Schuller, soproga Šolskega upravitelja. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne.
-J- V Ljubljani je umrl g. Fran P r e I o v e c , sodni nadoficijal v p. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne.
-f- V Gornjih Retjah pri Vel'kih Lajš ali je umrl g. Anton L1 e b e 1 i a k . posestnik, lesni trgo' ec in bivši gostilničar. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob pol 0 dopoldne na tarnem pokopališču v Vel. Laščah.
-f- Pri Veliki Nedelji je umrl v častitljivi starosti 42 let posestnik Franc I r o p. Rajnki ie vedel veliko pripovedovati o Antonu Martinu Slomšku in ie sosede in znance vneinal v najhujših časih za vero katoliško in maierni jezik. Bil ie vzor stare poštene slovenske kmetske korenine, j Blagemu pokojniku bodi žemljica lahka, žalujočim naše iskreno sožalje!
Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje!
— V i licenci jev i konferenci za akademike v Ljubljani so oh priliki nabiralne akcije darovali nadalje sledeči dobrotniki: dr Juro Adieiič 100. I. Buzzolini 10. linfaeln pl. Hofbatier 25. Božič 50, kap. V. Kubclka 50. neimenovani 250, dr. Anton Koritnik 10, usmiljenke Ljubljana 50 dr. F. (Irivec 50, dr. Jakob Kotnik 50. Bukovec Cirila '!0. Neimenovani 50, dr. Anton Breznik 50, prof. v. p. Jakob Teršan 20. dr. Anton Brecelj 50. Zalar Ivan 15, Karel štrukelj lo. Lina filažar :i0, dr. Orafenauer 50, župni urad Trslenik 10, .los. ftmid 15. Anion Mer-har 100 dinarjev. — Vsem plemenitim darovalcem izreka Vinceneljeva konferenca zn akademike v Ljubljani iskren: Bog plačaj! Posnemujtel

pristna ierpent'nova
krema za čevlje
se uporabVta na
domačem trgu
kot priznano na^boijša že
Osebne vesti
—	Cerkveno odlikovanje. Za častnega konzi-storiainega svetnika e bil imenovan g dr Anton Ratajec, ravnatelj škof. klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano za pravi ga konzi ■ torialnega svetnika fa Alojzij Marke?, e' onom v zavodi' sv. Stani,slava v Št. Vidu nad Ljubi ano
-- Iz duhovniške službe. Kaplan v Ljubnem g. j Bubšek France je premeščen v Celje za tretjega kaplana in kateheta: na Ljubno pride g Oblak Anton, provizor v Grižah.
R .»*»<» n ' r?ohe«in leianin
Po uporabi preizkušenega sredstva »FITONIN-i izgine neprijeten duh, bolečine popuste, tkivo se okrepi in rana se prične celiti Steklenica 20 D n v lekarnah Poučno kniižico št. 15 pošlje brezplačno: FITON dr. s. o. j„ Zagreb T-78. — Po povzetju 2 steklenici 50 Din.
Ostale vesti
—	Koledarček prejmejo cenjeni redni naročniki v današnji številki »Slovenca«.
Pregiu) acija občin v Tuhinjski dolini. Pišejo nam: Dne 25 decembra je bil v Tuhinju prebran razglas o predlogu preureditve seda n e povečane občine Tuhinj. Ta občina obsega prejšnje manjše občine Zborni "luhinj, Šmartno, Hruševko. ' olce in Podliruško. I'o nov em predlogu bo izločena ;z te velike luhin ske občine v sa nekdanja občina "odkruška razen Srednje vasi, iz prejšnje občine Loke pa bo izločena Velika Lašina, ki bn priključena drugam. Tej nekolil i pomanjšani občini Tuhinj pa bo po novem priključena prejšnja občina Cešnjice, ki c zda; priključena Blagovici. V koliko i ie la preureditev sprejemljiva, bodo še ruzuiotrivali ] vendar pa morajo ludi prizadete občine dobiti pri-J liko. da se iz avijo. Cešnjice želijo še nadalje o tati 1 pod Blagovico, ker gospodarsko gravitirajo v Črni j graben, kjer imajo tudi sodišče na Brdu. Govori se "udi o nek.Verih spremebah pri občini kamnik-oko lica. vendar pa -zaenkrat se in sestavljen končni predlog.
ALGOCRATINE,
rttfln|e hilrn pri vseh vratni' hnteni mliirvii nv-unitgiji živčnih h< teznh iti iiienslriinliuh ic2hi>(nli
Dobi »e v veeh lekarnah Prolzvnla K, 1.Л NCOSM 1'AUIS.
De1 ri'ir. po.l lir. l!iR7ii „d .1» X t!i:i:i
Belo kot sneg in svežeduhteče naj bo Važe perilo. To lahko dose-žete brez vsakega truda in muke, če uporabljate Persil. To odlično sredstvo za pranje se dobiva v vseh trgovinah.
Nov premogovnik
Motnik, 28. dec. t933. širši javnosti je več ali manj znano, da je gričevje severno Zagorja in Trbovelj, ob Črnem grabnu, Tuhinjski dolini do Menine planine in sosednih vrhov zelo hoguto na rudninah, predvsem na premogu. Pri Trojanah je opuščen rudnik anti-mona, v okolici Motnika so sledovi živosrebrne rude, cinobra, predvsem pa je pri Motniku mnogo premoga, sicer v manjših plasteh, toda boljši od trboveljskega tako z oz. na težo kakor na število kalorij. Le eksplontacijskl stroški so bili, žal, vedno tako veliki, da motniški premogovnik, dasi razmeroma star, prvič je bil otvorjen I. 1858., večinoma ni obratoval V okolici Motnika pa mora biti ludi železna ruda, saj je bilo v starem Motniku koncem srednjega veka in v novem veku poleg drugih cvetočih obrti zelo razvito fužinarslvo in plavžarstvo. Motnik je eden najstarejših slovenskih trgov, njegove pravice segajo celo v 1. 1423, njegova zgodovina je pestra. Hazvoj časa pa je ludi Motniku kro jil usodo, danes so v Motniku le še medli sledovi starega blagostanja.
Ena panoga motniškega gospodarstva pa je v zadnjem četrtletju zopet oživela. Zdi se, da imajo gospodarske depresije, ki nastopajo v gotovih časovnih razdobjih, v Motniku tudi tu učinek, da oživi delo v našem premogovniku. Delovna sila morda še ni bila nikoli tako poceni, prometna sredstva*, konjska vprega, pa tudi ne. Sicer je želez, poslal Št. Peter v Šav. dolini 22 km oddaljena, toda lo ne igra nikake vloge Vozniki radi vozijo celo v 35 km oddaljeno Celje, dasi je njihov zaslužek danes vsaj štirikrat manjši, kol je bil pred (i ali 8 leti. Jasno je, da se stroški režije pri premoirov niku morajo krili že s sedanjim kontingentom (1t> do 18 rovsltib vozičkov na dan). Vodstvo prejema vsled izborile kakovosti premoga mnogo naročil Razumljivo je, da je bil premogovnik že od začetka večinoma v rokah tujcev, Nemcev. Tako tudi danes. »Bela—Motnik, pretnogokopno družbo v Motniku« tvorita predvsem gg. Westen in Osva-titseh iz Celja. Delavci so naši ljudje Njihovo število je dosedaj še bolj majhno, v bodoče pa baje namerava vodstvo premogovnik razširiti in elektri-ficirati. Delo se je pričelo že koncem avgusta: 4. decembra so praznovali rudarji god svoje za-ščitnice sv. Barbare, dne 26. dec. pu je bil premogovnik blagoslovljen in otvorjen KolavdnciisVa komisija pa še ni prisln Obred je izvršil župnik g. Fr. Majdič in s kratkim nagovorom orisal la dogodek. Navzoči so bili InsHiiki in vodstvo premo govnika, rudarji ter nekai prebivalcev Zelja vseh Moltiičanov je, dn bi se premogovnik lepo razvil ter uspeval, da bi imeli naši skromni delavci pri izkoriščanju naših naravnih zakladov vsai boren kos kruha.	Coll-
P3a* ZVOnS orlmeva po slovenski zemlji in naznanja propast neštetih naših domov. Jok in obup sta njega spremljevalca. Kdor pa ie zavarovan pri Vza emni zavarovalnici, ga tudi nesreča ne s're. ker ve, da mu bo zavarovalnica škodo z razumevanjem pošteno plačala.
—	Zveza akademsko izobraženih žen je dobila ponudbo dveh štipendij za svoje članice, in sicer razpisuje Britanska zveza nkad. izobr. žen štipendijo 100 dolarjev za 'znanstveno delo katerekoli stroke v Londonu, za devet mesecev (okl.—junij) študijskega leta 1112H 35. Štipendislka bi morala imeti še nekako 25 dolarjev lastnih sredstev. Prošnje morajo biti vložene po jugoslovanski Zvezi akademsko izobr. žen iu morajo priti v London vsaj do 15. februarja 1934. — Ista zveza jionuja štipendijo 250 dolarjev za znanstveno delo v katerikoli razen lastni deželi refleklnntk za islo dobo 1931/35 lle-flektantka mora imeti za seboj vsaj eno leto samostojnega znanstvenega dela iz jezikoslovja ali lile-rature( klasične in moderne), prava al t ekonomije, zgodovine ali arheologije, filozofiji (ne psile lo-aije). Kok prijave je isti. Bližje informacije dve podpreds. ljubljanske Zveze nkad. izobr. žen Olga Orahor, Miklošičeva c. 6 III.
—	Na progi Ljubljana—Do'sk i ie začasno vinjena avtobusna vožnja z idho 'nm b 7.10 z F. H Ijane ter z odhodom ob 8 iz Dolskega. Avlored-jetje Pečnikar.
—	Zakon o zavarova- iu delavcev One dc'o-daialce, ki si žele nabaviti zakon o zavarovanju delavcev iz 1. 19?2, opo?arj;i Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da ima <e d iu število tega zakona v zalogi, kjer s: ga n.orejo interesenti nahaviti proti plačilu nabavne cen
—	Rok za izmenjavo sla'ih bankovcev ro 10(1(1 iejev pri Romunski narodni barki e podališan od 31. decembra t. 1. do 31. ianuarja 1"3 Zamenjava se vrši pri blagajnah cenlralne uprave ".oiniinskr narodne hanke v Bukarešti. '
—	Take slike niso za mladino! Ugleden družinski oče iz Kamnika nam piše Na voglu kainiil škegn šolskega poslopja je razohešemi deska slikami iz. filmov, ki jih vsak leden predvajajo v na-


.-eni kinu. Sliko so brez dvoma namenjene odraslim obiskovalce in kina, vendar pa se v Šolo in iz šole grede zbirajo pred njimi rele gruče naše nadebudne šolske mladine. Med slikami jih je seveda tudi skoraj pri vsakem filmu precej takih, ki iz vzgojnega stališču niso povsem neoporečne, dostikrat pa so celo zelo zelo neprimerne, ('isto naravno je seveda, da so take stike prava atrakcija za mladino, ki jih zvedavo požira z očmi in dela poleg tega še lake opombe, da se mora človek čuditi in skoraj ne more verjeti, da prihajajo iz otroških ust. Nekateri se izgovarjajo, da je to pač znak današnje dobe in da tega ne moremo preprečiti. Hes je to, toda take škodljive pojave tudi lahko uspešno oviramo, seveda pa ne s tem, da jim obešamo tik pred nos na šolsko poslopje razne neprimerne slike. V velikem mestu se lake reklamne slike izgubijo, v majhnem kraju pa ima lo čisto drugačen pomen in drugačne vzroke. Več staršev je že izra-j žilo željo, da šolska oblast poskrbi, da se reklamna deska kina preseli s šolskega poslopja drugam.
A
Srečno in uspeha polno novo lelo želi vsem cenjenim naročnikom
tovarna
Jos. Reich
za kemično čiščenje in barvanje oblek.
Pranje in svetlolikanje perila
Delazmožnosf iv starosti «■
—	Vsi člani Jugoslovanskega novinarskega
združenja sc naprošajo, da zanesljivo najkasncic do srede 3. januarja opoldne dostavijo sekcijskc-rau tajništvu osebne železniške legitimacije in redakcijske karte. Zahteva jih generalna direkcija državnih železnic zaradi obnove legitimacij in kart. — Odbor.
—	Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Joscl« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev.
SREČNO NOVO I.ETO želi vsem svojim cenjeni;* strankam
FR. ŠIMENC
higienična pralnica in svellolikalnica Kemično snaženje oblek.
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 8
i
—	Itevija »Jadranske ^lraie«. ki izhaja v Splitu vsak mesec v velikem lormatii in na prvovrstnem papirju, se je v teku M zelo priljubila in udomačila tudi pri nas. Z novim letom bo poleg krasnih slik z morja prinašala tudi več slovenskih člankov. Prve dni januarja bodo mnogi prejeli 1. številko na ogled z vabilom na naročilo. Opozarjamo, da podporni člani prejemajo za članarino 10 Din na mesec revijo zastonj ter uživajo kot člani .IS mnogo ugodnosti. Posebno važna je pri velikem porastu Podmladka JS revija za učiteljstvo in šole. Krajevni šolski odbori hodo slednjim mnogo koristili. ako se naroče na revijo ali pristopijo kot podporni Slani.
—	Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josei« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-liških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josei« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. —
Med unlv.
Or.Ernest Hammerschmidt
spectlollst za Kožne tn spolne bolezni icr kozmetiko
naznanja, da .je otvoril svojo prakso.
ordtnira od 10—1 in od 3-5
Tljrševo (Dunajska) CCS!« Ml
(1'alača Ljubljanske kreditne banke)
Vsi najmodernejši zdravilni pripomočki in elektr.
lerapeutske naprave. — Uretroskopične preiskave.
— Oglj. losi. sneg. — Kozmetično zdravljenje. — Ločene čakalnice
mr. вдноуес


si zagotovilo z rednim uživanjem zdravilnega 1'LANINKA-ČAJA-BAllOViiG. Pla-uiiika-čaj čisti kri, urejuje prebavo, odšli anju jo napetosti tel oprosti telo vseh nakopičenih bole',enakih strupov. Na ta način prepreči 1'laninka čaj poapnenje /.ilja, ker pospešuje obtok krvi po žilah itleji i<ri, daje žilam potrebno prožnost in s te in odstranjuje starostne znake.
I Planinka-čaj torej osveži in ohrani /možnost za duševno in telesno delo do visoke starosti.
Nabavite si tukoj zlasti pa sedaj na jesen v najbližji apoteki le pristni 1'la-niuka-čaj liahovec v plombiranih zavitkih po Din 20— in z napisom preizvaja.cn
LEKARNA Mr. BflHOi/EC, LJUBLJANA
Kot. iir. urno - -jo. vil. mi
Računi o dušah, smrti in zivlfenfu
V Ljubljani
Dali blagi
J1" in
—	Nevestam in dekletom! S. januarja 103-1 se prične drugi tromesečni kuharski gospodinjski tečaj. Priglase sprejema ravnateljstvo Krekove gospodinjske šole. Ljubljana VIII. Tel. '10.04. Istočasno se prične tudi šesttedenski večerni kuharski tečaj.
Ob novcin letu se Vam priporoča trgovina Nove založbe v Ljubljani, da si pri nji nabavite koledarje (stenske, žepne, poslovne itd.) V zalogi ima tudi vseh vrst poslovne knjige (dnevnike, stra-re. žurnale, blagajniške knjige) in bogato izbiro pisarniških potrebščin.
—	Čist, blagodoneč glas je prvo, kar se za-iteva od predavateljev. Najboljšo obrambo pred Tripavostjo Vam nudi Gleichenberški zdravilni vre-ec. Dobi se v lekarnah, drogerijah itd.
Vlomilci ne spijo. Ali te kolone časopisnih poročil še niso iztreznile, da imaš svoje blago in dragocenosti še vedno nezavarovane zoper vlomsko tatvino? - Vzajemna zavarovalnica ti nudi glede takih slučajev popolno varstvo.
— Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frani Jo«efove< grenčice |ako delovanje črevesa in dela telo vitko.
ima in
Ljubljana, 30. dec. trebil račun, ne o dobičku in o zgubi v denarju, temveč o človeških dušah, kako so to leto v našem mestu živele, kako so se ljudje porajali, kako so umirali, kako so trpeli in se veselili, kako so si snovali družine. Ni letos ugoden račun, revščina, ki so ji učeni dali ime kriza, je letos prav tako kakor lani napravila zraven marsikak popravek, pa zopel ni račun tako obupen, da bi preveč tožili. Med mestnimi zidovi živimo in lukaj so ljudje bolj občutljivi za' lo, kako niha splošno blagostanje, so manj potrpežljivi, manj prenesejo. Zalo mora kronist predvsem ugotoviti, da je v letu 1031! zelo padlo število porok, ki je znatno nižje od 1. 1032. Z žalostjo pa mora Ugotoviti, da je bilo v tem letu tudi število novih zemljanov nižje od lanskega. Malo je sicer kazalo proti koncu leta, da so ljudje pričeli zopet dobivati več poguma za življenje in upajmo, da smo z letom 1988 prebrodili najbolj strašno bedo ter da bo kronist ob koncu 1. 1934, ki naj bo za vse bolj srečno podal bolj razveseljiv obračun o življenju v našem mestu.
Siolna župnija
od leta do leta manjše številke o življenju umiranju. Ljubljanski cilv , namreč trgovski in prometni center mesta, je pomerij, ki ga ima ta župnija. Vedno več je v tej župniji uradov, prodajalcu, vedno manj pa stanovanj. Kazni trgovci, podjetniki in uradniki, ki prežive dan v središču mesta, se zvečer umaknejo v stanovanja, ki jih imajo kje v zračni okolici ali pa vsaj na robu mesta.
Kriza pa se pozna tudi tej fari. Še lani je bilo 30 porok, letos pa samo 19, od teh je bilo
0	parov z dežele, (»klicev je bilo 31 — vštete so namreč neveste, ki so se poročile v druge fare — en par pa se je šel iz le župnije poročat drugam. Neveste so bile pretežno v mlajših letih, štiri so imele samo 10 let, ženini pa po večini v srednjih moških letih, 30— 40 let. Zlasti k metek i pari so se lelos silno malo hodili poročat v stolno župnijo, čeprav je bilo to včasih precej v modi.
Bore malo je bilo lelos v tej fari rojstev. Samo štirje otroci, dva fantka in dve punčki, so se rodili doma, 11 (4 fantki in 7 punčk) pa v bolnišnici.
Umrlo je v tej fari doma 22 oseb (8 moških in 14 žensk), v bolnišnici 3 moški in 2 ženski. Najstarejši med njimi je bil pokojni župan g. Peter Grasselli. star 92 let. V Ljubljano so pr! ,;ч1| 15 mrtvecev, ki so umrli drugje in ki so jih k ч( <li, oziroma všleli v tej fari. Med temi je bilo 10 moških in Ji žensk. Med mrtvimi so bili le trije otroci v starosti do 12 let.	,r
Po večini so bili smrtni vzroki: arterioskleroza, srčna slabost, oslabelost, kratko starost, le pri dveh jetika. Sauioituiori so bili štirje, samo med tujci,
1	je utonil v Savi. gdč. 1'iller se je ponesrečila pri letalski nesreči itd.
Versko življenje je v tej župniji razveseljivo. Ko se je ponovil misijon, je bila cerkev polna, zelo lepo so bile obiskane šmarnice, slovesno je bil praznovati praznik Kristusa Kralja ter drugi pomembni cerkveni prazniki. Omeniti je tudi treba, da so vsi. Ui so umrli, bili prevideni, razen seveda tistih, ki so umrli nagle smrti.
Frančiškanska funniio
Vsako lelo in tudi lo, ki ga zapuščamo, je Iran čiškanska župnija imela rekord v porokah. Števila v tej župniji sklenjenih parov ne doseže nobena druga mestna župnija, naj bo tudi večja po številu prebivalstva ali po obsegu. Lelos se je poročilo v tej župniji 22(3 parov, med temi je bilo 100 domačih parov, Uljih 105, 15 domačih parov se je odšlo poročit drugam. Najmlajša nevesta je bila brhka devetnajstletnica, najstarejša pa je bila v še kar čvrstih letih, bilo ji je namreč 53 let. Najmlajši ženin je imel ludi 10 let, najstarejši pa je bil že v resniii 70 letih.
Manj kot porok je bilo rojstev. Rodilo se je samo 34 otrok, od teli 12 dečkov in 22 deklic. Sta-riši vseh so bili iz boljših slojev, le eden je bil preprostega delavca.
Umrlo je 72 oseb in sicer 38 moških in 34 žensk. Najstarejši je bil 03 let, H umrlih oseb pa
j žive le ob kavi, visoko starost, med tem, ko tisti, ki imajo vsega dovolj, navadno umirajo v starosti okoli 60 let.
Kojstev je bilo 144 (64 dečkov in 80 deklic). Za šentpetersko župnijo je lo število nizko, ker so tudi iz le župnije matere vedno bolj zatekajo v bolnišnico. Med rojstvi je bilo 8 mrtvorojenih.
Letos je župnn cerkev zopet lepo napredovala. Njena notranjost je bila namreč preurejena po načrtih prof. Vurnika, tako, da je sedaj svetla in nudi vernikom radostno razpoloženje. Očiščene so bile znamenite JclovSkovo slike na kupoli, da zopet bleste v sijajnih barvah. Očiščen je ludi strop v ladji in presbileriju. Prihodnje leto bo cerkev slavila 200letnico svojega obstoja in bo bržkone do tedaj prenovljena tudi zunanjost cerkve.
Karitatjvno delo v tej fari je obsežno Vincen-cijeva in Klizabelna konferenca sta si razdelili delo v podokrožja, da se delo usmiljenja lažje in I »olj pregledno vrši. Najbolj temna točka revščine v tej župniji so pač Nove Jarše.
Šentjakobska žuoni'n
Tudi v tej župniji je bilo zelo malo porodov. Svojčas, ko še ni bilo porodnišnice, je bilo v lej i fari nad 200 krstov letno, letos pa le 10 (7 dečkov 1 in 12 deklic). Med krščene i je tudi mala ciganka Sonjica, ki je zagledala luč sveta na poti od št. Jerneja na Dolenjskem do Ljubljane.
Umrlo je v lej fari doma 30 oseb (17 moških in 22 žensk), po večini vse v prav visoki starosti.
Porok je bilo 04.
Para je mnogo pridobila z obnovljeno cerkvijo sv. Florijana, drugače pa se versko življenje razvija prav živahno ter ima župna cerkev vedno dovolj obiskovalčevi
Trnovska župnija
nudi islo sliko: rojstva nazadujejo čiindalje bolj. Krščenih je bilo lelos (15 otrok (32 fantkov in 83 punčk). Tudi lelos je kazalo, kakor lani, da bodo dekleta daleč posekala fante, saj je bilo letos prvih sedem otrok samih deklic.
Umrlo je 50 oseb (24 moških in 26 žensk). Naj-
starejša je bila Marija Skala, ki je dočakala 05 in pol leta. Drugače tudi v I« fari umirajo ljudje pogosto v visoki starosti in je med smrtnimi vzroki najbolj zastopana ostarelost. Med mrtvimi slu bila dva samomorilcu, eden pa je po nesreči utonil.
Porok je bilo v trnovski fari 74. Iz le fare pa se je Slo poročil drugam 11 parov. Poročajo se po večini ljudje srednje starosti in ni bilo letos posebno starega ženina, pa tudi ne* prenila-e neveste. Pač pa je opazili pojav, da se poiom,; skoraj izključilo le revni ljudje, medtem ko ir ' piviuožnej-ši izogibajo zakonu.
Frančiškoma župnija v Šiški
Med ubožci je živel, molil in delal .-v |«7an-čišek Aslški in njemu je posvečena najbolj delavska župnija našega mesta, šiška. Vzgledno po ustanovitelju svojega reda delujejo v tej župniji oo. frančiškani, ki skušajo z verskimi tolažili, pa tudi v dejanju lajšati bedo večine šišenskega prebivalstva. (iinljivo je, kako se Klizabelna in Vin-cencijeva konferenca, ki v tej župniji pač nimata preveč, bogatih podpornikov, trudita, da olajšata bedo najbolj bednih. Saj je v tej župniji gramozna jama, v kateri živi nad 100 popolnoma revnih družin in še drugje v župniji so skrajno potrebne družine. Obe -konferenci sta obdarili za božič 50 družin, 50 otrok s čevlji in 20 otrok z obleko.
Porok je bilo v lej župniji 62, 8 pa jih je šlo d: ukani. Pretežno se v tej delavski fari poročajo r.iiaai pari, saj je bilo kar (i nevest z 10 leti. Najstarejšemu ženinu je bilo 60 let. Zanimiv je Inl tudi par 63-letnega ženina in 23-lelne neveste. V fari je bilo 00 oklicev. Kojstev je bilo 41, med temi 21 fantov. Mrtvorojena sia bila en deček iu ena deklica.
Umrlo je lej župniji 48 oseb. Med temi sla bila dva stara 83 let, 5 nad 80 let, 11 nad 70, 10 pa pod 1 letom. Smrtni vzroki so bili rak (5), pljučnica (6), ostarelost (7), jetika (6), kup (5), dva sta izvršila samounior.
Mnogo koristnega napravijo oo. frančiškani tudi v prosvetnem ozirn. V samostanu je knjižnica s precejšnjo izbiro knjig, ki se je ljudje pridno poslužujejo
Versko življenje se v lej mladi župniji ugodno razvija. Cerkev ima vedno mnogo obiskovalcev, samo pri polnočnici je bilo nad 4000 vernikov. Krasno so bile obiskane na pr. ludi šmarnice. V cerkvi je napravil letos p. Blaž Farčnik štiri lepa slike na stranske stene, za šmarnice pa sliko Kraljice manjših bratov.
Čeprav je tej župniji komaj nekaj let, vendai je treba dati delu oo. frančiškanov priznanje, da so pridno zaorali lo nekdanjo ledino v plodno njivo božjo.
Od leta 1813 odličen bel šifon
V Mariboru
t44 mani rojstev! - Bela kuga? - In še druge zanimivosti
iz „gosposke", „kmečke*4 in „delavske" fare
' i	Maribor, 30. decembra.
Bilanca življenja in smrti mariborskega mesta je napram letu 1932 in prejšnjim letnim razdobjem pueivmi. lo je prva konštatacija, ki pade v oči pri seštevanju rojstev in smrtnih slučajev. Pasivnost .si' izraža zlasti v naravnem prirastku mosta — rojstvih, ki jih je bilo letu 1433 za celili 14-t manj, kakor leta 1932, in lo kljub znatucniu povečanju mestnega prebivalstva. ki je nastalo radi dotoka novega industrij-| skega delavstva. Bilo pa je lani \ Mariboru: 1085 rojstev, 83') smrti in 373 porok. Leta 1032: ! 1224 rojstev, 902 smrti in 320 porok, je leto : 1932 presegalo minulo letno dobo tudi v številu ' smrti; vendar pa je bil tokrat prirastek še . kljub tej razliki za 108 mladih bitij večji! Tudi prirastev v porokah tega dejstva ne i/.preminja! \ /roke pasivnosti je iskati v dveh smereh, i Prvič kriza, pomanjkanje, ki je zajelo najnižje ljudske plasti ter jih stisnilo lani še bolj kakor preje. Naravno je pri tem. da si mladi ljudje pomišljajo ustanovili si lastno ognjišče, ker sc jedva še sami prebijajo skozi življenje. In v I družinah pomisleki, kam s kopico Otrok, kako j jih preživeti. — Poleg krize pa je glavni vzrok : — bela kuga. Bilo bi žalostno-zanimivo našteti številke, ki so zabeležene na reševalni postaji glede takih prevozov v bolnišnico rn tragične posledice lahkomiselnih in zločinskih posegov po življenju nerojenih bitij, ki se kažejo v šte-vilnih smrtnih slučajih! Vse to je velik minus \ splošnem napredku mariborskega mesta, ki daje. misliti!
Mariborsko mesto se deli ца tri fare: meje doživelo starost nad 80 let, pod 0 letom pa sta j Ипо. frančiškansko in magdalensko. Po struk-nnirla le dva otroka. Po večini je bila ostarelost | turi, ki se zanimivo kaže tudi v gibanju prebivalstva, hi jih mogli opredeliti tudi kot: gospo-sku. kmečka in delavska. Mestna župnija je gosposka, zav/eina skoraj samo mestne predele z najbogatejšimi ulicami, le koroško predmestje
glavni smrtni vzrok. V lej fari so bili 4 sainoutnori.
Sestav pretežno meščanskega prebivalstva, po večini že starejšega, je glavni vzrok, da je za lo faro pregled o življenju in umiranju kolikor toliko neugoden. Saj narod ne bi dolgo živel, če bi bilo v vsaki slovenski fari razmerje med številom porok, rojstev in smrti takšno, kakor je v tej tipični mestni fari.
Versko življenje pa je bilo v tej župniji vzgledno. Očetje frančiškani imajo skoraj vedno polno cerkev, njihove spovedliice so oblegane, živahno delujejo ludi razne cerkvene organizacije in kongregacijo.
Šentpetersko župnija
ima seveda najbolj visoke številke, kvečjemu v porokah jo presega frančiškanska, toda tja sc hodijo poročni tuji pari, medtem ko v šentpetersko faro tujih parov skoraj ni. Letos je v šentpeterski lari sklenilo zakonsko zvezo 18(1 parov in sicer največ v župni cerkvi, bile so pa ludi poroke v cerkvi Srca Jezusa, pri sv. Jožefu, v Alojzijevišču in celo v bolnišnicah, ena v prisilni delavnici. Na Brezje se je poleg tega šlo poročit 11 parov, 8 pa drugam, lin par se je šel poročit v Trst, kjer je opravil obred škof dr. logar, eden pa v Belgrad. Katoliška akcija je dosegla, da se je poročilo 20 parov, ki so dosedaj živeli skupaj neporočeni. Tem, samim revnim parom, so bile dane znatne olajšave, tako so imeli vse listine zastonj iu Se drugih ugodnosti so bili deležni.
Umrlo je 8,s moških in 113 žensk, skupaj 201. Najstarejši mrlič je bit !HI tel star. Vzroki so največ kap. oslabelost, pljučnica, vnetje slepiča, jetika. rak in arterisklerozn. 3 so se utopili, 1 se je ubil. I obesil, 2 sin bila povožena Med mrtvimi ie bilo posebno шпоцо -darili, deloma (udi zalo, ker je v tej fari zavetišče za onemogle. Prav v lej fari o.i se vidi. da doŽive slave ženice in osebenjki. ki
jc naseljeno pretežno z bednejšiini sloji. Frančiškanska župnija —' je pretežno kmečka, vi-ničarska. Olisega med drugimi Krčevino, Koša-ke, sega skoraj do Št. Petra. Magdalcnska pa je pretežno delavska. Studenci, lladvanje, Tez-lio, Pobrežje so izruzite delavske četrti z vsemi svojimi posebnostmi. Poleg tega sta v gibanju prebivalstva v dveh župnijah še dva odločujoča faktorja: v' inagdalenski bolnišnica, ki se kaže v bilanci smrtnih slučajev, v stolni pa ginekološki oddelek bolnišnice, ki odločujočo vpliva na število rojstev v tej gosposki župniji. Bilo pa jc leta 1933 v stolni župniji (v oklepajih številke za leto 1932) 82t rojstev (porodnišnica!) (774), 71 porok (58) in 187 smrtnih slučajev (179). V frančiškanski: 96 rojstev (126), 124 porok (125) in 102 smrti (117). Pri Sy. Magdaleni: 268 rojstev (329), 162 porok (143) in 550 smrti (bolnišnica!) (606).
Najmanjše ra/like \ vseli številkah kaže kmečka — frančiškanska župnija. Skoro leto za letom iste številke, ki se pa vedno dvigajo. Stolna župnija varira neznatno v številu rojstev in smrtnih slučajev, dočini se pri porokah tudi že leta sem drži približno istih številk. Najzanimivejše se odraža ljudsko gibanje v Magdalenski župniji. Številke, ki jih izkazuje v tem oziru župnijska kronika zadnja leta, kažejo zanimivo sliko porasta in širjenja mariborskega mesta na desnem dravskem bregu. Naselje se poraja za naseljem, nastajajo nove ulice in vse lo se vidi v številu porok, rojstev, smrti. Župnija je pretežno delavska, zato je število rojstev nazadovalo: gospodarska stiska! številke smrti so nadle, so pa v zvezi z manjšo mortaliteto v bolnišnici. Pač pa so porastlc poroke, kar je v vidni zvezi s porastom tekstilne industrije, \ kateri dobivajo mladi ljudje obojega spola zaposlitve ter \ nadeji na trajen skupen zaslužek silijo v zakon.
Glas iz Amerike
Kev. J. .1. Oman, znani župnik pri slovenski cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu iu eden prvih kulturnih delavcev ondotnih naših rojakov, je poslal za božič svojemu prijatelju med drugimi zanimivimi noticami ludi tole:
Pri nas se nadejamo takega božiča, kol se ga mftro pričakovati v današnjih razmerah. Menim, ila lačen ne bo nihče, marsikdo pa bo v mislih glodal nazaj na nekdanje egiptovske lonce, polne mesa in prikuhe in tarnal, ttazinere so take, da ne ve človek, ali bi se jih veselil ali pa žalostih Nekateri imajo dosti dela in zaslužka. Drugi pa nimajo ne dela no zaslužka in jih vlada podpira, daje jim od 0 do 12 dolarjev na teden, da se prežive. In tako so tudi ti zadovoljni. Za mladino pa je slabo, nima dela in ne ve, kaj bi počela. Bojujemo pa tudi hoj zoper naše kapitaliste, katerim bo. kakor kažejo vsa znamenja, kmalu odzvonilo. Najhujši preganja-vec teh denarnih tiranov je Kev. Charles Coughlin. irski župnik iz Detroita, ki govori vsako nedeljo ob štirih popoldne po radiu. Njegov govor raznaša 27 radijskih postaj in ga slišijo celo na Angleškem. Da more zmagovati stroške, ga vsi dobromisleči podpirajo, kajti njegovo plemenito prizadevanje ga slane vsak teden najmanj 500 dolarjev. Tn katoliški duhovnik dosledno podpira tudi našega predsednika. ki ima veliko zaupanje vanj. Ljudstvo, pa naj bodo katoličani, protestanti ali judje. vse gori zanj! Nasprotnike ima le med finančnimi kralji, kraljicami in kraljeviči. Vendar na ludi li mogotci
ne opravijo nič zoper njega, dasi bi ga najia'Si utopili v žlici vode. lil kaj so si izmislili ti finančni magnali? Z denarjem so podkupili nekatere radio postaje, da ne prenašajo njegovega govora. Toda število teli judežev je le neznatno, ker ljudstvo zahteva, da um govori Father Coughlin. — V mestu Minneapolis. Minn., je radio postaja razpisala gla-
i sovanje: Ljudje naj napišejo in tako javno povedo,
ali naj Father Coughlin nadaljnje svoje govore ali ne? In kaj meniš, kak je bil rezultat tega plebiscitu? Ogromna večina se je izrekla za Fatlna
j Coughlina. Neka protestantovska sekla je pač nabrala 50.000 podpisov zoper njega, toda zanj je glasovalo nad 100.000 ljudi. Skrajni čas je že, da pride ljudstvo do besede ludi pri nas, kjer je denar držal v sponah pravico.
Bojujemo pa tudi oster boj zn naše katoliške šole. Mi zahtevamo, da vlada podpira ludi zasebne katoliške šole. Te so doslej vzdrževali le požrtvovalni naši ljudje in naše sestre, ki dobivajo le toliko plače, ila se za silo vzdr/.e in prehrnnijo, ponekod pa so brez vsake podpore. Pri nas smo jim plačevali komaj po 15 dolarjev na mesec. Šolo pa imamo, hvala Bog«, prav tako. kot smo jo imeli doslej! Nekatere sestre prav dobro poučujejo slovensko. četudi so tukaj rojene. Pohajale so v šolo k Falhru Slajelu in jih je res dobro izvežbal. Sedaj vrši lo lepo in hvalevredno delo Father Slapšak Torej vidiš, da lešfe slovenska ni izumrla!
J,
ZfiAJV/ £ 7
Mariborske vesti:
Božje travice za 23 milijonov...
Tudi v kajenju križat Za 20% slabše kakor lela 1932
Leto 1933 - leto katastrof
Mariborski tobakarji ga pihnejo! Tožijo o slabili časih, obračajo prazne žepe, kadar bi bilo tridu .šteti dinarje za potrebne stvari; za pakeljc Zel ali Drave pa se še vedno najde denar! In te na koncu lela seštejemo le dinarfke, ki se izdajajo za posamezne pakeljce, pa narasle njihov kup na čedno zaokroženo številko '23 milijonov, pravilno 22,970.657.50 Din, ki so se v enem letu v Mariboru spuhali v zrak. Vsak Mariborčan — 6e računamo mesto z okolico na 50.001) prebivalcev, je pokadil okroglo za 500 dinarjev božje travice I Cigaretnega tobaka se je pokadilo najmanj. Trebinjca in Ne-relvanca 201 kg, celskega 02!, savskega 5230 kg. Piparji pa so pospravili amerikanca 120 kg, du-navskega pa 7033 kg. Na prvem mestu so ljubitelji cigaret; pa ne onih dragih, gosposkih. Kajti takih, kakor so »Karadjordje, Jadran, Kosovo, Slrumica, Šumadija in Mignon« se je pokadilo v Mariboru le 80.570 komadov. Zato pa dosegamo rekordne številke pri cenejših vrstah: Vardar že beleži 1,789.500 komadov, Drina 1 880.800, Ibar 1.481.800, Neretva samo 400900, Morava še manj 282 600, zato pa Zeta 14.007.200, Sava 14.290.200 in rekord drži popularna Drava s 56,858.060 ko-
madi! Pri Dravi pa ne igra glavne uloge lokalni
patriotizem, temveč — cena! Tudi cigararjev imamo v Mariboru obilo. Za drage sorte ne dajo mnogo. Flor de Havana in Perla de Cuba ter Regali-tas, Trabucco in Brilanica, vse ekupaj beležijo le 26.250 prodanih, oziroma pokajenih komadov. Pač pa imajo ve? prijateljev cenejše, in kakor pravijo poznavalci, okusneiše vrste: Operas 61.380, Kuba 126.600, Viržinka 116.100, Portorika 187.000, Bra-zilke 242.900, Viržinioze 11.250, Mešane inozemske 850.000, — Kratke domače 310.200. — Stari ljudje še šnotajo, pa so porabili 274 kg »Burinuta«, kakor se službeno imenuje tradicionalni šnof-tobak. Tudi prijatelji žvečenja so prišli na svoj račun: 1646 in pol kg »klobase so si privoščili tekom enega lela. Cigaretnega papirja pa se je porabilo 162.400 zavojčkov (vtihotapijeni ni vračunan!). Na splošno je količina napram porabi v lelu 1932 nekoliko porastla. Pozna se pač naraščanje prebivalstva v mestu in okolici. Pač pa je nazadovala vrednost. Večina kadilcev je presedlala na »Dravo«; ter opustila Zele, Vardarje in druge dražje vrste. Pozna se to v bilanci: skupna polrošnia za tobak v letu 1933 je za 20% nižja kakor leta 1932.
Pospešujemo tujski promet?!
Govor o pospeševanju tujskega prometa v Mariboru je zadnje čase prišel takorekoč že v navado. Hvalimo naše tujeko-prometne organizacije, delamo smele načrte za bodočnost, pri tem pa žalibog pozabljamo na vsakdanje potrebe, ki so čestokrat mnogo važnejše, kakor vsi gradovi v oblakih. Med te potrebe, ki so za tujski promet lic samo lokalnega, temveč siploš-nega značaja, spada vsekakor kolodvorska restavracija v Mariboru, ki je že mesec dni zaprta. Tujci, ki prihajajo v Maribor, zaman trkajo ob vrata restavracije, potniki, ki odhajajo iz mesta, najdejo prostore zaprte. Med 5. in 6. uro zjutraj, ko odhajajo vlaki proti Koroški, Ljubljani, Gradcu, Ptuju in Zagrebu, je tujcu, ki nima v Mariboru lastnega doma, nemogoče dobiti zaiutrek. Kavarne so zaprte, restavracija na kolodvoru, na katero se zanaša, pa eploh ne obstoja. Tako je prisiljen, da zaj-trkuje šele v Zidanem mostu, Gradcu. Dravogradu ali Čakovcu — kar znači v vsaki smeri polni dve uri vožnje. Istotako je s popoldanskimi brzovlaki in z vsemi ostalimi vlaki. Restavracija na mariborskem kolodvoru ni samo lokalnega značaja, kot na primer v Celju ali na drugih kolodvorih v centru države. Tu je vprašanje naišega prestiža pred tujcem, ki prihaja v državo iz inozemstva.
Žalostni po'a vi
Žalostno je načenjati vprašanje služkinj. Žalostno radi tega, ker je to poglavje bolj kakor katerokoli v zvezi s pomanjkanjem socialnega čuta naših imovitih slojev. Koliko imamo družin v Mariboru, v katerih najdejo služkinje ree pravi dom? Skoro bi jih lahko sešteli na prste. Povsod drugod se smatra služkinja za socialno manj vredno bitje, s katerim se lahko razpolaga po mili volji. Premnogo je teh slučajev, clasi jih le malo ali skoro nič ne pride v javnost. Toda ti, za katere smo doznali, so naravnost v nebo vpijoči: imoviti ljudje ne dajejo služkinjam težko prislužene mesečne plače! Reva si ne upa prositi, kamoli zahtevati tega, kar ji gre po vsej pravici; molče trpi in čaka, da se l>o spomnila gospodinja in to čakanje traja mesece in mesece! In poleg tega dobiva hrano, ki ni zadostna, da naravnost strada. Znani so nam slučaji, da so ee elužkinje obrnile na kolodvorski misijon za pomoč. Da so si morale same kupovati kruli, ki ga pa niso smele jesti tako, da bi jih videla gospodinja, ter so ga jedle na stranišču! In ee je ena teh rev položila: »Toliko solz pretakam iz dneva v dan. da bi se lahko gospodinja v njih umila!« Ali ni to žalostno! Ali je v naših meščanskih družinah res že tako malo krščanskega duha in *uta za bolesti in trpljenje bližnjega?!
Ne zaupaj svojemu zdravju in
moil. Nepredviden slučaj te lahko za vedno iztrga delu. Poidi k zastopniku Vzajemne zavarovalnice, da dobiš pojasnila glede zavarovanja zoper nezgode.
□	Blago srce Maribora. Vzvišena in uspešne so prizadevanja plemenitih ljudi, ki delujejo v tukajšnjem Podpornem društvu za revne učence. Dokaz temu je letošnja božičnica, ki jo je društvo priredilo meščanskim in ljudskim šolam. Razdalo je revnim učencem: 355 gotovih oblačil, 3+8 parov čevljev, 466 komadov perila, ЗГ1 žepnih rutic, 159 metrov blaga. 4 hlačnike, 2 kravati, 51 komadov volnenih izdelkov ter 48 kil volne. S temi predmeti je bilo obdarovanih 755 otrok iz najrevnejših družin. Da je moglo društvo nuditi toli potrebno pomoč, gre zahvala predvsem mestni občini, ki je s 50.000 Din podprla društveno blagajno. Nadaljnje zneske so darovali bniiska uprava in številni plemeniti zasebniki. Posebno so se izkazali zopet mariborski trgovci, ki so darovali lepu darila v blagu. čast in priznanje dobrim ljudem!
□	Misijonska razstava se otvori dne 6. jan. л dvorani na Aleksandrovi cesta 6. Odprta bo do 14. januarja.
□Proračun sprejet. Mestni finančni odbor je na svoji včerajšnji seji v neizpremenjeni obliki sprejel osnutek proračuna za leto 1934.
□	Otvoritev ogrevalnice bo prihodnje dni in sicer v I.judeki kuhinji v Strossinajerjevi ulici. Tlldi se bo iz fonda Pomožne akcije dal brezposelnim zaslužek pri gradnji ceste na Kal-vtirijo. Delavske in Koehove ulice.
jj Davčne zadeve. Mariborska davčna uprava opozarja davčne zavezance, ki imajo pravico do znižanja dopolnilnega davka zem-ljarine. da morajo vložiti tozadevno prijavo do konc.i meseca januarja 1934. ozir. najpozneje do 15. februarja. Pogoji, pod katerimi se zniža omenjeni davek, so razvidni iz tozadevnega razglasa, ki je objavljen na oglasni »leski davčne uprave oziroma obči tiskih uradov.
□	Cesta na vrh Sv. Urbana. Dolgoletna želja prebivalstva vzhodnih obronkov Kozjaka ПП v.wni rpfili in 7.V ezi i Mariborom se bo men-
da v doglednem času le uresničila. Kakor smo že |H>ročali, se je izvolil dne 14. maja 1933 tozadevni pripravljalni odbor, ki se je podal na delo z vso vnemo. Odboru je šel na roko tudi okrajni cestni odbor mariborski, ki je naročil svojemu inženjerju, da je izdelal načrte za novo cesto in sicer po terenu, ki so ga izbrali domačini. Cesta se bo zgradila |>o obstoječi izletniški poti, ki vodi iz Maribora mimo Lorenčičeve gostilne v Rošpohu do vznožja hriba Sv. Urbanu pri takozvaneni »Krivcu« in se začne nato vzpenjati po izletniški |x>ti mimo Formacherjevega vinogradnega posestva na vrh Sv. Urbana. Dolžina ceste bi bila cca 5 km 250 m; teren je jako ugoden, da bi bila potreb-ua samo ena serpentina, vzpon pa bi znašal samo 10%. Lastniki zemljišč gredo odboru zelo na roko ter so se pismeno obvezali, da dajo zemljišča brezplačno na razpolago ter bodo še sami z delom in vožnjami pomagali. Celotni stroški bi znašali za omenjeno progo približno R00.000 Din. Delo bi se razdelilo na več let. Radi ljudskega delu in brezplačnega dovoza bi se morda vsota nekoliko znižala. Ker se je odbor odločil za prej omenjeno progo, bodo strokovnjaki okrajnega cestnega odbora izdelali podrobne načrte. Upati je, da bo mogoče na pomlad že pričeti z začetnimi deli. ki se bodo vršila v etapah. Občini Kalilnica in Sv. Križ sta že določili v svojih proračunih primerne vsote. Nova cesta bo vezala |к> najkrajši poti Dravsko dolino s Kozjakom ter zgornjo Pesniško dolino ter bo velikega gospodarskega, tujekoprometnega in tudi strategičnega pomena.
□	Ker je soseda ustrelil in sicer Antona Kovačeca v Slavščini dne 7. oktobra t. 1. je bil 28 letni posestniški sin Jožef Musek pred mariborskim senatom včeraj obsojen na 4 leta in 2 meseca robi je.
□	Nezgoda dveh učiteljic pri smučanju. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 23 letno učiteljico Marijo Nachtigall in 23 letno učiteljico Melo Prinčevo. Obe sta se ponesrečili pri smučanju: prva si je strla levo nogo, druga pa levo podiahtnieo.
□	Vrane so izkljuvalc oči 72-letnemu mlinarju Štefanu žužeku. Pri prevozu moke v mlin, je utonil starček v Muri. ki ga je naplavila pod mlin. Truplo so prve odkrile vrane, ki so mu izkljuvale oči.
Celie
£> Osebne vesti iz celjske javne bolnišnice. Se-
kundarja celjske javne bolnišnice gg. dr. Ivan Pod-pečan in dr. Stanko Strnad sta pred izpitno komisijo v Zagrebu napravila državni zdravniški strokovni izpit. Čestitamo!	_
Halo je ljudi, ki bi vedeli, da so
odgovorni za vse škode, ki nastanejo radi njih neprevidnosti, malomarnosti ali pomanjkanja potrebnih varnostnih priprav. Take škode gredo letno v milijone. Vzajemna zavarovalnica take škode svojim zavarovancem krije.
& Celjska javna bolnišnica povzdignjena v bolnišnico I. vrste. Ministrstvo za socialno politiko je s svojim odlokom z dne 8. novembra 1933 odločilo, da se lahko pridobi v celjski javni bolnišnici zdravniška specijalizacija. Celjska javna bolnišnica ima danes štiri moderno urejene oddelke in razpolaga s 385 posteljami. Dnevno se zdravi v bolnišnici približno 300 pacijentov, vsega osobja, to je zdravnikov, uradnikov itd. je pa 90, od teh 33 usmiljenk. Iz vseh teh razlogov je izdalo ministrstvo celjski javni bolnišnici tudi zgoraj omenjeno pravico.
•0" Umrla je v celjski javni bolnišnici Šlutaj Lucija, žena delavca iz Šmartna ob Paki. N. v m. p.!
Naznanilo preselitve!
Vljudno Vam sporočamo, da se je
Prva
cel.iska
tovarna ogledal in brušenega stekla, stavbno in umetno steklaistvo s 1. januarjem 1934 preselila v nove prostore
Z« Kresi j o št. 14
Ob tej priliki se Vam za dosedanjo naklonjenost najtopleje zahvaljujemo in prosimo, da nam blagovolite tudi nadalje izročati svoja cenjena naročila, katera bomo izvrševali zmirai skrbno in točno.
j0 Lastnikom motornih in drugih vozil v vednost in ravnanje. V mesecu ianuarju morajo lastniki vozil (oeebne, tov. avtomobile, mot. kolesa, lija-kerske, polfijakerske vozove in bicikle) prijaviti svoja vozila pri pristojnem upravnem oblastvu, kjer dobijo tudi predpisane prijavne tiskovine. Rok prijave je do 31. januarja 1934. Do tega dne mora biti plačana tudi letna taksa za navedena vozila pri davčni upravi. Natančnejše podatke vsebujejo razglasi na občinskih uradnih deskah.
& Srečno in veselo novo leto želi in ee priporoča za nadaljnjo naklonjenost mannfakturna in modna trgovina Anton Bruni ec, Kralja Petra cesta 13.
& Smučarske hlače, puloverje, rokavice in noiiavice nudi poceni Kolbezen, Celie.
KRISTALI]A celie
Prerokovanje »jasnovidcev« ob zatonu 1. 1932, da bo I. 1933 leto hudih katastrof, se je uresničilo. Zgodovina beleži sicer še hujše katastrofe, vendar ee zdi, da jih toliko skupaj še nikoli ni bilo. Leto 1933 je vsaj po svetovni vojni odneslo krono vsega hudega in grenkega, kar more priti nad človeštvo: kriza je dosegla svoj vrhunec, beda je preplavila vse celine sveta, notranji neredi in upori so do dobra zrahljali temelje najtrdnejših držav in ob zatonu starega leta se še vedno ves svet zvija kakor v predsmrtnih krčih ... Samo eno, najhujše je bilo v letu 1933 prihranjeno že itak preizkušenemu človeštvu: nova svetovna vojna, ki je v znamenju po-gubonosnih strupenih plinov grozeče lebdela na obzorju.
Pisati o najhujši katastrofi, ki more zadeti človeštvo, o svetovni moriji, nam torej še ni treba. Saj je pa veriga drugih katastrof tolikšna, da jim ne bi prišli do konca, če bi jih hoteli našteti vse po vrsti.
V	naslednjem podajemo našim čitateljem samo pregled večjih nesreč, ki so se v letu 1933 zgodile širom sveta.
Dne 4. januarja 1933 je ogromni francoski parnik južnoatlantske linije »Atlantide« okoli 5 zjutraj na potu iz Bordeauxu v Le Havre zajel požar. Ogenj se je širil s strašno silo. Dve uri se je borilo moštvo parnika, da bi omejilo ogenj, toda brez uspeha. Velik del moštva, ki ga je bilo na krovu okoli 400, je rešil nemški parnik »Ruhr«. Skupnih žrtev je bilo: 19 mrtvih in 27 ranjenih.
Največji švedski zrakoplov »Forest Dream« je dne 7. januarja v pristanišču Goeteborg prav tako postal žrtev ognjenih zubljev.
Železniška nesreča v Romuniji. Na progi Te-mešvar—Krajova—Bukarešta je dne 10. januarja zjutraj zavozil brzovlak s polno brzino v osebni vlak, ki je stal na odprti progi poln potnikov. Vagoni osebnega vlaka so bili dobesedno zdrobljeni. Pri reševanju so našli 8 mitvih ter 12 hudo ranjenih. Pretresljiv je bil pogled na neko mater, katero so potegnili mrtvo izpod razvalin: krčevito je stiskala k sebi mrtvega otroka ...
Dne 10. februarja je v Ncunkirclinu eksplodiral plinski rezervoar, ki je obsegal 120.000 kubičnih metrov. Skoraj vse mesto je bilo uničeno zaradi eksplozije, hiše večinoma do tal porušene. Poškodovane so bile tudi hiše v okoliških vaseh v krogu 6 do 8 km. Pri reševanju so našteli 63 mrtvih in 160 ranjenih žrtev.
Dieselov motor je eksplodiral dne 14. februarja v tržaški rafineriji petroleja. Dva inženjerja in pet delavcev je bilo takoj mrtvih, pet delavcev pa so prepeljali v bolnišnico.
Osem rudarjov jc zasulo dne 14. februarja v rudokopu kraljice Luize v Hindenburgu v Nemčiji. Vse so našli mrtve.
NEMŠKI PARLAMENT V PLAMENIH
Dne 27. februarja zvečer se je po vsem Berlinu raznesla vznemirljiva vest, da gori poslopje Keichstaga. Veličastna stavba parlamenta je postala žrtev plamenov. Po mestu je zavladalo velikansko razburjenje, ker so bili vsi mnenja, da je to znak za začetek komunistične revolucije. Še v isti noči so prijeli požigalca Van der Lubeja, nad katerim je pred dobrini tednom sodišče izreklo smrtno obsodbo.
VELIKA POTRESNA KATASTROFA NA JAPONSKEM
Dne 3. marca je zadela japonski otok Hondo strahovita potresna katastrofa. Potresu se je pridružil še požar, ki je uničil vse ono, čemur je potres prizanesel. Med porušenimi kraji je tudi mednarodno znano kopališče Sabiširo. Nesrečna mesta so na vrh preplavili še morski valovi, ki jih je potres dvignil visoko v zrak. Katastrofa je po uradnem poročilu zahtevala 1553 mrtvih, 3338 ranjenih, pogrešali pa so še okrog 1000 oseb.
KATASTROFALEN POTRES
je obiskal 10. marca tudi južno Kalifornijo, tako imenovano filmsko deželo. Potres je bil posebno hud v Longbeachu. V Los Angelesu, San Pedru, Wilniingtonu in Plurmi so se vneli petrolejski vrelci. V Los Angelesu so počile še kanalizacijske cevii in voda je preplavila hiše. Število žrtev je bilo stia-liotno: 135 ljudi je obležalo mrtvih pod ruševinami, ranjenih pa je bilo več tisoč.
V	rudniku Gatesheard je 27. marca eksplodirala plinska naprava. Ubitih je bilo 7 oseb, 20 pa ranjenih. Eksplozija je bila tako huda, da so se porušile 4 hiše in pokopale pod seboj več prebivalcev.
Veliko angleško letalo »Empire Aiero Line«, ki je oskrbovalo promet med Londonom in Kolnom, se je 28. marca nad belgijsko morsko obalo vnelo in strmoglavilo na tla 30 km od Dixmuidena. Mrtvih je bilo 15 potnikov.
NAJVEČJA LETALSKA KATASTROFA VSEH CAS0V
se je pripetila dne 4. aprila na vzhodni obali Amerike. Pri New Yerseyu je silovit vihar treščil v morje največji ameriški vodljivi vojaško zrakoplov »Akron«. Na krovu je bilo 78 mož, med njimi tudi admiral ameriškega zrakoplovstva Moffett. Le trije možje so preživeli katastrofo, 75 pa jih je našlo smrt v morskih valovih.
Istega dne se je ponesrečil še drugi ameriški vojaški zrakoplov III«, ki je šel reševat ponesrečenega »Akrona«. Pri tem je prav tako padel v morje in se razbil. Od 9 mož posadke sta bila dva hudo ranjena in sta pozneje umrla.
Tudi za francosko letalstvo je bil 4. april nesrečen dan. Edini večji francoski vodljivi zrakoplov »E 9« se je pri zasilnem pristanku med viharjem pri Rochefortu prelomil in razbil.
6. aprila je do tal pogorela francoska radio-postaja v Toulotiseu, ki se je posebno v naših krajih zelo dobro slišala.
Ruski parnik »Rusija«, ki se je odpravil v polarne kraje reševat pogrešani ledolomilec »Maly-gin«, se je 26. aprila na jugu Spitzbergov potopil. Vseh 23 mož posadke je utonilo.
30. aprila jc eksplozija plinov v rudniku Ma-thias Stinnes v Essenu ubila 8 rudarjev.
Izletniški brzovlak Pariz—Nantes je 4. junija iztiril pri Nantesu. Nesreča je zahtevala 14 mrtvih in 100 ranjenih.
Strahovit potres je 25. in 26. junija divjal na otoku Sumatri v Sundskem otočju. Potres je porušil več naselbin in pod ruševinami je našlo smrt 424 ljudi.
Premogov prah je eksplodiral v rudniku Blu-menthal v Nemčiji. Pri eksploziji je našlo smrt 12 rudarjev.
4 mrtvi in 12 ranjenih je bilo, ko je 2. julija iztiril D-vlak na progi Stllttgart —Berlin.
V	ozemlju CTinrli v Maroku je 18. julija gorelo žitno polje v obsegu 40 kvadratnih kilometrov. — Ogenj se je razširil s tako naglico, da se niso mogli rešiti niti ljudje, ki so delali na polju. 31 ljudi jp zgorelo. 150 pn jih je bilo hudo opečenih.
V	noči na 19. julija so hitlerjevci rafzali 300 let staro kmeleko pasijonsko gledališče v Erlu na
Tirolskem. Med drugim je zgorelo tudi več znaiue-niitih zgodovinskih kostumov.
Tornado je pustošil 29. juliju v Pirni v Južni Ameriki. Povzročil je ogromno materi jalno škodo in zahteval poleg tega še 4 mrtve in 30 ranjenih.
Dva motorja sta trčila 30. julija pii dirkali na berliiiiskem stadionu: trije mrtvi in mnogo ranjenih.
80 kitajskih častnikov je doletela 21. sejiiem-bra smrt, ko so se peljali na fronto. Vlak, ki jih je vozil, je iztiril. Poleg 00 mrtvih so potegnili izpod ruševin tudi 200 ranjenih čusluikov.
Znani letalec Poes je 20. avgusta strmoglavil pri krožnem poletu nad Nemčijo s svojim spremljevalcem na tla. Oba sla bila mrtva.
Slavni prekooceanski letalec De Piueilo jo 2. septembra takoj po startu k poletu čez Ocean treščil s svojim letalom na newyorškeni letališču na tla. Aparut se je vnel in De Pinedo je zgorel.
50.000 ŽRTEV P0V0DNJI
Avgusta meseca je dolino ob reki Iluailgho n«, Kitajskem zadela strašna jiovodeiij. Кека Huangho je v svojem dolnjem teku preplavila ozemlje 450 kilometrov na široko. Cele vasi so izginile s površja. Okrog 50.000 ljudi so pokončali valovi.
Dirka v smrt. Pri avtomobilskih dirkah na milanskem dirkališču Monza so našli 10. septembra smrt trije najslavnejši avtomobilski dirkači Evrope: Campari, Borzaccine in groi (Jzaykowski.
Tovorni avto s 45 možmi Hitlerjevih napadalnih 1 čet je 10. septembia v bližini Solingena na ostrem ovinku strmoglavil v prepad Dižava je morala pla-j čati 10 pogreoov, 33 moz pa se na' njene slroške ! zdravilo v bolnišnici.
I NAJVEČJA NESREČA JUG0SL0V. LETALSTVA
12. september je bil za jugoslovansko civilno j letalstvo črn dan. Ljubljansko letališče je bilo pozo-I rišče velike katastrofe, ki nam je še vsem v svežem spominu. V gosti megli je treščilo v zid potniško leialo »Farmaii lioliiuh* in pokopalo pod seboj vse, ki so bili na njem: pilot Nikltin, mehanik Tr-kulja, učiteljica Ivana Piller, borzni seuzal A Lu-šin, akademik VI. šlrekelj, trgovec Konig iz Nemčije, Industrijalec Kosler iz Ljubljane in trgovec Žuraj iz Slovenske Bistrice.
200 hiš je vpepelil 10 sept. požar, ki je divjal v badenski vasi Oschelbronn.
Dne 24. septembra je strašen vihar porušil Tampico, mesto na vzhodni ebali Mehike, kjer so ogromni petrolejski vrelce iu rafinerije. Več tisoč mrtvih.
P0V0DNJI V SI 0VEN1JI
Slovenska zemlja je letos doživela hude dni. Že v zgodnji spomladi so divjate po mnogih slovenskih krajih povodnji, najhujša pa je bila jiovodenj konec septembra. Vse slovenske reke so prestopile bregove, preplavile ogromne komplekse polj in travnikov, odnašale mostove in rušile bivališča. Zlasti je hudo bila preizkušena stiužka dolina, kjer je stala voda na nekaterih mestih 30 metrov visoko. Povodenj je zahtevala ludi človeške žrtve, niateri-jalna škoda pa gre v težke milijone.
Dne 20. septembra se je Ire.-la zemlja v Abruz-zih v 1 tali,ji. Pod ruševinami so našli 16 mrtvih in 120 ranjenih.
KOLERA RAZSAJALA V INDIJI
■Zaradi velikanskih povodnji, ki so konec septembra divjale v Indiji, so izbruhnile med domačini epidemije in je za kolero umrlo 9000 ljudi. Po vodenj je porušila nad 7000 hiš, 20.000 pa jih j* bilo težko poškodovanih.
Grški parnik »Anula« se je 10. oktobra blizu rta Lukaote potopil. 21 mož posodke je utonilo
Most se je zrušil 10 oktobia v Milanu, kjer so gradili železniški nadvoz. Ubitih je bilo 10 ljudi.
Z raketo sta zgorela. Inž. Tiling, ki je bil znan po svojih poskusih z raketami, je 12. oktobra postal žrtev strašne eksplozije. Ko je polnil s pomečjo svoje sotrudnice raketo, se je smodnik vnel. Oba sta za opeklinami umrla.
Strahovit tajfun je konec oktobra divjal nad Japonsko. Uničen je bil otok Šikoku in potojiljen velik parnik »Jašina Maru«. Okoli 2000 ribičev, ki so ribarili na odprtem morju, se ni več vrnilo.
EKSPRESNI VLAK PADEL V PREPAD
Dne 24. oktobra dopoldne je ekspres Cher-bourg—Pariz skočil s tira na viaduktu nad reko Rouloir. Lokomotiva s tremi velikimi potniškimi vagoni je padla 10 metrov globoko v prepad. Mrlvih je bilo 40 potnikov, 100 pa ranjenih.
V	pristanišču Campbeltownu je 16. oktobra eksplodirala podmornica »L 26«:. Dva mornarja sta prišla pri eksploziji ob življenje, 12 pa je bilr hudo ranjenih.
V	Južni Afriki so v začetku novembra divjali hudi viharji, nalivi in nevihte. Strela je ubila okroc 100 ljudi.	b
NAJVEČJE LETALO NA SVETU
sovjetski zračni velikan »K 7« je v okolici Iiarkova v noči od 21. na 22. novembra s 14 potniki treščil na tla in se popolnoma razbil. Vseh 14 potnikov je bilo mrtvih, poleg njih pa še vseh pet mož posadke.
Ekspres povozil 17 delavcev Dne 14. decembra je zavozil vallorbski ekspres v bližini MouUianla v Belgiji v skupino delavcev. 17 je bilo mrtvih, med njimi tudi naš državljan Nikola Pazel.
Vlaka sta trčila 15. decembra blizu Poznanja. Osem oseb je mrtvih, 20 pa nevarno ranjenih. Ponesrečenci so bili po večini otroci, ki so se peliali v šolo.
Parnik zletel v zrak. 80 milj južno San Frančiška je 13. decembra zletel v zrak parnik »Emidio«. 40 mornarjev je požrlo morje.
Smrt na ledenih ploščah. V mrazu, ki je pri tisnil pred božičem, je bilo v Vzhodnem morju več ladijskih nesreč. Potopila sta se dva parnika z 11 mornarji, na ledenih ploščah pa, ki jih je vihar zanesel na široko morje, je zmrznilo okrog 30 ribičev.
12 rudarjev je 21 decembra ubila v afriškem rudniku Cranen plošča, ki je visela nad globokim rovom.
Vihar ubil 300 ljudi. V okolici Madrasn v Indiji je divjal pred božičem hud vihar, ki je ubil 300 ljudi.
KRONO PROMETNIH NESREČ V LETU 1933
pa je odnesla grozovita železniška nesreča na Fran roškem v noči od sobole na nedeljo.A'- rdgovcum roškem v noči od 23. na 24. decembra. Na progi Pariz—Strassbourg je brzovlak s strahovito silo treščil v vlak, ki je stal na progi. Vsi vozovi so bili nabito polni ljudi, ki so se z božičnimi darili peljali v Pariz. Štirje vozovi vlaka, ki je stal na progi, so bili dobesedno zdrobljeni. Našteli so 217 smrtnih žrtev in nad 300 hudo rnnienih. ,To je največja katastrofa v zgodovini železniških nesreč.
I _ in hrušrne š>pe dobite na'Cene epri MIRKO MlSKEC, LJUBLJANA VII Medvedova "i8. Šiška ■ Takoišnia dobava. Cene brtzkonkurtnčne
I' </,
»SLOVENEC«, dne 81. detembra 1983.
Omotično gospodarstvo
Omotičen jc, kdor zgubi vero v ravnovesje. Zdi sc mu, da sc vse ziblje okrog njega, boji se, da bo padel v propad, temni in meša se mu pred očmi. Ni mu za to. da bi se spravil naprej ali nazaj, išče samo trdne bpore, kam bi se naslonil ali sedel. Kako ;c naše gospodarjenje v današnith dnevih. Ce mislimo nazaj, se nam vzbujajo spomini na čase, ki smo o njiii prepričani, da so bil. dobri, če ne naravnost veliko boljSi od težav, ki nas tarejo dane--. Če gledamo okoli sebe, se nam zdi. da se vse ramo podira, če že ni podrto. Pogled v bodočnost pa je pogled v temo.
/V« prelomu
\a prelomu smo namreč. Kadar se velika *tvar Ionu, povsod poka, hrešči, se zvija človek pa o gleda, strmi, ne razume in ga |e strah pred tis o Tajno silo, ki vse to dela, pa ne vidi v tem delu ' ■ ■	reda, ne smotra, lakcmu prelomu v
,o za pričo sedaj mi. pa nas je
ne smisla, ne gospodarstvu
strah.	• i ,
I.omi se naša gospodarska miselnost.
Niso še
Ј.ШП1 5S	..... -	11, i •
daleč časi, ko smo mislili, da so dobrote, ki ,e Bo o z njimi obdaril zemljo, tukaj nekaj vec tam nek*aj manj, namenjene vsem ljudem, da )C tore) najboljši oni gospodarski red, ki skrb, za to. da so vsi ljudje deležni takih dobrot. Mieli.1. smo, da so posamezna narodna gospodarstva samo deli svetovnega gospodarstva, da ie svetovno gospodarstvo nekaj višjega, čemur se morajo podrediti posamezna narodna gospodarstva. Zdelo sc nam |e prav m dobro, če se narodna gospodarstva spopolnjujcjo med seboj, če so odvisna drugo od drugega. In res jc mislilo vsako narodno gospodarstvo, da je samo „osed med sosedi, da njegova lastna korist ien|a lam kjer se začne škoda za svetovno gospodarstvo. Ni bil to samo čisti gospodarski liberalizem, ki je poznal samo enako svobodo za močnega in slabega, bila 'c to zavest skupnosti, ki je sla preko narodnih in državnih meja in videla v mednarodnem sodelovanju korist zase in za ves svet.
Ta miselnost se lomi pred našimi očmi. bo se, ki io oznanjujejo. Mednarodni kongresi in konference poslušajo take pridigarje. Svet jih posluša, pa jim ne verjame več. Fodzavestno čuti to ni več res, da je vse to samo prazno govorienje, skoraj hinavščina. Ta stara miselnost je samo še na besedah, v dejanjih pa se kaže našim očem nekaj čisto novega, čisto nasprotnega stari miselnosti: vsako narodno gospodarstvo gospodari in se obnaša tako, kot bi bilo samo ono samo na svetu. Niti v -lavo mu ne pade, da bi se še imelo za del svetovnega gospodarstva, svetovno gospodarstvo mu jc v nadlego, skuša izvleči iz njega čim več koristi, zato luu pa tem manj dati. Trgovska, carinska, prometna, izseljeniška denarna, kreditna, devizna politika kateregakoli narodnega gospodarstva, nam nudi za to dan za dnevom dejanskih dokazov na izbero. Kdor bi jih hotel navajati, mu zman ka časa in papirja. So pa ti dokazi sama čisla dejanja, ne besede in teorije. Seveda ima nova miselnost tudi svojo ideološko garderobo, ki nosi naslov, gospodarska neodvisnost. V tej garderobi si izherc \sako narodno gospodarstvo svoj po".:m v gospodarski nedvienosti in ga potem še posebej prikroji svojim potrebam. Fašističen pojem o gospodarski neodvisnosti ie n. pr, zelo podoben liiller
tolažbo. Zato pa od svoje strani — čut odgovornosti za lastno usodo namreč pada — na vso silo zahteva vseh mogočih stvari od družbe. Čudno, eko-raj pravilo je postalo: čim manj bi mu bilo treba, tem bolj, četudi ne tem glasneje, zahteva pomoči od družbe. Ve pa, da mu družba njegovih želja in zahtev izpolniti ne more. Zagazil je v precep, ki iz njega ne more. Prelom, odnosno med njim in družbo ga jc zbegal.
Slo^o
od starega pojma gospodarstva
V največje težave pa je današnje gospodarstvo prišlo s prelomom v pojmu pogodbe. Pojem pogodb*, Ink, kot smo bili navajeni do sedaj nanj, ni samo steber kapitalističnega gospodarskega reda, spada tudi ined glavne opore naše sedanje kulture. Svetost pogodbe je bila do sedaj nesporna. Kdor ni mogel držati besede, pa je hotel ohraniti po-števno ime, se je moral pogoditi najprej na novo s pogodbenikom. I.e, če jc ta zahteval stvari, ki jih ni nihče smatral za mogoče, je lahko pogodbo
lahko razumljivo, da nihče več noče postati upnik. Kje* pa ni upnika, tam ni kredita; število držav brez kredita se množi od leta do leta. Države, kjer javni in privatni kredit ne šepata, prešteješ na prstih obeh rok.
Kakšno je gospodarstvo brez kreditnega ustroja, vemo iz skušnje zadnjih 3 let. Vkljub žalostnim skušnjam pa države še zmeraj партеј ubijajo ostanke kreditnega tiittm« z zakonodajo, ki mu še enkrat več škoduje, kot koristi.
Rušenje kreditnega ustroja
Rušenje kreditnega ustroja je v i,voj:h psiholoških in materialnih posledicah podobno inflaciji. Ko je Evropa pred 10—15 leti doživljala inflacijo, jc le malokdo mislil na strašno gospodarsko opustošenje, ki ga je inflacija pustila za seboj. Ubila je vero v stabilnost denarja, obubožala je revne in bogate. Vtisnila pa je celemu našemu gospodarjenju še prav poseben pečat: vsak je s svojimi do-i hodki in s svojim premoženjem skušal gospodariti tako, da se izogne morebitni novi inflaciji. Strah pred novo inflacijo in razpolaganje s premoženjem in dohodki pod vplivom takega strahu sta speljala milijarde kapitala v nepotrebne in nerentabilne naložbe. Tako zvana »zlata klavzula. , otrok tega strahu, je prevladovala v narodnem in svetovnem
prelomil, s pristavkom seveda, da jo bo začel takoj j gospodarstvu. Prav podobne posledice, ki nanje
zopet izvrševati, kakor hitro pogodbenik od njega ne bo zahteval več nemogočih stvari. Kaj se lahko naredi in kaj ne, o tem pa je bilo na vsak način treba doseči ali vsaj skušali doseči sporazum med zamudnikom in pogodbenikom. V tisoč in tisoč va-rijantah, toda vedno v okviru teh načel, so se izvrševale do sedaj pogodbe.
Danes je to drugače. Pojem pogodb je postal nekaj relativnega je postal predmel sporov različnih naziranj. Družba, ki je do sedaj po državni zakonodaji, po običajih in po pojmu o poštenosti varovala svetost pogodbe, jc odrekla tem trem oporam svetosti pogodbe pomoč javnega mnenja. Prvi dve opori sta že zelo opešali, ostal je le še pojem o poštenosti. In prišli smo tako daleč da pri sklepanju pogodbe bolj gledaš na poštenost pogodbenika kol na vsa druga sredstva, ki jih nudijo za-| konodaje ali obiaji. Kar samo po sebi nas je pri-■ peljalo do tega, da cenimo izvrš jivost pogodb po i času, ki jc zanjo potreben. Vera v kratkoročne pogodbe je še nekako splošna, v dolgoročne je pa
skoraj nihče ne misli, bo imelo tudi rušenje kreditnega ustroja. Sedaj bo in je ''eloma že za?cl vsakdo razpolagati s svojimi dohodki in svojim premoženjem tako, da ja ne postane upnik. Ne vidi več varnosti v nobeni klavzuli, tudi v zlati ne. »Premoženje v nogavici« je šele prvi poav tega novega gospodarjenja z dohodki in premoženjem. Gospodarski razvoj bodočih let pa bo ustvaril še celo vrsto podobnih pojavov, ki nanje danes še niti ne mislimo.
Gospodarski pregledi ob koncu lela morajo imeti kopo lepih lastnosti. Imeli ji!i bodo tudi letos. Predvsem bodo kazali na vse, kar je bilo v letošnjem gospodarskem življenju dobrega, vzbujali bodo upanje v boljšo bodočnost. Hralo se bo lepo, samo vere v laka obetanja bo manjkalo, Omolice v gospodarjenju namreč še ni konec. Tudi pr hol-nje leto je še ne bo. Bati bi se bolj morali, da bodo ameriški eksperimenti z denarjem, nemško grizenje mednarodnih gospodarskih dogovorov in pa lio-matije v Srednji Evropi tudi v prihodnjem letu
da vse ] skoraj ni več. Posebno trpe pri tem pogodbe, ki ' ovirali vsako razčisčenjc gospodarskega življenja
so zvezane s kreditom, ali pa ki je kredit naravnost njihova vsebina. Vse take pogodbe so dolgoročne. Pri lakih pogodbah jc upnik naravnost izročen na milost in nemilost dolžnika. Le preveč
po svetu. Daj Bog, da bi te ovire bile samo zavora na poli k zboljšanju, ne pa oznanjevalke nove depresije!
Ivan Avsenek.
Kaj pričakujejo delavni stanovi
od teia 1934
Obrtnik se boji industrijske konkurence
'lil v
preproato jo odgovoril lin naše vprašanje. K;ij pričakuje obrtništvo od novega letn, obrtnik, k: nuni ji; ppvcdul: Želeti •-•--■
jevskemu, pa vendar nista enaka. Različno izvaja- , nje v praksi jih loči, po različni praksi pa se , ustvarja različno pojmovanje istega pojma.	j
Stara miselnost je bogata na teorijah, sporni' j nih na dobre čase, ves predvojni gospodarski na- j predek govori zanjo. Zalo ni čuda, da se na bese- | dah ogreva zanjo, kdor ne vidi preloma. Njegovim i besedam pa ne verjame nihče več, vera v med- j narodno gospodarsko solidarnost je proč. Nova mi- I sclnosl z avlarkičnim ozadjem pa pridobiva na zaupanju. Če dokazuješ še tako lepo koristi stare mi- ' selnosti o mednarodni solidarnosti, ne verujejo ti. če si pa izmisliš še tako neverjeten način, kako bi uničil ostanke te solidarnosti, takoj ti bodo verjeli, *cludi se o vrednosti takega načina ne bodo strinjali s seboj.
Žrtev - mednarodna trgovina
Žrtev tega preloma jc mednarodni gospodarski ; promet. Toda ne sam. Takoj za njim so proizvajalci izvoznega blaga. V industrijskih državah propada industrijska, v poljedelskih pa poljedelska produk- i cija. Tudi naša. Domači trg ne nudi doali odjema, ! na svetovni trg ne moremo, kot bi radi. Cene za deželne pridelke so pod svetovnimi, ne dajo več zaslužka, kupna moč in kreditna sposobnost padata na kmetih skoraj do ničle. Zato se mora do skrajne , meje skrčiti tudi oni del domače proizvodnje, ki dela samo za domači trg, kreditni sistem pa polagoma popolnoma propade. To doživljamo, lo nas , čaka.
Lomijo se pa tudi vsi odnosi človeka do gospodarstva. Do nedavna smo vedeli, da jc gospodarstvo radi človeka tu. Človek kol tak mu je bil namen. Zalo je človek mogel odgovornost za svojo usodo prevaliti samo deloma na gospodarske razmere, predvsem pa je bil sam svoje sreče kovač. Gospodarski red mu je zagotovil svobodo gibanja, konsuma in gibanja, pomagal mu je v različnih oblikah, če ga ie zadela nesreča ni mu pa jamčil za usodo njegovega blagostanja, človek je vedel, da sc sme zanesti predvsem na svoje umske in moralni. sposobnosti, potem šele na soseda in družbo. Zato ie bil v njem razvit posebno čut odgovornosti zase in za svojo usodo. Vedel je, da ga bodo smeli vprašati, pocenili in zakaj, če se bo obrnil na tujo l>omoč, in da jim bo moral dali odgovor. Odnosi med človekom in družbo so bili urejeni po nespornem pojmu odgovornosti-, človek je vedel, zakaj jc odgovoren, družba tudi. Ako so sc v tem poiavila različna mnenja, ni bilo težko najti pravilne rešitve. ali pa zdravega kompromisa.
Človek je zaradi gospodarstva tu
Dtanes je stvar že drugačna. Ni gospodarstvo radi človeka tu, ampak človek radi gospodarstva. Cc' gospodarski razvoj je začel slremeti za tem, da podredi človeka družbi. Zato naj mu pa družba odvzame odgovornost za njegovo blagostanje. Tega seveda ne more narediti v okviru sedanjega gospodarskega reda, zato začenja preurejati gospodarstvo v nov gospodarski red, ki pa še ni izdelan ne v teoriji, ne v praksi. Preurejanje obstoji zato sedaj predvsem v rušenju sedanjega gospodarskega reda. I'ako človek počasi in nevede izgublja svobodo gibanja, dela in konsuma, kajti te trojne svobode mu « dosedanjem obsegu ne more dati noben nov gospodarski red, naj bo to stanovsko, načrtno, avtar-kično, socialistično ali komunistično gospodarstvo. Komunistično je to trojno svobodo že itak vrglo ■led staro šaro — v teoriji in praksi. Človeka pa je dosedanji gospodarski red razvadil s to troino svobodo, Čeprav mu ni dala zmeraj kruha, vplivala pa e bistveno na vse njegove misli in delo. Sedaj jo počasi izgublja in se šele začne zavedati, kako široka je bila. Žal mu je zanjo, ker mu nihče ne ve povedati, s čim in kako bo poplačana. Praznih obljub namreč ne mara v plačilo. Kvečjemu so mu v
• v
n

an je.
I« .
>i bilo dosti, /ili pn se mi. tla prej uresniči večina uuše bojazni in skpra.j •srečni bi bili. če se uresniči oil naših želja v .'••a j nekaj glavnih. Smo stan, ki naglo ш proti svoji krivdi propada. SI aro |>oštcnjo izginja in 'izginja iuili '-poslov .iii je do poštenega vesliii",'« .dela, čeprav je malo dražje. Velika industrija nam konkurira s .sredstvi, ki se jih le težko, ali pa sploh ne moremo ubranili. Skoraj vsemu obrtništvu je že odvzeta možnost proizvajati cele stvari in ve- naš .stan životari prav /a piti\ le o:l poplavljanja. Najprej se je lo pričelo pri mizarjih, zlasti manjših, ki si ni.-o mogli omisliti dragih strojev, potoni je prišlo na čevljarje, sedaj so na vrsti krojači, že davno .so bili kovinski obrtniki in tako nas počasi drug /i drugim davi industrijska konkurenca. I'a ko t>i so ta konkurenca vsaj količkaj ravnala po geslu živeti in živeti pustiti. Le nutlo je specijal-nih obrti, ki jim industrijska konkurencii ne more do živega. Pri vsem tem pa industrijski proizvodi kljub svoji navidezni cenenosti niso nič cenejši ml obrtniških. Grdo pa je od industrije. da mini prevzema celo še popravila, kaj nihče lic pomisli, dn se tira s tem v obup cel stan, ki je /a knietiskim mi deželi in v državi največji.
Obrtniki edvsein pričakujemo od novega leta. <l<i naš obupen položaj upoštevajo predvsem davčne oblasti, dalje, da nam razne državne denarne ustanove omogočijo s cenenimi krediti, zasebni denarni zavodi pa da olajšajo .svojo likvidnost ter tako omogočijo vsaj nekoliko živahnejši promet, suj marsikdo bi rini kupil ali naročil |>ri nas, pa ne more. ker ne more do gotovine. < )d upravnih oblasti pa pričakujemo, d« oinojc kolikor toliko uma/ano konkurenco industrijskih, /lasti tujih industrijskih izdelkov, ter da podpro naša zadružna stremljenja. s katerimi se skušamo /a silo rešiti. Predvsem pa naj se pomore kmetu do denarja, zakaj kmet je Se vedno glavni kupec miših izdelkov .<
Trgovec zahteva olftjšanie izn.ene
V.sc bi bilo. ljudje bi kupovali, blaga je dovolj, varnostne in prometne razmere so urejene. pritožb če/ postopanje carine in drugih, sličnili uradov že davno io več. potrebe ljudstva po blagu so velike, vse je tu, šarilo malo jih je, ki so v stanu, da kaj kupijo. Mislim, da bi se že moral najti kakšen način, da bi se pospešil dosedanji obtok denarju. Ko bi denar j bolj naglo krožil med ljudmi, bi bilo /a vse i boljše, to pa bi bilo seveda konec krize. Morda ' nuni ta dolgo zaželjeni konec prinese I. 1*»34.
Druga stvar pa je, da je v našem stanu . preveč konkurence. Včasih je trgovec delal / malini dobičkom in ker jih jc bilo manj. kakor sedaj, so prodali v eč blaga. Pozneje, v letih i konjunkture so naši številni stanovski tovariši I nadomestili s primerno večjim brutto dobičkom pri blagu, da so mogli kriti režijo.
Dandanes ni mogoč ne prvi iu ne drugi nu-. čin. Delati z velikim prometom za navadnega i trgovca dandanes ni .samo umetnost, temveč j prej čudež. Delati velike brutto in netto dobičke pri majhnem prometu pa je vzpričo veliko konkurence in slabe kupne možnosti ob-j činstva, prav tako čudež, /manjšati režijske stroške tudi ne gre, ako ne pristanejo na to vsi činitelji. Med režijske stroške pa seveda štejem davke, razsvetljavo, najemnino za lokale, plače osebju itd. Osebno nisem za znižanje plač našemu osebju, ker jc žc itak plačano manj, kakor je <leio vredno. Morda se Ik> v I. 193+ posrečilo znižati kakšen drug faktor v režiji. Upajmo pa. da ljudje le pridejo malo več do denarja in notem bi mogli tudi mi lažje dihati.«
Predvsem naj povem, da je dandanes najceneje ni svetu naše drlo. Za vsake berinke v inarje dobi vsakdo dandanes delavcev, kolikor hoče. Žalostno je. da gredo pri licitaciji naših mezd navzdol tudi oni podjetniki, ki imajo javna dela. Celo pri kvalificiranih delavcih se to po/na. saj nuni vsakdo lahko odgovori, naj si pa preberemo, če nismo zadovoljili. Tudi bi moral zakonodajalec poseči vmes in določiti one me/de. primerne po strokah, da ne bi nihče .smel plačevati nižjih. Predvsem nuni morajo ' zagotoviti skromno in dostojno življenje z« na-' še delo.
Druga stvar, ki jo pričakujemo od novega lotil, je pri/nanje, da smo ljudje, kdaj neki si bodo boljši- ljudje nehali domišljevati. da smo sami izv ržki družbe, ker .si drugače no /iiamo služiti krulili, kakor /. rokami. Delavec je predvsem človek, nobena baraba, izjeme so v vsakem stanu, v našem lič več, kakor v kakšnem drugem.
Plačujemo drage in visoke socialne dajatve, Zato imamo pravico, da an.s v socialnem zavarovanju tudi smatrajo /a dostojne ljudi, ki . nismo bolni za zabavo, če zbolimo, temveč ker je -zahtevala to nesreča. Nemogoče pa je, da bi nam novo leto prineslo kakšno poslabšanje že dosednj nezadovoljivega soeinl. zavarovanja.
Na vsak način pa se mora končno najti na i čin, kako bi se zmanjšal pritisk brezposelnosti, i ki ogroža ves slan. tudi zaposlene. lhc/po«elni 1 naj dobe tlelo pri javnih gradnjah, pri raznih drugih velikih delili, potem bomo tudi zapo-. tilerii zadovoljni, ker ne bomo imeli več občut-| ka, da čuka na vsako možnost zaposlitve vsaj ' deset drugih, ki bi delali še za slabšo plačo I O 1. 1933 so govorili, da sc bo obrnilo na boljše, i upajmo, da sc bo to /godilo vsaj 1. I')"4. če «' j ni dosedaj. Saj dosti drugega, kakor upanji i nam res ne ostane!«
Kai pričakuje kmet
Slovenski kmetje ne moremo ne naprej, ne ' nazaj s svojim gospodarjenjem in samo ležko trpi mo. Razlika med tem, kar pridelamo in prirc imo ter lem, kar kupujemo, se je v preteklem lelu ie povečala. Izvzamemo le nekaj stotin srečnejšh j hmeljarjev, ki imajo radi posebn.h okolnosli za kratko dobo malo boljšo konjunkturo.
Vsaj dei naših starih zahtev bi nam leto 1934 lahko uresničilo! Še vedno smo dosedaj zastonj ča kali in zahtevali svojo kmetijsko zbornico, čeravno I smo po številu in produkciji prvi v državi. Toliko se besediči, kako moramo imeti ljubezen do grude in dela, toda možnost, da sami povemo svoje misli, slavimo svoje predloge, dajemo svoje strokovno mnenje v svojih organizacijah in ustanovah, tega nimamo.
V dobi svetovnega gospodarstva in svelovne j konkurence, ko so prometna sredstva vsled svoje izpopolnitve dosegla neverjetno lnlrc.st in ogromen obseg ler omogočujejo do sedaj nepojmljivo izmenjavo blaga, torej tudi naših kmetiskih produktov, smo slovenski kmetie zelo zaostali, Vnovčenje se vrši sedaj v velikih množinah ter pretežno v standa-riziranem in tipiziranem stanju. Naše slovensko malokmeliislvo zamore izvrševati lo le v nakupnih in prodajnih zadrugah toda tikaj bistveno bolj nazadujemo, kakor pa napredujemo. Glede nakupnega in prodajnega zadružništva nam mora prinesti novo leto nove podvige in nove požrtvovalne ljudi, ki se bodo z globokim znanjem in 6 toplim srcem posvetili službi svojega naroda na tem polju.
Toda bo'imo še skromnejši v svojih upih in željah! Vsaj denarni promet, mobilnost naših vlog naj se našim denarnim zavodom omogočil Imamo v Nemčiji in na Češkem, v drugi ob!iki tudi v Ameriki in na Angleškem tako lepe praktične vzglede, pa jih ne uporabljamo in ne prilagodimo našim razmeram in potrebam. Da sc na'im zavodom, ki so slovensko malokmetijslvo rešili gospodarskega suženjstva in mu zadnja desetletja omogočili napredek, vrne možnost denarnega prometa, to ni ne-ustvarljiva naša potreba, zahteva in želja za leto 1934.
Pri trgovinskih pogodbah je treba imeti pred očmi tudi iivljcnskc potrebe našega slov. malo-
Preni čaj „Triglavska roža"
pri
vseh pljučnih obolenjih, zlasti pri kašlju. naduhi, katarju, bronhij, liripi. vnetju sapnika. "
t'os|)ošii.1e tinti presnovo. I'osjiciumi presnova škratu jiroens rdravt Jon Ja -Triutavslin roža* su dobi v vsaki lukarni sunili v orifrlnuloili zavitkih pn 17 Din. Naročilu sprejema »TrlcrlavskH roža« Ljubljana, poštni preitio ;i.
CMobr min. znane, pol, in tiar. zilr. S. 20.54i/8a,
kmotijstva in ne imeti pred seboj samo zahtevo
0	tobaku, težkih prašičih, koruzi, pšenici in slivah! Ostrižene smo pohlevne ovce dovolj, skrbite tudi, da nam bo vsaj malo tudi volna rastla!
Slovenski sadjar in vinogradnik pričakuje v novem letu ugodnejšo letino, a treba je misliti žc sedaj na odpravo ovir, ki so v kontingentih, deviznih predpisih, prevoznih larifih, v carinah in drugih ovirah pri nas in zunai naših meja. Treba tudi mislili na potrebni obratni kapital.
Svoje želje in upravičene zahteve po organizu-ciji cenejšega zdravljenja nas, kmetskega ljudstva in naše živine, moramo pač odložiti na bo.jše čase!
1	o je sedaj samo za mesta in trge ler njihove neposredne okolice. Kmet s svojo družino in živino mora samo boguvdano čakati, da ga močna narava sama ozdravi ali da ga preselijo Ija, kjer ni več trpljenia.
Besede regulacija in melijoracije so nam zadnja leta ne samo tuje po izvoru, temveč tudi po vsebini in vendar imamo toliko neurejenih rek, potokov in hudournikov ter zasneženih dolin. Bog nam daj dočakati še dobo, da se bodo na naših domovih zamogli manj oglašati eksekutorji in fi-nancarji in več inženirji!
Še mnogo bi bilo, kar bi imeli kmetje povedati k novemu letu naši javnosti in vsem drugim stanovom. Prepričani smo, da bi zanesljivo bilo bolje, ako bi zasebno in javno živ"enje preveva! duh dejanskega krščanstva. Da vsaj v novem letu ta duh med nami napreduje, je naša na globokejša zelja za novo leto. Saj samo zavest dolžnosti do boga in tdižnjeća zamore uspešno preurediti svet in čim več bo krščanstva v dejanju, leni prej in tem izdatnejše nam bo po blagoslovljenem lastnem delovanju vse drugo dodano v žlahtnih sadovih Le ako bo tudi slovenski kmet zamogel iz srca vsakomur rečt: Bog daj srečno novo leto!
Viničar ob novem letu
S vojs t v o človeka je, da jc nezadovoljen, Toda malo bo poklicev, kjer bi bilo nezadovoljtsvo in razočaranje v letu 1933 tako utemeljeno, kakor med vmicarn. Blagoslov uspeha ni bil nad vini-carskim delom v preteklem letu, kajti vsled raznih vremenskih in drugih okolnosli je vinska trta slovenskim vinogradnikom povprečno zelo slabo obrodila, čeravno fe bilo dela česlo več in je bilo težavne se, kakor pa v ugodni letini. In ta neuspeh občutimo viničarji često še bolj, kakor gospodarji sami.	6
Žc o'o zaposlenosti je viničar revež, saj je trpljenje njegov delež in beda njegov stalni »kruh«. Izjemo tvorijo le viničarji pri bogatejših posestnikih v bližini mest, ako imajo izdatnejše naturalne deptilale Zalo pa je beda v Halozah med viničarji lem hujša, samo da je trpljenje mani op'ižfe-'" no, kakor pri rudarjih in industrijskih ter o.bftaih* delavcih po mestih in industri:skih krajih
Ako sc ob novem letu iz vrst delovnega ljudstva naj sliši tudi glas viničarja, da izpove, kaj si želi in kaj pričakuje v bodočem letu, bi pač imel na kratko povedati sledeče:
Pred vsem si želi viničar več ljubezni in več razumevanja in vpoštevanja za svoje težko delo v celoti. Viničarski red, ki nam ga je za ozemlie mariborske oblasti dal bivši oblastni odbor, ie prvi važnejši korak k olajšaniu naših razmer in zboljšanju našega položaja. Ne iščemo darov in miloščine, samo dela hočemo in to defo naj nas in naše rodbine redi ter omogoči najskromnejši človeka vreden obstanek.
Viničarsko delo je sezonsko. Ko trta počiva, moramo večinoma počivati tudi viničarji: dela ni in s tem seveda tudi ne zaslužka. Najtežje in naj-bridk eiše je sedaj v zimi. posebej meseca decembra in januarja, deloma še tudi februarja. Za ta čas bi se moralo preskrbeti drugo delo, bodisi doma v hiši, bodisi zunaj v javnih zgradbah, kakor so ceste, regulacije rek, melijoraci'e in drugo. Rešili problem, kako skraišati s poštenim delom in zaslužkom viničarjeve neprostovobne dolge, neplačane ■ počitnicc«. je izredno važen problem in vsaj več razpravljanja o njem pričakujemo v novem letu.
Olajšati ali sploh omogočili strokovno izpopolnitev in izobrazbo viničaria, je nadaljn:a želja in polreba, ki jc v znatni meri izvedljiva tudi v sedanjih težkih časih. Ukaželjni viničarji bodo z ve-sel'em in s hvaležnostjo sprejemali vso takšna smolreno izvedena stremljenja.
Napredek in upoštevanje slanu — tudi vini-carskega — pa sta odvisna ludi od volje in samozavesti prizadetih samih. V tem oziru je vini-čarjem potrebna izpopolnitev njihove strokovne organizacije. Storjeno je že marsikaj lepega in koristnega posebej po neumornem prizadevanju Petra H ozmaiia, leda storiti jc treba še več in tukaj morajo viničarji sami imeti več zanimanja in samozavesti. l udi v tem oziru )c v novem letu mogoč napredek, ki mora obrodili potem -amo blagodejen sad
V
no. eni letu si viničarji želimo tudi napred-
ka v miselnosti, da bi zavesi vzajemnosti prodrla bolj v vst delovne sloje, saj jc delo naša skupna pravica in naša skupna dolžnost. Duh pravega krščanske;: bratstva naj veje med nami, pr bo naše delo bolj blagoslovljeno nam vsem.
Kaj naj ob novem letu odkrivamo svoje ."orje? Kdor prebiva v tuji, večinoma slabi hiši >n se v eni sami več ali manj majhni sobici stisfcn ot» preložilo hl.tdni peči s svojo rodbino, kjer je navadno število otrok večje, kakor števiio vse;'« njegovega pohištva, kdor gleda svojo dcco napo! nago in boso, kdor dan za dnevom zre sam gladen s solznim očesom, kako sc iz Izsušenih obrazov otrok stekleno svetlikajo gladne oči, ta pač v svoji bedi molči in si nili lic upa sanjali o so-cijalnih, zdravstvenih in drugih ugodnostih. S-c-čen jc žc, ako nasiti sebe in svoje v dobi brezdelja vsaj enkrat na dan pošteno s krompirjem v oblicah, z nezaheljeno repo in par fižolčki; .s;ij kruhka v miznici cclc tedne in mesece tli! Bratje, to je vestna in verna slika stotine in stotine vi-ničarskih rodbin posebej letos ob novem lelu v naših Halozah in deloma v Slov. goricah! In s hrepenenjem po ugodnejšem letu in po delu za najskromnejši zaslužek — 8 do lil dinarjev brez hrane na dan — stopa večina tiovenskih viničariev v novo leto Ko molite bratje! *Dai nam tinne« naš vsakdanji kruh« in uživate ta božji blagoslov, tedai mislite malo tudi na nas. ki smo z vami vri-J ustvarjeni pr. Njegovi podobi'
Nadvse zanesljivo
prorokovanje za teto 1934
Spodaj levo: železniška nesreča pri Bonne-ville v severni Franciji 25. oktobra.
>Ti se še vedno voziS v II .razredu?« >Sem pač prisiljen. Moji upniki se >vwaju tretjem«
Kar bomo sejali, fo bomo zeli
Leto 1934 bo natančno 34. * tem stoletju.
Meseca prosinca bo še precej mraza, posebno na prostem. Ni izključeno, da bomo meseca prosinca izpod neba dobili dosti babjega pšena, ki se bo pa spremenilo v vodo. Na koncu tega meseca, ki bo imel letos 31 dni, bo postavljena sreda.
Mesec svečan se bo odlikoval po tem, da bodo ljudje po Evropi in Ameriki bolehali za posebno boleznijo, ki se bo razpasla v pravo epidemijo. Bolniki se bodo v zaprtib prostorih vrteli cele noči in bodo to imenovali plesno zabavo. Ker pa stoji ta mesec v znamenju raka, se bo zgodilo, da bo padel pust na 13. dan tega meseca, kar se bo zgodilo ravno v torek. S tistim dnem bo bolezen v glavnem prenehala. Zato pa bo mesec imel le 28 ali kvečjemu 29 dni. V tem času. ki se bo imenoval predpust, se bo pomožilo veliko deklet in celo vdov.
Sušeč bo 1. 1934 zelo suh. Zaradi velike suše marsikdo že 1. dne sušca ne bo mogel plačati stanarine, drugi ne davkov, tretji ne obresti. Marsikdo pa bo lahko plačal eno ali drugo. Mraz ta mesec ne bo tak, kakor je bil v prosincu. V Cikagi v Ameriki se bosta spopadla en Slovenec in en Irec zaradi pomanjkanja prohibicije. — Ta mesec se bodo ženili ptiči.
Mali traven ali april bo zaslovel po slabih dovtipih in potegavščinah, ki bodo šle v klasje posebno 1. aprila. — Športno društvo Ilirija bo prisiljeno svoje drsališče zapreti. — Na Francoskem, na Laškem in v Južni Ameriki bo nekaj ljudi umrlo, drugi bodo pa še živeli. — Pričakovati je, da bo ljubljanski tramvaj ta mesec dograjen. Ni pa pričakovati, da bi ljubljanske ulice nehali razkopavati.
Veliki traven se bo v letu 1934 imenoval maj-nik. V Beli Krajini ne bodo imeli več snega, pač pa ga bo na severnem in južnem tečaju dovolj. — Z gotovostjo lahko napovemo, da bo ta mesec Ljubljanica zopet smrdela. Vseeno pa se bodo ob njej rsak večer sprehajali zaljubljeni pari.
Rožnik aH rožni cvet ali junij se bo odlikoval po tem, da bodo po vrtovih začele cveteti vrtnice. Mnogo ljudi bo sililo ob nedeljah iz mest na kme-
te: eni s tramvajem, drugi v lastnih avtih, tretji pa peš. — Sloveč državnik v južni Ameriki bo dobil yelik red, v Italiji bodo govorili največ po laško, Madridu pa po špansko. Vendar Eskimov, Grenlandcev in Malajcev to ne bo spravilo iz ravnotežja. Zato bo tudi zunanja politika ta mesec uravnotežena.
Mali srpan ali julij bo stal v znamenju srpa. Kmetje bodo želi, če so kaj sejali; bogatini pa in taki, ki žive lahko brez dela, se bodo ta mesec skrili v vodo, kjer se bodo učili plavati po cele dneve.
Tudi ves mesec veliki srpan bodo kmetje želi in kosili, če jim ne bo nagajalo vreme. Pričakovati pa je mokrih padavin, če ne bo sijalo solnce.
—	V južni Afriki bodo ta mesec imeli hud mraz in sneg, torej pravo zimo.
Mesec kitnovec bo imel to posebnost, da se bc 21. dan tega meseca začela jesen, in sicer natančno na petek. — Skozi puščavo Saharo bo jezdilo več karavan. — V Kaliforniji bo več Indijancev ko na vsem štajerskem skupaj. Pač pa bodo v Kaliforniji kopali zlato, na Štajerskem pa ne. kar bo velika razlika v valuti.
Meseca vinotoka ali oktobra bo dozorelo grozdje po Štajerskem in Dolenjskem. Na Gorenjskem pa še ne bo zrelo, a ga bodo vseeno pili. Gorenjski vinogradniki bodo vino takole pridelali: Na vsako kilo gorenjskega grozdja bodo nalili vode. To bodo zmezgali in zmečkali. Kar bo iz tega priteklo, bodo imenovali letnik 1934. In liud;e bodo vse popili, še plačali bodo, da smejo piti.
Meseca listopada se bodo ogolili ljubljanski kostanji. Sava pa ne bo tekla mimo Maribora proti Št. Ilju, ampak mimo Kleč in Št. Jakoba proti Zagorju. — Ker Ljubljanica še ne bo regulirana, bo tekla nazaj in smrdela
Meseca grudna ali decembra bo očak Krim dobil belo kapo. Tudi po ravninah bo zapadel sneg.
—	Že sedaj priporočamo, da si dotlej vsak nakupi kaj kurjave, ker sneg je mrzel. — Ker bo v tem mesecu začelo zmrzovati, smemo pričakovati, da bodo zato začeli gradili v Ljubljani nov tramvaj
—	v Bizovik.
Lelo 1934 po Kristusovem roistvu
Gregorijanski koledar je danes najbolj razširjen v kulturnem svetu. Po njem računajo v javnem in zasebnem življenju, po njegovih dnevih si ljudje urejujejo svoje delo. Toda poleg gregorijanskega koledarja obstojijo še drugi, ki slone navadno na verskih izpovedih.
Mi bomo jutri šteli 1. januarja 1934. po Kristusovem rojstvu. Novo leto je torej 1954. lelo britanske dobe.
Toda jutri napoči tudi 7743. leto bizantinske dobe, ki se začenja 1. septembra 1934. po gregori-janskem koledarju,
in tudi 5695. leto Udovske dobe, ki se začenja t zahodom solnca dne 20. septembra po gregori-janskem koledarju.
Leto 2687. poteče od ustanovitve Rima po Va-ronu. To leto se prične 1. januarja po gregorijan-skem koledarju.
Leto 2681. dobe Nebukadnezarja se začne 27. aprila 1934.
Leto 2593. japonske dobe se prične 1. januarja 1934 po gregorijanskem koledarju. To je v istem času 8. leto periode Sova.
Leto 2245. grike dobe ali dobe Seleueide. Ta koledar je še- vedno v veljavi v Siriji in se začne 1. septembra, ali pri drugih verskih sektah 1. oktobra v 1. 1934. Po stari metodi računa čas tudi Damask.
Leto 1650. Beoklecijanove dobe, ki se prične 29. avgusta 1934 po gregorijanskem koledarju.
Leta 1552. mohamedanske dobe ali dobe He-fira, ki se začne dne 25. aprila 1933 po solnčnem zahodu.
Poleg tega ima astronomska veda svojo lastno teoretično dobo po julijski periodi, ki je tako dolo-
čena, da je 1. januarja 1933. zanjo 2,427.074 dan. Računa se po gregori'anskem koledarju. Po tej periodi je naše leto 1934 6040. leto julijanske periode.
Nov koledar:
13 mesecev po 28 dr.i
Letos smo praznovali božič na ponedeljek. Marsikdo se je veselil, da je božič padel prav na ta dan, saj je lahko koristno izrabil božične počitnice. Nameščenci v podjetjih, ki zaključijo delo v soboto opoldne — in teh je hvala Bogu še precej — so lahko odšli na počitnice že v soboto zvečer. Ce se uveljavi nova reforma koledarja, kakor je bila predlagana na mednarodni konfrenca v Ženevi oktobra 1931. bo ta ugodnost trajna, ker bi v smislu te reforme božič padel vedno na ponedeljek.
Novi koledar bi se moral uveljaviti leta 1910. Leto naj bi se razdelilo v 13 mesecev z 28 ali 29 dnevi. Vsako leto bi se zadnji dan v letu praznoval kot dan mednarodnega počitka, in sicer bi to bil dan po soboti. V nedeljo bi se potem začelo novo leto. V prestopnih letih bi ta počitek trajal dva dni. Tako je že Mojzes vrinil praznik binkošti, da bi na ta način absorbiral en dan, ki ostane po 52 tednih v vsakem letu. Na ta način je zadobil svetopisemski koledar trajno vrednost. Kristjani so pozneje iz tega dne napravili binkoštni ponedeljek, ki je 50. dan po veliki noči.
Liga za uveljavljenje splošnega mednarodnega koledarja ima svoj propagandni sedež v Londonu. Letos je liga takoj ugotovila, da je bilo število potnikov, ki so šli na božične počitnice, štirikrat večje kakor druga leta, ko božič ne pade na ponedeljek. To je znamenje, da je ponedeljek prav pripraven dan za božični praznik.
Na kmetih v Krkonoših izdelujejo prav lične jaselce. la navada je stara že več sto le*.
Spodaj desno: Francoski parnik »L'AtIantique« v plamenih (4. jan.)
Novo leto v znamenju podkve,
deteljice, pufsa ...
Kakor vsakega praznika se drži tudi novega leta še veliko starega jjraznoverja, ki izvira dostikrat še iz poganskih časov. Tako veljajo za zna-nilce sreče v novem letu konjska podkev, štiri-peresna deteljica, gobe, dimnikarji in prtšički. Te znake dobimo na vseh novoletnih kartah, na sil-vestrskih prireditvah iitd. Odkod i tem predmetom, odnosno bitjem tolika oblast in čast?
Podkev spominja na patroma jezdecev — sv. Štefana, ki ga pogosto slikajo na konju. Po njem naj bi bila podkev znanilka sreče. Med Slovani je še ponekod v navadi, da peko na dan sv. Štefana kruh v obliki podkve; te kruhke darujejo potem za novo leto tudi revežem im veljajo za znanilce sreče. — Druga razlaga pravi, da so svoj čas plemiči in drugi odličniki ob slovesnih prilikah jezdili na konjih, ki so bili podkovani s srebrnimi podkvami. Če je konj tako podkev izgubil in jo je kdo našel, je bila to zanj vsekakor otipljiva sreča, ker je imelo srebro vedno večjo ali manjšo veljavo.
Štiriperesna deteljica pomeraja štiri rojenice. Po starodavni ljudski veri niso rojenice samo tri, marveč jih je četvero. ČetTta prinaSa zlo, a kdor jo je priklenil nase, temu ne more več škoditi. Kdor ima torej za seboj vse štiri rojenice, mu ie sreča zagotovljena. Tudi Grki so verovali v zdravilno moč š'tiriperesne deteljice in ji vrhu tega
pripisovali čudotvornoet bajanice, s katero je mogoče dvigait/i iz zemlje vse mogoče 'zaklade.
Gobe veljajo za znanilke sreče pač zaito, ket se silno hitro množe; da upodabljajo najče-šče mušnico, je pripisati njeni lepi, živi barvi.
Zakaj pa naj bi dimnikar prinesel novoletno srečo? To si moremo poijasniti takole. V dobah, ko še ni bilo ne elektrike ne plina, je bila domača udobnost posebno pozimi zelo odvisna od dobro očiščenih dimnikov. Dimnikar je bil zato zelo potreben pomočnik v gospodinjstvih in so ga vedno radi videli priti. Od dajvna so dimnikarji o novem letu pobirali najjitnino in sicer zarana zjutraj, tako da so bili pač prvi, ki so potrkali na vrata. Niso pa prihajali praznih rok, marveč 60 prinesli maihen dar za kuharico: naprstnik in puščico za šivanke. Potemtakem so bile torej vsestransko »srečne oči«, ki so ob novem letu kot prvega zagledale dimnikarja.
Prešičji novoletna znak je germanskega izvora. Prešičja pečenka je veljala starim Germanom za srečonosno jed in je morala biti ob zimskem solnčnem obratu na vsak način na vrsti. Kot posebno srečonosen je veljal rilec. S tem rije prešič naprej — in naprej naj bi šlo pač tudi v novem letu. Na podoben način si moremo tolmačiti še en j srečonosni znak: bodro plavajoče ribice, ki jim i nikoli ne pride na misel da bii jo udarile nazaj, I kakor delajo Lo — raki.
Evropa poje manj na leto
Podatki fehoslovaškega zdravstvenega rnini-I strstva dokazujejo, da Evropa vedno manj je. Vsak prebivalec evropskih držav (z izjemo Sovjetske i zveze, ki ni jx)elala potrebnih podatkov) je porabil povprečno v letih 1931 in 1932 tele količine najvažnejših živil: (prva številka se nanaša na leto 1931 in druga na 1932. leto): moke pšenične in ržene: 163.2 kg — 119.2 kg; sladkorja: 23.5 kg — 2.8; riža: 3.43 — 3 34; graha 1.52 kg — 1.28^ kg; mesa: 94.1 kg — 82.3 kg.
To nazadovanje je žalostna posledica propadanja denarja in brezposelnosti v pretežni večini evropskih držav. Druge vzroke utegne imeti po nazoru strokovnjakov nazadovanje konzuma alkohola. Ta pojav je posebno zanimiv, ker je postala Evropa treznejša tudi brez popolne prepovedi alkohola, ki je obrodila toliko izdatkov in zločinov v , Ameriki in na Skandinavskem. Povprečni Nemec j je popil pred vojno (leta 1913—14) po 102 litra piva na leto. Ta količina je padla leta 1928—29 samo i na 86 litrov. Torej je porabila tudi obubožana so-
Več e nesreče v preteklem letu
Zgoraj levo: Ostanke ameriškega zrako|5lova >Akron«, ki je dne 4. aprila treščil v morje, dvigajo iz vode.
Zgoraj v sredi: Palača nemškega drž. zbora gori (27. februarja).
Zgoraj desno: Strahovita eksplozija v Neukir-chemi v Posaarju 11. februarja.
vojna Nemčija še vedno dosti piva, ker v neugodnih razmerah nazaduje navadno samo kakovost konzumiranega alkohola, dočim kaže količina veliko stalnost. Če porabi zdaj (leta 1932—33) navaden Nemec samo po 51 litrov piva na leto, pomeni to nazadovanje rezek skok, ki mora imeti nove vzroke. Isto se opazuje tudi pri iganju. Predvojni konzum: 2.8 1 letno na osebo je padel do leta 192K na |>olovico: 1.4 1 ter do leta 1932 na 6.6 li'ra, kar pomeni samo četrti del predvojne koli čine.
Strokovnjaki pravijo, da so tu odločilni jx>leg pomanjkanja denarja drugi vzroki: priljubljenost športa, razvoj protialkoholnega gibanja in tudi radio. Vsi ti novi pojavi so zelo pristrigli dohodke gostiln in kavarn. Nemška hotelska industrija 7. 260.000 podjetij (kavarn, restavracij, penzij) in 750 tisoč uslužbencev je pomenila še pred petimi leti več v narodnem gospodarstvu kakor n. pr. stavbena stroka. Njen letni promet je znašal do 7 milijard mark A v teku zadnjih let se je zmanjšalo število gostiln za 30 odstotkov Poleg nazadovanja števila gostov se opazuje tudi izumira nje nekdanjega »stalnega omizja t. Namesto restavracij uspevajo skromnejše domtiče menze. Velike tovarne, uradniške zadruge in slična podjetja olvarjajo menze za svoje člane .n delavce. Samski nastavljenci, ki so popre i situiovali po penzijah s skupno mizo, si zdaj rajši poiščejo zasebne sobe. Pri presojanju omenjenih gospodarskih spremeb moramo torej upoštevati razen krize še vedno bolj pomemben nov način življenja.
»Moj mož je včasih res tako raztresen, kot 1* malokdo.«
»Iz česa pa sklepate?«
»Predvčerajšnjim, ko je prišel domov, je cel večer nekaj premišljeval in ugibal, pa se ni mogel spomnili. Šele, ko je bila ura blizu polnoči, se j t domislil.«
»No, in kaj je bilo?«
»Hotel je iti zgodaj spat.«
^ jga/ЧА a J
MLADI SLOVENEC
M. K.:
M. K.:
Staro leto 1933
Stopilo staro leto je v polomljeno kočijo in oddrdralo klavrno skoz črno noč — adijo!
Kdo hrepeneče zre za njim, kdo plaka, kdo žaluje? Nii'kdo, nikdo... Od radosti še ded naš poskakuje:
»Namesto blagoslova si trosilo samo bedo med nas; ves svet postavilo na glavo si... V to zmedo stopilo novo leto bo, da vse spet prav obrne: prikliče smeh v te grenke dni,
prežene sence črne---«
•
Izginila kočija je v temo kot grd spomin. Že k nam prihaja svatovat kot solnce iz daljin —
novo leto 1934!
Micka se je izgubila
Sama ni vedela kdaj, sama ni vedela kako: kar nenadoma se je znašla sredi ulice čisto sama. Kakor plaha ptička, ki so ji zlato prostost ukrali in jo v tesno gajbico zaprli, se jc zbegano ozrla okoli sobe — in drobno srcc ji je stisnila črna groza. Tuji, neznani ljudje so brezbrižno hiteli mimo... zdaj zdaj se jc v zamolklo .pesem ulice zasekal preglušujoč vzkrik avtomobilske hupe, kakor da je nekdo iz smrtne bolečine obupno zakričal ... zdaj zdaj je kdo koga glasno pozdravil ... zdaj zidaj ee je kdo hrupno zasmejal---
»Mama! Mama!«
Kakor da se jc nekje sredi širokega morja razbil čoln, v katerem je veslala zlatemu solncu naproti, kakor da so jo razburkani valovi vrgli na samoten otoček, ob katerega buta zdaj s silno močjo — ji je strašno pri srcu. Moj Bog, le do kam bo prodrl iz te brezupne samote njen tožeči klic? — — —
»Mama! Mama!«
Micka si je šla z drobnimi prsti pod oči in zadrhtela v krčevitem joku. Njen klic je pogoltnila zamolkla pesem ulice, njene solze pa so kakor signalne lučke zablcstclc iz noči in zbudile pozornost mimoidočih.
Dvoje, troje ženskih obrazov se jc sklonilo k njej. Najbližji obraz se je ves v gorkem sočutju raznežil:
»Čigava pa si, punčka?«
Le čigava neki naj bi bila takale drobna, ne-godna punčka, vas vprašam, le čigava neki? Mamina jc _ to se razume samo po sebi! Da jo le
morejo tako čudno, tako neumno izpraševati.. .
»Povej no, čigava si.«
»Mama! Mamica!« jc klicalo srce, s solzami zalite oči pa so iskale med kopico radovednih obrazov njen mili obraz ...
»Vsa,j to nam povej, kako ti je ime.«
Mama ji pravi »dušica zlata«, očka ji pravi »miška«, ko bo pa začela hoditi v šolo, bo zapisala na tablico »Micka«. Takšno je njeno pravo ime. Toda kaj vse to koga briga?! Mamo išče, mamo ji vrnite — vse drugo je ne zanima,
»Odkod pa si? Daj no, govori! Ali si mu-tasla?«
Nekje v predmestju je rožnat vrt, v vrtu je bila hiiica, v hišici je soba polna solnca in smeha — tam je doma, tam, pri očku in mami Lahko bi to vedeli sami, kaj bi jim pravila!
»Križ je s teboj, punčka, križ. Kako boš pa našla mamo, če nič ne boš govorila?«
»Mama! Mamica!«
Skozi gručo radovednežev se je pririnil stražnik, ki si bo vse življenje zaman trudil, svoji dobrodušnosti vsiliti strog obraz.
Nič bolj smešnega menda ni na svetu, kakor takle debelušen stražnik s samokresom za pasom, gumijevko v roki, krutimi brki pod nosom — in z očmi tako dobrimi in miroljubnimi, da bi mu človek najraje »striček« dejal in se mu prijazno nasmehnil, če bi smel. ,.
»Kaj pa se je zgodilo?« je pobaral.
»Nič posebnega!« jc malomarno zamahnil z roko neznanec s trudnimi očmi. (Si je mož v svoji bridkosti menda mielil: Toliko se jih dandanes izgubi — velikih in majhnih — en izgubljenec več ali manj — kaj bi tisto! Počasi «c bomo vsi izgubili,..) In je šel dalje — živa slika človeka, katerega nobena stvar na svetu več ne zanima . . .
Stražnik je prijel punčko narahlo za podbra-dek in ji dvignil- objokani obraz,
»No, kaj pa je s teboj? Ali si mamo izgubila? Le nič ne jokaj, jo bomo že našli, že. Saj se ni v zemljo udrla!«
»Pa pojdi tačas z menoj,« jo je povabila in jo pokroviteljsko prijela za roko tuja gospa.
O tisto pa že ne, da bi svojo mamo zamenjala za drugo, o tisto pa že ne| 'L obupno odločnostjo s? je Micka otresla tuje roke in še huje zaplakala.
Obroč radovednežev okoli nje se je zgostil. Stražnik se jc z mogočnimi ramami uprl ob živo steno človeških leles in jo narahlo odrival nazaj:
»Tak — dajte se no razitil Saj vidite, da ni
nič,«
Ljudje pi sc niso bogve kaj zmenili za r>ikov ukaz. Oni v prednjih vrstah so sc za korak
umaknili, oni v zadnjih vrstah, ki niti dobro vedeli niso, za kaj prav za prav gre, so še huje silili napre j. . . Radovednost je pač huda reč, je hujša kakor glad: ne da se kar takole z dvema ali tremi stražnikovimi besedami nasititi.
Bogve, koliko časa bi še punčka zaman klicala mamo, bogve, koliko ljudi bi se še nabralo okoli nje in bogve, kakšen konec bi bil te zgodbe, — da ni nenadoma odnekod pritekel velik pes. Z bistrimi očmi je začudeno premotril zbrano
množico, napel nosnice, naperil ušesa —--in
zdajci tako divjeradostno zalajal in pomahal z repom, kakor da je odkril nekaj silno važnega.
Hopla! jc poskočil od tal — in že je bil pri gruči. Povzpel se jc s prednjimi nogami na hrbet možu, ki sc je s komolci rinil v ospredje in visoko iztegoval suhi vrat.
Mož se je srdito okrenil, sunil psa sirovo od sebe in zarentačil:
»Marš, mrcina pasja! Da bi te spak!«
Pes pa je pokazal ostre zobe in zabevskal, tako ukazovalno zabevskal, kakor bi hotel reči: »Hov, hov, kar lepo se umakni, mož, kar lepo se umakni, če ne ...!«
Mož se je domislil neikaj groznega in naježili so se mu lasje,
»Stekel pes!« je hrlpavo zakričal in se spustil v beg.
Med ljudmi je nastala strahovita zmešnjava.
»Stekel pes!« je šlo z grozo od ust do ust in razkropili so se na vse strani. Nekateri so se skrili po bližnjih vežah. Drugi so izginili za oglom, kakor da jih je burja odnesla. Neki fant je v vsesplošni zmedi splezal celo na cestno sveti,Ijko.
Ulica je bila v hipu vsa tiha in prazna. Samo trije so ostali tam: Micka, pes in stražnik, ki jc menda od samega presenečenja pozabil bežati. Ko ga jc minil prvi strah, je potegnil samokres izza
pasu in hrabro naperil morilmo cev v »steklega« p«a.
Pes pa si je medtem že dodobra ogledal punčko izgubljenko od nog do glave in je storil nekaj pevsem drugega, kar so ljudje s strahom in trepetom pričakovali: sedel jc na zadnje noge, pomolil punčki taco v pozdrav in zabevskal tako prijazno in veselo, kakor da je nazadnje vendarle našel, kar je dolgo časa zaman iskal.
»Kuža! Moj kuia!« jc radostno vzkliknila Micka — v hipu je bila pozabljena vsa bridkost. Objela ga je ljubeče okoli vratu in ga pogladila po mehki dlaki.
Stražnik je strmel in ni mogel verjeti.
»Ja, punčka,« je zajecljal ves bled in zaskrbljen, »ja, punčka, ali se ga nič ne bojiš? Pusti ga, te bo ugriznil!«
Saj veš kako me bo ugriznil, si je mislila Micka, saj veš kako me bol To je naš kuža, naš dobri kuža — že tri leta sva si najboljša prijatelja. In je znova ljubeče počehljala psa za ušesi in mu nežno dejala;
»Kužal Moj kuža!«
Iljudje, ki so kukali izza bližnjih oglov in vežnih vrat, so prav tako kakor stražnik strmeli in se čudili. Polagoma pa so sc pomirili vsi in jeli drug za drugim previdno lezti iz svojih skrivališč. Tudi fant, ki jc bil splezal na cestno svetiljko, se je pomirjen spustil na tla.
»Ni stekel pes!« se je šele zdaj posvetilo stražniku v glavi. Vtaknil je samokres nazaj za pas, stopil k Micki in jo pobaral:
»Potemtakem je ta kuža vaš, kaj?«
Micka je pokimala in pes, ki jc to videl, je takisto pokimal, kakor bi hotel reči: »Seveda sem njihov, hov, hov, mož, seveda!« j In je bil konec te zgodbe tak, da jc pes sam ! povedel svojo malo, dobro prijateljico — domov ' k mami..,
Srce kovač
»Očka, prisluhni, očka, povej: kdo pa tako
vedno razbija mi: tok, tok, tok, tok, v prsih nekje?«
>>To je kovaček, moj sinko, kovaček: tvoje srce.
Noč in dan kuje ti voljo, značaj,' noč in dan kleše ga, brusi...«
»Zakaj?«
»>Če ga trdo, prav trd6 bo koval, neupogljiv kakor jeklo bo v tebi, sinko, poslal.
Če ga skrbnć, prav skrbnć 1к> koval, v tebi ko v Školjki bo biser izčiščeo zaleaketal. Sinko moj, daj
srou-kovačku ves mladi svoj plamen! V ognju, veš, mora kovati značaj — da ne postane krhek ko kamen.«:
Prerijski lovec Bili in Indijanci
Rešitev božične uganke
Ko so Indijanci nič hudega sluteč planili proti grmu, za katerim je bil skrit lovec Bili, je ta nenadoma planil pokoncu, zavihtel svoj laso (lovilno vrv) in vsi trije Indijanci so bili naenkrat ujeti v zanko. Preden so se presenečeni Indijanci zavedli, je Bili že skočil k njim in jim zvezal še roke. Potem si je zadovoljno prižgal pipo in odgnal Indijance v daljno mesto, kjer jih jc izročil vojaškemu poveljniku. Ker se je Billu posrečilo ujeti naj-hrabrejše bojevnike plemena Sioux, ni bilo težko prisiliti indijansko pleme k sklenitvi miru. Ujete tri črookožce je poveljnik belih vojakov izpustil šele potem, ko je dobil od poglavarja Indijancev svečano zagotovilo, da se bodo poslej izogibali vsake sovražnosti proti njim.
Nekaj drugih rešitev
4.
Slava Antončič, učenka (?) razreda v j Grosupljem
Tedaj je lovec Bili vse tri Indijance ujel v laso, ki ga je i,mel nalašč za to pripravljenega. Potegnil ijili jc tako močno k sebi, da so leteli po zraku kakor samofrči. . . Potem jih je še krepko zvezal in jih ni izpustil prej, dokler niso pokadili z njim »pipe miru«. Odsihdob so si bili največji prijatelji...
Franc Thcuerschuh, učenec (?) razreda v Ljubljani, Reslieva cesta 25:
Bili je tedaj zavihtel amerikansko lovilno vrv in ujel nanjo vse tri Indijance. Tako zvezane je potem potegnil v zrak, kjer -jih jc pustil viseti toliko časa, da so postali krotki ko jagnje. Ko so ga začeli prositi, naj jih izpusti, se jih je usmilil in jih razvezal. In ker je bil Bili globoko veren, jih je naučil moliti in ljubili druge ljudi. Tako so Indijanci postali njegovi najboljši prijatelji. ..
Marica Hojkar, učenka meščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano:
Ko so Indijanci planili naprej, sc je Bili hitro neopaženo skril za bližnje drevo Indijanci so navalili na strašilo in začeli udrihati po njem. Ko so spoznali svojo zmoto, so se še bol; razsrdili in z grozečim krikom planili v šotor, da bi poiskali Billa. Bil! pa je v tem hipu skočil izza drevesa, se z nabito puško postavil pred vhod in zakričal: »Roke kvišku!« Indijanci so bili tako presenečeni in zbegani, da se mu niso prav nič upirali. Mirno so se mu pustili zvezali in odvesti v mesto .. .
Marica Stegel, učenka II, razreda meščanske šole pri uršulinkah v Ljubljani. Zaloška cesta 15:
Bili je bliskovito vrgel laso nad Indijance4 ter jih kot izkušen prerijski lovec ujel vse tri hkralu. Indijanci so od strahu popadali na tla Bil! jim je pobral vse orožje ter jim zagrozil s takojšno smrtjo. če sc kdo izmed njih gane. Premagani Indijanci so ga prosili, naj jim vrne prostost BiH Hm jc ustregel; še prej pa so morali črnokožc-i obljubiti, da ga poslej pustijo neovirano loviti v njihovem lovišču. , .
Bojan Vandot učenec IV. razreda na Vrtači v Ljubljani, Pred škofijo 14:
Bili sc ic izza grma pognal kakor blisk in zavihtel nad Indijanci svojo gorjačo. Indijanci so zagnali strašen vrišč, ker so bili prepričani, da jih ic napadel mrtvi Bili. Vzeli so podplate pod pazduho in sc spustili v divji beg.
BiH jc poslej brez skrbi lovil po preriii, kajti Indiianci so sc ga v strahu izogibali že od daleč. Mislili so v svojem praznoverju, da straši po preriji Billov duh . ..
Marija Smerdu. dijakinja II. razreda gimnazije v Ljubljani, Gosposka ulica 10:
Ko so Indiianci pritekli do grma. se je Bili pognal kvišku in nameril puško pri ti njim. Indijanci so prestrašeni popadali na kolena in ga lepo prosili, naj jih pusti živeti. Obljubili so mu, da ga ne bodo nikoli več nadlegovali. Bili jim je velikodušno pustil življenje. Da ga pa ne bi spet zavrat-no napadli, jim je zvezal roke in jih tako napodil v njihovo vas. Poslej jc imel mir pred Indijanci . . .
Marica Šnabelj, učenka II. razreda v Smledniku:
Indijanci so plani
proti grmu — r.ara
nastavljeno zanko, ki jo jc Bili dobro zadrgnil
Indijanci so brcali okoli sebe z rokami in nogami, da bi se osvobodili, pa je bilo vse zaman. Brcali so toliko časa, da so se vsi trije kakor živ klobčič zavalili po bregu navzdol. Bili pa je z gorjačo stekel za njimi in udrihal po njih, kar je mogel. Indijanci so tulili in javkali ter se valili vedno hitreje. Nazadnje so štrbunknili v deročo reko, v kateri bi bili prav gotovo utonili, da jih ni tedaj Bili rešil iz valov. V zahvalo za rešitev so se Indijanci zarotili, da mu bodo prinesli vso divjačino, ki jo bodo v treh dneh nalovili. In so moško držali svojo besedo: nanosili so Billu divjačine, da si je pošteno napolnil mošnjiček ko je dragoceno kožo ubite divjačine prodal v mestu .. .
Ivan Markcž, učenec II. razreda meščanske šole na Jescnicah:
Bili je vrgel laso na prvega Indijanca, ga potegnil k sebi in zvezal. Druga dva Indijanca sta hotela svojega tovariša rešiti. Napadla sta Billa od obeh strani. Bili pa je bil kos tudi tema dvema: za,gnal se jima jc pod noge in telebnila sta po tleli. Enega izmed njih je hitro zvezal, drugi pa je pokazal svojo hrabrost s tem, da mu je pokazal pete. Tako jc imel Bili ujeta dva Indijanca.
Kmalu nato so prišli šc drugi Indijanci iz plemena Sioux ter prosili Billa, naj jim vrne ujetega poglavarja in njegovega sina proti bogati odškodnini. BiH je bil zadovoljen: izročil jim je ujetnika, oni pa so mu v zameno dali mnogo zlata, Tako je junaški Bili obogatel ter poslej brez skrbi lovil zveri v lovišču Indijancev. Še jaz sem videl lepega bizona, ki ga je Bili s pomočjo Indijancev ujel...
Martin Ocepek, učenec V. razreda v Jaršah:	!
Tedaj je Bili vrgel laso in ga tako trdno ovil okoli teles sovražnikov, da se niso mogli več ganiti Indijanci so s strahom pričakovali, da jih bo Bili skalpiral (jim posnel kožo z glave). Ker pa je bil tisti dan ravno sveti večer, se jc Bili spomnil angelskega petja v Bcllehcinu: »Mir na zemlji ljudem!« Prizancsel je zato svojim sovražnikom in pokadil z njimi »pipo miru«. Potem sc je z njimi pobratil tn obhajal ob svetlem ognju z njimi sveti večer .. .
Razen teh so poslali bolj ali manj posrečene rešitve šc drugi, katerih sestavkov pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Naj zadostuje, če jih navedemo po imenu:
Lojze Jančekovič, učenec III. razreda gimnazije v Celju; Milja Mejak, učenec II, razreda v Mokronogu; Anton Kramer, učenec V. razreda v Celju; Milena Knavs, učenka IV. razreda v Loškem potoku; Avgust Seligcr, učcncc I. razreda gimnazije, z Vrhnike; Nada Bizilj, dijakinja II. razreda gimnazije v Ljubljani; Fcra Ulčar, učenka IV. razreda v Rctjah pri Trbovljah; Boris Bohinc, dijak 1. razreda gimnazije, in Marian Bohinc, učcncc III. razreda, z Rakeka; Silvica Šreler, učenka (?) razreda pri čč. šolskih sestrah v Dolnji Lendavi; Adolf Magdič, učenec V. razreda na Pragerskcm; Rudolf Hnbernik, učenec I. razreda v Horjulu pri Vrhniki.
Za nagrado so bili od najboljših rešitev izžrebani:
Bojan Vandol, ki dobi knjigo: »Mladost v džungli«;
Marina Stegel. ki dobi knjigo: »M*!* trojka«;
STRICKOV KOTIČEK
570. Preljubi moj Kotičkov stričekl _ Tako majhen sem še, da ne znam pisati; zato piie namesto mene moja mamica. Povedati Ti moram, da Te uvrščam med svoje najlubše strič&e, ker znaš pripovedovati taiko lepe povesti, da mi iih morajo vsako nedeljo po večkrat prebrati. Silno rad Te poslušam, pa zelo rad bi Te spoznal. Zato Te pridem nekega dne obiskat.
Kaj lepega mi odpiši, ljubi stričekl — Srčkane pozdrave od Tvojega malega Fedorčka iz Ljubljane.
Dragi Fedorček! — Moj kotiček je sicer namenjen takšnim učenjakom, ki s krivuljastiroi črkami abecede že sami znajo izraziti svojo misli in želje, ampak če izjemoma enkrat vtihotapim vanj tudi Tebe, sc svet menda še ne bo podrl. Pač pa se utegne zgoditi, da se drugi kotičkarji pošteno razjezijo in nama iz same ncvoščljivosti napovedo ljuto vojno. Če sc zberejo vsi, katerih pisemca še vedno v moji torbi ležijo, v mogočno armado in odkorakajo proti beli Liubljani — gorje dama, če se jim hrabro ne postaviva v bran) Pa sem prepričan, da tudi Tebi ne bije v prsih puhla repa, nego junaško srcc kakor meni, zato se nama ljutega sovraga nič bati ni. Brž pograbi bridko sabljico ali puško, ki Ti jo je prinesel Miklavži ter pridirjaj k meni, da sc pripravival ->va takšna orjaka, kakor sva midva, ne bova bežala pred nikomur, niti pred krvoločnim zajcem ne! In če bi že bežala, bi bežala hrabro, kakor se takima junakoma spodobi, ali ni res?
Med svoje najljubše stričke si me uvrstil. Silno sem ponosen na to, kajti ni to majhna čast zame, nego je to čast gromozanska, čo ne celo vele-gromozanska. Sem Ti nameraval za to čast«W?ii«bf. likovanje poslati zvrhan voz najlepših darov' — pa sem se pravočasno premislil. »Mar so temu fantičku darovi!« sem si dajal. »Mu bo vsekakor railijonkrat ljubše, če tudi jaz njega počastim tako, da ga uvrstim med svo-je najljubše kotičkarje in mu iz navdušenega srca zakličem krepek »živijo!« — Morda se motim? Morda bi ti bili vseeno ljubši darovi? Daj, daj, sporoči mil Ti darove takoj odpošljem na dom. Samo bojim se, ljubček moj, močno se bojim, da bo voz z darovi obtičal v snegu in piundri nekje sred pota, ko jc tako slabo vr':me ., .
Lepo pozdravlja Tebe in mamo — Kotičkov striček.
Pisana roba
Smrt zaradi mačke.
Na Slovaškem je neki kmet povozil mačko. Da bi ranjeno žival rešil bolečin, jo ie pobral in hotel ubiti. Mačka pa ee je z vso besnoetjo zagrizla kmetu v pleče. Morali so jo ubiti, da jc njeno zobovje popustilo. Kmet je takoj odšel k zdravniku, da bi mu izpral rano. I'a jc bilo kljub temu prepozno. Zaradi mačjega ugriza se mu je zastrupila kri in je kmalu na to um rl.
Kaj vse živali jedo.
V	želodcu kruve najdejo večkrat kose železa, tu j>a tam celo kakšno kljuko od vrat.
Zgodilo sc je, da je pes svojemu gospodarju požrl umetno zobo\jc, ki ca jc ta položil na umivalnik. Kakor otroci, tako tudi psi in mačke rade požirajo denar. Srebrni kovanci niso posebno škodljivi, i bakrenimi kovanci pa se žival lahko zastrupi.
O slonih je znano, da radi stikajo za časopisnim papirjem in praznijo koše za papir.
V	želodcu noja so našli vse vrste kovanega denarja, gumbe in znake, neki noj pa je požrl celo ključ za odpiranje konzerv.
O kačah je zna mi, <lu včasih uiočnejšu požre drugo, kadar se borita za kakšen plen.
Učiteljica je z nagubanim čelom gledala Janezkov šolski zvezek. »Zakaj pa nisi napravil zemljepisne naloge?«
Janezek: »Temu niseni iaz kriv, pač pa stari oče.«
»Kaj pa imajo tvoj stari oče s tvojo zemljepisno nalogo opraviti?«
»Veste, gospodična, Mari oče vedno trdijo, da se svet spreminja, zato sem mislil, da bi z nalogo še par let počakal, da se svet ustali.€

Marica Šnabelj, ki dobi knjigo: »Prigode malega Nonnija«;
Slava Antončič, ki dobi knjigo: »Kri-i jaček vescljačnk In druge zgodbe«;
Franc Thcuerschuh, ki dobi knjigo: I »Prvič med Indijanci«.
c s. "»л/ст.
>6L0VraBC<, dne Ц, decembra MM.
99
SLOVENCEV« SVETOVALEC
Naš
i zdravnik
A.	T. Lj. Garje zdraviti ni vselej tako eno-etavna zadeva. V Vašem primeru je bila razpoznava, tako opravičeno domnevam, pravilna, zdravljenje je bilo izvršeno na običajni način tudi bržkone pravilno, a uspeh Vas ne zadovoljuje, izboljšanje cenite na komaj 10%, kar ni prav za prav adč. Potrpi te vsaj dva ali tri tedne, preden se lotite novega zdravljenja. Pri nekaterih Ljudeh namreč je koža bolj razdražljiva kakor pri drugih, za-»tran bolezni (garij) in tudi zavoljo zdravljenja pride koža časih v neko razdraženo stanje, ki se navzlic zatrtim garjem ne pomiri tako zlepa. Posip-ljite si razdraženo kožo s smukcem (ali lojevcem), močno srbeča mesta sa otirajte z razredčenim metov im cvetom ali limonovo skorjo. Morda je Vaše perilo vzroik kožni razdraženosti? Vsaka koža ne prenaša na pr. volne, ne vsake tkanine ali pletenine; preglejte v tej smeri svoje telesno in po-»teljno perilo.
Ista. Žveplo je priznano zdravilo zoper garje in sicer v obliki »cveta«, ki je droben prašek in ga dodevajo mažam ali sipam (lojevcu, riževi moki in drugim prahom), da se ž njimi vtira koža. Vaša zmes z oljem menda ni napačna, a ne najboljša.
V. K. R. Žive niti ali o k s i j m i (zdravniški naziv) so bile letos že nekajkrat omenjene na tem mestu in tudi zdravljenje z domačimi pripomočki. Kakor se vidi, ne hodite dolgo v našo zdravstveno šolo. Tisti, ki Vam je povedal učeno ime za Vašo bolezen, Vam je gotovo dal tudi navodila za uspešno zdravljenje. Če ne bo uspeha, oglasite se čez tri mesece.
B.	J. B. Gnojno vnetje z o b i š č a (»pijoreja« pomeni gnojni tok) je tista zloglasna bolezen, loi povzroča izpadanje zdravih zob (dlesno ali zo-brna se krči, zob se »daljša« na ven). Ta bolezen se težko ustavi pri enem samem zobu, navadno leze od enega do drugega, dokler jih je kaj v ustih. Hvala Bogu, da me ne vprašujete, kako naj ee ta bolezen odpravlja!
P. L V. Mesna juha (goveja in drugih živali) da Vam škoduje in dobivate po nji drisko že čez nekaj ur, prav tako meso, razven sirove svinjine in povojene slanine? Jaz bi na Vašem mestu popolnoma opustil vso mesno hrano za neka) mesecev in potem oprezno poskušal s pečenim mesom. Sirovega mesa neznanega izvora se pa ogibljite, da se ne okužite s kakšno nevarno boleznijo.
P. N. Lj. »Božjast« pri angleški bolezni (rabiti) se pojavlja v prvem ali drugem letu in se po ozdravljeni angleški bolezni navadno ne ponavlja. So otroci, ki dobivajo božjasti podobne splošne krče z onesveščenjem o vsaki priliki, v začetku vročnice, pri prebavnih motnjah in stičnih dogodivščinah, ki jih je otroško življenje polno. Takšna »božjastna« naklonjenost se navadno porazgubi; varovati treba otroka vseh živčnih dražil, med te spada tudi sol, navajati ga na pripro-sto hrano in utrjevati po pameti zoper vremenske škodljivosti. Tudi resna duševna odgoja je velikega pomena za zdrav razvoj, odgoja namreč .brez vsakršne mehkužnosti, a tudi brez nepotrebnih trdosti.
J. O. 0. Izpehovanje iz želodca, napeto truplo in stalna zaprtost, ako ne rabite čistil, so zadeve, ki jih kaže temeljito prere-šetati z zdravnikom, ki Vas more hkrati preiskati. Nešteto je možnosti, ki vtegnejo provzročati Vaše nevšečnosti, da se ne splača naštevati jih niti pregledno. Če se dajo izključiti bolezni drobja, treba upoštevati način prehrane in morda nezadostno telesno gibanje in v tem pogledu pokreniti »premembe. V mladih letih se ogibljite zdravil!
Ista. Mrzle noge Vam ne dajo niti spati, ako •i jih prej ne skopljete v vroči vodi? Tudi to ravnanje se mi ne zdi primerno. V mladih letih se treba ogrevati aktivno, iz lastnih moči, ne pasivno, z zunanjo pomočjo. Gibljite, hodite v prostem času, kar morete. Lotite se kakšnega zimskega eportal Če ne morete drugače, segrejte si noge doma v sobi s korakanjem ali cepetanjem, nato napravite kratek bos sprehod po mehkem snegu in hajdi pod odejo! — Zdi se, da ne zasledujete
I dolgo naših zdravstvenih pomenko-v, saj te stvari ! so bile večkrat razmotrivane v zadnjih mesecih.
J. K. Lj. Teka nimate pravega že več let, ne j zadovoljuje Vas nobena kuhinja, ne domača, ne ! druge v mesta, ki slove po izbrani okusnosti? Ne poznam Vas, ne Vaših osebnih razmer, vendar me-I nim, da se da kaj lahko odpomoči Vašemu nevšeč-nemu stanju. Takoj po praznikih se poprimite in držite do velike noči tega prehranjevalnega načina: Zaijtrkovat hodite v katerokoli »mlekarno« mleko ali mlečno kavo s kruhom brez dodatkov, koeit hodite v Ljudsko kuhinjo in večerjat v Javno kuhinjo v Delavski zbornici. Smete glede kosila in večerje preminjati obe navedeni kuhinji. Izven te hrane ne vživajte ves ta čas ničesar hraniln^Ja! Izprva ne pojde lahko, a hitro se privadite novemu načinu prehrane, ugodno bo vplivala na Vaš slabi tek^ščost Vaše nove družbe. Če to ne zadošča, povabite s seboj na obed ali večerjo tega ali onega neznanca, ki ga najdete tam kije in vidite, da siromak ne ve, kam bi na obed ali večerjo. Še bolje napravite, ako ves ta čas omogočite kosilo ali večerjo kateri znani ali neznani družini, ki nima hranilca, saj Vam bo zgolj iz prihrankov lastne prehrane preostajalo sredstev za takšne izdatke. S takšnim ravnanjem pridete na spomlad, če ne do sijajnega, pa vendar zadovoljivega teka!
M. K. M. Ohlajenje razmerja tik pred zaroko je zadeva, ki ne spada v zdravniško pomenkoval-nioo današnjih dni. V davnini so poznali in rabili sredstva, loi so neki imela vpliv v tem pogledu in so jih pripravljale, kakor berem v sporočilih tistih dob, neke vešče žene, zdravniki se menda niso bavili s takimi posli. Ne toliko kot zdravnik kolikor kot človek, ki opazuje vse to pisano vrvenje z zdravniškimi očmi, Vam moram priznati, da je Vaš neveseli primer skorajda značilen za družabno plast našega razumniškega naraščaja. Poleg gmotnih stisk, ki so posebno občutne za razumnike, ovira sklepanje trdnih in vse življenje trajnih srčnih zvez neka zlovešča miselnost, ki preveva mladino obeh spolov: kako si izboljšati položaj na ra-čuin ali s pomočjo drugega dela. Ta hladna sebičnost — izraz materialističnega naziranja — mori vsako nežnejše čuvstvo že v kali. Veliko je ženstvo samo zakrivilo, da se mladi možje obotavljajo, ženstvo namreč preveč popušča, ne samo po sili razmer, ampak tudi iz neverjetne zablode svoje žensko stališče, svojo ženskost in posnema moške V resnem poklicnem delu, pri športu, zabavah, celo v obleki in — razvadah. Kolika zmota! Mož išče v ženski svoje dopolnilo, tisto, kar sam nima, skratka ženskost, ta ga privlačuje, posnemanje moškosti ga odbija! Druga dušeslovna pomota, ki se vtepa na ženstvu, je lastno podcenjevanje. Mož ne ceni cvetice, ki jo lahko in brez truda vtrže, ne mika ga trdnjava, ki se mu udaja brez boja in odpora, mož hoče svojo ženo resno pridobiti in zato odklanja one, ki se mu mečejo v naročje. — Če vse te misli za menoj premislite, spoznate, da se ne kaže več ukvarjati s sedanjim neuspelim poskusom, v bodoče pa se držite »vojc ženskosti, če hočete dobiti pravega moža!
M. V. Lj. Poroda se bojite? Stanovanje Vam je pretesno, v porodnišnici da preveč zebe, za sa-natorij nimate dovolj sredstev. Ali ni vnebovpijo-ča krivica, da je tako slabo oskrbljeno za bodoče matere? Te dni bomo poslušali zgodbo o materi, ki ji ni bilo postlano na rožicah. Na povelje državne oblasti je morala v najtežavnejšem stanju na daljno pot, pot, ki je v zračni črti tako dolga, kakor je daleč Prekmurje od Ljubljane, in sicer peš, morda je tudi kaj časa sedela na tovorni živali. Prišla je po naporni poti v mesto, kjer ni bilo zanjo prenočišča, menda ker ni imela dovolj sredstev, da bi si najela človeško bivališče. Tudi običajnega šatora ni imela borna zakonska dvojica. Zatekla sta se ven iz mesta v dupline, ki so bile staje za drobnico. V teh družabno krivičnih in zdravstveno nemogočih razmerah se je zgodilo največje čudo sveta. Razmislite to zgodbo; menim, da Vas mine skrb in zla volja glede svoje usode. Mir ljudem, ki so dobre volje!
Kmetijski nasveti
Ali se sme goveji živini (kravam) krmiti koruzno stročje ali rucke, kako in ali ima tako krmljenje kaj koristnega? Koruzno klasje se zlu-šči in rucke ali stročje smo potem vrgli v ogenj in »kurili. Nekateri pa trdijo, da to stročje malo stolčejo, polagajo [krmijo) kravam, da ga živina rada žre in da je hasnovito, redilno. J. M. P. — Če koruzno klasje orobkamo, dobimo koruzne storže (rucke, stročje). Koruzne storže lahko krmimo živini. V ta namen jih stolčeimo, zdrobimo ali rmeljemo in jih zaparimo z vrelo vodo. Glede krmilne vrednosti se koruzni storži popolnoma približujejo krmilni vrednosti ječmenove, prose-nc in koruzne slame ter slame jarega žita. V 100 kg suhih koruznih storžev je 1 kg in 20 dkg prebavljive beljakovine, skrobna vrednota pa znaša 22.3. Če vam primanjkuje krmila, je vsekakor umestno, da porabite za krmljenje živine tudi koruzne storže, ker jih živina res rada žre, če so primerno pripravljeni. Ne smete pa njih krmilne vrednosti precenjevati.
Katera prašičja pasma ima prednost za pitanje za meso? J. Š, K, — Na splošno imajo v tem pogledu prednost prašiči nemške žlahtne pasme. Vendar pa se ne dela posebno velika razlika med prašiči omenjene pasme in prašiči nemške po-žlahtnjene pasme. Bolj važne kakor izraziti znaki kakšne pasme pa so lastnosti dotične plemenske reje, ker so v vsaki pasmi živali, ki včasih bolj, včasih .pa manj odgovarjajo tržnim zahtevam.
Ali lahko odstavim pujske od sesanja pri svinji že po petih tednih, da bi jo zopet kmalu pripustil k mrjascu? K. P. Č. — Pri nas precej razširjena navada prezgodnjega odstavljanja pujskov iz enega ali drugega vzroka, ki ni opravičen, mnogo škoduje plemenski reji prašičev. Pet ali šest tednov stari pujski niso še toliko razviti, da bi mogli brez starkinega mleka že dobro uspevati, ker se takrat še ne da starkino mleko nadomestiti * kakim drugim krmilom. Zato pa je treba doječo svinjo dobro krmiti, da ima dovolj mUka za svoje mladiče. Kakor hitro nima svinja pri zadostni beljakovnati krmi toliko mleka, kolikor ga je potrebno za dober razvoj pujskov, jo je treba odstraniti iz plemenske reje, kakor odstranimo kravo, ki nam daje pri primernem krmljenju premalo mleka. Pujske moramo pustiti sesati pri svinji najmanj osem tednov, na kar jih šele polagoma odstavimo. Le če pujski tako dolgo sesajo pri svinji, postanejo lepi, krepki in izenačeni. Dotlej so se ž? privadili tudi na drugovrstna krmila, vsled česar je njih nadaljnji enakomerni raz-
voj pri količkaj dobri in redni oskrbi zagotovljen. Tudi se ni treba prav nič bati, da bi svinji utegnilo tako dolgo sesanje pujskov škodovati. Nasprotno lahko opazujemo, da postane primerno krmlje-na svinja v zadnjih tednih dojenja največkrat težja in ne lažja. To pa zlasti zategadelj, ker použijejo pujski v zadnji dobi sesanja lahko že toliko drugovrstne krme, da jim starkino mleko isto le do-brodejno popolni. Zopetni pripust svinje k mrjascu ne more biti niikako opravičilo za prezgodnjo odstavitev pujskov, ker bukanje in pripust svinje prav nič ne moti raščo pujskov.
S čim zasejem sadni vrt? I. R. P. Njivo bi radi izpremenili v sadni vrt ter ne veste s čim bi jo zasejali in kdaj zasadili s sadnim drevjem. — Naiboljši uspeh dosež .te, če postopate na sledeči način: Sedaj jeseni preonjite njivo kolikor se da globoko in jo pustite čez zimo v odprti brazdi, da zemlja dodobra premrzne in se napije zimske vlage. Nato zakoličite mesta, kamor nameravale posaditi sadna dreve.-a, izkopajte tamkaj dovoli globoke in široke jame ter jih pustite čez zimo odprte. Zgodaj spomladi posadite vanje sadna drevesa tako, kakor se to pravilno dela, zlasti pa ne pregloboko. Nato poravnajte n.jivo ter jo zasejte z redkim ovsem in z deteljno-travno mešanico, primerno vaši zemlji. Prostor okrog dreves pustite nezasejan, ker jih boste morali okopavati in gnojiti. Deteljno-travno mcšanico dobite za težko, srednjetežko, lahko in močvirnato zemljo. Če opazite, da trave in detelje premočno poganjajo in se je bati, da jim bo oves škodoval, ga pokosile še zelenega. Na lak način boste dobili dober umeten travnik z bogato krmo in rodoviten sadonos-nik.
Kaj naj rabim za nastiljanje živini, ker mi je
tudi slama že skoraj zmanjkala? Ker mi je slama predraga, bi najraje uporabil žaganj, ki ga lahko dobim prav poceni. F, G. K. — Pri sedanjih vremenskih razmerah va.m skoraj ne preostaja drugega, kakor da se zalečete k žaganju, ako vam [»i mogoče dokupiti slame po primerni ceni kje v bližini. V žaganju je zelo malo redilnih snovi, radi česar da mnogo manj vreden gnoj nego slama. Sicer pa popije žaganje lahko precej vlage, vendar pa je to odvisno kakor pri vsakem drugem nastiiju od vsakokratne množine suhih snovi, ki so v njem. Če imate jelove ali smrekove gozde, »i lahko v sili pomagate z nasekanim jelovim ali smrekovim vejevjem, ki ga na drobno sesekate j in scsekanc porabit? za nastil. Povprečno porabitp za nastiljanje odrasli živini na dan in glavo lahko
žaganja in smrečja, kakor hitra izključujete nakup slame, ni zdaj skoraj nobenega primernega ■uštilja na razpolago, dokler ne skopni sneg, nakar bi prišlo listje, mah, resje in praprot je zopet v poštev. Žal pa ne bo prišlo tako hitro do tega, kakor vse kaže. Morda pa bi bila mogoča skupna vagonska nabava slame odkod iz žitorodnih krajev.
Kdaj in s čim pitati purane? F. M. I. Za pitanje puranov je najugodnejši čas jesen in prva polovica zime. Ko jih začnete pitati, postavite jih v bolj majhen, suh, pollemen prostor, kar je boljše, kakor pa če jih zaprete v tesne kletke. Pitajte jih s koruznim zdrobom, lahko tudi z ječmenovim ali ovsenim zdrobom in posnetim mlekom. Zdrobu primešajte vselej toliko posnetega mleka, da dobite mešanico, ki sliči redki kaši. Puranom pokladajte večkrat na dan toliko krm-ske mešanice v krmilno posodo, kolikor jo hočejo žreti. Vedno pa zopet naložite svežo krmo šele tedaj v posodo, ko je ta že prazna. Če primešate pitalni krmi malenkost kumina, materine dušice (timijana), konijandra itd., zboljšate akusnost krme. Ne pozabite, da potrebujejo purani tudi drobni pesek, ki naj bo vedno na razpolago v plitvi posodi. Tako pitanje je končano v treh, štirih tednih.
Kako ubranim piščance pred kraguljem. R. K.
L. Blizu gozda imate kokošnjak z belimi Leghorn-kokošmi, ki pa zlasti spomladi zelo trpijo po kraguljih, oziroma skobcih, ki skoro vsak dan odnesejo kakega piščanca. Streljanje malo zaleže in tudi obešanje mrtvih roparje ni uspešno, ker se jih žive kmalu privadijo. Želite vedeti za zanesljivo sredstvo, kako bi se uBranili te škode. — Predvsem moramo poudariti, da so bele kokoši za ptice roparice najbolj vabljive, ker te prav lahko opazijo iz višine tudi drobne piščance V tem pogledu so rjave Štajerke manj izpostavljene tej nevarnosti, ker jih na paši iz višine ni tako lahko zazreti. Res je, da je večina obrambenih načinov proti pticam-roparicam nezanesljiva. V novejšem času so se pa nekateri kotkošjerejci prepričali, da pustijo roparice njih kokošnjake na miru, odkar gojijo med kokošmi tudi pegatke. Ta perutnina je dobra čuvanica kokoši, ker prav kmalu opazi v zraku krožečo roparico in začne močno vpiti. To je varnostni znak za vso perutnino, ki se hitro poskrije. Pa tudi kričanje pegatk samo preplaši kragulja ali skobca, da se izogiblje teh prostorov. Pegatke so pridne jajčarice, ki zneso na leto skoro toliko jajc kakor kokoši in so ta prav tako dobra kakor kokošija. Drugi trdijo, da tudi vpitje puranov preplaši roparice.
Nekaj A.-Ž, panjev nameravate nabaviti. Ali svetujemo žlebičje? F. T. M. Ako že imate A.-Ž. panje na žlebičje, potem je prav, če so tudi novi panji takšni. Potrebno je namreč, da so vsi panji enega čebelarstva popolnoma enako izdelani, da je mogoče notranjo opremo zamenjati. Če pa so dosedanji panji brez žlebičja, naj bodo tudi novi. Žlebičje je le pripomoček, da se sati morejo točneje porivati v razstojišča; z nekoliko vaje se pa to tudi brez žlebičja dobro opravlja. Važnejše je pri izdelavi A.-Ž. panjev, da so skrajno točno iz-
PrlporoAamo Vara
naibolJSe šivalne strole
Id kolesa
Adler -
(jKITZNEH
Svlcnrakl pletlliii stroji
DUBIED , , , .
Zaloga r Kranj«: edino le pri tvrdkl	Trgovina Lsvrtnik
Jos. Peteline, Ljubljana
■a vod*. Г«МГ. tu l»tt
Breiplataa (Kink v menja.
Telef. M. SMS Valuta« jamstvs.
delani v meri. Na to posebno pazite, če jih daste delati. Ako jih pa mislite narejene kupiti, svetujemo, da to storite pri Društveni čebelami v Ljubljani, ki ima zajamčeno točno in solidno delo.
AH je koruza res trikrat ali štirikrat toliko vredna kakor krompir za krmljenje prašičev? S. J. B. Iz Kellnerjevih razpredelnic o sestavi, prebavljivosti in skrobnih vrednotah lahko povzamemo, da je v 100 kg koruze okroglo 8 kg prebavljive beljakovine in 80 skrobnih vrednot, v 100 kg krompirja pa je okroglo 1 kg prebavljive beljakovine in 20 skrobnih vrednot. Potemtakem je koruza približno štirikrat toliko vredna v krmljenju kakor pa krompir. V koruzi je dalje več prebavljive beljakovine nego v krompirju. Drobljenje ali mlenje koruze v koruzni zdrob najbrž tudi manj stane kakor pa kuhanje ali parjenje krompirja v brzoparilniku. Zato lahko rečemo, da je koruza res štirikrat več vredna za krmljenje v primeri s krompirjem. Na tej podlagi in na podlagi vsakokratnih tržnih cen si lahko vedno izračunamo, katero krmilo se nam bolj izplača krmiti.
Posekati bom moral nekaj lesa za popravo stare hlevske strehe, ki jo je precej pomagal uničiti tudi črv. Kdaj je najugodnejši čas za poseka-nje lesa za stavbe? L. F. L. Za posekanje stavbenega lesa je najbolj ugodna pozna jesen in pa prvi zimski meseci (december, januar), V tem času posekani les je najbolj varen pred lesnim črvom. Že februarja začnejo navadno teči sokovi visoko v drevesno deblo. Ti sokovi se v prepozno posekanem drevju posušijo in so pozneje najboljša hrana lesnemu črvu. Zato pa tudi traja mnogo manj časa tak stavbni les, ki ga posekamo šele v poznih zimskih mesecih in zgodnji pomladi.
Ker sem pridelal letos precej krmske pese, bi jo rad krmil tudi prašičem, ki so štiri mesece stari. Kaj je boljše, da jo krmim poleg drugii krmil sirovo ali kuhano? Mlečnima kravama je krmim sirovo. J. Š. K. — Brez drugega krmit« tudi prašičem krmsko peso le sirovo. Naravno® škoda in odveč bi hilo, če bi jo kuhali.
P ravni nasveti
Ogoljufan kupec. K. S. P. Kupili ste malo, zadolženo posestvo in ste se s prodajalcem zmenili, da napravite kupno pogodbo kasneje. Na račun te pogodbe ste prodajalcu že precej izplačali. Sedaj je prodajalec naenkrat neznano kam izginil, njegovo, od Vas kupljeno posestvo pa je prišlo na dražbo. Vprašate, če lahko to dražbo ustavite, dokler se prodajalec ne najde, da napravite potem pismeno kupno pogodbo, — Dražbe ne morete drugače ustaviti, razen da Vi iz svojega plačate zahtevajočim upnikom one vsote, za katere so vknjiženi. Neprevidni ste bili, da se niste popreje pobrigali in točno ustanovili zadolženost prodajalca in se dogovorili, da Vi naravnost vknjiženim upnikom plačate na račun prodajalca. Vi lahko zahtevate od prodajalca, da Vam povrne vso škodo, a lastnik posestva postane oni, ki ga bo zdražbal. Goljufivega prodajalca lahko ovadite državnemu tožilcu, ga bo vsaj doletela zaslužena kazen.
Umetni zobje. A. K. Brat Vam dolguje doto z obrestmi. Zahtevali ste od njega, da Vam plača vsaj obresti, pa niti tega noče. Vi potrebujete denar za plačilo umetnega zobovja. Po Vašem mnenju bi brat mogel plačati, pa noče, ker je eden tistih, ki govore, da dolgov ne bo treba plačati. — Če se mirnim potom ne morete dogovoriti glede izplačila, Vam ne preostane drugega, kakor da si preskrbite ubožno spričevalo in na uradni dan daste pri domačem okrajnem sodišču na zapisnik tožbo proti bratu na izplačilo zahtevane vsote. Čim bo postala sodba pravomočna, boste morali pri istem sodišču predlagati izvršbo.
Izplačilo dote. N. N. Vprašate, če je dota, ki jo imate izplačati sestri, tudi pod zaščito zakona o zaščiti kmeta. — Odvisno je od tega, kdaj je obveznost izplačati doto nastala. Ako je pred 20. aprilom 1932, tedaj spada kmet tudi glede takega dolga pod zaščito uredbe o zaščiti kmetov, j Otl zaščite so izvzete javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; dolgovi do 500 Din iz na-I kupa potrošnih življenjskih potrebščin, obleke in 1 obutve, nastali izza 20. oktobra 1931, kolikor niso '. pretvorjeni v menične terjatve; vsi ostali dolgovi kmetov, nastali izza 20. aprila 1932; terjatve za i zdrževanje, ki pristoje komu zoper dolžnika-kme-i ta na osnovi dolžnikove vzdrževalne dolžnosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznjivega dejanja; terjatve za poljsko škodo; terjatve za plačo oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu; zakupnine in najemnine (stanarine); terjatve obrtnikov za opravljena obrtna dela, dospele izza dne 20. oktobra 1931, kakor tudi tisti kmetski dolgovi, ki izvirajo iz nakupa kmetskih posestev, če sta cena ali večji del cene dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov, najsi je treba to količino odplačati v naravi ali v denarju po dnevni ceni domače blagovne borze. Za vse le dolgove more upnik dolžnika vsak čas tožiti in predlagati proti njemu izvršbo (prisilno dražbo).
Selitveni stroški. M. V. A. Pred šestimi leti ste se preselili. Celo selitev |e prevzel neki sorodnik, ki je preskrbel tudi voznika m Vam zagotavljal, da je voznik njegov prijatelj, k' bo njemu na ljubo peljal brezplačno. Po končani selitvi ste sorodnika vprašali za račun tudi za vozn.ka pa je odvrni), j da to ni nič, da je to njegova st/ar. ker sta z voznikom prijatelja. Z voznikom sami niste imeli nobenega dogovora. Sorodnika ete dobro nagradili. Sedaj, po šestih letih, Vam je pisal sorodnik, da ga terja voznik na plačilo za Vaš prevoz in zahteva, da mu plačate 250 Din. kar se Vam zdi pre-tirunn m neupravičeno. — Sedaj, po šestih letih, 1 je ta terjatev zastarala, če je morda v začetku
sploh obstojala. Tožbe se ni treba bati. V primeru pravde pa ugovarjajte zastaranost terjatve ter ponudite v dokaz svoje zaslišanje, da ste popolnoma poravnali vse obveznosti proti sorodniku za Vašo selitev.
Politični shodi in sestanki. F. R. G. Motite se, ko pišete, da ste v našem listu čitali, da volivnih sestankov ni treba prijavljati. Nasprotno, ravno za volivne sestanke so predpisi zelo strogi. Zakon o društvih, shodih in posvetih namreč predpisuje, da je za vse shode in posvete, ki jim je namen pretresanje političnih vprašanj ali vršitev politične akcije, potrebna predhodna dovolitev občega upravnega oblastva prve stopnje (okrajno načel-stvo). Sklicatelji morajo tak shod ali sestanek prijaviti najkasneje tri dni pred dnem, ko se ima vršiti. Če oblastvo najkasneje 24 ur pred časom, ko naj se vrši shod ali posvet, ne izda dovolitve, se smatra, da je shod, oziroma posvet prepovedan. Samo politične stranke smejo imeti shode, oziroma sestanke v zaprtem prostoru tudi brez predhodne dovolitve občega upravnega oblastva. Te morajo 24 ur prej shod prijaviti in jim oblastvo izda pismeno potrdilo. Za pregreške proti tem predpisom je določena kazen zapor do 30 dni ali denarna kazen do SOČO Din, oziroma obe kazni skupaj. — Kar se tiče odloga plačanja denarne kazni, more oblastvo odložitev preklicati, nko smatra, da je obs jenec plačila nezmožen. Lahko se dovoli odplačevanje kazni v obrokih. Ni zabra-njeno, da se obsojencu naloži, da prinese hrano za gotov čas zapora s seboj. Seveda, če nič nima, ga ne more nihče k temu prisiliti. Kar se pa tiče ostalih vprašanj, Vam kratko odgovorimo, da imate pravico vsakogar tožiti radi žalitve ali obrekovanja, kdor Vas žali ali obrekujc, pa naj bo to tudi občinski funkcijonar. Vendar se prej prepričajte, če imate na razpolago priče, ki so vse to slišale, da ne boste imeli nepotrebnih stroškov m blamaže. Tiste, ki Vam ponoči ne dajo miru, javite orožnikom radi motenja nočnega miru.
Nesrečno dekle, M. T. Lj. Neko dekle je imelo razmerje s fantom, ki je stalni uslužbenec. Ker ji je fanl zagotavljal, da jo bo poročil, jo je končno zapeljal, kar je imelo posledice. Dekle je fantu povedalo za spremembo, fant ji pa ne verjame, češ, da je to nemogoče, če pa je, da je kdo drugi kriv. Dekle je radi tega zbegano, pravi, da pojde v vodo in podobno. Vprašate, kako pomagati dekletu. — Po toči ne pomaga zvoniti! Svetujemo, da počaka, da se ji izpolni čas. Če je dekle brez sredstev in nima niti najpotrebnejše za sebe in pričakovanega napovedanega otroka, potem sme sodišče zaprositi, da prisili zapeljivca, da založi na sodišču znesek za vzdržrvanje, ki je potrebno otroku za prve tri mesece, kakor tudi običajni znesek za stroške poroda in za vzdrževanie matere za prvih šest tednov po porodu. Sodišče bo to dovolilo, če mati ne živi nečisto. — Ako bi se zapeljivec branil poročili dekle, ima ta pravic« zahtevati posebno odškodnino za vso škodo (d» ne more biti do zadnjega v službi) in za zmanjša no možnost ženitbe.
Tožba radi ločitve. M. P. Ni predpisano, v katerem času se mora pravda končati. Zakaj se ne razpiše razprava, boste zvedeli pri sodišču. Drugam se Vam ne kaže obračati. Menjavanje odvetnikov Vam po našem mnenju nc bo dosti poimagnlo.
Domovinslvo v Ljubljani. M. F. Napovedani zakon o mestnih občinah še ni izdan, zato ne moremo vedeti, kakšni predpisi bodo v njem za pridobitev domovinstva. Če mislite, da imale že se. daj pogoje za pridobitev domovinstva, vložite ta-j koj prošnjo in ne čakajte
/V. J#/Si'A/lJ
»SLOVENECc, dne ЗД. decembra 1933.
DELAVSKI VESTNIK
Delavska ura v ljubljanski radijski postaji
Preteklo soboto je bila v ljubljanski radijski postaji zaključena delavska ura, ki jo je delavno ljudstvo po naši domovini poslušalo s pazljivostjo in ljubeznijo. Ta delavska ura je izvršila med našim delavstvom velevažno kulturno nalogo: razširila je obzorje n;ferau malemu in izkoriščanemu človeku, pokazala mu vse njegove pravice po obstoječih zakonih, pokazala mu sredstva, s pomočjo katerih si more svoje pravice priboriti, pokazala mu tudi važna delavska vprašanja, ki so potrebna nujne rešitve in katerih dobra ali slaba rešitev je odvisna od delavstva samega. Če bo zavedno, organizirano, izobraženo in disciplinirano, potem se bodo razna vprašanja rešila delavstvu v prid, sicer pa ne.
V letošnjem letu nam je predavatelj v ljubljanski radijski postaji obdelal določila o delavski zaščiti in delavskem zavarovanju. Predaval je o plačilu za redno in čezurno delo, o delu in zaščiti žena in otrok, o ustroju ter nalogah delavskih
pristojbinski zakon razveljavi in tozadevni predpisi izenačijo za celo državo.
To vprašanje je za nameščence velike važnosti. Pa tudi za delodajalce je važno, ker solidarno jamčijo za plačilo službene takse. — Taksa na službene pogodbe je tako velike socialne važnosti, da jc v interesu nameščencev, da si v tem pogledu čimprej pribore moderno osnovo glede taksiranja službenih pogodb. Posebno pa pogreiamo socialno urejena določila glede taksiranja službenih pogodb inozemskih delojemalcev in dvojnih zaslužkarjev.
Osemurm delavni čas
•	гшп	»<|
ш lurctta
Nedavno je bila v turškem ministrstvu za gospodarstvo izgotovljena zakonska osnova o delovnih odnošajih. Ta zakonski osnutek je ministrstvo predložilo narodni skupščini v Angori. Predno je ministrstvo za gospodarstvo izvršilo končni načrt tega zakonika o delu, je zaslišalo javne korporacijc. delodajalske orga-
ZENA IN DOM
Otroška domišljija in resničnost
Za otroka sta domišljija in resničnost povezani v nerazdružljivo enoto. Glavne težave v vzgoji nastajajo iz tega. da se neprestano zadevata drug ob drugega otroški svet in svet odraščenih.
Nas odrasle je bilo življenje prisililo, da smo polagoma potegnili ostro mejo med domišljijo in resničnostjo. Pri tem smo pa večinoma pozabili tudi na svoje detinstvo in na tisti naš posebni detinski svet, v katerem smo tako blaženo živeli, blaženo ravno zato, ker je bilo v njem tako malo prostora za resničnost.
Kako čudovit je ta otroški svet! Nobenih meja ne pozna, košček papirja zadostuje, da si iz njega zvijejo daljnogled, skozi katerega vidijo vse, karkoli že pozna njihova domišljija: ladje na širokem morju, zverjad in lovca, celo v nebesa vidijo skozenj! 2ivo in resnično doživljajo pravljice, ki jim jih pripovedujemo in nikoli jim ne vstaneJtak dvom. »Sreča za Rdečo kapico in babico, da volk ni prežvekoval!« se utegne kateremu olajšujoče izviti ; iz prsi.	I
dobro, če se spomnimo prvih dni po rojstvu takega bitja.
Kakšna čuvslva prevzemajo tedaj odrasle ob pogledu na otroka? Tu je predvsem občudujoča ljubezen. Cuvstva o naši odrasli premoči ni mti zaznati. Čutimo samo veliko odgovorno-t za to živo čudo! Docela jasno nam je, da se bo razvijal otrok po svojih lastnih zakonih in ne prilian nam na misel, da ga bomo kdaj s silo morali, da pridemo kdaj z njim navzkriž.
Zakaj so se nam ta čuvstva porazgubila? Menda poraja v nas stalna odvisnost, stalna potreba našega varstva neke vrste posebno gorečnost, otrok nam je naša lastnina in radi bi ga kakor hitro mogoče spravili in včlenili v naš svet. Zahtevamo od njega, da nam sledi v naš svet in pozabljamo, da mu moramo m: slediti v njegovega. >odelovati moramo z otrokom, ko postavlja svoj svet. pri čemer nam bo pomagal spomin na lastno otroško dobo.
Žal ume to le malokdo izmed nas, in to so morda rojeni vzgojitelji, ki jim je la sposobnost
oletni izdatki
za špecerijsko in manufakturno blago se spremene v plodonosno naložen kapital, ki ti donaša 3% popusta, — če kupuješ vse svoje potrebščine pri
I. delavskem копгишпеш društvu v Ljubljani
zbornic ter inšpekciji dela, o borzah dela in skrbi za brezposelne, o delavskih zaupnikih in pravici združevanja delavcev. Posebno zanimanje so vzbudila predavanja o delavskem zavarovanju in sicer o zavarovalni zavezanosti, o bolezenskih in nezgodnih podporah ter o zavarovanju za starost, onemoglost in smrt.
Hvaležni smo upravi ljubljanske radijske postaje za to njeno res kulturno delo. Želimo le, da bi bila delavska ura stalna točka njenega programa.
Vrhovno sodišče delavskega zavarovanja
Kakor je že znano, posluje v naši državi pet vrhovnih sodišč delavskega zavarovanja. To seveda ne more biti zavarovanju v prid. Na eni strani ni v razsojevanju enotnosti, na drugi strani pa to veliko stane. Zakon o zavarovanju delavcev je sicer že takoj v začetku določil, da se mora ustanoviti eno vrhovno sodišče delavskega zavarovanja na sedežu Osrednjega urada. Toda s finančnim zakonom iz leta 1928-29 ic bilo to določilo spremenjeno na ta način, da je prešla kompe-tenca Vrhovnega sodišča del. zav. na obstoječa kasacijska sodišča (Zagreb, Novi Sa/1. Belgrad, Sarajevo, Podgorica).
Letošnji finančni zakon pa to nezdravo stanje odpravlja, sicer ne tako, da bi ustanovil vrhovno sodišče za delavsko zavarovanje, pač pa tako, da ne bo več pet sodišč, ampak da bo kasacijsko sodišče v Zagtebu (Stol sedmoricc) odslej reševal vse pritožbe zoper razsodbe sodišč delavskega zavarovanja. Na ta način bomo prišli do enotnosti v vodstvu in se bo doseglo pravilno izvrševanje zavarovanja.
Delavski šport
Tahorenje
Kdor je samo enkrat v življenju doživel tabo-renje na zelenih planinah ali pa ob sinjem morju, ta ve. da se s tem ne da primerjati nobeno doživetje na svetu. Človek se vrne s taborenja — četudi samo pardnevnega — ves prerojen in ves nov, ves pripravljen za novo delo in nov boj.
Taborenje ima vse sposobnosti, da postane delavski šport. Je zelo poceni. Treba si je nabaviti le šotor in nekaj kuhinjskih posod. Najbolje je, da si to nabavi prijateljski krog, da se stroški razdele na več oseb, Stroški s hrano so malenkostni, stroškov prevoza pa se izogibati čim bolj mogoče. Potuje naj se peš ali s kolesom.
Od delavskega športa zahtevamo, da nam krepi dušo in telo. Taborenje nam nudi vse to v obilni meri. Taborenje vrne delavca materi naravi, taborenje ga popelje in za nekaj časa prestavi v druge kraje naše domovine, kjer more spoznati nove kraje, nove ljudi, nove običaje in nove težave. Pa taborenje nudi delavcu še nekaj več, kar ne more nuditi človeku noben šport. To je, taborenje te prestavi iz pokvarjenega, nezdravega, vsega krivičnega civiliziranega sveta v svet samote, v čisto in nepokvarjeno naravo, kjer more človek iti nekoliko v sebe, se pogovoriti z Bogom, premisliti vsa težka vprašanja današnjega časa in si nabrati novih sil in moči za bodoče delo. Vsi veliki možje, misleci in socialni reformatorji so oblikovali svoj duh v samoti.
Službene pogodbe in takse
Davčne uprave pobirajo v smislu taksnih predpisov 1% takso od pismenih službenih pogodb. Ta taksa se pobira pri službenih razmerjih, sklenjc-nih na nedoločen čas, od viiine triletnih službenih prejemkov. Pri mesečni plači Din 1500 znaša torej ta taksa Din 540. Za nameščcnce Dravske banovine veljajo predpisi pristojbinskega zakona iz leta 1850. Ti predpisi so seveda že da 'no zastareli Zato so strok,-vn- organizacije ;>."iva.u.I >amc-ščeacev (med temi tudi Društvo zdruzenih zaseo-nih in trgovskih nameščencev Slov.nije), dali strokovne organizacije občinskih uslužbencev in nameščencev Pokojninskega zav )da naslovile na finančnega ministra resolucijo, d i naj se stari
POZOR
SMUK
Največja izbira vseh vrst puloverjev, nogavic, rokavic i. t. d. ter največja izbira vseh vrst smuči in ves ostali smučarski pribor najcenejše samo v modni in športni trgovini
M. TOMAŽIČ
MARIBOR, ULICA 10. OKTOBRA ŠT. 4 0si!!!ts as« In aoltlte si brttobvezno niie blago
nizacije, trgovske zbornice in delavske strokovne organizacije. Kakor povsod, tako so se tudi delodajalci v Turčiji izjavili proti uvedbi osemurnika. Izjavili so namreč, da se turška industrija nahaja šele v začetnem razvoju, zato ne bodo zmogli zaradi skrajšanja delovnega časa večjih izdatkov in bi na ta način zaradi večje konkurence zapadnih konkurentov morala turška industrija propasti. Turška industrija, naglašajo delodajalci, je bila komaj šele zgrajenu in ima zaradi tega večje stroške za produkcijo, kakor pa industrija zapadnih držav. Nobena industrija, ki ie bila osnovana v zadnjih 10 letih, ni še odplačala svoj osnovni kapital. Mnoga podjetja niso zmogla plačati celo strojev. Delodajalci pač priznavajo, da je v industriji drugih držav že davno uveden j osemurnik, pripominjajo pa. da je ta industrija [ nastala v večini držav že 100 let preje kot pa ! v Turčiji. — Vse te okolnosti, pravijo delodajalci, nas silijo, da se izjavimo proti zakonski I uvedbi oseinurnika v naši državi. Mi zahtevamo, da ostane deveturni delovni čas.
Delavske strokovne organizacije pa enoglasno zahtevajo uvedbo osemurnika. Po strokovnjakih vseli držav je bilo ugotovljeno, da ima velike prednosti osemtirni delovni čas ne samo za delavca, temveč tudi za delodajalca. Organizacije smatrajo, da ni potrebno še posebej razpravijnti o koristi in potrebi uvedbe osemurnika v Turčiji, ker je ta zahteva že dovolj jasno razsvetljena v zapadnih državah.
Kaj bi nas zartimalo ?
Kranjska industrijska družba na Jesenicah je v preteklem letu napravila 2,892,808 Din čistega dobička, kar je zelo veliko, če upoštevamo, da je gospodarska kriza v letu 1932 dosegla svoj višek.
Iz Švice
Mednarodni urad dela je dobil nov upravni svet in novega predsednika v osebi zastopnika Danske C. V. Bramsnaera. V upravnem svetu so letos zastopane sledeče države: Belgija, Francija, Velik a Britanija, Indija, Italija, Japonska, Brazilija, Danska, Poljska in Španija.
Iz Amerike
Posamezne države USA, ki jih je 48, plačujejo svoje predsednike (guvernerje) zelo različno, povprečno od 5000 do 15.000 dolarjev na leto.' Najmanjša guvernerska plača, in sicer v Južini Dakoti, znaša 3000 dolarjev, najvišja pa je v državi New Yorku, in sicer 25.000 dolarjev na leto. Župan mesta New Yorka ima celo 40.000 dolarjev na leto. — Vsak tretji delavec je v isti državi brez dela; velika revščina zgraven ogromnega bogastva in mastnih dohodkov.
Za nego
lica In rok
rabite
Benkovo puniado inViolette-kreino!
Lekarna pri Sv. Trojici F. pl. Benko, Zemun
BANKA DARUCH
15. ItUE LAFAYETTE
PARIŠ
Telef.: Trinitž 31-74 - Telef.: Trinitč 81-75 Naslov br/.oinvl<am: Jugnhuruch Pariš 22
Валка Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune
BELGIJA: No. 3064 64 liruxeles. FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No 1458-65 Ned. Dionst. LUKSENBURG : No. 5967 Luxembourg. Na tahtevo pošljemo brezplačno nase čekovne nakaznice.
Vzgojiteljeva umetnost mora biti v tem, da kolikor mogoče brez bolečin in sile vodi otroka polagoma v svet odraslih. (Kjer se to ne posreči, imamo opraviti s težko vzgojljivimi, s psihopati, duševno bolnimi.)
Nikoli ne smemo pozabiti, da otrok ničesar ne razume o naši življenjski izkušnji, in da zato tudi nima najmanjšega respekta pred tisočerimi našimi opomini, ki mu jih neprestano trobimo na ušesa.
Vzgojiteljev)' vzdihi in tožbe nad njegovimi malopridnostmi so mu docela neumljivi. Zato enostavno štrajka, če je v rokah vzgojiteljev, ki molče predpostavljajo, da ima otrok pred njimi, ker so mu pač predpostavljeni, nekak svet strah.
Življenjska izkušnja, sestavljena iz razočaranj in odf>ovedi in redkega veselja ne napravlja na otro-i ka najmanjšega vtisa. S stališča nas odraslih je otrok velik sebičnež. V svojem neomejenem kraljestvu gospoduje in išče vedno novih radosti. Nič ne vpraša po naših družabnih predpisih. Kljub temu ga moramo vzgajati, a vedno si moramo biti v svesti, da otrok naše prepovedi tudi razume in mu niso le prazne, nezmiselne besede.
Ni vsak rojen za vzgojitelja, in vendar zahteva življenje, da svoje otroke vzgajamo. Tedaj je
nekaj povsem naravnega in podzavestnega in jo ohranijo do visoke starosti.
Besede »laž« se v otroški družbi skrbno varujmo! Ta izraz naj jim ostane čimdalje neznan! Tudi tu se naša svetova ločita. Samo en zgled:
Mala Majdica je vedno spala skupaj s svojo punčko. Nekega dne je bila posteljica po popoldanskem spanj u mokra. Mati je opravičeno pograjala Majdico, a na svoje presenečenje je dobila odgovor: »Mamica, to nisem napravila jaz! Prav gotovo je bila to punčka! Saj vendar veš, da jaz nikoli več ne zmočim postelje!« Modra mati nato: »Samo to ti povem, če katera od vaju še kdaj zmoči posteljo, potem boš kaznovana ti, Majdica!« Otrok je bil s tem zadovoljen.
Veliko težav, odtujenja in kljubovalnega odpora proti staršem in vzgojiteljem bi odpadlo, če bi si ti prizadevali, da bi umeli otroško dušo.
Plačilo bo neomejeno zaupanje otrok tudi v poznejših resnejših položajih! To je pot, po kateri si moremo ohraniti zaupanje in nagnenje otrok in doseči poravnavo ne samo med nasprotji domišljije in resničnosti v življenju otrok, marveč premostiti tudi nasprotja med velikimi in malimi, med mladimi in starimi.	S. B.
Tehnika v ženskem ročnem delu
1NSERIRAJTE V »SLOVENCU«!
V davno preteklih časih — ponekod še danes: pri pastiricah na Balkanu — je ročno delo preganjalo dolgčas; in še nekaj: vezenine so bile dragocenost, preživele so rodove. Takrat so bile komplicirane in dolgovezne tehnike razumljive in opravičljive. Toda za nas so se časi izpreinenili. Kakor vsak stil, tako ima tudi tehnika svojo dušo: ploščati vbod, križci in aplikacija, ena več, druga manj, toda mrtva ni nobena. Duša odloča, kaj rabimo in kje; ne enostavnost ali kompliciranost.
Najbolj enostaven in najbolj razširjen je ploščati vbod. Pa ne samo to, mislim, da ie najstarejsi. Ne vem, če sega ravno vse do v kameni lo dobo, dosti mlajši pa gotovo ni. Človek bi pričakoval, da ima na sebi nekaj starinskega; v resnici pa nima te note. Zakaj jc tako, ne vem: ena neštetih ugank, ki jih kaže življenje. Ta vbod ima troje v sebi: izo/ira motiv, loči ga od podloge in dalje:: «; n,q» diha mir. Noben vbod nima toliko miru v sebi kakor ploščati vbod. In enostaven je. Zato rabmio njegovo priprostost za afrikanske in oceamjske motile; daje mir, ki je v njem, egipčansk.mvezenmarn aristokratsko rezerviranost, ki jo kažejo dela tega naroda gigentov. To je ploščati vbod.
Gotovo ne mnogo mlajši in ne dosti manj razširjeni so križci. Toda že prvi pogled nam kaze razliko: starinski so in nemirni. Ampak med križcem in križem je razlika: tehnično in P? vtisu. Mnoge tega ne čutijo, še več pa jih je, ki čutijo, na se ne zavedajo. - Zame so tri vrste križcev: gotski križci, križci, ki krijejo podlogo in križci za preproge. Znanstvena ta razdelitev ravno m, tudi praktično ni najboljša, toda - boljše nimam.
Najprej gotski križci. To so čisto navadni križci, samo precej veliki so in nit je tanka: fond se vidi skozi vezenje, pa ne samo tu m tam, ampak izvezena figura se zdi kakor mreža. Križci na robu so »odprli«, delo je videti nedovršeno; zapremo s Holbeinom. S tem vbodom se dajo delati le figure v večjem formatu. Vtis je starinski in nemiren, nekaj tajinstvenega in strašljivega ima v sebi. Motivi so gotski: levi, orli in tigri in razna simbolična bilja: enorogi. zmaji, divji možje.
Križci, ki krijejo fond, so tudi križci, po tehniki in vtisu pa čisto različni od gotskih. Iinamo jih vse jx)lno vrst, toda ujiorabni le dve: grške križce in kitajski vbod. Lep je dvojni italijanski, toda: zelo |>očasen je.
Grški križci gredo hitro od rok, skoraj dvakrat tako hitro kot navadni, fond krijejo popolnoma, le ozko zev med vrstami krijemo s Holbeinom. Nit je odprta, debela.
Kitajski vbod krije jxipolnoma. bolj počasi gre od rok, kakor grški križci, vendar pa še vedno tako spešno kot navadni. Tudi tu nam služi odprta, debela nit.
Oba vboda — grški križci in kitajski vbod — sta mirna in nemirna obenem. Mirni so ti križci, ker krijejo enakomerno motiv ali izvezeni fond, nemirni zaradi svoje »zrnate« površine, zaradi oglate in zobčasle sihouete. In težki so. A ta teža pomirja jx)vršino z oglatimi konturami pa se veže: : daje vezenju barbarsko noto. V renesansi je cvetela : ta tehnika in renesansa je jx>skusila, da ji barbarizem vzame. Pa ji ni usj>clo. Vsa sredstva je izrabila v svoj namen: drobne vbode, Holbein, čipke, zlato — vse je odreklo. Prepričana sem: sami so čutili, da ne gre, kljub vsem poskusom, ker ostali so pri barvi, ki temu vbodu najbolj odgovarja: pri rdeči. Torej, da ne grešimo z njimi: priprost des-sin, priprosto gamiranje in rdeča barva.
Tretja vrsta križcev so križci za preproge. Ne mislim pri tem samo na preproge na tleh, ampak tudi na stenske preproge m na jSregriniala. Gotske križce in križce, ki krijejo, vezeno na platno, križce za preproge na stramin. Vbod je navadni križec, nitko vzamemo odprto in debelo. Tudi ta vbod je »zrnat« kakor grški in kitajski in krije fond, ima ; niih težo, le še oolj je miren: enakomerno je zrnat. j Torej: težak je in neokreten in miren. Služi pa nam take, kot njegov brat, gobelinski vbod.
Gobelin je danes monojjol. Monopoliziral gt je Dunaj. Biedermeier je ljubil male stvarce v gobelinu, se zdi, z Biedermeierjem stoji in pade. Zalaga in zalaga nas z gobelinom do zasičenosti. Toda ali se res moramo vezati na ta stil in samo na tega?
Nikakor ne. Gobelin in Biedermeier ni ista Tudi za druge stile lahko rabimo gobelin in izbira je bogata: koptske vezenine, starogermanski in staro-meksikanski gobelin, gotske preproge in pregrinjala. Vse to bogastvo čaka na nas. Biedermeier je lep in ljubek, toda tudi druge vezenine so lepe, mogoče še lepše, brez dvoma apartnejše.
Vtis gobelina je vtis križcev za preproge. Čim drobnejši vbod, tembolj je nežen; večji vbod nadomestijo križci: boljše krijejo.
Sedaj o vbodu Richelieu. — Najbolj ga cenijo Francozi. In ti ga tudi edini — čeprav samo včasih — pravilno rabijo: barvastega. Beli Richeljeu ni pravilen. Le redkokdaj je res lep, a tudi to je slučaj; nikdar pa nista v skladu efekt in delo. Naši Richelieu-vzorci so otroci današnjega časa: zato hočejo tudi moderne barve. Te barve pa so primitivne; primitivne same po sebi ali po rezkem kontrastu. Dessin pa ni le moderen, tudi ležek je; zato uporabljajo težke prvotne nuance. Nit pa naj bo debela, drelirana.
In sedaj primerjajmo: isti cvetlični vzorec v beli barvi in potem moderno: karmin platno, črn Richelieu, krom-rumena podloga. Takšen je modern Richelieu.
Richelieu-vboda v beli barvi s tem nisem obsodila. Hotela sem le reči: rabite ga na pravem mestu.	Nevenka Steindl.
MODNE NOVOSTI
Dva odlična zimska kostima za starejše žent. prvi iz temnorjavega velours de bine-a, bogato okrašen s krznom, drugi iz črnega bouclć-ja z visokim krznenim ovratnikom.
CITATELJEM ZA NEDELJO
Lovec na srne
Luis Coloma:
V Mehiki, kjer je priroda tako radodarna ■ svojimi darovi, se nahaja mestece Huacana, glavni sedež Michoacanskc pokrajine. V njegovi okolici žive potomci Špancev in Indijancev, ki ravno zaradi le radodarnosti matere zemlje žive brez velikih skrbi in so pri tem preprosti, gostoljubni, plemeniti in hrabri.
Konec I. 1868. je obiskal novi michoacanski nadškof najprej cerkvico sv. Janeza v HuacunL Preproeti prebivalci so se v množicah zgrinjali v mestece, eni peš, drugi jež, vsi pa vzrado-ščeni kakor majhni otroci, da bodo mogli videti nadSkofa, za katerega je vsak nosil s seboj kak darček.
Nadškof jih je sprejel kakor svoje otroke in bil ganjen nad njihovimi darovi, ki so jih stali, kakor je vedel, mnogo žrtev, Ker so bili teko ubogi, njihovih darov ni mogel »prejeti, a v skrbi, da z odklonitvijo nc bi ranil njihovega občutljivega srca, se je domislil in jih prosil za malo sadja, ki ga je bilo tamkaj v takem izobilju, da je bilo treba po njem samo stegniti roko.
Nekega dne potem, ko je bil prelat delil sv. birmo, je v bližini opazil pohabljenca, ki je potrpežljivo čakal, da bi ž njim govoril. Nadškof ga pokliče k sebi in ga začne izpraše-▼ati o njegovem znanju v veronauku, nato mu pa uljudno dč:
»Odkod si prišel, moj sin?«
»Oče,« odgovori hromeč, hoteč s tem nagovorom izkazati škofu svojo otroško ljubezen, »prišel sem z gore, petdeset milj daleč od tod.<
»A kako si prišel беткај?«
»Na mezgu.c
»Ali ei oženjen?«
»Vdovec sem z dvema majhnima hčerkama, oče.«
»A e čem so pečaš?«
»Lovec sem, oče,«
»Ti lovec?!« se je čudil prelat in premagoval eroeh.
»Da, očo,« jc resnobno odgovoril hromeč.
»In kaj pa loviš?«
»Srne.«
»Srne? Toda, človek božji, saj to ne more t>Jti!« dć prelat, ne vedoč, ali govori z blazni-
kom ali lažnjivctm. A njegov sum se je hitro razpršil in prevzela g« je napeta radovednost, ko je hromeč skomignil z rameni in dejal:
»Seveda ne bi moglo biti, če ne bi mi pomagal nebeški Oče.«
Presenečen nad (cm odgovorom, ga jc prelat prosil, naj mu pripoveduje o svojem življenju.
»Vaša milost,« začne nato hromeč s preprosto resnostjo, »kakor ecm vam bil malo prej rekel, sem vdovec — tegn je zdaj že več Je t — in imam dvoje dcklic. Dneve, ki mi jih daje Bog, preživljam na ta-le način: Zjutraj zarana vetanem, pomolim k nebeškemu Očetu, potem pojem, kar mi otroci pripravijo in nato odlezem na piano. Komaj se malo oddaljim od svoje kočice, je že tu srna, za katero sem bil molil. Ustrelim jo; deklici prihitita in jo vlečeta domov. Za meso in kožo utržimo toliko, da moremo živeti.«
Nadškof je bil nad preprosto zgodbo ganjen in je želel, da bi hromeč pred njim ponovil molitev, ki jo vsak dan moli zo srno, a ta se je branil, češ, da ga je srnm.
>T'oda, moj ljubi sin, saj to molitev vsak dan govoriš pred Gospodom!«
»Seveda, oče; a te molitve se nisem naučil iz knjige in me je tudi nihče drugi ni naučil.«
»Pa le vendar prosim, da mi jo poveš,« jc rekel vljudno prelat.
»No, oče, ker tako zelo želite, vam jo pa zdaj povem. Ko v svoji hišici pokleknem, pravim tako-Ie: Ljubi Gospod in Bog, Ti si mi dal ti deklici in Ti si dopustil to mojo bolezen, da ne morem hoditi. Skrbeti moram za svoje otroke, da Te nc bi žalili. Ljubi Oče nebeški, pošlji srno blizu moje koče, da jo morem ustreliti in bo tako družina preskrbljena.«
Nadškof je pozorno poslušal in sc čudil, bedni hromeč je pa preprosto dovršil:
»To je moja molitev, oče; in ko odmolim in se vlečem na piano, sem gotov, da bom našel, za kar sem prosil nebeškega Očeta! V teh dvajsetih letih, odkar ne hodim kakor drugi ljudje, mi ta pomoč ni bila še nikdar odrečena, ker je Bog, v katerega zaupam, tako milostijiv.c
v luknjo. Z desnico pa jc bil segel po suhi veji In obdeluje »daj žival z njo, da bi fo spravil iz luknje. Več ko pol kače je bilo že zunaj. Bilo ic vpr a Sanje sekund, kdaj se prikaže glava in useka.
»For'heaveti's salte, major,« sem zakričal, »let hita gol«
»wel, wel,« je odgovoril iajemoma z nekako vnemo, »shoot when he comes outl«
V tfstem trenotku je kača v zemlji popustila In dvignila glavo, da bi pičila. A major jo jc vrgel od sebe, kakor kdo drug vrže cigaretni ogorek, in potem je zadostoval strel iz moje male puške
Tik prod novim letom so sc vsulc na orož-niško postajo druga za drugo štiri ovadbe o tatvinah: zmanjkali so cn kopun, ena kokoš, ena mačka in tri kile klobas.
Kapetan, ki mu je zadnje dni nekaj nagajal želodec, jc noslul orožnika, naj kupi pet novih peres in stekleuičico črnila, ter sc omejil na to, da je sestavil zapisnik o »ukradenih predmetih, to je perutnine in prekajene mesnine«, mačko jc izpustil.
»Ta eivnl je itak zdaj tu, a kmalu kdosi-gavo kje,« je tekel branjevcu Flori janu, ki je prišel prijavit, da mu je izginila mačka. »Z eno l>esedo, pravim, je čislo vseeno, če je ena več ali manj ...«
»Seve, vam jc to Icliko reči, ampak moja mačka je bila tudi uamesto psa pri hiši. Pazila je, da miši niso žrle blaga, obenem je pa čuvala prodajalno. Naj oslepim na obe oči, če to ni res...«
»Ampak leipo vas prosim, kaj takega pa še vendar nisem slišal, da bi mačke lajale in bi jih vodili na vrvici ali pa jim ob času stekline natikali nagobčnike...«
»Pa vendar...«
Tu je vstopil orožnik in za njim Dolga Mica. žena jc prišla vprašat, če so tatovi, ki so ji ukradli kopana in kokoš, že v luknji.
»Niso še, a dolgo ne bo, ko bodo. Kakor hitro mi malo odleže. ukrenem vse, kar treba, da pozapremo živali, ljudi in vse drugo... Ali ste s tem zadovoljni?«
»Da, gospod kapetan. A če bi jih bili že pojedli?«
»Kaj?«
»I, moje nesrečne živali...«
>E, vrag si ga vedi I Če bi vam jih bil jaz ukradel, bi vam mogel natanko povedati, kaj jc bilo z njimi, a ker je corpus delieti v drugih rokah, vas vprašam in pravim, kako naj človek ve, kaj so z ukradenimi stvarmi počeli?!«
»Pa če jih bodo prodali?« pravi Dolga Mica.
»Tristo zelenih... Tem bolje za tiste, ki so jih kupili! Ali naj sem zdaj naenkrat prerok?«
Ob teh besedah je kaipetan vstal izza mize, puhal kakor vol, ko ga pritisne jarem, odpravil Florijana in Dolgo Miro in se ves skl jučen od bolečin odpravil, da bi legel. A komaj je napravil par korakov, ti pride mesar TeVželj.
»Tak torej, gospod kapetan?«
s Tak torej vrag z vami, torej! Ali ste se to jutro vsi zarotili proti meni. tristo mitraljez! Oni me je moril e svoio mačko, Ivi laja, ta s evojim kopunom in kokošjo, in ti... no, kaj pa bi ti rad?«
>Onega ... rad bi vedel.. .<
»Kaj? Govori!«
»... kako je napredovalo poizvedovanje za mojimi klobasami...«
»Napredovalo je, kakor je moralo napredovati in konec besedi! A če ti še kdaj pride na misel, da boš nadlegoval uradne ljudi, vas vse skupaj vtaknem v luknjo, tebe in tvoje klobase ...«
»Ampak jaz...«
»Nobene besede več. razumeš, grom in strela ...«
Ubogi Tevželj je stisnil rep in šel, kapetan je pa slednjič legel na postelj in zaspal, preklinjajoč tatove in okraderice Sirom sveta.
Na Silvcetrovo, ko se jc zmračilo in so se ljudje prod mrazom poskrili po hišah, se jc ob zidovih in v sencah plazilo proti Janžetovi krčmi petero čudnih svatov. Asak je nosil s seboj nekaj v vreči. Prišedši v krčmo, je vsak stresel svoje iz vreče in Skočibrž je tolmačil:
»Poglej si, Jan že! Tu je kopunček in kokoš. Oba nam skuhaš v juhi. Od teh treh kuncev hočemo dva pečena, enega pa v guljažu z mačko (fino. ali ne?) — s tole tukaj...«
»Pa klobase?« ga prekine janže. »Kaj pa s klobasami?«
»Te napraviš... kako naj jih napravi?« se obrne Skočibrž na četvorico pajdašev. »Morda pečene z gorčico?«
razmočeno in mastno pokopališko zemljo.
»Pojdiva,« sc oglasi zidar Štefan.
»A kaj bomo s križem?« vpraša s priglušenim glasom Bizi, »Ali ga boste popravili?«
»Jaz ne!« mrko odgovori Štefan. »Kar je prelomil prst Božji, nc sme znova sestavljati človeški prst. Zares, Bog vas jc obiskal . . .«
Starec šklepeta z zobmi.
»Ej, če bi me bil samo obiskal!« je bridko vzkliknil. »Toda On prebiva pri meni, Štefan, nastanil sc jc v moji hiši!«
»Potrpite, oče Bizi!«
»Pa mi vendar lahko verjameš, Štefan, da nisem hudoben!«
»Skopi ste bili, boter; brez srca, oholi. Domišljali ste si, da ste prvi na svetu! In potem povejmo po pravici, da ste si napravili svoje premoženje z oderuštvom!«
Mar mi je zdaj zanj,« de starec tiho. »Mrazi me. Tresem se. Čutim neko zlo slutnjo, kakor da bi mi kdo z roko stiskal srce. Boš videl, da me čaka še neka nesreča ... O neskončni Bog, s čim bi te mogel potolažiti?!«
Odhajala sta s pokopališča.
»Glejte no,« vzklikne Štefan, kako nama je ta paglavec neprestano za petami! Kako mu noge rde od mraza! Daj; takoj se zgubi odtod, paglavec!«
»Nc podite fanta, Štefan. Tako mi jc prijetno, ko ga vidim poleg naju. Pojdi sem, otrok!«
Starčku se je zdelo, da bi mogla z oblačnega neba zopet udariti strela, a samo tedaj, čc dečka ne bi bilo več poleg.
»Tak pojdi sem!«
• E, pustite ga, naj gre domov,« sc vmeša Štefan »da mu ne ozebejo noge!«
»Zakaj se pa nisi obul, mo| sin?« ga ljubeznivo vpraša Bizi.
♦Nimam čevljev,« odgovori potrto drf.e.k
»Zakaj ti iih pa oče nc kupi?«
skori kačji vrat. Toda kača ne pogine pred solnč-nim zatonom. In ko j«j strupeni mrčes ležal pred nami, zvit v svitek iti dvigal glavo, jc bilo bolje, da se ga nc dotikamo.
Pogledal sem majorja z velikim občudovanjem, a vendar malce srdito. Ta pa je stal široko raiz-koračen in sc muzal, držeč svojo Škotsko čedro med zobmi. Tam jo je bil imel ves čas boja.
»Ampak, ljubi prijatelj,« sem začel nekoliko ogorčeno, »to bi sc bilo utegnilo tudi slabo izreči. Saj to vendar ni navaden gad, marveč neizbežna smrt!«
Major se je samo muzal. Imel jc »a fine spe-cimen« za svojo zbirko in pač po pravici menil, da sem prav bojazljlvec pred temi mlčnimi živalmi. Žulil jc pipo in z zadovoljstvom gledal kačo.
»Well, Berg,« j-c dejal in s škotsko stvarnostjo zadel žebelj na glavo, »anyhow, sej more pičiti samo na enem koncu«.
»Ali ne bi bilo boljše kuhane z zeljem?« se vmeša Molj.
>Da, da, potem jili pripravimo tako...«
Nalo se oglasi Trobec:
»Poslušaj, Janže, po čem je vino?«
*I'o pet in po devet. Katero hočete?«
Vsi hkratu zavpijejo:
-Po devet, po devet! Vsakemu liter, pet naA jc, zraeunaj sam, koliko to znese.«
Na eno so bili pozabili: na juho, in tega se je zdaj spomnil Golt.
»Počakajte! Treba je še rezancev, ali si za to, Janže?«
»Jaz eem, in vi?«
»Tudi mi. Poslušaj... dobro nas poglej: ali nas vidiš?«
»Pa še kako dobro!«
»Potem poslušaj: živ krst, da veš, ne sme ničesar zvedeti o tej večerji in čc bi se slučajno znašla kaka uradna oseba in vohala in iz-prašcvala, potem se nismo videli, kaj ne?«
»I, kje bi sc bili videli! Šc zdaleč ne!«
In vsa petorica se je zmuznila ven, drug za drugim, in plazeč se ob zidovih, izginila v
smeri raznih zasilnih bivališč.
*
Krčmar Janže jc seveda takoj pogodil, od kodi veter piše. Zato je dal mizo postaviti v kleti med sodi, drvami in premogom. Položil jc par desk na dva soda, poprnil s prtom, namesto elektrike pa prižgal štiri lojeve sveče, ki jih je bil vtaknil v štiri prazne steklenice.
Ob določeni uri so prišli: najprej trojica, potem pa še dvojica, oprezno in previdno, ta v zamaščeneni in ogoljenem jopiču, drugi v raztrgani suknji, večina že več mesecev neobrita, vsi skupaj pa z globoko na oči potisnjenimi zveriženimi klobuki: tako so prihajali iz gozda rokomavhi, da se maste z nagrablje-nim plenom!
Ko so zvedeli, da se morajo zadovoljiti s kletjo, so se malo upirali, a slednjič razumeli, da jim more spodaj prav tako tekniti, če nc še bolje. Veleli so Janžctu, naj nosi na mizo, in se lotili posla.
Če bi bili mogli zdaj videti pelorico tatov, bi morali misliti, da imamo pred seboj pet volkov, ki žc štirinajst dni niso bili okusili mesa. Basali so v ueta rezance in sc davili, da niso inogli govoriti, ampak so od slasti hropli kakor lačni pujsi, kadar |x>tisnejo rilec v orlodo
Za juho je prišla na vrsto kuhana perutnina, a vino je klokotalo iz vrčev v grla kakor v vodovodne odtoke. Ko sta prišla na vrsto mačka in kunec, od prvih petih steklenic vina ni bilo več nobene sledi.
Naročili so še enkrnl vina in se lotili pečenih kuncev.
Lakota sc je slednjič polagoma vdajala in predno so se spoprijeli s klobasami in zeljem, so si jedci malo oddahnili in sc spogledali. Tedaj je Črv privlekel iz žepa dva hlebčka ovčje-
Stanovanjska oprema
Karol Preis
Maribor, Gosposka 36
preproge, linoleji, zavese, blago za zavese,blagozapohištvo, odeje, prevleke zo postelj, posteljno rerjeiu gosje per.,e. tapetniško železno oohištvo in iz medi. / Reducirane cene I Ceniki se pošiljajo brezplačno I
♦ Nimam očeta,« dč brezbrižno mali.
Te besede so zadele starca v srce. Kako bo odraščal ta otrok, če ne pozna nobene ljubezni?
Brez besede jc prijel malega Andra.ša za roko in ga odvedcl s seboj po poti nizdol, prav do cerkve. Tu jc stopil v neko hišo, kjer jc bil nad vrati naslikan čevelj z zlatimi trakovi in okraski, spodaj pa napis: »Pišta Filteik, čevljar«.
»Pomerite temu dečku čevlje in mu jih napravite par na moj račun, mojster FiJtsik,« jc velel oče Bizi.
Filtsik jc pogledal fanta in dejal:
»Ravno imam par lakih čevljev izdelanih. Stavim glavo, da mu bodo prav kakor vliti!«
Prinesli so čevlje, ki so bili res kakor nalašč zanj umerjeni
Deček j« bil ves srečen; veder smcick mu je oblival obličje. Veselo je cepctal z nogami in šel za starcem v vežo.
Zunaj »o se bili v tem razpršili oblaki. Ko ie stopil stari Bizi na dvorišče, mu jc sončni žarek posijal naravnost v žalostni obraz. Nebo sc je ljubko smehljalo! Vesela je bila cclo trava ob ccsti in cclo voda, ki je še stala po dežju.
Starcu jc odleglo, kakor da bi dihaj nov zrak.
»Daj mi roko, sin. Tako toplo roko imaš. Ali greš z menoj?«
Deček se veselo ozre na čevlje in pravi:
»Tja bi rad, Icjeir kuhajo mezgo!«
»Nak, z menoj greš. Glej, sva ic donia: ta t opeko krita hiša jc naša!«
V	veži je sprejel gospodarja hlapec z vestjo, da so ukradene konje našli. Sin pa da jc že izven nevarnosti.
Stari Bizi sc hvaležno ozre proti nefcu.
Kako jo to nebo daleč, pa vendar knko blizu . . .
V	eni sami uri orideš do njega — i par otroškimi čcvclrčki,
Mož s kobro
(Bengt Berg: Abu Markub)
Od ranega Jutra smo zasledovali čredo bivo- j lov. Imeli smo na krovu osein in dvajset mož, za kaitcre je bilo treba mesa, a se ni izplačalo, da bi jih krmili z gazelami. Bivoli so bili po svoji stari navadi pred dnevom odrinili v notranjost. Šele proti poldnevu smo se približali razkropljenim zunanjim stražam črede, in posrečilo se mi je eno žival ustreliti Imeli smo 6 seboj več črncev z dvema tovornima osloma, ki so nami sledili v primerni ^usda>lji in imeli nalog, da pridejo, če slišijo strel, do пал in odneso plen. Ta dan bi bilo naše eks-T>ediciije skoroda konec.
BUii smo v redkem, suhem gozdu z goščavami trnjevega grmovja in pasovi nizke trave. Na nekem mestu je sekal bdvolsko stezo izsušen kal. ki ga je obrobljala sveža traiva. Kakor ponavadi je šel pred nami eden izmed šlkarijev. Potem je šel major z malo karavano, potem jaz in za menoj Mohamed in ostali črnci z osli. Tedaj zaslišim za seboj Mohamedov krik; naglo sc okrenem in vidim, kako je v divjem razburjenju skočil s steze in začel z dolgo sulico udrihati po nečem v travi.
»Streljaij, gospod, streljaj!« jc kričal. »Kobra, ' o gosipod, črna kobra!«
Z bolščečiu™ očmi jc zdajci pokazal na tla v »»oiji bližini in znova zakričal: »Therc he is, sir, hc oomee, he wants to fig h t,«
In dejanski je prilezla iz trave na prosta tla najkrasnejša, lesketajoča se črna kobra. Bila je dolga le par metrov. A ko je tako prihajala, nesoč plosko glavo strupene kače ponosno za por čevljev nad zctnlfo, jc bila strašen sovražnik. Žolti
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnib vozičkov, etolic, holenderjev, malih dvokoles tricikljev, šival- 1 nib strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače
tovarne „TRIBUNA" P. Batjel, Ljubljana, KarlnvSka c. 4 J Najnižje ceno! — Cenik franko.
trak na vratu se je svetil kakor zlat prstan. Jezik je sikal. Prišla je tako hitro, da sem moral pokazati pete. Ničesar nisem imel v roki, da bi udaril, a če bi tudi kaj imel — pri moji veri, da bi jo bil vseeno pobrisal. Ljudje so sc razkropili na vse strani, samo major je mimo obetal. Moj šikari jc imel mojo puško, a neki drug je nosil težko deset-milimetrsko dvocevko, ki sem jo bil dobil nekoč od ministra Thomasa in jo imenoval »zavarovanje za življenje«. Slednjič sem jo dobil v roke, nekako vtaknil vanjo naboj in si mislil — ha, zdaij mi pa pridi! A ko sem se okrenil, je bilo že prepozno. Bila se je obrnila in spolzela tako hitro v travo, kakor je bila prej prišla; ko sem pomeril za njo na senco njene črne kože, sem jo zgrešil, kar se mi sicer velikokrat zgodi, a kar me je v tem slučaju poseibno jezilo. Pogledal sem majorja. Namrdnil se je. Menda si je mislil: dobro, da s tem topom nisi zadel, kaijti potem bi bila lepa kača docela zmrcvarjena. Kobro pa kakor da bi bila požrla zemlja. To jc bila prva, in sicer črna. Naslednjo je ujel major z roko. Bila jc tako velika kakor prva in gotovo prav tako strupena, a barve je bila sive. Topot je bilo strah tako kobro kakor tudi mene. Major je bil po vsej priliki edini, ki sc je pri tem zabaval.
Zvečer smo pristali ob visokem produ. Rad bi bil filmal stotine čebelarjev, ki so gnezdili po duplinah v ilovnati steni. Zgoraj se jc razprostiral gozd z drevesi, katerih pravkar razcvelo cvetje je polnilo ozračje z najlepšim heliotropskim vonjem. Zarana, še preden je bilo dovolj svetlo za fotografski aparat, smo šli v gozd, da bi poslušali živo-pisane ptice, ki jih jc bilo po grmovju vse živo. S seboj sem imel puško za male ptice, da bi ustrelil par pegatk za kuharja, major pa ni imel s seboj drugega orožja kakor svojo ljubo čedro in pa neizogibni svinčnik. Iztaknili smo nekaj svojevrstno pisanih gaščaric, ki so plezale po drevju, in ravno sem se pripognil, da bi eno ustrelil za majorje, ko sem zaslišal za seboj tleskajoč zvok. In tedaj — še danes me oblije kurja polt, če sc spomnim na to — vidim, kako stoji predrzni možakar in skuša ujeti kobro z golo roko. Z levico je bil zgrabil kačo za rep v trenotku, ko se je hotela potegniti
Kalm&n Mikszdth:
Par majhnih cizmic
Krpe tenkih sivih oblakov plovejo nad trgom. J
Ponoči je morala biti strašna nevihta. Povsodi fc videti njene sledi: na tleh leže odlomljenc suhe veje, po listju in travi se blešče vodne kaplje, in ▼ obcestnem jarku teče pravcat potok. Pred vrati kmeta Janeza V5nekija so same mlake, na vrtu Miheta Zžk6-ja jc .pa naliv zbil na tla _ tako je pravkar pripovedovala Magdalena Mihdk — ptičje gnezdo.
Megla se je vila nad blatom bela in prozorna kakor mušlln, iz vaških dimnikov se je dvigal dim navpično: znamenje, da dežja nc bo več, najsi jc biLo nebo še oblačno in videti mračno kakor obraz očanca Bizija, ki jc šel pravkar po trgu ra zidarjem Štefanom Szflcsom, sključen, z drhte-čiim korakom. Kako je starčka' zdelalo! Pa saj ni čudno. V resnici jc nesrečen. Hči mu jc umrla, voli so mu oboleli — napenja jih, kašča z žitom mu je pogorela in cigani so mu ukrali konje.
Zdaj čuti »drugo« Božjo roko, ker ni spoštoval Njegove dobre roke. Rad in šc kako rad bi sc bil •pravil z Bogom, zdaj, ko sc mu šc sin bori s smrtjo; zaobljubil sc jc, da ho uporabljal poslej »voje premoženje samo za dobra dela.
Toda nebo je njegovo obljubo hladno sprejelo. Zgodil se jc pravcati čudež. Ko so bili vozili Marijin kip, ki ga jc bil kupil za cerkcv, se jc most pod vozom udri, konja sta izginila v vodi, a kip sc" je razlelel na tisoč koscev...
Ljud-je gledajo za njim izza seči in z dvorišč, kadar gre po cesti s tisto svojo majhno, plešasto glavo, ki se mu pogreza med ramena.
»Mir, Csiba!« zavpiijc „a psa Panna Bonger. »Vsaj vi ga nikar ne mučite. Bog ga dovolj tepe. Dajte, naložite	drvi na ogenj, moj« 'i"bof-
»Ta drva so vlažna,« de vdova Matije Csuko-ra. »Za mojih let, Panna, je bilo tudi z drvmi bolje. Vse to je v zvezi z Bizijem. Ali veš, kaij se je ponoči novega zgodilo?«
»Misliš kameniti križ na pokopališču?«
»Strela je udarila vanj, moja ljuba. Razbilo ga je. In šele včerai so ga bili postavili s tolikimi stroški!«
»Oh, oh!« se je zamislila Panna, »Potem gotovo gredo tja. Daj, Andraš, pojdi za njima, sinček, in poglej, kam io mahneta, ko kreneta za vogaL«
»Vaški sin« — tako so imenovali dečka siroto, ki je bil videli zelo pohleven — je ždcl sredi dvorišča, blizu kotla, v katerem se je kuhala če-špljeva mezga. V njegovih razmerah je bil to zavidanja vreden položaj, ker si jc mogel tako greti pri ognju noge (mraz je bil že dokaj občuten), vrhu tega Ima Panna B&ngcr dobro srce in da tudi pokupiti . ..
A zdai naj zaradi starega Bizija zapusti tako srečo!
Nerad jc šel polagoma za njima. Dejansko sta šla na pokopališče.
Ženske so govorile resnico: Krasni križ iz črnega kamena jc ležal prelomljen na porunicncli trati. In kje so zlate črke: »Bogu na čast postavil Jožef Bizi«? Ravno v napi« je treščilo in kamen zlomilo, kakor da bi hotel Bog reči:
»Ne potrebujem tvo|e časti, Jože Bizi; nc Marijinega kipa nc tega križa!«
Starec dvigne glavo z zemlje, na kateri leži zlomljen njegov dar, in se nc upa pogledali kvišku, proti nebu, kjer sc tako srdijo nanj. Njegov izgubljeni pogled se ustavi na dečku, kakor da b! bila ravno ta kuštrava glava med nebom in zemljo.
Andraš stoji z ledji naslonjen na jablano in s topo radovednostjo opazuje dvojico, pogosto pre-ilooaioč z noge na nogo. ki «e mu norfrezala v
Giuseppc Gioguoni: t • f	v • •
To fe bila vecerfa!

L

ea sira in ga ob navdušenem odobravanju družbe vrgel na mizo.
Nekdo vpraša s kretnjo: »Komu, komu si ga fouzmal?« in vse napeto obmolči.
»Ugenite, če ste za kaj!<
»Hm .. .<
Črv dahne komaj slišno:
»Janžetu!«
Ponovnu navdušena pohvala in občudovanje. Ker se zunaj oglase koraki, skrijejo sir pod mizo in gledajo nedolžno kakor pravkar izležena piščeta.
Ko so vse pospravili in izpraznili deset steklenic tistega po devet, so prižgali svoje smrdljive pipe in poizkušali vstati, kar se jim pa nikakor ni hotelo posrečiti.
No. pa za to je že poskrbel Janže. Četrt pred pol noč'jo je začel z Moljem in jih drugega za drugim vrgel ven, zaklenil vrata in legel
spat.	„.	• •
Prijatelji so se tako zopet znašli v Krivi ulici, ki jo je slabotno razsvetljevala mesečina. Na pločniku se je odražalo pet opletajočih se senc, ki so omahovale na desno in levo, se zdaj razhajale zdaj zopet družile v klobčič.
A Skočibrž je modroval:
»Če poješ mačko, bi kmalu začel praskati tn mijavkati; če poješ zajca, se ti obrne eno uho gori, drugo doli... eno tako, drngo tako... Torej ...«
»Гогеј kaj?«
»Jaz pravim: če kdo poje klobaso, kaj je iikim?«
»Hm I Kaj... kaj ...?«
»Osel postane!« pravi Črv.
»Še malo ne!«
»Kaj pa tedaj?«
Skočibrž nekaj zine, čemur se ostala četvo-riea nakremži. Oniahujč zdaj eem zdaj tja, rinejo dalje, kakor pač morejo.
»Samo poglejte, lepo vas prosim,« se je raz-blebetal Molj, »koliko mrtvih živali je nocoj v naših trebuhih, ena mačka, trije kunci in...«
»Da, ampak če nam uidejo ven, kdo jih bo zopet j.olovil?«
»Ne boj se, dobro so pokopane pod črnim vincein...«
Zopet so se zakrohotali In se opletali Hrng za drugim. Tedajci opazijo pred seboj dve senci in zapovedujoč glas je zaoril: »Stoji« Obetali eo ko pribiti.
»Lopovi, zdaj ste se izpovedovali za Salo, kaj? Naprej, naprej, tristo mitraljez!«
»Ali hočete lisice, gospod kapetan?« se oglasi druga senca.
»Kakšne lisice, za vraga! Ali ne vidiš, da jih komaj noge drže. — Odkod prihajate?«
»Mi... mi, gospod kapetan, gospod žan-dar... mi , se pravi... nocoj je novo leto... usmilite se...«
»Jezik za zobe! Lopovi, malopridneži, roparji, rokovnjači! In kje pa je vaš plen. corpus delieti. kje je?«
»V našem korpusu, gospod kapetan!...«
»Izvrstno! Trideset let robije vsakemu!«
Dospeli so slednjič do kosamo. Tu so potisnili vso petorico v celico, kjer so iiolegli drug poleg drugega, in zaspali objemajoč se med seboj ko bratje po vinu...
*
»Zdaj,« je pripovedoval kapetan Dolgi Mici. 1'Torijanu in mesarju Tevžlju. »zda i le bodo nekaj časa nikomur ničesar ukradli... Ampak preklicanega truda me je stalo, preden sem vse polovil... Išči sled, poizveduj, nastavljaj pasti, zaslišavaj in tako dalje... Priznali so; s spretnimi vprašanji sem izvlekel iz njih celo pojasnila o ujKirabi ukradenega blaga...«
»Oh. moja mačka?« se upa z vprašanjem na dan branjevec. »Kaj je z njo?«
»Pojedli so jo v gulažu ...«
»Pa moj kopun in kokoš?« se stralioma javi Dolga Mica.
»Tadva so skuhali v juhi...«
»Potem so šle isto pot pač tudi moje klobase?« tiho zaše.peče Tevžel j.
»Kajpak! S kislim zeljem...«
Za ostali plen lopovov se ni nihče zanimal. Samo orožniški kuhar je vedel, d« je bilo prejšnjo noč zmanjkalo z orožniškega vrta troje kuncev, in sicer dve zajklji in en samec...
Frtaučku G usti ma beseda
Sah
Zadnjič smo poročali o ma'tchu Botvinik—Flohr, da Botvimik v prvi polovici nikakor ni mogel razviti svoje prave moči. To tudi nii čudno, če pomislimo, da je še zelo mlad in da je bil ta mateh njegovo prvo srečam/je s priznamim velemojstrom. Obenem pa ga je gotovo zelo ovirala zavest, da so oči vseh ruskih žahistov vprte vanj in da pričakujejo, da bo častno zastopal ruskii šah. BoLvi-niik nikakor m bil v takem položaju, da nima nič izgubiti in da lahko riskira. Njegova odgovornost za neuspeh je bila večija, kol pa Flohrova. lo je tako vplivalo nanj, da ie v prvih partijah mogel pokazati le globoko poznanje otvoritev, ni pa mogel uveljaviti svojih odličnih kvalitet v pozicijski in kombimacijski igri v središnjrici. Mnogi ruski Sa-histi so bili razočarani in Botvinik je moral celo slišati pikro očitanje, da dela sramoto slavnemu Čigorinu, svojemu predhodniku. Razumljivo ie da ie v takih okoliščinah težko igrati z nasprotnikom, kot je Flohr. Marsikomu bi na Botvinilkovein mestu odpovedali živci, kajti naskok dveh točk, ki si jih je priboril Flohr v prvi polovici mateha, poceni skoraj toliko, kot sigurna Flohrova zmaga. Botvinik pa ni odnehal in v deveti partiji je dosegel prvo zmago, ki mu je dala toliko moralne opore, da je deseto partijo igral z vso silo in zmagal z ostrim in precizno vodenim napadom. Senzacionalna vest, da je Botvinik z dvema zaporednima zmagama nad Flohrom izenačil stanje, je potrdila pričakovanje ruskih mojstrov, da bo Botvinik šele v drugi poiovici zaigral z vso silo. Danes prinašamo drugo Bo'tvmikovo zmago, ki jo je dosegel v deseti partiji mateha, igrani 15. decembra. Botvinik je kot črni izibral otvoritev, ki daje sicer belemu več šans, vodi pa do izredno ostre igre. Flohra :e energična igra niegovega nasprotnika presenetila in je igral precei pasivno.
HOI.ANDSKA IGRA Flohr—Botvinik
1. d2—d4 e7—e6; 2. c2—c4, f7—f5; 3. g2—g3, Sg8—f6; 4. Lfl—g2, Lf8—e7; 5. Sbl—c3, d7—d5 (črni je prešel iz holandske igre v Stomevall sistem. Pr up reč iti hoče belemu izvedbo poteze e4); 6. Sgl —f3. c7—c6; 7. 0—0, 0—0; 8. b2—b3, Dd8—e8 (črni čaka z razvojem svojega damskega skakača, da bo mogel lovec c8 držati pešca f5. Črna dama stremi na kraljevo krilo v napad); 9. Lcl—b2, Sb8 —d7; 10. Ddl—d3 (napada indirektno peica 15), Kg8—h8! (Botvinik ga oa ind'ircklno brani); 11. c4Xd5. e6Xd5: 12. Sf3—d2 (beli ne sme vzeti na [5 ker bi po Se4 prišla dama v hude škripce), Sf6—e4; 13. Г2—F3, Se4Xc3; 14. Lb2Xc3, f5—f4! (s tem strašnim udarcem Rotvinili odločilno poseže v belo pozicijo); 15. Tfl—el (Flohr se brani, kolikor se more), Le7—d6; 16. Sd2—fl, Dc8—h5; 17. e2—e3, f4Xg3: SflXg3, Dh5—h4; 19. Sg3-fl, Sd7—f6; 20. Tel—e2! (dobra obrambna poteza. Stolp naj ščiti lovca g2 in napravi prostor lovcu
»Kai vam pa je, Lunar?« je vprašal zdravnik.
»Ne vem, kako bi vam povedal, gospod doktor, vem samo, da mi ni nekaj prav. Sicer pa delam kot vol, jem kot volik, vlečem in garam kot konj, sem po pasje utrujen zvečer in spim kot polh.«
Potem pa niste prišli na pravi naslov, pojdite h kakemu živinskemu zdravniku.«
Л
Migljaj. »Moja hči bo v soboto polnoletna, ali pridete na večerjo?«
»Seveda pridem, z veseljem! Ob kateri uri pa?«
na el), Lc8—d7; 21. Lc3—el, Dh4—g5; 22. Lel— g3, Ld6Xg3; 23. SllXg3, h7—h5! (ta pešec odločilno poseže v igro); 24. 13—f4, Dg5—g4; 25. Te2 —f2? (tu bi moral igrati Flohr Tal—fl), h5—h4; 26. Lg2—f3 (sicer gre figura), h4Xg3!l; 27. Lf3X ;4, g3Xf2 + ; 28. Kgl—g2, Sf6Xg4; 29. h2—h3, J.g4—f6; 30. Kg2Xf2, Sf6— e4+ in Flohr se je vdal, ker s samo damo proti trem figuram nima nobenih izgledov.
Problem št. 48.
E. Kaissner Črni: Ka8, Lh5, P: a4, d7, d6 (5 figur).
»Ti, Korl, dej no ti kej pugruntat, ku-ku b pršla midva zdefla du kašnga gnanja. Keue, nou let je že čist pred uratm. Gespudi, ke maja že tku take plače, de na vejo kam z gnarjam, uja dubl za nou let še topit plače, al kokr prauja zdej pu ta noum: še trinajst mesec plačan, ke ga nism še u nuiben pratik najdu. Midva uva pa glih za nou let tku suha, ket cerkvena miš. A ni tu žalostn?«
»Kua pa guvariš ud trinajsteh mese&neh plač? Prjatu, jest puzmam gesipude, ke maja na let pu šestndvejst mes&čneh plač. Pa tud talkeh je doet, ke jh maja clu pu deveitintnideset. Kua pa h tem prauš?«
»A j« tu mugoče?«
»Za kita b na blu mugoče? A na veš, de sa tud tak gespudi na svet, ke maja pu dve in clu pu tri službe? Zdej pa dubeijo za usako službo plača-neli trinajst mescu. Astn znese skupi devetintride-set mescu na let. No, a Strma 7«
»Sevede štima. Ampak, za božja vola, kam pa deneijo Ide gnar? Puveij mol Če b kar ginar jedi, jm morja vampi pupokat.«
»Ja, prjatu, gnar ma kraitek rep. A na veš tega?«
»Tist gnar, ke ga mam jes,f, sploh nubenga repa nima. NkoJ se m na drži tulk časa u varžet, de b mou čas pugl&dait, a ma'reip al ne. Zatu jest mislem, de ga tud res nima.«
»T rad verjamem. Z mojem gnarjam je glih taka. Če ma eden velik gnar j a, mu že ni treba glih gledat, kašn rep de ma. Noja, sej taka gespo-da tud preveč na gleda na tu. Uš vidu na nouga leta dan zjjutri, kuiku se u taka gespoda guncala preke dum z veselic Še tku uja nahter natrkan, de jh uija mogl iz autuimubilam dam vozet. Viš, midva uva pa lačna u lft gledala.«
»Jest se čudem, de se jm na smil tku gnar vn metat in zapraulat, ke je tiku hedu zdej za gnar.«
»Kua se jm u smilu. Sej na zaipraulaja sojga.
I Ke se mal strezvaja, začnejo j>a raijltait in tku
t
zrajitaja nazadne, de jh ceu ta špas nč na kuftto. Mal utrgajo temu, mal unmu. Če ni drg&č, tud kerga vržejo na ceeta. In tku se raftenga z glih v Prjatu, nkar na misl, de taka geepoda zapraula soj gnar. Še douh ne. Na« gnar zapraulaija. Vii, če b soj gnar zapraulal, b ga mogl mt čezdali on. Ta gespoda ga ma pa čezdali več. Astn, kuku je tu?«
»Lepu te prosm, nkar na guvor tku čudo ud gespode. Puglej, glih učeri sm brau u čaeupise zahvala, ke je en fabrikant daTvou za brezposlne kar stu dinarju namest krancka na grob soijga žlahtnka. A ni tu lepu, de se spourne tak gespud na brezposlne? Viš, sa tud dobr Ide med nim.«
»Prjatu, ti s en bimbol Temu geepude se niša smilel breaposln, nemu se je smilu le negau varžet. Puglej, en krancl, če je kulčkej vela tristu dinarju, pa tud več. Viš, nega je pa kuštou vs ta špas sam stu dinarju, pa še u časupise je biu pu-hvalen. Viš, tu sa knifi, ke se reveži na zastopma najne. Zatu pa tud nikol na pridema drgač u 6a-supis, kokr, keder kerga rubja, al pa keder ga najdejo za kašnem plotam zmrzmenga-«
»Kaj čš, žajfa je žajfa. Ampak neki morva le pu g rum tat, de prideva za nou let du kašneh kraij-cerju, Saij veš, Ide prauja; če s na nouga leta dan lačen, uš ceu let lačen.«
»Tu b pa na blu prpumčliru. Veđ kua nardi-va? Jest um šou ket meetn smetar pu hišah nou let puberat, ti pejd pa ket rajienkerar. Ene par kuvaču uva že nabrala, de na uva še na nouga leta dan lačna. A vela?«
»Vela! Ta prau smetari pa rajinkerani aeij se pa enikat pud nusam ubrišeja. Hi-hi-ha-ha!«
Tala pugovar sm unkat puslušu u me®tn ogre-vaJnc. Kuiku jiima je pol tist puberajne nouga leta vn spadu, pa na vem. Če se bo dobr ufonesu, urno mel druh nou let use pouhn smetarju im rajfnke-ranju na glau. Buh nas vari tega! Scer jima pa jest nč na zamerm. Revež more holt sam šefe pumagat, kokr s ve in zna, ke mu druh nočija pumagat. Jest jima želim kar narveč uspeha.
Samu ud sebe se zastop, de vošrn tud usm drugem, de b biu ta nou let saj za em spuznajne bulš, kokr je biu letašn.
Še ena hedu važna nuvica b vam rad puvedu. Ke ja pa »Avala« še na putrdila, če je resnična, ja pa prš pa ram raj za enkat drukat. Seij kašna nuvica zmeri prou pride, če je prou že mal bi stara. Astn še enkat: usm srečn in veseu nou leti
F. G.
France k s Prlekije ma guč
Beli; Kc7, Te7 (2 figuri).
Mat v treh potezah.
Rešitev problema št. 47: 1. Ta4—g4! ... 2. Da4.
Pravilna rešitev problema št. 46 je: 1. Ka4—a5!
— Rešitev je bilo poslanih okrog štirideset, pravilno -o pa rešili le: I. Čepon, Lož; J. Jeromen, Mala vas; A. Kočan, Mežica; I. Kosi, Trbovlje; I. Oven, Dravlje; I. Pajk, Trbovlje; Marica Sever, Dolnja Lendava; J. Šile, Ljubljana, in J. Zupančič, Mirna peč. — Večina je smatrala za prvo potezo
1. Ka4—b5?, toda na to odgovori črni: t.....
Tg2—g8!, 2. Kb5—b6, Tg8—c8! in beli nima mata. Če pa igra beli 1. Ka4—a5, sJedi na Tg2--g8; 2. Sc6—d4 f, Ka8—a7; 3. Sd4—b5 mat. Problem je težek ravno radi te finese, ker na prvi pogled izgleda, da je vseeno 1. Ka4—a5 ali 1. Ka4—b5.
Danes zaključujemo šah v tem listu za to leto. Prihodnie leto bomo objavili rešilce problemov vsake štiri tedne za vse štiri probleme naenkrat. Če bo mogoče, bomo v prihodn:em letu najboljše reševalce izžrebali za nagrade. Kar se tiče želja, ki so jih izrazili cemjcni čitatelji glede šahovske rubrike, smo opazili, da ne zahtevajo nobenih posebnih sprememb, kar pa se tiče razširitve, bomo po možnosti skušali doseči. Mnogi reševalci so nam poslali probleme, ki so njih lastne kompoziefe; te prosimo, nai označijo tudi rešitve in povedo, kakšno idejo so hoteli v problemu izraziti. Opazili smo, da je bilo več teh problemov nemogoče rešiti v tolikih potezah, kot se ie glasila naloga, ker problemi niso bili dovoli izpiljeni. Zelo razveselijivo je dejstvo, da so se nekateri lotili na ta način te panoge, toda kot vidimo, premalo pazijo na odgovore nasprotnika in tako spregledalo marsikako potezo, ki celo zamisel uniči. NaifeoHšc probleme bomo objavili in mogoče priredili tudi tekmovanje, pri katerem bodo sodniki naši cenjeni reševalci. Urednik šahovske rubrike se zahvaljuje vsem za izkazano pozornost in jiim želi srečno novo leto!
Po dugem cajti sen zodjokrot znavi edn6k hoda vojs k Matjo-ši, ki tan v Lotmerki, to je v prleški prestolnici, pri enen velken gospodi za pastira sliiži. Matjoša sen te ali zaj že dugo ne vida, mislin ka od potli ne, dere sen ee z Londona domo voza, či sen glih ne fčista do Londona p risa. Pa tiidi drgači sen ne od Matjoša nič čiija praviti. Zato sen si že misla, ka se venda ge na držovne stroške redi in ekstraanzug nosi. Se je un bliizi tiste kuče, ge zapstoj košto pa manduro dovlejo.
Matjoš je glih stana in svoje čunte nateziva, dere sei. po jegovih dverah zniža. Čiija sen, kak je štanpet strašno zaškripa in zajovka.
»što je viini?« se je oglos* od znotra.
»Prleški Franček, či bi rad zna. Hitro gor odpri, mene zebe.«
Dere se je Matjoš uverja, ka je viini ne kakši ravbar, ampak pošten človik in svuboden državlon, mi je pomalen odprja dveri in me spiista notri.
»Tristo suneov pa en mesec, kak deno moreš tak dugo spati? Ali bi rad grižo prespa? Ka ne veš, da so že stori lidje negda rekli: cajt je zlato. No. dendenešnji bi rekli drgači: cajt je srebro. Tiidi pregovori se morejo ravnati po valutnih razmerah in predpisih.«
»Ja, kaj pa po ti tii iščeš? Glih gnes sen ti namena pisati, ka bi se rad s toboj nekaj zlo važnega poguča. Zato si glih dober tii. Sedi si no doj!«
»No, kaj pa ti te jjo na srci leži, ali zeljov kamen ali prešpajn«, sen pita Matjoša, dere sen si seja na stol.
»Paj, veš kaj? Meni je nekaj zlo pametnega notri v glavo padnolo, kak bi nsijleži priša zaj v totoj griži do penes. Stidera sen že na fee mile viže in keri išče, tisti nojde. Veš, kaj namenim? konkurz bon ša.«
»Paj, ne ven, či de s tote mele kaj kriiha. Prekesno ei se na to spotja.«
»Zakoj prekesno? Se je še ne dugo, ka sen v cajtigah šteja, da ker če bćgat grotati, gre v konku rz.«
»Pa si si že novo kaso za peneze naroča?« sen pita Matjoša.
»Ja. to sen te glih šteja pitati, či bi ti ima kakšo kaso ibržno. S6 si ti tiidi že bija v kon-kurzi.«
»Jas bon svojo kaso zaj son niica, ker tiidi jas zaj namenim priti do penes.«
»Kaj še boš ednok ša v konkurz?«
»Eh, tega ne, ker mi je že prvič ne nič notri vrglo. Teko mi je bilo к haski, k« sen moga potli s tistega kraja pobegniti in bi skoro prek meje odbeža. če bi me financi prle gor ne stavili.«
»Kaj je to tak zlo nevarna reč, ka more i potli pobegniti, dere ma zadosti penes?«
»Za fsakšega je ne glih. Ker ma srečo, tisti ; lehko ostone. Jas pa sreče že od negda neman. Zato pa me o<l enega kunca do drugega plo-šijo.«
»Ja. zakoj pa si te prle reka, ka boš zaj p rž kaso niica?«
»Viš, skorq bi ti poz6ba povedati, kakšega k šef ta se bon zaj prjčja. Tiidi meni fsakše kvotre nekaj pametnega notri v glavo podne. Jas bon zaj začeja sneg na peči sišiti, potli v leti j>a bon ga začeja za cuker viin odćvati.«
»Terentete negi! Paj, to bi ias tiidi lehko začeja. se ga je pri nas tiidi zadosti, ka že ne vemo kon žnjin. Bog ti ploti, ka si mi to po-veda.«
»Bog te nema rad! Tega ti ne emeš začeti delati. To je moj monopol in je fsakša konkurenca kazniva.«
»No, no, tak fdšen pa tiidi ne smeš biti, ka meni nič ne bi piista zaslužiti. Ju j na, zaj p« je glih znavi meni nekaj v moto glavd podnola. Veš, kaj? Obodvo in še celi kiip drugih lehko pri totej reči zasluži. Treba je samo, da napravimo en kartel ali riišt.«
»Kaj pa je to za ena miškulanca: kartel? Kak bi se to po prleško reklo?«
»Viš, to je tak: sneg j- internacionalno blago, s kerin fsakši lehko kšefta. Monopol na sneg majo samo mestne občine takav v Lublani pa Marprugi, ki ga smejo same svobodno izvo-žati in žnjin razpolagati. Pri nas v Prlekiji pa fsakši lelvko s snegom dela, kaj če. To pa veš, či je dosti blagć in ga fsakši lehko odovle, tS cene podnejo. Zato pa moremo mi fsi, ki si namenimo is snega profit delati, vkiip stopiti pa reči: po takšoj no takšoj ceni bomo v leti posušeni sneg odćvali za cuker. Nibeden ga ne sme bole fol dati. Či pa bi bila nevarnost, ki bi cene padnole, te pa ga rojši zivozimo z ero-vlani v Afriko, ka do se tan tisti zamorci vi-čili smiičaja. Se so tiidi Amerikonci rojši kofe v morje zmetali pa kurili žnjin kak pa bi ga nam šenkali. Vidiš, to je pametno gospodarstvo kartelov pa riištov.«
»Kruci so Tiirke bili! Paj, to bi se zaslii-žilo!«
»Pa še kaki Samo nekaj bi še bilo dobгч. napraviti. Na cuker bi trebalo vekšo štibro na-vrči. Veš, lidje tnajo različne guste. Zaj je fčosi keremi ne povoli, či samo en falat papirnatega čeka dobi. Či pa bi bila štibran acukri, tč pa bi jo fsakši za nekaj sladkega gor vzeja takak zaj trošarino. Kaj je bridko, je treba malo po-cukrati, pa je nenok boljše.«
Tak eva ei z Maljošon gučala fsefele in sva najč ne preštimala, ka je že tema grotala. Meni se je že midilo na cug. Zato sen vošča Matjoši srečno Novo leto in odiša na panhof pa se odpela domo.
Damske plašče
vseh vrst, kar je na zalogi — z 20% popustom — dobite pri
F. I. GORIČAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Ne zamudite ugodne prilikel
№ml\ TOVARNA GUMBOV IZ KAMENEGA OREHA
izdeluje vse vrste gumbov iz kamenega oreha
Tovarno hovlnffstlh Izdelkov
izdeluje razne vrste gumb >v iz raznih kovin, razne vrste sponk, zaponk in zapončič t.a konfekcijo. plomb, spojk kronskih lamaškov. aluminijastih zapiračev i. t. d.
Obrnite se na prodajalno tvrdke
lugoslavensho Indusirisho I fn?o-vaChu u 6. Zagreb, soishu c. 100
Za Novo leto!
svilene ovratne rute. fini robčki v pastelnih barvah. »Breda« robčki za deco. torbice za servijete, zavese in pregrinjala — vse |io izvan-redno nizkih cenah pri
Mateh & Mifteš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj
Speeijelni entel oblek in volan ažur, predtisk Vezenje monogratnov, perila, zaves i. t. d Proti predložitvi tega oglasa 5% popusta
Družabnik gradbene stroke
polten in podjeten, stavbenik ali zidarski mojster, najrajši samec, z nekai gotovine, se takoj sprejme k že vpeljanemu podjetju v Mariboru. Pismene ponudbe pod »Poitea podjetnik« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Ljudska posojilnico
t Celja
regietrovena zadruga t aeomefene сатежо v novi lastni palači
•prejema hranilne Woge ki jfi» obratuje мЈћођа
Denar 1» prt nfe' naložen popolnoma varno, ker famči /an| pole« rezerv in Mi nad i000 članov-po sestnikov t vsem svojim premoženjem.
Slovenska kulturna prizadevanja v I.1933
Vsi narodi, ki jim še nI Sat drvečega stroja oglušil ušes, si ob dvanajsti uri IzpraSujejo vest, koliko kulturnih |n gospodarskih snovanj, ki so jih tekom leta zastavili, so uresničili. Zlasti prvo označuje višino narodne rasti. Za sleherni narod je nanv reč najresničnejše merilo njegovega notranjega bogastva — umetnost, zlasti nravno plemenita umetnost, pa najsi bo lo kiparstvo, slikarstvo, literatura, glasba, arhitektura ali gledališka umetnost. Narod, ki nc ceni umetnosti iu njenih stvariteljev, je duševno sirouiašn in bo prej ali slej utonil v kulturi in narodnosti svojih sosedov. S lem si bo namreč izpadmaknil podlago, na kateri stoji. O lem nam pač z glasno besedo priča zgodovina.
Kako je s slovensko kulturo v |elu 1033? Ali ni utonilo vseh 365 dni v časovno brezbrežuosl brez velikih sadov? Ali nismo še zmerom ozki, zaklenjeni v osebnostne snore, kjer sleherna širokopoteznost dejanj zamre? Ali ne občudujemo še zmerom vsak tuji pojav, kulturnim stremllenjem domačih mojstrov pa ne damo priznanja? Še zmerom ne vidimo, da je slovenska knjiga prekoračila me;e najkultur nejšilt držav? Mar ui vprav la pogubonosna slovenska skromnost kriva, da hočeio nekateri narodni ideologi vzeli slovenskemu jeziku evojstvo samobitnosti (in ž njim celotnim kulturnim stvaritvam) ter ga postaviti pod stopnišče narečja?
Vsaj v glavnih obrisih si nredočimo slovenska kulturna prizadevanja v letu 1033.
V nemajhno zadoščenje nam je vsekakor 22. julij-, ko smo slovesno odprli vrata Narodne galerije, v kateri je spravljena zapuščina slovenskega slikarstva od N. stoletja do danes. Neizmerno tr.i.ln so vložili posamezni slovenski možje v to. da s kratkih 15 letih tako nekoč iz niča ustvarili Institucijo. kakršne poznajo v tej obliki !e redki narodi. Posebno znamenje slovenske žilavosti in kulturne prebujenosii pa vidimo v tem, da so se vrata v Narodno galerijo odprla v času največje gospodarske stiske, ko zdijo veliki narodi v duševni stagnaciji ali pa celo nosijo svojo kulturo na grmado... Tudi Narodni muzej se jc obogatil z mnogimi novimi zbirkami bodisi v umetnostnem ali arheološkem oddelku. Naivečia pridobitev pa je pač darilo vojvodinje Marije Antoinetle Mecklenbur-ške, ki je dala arheološkemu oddelku na razpolago vse Izkoimine pokorne vojvodinie Paul Friedrich Mecklenburške, Z izborom važnejših predmetov je bila prazgodovinska zbirka bistveno izpopolnjena. — Slovensko Narodno gledališče je preživljalo to leto usodno krizo. Delno jo je zakrivilo samo, delno državni proračun, delno pa tudi občinstvo, ki je posvečalo več pažnje kinemato°ra-iom kakor svoji naiodni instituciji. Uprava kakor igrnvska družina, ki hočela na vsak način obvarovati hram slovenske umetnosti pred razsulotn, skušala zdaj z raznimi zdravili vsaj za nedogledni čas vzdržati gledališče pred smrtjo; tako se je na njuno vzpodbudo ustanovilo »Društvo prijatel:ev pledMi-Sča«. ki pa d-sedaj ni nokazalo potrebne razgibanosti, prav tako so vklmčili igravci v redni p-o-gram predstav še izredni program ljudskih iger, ki naj b.i. privabile v gledališče, široke plasti. Toda da-eiratvno je morala pri tem izboru iger mnogo utrpeli umetniška kvaliteta in je s tem prav za prav poslan-*tvo gledališča (ki ni le v goli zabavi, marveč pred vsem v umetnostni in nravni vzgoji človeka!) v mno<yočem prikra'šano, se vendar ni gmotni položaj Narodi: ega gledališča skoro nič izboljšal. Na vsak način mora slovenska javnost prisluhniti na ob u on i klic Narodnega gledališča ter inu kakorkoli priskočiti na pomoč, na drugi -strani pa naj Narodno gledališče ne eksperimentira s predstavami (Stoji, stoji Ljubljane?), ki mu jemljejo utrled. — V tem letu je prišlo na ljubljanski oder prvič veledelo Wagnerjev »Parsifal*. — V okviru slikarskega in arhitektnega dogajanja naj omenimo, da se je srbska skupina »O b I i k«, ki je že čestokrat predstavljala v inozemstvu jugoslovansko slikarsko umetnost, letos prvič pokazala v Ljubljani. Isto moremo reči o hrvatski skupini »Trojici«, ki je zadnji mesec leta razstavljala v družbis Poljakom Skoczylasom in Slovenccm Pavlovcem v Jakopičevem paviljonu. V oktobru pa so slovenski mladi arhitekti odprli svojo prvo kolektivno razstavo, ki je vzbudila dosti zanimanja. Tu naj omenimo, da se je predstavil slovenski javnosti mladi slov. slikar Maksim Sede j, ki za enkrat še ni svoj, a obeta, dii bo socialno nižje sloje svojstveno razkril. — Naj na tem mestu omenimo še plodovito delo velikega slovenskega inoistra-arhitekta Plečnika Jr žeta, ki ga je v letu 1933 izvršil v območju mesta »Ljubljane. Zamisel vsega Plečnikovega deloven'a gre za tem, da v posameznih stvaritvah v l..;ubljani poda estetsko uglašero celoto z ostalim mestnim organizmom, kar mu je doslej mojstrsko uspelo. Mimo velikih del, ki jih je v zadnjih letih tzvr.-il (Tivolski park, Kongresni trg, tromostovje, šišenska cerkev itd.), naj navedemo dela in načrte zndnjega leta: Park pri sv. Petru, okolica sv. Flori; uia, Gerberjevo stopnišče, povečava cerkve sv. Krištofa in hkrati načrt za regulacijo njene okolice regulacija Gradu itd. V Belgradu je ustvaril cerkev sv. Frančiška, o kateri se je izrazila srbska kritika, da je to edina monumentalna zgradba med vstMni konfesijami v Belgradu. Istočasno nadaljuje obnovitvena dela mesta Prage (Praški grad itd.). — Slovenski glasbeni svet je bil to leto dokaj razgiban. Mimo grede se spomnimo Akademskega pevskega zbora, ki je po svoji umetniški moči vobče priznan za najboljši pevski zbor svoje visie, je gostoval po vseh večjih slovenskih mestih; Glasbena Matica in nekateri drugi zbori so prirejen cerkvene in svetne koncerte, ki so bili no izboru in podajanju visoki. Omenimo samo Verdijev »Re-quiem«. Pri tem ne smemo pozabiti našega narodnega prijatelja, mojstra Vaclava Talicha, ki se je za svoj 50 letni rojstni jubilej vrnil med Slovence in Jim priredil izbran koncert.
Ce se dotaknemo slovenskega 1 e p o -# lov nega ustvarjanja, moramo omeniti, da jc bilo tu precej idejnega trenja. Zlasti je bilo to vidno pri grupi nekaterih »Zvonovih« sotrudnikov, ki so izstopili iz svojega dosedanjega pisateljskega kroga in ustanovili »Sodobnost«, revijo sloveno-borcev. Ti se od svojih bivših tovarišev razlikujejo le po svojem narodno slovenskem gledanju, sicer pa so načelno svobodoumni. In vprav Zaradi tega so se le malo ublažila idejna nasprotstva med to novo grupo in mlado katoliško generacijo, ki ima sicer iste poglede v narodno slovenskem preDričaniu. a živi svoj katoliški svetovni nazor.
»Dom in Svet« je prinesel v tem letu mnogo časovno zajetih razprav, kakor tudi zanimivo Brezni-kovo študijo o časnikarski slovenščini. Poleg »Sodobnosti« sta nastopili letos prvo pot še dve reviji, »Drama« in »Proteus«. Prva hoče vzgojiti laičnega igravca ter sploh slovenski ljudski oder, druga pa je poljudno-znanstvena prirodoslovna revija, Slovenski visokošolci so si to leto ustanovili svoje stanovsko glasilo »Akademski glas«. Med knjigami, ki sp prišle na letošnji knjižni trg, moramo pred vsem imenovati »Slovensko liriko«, ki je prva kritično urejena zbirka slovenske lirike od Moderne do danes. Pomembna knjiga je tudi »Levstikov zbornik«, ki je izšel sporedno z Levstikovimi Zbranimi deli, katere vešče urejuje dr. Slodnjak. Prav lako pomembna, a hkrali časovno aktualna je Go-sarjeva knjiga (izd. Mohorjeva družba) »Za nov družabni red«. Veselo je dalje dejstvo, da »Slo-vuuski biografski leksikon« marljivo napredme in smo to leto dobili 5. zvezek. Med domačimi leposlovnimi deli lega leta moramo imenovati zlasti Javornikov »Črni breg- , kjer sicer Javornik še ni izčiščen. a kaže nedvomni talent za umetniško zajetje slov. socialnega problema. Aforistično zajela knjiga so Debevčevi »Gledališki zapiski«, kjer je skrite mnogo resnice tudi za slovenske gledališke razmere. Omeniti moramo še Speklorskega »Zgodovino socialne filozofije , Cankarjevo Zgodovino likovne umetnosti--, Bilimovičev Uvod v ekonomsko vedo«, Mattanovichevo »Elektrotehniko« (slovenska terminologija!). Pregljevi Zbrani spisi kakor tudi Ivana Cankarja se redno nadaljujejo. Pod konec leta je izšlo tudi Zbrano delo Josipa Murna Aleksandra. Poleg teh in še nekaterih drugih domačih del je seveda prišlo lo leto veliko število prevodne literature na slovenski kn'ižni trg, kar je seveda značilno za vedno večje kulturne potrebe slovenskega človeka.
To leto smo doživeli velik kulturni dogodek, ki je pustil sledove v vseh treh jugoslovanskih narodih in delno tudi v ostalih evropskih državah. Koncem maja so se zbrali centri svetovnih Pen klubov v Dubrovniku, kjer so sicer imeli v programu nekaj aktualnih vorašanj. tok političnih razmer v Nemčiji pa jih je spontano zavedel do razčiščevanj medsebojnih odnosov. Ravno v tem je pomemben dubrovniški kongres, ker so se po;mi o pravih nalogah Pen klubov razčistili. Posamezne skupine gostov so se po zborovanju usmerile proti Srbiji, Hrvatski iu Sloveniji. V Ljubljano jc med drugimi dospela tudi ustanovitelMca nrvetra Pen kluba, Pawson Scoltova. Za penklubski kongres so se pripravljali vsi trije jugoslovanski centri z raznimi publikacijami, kjer so zgostili svojo naibolišo literarno moč. Tako smo teda; Slovenci dobili bibliofilsko izda;o »Platter aus der s'ove-nisehen Lyrik« (prevedla Lilly Novy) ter »Slove-nisehe Frz'phler« Cdr. J. Glonar). Mimo tega pa je napisal dr. Štele knjižico o Slovencih. Nai na tem mestu poudarimo, da se polagoma ruši zid. ki je zapiral bratski bolgarski narod od ostalih južnoslovanskih rodov. Prva se je opogumila Elizabeta Bagrjana, ki je od larske.ga leta že tretiič prispela v Jugoslavijo in Sloveni;o, za njo pa so se vrstile posamezne skupine bolgarskih intelektualcev, arhitektov, slikarjev itd. (Zdaj se odpravlja v Bolgarijo srbska slikarska skunina »Oblik-, sledil pa bo Pen klub!) V ljubljanski operi je nedavno gostoval bolgarski tenorist Raičev. To gibanje za kulturno zbližan'e med južncslovanskimi narodi je vsekakor svetla (očka leta 1933.
Odkar nam je v novem času Cankar odorl o'<no v svet, so se začeli kulturni sosedje zmerom pogosteje ozirati na naše literarne vrednote. Še bolj pa je razveseljivo, da so se začeli tudi Srbi zanimati za naše lenoslovce. »Srbski kmiževni glasnik« prinaša zadn:e ča?e stalna poročila o naših kulturnih pojavih kakor tudi prevode nekaterih slovenskih del. Zadnie čase je izšel izbor najleoših Cankarjevih črtic in novel (izd. »I uča-, prev. Potokar), zdaj je na vrsti Župančič, G?ca Kohn pa pripravlja izdalo celotnega Cankarja. Letos je izšel Cankarjev »Hlanec Jernej« tudi v es^erantu. Pri Geci Kohnu je izšel prevod Gosarievih socialnih predavanj, in sicer pod naslr.vom »Peforma društva«. Mimo grede omenimo še da so letos Čehor'ovaki močno prevajali Meška (Volk spokornik, Slike), Nemci so prevedli iero Milčinskega »Kier je Fubezen, tam je Eog«. Itd. Informativno službo za slovenske kulturne jx>jave opravita v srbski javnosti »Slove-ski beonra;ski tednik«, ki je začel izhajati v zadnjem četrtHiu v Belgradu.
V letu 1033 smo obhaiali Pregljev 50 letni jubilej; ob tej priliki smo dobili v »Domu in svetu« prvo sintetično študi;o o Pregljevi umetniški rasli (naoisal Tine Debeljak). Za svojo petdesetletnico je odprl Iv. Moštrovič v Zagrebu svojo ^Galerijo Me-štrovič«, kjer so stalno razstavljena njegova dela. Umrl pa je največji hrvatski kajkavski lirik, Dragu-tin Domianlć, kateri je bil po besedi in čuvstvo-vanju prav blizu slovenski duševosti. Slo- enci smo izgubili prelata Kalana. ki je bil pole<? drugih plemenitih lastnosti znan mecen književnikov, pa tudi sam se je bavil s kniiževnostjo. — V novembru in decembru smo tiho obhajali obletnici Stritarjeve in Cankarjeve smrti. Petnajst let je poteklo, odkar se je ustavilo Cankarjevo žgoče pero; njegovo ime je prekoračilo meje velikih narodov. Pri nas doma p:' so se notranje razmere komajda spremenile. Še zmerom bi mogel Cankar napisati svoje znane satirične drame, katere sicer pretresajo, kadar pridejo na gledališki oder igre hlapčevstva, majheos'i, osebnih spletk in sploh lastnosti majhnih ljudi pa se še zmerom z nezmanjšano silo nadaljujejo; medsebojna trenja posameznih kulturnih skupin z znano ozkosrčnostjo so še zmerom na dnevnem redu, tudi osebnost še vedno vlada nad stvarjo. — O ukinitvi slovenskega pismenega jezika (in z njim vse slovenske kulturne tvornosti) se še zmerom pojavljajo razni kategorični glasovi. Petra Skoka so nasledili Kičovič, Zuboviy ct consortes
Stojimo na pragu novega leta. Ob lakih prilikah snuje človek nove sklepe, narodi si Iko nove načrte. Ali ne bi tudi mi Slovenci vsaj ob velikih trenotkih opustili sleherna osebnostna trenja, ki iz-podjedajo korenine vsaki lepi zamisli, ter skupno gradili stavbo slovenske kulture in narodne moči. Saj vemo, da bomo le v okviru slovenske, hrvatske in srbske kulturne	samobitnosti mogli
zgraditi palačo velike Jugoslavije, ki bo uživala navznoter ljubezen, na zunaj pa spoštovanie vseh kulturnih držav.	t.. G.
Od peklenskih muk pa do zdravja potom
T0GAL tablet
Togal tablete so v mnogih slučajih preizkušeno sredstvo proti reumatizmu, išiasu, prutinu, hripi, živčnim boleznim, glavobolu ter prehladu.
Togal deluje dobro in je v predpisanih dozah neškodljiv za želodec in ostale organe. Togal pomaga. Poizkusite tudi Vi Togal tablete. Poizkus Vas bo prepričal.
Togal pomaga k izločevanju mokračne kisline. Dobi se v vseh lekarnah.
Odobr. S. br. 17601 od 3. X. 1933.
Narodna galerija ob novem letu
Kakor čujonio. bo Naiudna galerija v najbliZ- j jem času izpolnila še ono vrzel, ki je kazila celoten obraz slovenske umetnosti. To je pred vsem j oddelek za grafiko, kjer bodo zastopani ! zdaj tudi oni slikarji, ki nujno spndajo v vrsto priznanih umetnikov, a niso mogli doslej radi neurejenosti prostorov priti do izraza. V tem oddelku bo razvrščena čista grafika kakor tudi akvarelne in pastelne slike. Kako se bo grafična skupina periodično spreminjala in sicer radi preobsežnega materijala, lako da bodo prišli v posameznih časovnih odsekih na vrsto starejši iu mlajši slovenski grafiki, smo že svoječasno poročali.
Druga posebnost ,kl jo bo v bližnji prihodnosti NG uredila, je kabinet tujcev, kjer bodo zbrane slike in skulplure tujih slikarjev, kateri nimajo v Sloveniji niti n-aravnostnih prednikov niti potomcev, marveč so tu slučajno delovali ali kakor koli vplivali s svojimi deli na razvoj našega slikarstva in kiparstva. Končno bodo tu tudi dela potujočih slikarjev, Nizozemcev in Italjanov, pri katerih so bile naročene slike za slovenske kraje.
Tako bo nudila slovenska Narodna galerija vsaj približno celotno podobo vsega slovenskega slikarskega prizadevanja od gotike do današnjih dni. To je nedvomno neprecenljive vrednosti, katere pa Slovenci, kakor se vidi, ne znamo upoštevati. Zanimanje za Nar. galerijo je tako porazno majhno, da pada na toliko opevaon našo kulturno višino temna luč. Sleherni tujec, ki pride v razstavne prostore NG. se ne more načuditi umetniškemu bogastvu, ki ga je ustvaril tako maloštevilni slovenski narod, domačini pa se ne spomnijo NG niti z obiski niti z denarnimi darovi. Ker smo že pri tem, naj omenimo velikodušnost drugih naro-
dov do svojih visokih zavodov. Saj smatrajo nekateri denarni ljudje drugih narodov za sveto dolžnost, da vzdržujejo svoje kulturne zavode, univerze, razne akademije, galerije, muzeje in podobne glasnike narodne prosvele. Pomislimo samo na belgrajsko univerzo, ki se je opomogla do zavjd-nega gmotnega stanja le z darovi bogatili zasebnikov; tam se namreč spomni univerze pa tudi drugih hramov znanosti in umelnostj prenekateri domačin bodisi ob svojih velikih življenjskih dogodkih bodisi v oporoki. Zaveda se namreč, da vse visoke institucije oblikujejo obraz celotne narodne kulture.
Naša Narodna galerija jo narodna svojina, vzbudili so jo v življenje po velikih naporih domači, nesebični možje, misleč, da jih bo v njihovih stremljenjih podpiral ves narod. Odprli so res znanstveno in narodno fundirano hišo slovensko umetnosti; toda ko je prišel čas, da bi izpolnjevali še razna obdobja, ki niso dovolj jasno zastopana, je javnost odpovedala. Slovenski narod je ostal hladen ob lolikih prizadevanjih posameznih mož...
In vendar: Slovensko Nar. galerijo, ki je pognala iz korenin naroda, mora narod vzdrževati ali pa preneha biti narodova lastnina. Prav zato mora misel na NG prodreti v vse plasti naroda, tako da bo sleherni Slovenec čulil z njo kakor čuti s svojim družinskim ognjiščem. Le tako se no vzbudila ona praktična ljubezen, ki ne govori, marveč deli. To pa bo tedaj, ko bo misel na NG tako zakoreninjena v narodu, da bomo rekli: Brez NG nismo Slovenci kulturen narod... Slovenski meceni, kje sle?!
Prerokovanje frančiškana o. Ludvika Roka I. 1846
Koncem vsakega leta običajno čitamo izjave pomembnejših oseb o trenotnem položaju v tej ali oni stroki javnega življenja. Tudi se obračuni polagajo za preteklo dobo in sestavljajo nove napovedi za bodoče leto. Cesto čitamo napovedi raznih vedeževalk in vedeževalcev o katastroiah, ki so zapisane ali v kartah ali pa v zvezdah. Že davno pred svetovno vojno smo radi čitali Falbove napovedi o bodočih usodnih dneh in ob koncu leta ugotovili, da je bilo marsikaj res, marsikaj pa se le ni zgodilo. Vedno pa so napovedi zanimale in bodo vzbuiale pozornost med ljudstvom v mistiko zavita prerokovanja, o katerih je često težko določiti, kdo jim je povzročitelj in odkod in čemu njegovo prerokovanje za bližnjo ali daljno dobo.
Po svetovni vojni mi je prišlo eno takih prerokovanj po naključju v roke v domači vasi, kjer sem na brošurico naletel pri trgovčevi hčerki kot veliko njeno skrivnost in dragocenost. Presenetilo me je, da sem kmalu nato pri brskanju naletel na vsebino prerokovanja (udi v »Slovencu« v podlistku, toda zelo okrnjeno po roki avstrijske vojne cenzure. Umljivo! Kaj je brošurica napovedovala? Da bo »skoraj častivredna monarhija zapletena v mnogo krvavih bojev, da bodo Dunaj dvakrat napadli in da bo postal pust, da se bodo velike njegove palače izpraznile in na Štefanovem trgu da bo celo — trava rastla, ker bodo Dunaj končno črtile vse narodnosti in bo imel zato mnogo pretrpeti.« Še več: »Da se bodo Slavjani združili in utemeljili lastno slovansko izhodno mogočno kraljestvo,« spodili '1 urke iz Evrope itd.
Dogodki, ki so v kn;ižici najiovedani, da se zgode v bližnji dobi do I. 1897, pa segajo še čez vse do današnjih dni in so verjetni za bližnjo dobo razvoja v — Evropi. Prav zaradi nekaterih frapant-nih dejstev, ki so danes od leta 1846, ko je napo-vedovavec umrl, ze historične, vsem znane stvari, se mi je zdelo ponovno opozoriti na knjižico in njenega povzročitelja, kakor tudi na njegov pojav med našim ljudstvom. Za tega, ki stalno opazuje razvoj Evrope in sveta sploh izza francoske revolucije in ocenjuje v historični perspektivi v brošu-rici napovedane dogodke izza leta 1846, so nekatere napovedi in izvršitev njih, zlasti glede Rusije, Avstrije in Nemčije, kaj zanimive stvari in po njih seveda tudi — j>rerok in pisec knjižice sam.
V naslovu »Prerokovanje častivrednega očeta Ludvika Roka, duhovnika reda sv. Frančiška na gori Sinaj,« je avtor knjižice na videz točno označen. O njem pripoveduje znotraj v uvodu knjižica, da je bogoljubno obiskoval rojstni kraj našega od-rešenika Jezusa Kristusa v Beflehemu in njegov srrob v Jeruzalemu in da se je več let mudil v svelili deželah, kjer je v 85. letu v veliki revščini in po-manikanju hodil od vasi do vasi, se v puščavah hranil večinoma s »korenjem in zelenjadjo«, dokler ni star 92 let (po 7 letih) prišel na goro Sinaj, kjer so ga v samostanu (frančiškanskem, kapucinskem?) prijazno sprejeli. Tu je tako oslabel, da je moral v posteljo in je večinoma le spal, bil pre-dramljen in bistrih misli le po dve uri na dan. Čudno pa je bilo pred vsem to, da je ves čas. celih 6 tednov živel brez jedi in pijače. Izjavljal je namreč vselej, kadar so mu ponujali hraiio, da je nič ne potrebuje, češ, »da so ga med spanjem nasitili — angeli.« Po preteku 5 tednov je bil kljub vsemu še bister in dovolj krepak in naprosil, naj pridejo k njemu očetje Anton Fakineti, Anzelm Bonaldi in Izidor Fabro. Njim je razodel, da bo čez sedem dni točno ob določeni uri umrl. kar se je po brošurici tudi res zgodilo »na dan spočetja božje porodnice Device Marije I. 18-16« — točno ob 12 opoldne. »Umrl je mirno in videl se mu jc smehljaj na obrazu in na neki neznani način se je po sobi tega svetnika razširila lepa dišava.c
Toliko o tem pobožnem frančiškanu po knjižici sami — po čegavem pričevanju? Kdo jc pisec knjižice? Li kdo izmed omenjenih očetov, ki jih je pozval k svoji smrtni postelji in jim naročil, »nai dobro pazijo na njegove besede, ker Bog misli po njem razglasili mnogo stvari, ki se bodo zgodile
v svarilo ljudem, da зе poboljšajo« in naj njegove besede zato sporoče papežu v Rim, da jih objavi vsemu svetu.
Čc je povedana zgodba resnična in ne le pobožna legenda iz reda očetov frančiškanov v versko nabožne svrhe, je vsekakor ta legenda neznanega' pisca post tot diserimina rerum izza leta 1846 kot pojav sam, sredi politično tendenčnih brošur svojega časa, dokaj zanimiv prav zaradi stvari, ki so se dogajale še preko v brošuri označenega mejnika v I. 1897. To stoji, da je moral biti, če odštejemo mistično plat prerokovanja in nenavadne oblike, ki je vsa v slogu starodavne orientalne sedmorične zamisli (sedem vizij v sedmih dneh) dokaj politično šolan mož, poznavajoč dobro politično obuebjc svoje dobe in z velikim darom bistrovidnosti motreč bližnjo prihodnost -— Evrope.
Iz naslova in pojasnila, da je brošura »po iz virniku, ki je prišel v Rimu na svitlo, prestavljena,« tiskana pa v Ljubljani leta 1877 v tiskarni pl. Klein-mayer in Bamberg iu izdana v založbi Aniona Ka-nobla, sklepamo, da je bil izvirnik napisan v italijanskem jeziku. Da je tudi pisec sam moral biti Italijan, priča ono mesto prerokovanja, ki govori o — Italiji, ki jo z vsem žarom naklonjenosti in vidne ljubezni ogovarja ves prevzet: »Italija, oh lepa Italija, po Tebi pretakam solze!« Tujec — izgnanec? Pobožen menih frančiškan daleč tam v sveti deželi ..., a Italijan ves in z vso miselnostjo zbrano okrog dveh krščanskih središč — Jeruzalema in Rima. Eden treh sobratov, treh očetov ob smrtni postelji Ludvika Roka (— Rocco?), treh prič pri njegovih sedmerodnevnih vizijah? Kdo nam bi mogel dali o teh treh frančiškanih in očetu Ludviku Roccu samem trdne podatke, če so resnično živeli in bivali na gori Sinaju I. 1846? Če se ne bi nikakor dalo to dognati, piotem bi bil avtor nedvomno zakrit in fingiran, knjižica nepristna, apo-krifna in podtaknjena očetom frančiškanom — iz kakšnih nagibov? Iz politično špekulacijskih in pro-pagandističnih ali zgolj sebičnih in dobičkanosnih zaradi ljudstva, ki napovedim, z versko mistiko ob-danim in tako videzno svetim tem raje veruje in zato tem raji — kupuje?
Napovedane dogodke z gotovo politično barvo in tendenco je potreboval v času od 1. 1830 daije zlasti političen krog aeitatorjev Mazzinijeve smeri, oznanjajoč »Mlado Italijo-, in Mlado Evropo< na temelju zedinjenja narodnih enot v narodne države in s tem seveda razkroj in razdor »starih častivrednih' državnih tvorevin, kot Avstrije, Nemčije, Turčije, Rusije itd. Saj spada vprav leto 1846, v katerem je po knjižici' nastopila smrt svetnika Ludvika Rocca, v ta čas, ko je bil Mazzimjanizcm v Evropi v silnem zamahu, posebno pa med inteligenco vse Italije. Gioberti! »Italia uiiita!« je bil glas vseh revolucionarjev in propa.gatorjev so.ražuikov — Avstrije. Zato: »Avstrija bo se trudila, da si Laško podjarmi, ali (a svobodoljubni narod se bo na novo povzdignol. Sardinski in neapolitan.ki kralji bodo zcinoli. Rim bode stalno mesto nove Italije.« Nova Italija, ta cilj in hrepenenje vs:h Maz-zinijancev, sovražnikov Avslriie. ki nai bi ji eli;>Io svarilo: »Varuj se tedaj. Avstrija, nadiijrvnli boi in po nepotrebnem moriti s>oje sinove! Italija hod" svobodna ter bo ostala skala katoliške cerkve. Vsi drugi knezi v Italiji zgubijo vladarsko moč.« Ce vsi, potem tudi kralj Lombardo — beneški, torej avstrijski cesar!
Ne nadaljuj bojev' Opomin iz ust Rocca pred 8. dec. 1846, a ketlaj so sc pričeli? Leta 1818 4'' je Radecky pričel boje, I. ISO) so sc nadaljevali leta 1866 končali in leta 1870 jc poslal k1 i m n-nično stolno mesto združene in svobodne Italije nove Italije z mejo, ki Jo je Italija prekoračila ob koncu svetovne vojne tako, kot ie v letih okrog 1850 govorila iredentistična Italija — na črti Tr.\-glav—Snežnik—Reka.
Toda — k е d a j jc bil napisan italijanski izvirnik? Po letu 1846? Po potlačeni vstaji v Italiji? Po začetku bojev Icrcj? Kako se io sklada
z datumom smrti Ludvika Rocca in njegovih
besed v 1. 1846? Saj se 1. 1846 še niso pričeli —.
Iz slovenske prestave 1. 1877 se to ne da ugotoviti, pač pa iz starejše, ki je po Siinoničevi beležki (»v Slovenski bibliografiji 1903-5, stran t>23) bila na prodaj pri Pavlu Bizjaku, bukvovezu v Škofji Loki. a jo natisnil v Gorici okrog 1860 leta Paternolli. Potemtakem je moral nastati italijanski izvirnik v letih med 1846 in 1860. »Ne nadaljuj,« bi jo stavil tik za 1. 1848-9! V slovenščino je bil preveden — kje? V Gorici ali v Škofji Loki? Kdo je in kdaj prvi prevedel izvirnik? Goričan ali Kranjec, škofjeloški občan? Sam založnik — knjigovez. Težko verjetno. Žal, da nimam pri roki prvega natisa, da bi ugotovil razliko v prevedbi goriške in ljubljanske izdaje in po nji spretnost prestave jezika v eni in drugi ali pa istost, kar bi pomenilo, da bi goriške izdaje prevaiavec moral biti slovenščine zelo vešč pisec — za svojo dobo pač.
Kaj je napotilo slovenskega prevajavca. da je neznatno tirošurico -prestavil? Gotovo vsebina in versko mistični značaj njen ob zgodovinskem doga-janju pri Solferinru in Magenti leta 1859. Dejstva so pričela potrjati napovedi sv. moža frančiškana na gori Sinaju. Ali je tedaj živel kdo v samostanu na Sv. gori pri Gorici ali v onem na Kostanjevici ali pa v mestu pri k a p u c i n i h , ki bi se bil zanimal za prerokovanje stanovskega sobrata? Je-li morda v lej bližini sled za slovenskim prevajav-cem? Toda, k;'ko je prišel prevod v založbo škofjeloškega občana in knjigoveza Pavla Bizjaka? Založniki sanjskih bukvic, pratik in take drobnarije so bili in so še Cesto — sejma,rji božjih poti. Je bil tak tudi škofjeloški bukvovez. ki je imel dobre zveze z goriškimi frančiškani in kapucini? Sicer pa je imel v bližini za tak posel koga med — skof eloškimi kapucini samimi? Toda koga? Bro-šurica je bila vsebinsko zanimiva, privlačna, tajbistvena in s svetostjo ožarjetia, zato zelo verjetno in kot nalašč za prodaj vernemu ljudstvu ob cerkvenih |X)sebnih prilikah, kjer se lahko tned ljudi spravi marsikaj, kar je kaj vredno ali pa tudi škodljivo. toda vedno dobičkanosno zlasti založniku.
Kdo je bil Anton Kanobel in kako je on prišel do založništva ljubljanskega natisa brošure, ne vem. Leta 1877 ga nima mestni seznam prebivalcev zabeleženega. Katiobli pa so doma na notranjskem Krasu. Morda bi vedel kdo njegovih sorodnikov, če še živi, o tein kaj sporočiti. Letnica 1877 ima »2 sekirici in je svoje dni med ljudstvom bila pomenljiva ... Morda so osvobodilni boji južnih Slovanov v letih 1876 napotili založnika, da je ponatisnil brošuro, ki napoveduje, da bodo južni Slovani Turke pregnali iz Evrope v Azijo, ustanovili svoje veliko kraljestvo in da se tudi Turki končno pokristjanijo... Prilike na našem jugovzhodu so tedaj govorile za aktualnosl brošure in pa — združena Nemčija tudi. Dogodki so šli pač svojo pot jx) napovedih Ludvika Rocca, kakor je razodel zadnjih sedem dni pred smrtjo. Do leta 1897 — je bilo le še 20 let in veliko je bilo še neizvršenega. a ze!o interesantnega zlasti za preprosto ljudstvo, ki rado izve kaj posebnega o bodočih dneh. Na vsak način je bilo prerokovanje očeta Rocca tned slovenskim ljudstvom zelo čislano ter skrbno čuvano čtivo. Morda še vedno tudi je in zato tudi zanimiva priča, kje je črpalo svojo vero o bodoči grozoviti vojni, o kateri je šel glas, da bodo žene objemale štore namesto mož, tako grozne izgube bodo narodi imeli. Finžgarjeva med svetovno vojno v »Domu in svetu« opisana »Prerokovana« koncem koncev spada med povesti, ki dihajo v gotovem smislu isto vsebino kot preprosto prerokovanje sv. očeta frančiškana Ludvika Rocca.
Kakšno vrednost ima brošura? Kot vsaka resnično iz!X)lnjetia napoved. Od leta 1846 do leta 1934 se je že marsikaj zgodilo, kai ne priča proti nji, nego za čudovito posebnost brošure, zlasti pa dobesedna izvršitev pri pogledu na Rusijo izza bolj-ševiške revolucije.
Pa beri in sodi sam!
Ko se je zbudil prvi dan. ie rekel:
fmam vam nekaj povedati, kar mi je Bog razodel; reči. ki se bodo v kratkem dogodile. Blagor mu. kateri posluša lo prerokovanje in ga obrne ^rbi na korist, ker čas, v katerem se bode lo vse znojilo, je b'.izo. Gospodar vseh kraljev mi je ukazal, da vam naznanim njegovo voljo. V časih nevolje in zadreg imejte potrpljenje.
Po celi Evropi bodo se vneli strašni ljudski boji. Eden bode druzega razmesaril, kerv bo v potokih tekla
Španska in Portugalska, te dve deželi, še morate pokoro delali za mnogo krvi; prvič zarad grozovitosli, s ktero sle si prisvojili Ameriko in tamošnje prebivalce na nečloveški način po tisočih morili, kakor ljubo živino, vse zarad prekanljivega zlata; drugič, ker sft v Afriki toliko nedolžnih ljudi ropali, ki so stvarjeni po božji podobi in jih prodajali, kakor ljubo živino.
Prebivalci teh dveh dežel bodo se sami tned i sebo morili, mogočnika obeh prestolov bodeta vmor- ; jena — potem bodete se zopet združili obe deželi, in vladal bo to skupno republiko rojen Španjolec. j Vse bode potem zopet inirno in varno; — pa njih zunanja posestva bodo se ločile od teh dveh dežel; ■ katoliška vera bode otuli, kakor sprva cvetela.
Hi. I
Drugi dan:	!
Francoska, kakor nova republika, bode imela j zunanji boj. Brž, ko zapusti armada državne meje, i se ljudstvo spun:a, in prezidenta umori. Pri tej priči bo kri strašansko tekla, več nego polovica j mesta Pariza bo prah in pepel. Posestva v Algiru, j bodo se odcepile od francozke sužnosti, in na prestol pride mož iz pokolenja Bonaparti-ja.
V Afriki bode vladal alrikanski princ, ki je , zdaj na Erancozkein, in širil katoliško vero.
Tretji dan:
Italija, oh lepa Italija! po tebi pretakam solze. En del tvojih cvetečih mest bode pokončan, ti imaš grob za veliko Nemcev, Avstrija bo se trudila, da si Laško podjarmi, ali ta svobodoljubni narod se bo na novo povzdignol. Sardinski in njapolitanski j kralji bodo zginoli; Rim bode stolno mesto nove Italije. Varuj se tedaj Avstrija, nadaljevati boj in po nepotrebnem moriti svoje sinove! Italija bode svobodna ter bo ostala skala katoliške cerkve. Vsi drugi knezi v Italiji zgubijo vladarstvo.
Četrti dan:
Na Ruskem se bodo godile grozovitne reči; tukaj se bode bil trdovratni boj, mesta, vasi in gradovi se bojo rušili, strahoviti punt bo |x)končal |x>lovico človeštva, cesarska družina, vse plemstvo m en dei duhovstva mora od sovražne roke vmreti. V Petrogradu in Moskvi bodo ležala trupla umor-enih cele tedne po ulicah, nihče jih ne bode po <opal. Cela ruska država se bode razdrobila v različne male države. Polska zadobi svojo zamostal-nost in bo slovela med prvimi velevlasti Evrope.
Peti dan:
Stara častivredna monarhija bode zapletena v mnogo krvavih bo,ev, varuh stare vladajoče hiše bode dinastijo varoval Dunaj bodo dvakrat napadli in ko ga bodo končno črtile vse narodnosti, bo imel mnogo pretrpeti. Dunaj |>ostane pust. velike palače, se bodo izpraznile, na Štefanovem .mu bo
trava rastla. Plemstvo mora zginiti. Magjarski narod utone Slavjam bodo se združili in vtemeljili lastno slovansko izhodno mogočno kraljestvo, ter spodili Turke iz Evrope; V Carigradu polumeseca ue bode več. in pride križ na njegovo mesto. Od Carigrada širila bo se krščanska vera veličastno čez vse dežele. To vse se bode godilo v strašni grozovitosti, pokrajine bodo vzdihovale v hudih nadlogah.
Nemške avstrijske dežele pridružile se bodo Nemčiji in živele v lepi slogi. Kraljestev in kneževin več ne bo. ampak le edina Nemčija. Ena panoga cesarske rodovine dobi nemško cesarsko krono, ta bo okrepčala Nemčijo in vsled modrega njenega vladarstva se bode širila sloga in blagostanje. Takrat bo Nemčija glede blagostanja in moči prekosila vse druge države, ker Bog varuje to vladarsko hišo.
Kralji in knezi bodo se svoji časti odpovedali in pruskega kralja še čakajo hude zadrege.
Šesti dan:
Angleška, ta kupčijska država, ki je zarad golega dobička jxxlpirala vse krivice, bo se preobrazila v grozno stanje. Irska združena z Škotsko, bode Angleško zatrla, in odpodila kraljevsko rodovi no. Pol lovico prebivalcev moralo bo na bojišči
je bistveni del Vaše opreme. — Vosek „Dunzlnger" pa je svetovna znamka, ki Vam jo tudi ИВекам priporoča. — Doza „Universal" voska je letos za 10% večja, a cena znižnna na Din 14'—. — „Dunzinger" vosek je najrentabilnejši vosek sezone: zahtevajte ga v športnih trgovinah tudi Vi.
En gros zaloga: B. KOLB, Vižmarje-Št. Vid n /LJ.
Zahtevajte »BEKA« izdaje: »Vse za zimoc, cenik 1933/34. »Šport in moda .
umreti, za tem pride revščina in uboštvo, vsa zu-najna posestva odpadejo.
Belgija, Holštajn, Šlezvik in Švicarska pridružijo se Nemčiji, Denemark Švedski. Po tem takem postane Švedska Denemark in Norvegen mogočna država.
Iz Evroj*: pregnani Turki naselijo se v Aziji; Jeruzalem postane stolno mesto. Mnoge skušnje in jjoduk, bode jih v hudih silah pripravil k temu, da sprejmejo Kristovo vero. Sreča in blagoslov bo potem v teli deželah doma. Egipčanski kralj bode umrl in tudi ta dežela bode vživala jeruzalemske dobrote!
Sedmi dan:
lzbudivši se, je djal: »Danes sem zadnji dan med vami, ob dvajsti uri grem v nebeško kraljestvo. Gospod vam je jx> moji osebi mnogo razodel in človeštvo spodbuja, naj pokoro dela in se poboljša!«
paci
Dolgo že je gledal Gosjx>d, kako se ljudstvo :i in kvari, mislil je vse človeštvo vničiti, ko je
pa videl, da vsi grehi izvirajo iz sredine velike gospode in bogatnov, je še za zdaj človeštvu sploh prizanesel. Pri vsem tem bo pa vendar opazovati med ljudmi strašna bolezen, hudi boji, glad, jok in in stok. Kobilice in druga trpljenja bodo mučila svet, godile se bodo take reči, da bode zemlja polovico ljudi izgubila. Bogatini pridejo ob svoje bogastvo, reveži pa bojo obogateli. Potem se povrne na svet srečna zadovoljnost, ljudje bodo spet verovali na pravega Boga in srečno na tem svetu j živeli. Antikrist je v različnih podobah že na svetu in se trudi vernike zapeljevati, prikaže se celo kot krivi prerok, da bi širil nove nauke. Stanovitni pridejo v nebeško kraljestvo.
Nebeška znamenja se bodo prikazala. Odrezane suhe cvetlice začele bojo vnovič zeleneti in cvesti. Stanovilni v veri bodo lo vse zadovoljno gledali, ; osrečila jih bodo rodovitena leta. Leto 1897 bode zacelilo vse rane; blagor jim, ki ga učakajo.
Na zadnje vas prosim, bratje moji, pošljite, kar sein govoril, svetemu očetu v Rim, da bode on to svetu razglasil.«
Obrnil sem se tudi sam v Rim k prijatelju po prepis izvirnika, če se tam nahaja in po avtentične biografske jx>datke vsekakor čudovitega — daleko-vidca, bislrovidca in svetnika, kaj o njem vedo. To- , liko se mi zdi, da drži to dejstvo: šarlatan ni mo- j gel biti! Citajte [»zorno in primerjajte vse piojave v svelu, zlasti jx> Evropi, kakršna je pred našimi očmi in bo verjetno v prav bližnji bodočnosti, morda do I. 1987 — in jjotem sodite svetnika ali šarlatana!
Spod
Pogled nazaj pogled naprej
Športna bilanca ob zaključka leta - Kaj prinese bodočnost?
i:
Že zopet je eno leto za nami. Marsikako bridko urico smo morali preživeti, toda prebili smo jih pa le in danes stopamo v novo leto z upanjem, da bo boljše, srečnejše.
Kaj pa v športu? V splošnem se lahko reče, da je razmah kvantitativno kakor kvalitativno tolikšen kakor morda še nikoli prej. Tu ne mislim samo na naše kraje, kjer je prav tako beležili precejšen napredek, ampak na vse one dežele, kamor je prodrla športna ideja. Mladina se v vedno večji meri oprijemlje športa — vira zdravja, moči in lepote. Države podpirajo to gibanje, ker se dobro zavedajo, da bo mogla le zdrava in močna mladina braniti domovino, Kaikor je pozdraviti napredek v športu v preteklem letu, pa ne smemo prezreti dejstva, da je v današnjem športu tudi precej gnilega. Odkriti in prikriti profesionalizem se vedno bolj širita. Kapranje je na dnevnem redu ne samo med klubi istega kraja, ampak kapranje danes niti med klubi različnih držav ni nobena tajnost več. Za tako zvane »kanone« se puli ves športni svet in ne igra pri leh kupčijah denar prav nobene vloge. To so stvari, ki se tudi v preteklem letu niso omejile, nasprotno, pomnožile so se. Hvala Bogu, da se godi lo samo pri vrhunskih športnikih, katerih je samo par stotin na vsem svetu in da živi v ogromni masi, ki se bavi s te- j lesnimi vajami samo radi zdravja in razvedrila, j pravi športni duh,
V naši državi beležimo v preteklem letu na ; sporlnem polju dva zelo va?na do,godka s tem, da ; smo dobili: zakon o obvezni telesni vzgoji naroda in zakon o športnem znaku. Prvi je bil v narodni : skupščini že sprejel, za drugega pa je že tudi iz- j delan osnutek. To sta dve tako važni stvari v ju- j goslovanskem športnem pokretu, da lahko z mirno ; vestjo trdimo, da bosta tvorila ta dva zakona ve- ; lik mejnik v našem športu. Kajti prepričani smo : lahko, da se bo šele sedaj začel pri nas razvijati , spori na celi črti in da bo mogel šele sedaj za- ! vzeti v mednarodnem svetu ono mesto, ki mu j pritiče.
Oglejmo si še malo posamezne siportne panoge. zlasti one, ki sc tudi pri nas goje. Mislim, da i je prav, če začnemo z lahko atletiko, ki jo pu vsej pravici imenujemo kraljico vseh športov.
LAHKA ATLETIKA
je ona športna panoga, ki je najbolj razširjena po vsem svetu in ki je tudi najbolj priporočljiva za našo mladino. Pri nas Slovencih je v preteklem letu zaznamovati znaten napredek; v kvantitativnem pogledu ne toliko kakor v kvalitativnem. Pri-morje si je priborilo državno prvenstvo v cross-countryju za poedince in moštva, devet atletov Ilirije in Primorja je zastopalo s častnim uspehom jugoslovanske barve na balkanski olimpijadi v Atenah, kjer so se zlasti odlikovali jugoslovanski in balkanski rekorder Krevs, maratonec Sporn in metalec kladiva Stepišnik, Dalje se je poživila v preteklem letu lahka atletika naših deklet, ki je že nekaj let sem spala spanje pravičnega. Razna tekmovanja fantov in deklet so prinesla prav lepe rezultate. Od ostalih jugoslovanskih lahkoatletov bi bilo omeniti zlasti Goiča, jugoslovanskega in balkanskega rekorderja v metaniu kladiva, kateremu na Balkanu še lep čas ne bo mogel nihče do živega.
Ostali svet se pa z mrzlično naglico pripravlja za svetovno olimpijado, ki bo leta 1936 v Berlinu. Da padajo pri tem svetovni rekordi, je povsem jasno. Že cela šuma jih čaka po zadnji olimpiadi tozadevne verifikacije mednarodne zveze. Krasne uspehe so dosegli zlasti svetovni rekorderji in lo: italijanski tekač Beccali, ki je danes najboljši srednjeprogaš na svetu, Finec Volmar Iso-hollo. ki podira Nurmijeve rekorde, njegov rojak Matli Jarvioen, ki mu malo manjka pa bo zalučal kopje 80 m daleč, svetovni prvak v olimpijskem desetoboiu Nemec Sievert, Japonec Makino. svetovni prvak v plavanju itd. Stare zvezde kakor Nnrmi, Ladoumeguc, dr. Pellzer se sicer ne bleščijo več tako, kakor svoječasno, so pa ti atleti še vedno pravi tiči.
Danes najbolj razširjen in menda najpopularnejši spori pa je
SMUČANJE
Ogromen razmah ie beležiti po vsej naS: državi in ostalem svetu v tem najlepšem zimskem športu. Kader smučarjev ie od leta ju leta večji.
le.: o da so vsi tereni v bližini večjih krajev vse nedelje in praznike nabito polni. Lep napredek so pokazali tudi naši tekmovalci v preteklem letu. Tuji trenerji so jih vadili in uspeh se je pokazal na lanskem državnem prvenstvu v Bohinju. Naš stari borec Joško Janša je zmagal na 18 in 30 kilometrov, v slalomu je bil prvi Čarman iz Tržiča, v skokih pa Bogo Šramel (SK Ljubljana), ki je že nad 50 m skočil.
V	mednarodnem sinuškem svetu je bilo dokaj zanimivega. FISa tekme v Inoimostu so šele pokazale na kaki višini je danes beli šport. Doseženi so bili bajni rezultati, kljub izredno slabim vremenskim prilikam. Imena Lantschner, Ruud in drugih norveških, švicarskih, avstrijskih, nemških in ameriških mojstrov so bila stalno v ospredju. J Tehnika je v današnjem smučanju na taki višini, ! da človek skoraj verjeti ne bi mogel, ako ne bi bili sami priča dogodkov. Skakalci že skačejo nad 80 m (Sigmund Ruud 87 m) in menda ne bo doligo, ! ko bomo čitali o lOOmeterskih skokih. — Pa tudi 1
DRSANJA
ne smemo prezreti. Pri nas je edino Ilirija, ki se vsa leta po vojni resno bavi s tem lepim športom in ki sistematično vzgaja mladino v tej športni disciplini. Agilnost mariborskih športnikov je tudi v naši severni prestolici vzbudila veliko zanimanje za drsanje. Izredno slabe zime pa ne dopuščajo našim talentom, da bi se povzipeli na mednarodno višino. Je pa kljub temu v umetnem drsanju beležiti lepe uspehe. V hokeju smo šele začetniki, a lanskoletne tekme, ki jih je prirejala Ilirija, so pokazale, da imamo tudi za to panogo dober materijah
V	mednarodnem svetu še vedno stojita na čelu Norvežanka Sonja Henie in Dunajčan Karli Scha-
fer. To sta zaenkrat nepremagljiva umetnika na ledu. Oba sta evropska in svetovna prvaka, ki zasluženo nosita ponosna naslova.
PLAVANJE
jc šport, ki je poleg smučanja najbolj razširjen in priljubljen in kar je glavno, najbolj zdrav in poceni. Vsi bregovi naših voda so bili lansko poletje izredno polni koipalcev. Za sistematični trening tekmovalcev in drugih plavačev pa skrbi pri nas v prvi vrsti Ilirija, ki ima tudi najmodernejše kopališče v celi državi. Pa tudi v ostalih krajih, zlasti v Mariboru in Kamniku se lepo razvija ta športna panoga. Uspehi naših tekmovalcev so bili letos kvantitativno in kvalitativno boljši, četudi si nismo , priborili Petrinovičevega pokala. Ta je prešel v ; definitivno last splitskega Jadrana in s tem bo ; menda tudi konec mučnih afer, ki so se odigravale radi njega.
V	mednarodnem plavalnem športu se pa zelo : uveljavljajo Japonci, ki bodo na prihodnji olim-j piadi najresnejši konkurenti. Oni kar po vrsti podiralo svetovne rekorde. Ves plavalni svet se pa
i seda; z mrzlično naglico pripravlja na evropsko prvenstvo, ki bo letos v Nemčiji in ki bo nekaka I preizkušnja, oziroma pregled evropskih sil za prihodnje olimpijske igre.
NOGOMETA
v tem športnem vrvenju seveda ne smemo prezreti, i Posebnega napredka tudi lansko leto nimamo bc-I ležiti. Močno so napredovali belgrajski klubi in BSK i si je zasluženo izvojeval visoki naslov državnega I prvaka. Primorje se je v ligini borbi dobro držalo j in si je s svojim osmim mestom zasiguralo obsta-I nek v borbi najboljših jugoslovanskih nogometnih klubov za državno prvenstvo. Važen je dalje sklep zadnjega občnega zbora jugoslovanske nogometne zveze, glasom katerega dobijo sodniki avtonomijo. To je ediino pravilno, če hočemo, da bo presoja nogometnih tekem laka, kakršna mora hiti. Sedai pa ie na sodnikih, da dokažejo, da so avtonomije v resnici vredni.
V	zunanjem nogometu je bilo najvažne;šc srečanje avstrijske reprezentance s Škotsko, v kateri so učenci učiteljem dokazali, da niso več učenci. Izločilne tekme za svetovno prvenstvo se že odigravajo. Pogled vsega nogometnega sveta pa je obrnjen na Italijo, kjer se vrše prihodnje leto svetovna prvenstva. V kolikor se da sklepali do pripravah sodeč, bo to največje prvenstvo sveta, kar jih je doslej bilo
V	TEŽKI ATLETIKI
je začela Ilirija v preteklem letu energično orali ledino. Priredila je več propagandnih nastopov v bližnji in daljni okolici Ljubljane, toda ta športna panoga se kar noče udomačiti med našimi fanti. Ročke tu pa tam še dvigajo, ne morejo se pa ogreti za rokoborbo in boks. Tudi v ostalih krajih naše države ni bilo pravega razumevanja za ta siport v preteklem letu. V Mariboru ima Maraton agilno težkoatletsko sekcijo, ki se resno in sistematično bavi z vsemi tremi disciplinami tega športa,
SABLJANJE
gojita sistematično pri nas le Ilirija in mariborski akademski sabljaški klub. Udeležili smo se mednarodnega turnirja v Mariboru in Budimpešti, Kar se kvalitete tiče, smo v preteklem letu že nekoliko napredovali, v kvantitativnem pogledu se pa nismo premaknili naprej.
KOLESARSTVO,
ki spada med izredno lepe športe, beleži v preteklem letu lep razmah v vsakem pogledu. Videti je, da bo ta panoga kmalu dosegla ono višino, na kateri je naše kolesarstvo že svoječasno bilo. Lani smo imeli več dirk na Hermesovem dirkališču, ki so prav lepo izpadle. Edino z dirkami na dirkališču bomo vzbudili pri ljudstvu zanimanje za ta lepi in splošno koristni šport,
TENIS
se tudi v preteklem letu ni mogel bolj razviti. Vzrokov je več. Prvič je to razmeroma drag šport, na drugi strani ga pa naše ljudstvo še vedno smatra — po krivici seveda — za šport izbrane gospode. — Zelo se je razmahnil
NAMIZNI TENIS,
v katerem beležimo v preteklem letu velik napredek. Z bliskovito naglico se je razširil po vsej naši ožji domovini in tudi po ostalih krajih naše države. Je pa to tudi zelo lepa športna panoga in zlasti za našo žensko mladino izredno primeren šport.
V	HAZENI
ni letos beležiti nobenega napredka. Ne vemo, zakaj se naša dekleta nočejo oprijeti te lepe igre.
Še nekaj je panog, ki se goje pri nas, vendar i v tako malem obsegu, da jedva vemo, da eksisti-! rajo. Želimo v novem letu tudi na športnem polju 1 novega življenja in napredka na celi črti. Na športnikih in onih, ki se doslej še niso barvili z nobenimi telesnimi vajami, pa je, da se naše želje uresničijo.
Smučarske vesti
Smučarski klub Ljubljana je založil prav lepe, v osembarvnem tisku izdelane diplome, upoštevajoč sklep zadnjega občnega zibora Jugoslovanske zimskosportne zveze, glasom katerega se uvedejo za vse klubske in manjše medklubske prireditve darila v obliki priznanic (diplom) in kolajn, oziroma plaket. Diplome se izdajajo po 15 Din za komad, franko Ljubljana, brez poštnine in pakovanja, ki znaša za deset diplom 4.50 Din. Vabimo vse klube in društva, da diplome že sedaj naročijo pri Smučarskem klubu Ljubljana, Aleksandrova 14 (g. Kopriva) ali pa se kupijo pri g. Kiirnerju v trgovini A. Goreč, Ljubljana, Dunajska 1 (palača Ljubljanske kreditne banke). Diplome se odpošljejo le na podlagi predplačila ter se naj poslužijo klubi tozadevnih položnic.
Olepševalno društvo v Črni priredi 6. januarja nagradno smuško tekmovanje alpinskega dolgega teka po sledečem redu: 5. januarja sprejem športnikov na železniški postaji v Prevaljah, nato brezplačen prevoz v Črno, kjer dobe gostje najceneje prehrano in prenočišče. — 6. januarja se povzpne-mo do tri ure oddaljenega Sinrekovca, kjer bomo smučali, prisostvovali tekmam in uživali krasoto planinskega sveta pozimi. Nato sc povrnemo v Črno, kjer se bomo ob spremljevanju godbe podali k razdelitvi daril. Vožnja do postaje Prevalj je zopet brezplačna. — Prijaviti se je do 3. januarja g. Ivanu Kuharju, šolskemu upravillju v Črni s 5 Din prijavnine, ali pa tudi tik pred startom na Smre-kovcu z 10 Din prijavnine. — Pohitimo ta dan vsi na Smrekovec!
Smuško predavanje Roberta Kumpa, Na vidiku jc originalno predavanje znanega alpinskega smučarja Roberta Kumpa, ki nam misli podati 'na platnu svojo novo smuško knjigo »Siki«. V interesu vsakega smučarja je, da se tega predavanja udeleži. Ne samo, da sc čim bolj uvede v smuško umetnost, ampak, da tudi spozna eno izmeti nai-večjih sni trških del. Predavanje bo v veliki uni-onski dvorani dne 11. januarja ob 20.
Vremensko poročilo JZSZ in SPD
a) telefonično po stanju z dne 30. XII. zjutraj:
Bistrica-Boh. jezero: +1", oblačno, 120 cm snega, sneg južen, smuka manj ugodna. Blcd-jezero: —2°, oblačno, 50 cm snega, mirno. Kranjska Gora. Rateče-Planica: barometer se dvigu, —2°, visoko megla, dežuje s snegom, 130 cm snega, sankališče uporabno, Vršič in 1'amnr "550 cm pršiča. Kočevje: +1°, zelo oblačno, mode, 5 cm novega snega na podlagi 40 cm, sankališče neuporabno, sneg južen. Zelenica: —6°. vreme jasno, veter lahki sever, 40 cm novega suhega pršiča na podlagi 120 cm, smuka prav dobra;
b) pismeno po stanju z dne 29. XII.:
Rateče-Planica: 0", vreme južno, mirno, -10 c tu novega snega na podlagi 120 cm, sneg južen, , smuka na zvoženem terenu dobra, smuka v j planinah neugodna. Dovje-Mojstrnna: —3", sne-i ži, 5 cm novega južnega snega, smuka ugodna, -skakalnica uporubiia, izgledi ugodni, snniški tečaj sc vrši. sprejemajo sc nove prijave. Pla-: nina-Sv. Križ nad Jesenicami: —1°, sneži, mirno. 50 cm novega snegu lin podlagi 75 cm, sneg I pršič, smuku idealna, izgledi za nedeljo ugodni, i smuka v planinah idealna. Vrhnika: —1°, vreme slabo, veter zahodnik. 25 cm novega snega na podlagi, sneg moker južen, smuka manj ugodna. izgledi za praznike dobri, smuka v planinah dovolj ugodna. Bloke: —2". oblačno, veter vzliodnik. 70 cm južnega snega, snuikn dobra, izgledi dobri. Krvavec: 4°. 20 cm pršiča na zmrznjeni podlagi, sniukn idealna.
£ A 74M/AJ2. j
sSLOVENECc, dne ЗД. decembra 193П.
Gosfrorfarsipo
Plačilne bilance
/veza narodov je izdata študijo o plačilnih bilancah I« držav v 1. 1931 in 1432. " od teli držav ima stalno valuto. 0 pa nestalno. V letu 1031 je imelo prvih 9 dr/uv (za blago in dajatve) aktivno bilanco za 288 inilii. dolarjev, ki pa je leta 1942. poslala pasivna za 03 milij. dolarjev. Nasprotno pa se je plačilna bilanca ostalih 9 držav izboljšala za 534 milij. dolarjev. Podobno je bilo leta 1933. Rezerve zlata iu tujih deviz pri osrednjih bankah so v državah z razvrednoteno valuto (izvzete so OSA) narasle za okoli 500 inilii. dolarjev ■ zlatu, dočim so se rezerve pri državah s stabilna valuto povečale za približno isti znesek.
Obvestilo
V smislu S 2 določil glede hranilnih vlog, obvešča podpisana »Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani« svoje vlagatelje, da je na podlagi uredbe ministrskega sveta o maksimiranju obresti z dne 22. novembra 1933 in v soglasju z drugimi denarnimi zavodi znižala od 31. decembra 1933 dalje obrestno mero od hranilnih vlog na 4% oziroma od vezanih vlog na 5%.
Rentni davek plačujejo vlagatelji sami. Hranilnica kmečkih občin v L'ubljani, dne 30. decembra 1933.
№ letnica Trgovskega tovariša
S svojo 12. letošnjo številko, ki je sedaj izšla, je »Trgovski Tovariš«, glarilo T rgovskega društva »Merkur« za Slovenijo, zaključil svoje deseto leto. Sicer je »'I rgovski tovariš« naslednik prejšnjih glasil društva, vendar pod tem naslovom izhaja mesečnik že 10 let; ves ta čas ga je urejal g. Josip Kavčič, predsednik Zveze trgovskih združenj. Kdor jx>zna naše razmere, ve, kako veliko delo je imel ob vsaki številki z reviio njen urednik; izdal pa je tudi vsak mesec številko, ki je obravnavala vedno najbolj aktualne probleme našega in svetovnega gospo-darstva. V 10 letnikih »Trgovskega Tovariša« je zbrano veliko gradiva in upamo, da se Trgovsko društvo »Merkur« ne bo strašilo žrtev za lepo revijo, katero izvrstno ureja g. Kavčič.
*
Sporazum v plačilnem prometu s Španijo. Po
novem s|x>razumu bodo naši izvozniki dobili svoje terjatve plačane (znašajo 15 milij. pezet ali 80 milij. Din). V bodoče pa bo plačilni promet urejen na tej podlagi: 50% dobe v devizah, 50% pa se zadrži za koinj^enzacijo za šjianske proizvode..
Elektrifikacija železnic na Primorskem. »Pic-colo« jx>roča, da se bodo spomladi leta 1934. začela dela na elektrifikaciji železnic v Sloveniji. Dela bosta izvrševali tvrdki Breda iz Milana in Svciu iz Trsta. Z delom bodo začeh na progi Videm Gorica— Tržič, nato pride na vrsto proga Trsi—Postojna in nato Sv. Pete.r—Reka. Vsa dela bodo stala 300 milij. in bodo končana do konca leta 1936.
Odtok zlata iz Francije je znišal v dobi od 15. do 22. dec. samo £0.5 milij. fr. Ir. Zlati zaklad Ban-que de France znaša 76.945 milij. fr. frankov.
Ustanovitev posebne akcepine, ozir. diskonlne banke v CSR je že dalj časa aktualna. Sedaj pa poročajo, da bo banka ustanovljena v najkrajšem času. 100 milij. Kč bo prispevala država, pa še garancijo za pol miljarde Kč. Banke bodo vzele 10%, zavarovalnice f>a 5% iz svojih rezervnih fondov.
Tekstilana, tovarna sukna, d. d. v Kočevju, objavlja računski zaključek za 1932. Iz njega je razvidno. da je znašala lani pri donosu 3.45 milij. in glavnici 6.0 milij., izguba 2.26 (1931 0.6) milij. Din.
Poravnalna postopanja. Poravnalno jx>3topanje je uvedeno o imovini Celestine Groschel, lastnice »Odeon-bara« v Ljubljani, Poljanska cesta 7; narok za sklepanje poravnave 27. jan. 1934, oglasili se je do 21. jan. — Hočevar Martin, posestnik in zidarski mojster v Novem mestu, Trdinova cesta 7; roka 29. jan. in 24. jan. — Korošec Ciril, trgovec z mešanim blagom, Gradišče 7; roka 3. febr. in 28. jan.
Likvidacija. Transformator, elektrotehnična tovarna, d. z o. z. v Ljubljani.
Vpis v trgovinski register: Jugoles. d. z o. z., Celje (500X00 Din, poslov. Rakusch Danici in Trinkler Josip).
ВОГТГЕ
Dne 30. decembra 1933.
Denar
la teden je bil nromet večji kot pred Božičem; znašal je 2581 milij. Din v primeri s 1879. 2018, 194S in 1414 milij. v pr^šniih tednih. Kot običajno je bilo največ prometa v šilingih in dinarjih.
Curili. Pariz 20.255, London 16.90, Newyork 332.25, Bruselj 71.825, Milan 27.12, Madrid 42 475, Amsterdam 207.55, Berlin 123.30, Dunaj 72.80 (57.85). Stockholm 87.15, Oslo 84.90, Kopenhagen 75.50, Praga 15.345, Varšava 58. Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05.
Žitni ti-fi
Na trgu vlada mrtvilo |xj praznikih dalje. Cene nekoliko popuščajo, vendar so v glavnem ostale
Tako se ustvarja nova razdelitev likvidnih ka-pitalov med obema skupinama. Številne države z razvrednoteno valuto kupujejo zlato in devize. Do-tok v države s stalno valuto se uporablja za kritje deficita tekočih mednarodnih jioslov.
Važna je tudi ugotovitev, da je cela vrsla držav i prišla do izboljšanja v plačilnih bilancah in s tem do večjega kredita.'Koristne so bile ludi konverzije I iu deloma razni moratoriji.
Knjiga o plačilnih bilancah pa že od leta 1929. ' ne vsebuie nobenih podatkov za našo državo,
ueizpremenjene. Pred pravoslavnimi božičnimi |5ra-zuiki ni pričakovati oživljenja. '
Živina
Mariborski sejem 29. dec. 1933. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 35 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 110 do 120 Din, T- 4 mesece 200 '250. 5—7 mesecev 350 do 380, 8—10 mesecev 450 550, I lelo 000 6S0, 1 kg žive teže 6—7, mrtve 9.50—10 Din. Prodanih je bilo 16 svinj.
Hmelj
Savinjska dolina. V hnieljski kupčiji je vladalo zadnjih štirinajst dni skoro popolno zatišje ter ni bilo nobenega zanimanja in tudi ne prometa. Šele jx> praznikih se računa, da bo |jostalo zof>et živahneje. V prvi roki je neprodanega le še največ 1000 stolov letošnjega pridelka.
NazznatnilaL
Ljubljana.
V Društvenem domu na (ilincah bo dnevi ob H Silvestrov večer z zanimivim sporedom.
Novega leta dan v Rokodelski dom k igri »Trije kraiji«! Vstopnice v predprodaji danes ali Hitri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Začetek ob pol osmih zvečer.
Poselska zveza priredi danes ob pol 5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12 »Bo-žičnico«. Na sporedu je med drugim igra »Mali Jezus je prišel«. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali.
Siužkine! Poselska zveza priredi tečaj za praktično šivanje takoj po novem letu. Vršil se bo ob večernih urah v »Sluikinjskem domu«, Kri-ževniška uilca 2. Dalje priredimo že tretji dvomesečni kuharski tečaj s 15. januarjem 1934 ob večernih urah v »Služkinjskem domu«. Priglasi se v pisarni »Poselskc zveze«, Miklošičeva c. 22-1, Delavska zbornica.
0 .šiškarji danes v samostansko dvorano, kjer priredi od 20 šišenski gledališki oder; smeha polno Molierovo komedijo v 3 dejanjih »Namišljeni bolnik« in alegorijo Ure na razpotju ". Pieskrbite si vstopnice (po 7, 0, 5, 4 Din) že v predprodaji. Vse prijatelje zdrave zabave vljudno vabimo.
Na Silvestrovanju »Krke« pri Mikliču bo posebna atrakcija opernega pevca Jelačina »Novoletni pevski pozdrav«. Lep program je naštudirala tudi konservatoristka Sokova, ki je snoči z uspehom nastopila v operi. Tudi ostali sotrudniki večera se bodo postavili: Erklavčcv šramel, kuple-tist in harmonikar Kokalj, pevka Vedralova, Šentjakobski pevski zbor itd Dolenici (-ke), Vaše silvestrovanje je pri »Krki« pri Miikličtij
Trije važni koncerti v januar'u. V ponedePek, dne 8. t. m nastopi prvič na samostojnem koncertu mladi slovenski čelist g. B. I.eskovic. Sore-mlja ga na klavirju prof. Marjan Lipovšek. Dne 15. t. m, je vokalni koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom g. Zorka Prelovca. Oba koncerta se vršila v Filliarmonični dvorani.
V petek, dne 19. t. m. pa nastopi prvič v L4ib-1'ani zbor in simfonični orkester zagrebške glasbene akademije, pod vodstvom rektora Frana Lahotke. Na koncertu ho sodelovalo 120 mladih glasbenikov iz Zagreba, Ta koncert bo v Union-ski dvorani.
Maribor
Na, Činžatu tečaj SSK Maratona, Dne 6. januarja istolam klubski dan.
Mestno kopališče danes ves dan odprlo, jutri zaprto.
KMKA Panonija. V sredo, 3. jan. ob 17 redni občni zbor.
SSK Maraton. Danes ob pol 13 zbor pred Aleksandrovo 6. Smuk v Slovenske gorice!
Celje
Silvestrov večer Družabnega kluba drevi ob pol 9 v dvorani Ljudske posojilnice.
O bančni krizi predava v četrtek 4. jan. ob 20 v državni trgovski šoli dr. Stanko Lapajne iz Ljubljane.
SREČNO
želi vsem svojim odjemalcem najprisrcneie
Sadjarsko in vrtnarsko društvo ima danes ob
9 občni zbor v občinski posvetovalnici na Bregu. *
Zadcbrova- Sneberjc. Prost. gas. četa vprizori na Novo lelo ob po! 4 pop. igro »Pri kapelici«. Vstopnina 6, 5 in 3 Din.
I Ig. Danes ob treh pojx>ldue se ponovi v društveni dvorani igra »Vrnitev«.
Gcdbeno društvo v Domžalah ponovi na praznik Sv. Treh kraljev ob 4 popoldne vese ogro »Roksi«, s katero je doseglo pri premieri lep uspeh.
Jesenice. Drevi ob 8 v Krekovem domu opereta »Jaz pa ti, pa zidana marela«.
Prosvetno društvo v Boh. Bistrici pripravlja Peterčkove poslednje sanje«, ki jih bo uprizorilo na novega leta> dan o!) 3 popoldne. Igra je zelo lepa. Zn to igro si je društvo nabavilo par novih kulis.
j	Kamnik
Za dom dobite pristno pritnorsVo črr:"o in drugo izvrstno vino po 6 Din pri »Zlati kaplji« na Vrhpolju.
— Pri hripi, bronhitis vnetju mandljev.
i pljučnem kataru. zaslezenju v nosu sapniku in grlu. oboleniu ušes in oči skrbite za to. da se že'odec in črevo večkrat te meljito izčisti i naravno »Franz-Josei« grenčico Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz Josef -voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih.
Cerkven) vestnih
V Ljubljanski stolnici bo danes zvečer ob pol 7 govor ob sklepu leta, nalo slovesne litanije in zahvalna pesem.
Nočni časfivci presv. Srca Jezusovega opravijo v noči na prvi petek (od 4. ua 5. jan.) celo-nočno češčenje v ljubljanski stolnici. I/ Večne molitve« bomo molili 22. uro: Za praznik rojstva Go-s|XHlovega. — Nočno češčenje se prične zvečer ob 9 in traja do 4 zjutraj. — Od 8 do 0 zvečer običajna skupna molitvena ura.
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 4. januarja v uršulimki cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive iri rajne ude bratovščine.
Novo riltfSfO
IfiB v Prosvetnem d'jniu. Na novega leta dar. zvečer ob 3 priredi Katoliška akcija v Novem mestu igro v Prosvetnem domu. Ker bo igra ena najlepših v letošnji sezoni, vabimo zlasti okoliško prebivalstvo k udeležbi.
ia zdrcbljjiva siva?, To vemo vsi. Malokdo pa ve, da je mogoče steklo (n. pr izložbene šipe itd.I zavarovali pri Vzajemni zavarova.nic
zoper razbitje.
Aleksandra Rahmnnova:
Dijaštvo, ljubezen, 68 Ceha in smrt
Vendar sem se morala nekoč že z njo seznaniti, zakaj pegasli legar baje prenašajo samo uši. Stir-ši menijo, da sem jih dobila od žene duhovnika, ki sem ji stregla.
Fenička! sem kliknila od groze, za Bog.i,
uš!..
Fenička je mirno prišla, kot bi bila to najbolj navadna stvar na svetu, in je zmečkala uš z nohti.
Vidiš, kaj vas že i>restrnši, uši O, ko bi Imela toliko kopejk, kolikor je v naši baraki uSi! Desetino bi darovala generalu Kolčaku iu ne bi 11111 bilo treba, du si denar- izposojujc od Angležev!
28. januarja 1910.
V lifusni bolnišnici je le malo žensk. Večinoma .ake, ki so kakorkoli prišle z vojaki v doliko, na pr. na vlaku. Največ bolnikov je vojakov. Na sedem dvoran jiride osem sester, štiri na vsako stražo. Te so takoj vzbudile mojo pozornost, zakaj prav tako so čudne kot bolezen, ki se je pojavila šele pred kratkim. Dve sla »blagorodni , kakor se izraža Fekljuii. Ena je žena vseučillSkegn profesorja, druga zdravnikova hči. Najbolj priljubljena j>a je dobrosrčna debela Fenička, zakaj ona je najbolj »pripravna«; nimaš občutka, da se moraš opravičiti, če jo kaj prosiš. Je kmečko dekle in je prišla v bolnišnico, kot sama nravi. /. ozimni na tisoč
rubljev«. Ženin ji je obljubil, da jo vzame, če pri-denc k svoji doti še tisoč rubljev. Hitro se, je odločila in šla v tifusno barako, kjer dobro plačujejo.
■»Ali se ne bojiš, da nalezeš bolezen,•• smo jo vpraševale.
Toroj, dekleta, pazite torej, da mi ne nastavile svojih uši! jo rekla v svojem izvirnem kmečkem narečju, .le velika, lelebasta, kot bi jo s sekiro iztesal iz trdega lesa. Vsa njena lepota je velikanska kita, ki ji sega skoraj do pela.
»Ce pa nalezeš iu zboliš, ti bodo odstrigli kilo! -je rekla ena.
»Bog me obvaruj legal Brez kite me Vanja gotovo ne vzame! Toda ne bom nalezla. Bog se me bo usmilil!
29. januarja 1919.
V naši dvorani je šest bolnih žensk. Hoditi |>a more samo ena, namreč zdravnica Ljubov Va-siljevna Korobejnikova. Druga je kmečka dekla Fekljuša Dn bi bila na varnem pred zalezov.injeni Rdečih, se je oblekla v moško obleko. Ko je /.bolela za tifusom iu izgubila zavest, so jo oblekli v belo evakuacljsko obleko; šele v zaledju so odkrili, da je ženska. Pokazalo se je pa, d<i je radi bolezni pozabila vsa imena, ne le osebna, ampak ludi krajevna. Zdaj jo najbolj skrbi, kako ho našla svojega moža, ki se je pred pičlim pol letom z njim omožila. Vsaka druga njena beseda je:
Oh, moj Bog, čislo mi je zniallčllo liuro! Kar nič se. mi ne zlagajo misli.
Zdravnik ji je obljubil, da ho dal oklic v ča-sonise: io bo pa po njenem mnenju niaio koristilo,
ker nihče od njenih znancev ne bere časopisov.
Tretja bolnica jo prostitutka Tasja. Dekle je v resnici nadčloveške lepote; rdečelasa, pa s temno-zlatim sijajem, ki se čudovito sklada z njenim kot alabasler belim obrazom, ko črešnje rdečimi ustnami in ko morje zelenimi očmi. Po cele ure hi gledala v nepremično ležeči obraz'in čim daljo bi ga gledala, tem bolj bi občutila njegovo očarujočo milino.
Potem je še Bobyljeva, majhna debela ženšči-na z neverjetno strupenim izrazom. Jezi se nad vsakim in nad vsem, principielno. Z vsako sestro se jirereka, celo zdravniku zabrusi take, da jih ni mogoče označiti. Vsak dan nam pripoveduje, da je videla v sanjah, da so prišli Rdeči in nas vse po vrsti postavili k steni in jiostrelili. Trdi, da so ji I5eli ustrelili moža, ker je bil poveljnik rdečega kazenskega oddelka.
Petra je Grela, nemško dekle iz Itige, ki je še vedno v nezavesti kot Tasja.
No — in šeslii sem jaz.
30. januarja 1919.
Danes je prostitutk;« Tasja prestala krizo. Premetavala se jo divje po postelji in neprestano jokala.
Moj Itog! je vpila, če me še pustiš živeti, poleni pljunem na vse moške in poslanem navadna delavka! I ti nikoli več se ne bom jiarfimirala, nikoli več!
Zlasti zadnji vzklik j'' ponavljala venomer. Potem je zopet bridko tožila, da ni imela v življenju nikoli nič -dobrega, »u jo vedno samo žalili.
Nihče ni mogel spati; poslušali smo ubogo Tasjo.
31. januarja 1919.
Naša najboljša sestra Ljenočka Skorogljadova je sama zbolela za pegastim legar jem. Je hči zdravnika, dovršila je pravkar gimnazijo iu se je j>o-svetila težkemu poklicu iz notranjega nagiba. Tiha je in jionižna, nelepih potez in velikih, otožnih oči. Zmerom je delala z neverjetno samozatajo in prevzemala ravno najtežja in najneprijetnejša dela.
Zdaj leži tudi pri nas.
Danes je Bobyljeva vprizorila organiziran lovna uši, ki so se v zadnjih časih pri nas neverjetno razmnožile. Kako slrokovnjaško je vršila svoj posel, s kakim zanosom nam jo pokazala sleherno ujeto uš!
»Oj, deklela, je klicala, »kje je treba iskali uš, to morate razumeti! Najrajši tiči tam, kjer so lasje! Torej le'ne sramujte se. le Iščite!«
S pravo naslado se je lotila vsakega bolnika, ga razodela in mu pnmogla pri njegovem neokusnem opravilu.
Strašno mnogo uši je bilo na ubogi Greli, dobesedno jo živo žro. Že drugi mesec je bolna, je že vsa preležana in neznosen smrad se širi od nje. ker ne drži vode in ii sestre ne prestiljajo. Ne morejo je prenašali. Nekatero ravnajo zelo sirovo z njo.
Doktor,: sem rekla zveSer pri vtz.iti, uboga dreta je polna ušli*
(Dalj*.)
Stran 1&

»SLOVENEC', dne 31,. decembra 1933.
Stev
Najstarejše, najsolidnejše podjetje:
C. PICREL
tovarna cementnih izdelkov, d. z o. z.
■
■
a
* a
»
m
Tovitrnn • ММ11ВОИ, Korofičeva ulica št. 39
nudi po konkurenčnih cenah: betonske cevi, stopnice, raznovrsten umetni kamen za tlak, cement, apno, kameninaste cevi. ploščice za oblaganje sten, strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt i. t. d. — Le prvovrstno in najboljše blago1
Vrhanova ulica št. 60
a ■
■
■ ■ ■
OKAZIJSKA. PRODAJA
Po globoko znižanih cenah:
Klanele vzorčaste.........Din 7 75
Fianele enobarvne.......»	9"—
Flanete rožaste .........»	12'—
Fianele za pižame ........	»	14'—
Barbend za obleke........»	10"—
Zeiir za srajce..........»	7 50
Puplin za srajce.........»	14'—
Puplin za kombineže.......>	11'—
Puulin naiboljši ........»	14'—
Etnmin za zavese 120 cm.....13'—
Klot za ode je 140 cm.......»	17'—
Gradi za madrace........»	23'—
/.avese trodelne.........»	05'—
Rjuhe flanelaste 195 cm.....»	32'—
Rjuhe flanelaste 230 cm.....>	38 —
Odeje iz klola ročno <lelo ....	»	110 —
Namizni prti 140X140 .....»	32 —
Frotirke 110 cm velike......»	19' —
Brisače iz damasta
Creppe de Cbine brez napake . . Din
Štof zu damske obleke 130 cm . .	»
Štof volnen...........»
Volnen puplin 100 cm......»
Volnene Georaelte 150 cm ....	»
štof za športne plašče......»
Štof za plašče enobarvne.....»
štof naiboljši za plašče......»
Štof za moške obleke..............»
Kanmnru /a moške obleke ....	»
Češki kanigarn..........»
Angleški kamuarn........>
štof za moške suknje.......»
Konteni a 75 cm.........»
šifon 75 cm...........»
Šifon brez aprelure 80 cm ...	»
Šifon na bo jši .	.....>
Platno za rjuhe 150 cm......»
......Din 20 —
39"— 27'— 25'— 28 — 45-48-75 — 120'— 43 — 65'— 80 -190 — 85'— 6 — 6 — 8'— 9'50 18-
NAHODNI MAGAC1N Oglejte si našo zalogo in naše brezkonkurenčne cene!
SPLOŠNA TEKSTILNA o D.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 17.
Oskrbite si
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine
trpežne
Poslužite se
za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Žena in Dom
originalnih platnic
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
r. z. z o. z.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/П.

Gospodarska zveza, Ljubljana
r. z. z o. z.
Prodaja deželne pridelke, žito, mSevike izdelke leno. itemo, ko<oni aino in soecerišsko b'ago. kmeti ske stroje in orodle, umetna snolila. cement, premog itd.
Prvovrstna moka Desšder Forgacs Bačka Topola zopet
stalno na zalosi-
Zahvala
Zahvaljujeva se najiskreneje vsem, ki so spremili najino blago pokojnico, gospo
Karolino Knebl
rof. Pauschin
na njeni zadnji poti. Posebno zalivalo sva dolžna vsem darovalcem krasnih vencev, dalje sanatoriju Leonišče, zdravnikom gg. dr. Volavšku, dr. Blumauerju in ge. <lr. Jt4iko-Groyerjevi, čč. duhovščini in pevcem Ljubljane za ganljive žalostinke. Vsem prisrčna hvala! Ljubljana, dne "50. decembra 1933.
ADOLF KNEBL in hčerka EMA.
штт шшшиотишшшш
Edinstvena prilika
za nakup parcel
u zdravilišču BLED
Najpovoljneje cene. Informacije Parkhotel Bled.
LOVCI!	LOVCI!
Predno se odločite za nakup lovske puške in lovskih potrebščin, og.asite se pri stari renomirani
tvrdki FR. ŠEVČ1K
Ljubljana, Židovska ul. 8 — Tel. 33-78
Orožje municije za lov. šport in obrambo po naj«' nižjih konkurenčnih cenah Opozarjam še na novi model FN pištole >L5ABY«, ki je z asti pripravna za žep. — Ojled v trgovini za nakuu brezobvezen. Prepričajte se o izbiri, ceni in kvaliteti.
Za vedno nas je zapustil, v 78. letu starosti, naš dragi, dobri in skrbni očka in stari očka, gospod
Fran Prelovec
sodni nadoficijal v pokoju
Na zadnji poti (Ja spremimo v ponedeljek, dne 1. januarja 1934 ob 2 popoldne od doma žalosti, Stari trg št. 4, na pokopališče k Sv. Križu
Skrbnemu možu bodi blag spomin!
Ljubljana, Idrija, Slov. Gradec, Sušak, Celje, Dubrovnik, Velenje, dne 30. decembra 1933.
Hvaležni otroci: Zorko, Hinko, Leni, Janko, Slavko, Ciril, Rado
in vsi ostali sorodniki.
Mestoi pogrebni zavod v Ljubljani
____ _______________—i—Mggll«'
-чшмшишштппнпшшишпишншшштшшшшиип.....Mil.......III....................................................................................................................................................... j
Brez posebnega naznanila.
Umrl nama ie danes ponoči najin dragi soprog ozir. oče, gosp.
Ivo
davč. nadupravitelj v p.
Pogreb bo v pondeljek, 1. januarja 1934 ob pol 3. uri pop. izpred mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
■
Ljubljana, dne 30. decembra 1933. I	Vito, sin.	Ana, soproga.
s
I	Meslni pogrebni zsvod v Ljubljani.
^iiiiiiiiiiHiiimniiiiiniiiiiiiitfimHiiniiMiHiiHiiiiinHimHiuiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiHii iiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHaiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiHiiiiiiiiiT
; r (•;. . .v ■ ; •
'•C-'V'V
1 I
. '•• : ■ j :
ШШ;
i
& Шз
W? i
Ш *	
mimf.	
	
	M ■
	
'."'-.v	Ш ■
	
	
	.: <7. •'
.■'.'v	
■ • ''.i	j
Alojzij Vodnik
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
LJUBLJANA
(pr> glavnem kolodvoru) Ustanovljeno 1 1860
Splošni proizvodi iz marmorja in granita


,Vi. аГ" .	■ ч '■:
Raznis tesorskih in ШпШ del
Odbor za zgradbo nove cerkve sv. Roka v Zatonu kraj Šibenika, razpisuje prvo pismeno ofertalno licitacijo za izvršitev tesarskih in krov-skih del nove cerkve sv. Roka.
Ponudbe je vložiti v zapečateni kuverti v roke g. Iv. Svetina, Ljubljana, Novi trg št. 1-L, do dne 20. januarja 1934.
Načrti, splošni pogoji in vsi pripomočki za ponudbe se dobijo istotam pri g. Svetini, proti plačilu nabavnih stroškov, t. j. 60 Din, od dne 4. januarja 1934 dalje.
Ponudbe je kolkovati s 5 Din. Zakasnele in nepravilno sestavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Odbor si pridržuje pravico delo oddat: komurkoli, ne glede na najnižjo ponudbo
Ljubljana, dne 31. decembra 1933.
Za odbor: Don Josip Krnič, župnik.
Zahvala
in priporočilo!
Metod Scnčar, trgovec v Ljutomeru, se ob
priliki preselitve trgovine v Štrigovo, zahvaljuje vsem cenjenim odjemalcem za dosedanjo naklonie-nost ter se priporoča, da še nadalje ostanete stalni odjemalci Senčarjevih trgovin.
Kot 40 let obstoječa tvrdka, ki dobiva vse blago izključno iz prvih virov, lahko iamčimo vsakemu vedno za najboljšo postrežbo.
Srečno novo leto 1934 želijo trgovine: Senčar: Mala Nedelja, Štrigova, Ljutomer


Ешш^тешшишгашшшш^
Tvoji celoletni izdatki;
za špecerijsko in manufakturno blago se spremene v p^ o donosno naložen kapital, ki ti donaša 3°/0 popusta, — če kupuješ vse svoje potrebščine pri
. delavskem konzumnem drušlvu v Ljubljani.
ттшт штшшш
шш^ш


Stev. 1
£ X JVM A fZ, 7
»SLOVENEC«, dne 3f. decembra 193b.
Stran 35.
V
□ d;

[0
ALEKSANDER RAJH
krojač
Budina pri Ptuju
VESENJAK STANKO
avto-taksi, avto-špedicija
Ptuj
RUDOLF HAVELKA
manufa turna trgovina
Ptuj
IVO STUHEC
kavarna
Ptuj
MAKS WF.ISSENSTEIN
mesar, prekajevalec in gostilničar
Ptuj
ROBERT ROSENFELD
trgovina z mešanim blagom
Ptu)
FRANC IGLIC
trgovina z mešanim blagom Breg prt Ptu)u
IVAN CVIKL
manufakturna trgovina
Ptuj
M	SNOJ & URBANCTC
Шо veletrgovina z galanterijo in konfekcija perila
Ш	Ptuj
Vi Ш
IVAN ŠERUGA
trgovina deželnih pridelkov m branjarija
PtUl
~~	R. KRUPAN
trgovina z elektr. potrebščinami Ptuj, Prešernova ulica 10

V. KODELLA IN DRUG
pekarna
Ptuj
ZADRUŽNA ELEKTRARNA za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju r. z. ■/. o. 2.
ALFONS KAISERSBERGER
sedlar in tapetnik PtU|
IVAN KRISTANIC
krojaški atelje in izdelava usnjatih suknjičev Ptuj, Cankarieva
Standard oil. Coinp of Jugoslavija
skladišče Zagreb - zast. R Tonejc, Ptuj avto-taksi	avto-spedicija
ANTON BRENCIC
trgovina z železnino. Zaloga orožja in municijc
Ptuj
K I PETEK
trgovina s steklom in porcelanom
PtU)
LEOPOLD STERN
trg z lesom, stavi , materijalom .n premo om
\	PtU|
MARTIN KOLARLC
mesar
Ptuj, l yr.sev Irg
ADO! F 4FIJ IN-CHFOG
trgovina mešanim hlagom PtUl
FRIZERSKI SALON JJJIZA«
trajna ondulacija Ptu i, -Slovenski trg 2
ZUPANČIČ MARIJA
gostilna in prenočišče
PtU,
FRANC HOINIG, Ptu,
trgovina s kratko robo, pletenino; Jamsko in moško modno blago, konfekcija m zaloga čevljev
FRANC BREZOVNIK
trgovina, mineralna olja, bencinska postaja Minoritski trg PtU|
FRANC URBAN
mesar in prekajevalec
* Ptuj
FRANC MOLLERET
trgovina z lesom in premugom
PtUl
LJUDEVIT MURKO
strojno mizarstvo
PtU,
ALOJZIJ BRENCIC
manufaktura, drobnarija, pletenine in krojaške potrebščine
Ptuj, nasproti pošte
*
*
t t
t
(t
Ф
}
t
t *
*
t t t
i 4 t
t *
<> ) > *
t
Ф t
t
IVAN VINCFKOVIC
umetno n trgovsko vrtnarstvo Ptuj, L]uionu t bka i, cvetličarna i y išev lrg
FT'C h NOEI.PrR Г
tr ovina
musanim Uiavom
l'iuj Slomškova imca 7 AL PINOSA
urar, uvelir in optik
PtUl
FR \NC PINTARIC
mesarska stojnica Ptui. Ivršev trg
FRANC KRAVINA
trgovina esom in gostilna
Ptu i
EDUARD RASTEIGER
obl. kon. instal. vodovodov
Ptu), Aškerčeva ulica 12
JULIJ '/ILAVEC
mesarija
PtUl
J Širite „Slovenca"
ттШ
I Restavracija »PRT KOLODVORU«
%	Kranj
JE) Srečno in veselo novo leto želi cenj. gostom
4	JOSIP CIGI..IC
Restavracija pod Skalco Mestni trg ll
MARTIN HOČEVAR
stavbeno podietie Novo mesto
]. KUSLAN - Krani
pletilna mduslrija volnenih in svilenih izdelkov
(Srečno novo leto želim vsem, k so mi že izkazali »zaupanje v moji stavbni stroki. Se priporočam v nadaljno naklonjenost.
tSPES FRANC, star., Maribor, Linhartova IS
. Srečno Novo leto želi vsem znancem in prijateljem
{	IVAN B'ZANT
t	trgovec — Gameljne
f
Srečno novo leto želi vsem svo|im naročnikom in priiateijem
KAROL HOIS
mizarstvo in zaloga mrtvaških potrebščin v Gornji Radgoni
Vsem svojim cen'enim gostom želi srečno in veselo novo leto m se priporoča
gostilna KRAMER v Trbovljah.
Srečno novo leto želi in se priporoča
gostilna SEMRAJC
pokopališče Sv Križ, Liubljana Srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom
MAKSIM KOSEC
ključavničarstvo — Mengeš
Srečno Novo leto želi
GUSTAV MEŠIČEK
splošno sedlarstvo Tržaška c l, Pobrežje. Maribor
Svojim cenj. odjemalcem želim srečno in vese'o novo !eto
RUPEK! ^KERBEC
trgovina mešanega blaga
Videm • Krško
уЦ	Monopolska veleprodaja soli
g	A SENČAR in SIN
3Š5	trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki eksport ja c, zamenjava
I&	bučnega olja, zastopstvo Vacuum Oil Comp., tovarna žveplenih zdelkov Ш in žvepleno-apnene brozge: A. JURCA nasl. MILKO SENČAR Ш' Podružnica: PTUJ, Slomškova ulica ll
^	Na debelol	Na drobno!
M. ČESEN], Kranj
J Zaloga lesen'h kuhinjskih potreb'čin in gosp. orodia, smrekove in mecesnove ® posode, stolov, pletarskih ter žimnatih izdelkov. Igrače in pleteno pohištvo
Kemična čistilnica in parna barvarna
ANTON KOLIAŠ, Krani
Vse'ei in povsod zahtevajte edinnle prvovrstne in najfine'še izdelke naše poznane domače znamke »JADRAN«, katere izde u,e
Jadransko Posavska čevijarna
v Kranju
KOVINA
ŽELEZNINA
d. z o. z
Kranj
JANKO RANT, Kranj
trgovina z deželnimi pridelki in mešanun blagom Špirit in žganie v odprtih in zaprtih steklenicah
NA DROBNO	NA DEBELO
Hotel Stara Posta
restavr cija in kavarna
Kranj
zeli veselo in srečno novo leto vsem cenienim iJostorn in prijaleliem Isto želi vsem oiiiemal om me-ariia »PRI MATIČKU Se pripor, čata
FRANC in FRANCKA L1EBER
SREČNO NOVO LETO ZELI vsem svojim od|ema cem tvrdka
BOGDAN ZILIČ
DUNAJSKA CESTA 11
JURIJ POLLAK
moderno stavbeno in pohištvene mizarstvo
Kran), Farovška loka
TONEJC VIKTOR
tapetnik in dekorater
Kran), Rožna unča
VINKO OSELJI
pečarski moister tirani
post-ivPa in popravlja vsake vrsle peči in štedilnike od preprostih do naimodtrnejših
Gostilna »PRI JOSTARJU« Kram
želi vsem svoj m cenjenim gostom srečno in veselo novo leto
NALE in IVANKA KOKALJ
gostilne »pri Matičku«
Kran
vošči vsem cenjenim i;osloi- in obiskovalcem prav srečno in veselo novo leto n se priporoča za nadaljn naklome iost in ohisk
BOCK elektrotehnik in trgovina z električnimi potreščinami
DiCTDir'A Zastopstvo poliedelskih. mlekarskih in šivalnih SLU V nlolKICA strojev ter brzoparilnikov in nadomestnih delov
Srečno in uspešno
leto 1934 želi vsem
JUGOSLOVENSKO DRUŠTVO
GUMA „ENGLEBERT" A. D.
FILIJALA LJUBLJANA Tavčarieva ulica 4 — Telelon 35-11
Srečno in veselo novo eto želi in se priporoča svojim сеш. odjemalcem-grstom
trgovina in gostilna Petač i>reie Strukeli
v Vižmarjih št. 81.
VESELO NOVO LETO
žel. vsem znancem in piiiateliem gradbeno in tesarsko podietie
ANTON MAVRIC
mestni stavbenik v LJUBLJANI
Pisarno ima od 1. decembra 1933 dalje v lastni trinad-stropm hiši na Tyrševi cesti št. 55. — Teleton J3-82 Priporoča se tudi v novem letu za naldonienost in mnogoštevilen obisk.


sSn'1"
rs
jrasts
/ s/.
»SLOVENEC«, dne 31^<Iecembra 1933
ШШ1
ŽIVEC STANKO, modno krojaštvo, HRUSICA - JESENICE
m :>*
Ш
M
V'
s«/« iijsi
m S
iVIit
II
I
ii 3$'
лл g%
SRRČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenj. odjemalcem
JOSIP MUSAR, mesar
LJUBLJANA
SV. PETRA C. 61 -- MESNICA SOLSK1 DREVORED - STOJNICA
Srečno novo lelo želi v-em cenj. odjemalcem tvrdka
R. WARBINEK
tovarna k la vir ie v
Liuhliana. Gregorčičeva ulica 5
in se priporoča še za nadaljno naklonjenost.
Knjigarna in papirnica „ILIRIJA"-Kranj
vošči srečno in veselo novo leto
шшшт шштт^
Srečno novo leto želi svoiim strankam
MIHAEL HOHNJEC
tovarna mesnih izdelkov — Maribor-Krčevina Veselo in srečno novo leto želi
Prva celjska KRISTALI J A
Tvornica ogledal, brusilnica stekla Stavbno in umetno steklarstvo
Celje, Za kresijo št. 14
SREČNO NOVO LETO
želi vsem cenjenim odjemalcem
Ш
u
*
va
Ivan Sluga
Veletrgovina s surovinami in tovorni prevoz z avtomobili
Tržaška c. 22
Maribor Telefon št. 2272
:
\
t
t *
t ;
\ *
Širite Katol. tisk
ALOJZ PF.KLAR
gradbeno podjetje
Tomšičeva ul. 28 Maribor
J A. MAJEROVIĆ, Conoplja
■ eksport perja, živine in poljed. pridelkov
SREČNO BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO
želi vsem cenj. odjemalcem in se priporočajo
GORENJSKE [MLEKARSKE ZADRUGE NAKLO PRI KRANJU
Zavod za sna/enje oken in stanovanj
SLAVKO GRMOVSEK Ljubljana, Sv. Jakoba trg 5
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim naročnikom
ANTON VRBINC
krojač za uniforme in civil Ljubljana, Vidovdanska cesta 20
Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem tvrdka
malčnega ,.Dvoslada"
Ljubljana-Vič 113
Srečno in veselo novo leto želita svojim odjemalcem
Ivan in Franja Javornik
mesarija — Ljubljana Domobranska 7 — Wolfova 12 — Šolski drevored
Srečno novo leto želimo vsem svojim odjemalcem
„T1VAR" - OBLEKE
LJUBLJANA
Mestni trg 3 — Sv. Petra cesta 23 Celovška cesta 63
Vsem cenjenim gostom slovenskega penzijo-< nata v Beogradu. Zrinjskega 16, želim srečno f	novo leto in se priporočam
MARIJA JEMC
дашшшшш
Srečno in zadovoljno novo leto želimo vsem našim cenjenim gostom in odjemalcem
Ana in Pavel Krečič
gostilna in trgovina
LJUBLJANA, Vidovdanska cesta
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želim vsem svojim cenj. naročnikom in naročnicam. Zahvaljujem se za obilo zaupanje v preteklem 'etu Prosim, da mi cenjeni in častiti odiemalci ohranijo dosedanje zaupanje, kajti tudi v bodoče se bom potrudil, da bom \ sakemu
točno, solidno in kar najceneje postregel ф
IVAN VRHOVEC
krojač
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
''Sii fen
g
. - i
S 1»
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Martin OREHOVEC
krznarski mojster in iz-delovatelj raznih čepic
Celje, Gosposka 14 )
Vsem znancem in prijateljem, gostom mojega brivskega in (r ruskega salona želi
srečno novo leto
l. SVETEC
Novo mesto
«
I i! l
Ш
3
m
M
i t? Sa
M ш
Ш
s?
m
>t и
«u
Ц
ш
m
Vfl
I
•P iS
I

шт
Srečno novo leto
želi
fordka Ign. Žargi
^ Liubijana, So. Petra o. «

Шч^гИе« лоие nostilnef
Vabim vsi' znance, prijatelje ier ostalo občinstvo k otvoritvi mote go-tilne, ki bo t. januarja 1934 na Radvanjski cesti .32. Nova vhs pri Mariboru — Izvrstna vina kakor ludi jedila so pripravljena.
Govedič Franc.
МШЖОХ
T o v a r n a hranil in pražarna
l i M. Meli
družba i o. z.
Glince—Ljubljana Telefon ju
ВУ07 »//оуу 'и/ЈбпЗл y ивл[
//a; о;з/ олои o/9S3A uf ougaus
i7. najboljšega /.iln in je zato
SZURSTHH
hranilna pijača, /.lasti zu slabotne in bnlelinc. ZaliU-vajiu povsod le A DR k A" žitno kavo '
Veselo in srečno novo leto
želi vsem odjemalcem in znancem
FRANC ŠKERJANEC
valjčni mlin
Radomlje
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se priporoča
FRIDERIK VIDIC
trgovec
Celje, Kralja Petra cesta št. 23
Blagoslovljeno novo leto želim vsem svojim cenjenim naročnikom
VIKTOR ŽVEGELJ
slikarstvo in pleskarstvo Ljubljana, Pleteršnikova 14.
Tudi Vi kupujte tam, kjer vsi drugi kupuielo!
Vse modne predmete, kakor: klobuke, moško perilo, kravate; čipke, vezenine, ročne torbice, šopke iti drugo opremo za neveste v veliki izberi si najugodneje nabavite v staroznani in največji kranjski modni in galanterijski trgovini
A. Adamič - Kranj, Glavni trg
kjer boste po- zmernih' cenah najboljše postreženi.
мшнвввнинншшиишв
V '-v.*' ' ' .v?	/.v-
KART JEVŠČEK
splošno mizarstvo
i
I
iS,

Globoke užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom. ! prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predobri , sopn.g. zlati oče, brat. ded, stric in tast, gospod
želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1934.
Veselo in zadovoljno novo leto želim vsem mojim cenj. gostom
MALČI KALC
vinotoč in delikaiesa Ljubljana — Vošnjakova št. 4.
Srečno in veselo Novo leto želi
VINKO OMERZEL
mizar
Zvezna ulica št. 9, Mosle.
ZAHVALJUJEMO SE vsem za mnogoštevilne izraze ljubezni, izkazane pri smrti in pogrebu naše predrage matere
Uršule Zadnikar
Posebno se zahvaljujemo preč. gg. župniku Finžgarju in vikarju Hostniku. Bog stotero povrni!
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 3. januarja ob 9 v trnovski farni cerkvi.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
te'
posestnik, lesni trgovec in bivši gostilničar
danes, po kratkem, nuikapolnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti, mirno in vdano zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 1. januarja 1931 ob pol 9 na farno pokopališče v Velikih Laščah.
Gornje Retje pri Velikih Laščah. 30. decembru 1933.
Žalujoči oslnli.
EMTI KOPRIVNIKAR
strojno mizarstvo
LITIJA
Ku3)m v L ubllani
stanovanjsko hišo
vrednost do епел> milijona dinarjev. Plačam dve tretjini v gotovini, ostalo prev/.nmeni eveutuelno hipoteko. — Posredovalci >auIjufteni. — Ponu Ibe pod Stanovali,sl,a hiša 15.100 na upravo lista.
Pozor
trgovci s sadjem — cenjeno občinstvo!
V sredo, dne 3. ianuarja: Štajerska jabolka v zabojih po 30 kg.
Ljubljana — Šolski drevored.
Pridobivajte novih naročnikovi
Zahvala
Ob nenadni in prerani izgubi dobre in skrbne mame, gospe
Marije Pire
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči ostali.
m
Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljubljena in dobra soproga in mati, gospa
Магца Schuller
soproga šolskega upravitelja
v petek, dne 29. t. m., previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 31. decembra 1933 ob pol štirih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 30. decembra 1933.
Globoko žalujoči ostalL
Štev. 1.
»SLOVENEC«, dne
e
t) Л/ Cffi-H ecembra 1933.
Stran 37.
au
V maiih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglas. Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasili reklamnega značaja se računa enokolonsko, 3 mm visoka pelltna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Vsem svojim cenj. odjemalcem vošči veselo in srečno Novo leto ter se oriporoča za nadaljnji odjem Ivrdka
F. M. SCHMITT, LJUBLJANA
Pred škoiijo št. 2 — Lingerjeva št. 4.
Pletilje
za izdelovanje pletenih rokavic, za delo na dom, dobe takoj delo. Ponudbe pod »Zaslužek« na Aloma Companv d. z o. z., Ljubljana.	(b)
Potnika
za Jugoslavijo, dobro vpeljanega pri trgovcih z usnjem, sprejme kemična tovarna. Ponudbe pod št. 36205 na Publicitas, Zagreb, Ilica 9.	(b)
1ГЈУУПД
imimTiin1'! 11 m WMir JL)
Na Silvestrov večer
Vjis vabi restavracija pri Šcstici.	!1>)
Silvestrov večer
se priredi s koncertom. Drugi dan, 1. januarja — otvoritev gostilne, isto s koncertom. Se priporoča gostilna Kramar, Dolenjska cesta 5.	(h)
Na Silvestrovo
vsi v gostilno Krušič, Zelena jama, kjer bo domača zabava z godbo. Priporočata sc: Slavka in
Anica Plevnik.
(h)
Trgovski pomočnik
19 letni, mešane stroke, želi primerno službo. — Kušar, Trojane.	(a)
Vrtnar
samski, samostojna, boljša moč, z dobrim spričevalom, išče službo s 1. ali 15. februarjem. Ponudbe na upravo .Slovenca« pod »Dober kul-livator« št. 15229. fa)
Izvežbana pletilja
•prejme vsako delo, tudi manjša popravila na dom. Naslov v upravi Slovenca« št. 15254	(a)
Trgovski pomočnik
začetna moč, z meščansko maturo," izvežban v mešani in manulakturni stioki, išče nameščenje 7,a hrano in stanovanje ter eveuluelno primeren honorar. Zupan, Rakek št. 162._(a)
Služkinja
ki zna dobro kuhati, čistiti sobe in perilo, želi premeniti službo k boljši družini v Ljubljani. Ponudbe na upravo »SL« pod »Zvesta« št. 15293. a
Mesto gospodinje
iščem. Sem dobra kuharica in stara 50 let. — Naslov v podružnici »S1.« Celje.	(a)
Izurjeno pletiljo
rokavic sprejme F. M. Rozman, Ljubljana, Židovska ulica 7.	(b)
Kuharica
ki je že 10 let služila v župnišču, išče službo kot samostojna gospodinja. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Župnišče« št. 15272.
I
Vajenci
(b) I
Učenca (ko)
sprejme fotograf Bavec, Brežice.	(v)
Pekovski vajenec
se sprejme pod ugodnimi pogoji. Lovro Sušnik, pekarna, Škofja Loka. (v)
Vajenec
za čevljarsko obrt — se sprejme. Prednost ima oni, ki se ju že učil. — Ivan Vrbanek, Trebnje, v
Večja trgovina
z mešanim blagom na reželi sprejme trgovskega vajenca. Prednost sinovi železničarjev. — Ponudbe pod »Ubogljivost« štev. 14880 na upravo - Slovenca«.	(v)
Akademik instruira
vse gimnazijske predmete. Cena 8 Din na uro. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Zajamčen uspeh« št. 15235. (u)
ŠOFERSKA ŠOLA"
I. Gaberščik. bivši komisar za šolerske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. - Vožnje v zaprtem avtomobilu.
Prikroievalnl lečo] zo ШШ in wM
se vrsi
0(1 15. I.-l. II. 1934
v priznani strokovni šob. Ta tet a je priporočljiv tud; za privatno uporabo, ker so vrši točno po novi izdani kil igi
„TOALETA"
katera jo v vseli knjigar. lin h in v šoli na r; zpmago-Prijavo spre eina in pojasnila da,,e lastnik šole
T. KlMf
Sv. Petra cesta 4/11.
Šoferska sola E. Cc h
t bivša CutneruUovii soterska lolal
Liubl aua. Puimrslia c. II'! «ola 7.n nnkliPnp BolerJe In amaterju l'ro«|n'kti hi r>o Iti-srnlu r.n-lnti) in franku
Znižali smo cene!
Kosilo 5 Din, golaž 2 Din, bržola 3.50 Din, zrezek 3.50 Din, dunajski 4 Din. — Dobra štajerska vina po 10, 12 in 14 Din ter druge pijače in različna okusna jedila iz konjskega mesa, vsak dan sveža. Konjsko meso je zdravo, lahko prebavljivo, zato ga jejte mnogo, ker ga tudi zdravniki priporočajo. Priporoča se
IVAN in MARIJA MARINŠEK
Prečna ul. 6, nasproti mestne kopeli, Ljubljanu.
Trisobno stanovanje
eventuelno s kopalnico in vsemi priliklinami oddam. Kodeljevo, Kljunova ulica 12.	(č)
Čevljar, pomočnika
prvovrstnega, za šivana in »bita dela, sprejme v stalno službo Josip Pogačar, Kamnik.	(b)
Veščega potnika
sa Jugoslavijo, verzirane-
Kmeljarji pozor!
Na 250.000 Din vredno nepremičnino dovolim vknjižbo tistemu, kateri mi posodi 50.000 Din za dobo dveh let. Osem odstotne obresti plačam v naprej. Glede točne vrnitve podpišem menico. — Cenjene ponudbe prosim do 6. januarja na podružnico »Slovenca« v Celju pod »6, januar« 15169. (d)
fMajkulantnejša posojila
dajemo no vloge vele-bank, vrednostne papirje, voino škodo, državne bone, Blairova posojila in na kuranlno blago Naloge iz province promptno Izvršujemo Pučka štedi-опн. Zagreb, Meduličeva
Dva nižješolca
(dve nižješolki) sprejme na hrano in stanovanje profesorjeva družina. Pomoč prt učenju. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 15238.	(D)
Hranilno knjižico
Ljudske ali Kmetske posojilnice, 20—25.000 Din, kupim. —- Plačam polno vrednost v mesečnih obrokih po 2000 Din in hranilne obresti Ponudbe pod Polno jamstvo« št. 15260 na upravo »Slovenca«	(d)
Nižješo'ca
sprejmem v vso oskrbo, Naslov v unravi Slov « pod št, 15280	(D)
Dijakinjo
nižješolko, sprejmem v polno, dobro oskrbo. — Stanovanje v modemi vili. Ponudbe na upravo •Slovenca« pod iKot domača« št. 15277. (D)
Stanovanje
v mestu Šoštanj, z dvema sobama, kuhinjo in ostalimi shrambami, prodam do smrti najemnika. — Prednost imajo upokojenci.	(č)
Soba
se odda 2 gospodoma na Miklošičevi cesti, Delavska zbornica. Naslov pove uprava >Sloven.« pod št. 15160	(s)
Opremljena soba
solnčna, zračna, parket, elektrika, separaten vhod, se takoj odda po ugodni ceni. J. Kopač, Celovška cesta 14/II.	(s)
Mirno sobo
tik centra oddam 1 ali 2 boljšima, solidnima osebama, event. s hrano. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15205.	(s)
Posestva
Enonadstropno vilo
z zemljiščem, v Radomlju - oddam v najem ali prodam. Pojasnila daje Josip Pogačar, Kamnik. (p)
Izjava.
Jakob Pišek iz Bevk obžalujem, da sem žalil dne 27. novembra 1933 go. Ivano Janša iz Bevk in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Jakob Pišek. .	(o)
Sostanovalko
iprejmem. Šmartinska 21.
Sostanovalka
se .»prejhie k samostojni ženski ter odda stanovanje dveh sob in kuhinje. Poizvc se: Udmat, Cigler-jeva ulica št. 14, (s)
Majhna sobica
z električno razsvetljavo se takoj odda v centru. Naslov: Kalister, Trdinova ulica 2.	(s)
Soba s šted:lnikom
I se odda Rezjanska ulica št. 11, Kolezija. nasproti mitnice.	(s)
Sosfanovalca
I h gospodu poceni sorei-i mem z zajtrkom. Glin-i ška 7, Stan in dom. (s)
Opremljena sob«
prijazna, se takoj odda i solidni osebi po nizki ceni. Naslov pove uprava Slov.« pod št. 15292. (s)
Trgovsko hišo
z gostilno takoj prodam. Gostilna »Zumer«, Javor-uik, Gorenjsko.	(p)
За v čevljarskih potreb- br. 31. Telefon 90-03 Sčinah, ki je vpeljan pri j Naš zastopnik za dravsko vseh trgovcih z usnjem, j banovino ie Rudo!! Zore, »e sprejme. Ponudbe pod Ljubljana, Gledališka ul 36205-A m; Publicitas, j št, 12, na katerega se ie
Zagreb, llica 9
(b) ' obrnili.
Id)
Gospodična
I Dolžniki vseh stanov iz tolKe rodbine, vajena _ za Vas posluje »Za-firiih ročnih del, izurjena ščita - rog. zadruga z o. z. v korespondenci, resna in ! v Ljubliani, Masarykova strogo zaneslliva, se ta- cesta 14,11. Uspehi do-ko! spreime v modno tr- kazanil	(d)
Mizarji pozor!
Dob ro vpeljana mizarska
gov-ino za dame in gospod Uot blagajničarka. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega pošlo- !	, . . vanja pod šifro :N;ltanč-!lvornica.brez •'onkuren-1 ce spreime družabnika. Zelo ugodno! - Ponudbe pod Dolenisko« na 00-N0-
na< št. 15087 na upravo »Slovenca«.	(b)
-'m
% ,7 Т1£фПШ
Sr*	VK*-," Ж
eli ч ■ l.ili „-.-imIi sc murt i ■ 1 h/,t- il hiti / usiatio , it\ i i' ikmtU'» ktnriit. Mi tritiii tsakuinur tekoie delo, it , 11 K! il em.ilci za plc ■ntm, dobavimo prcio in ' plarnitio ?1eluiek zn piv i ti < kar dukn/u|( шлоцо /abvatnic. V »111(0,11. Ha 1 četf delali 111 zaslužiti, sc
družnico Slovenca vo mesto.
(d)
Bodočnost
i Dobro vpeljana trgovina i išče mladeniča s primer* ! nim kapitalom »a nadalje-; vanje. Fventuelna možitev z mlado Inteligentno hčerko ima prednost, (ž)
I
ibrniti po nrnlis-prospeklt 11 tvrJku Dometa Pltlariki iiditulrtja losip Toma/if, Maribor, Krekovi ul. 16/11.
Štiridesetletna
z lepim stanovanjem ter lastnim domom, poroči državnega uslužbenca nad 45 let. Dopise na upravo Slovenca« pod Znača-jen« št. 15228.
IŠČEJO:
Sobo s kuhinjo
išče samostojna gospodična — v sredi mesta. Ponudbe pod Sama« št. 15221 na upravo Slovenca«.	(t)
ODDAJO Stanovanja
enosobno, s kuhinjo in dvosobno s kuhinjo — takoj oddam. Cerkvena ulica 21	(S)
Stanovanje
štirisobno s kabinetom in vsem komfortom oddam za februar. Streliška 22
Dvosobno stanovanja
lepo, se odda. Gerbičeva ulica 3. Odda se še posebej velik vrl.	(t)
Enosobno stanovanje
z delavnico oddani. Bohoričeva 9	(č)
Dve gospodični
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi Slovenca« pod šl. 15232. (s)
Dvosobno ali trisobno J
stanovanje oddani s 1 marcem. Podmilščakova ] ulica 27.	(čl
Dvosobno stanovanje
se odda t. februarja. — Poizvedbe: Domobranska1 (žlšt. 17-1, od 14—16. (čl
Lokal
z dvemu stranskima prostoroma, na zalo promet nem kraju, takoj ceno oddam. Poizvedbe: Čeka-da Andrej, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16.	(n)
Prostor /,ii avtomobile
odjavljene, oddam v najem. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 15194.
Lokal
primeren za brivca ali podobno, se takoj odda. Zve sc pri hišniku, Ljubljana VII, Ćernetova 23,
Lokal
pripraven za trgovino in obrt — se odda v Flori -janski ulici 15.	(n)
Dvoriščni lokal
v sredini mesta takoj oddam. — Naslov v upravi Slovenca« št. 15258. (11)
j Avto »Fiat 501«
1 osebni, prodani ali za-1 menjam za motorno kolo. — Martin Pletereki,
Cerklje pri Brežicah, (f)
Chevrolet limuzino
1931, prodam ali zamenjam za manjši avto. — Žirovnik, Ljubljana, Tavčarjeva 6.	(f)
\шт\
Naprodaj psiček
14 mesece star, čistokrv-1 ne pasme, nemška doga, ! 7. rodovnikom. Poizve se ' pri: Kobi, Ižanska cesta 'št 18. tj)
Posestvo
kjer sc redi 4 glave živine in 3 prašiče, prodam. Več se izve pri Andreju Zore — Zg. Perniče pri Medvodah.	(p)
Nova zgradba
3 sobe, kuhinja, vrt 1000 m-, 42.000 Din. — Vila, nova zgradba, 2 stanovanji, 110.000 Din. — Hiša z Vrtom, 7 stanovanj, 145.000 Din. — Trgovska hiša, sredi mesta, z lokalom, 10 stanovanj, 480.000 Din. — Posestvo pri mestu, 10 oralov, 55 000 Din.
—	Velika trgovska hiša, na dobri legi, 60 000 Din.
—	Veleposestvo, 260 oralov, z grajščino, 900.000 Din — proda: Pisarna -Rapid«, Gosposka ul. 28, Maribor.	(p)
Novozidano hišo
prodam. Denarja je treba v gotovini 15.000 D. Dev. Mar Brezje 45 pri Mariboru.	(p)
Lepa stavbna parcela
poleg vode in elektrike, v Križah pri Tržiču — ugodno naprodaj. (p)
Posestvo
na katerem se redi štiri živine in trije prašiči — ugodno prodam. Natančnejše informacije daje: Zore Andrej, Gor. Pirni-če, p. Medvode.	(p)
H;£a z gost'Ino
pripravna tudi za vsako drugo obrt, blizu ccrkve v Radečah — naprodaj. Naprodaj tudi nekoliko iohov dobrih travnikov v bližini mesta Brežice —-pripravno tudi za slav-Uišče. Naslov v upravi -Slovenca« št. 15224. (p)
Čevljarska delavnica
dobro vpeliana, naprodaj z inventarjem aii brez. Vodovodna 24, Ljubljana.
Dvosobno stanovanje
lepo, s pritiklinami, prvo nadstropje, plin, elektrika — se odda. lstotam se odda soba s štedilnikom. —- Betnavska 39. p. Maribor.	(p)
Dvojno posestvo
z gostilno - prodam. Naslov pove uprava -Slov.« Maribor pod št. 1305. (p)
Posestvo
ob glavni cesti v Savinjski dolini, se proda po želji kupca. Martin Drev, Drežinja vas pri Ccliu. p. Petrovče.	(p)
Puch 220
motorno kolo, kupim. Je lahko neraben oz. samo njega dele. Valjčni mlin, Podbrezje.	(k)
Srečno in veselo novo teto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Ivrdka
F. I. GORIČAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Zlato, srebro,
njrltin kupuje piUlUl po najvišjih
dnevnih cenah Mariborska At'inerija zlata. Oroznova ul S.
Vosek
kupuje po ugodnih cenah Čebelarska zadruga tisi. drž. žel. v Ljubljani, Ma-sarykova cesta 17/III, v poslopju Nabavljalne zadruge.	(k)
Zlaio
m srebro
kupujem — Ure, zlatnino popravljam. IGNAC JAN, urar, Maribor, Glavni trg.
Drobilec 'za gramoz
in traktor se kupi. Ponudbe na upravo »Slov.« Maribor, pod Drobilec«.
Vsakovrstno
00 oalvisjih cenah
fERNE. luveltr Liuhlmna. ФоИоч« ,dira M ?
Srebrne Itrona
•itaro zlato m srebro kupna RAFINERIJA DR A GIH KOVIN Ljubljana Ilirska ulica ib. vhod e Vidovdanske ceste Dri gostilni Možma
Javorjeve deske
suhe, debeline 60--100mm kimi Šuma«, Ljubljana, podružnica Zatfreb, Zvo-nimirova ulica 1. (k)
«5«г*>т p
1ШПИФ ■
SSMKJ ......" - -iUjii.-
Klavirje
piantne prvovrstnih ino zemskih znamk nudi nat-ceneie, tudi na obroke IJglašuje in popravila M u z i k a . Ljubljano Sv. Petra cesta 10 Ig)
Spalnice
moderne, orehove korenine, iz trdega in mehkega lesa, kuhinjske oprave in drugo pohištvo dobite po znižanih cenah pri: Andlovic — Komenskega ulica 34.	(š)
Spalnico
novo, prodam za 1600 D. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15291.	(š)
Ugodna prilika!
Lepo jedilnico v modernem slogu, s koreninaste-ga vezanega orehovega lesa, kakor tudi več no-vodobniu kuhinjskih gre-denc, pomivalnih miz in drugo — zelo ugodno proda Tomšič Franc, mizarstvo, Zg, Kašelj, p. D. M. v Polju.	(š)
Dvokolrsa
se sprejmejo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem in poniklanjc najceneje. — Tribuna F. B. L, Ljubljana, Karlovska c. št. 4.
Motorno kolo
Indian Scaut« 600 cm', v prav dobrem stanju, z električno razsvetljavo — novejša tipa, ugodno prodam tudi na hranilne knjižice ali zameniam za novo spalnico. Dopise pod »Izborno« štev. 15276 nn upravo »Slovenca«. (P
w
Zage
gaterice, Remscheid — izberete naicenejo pri • JEKLO«, Ljubljana.
tTATO
v tablah in za odeje — preden naročite zn Vašo : polrebo — zahteva te шоје> vzorce in cenik.
flrbeiter-Maribor
Vrvarske izdelke
najceneje kupite in sicer: štrange, uzde, cungelce, vrvi, vrvi za perilo, motvoz, konjske plahte, posteljne mreže, podnožni-ce, krtače itd. pri tvrdki Andlovic, Mestni trg 9 (poleg Skabernela). II)
N ajbo J,š a
nooa\':cs !
Kdor ve,
kje se nahaja Sodnik Ernest, rojen 1. 1905, ie naproša, da sporoči no upravo Slovenca« pod št. 15181.	(e)
1ГГП
Preselila sem svojo kl|učavničarsko dclavnlco iz Volkmcrjcve ulice 6 na Aleksandrovo cesto 10
ter sc priporočam za nadaljnjo naklonjenost in naročila.
M. Tement, Maribor.
Klavirji
prvovrstni instrumenti -različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11 000 dalie dobite pri
R W ARfiiNEK Ljubljana. Gregorčičeva 5 Dolfioletna garancija Prodam na obroke tudi prolt bančnim knnžicam Strokovntaška popravile in uglaševanje izvrstnem točno in ceno — Natce-neiša izposojevalnica
Kratek klavir
črn, kakor nov, krasen glas, proda Zvvitlcr, Maribor, Stritarjeva ul. 5-1.
Nudimo vam v nakup
zajamčeno solidno Izdelane spalnice, jedilnice, kuhinie itd. Najmodernejše, od fine do preproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji. Eg'dij in Karel Eriavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), Si. Vid nad Ljubljano.	(š)
Moderni spalnici
kavkaški oreh, vezani (šperani), proda Vurnik Ignacij, Vižmarje št. 36, pred tovarno Hribernik. š
Brez denarja
na hranilne knjižice ali za živež dobite lepe spalnice in drugo pohištvo po ugodni ceni pri Jože Oblak, mizarstvo, Skofia Loka.	(š)
Rešite se poslovnih neprilik
ker iih zamorete odpravili potoni tihih in sodnih poravnav, potom nasvetov o konkurznih zada-vah ter potom drugih in formacij in navodili — Oskrbujem tudi: vpeljavo, stalno nadzorstvo iti vodstvo knjigovodstva, strokovne revizije in izvedeniška mnenia, izvršitev bilanc, trgovsko-obrtnih načrtov, proračunov, kalkulacij, stalno upravo hiš, preskrbo kreditov *•' d — Koncesionirana ■Komerctialna pisarna« Loize Zaic (revizor in sodni ekspert za knjigovodstvo), Florijanska ulica šl. 10 I.. Ljubliana (r)
izgolovljene 130 V 115 iz finega puhastega perja za 230 m 2S0 Din. prima puh 450 in 610 Din, svilene puhssle odeje 780 iu '>50 Din. Na zalogi vse vrsut klolaslib odej. Pošilja po povzetju Rudolf Sever, Marijin trg 2, Ljubljana.
Kislo zeljo, repo
i prvovrstne tn cele glave /a snrnio. v sodčkih dobavna po bre/.konkurenč-lii cent Gustav Lrklavec, Liubliana. Kodeliuvo 10, telefon 25-91.	II)
Nogavice, rokav'ce
J robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELIKC-u
L/ubljana. ob vodi blizu Prešernovega spt menika.
/.n težko delo Vam z dobrim vinom postrce
Cenfralna vinama v LiubHani.
Kmetje!
Tudi za Vas posluje Zaščita , reg. zadruga z o. z. v Ljubliani, Masarykovn cesta 14 II. Ona urejuje vse, kar ie za Vas potrebno po novi uredbi o zaščiti kmeta.	(r)
poceni dobavlja E. Vojdn, Gakovec Vzorce nošhe brezplačno
Premog, drva, Uoks
prodata Vinko Pud >t>nik Tržaška cesta štev 16 Telefon 33-13
Pere
puh. 15 vrst — od « Dir, naprej — ter
voino -n Ž.tTH)
modroce orodaia nat зепсје ŠEGA, Wolfova 12 (dvorišče).
Več elektromotorjev
malo rabljenih — ugodno naprodaj. F'eklroindtnlri-ja d. d, oddelek za previjanje, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 13.	(I)
Vence
šopke, nngelčke — lahko naročile tudi potom telefonske številke št 27-6Л. Vrtnarstvo I. JEMEC, Maribor, Prešernova 16.
Svež« najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne er G. Piccolija v Ljubliani
se priporoča bledim ш slabotnim osebam
Za živinorejce
neobhodno potrebno le-žakovo olie zo živim — sc dobi samo ori tvrdki M Težak Zaijrc.b Gun-duličevu 13 V .'ifkah od 5 ke -u IDU D n oo ročki « plačano do.šuiuio
Ptičjo hra o
prvovrstno, /.ii v. vrste alic — po mižain „nit i Sever & K o m p I tub 'iana Gospojvetsli o*
slo 5
lil
Prima sladko s,mo
prešano in neprešano orodaia na drobno 41 debelo Amnbia Lntt«pefch Rimske toplice	(I)
Šivalni stroj
za pogrezniti, prvovrstna znamke, se pocem prod,, Dvorakova ulica št. 3-1, levo.	(11
Zahvaljujemo se
našim odjemalcem za zaupanje
ki smo ga vživali preko leta,
našim poslovnim prijateljem
za pomoč in zvesto sotrudništvo,
našim soirudnikom za zvesto delo
MOŠKE NOGAVICE:
Bom'iažaste...........Din 5'—
Svileue............Din 7"—
Flor..............Din 10 —
Eleaantni čeveljčki iz svilenega atlnsn. zgoraj okrašeni. Najprikladuejši pri najdražji večerni toaleti.
Udobni u elegantni čevlji iz tople volnene klobuCevine z okrašenim robi m iz krnnera. Za občutljive noge v zimskem ča.-u nenadomestljivi.
in za razumevanje pri postrežbi odjemalcev.
Za dečke, ki iiikdar ne miiujeio, evo dobrih,	Vrsta 6262-21
visokih čevljev iz močne mastne kote z izdržlji- Štrapacni čevlji za zimski šport iz močnega vimi. um jastmii podplati. Vel 35-38 Din59'—. dul boksa /. usnjenimi podplati in peto.
Ceviji /.a nedeljo in praznik ki jih izpopolnjujemo že 30 let. Vsak dan so boljši in tudi cenejši
V teli snežkah lahko hodite tudi v najslabšem vremenu Usnjeni čevlji in noge Vam bodo ostale popolnoma suhe V njih lahko nosile čevlje iz lastina /.a Din 49'—.
Vrsta 2945-11
Ceviji za vsako priložnost iz dobrega boksa z usnjenim podplatom in peto. Praktični in okusni. Iz laka za Din 99"—
Obljubljamo
da bomo do zadnjega diha ostali zvesti oporoki Tomaža Bat'e:
služiti jugoslovanski javnosti.
Za delo v h'adnih prostorih nenadomestljivi Izdelani iz tople volnene klobučevme z ne-preinočljivim podplatom iz gumija.
Elegantni čevhi, na robu šivani, izdelani iz najboljšega boksu z usnjenim podplatom in usnjeno peto
lile.antni reviji iz telečjega boksa, zgornji del kombiniran s toplo klobučevino. Zaradi svoie elegance so nazvani tudi »Diplomatski«
Naše tople >Zepe« so najprimerneiše za delo doma in na dvorišču. So nepremočljive ker imajo podplate iz gumija. Uečje Din 25'—, moške Din 35"—.
Vel. 23-26	Vrsta 5861 00
Zh Vaše nalčke ao najnrimernejš ti čeveljčki iz finega boksa г usnjenim podplati.
Zimske suknje
usnienu suknuče naibolj-ši nakup A Presker, Sv Petra cesta 14 II)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za stroino pletenje in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul in Stari trg
Na javni dražbi
ugodno naprodaj:
Razno pohištvo, dne 4. I. 1934 ob 16, Ljubljana VH, Janševa 2;
10 m" jelovih desk, dne 4. 1. 1934 ob 9, Dolenji Logatec 174;
pisalni in šivalni stroj ter pohišivo, dne 17. I. 1934 ob pol 4, Maribor, Mejna 6;
auto, dne 12. I. 1934, ob pol 8, Stara Fužina 108, Boh. Srednja vas.
Graščina Čemšenik
pošta Dob — ima naprodaj starejšo kravo, izvrstno mlekarico, brejo, teli začetkom januarja 1934, telico 16 mesecev staro, junčka, 3 tedne starega. Vse tri živali popolnoma zdr /e — čiste montafonske pasme z rodovniki, potomci visoke mlečnosti. Cena po dogovoru.	(1)
Kislo zelje, repo, sarrno
prvovrstno, v sodih, po j nainižii ceni dobavlja: ' Homan. Sv Petra c 83
i __—----
Bakreni kotel
za kuhanje žganja, 212 1, proda I. Wouk, Poljčane.
3000 k<; pese
in korenja ter 3000 kg sladkega sena prodam. -I. Strniša, Zg. Perniče 76 pri Medvodah.	(1)
Krmilno moko
koruzno in pšenično, dobite najceneje pri »Ekonom«, Ljubljana, Kolodvorska 7.	(1)
Elektromotorje
transformatorje, elek-j trične stroje in aparate
previjamo in popravljamo
v zimskih mesecih po izjemno znižani ceni.
Elektroindustrija d. d.
oddelek za previjanje, Ljubljana,
Gosposvetska cesta 13
Različne sani
nove, eno- in dvovprež-ne in športne, kakor tudi g i k ter razne konjske prsne opreme - prodam. Čarman Viktor, Trnovska št. 25, Ljubljana.	(1)
Koncertna violina
(model Stradivari) 1200 Din, fotoaparat 4 lA X 6, leča 1:4.9 450 Din — naprodaj. -Posest«, Miklošičeva 4.	(1)
Smučarji!
Prvovrstne smučke in sanke dobite najceneje pri Franc Krašovec — Vrhnika, za mlekarno. (1)
Šivalni stroj
»Singer« naprodaj. Cena 500 Din. Poizve se: Trafika Zabjak.	JI
Humus za vrtove
črno gnojno zemljo, dobite po 5 Din m:1 v Stre-liški ulici 30. Jos. Černič.
Prodam:
motorje na plin, cirkular ke, kovaški materijal, kovine, akumulatorje, dvigala, spone (klamfe), verige, krogljična ležišča, postelje, pletilne stroje, zobna kolesa, dinamo predležje, moške in ženske bicikle. — Kristan Franc, Tyrševa 54. (1)
Tudsvnati oodružn d
Ljubljana, Miklošičeva cesta S (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca« -Domoljuba« in »Bogoliuba« naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030
Čevljar, čistilni stroj	Nakup m prodaja vrer
(Ausputzmaschine), sko-	Liubliana Dunajska 36
raj nov, ugodno prodam,	Aloizii Grebene |tl
event. zamenjam za bla---
i go. Naslov v upr. »Slov.«
Najboljša, najfinejša
■ Slivovka 20 Din liter. Iz- ^ ^ j borne domače klobase na ЧијМјјЈђЈ^^1^-^.-^? i poskušnjo brezplačno. — i ^чБујнЈЈ^Г"^^ ^^^ Vabi Podgraiska^ klet — I	»r
Couch zofe, spalne fotelje, otomane, modroce in vse ostale tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni
RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg št. 13.
Usnjnte suknjiče
od Din 420— do 580.—
ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prebridke izgube našega nadvse ljubljenega, nenadomestljivega soproga, dobrega očeta, starega
očeta, tasta, gospoda
AMTONA BRUMENA
šolskega upravitelja v pokoju
kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence, se tem polom naj-iskreneje zahvaljujemo. Predvsem gre hvala čč. duhovščini s prečastitim proštom g. dr. I. Žagarjem na čelu, njegovim sošolcem ter vsem stanovskim tovarišem za obilno udeležbo. Nadalje se zahvaljujemo šolskemu upravitelju g. Hrenu, bančnemu uradniku g. Tomažiču in občanu občine Tezno g. Vitezu za ganljive poslovilne govore, stanovskim tovarišem za zapete žalostinke, vsem, ki so v teh težkih urah z nami sočustvovali in končno vsem iz Ptuja in oddaleč, ki so spremili našega najdražjega v tako velikem številu do preranega groba.
Ptuj, Divulje, Sušak, Maribor.
ŽALUJOČI OSTALI.
		
	■S '*", ■'■»' sSi 1	
tfcPSfcO
ješprenj. ajdovo moko trdo« »veic o«tf1n|r> ne letn-io »elei reotma
A VOLK LJUBLJANA
Rp«liF«f> -Mik M
DRVA iN PREMOG
pri Iv.Schumi
Dol en jska cesta Telefon št. 2951
dobite pri Fr. Zalokar - Mengeš 41.
I Širite »Slovence«!
FOTOAPARATI
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon // Roden-stock // Voigtlander II VVelta // Certo 1.1, d. 1.1, d. II ima vedno v zalogi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
v Ljubllanl ti Miklošičeva cesta 5
RADIO NAHODU!
Odločili smo se da radio 100°/» poplariziramo in radi te»a Vam stavimo naš aparat tipa 938, kaieri s|ire.,ema tudi ameriške postaj« na гагро.ацо. in sicer na
18 mesečnih obrokov po Din 2iO--
oziroma Din 220"— za isti aparat /. vdelan'rti supre-<orom — Ra/ui vseh evropskih postai s|ire.|emale tudi ameriške iiostaie
Največja radio industrija svela PHlLiF^ ItADiiO
— H. SUT1NER,
Ljabljana, Aleksandrova ces'a št. б
Zahteva,te brezplačni ceniki	Zahteva ite brezplačni <enik j
Ugodna proda a
5 polnojarmcnikov; Estcrer, Pini & Kay, Topham, za hlode 50 in 65 ni, 1 dvojni cepilni jarmenik za rezanje tavolet, 1 Deutz Diesemiotor 30 . iiJ, ležeč, 3 dieselmotorji, Waggonfabrik 20, 30 in 60 HP. 3 lokomntiile a n? WolI, Estcrer 50, 80 in 110 HP — carine prosto od postaje v Jugoslav i, Strojna tovarna Schubert-Wcrk, Graz.
Kdor želi imeti topilo v kuhin i
шш/штштв^ншшштттттвттштвтшштттштшшшшшшввттшт —»11
In si prihraniti na kurjavi — naj si nabavi čimpreje najrove so patentirano štedilniško ploščo ali obroč z regulacijsko ventiiai ijo
„Sled Reoulalor"
Domač izum in izdelek, konstruktivno in materialno naj>bol:ši' V?ak trgovec ali obrtnik vam z n(in oo. c.e Iriprava jc odlična v upora! i in brezkonkurenčna v ceni. - Naročila prevzema glavna zaloga: livarna
ANTON SMOLE
LJUBLJANA, OPEKARSKA CESTA ŠT. 33 — TELEFON ŠT. 38-34. Sprejemajo se krajevni zastopniki, ki se jim nudi dober zaslužek.
ijreiuuk. Lui*n flftlnhiA-
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei.	Izdajateli Ivan Kji»«.»«»i
IT
47



Srečno in veselo novo leto želi elektrotehnično podjetje
IVAN BOGATA]
Ljubljana, Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve)
Srečno in veselo novo leto želi
ALBINA BOGATA]
salon perila — Ljubljana, Gradišče 13
Srečno novo leto 1934 želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
Franc Dolinar, Ljubljana
parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 in Pred Škofijo 11
Srečno in veselo novo leto! Tovarniška zaloga usnja
). LAVRIĆ
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1 — Telefon štev. 31-56 i
Stavbeno in umetno mizarstvo
A. ROJINA & CO., LJUBLJANA
Slomškova ulica — Kolodvorska ulica VESELO NOVO LETO!
Li. MikuŠ, L ubiiana, Mestni trg 15
Na veliko! — DEŽNIKI! — Na malo!
Ustaoovljeno leta 1839 Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
J. Rozman, L ubljana, Sv. Petra cestti št. 85
izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas
□ O
t

3HSSSS
Srečno novo leto želim cenj. odjemalcem ter se za nactaljna naročila priporočam
FRANC KOSMAČ
splošno ključavničarstvo Ljubljana, Jeranova 5
Srečno novo leto SLOKAN IVAN
stavbenik Ljubljana, Koiezijska ulica 7
Veselo novo leto želi
JOS. R. PUH Liubljana, Gradaška ulica 22
Srečno novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem
MARTIN MAHKOTA
pletilna industrija in modna trgovina
Ljubljana VII, Celovška cesta 44
Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim gostom
FRANJA KAC1C Ljubljana, Dunajska cesta 58
Srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom in odjemalcem
IVAN m ELZA RAHNE
trgovina in restavracija Moste pri Liubliani
Srečno in veselo novo 'eto vsem cenjenim gostom želi
KRSTO ZAM1NOVIČ Pod ježami št. 9
Srečno in veselo novo leto 1934 želi
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ul. 12
trgovina mešanega blaga Veselo in srečno novo leto želi tvrdka
]os. Weibl, Ljubljana, Ćopova ui. 10
ključavničarstvo
Srečno novo leto
Eligij Eber, Ljubljana, Kongresni trg 7
krznarstvo in izdelovanie čepic
Svojim cenjenim gostom prav srečno novo leto 1934
6
гм?
Restavracija „Pri šestici'
REZI ZALAZNIK
Srečno in zadovoljno novo leto 1934
želi cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost
KARL PRELOG, Ljubljana
trgovina volne, bombaža in galanterije Na debelo: Gosposka ulica št. 3 Na drobno: Stari trg 12 Židovska ulica 4

Srečno novo leto želi
Simon Kunčič
sodavičar Ljubljana, Sv. Petra cesta 45
Srečno novo leto vsem cenjenim naročnikom želi
Franc Rebernik, Ljubljana
pleskarstvo in ličarstvo — Komenskega ul. 22, tel. 3177
Kavarna „TABOR"
želi svojim cenjenim gostom srečno in veselo novo leto! IVAN in ZOFIJA FLERIN.
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
loško Stanovnik, Moste
špec. trgovina — Predovičeva ulica št. 18
Srečno novo leto
Ivan Kapelj, Ljubljana VII
bakrarstvo in kotlarstvo
Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom jn se priporoča
VIRNIK LUDVIK
modno krojaštvo za dame in gospode
Ljubljana, Hrenova ulica 17
Srečno novo leto želi cenj. naročnikom LOVRO ROZMAN
specijalna delavnica tehtnic Ljubliana, Pred Prulami štev. 5 Telefon 29-97
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
RUDOLfr MLAKAR
špecerija-delikatesa L)ubl]ana VII
Srečno in veselo novo 'eto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
A. DRUŠKOVlc - ILAUN1K
trgovina z mešanim blagom in bnvnica Moste pri Liublian Val. Vodnikova ulica 14
Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
IVAN PAVLIN
čevliarski mojster Ljubljana, Tyrševa cesta 69
Srečno in veselo novo leto želi KANTE IVAN
pekarna
Ljubljana, Koiezijska' ulica 4 podružnica Rimska cesta 1
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in gostom
BR1CELJ IVAN, Ljubljana, Dunajska c, 15
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v Štepanji vasi na Planinarju
Vsem cenj. gostom in odjemalcem želi srečno in veselo novo leto
Leopold Zupančič, Ljubljana, jegličeva 15
posestnik in gostilničar
Srečno in veselo novo leto želi vsem svoiim cenjenim odjemalcem
A. VERBA]|$f Gosposvetska 10
m
Svojim cenjenim gostom ?	želita srečno in veselo novo leto
j IGNACU in HELENA BANKO
i gostilna pri „Nacetu" — LJUBLJANA — Kette-Murnova c.
m ш
Ш
i m
m
THE REX CO.
IDEAL-ERIKA

želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1934
JUBLJANA, GRADIŠČE 10 - TELEFON STEV. 22-68
Veselo srečno novo leto 1934
želi
lekarna TRNKOCZY, Ljubljana
'i
alf &
i « шл
M m
1
Srečno in uspeha polno leto
cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem
Ant. Krisper, Ljubljana
Mestni trg
Ц
E>/'<
m
Шт
v чивви p* > -есјјШ a Ш5>&: JL$«fc*Sii
тм

m

»SLOV LiNLCi, due 1. јадцагја Ш4.
Stev. 1.
Srečno novo leto želi vsem penjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, ter se priporoča za obilen obisk manufakturna trgovina
J. Tomšič
Ljubljana, Sv, Petra cesta 38
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj, odjemalcem in sc nadalje priporoča
Anica Lukman, Ljubljana
trgovina z meš. blagom — Stari trg 30
Ivana Gorše, Ljubljana
restavracija »Novi svet« Gosposvetska cesta 14
Srečno novo leto!
I. Marchiotti
trgovina z usnjem Ljubljana. Sv. Petra cesta 30
Prva Jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic
Veselo novo leto želi
] lekarna dr. G. Piccoli	J	JOS. ROJINA, Ljubljana
j t . ... u i ... .,	i	konfekcija - modno krojaStvo
J Ljubljana — nasproti »Nebotičnika«	^	. . . .. . i .
Srečno in veselo novo leto želi cenj. naročnikom in odjemalcem
Veselo in srečno novo leto želi
j Anton in Jožica Grčar, Ljubljana {	Josip Vidmar	' pekarna - Poljanska cesta 25
Prešernova ulica — Pred Škofijo 19
Srečno novo leto želi
Jakob in Дпа Petrič, mesarija
Ljubljana, Šolski drevored (stojnica)

„Kurivo" d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33
želi vsem cenjenim odjemalcem veeelo novo leto!
Leopold Rijavec, Liubliana
krojaški mojster, Miklošičeva cesta 7 žili ' ~ srečno novo leto cenjenim naročnikom
} in se priporoča za nadaljno naklonjenost I
Srečno novo leto želi
TEODOR KORN
• ■ ' ■ ■ ■* •/
klepar, krovec in inštalater Ljubljana, Poljanska cesta 8
Veselo novo leto	'
želita vsem svojim odjemalcem
PAVEL in MARIJA ŠIMENC
Vrtnarija: Sv. Križ — Cvetličarna: Sv. Petra c. 33
Srečno novo leto želi

!
' Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom
MII/ГЧ ЧП1ГЛХХ1	,	K j. SAJOVIC
N1KO ZUPAN	* splošno mizarstvo LJUBLJANA Fiignerjeva ul- 13
Ш parna pekarna	LJUBLJANA » Dunajska c. 58 J
Srečno novo leto!
„UNION" kisarna, d. z o z.
LJUBLJANA-MOSTE Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. naročnikom
VINKO RAUBER
čevljarski mojster	MOSTE
Srečno novo leto 1934 želi svojim ceinjenim gostom in prijateljem
KAVARNA „EVROPA" V LJUBLJANI \
ANTON in TEREZIJA TONEJC
industrija perila na debelo
Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in se priporoča
Matej Orehek
Eksport »ORO«-čevljev ročnega dela in modna trgovina
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 26
Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem in se še nadalje priporoča
Vinko Podobnik
trgovina s kurivom Ljubljana, Tržaška c. 16 — Tel. 33-13
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Antonija Gutnik
mesarija — Glince, Tržaška cesta 5
Ljubljanska gradbena družba z o. z., Ljubljana
SLOMŠKOVA ULICA 19
se priporoča in želi srečno novo leto
) \
Zaloška cesta 12 J
% ■
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem
Ш	ZALAZNIK IVAN
kavarnar in slaščičar — Ljubljana, Stari trg
S*
Srečno in veselo
Ш	novo leto 1934
y	želi vsem cenjenim
Sj*	odjemalcem
1	JAKOB TRČEK
parna pekarna	LJUBLJANA	Breg št. 4
Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi
Srečno novo leto želi tvrdka
, IVAN KREGAR
f	izdelovanje vseh kovinskih
J	predmetov in kromiranje
t LJUBLJANA, ZRINJSKEGA CESTA 3
IVAN N. ADAMIČ <
Srečno novo leto želi vsem cenj. od-
* 'jf r . ii.	t	jemalcem veletrgovina usnja
prva kranjska;;vrvarga LjubiШПа Sv. Petra cesta št. 31	*	_ _ , .
• ;ч:|б<	\	Brata Mosković, Ljubljana
''	"P r u ž n i c e :
''' rllffi јСУ.'? ' "t*
Maribor, Vetrinjska ulica 20	j	cenah. Vše strojarske maščobe, fištran
Celje, Kralja Petra cesta 33	f	m degras kakor strojila (ekstrakti) ter
Kamnik, Šutna 4	{	usnjarske kemikalije vedno na zalogi.
Priporoča svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po najnižjih dnevnih

tli'
Telefon 25-15
Vsem ceni. damam in gospodom se ta izkazano zaupanje in poset zahvaljuje ter se za nadaljno naklonjenost priporoča
brivski in damski česalni salon
Gjud Aleksander
Ljubljana, Kongresni trg št. 6
Srečno in veselo novo leto
Tomaž Bizilj
gostilna pri »Kolovratarju« Ljubljana, Pred škofijo
VESELO NOVO LETO!
lože Koprive -- Ljubljana
mesar
Šolski drevored in Vidovdanska c. 20
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi
srečno in veselo novo leto
JOS. SUMI
NASL. D. & E. HRIBAR
tovarna bonbonov in peciva
V LJUBLJANI
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom
Martin Bujas, Ljubljana
lastnik vinotoča — Prešernova ulica 5
Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
A. Gastraun
Prodajalna H. NICMAN
Ljubljana, Kopitarjeva ulica vsem cenj. odjemalcem blagoslovljeno novo leto

Veselo in srečno novo leto želi
ina	f Franc Posavc, Ljubljana
dežnikov in solnčnikov (lastni izdelki I ( Pekarna in slaščičarna, Karlovška c. 30 Ljubljana, Prešernova ulica 42
Srečno, blagoslovljeno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi
Srečno novo leto	« lanežič Josipina, Ljubljana
vsem ceni.odjemalcem	* mlekarna — Poljanska cesta 3
Andrei Dolinar
parna pekarna Bohoričeva 1 in vogal Smartinske ceste
Srečno novo leto
želi svojim naročnikom in se priporoča
gradbeno podjetje in tehnična pisarna
MIROSLAV ZUPAN
mestni stavbenik
Ljubljana
Gosposvetska c. 10 — Vošnjakova ul. 6
Blagoslovljeno in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Ignacij Narobe >
tapetnik in dekorater	'j
Ljubljana, Gosposvetska cesta 16 J
Veselo novo leto
Andrej Marčan
mesarija
Ljubljana, Rimska cesta 21 Šolski drevored
Veselo novo leto!
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBlC
delikatcsa in spečerija LJUBLJANA, Stritarjeva ul.
Slivar Albin
podobar in pozlatar Trnovo, Karunova ulica 6
želi vsem svojim naročnikom, zlasti č. č. duhovščini blagoslovljeno novo leto
»Pri Zajčku«
JOŠKO ZAJEC Ljubljana, poleg tromostovja
ц snifoo
VtStLO
NOVO LETO
$ Ц1934
j
\ ГКАВШЕ
VS ssffisSa f>S* МЛЕ »Ч №
Česalni salon za dame
ERNA FETTICH-FRANKHEIM Ljubljana, Kongresni trg 19
AL. ŠIMNOVEC
modna krojačnica
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 25 Juvelir in zlatar
LUDOV1K CERNE Ljubljana, Wolfova ulica 5
Juvelir
ALOJZ FUCHS Ljubljana, Šelenburgova ulica 4
KOZINA ANTON
matematično-mehanična delavnica Ljubljana, Šmartinska cesta 8
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča
M. TUŠAR
trgovina z meš. blagom
MOSTE, Ciglarjeva ulica 1 _______
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj.
odjemalcem	IVAN KEBER
Moste, Zaloška cesta 42.
IVAN PERDAN, nasl.
Špecerijska in kolonijalna trgovina
Ljubljana, Krekov trg Delikatesna trgovina
IV. BUZZOLINI Ljubljana, Lingarjeva ulica
JOSIP SLUGA
tapetnik in dekorater
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 MAR. VOLK- KOŠMERL
Prvo jugoslovansko izdelovanje drož
Ljubljana - Telefon 3312 ANTON MERHAR
pletarska delavnica
Ljubljana, Sv. Petra cesta 22
ilirj1
FRANC LOVŠE, mesarija Ljubljana Tržaška cesta 5 - Pogačarjev trg
Pekarija
IVAN ARBI Ljubljana, Zvezdarska ulica 4
LJUBLJANSKI OBLAČILNI BAZAR Ljubljana, Mestni trg 6
Foto-atelie in trgovina s foto-potrebščin;imi
D. ROVSEK Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
»FAJMOŠTER« GOSTILNA
Ljubljana	M. Anžič.
Srečno novo leto želi cenj, odjemalcem ter se priporoča	jVAN UJPŠE
modna, manulakt. in galant. trgovina Ljubljana, Karlovška cesta 30
FRAN IGLIC
krojaški atelje Ljubljana, Pražakova ulica 10
Srečno novo leto želi
IVAN SIMONC1C
trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA VII, Celovška cesta 63
Srečno in vi selo novo leto želim vsem cenjenim gostom
GOSTILNIČAR PRI KAMENIT1 MIZI
Srečno novo leto želi
ALOJZIA GORJUP, buifet-vinotoč Ljubljana, Dvorni nasip
Lekarna LEUSTEK Ljubljana, Resljeva cesta 1
ANTON SFILIGOJ
devocijonalije in pisarniške potrebščine
Ljubljana, Sv. Petra c. 2 - Tel. 2750
Brata Eberl nasl.
CERNE MARTINC & CO. dr. z o. z.
pleskarstvo, likarstvo in črkoslikarstvo LJUBLJANA, Vošnjakova ulica
Srečno novo leto želi
I. A. SUNARA, vinotoč
Cankarjevo nabrežje štev. 5
KATI BEGUŠ
trgovina z meš. blagom Ljubljana, Vidovdanska cesta 2
A. KAUČIČ
mehanična delavnica M Tržaška c. — Glince 4 — Kožna dolina c. Х/4
Ж ________________
Srečno in veselo novo leto želi
Ш	SRŠEN CIRIL
mm	snažilec oken in parketov
јЦ	LJUBLJANA, Gosposka ulica 3
JOSIP REBEK
ključavničar Ljubljana, Cankarjevo nabr. 7
Špecerijska trgovina
LESKOVIC & MEDEN
Ljubljana
Veselo in srečno novo leto želi ANICA IN FRANJO FRITZ
gostilna in zajutrkovalnica
Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča
Pogačnik Matko
knjigoveznica in gal. delavnica Ljubljana, Kongresni trg šlev, 12
Jugcstoiraoska
tiskarna
v 1ЏтЦтт
Srečno novo leto želi vsem ceni od|emalcem
IVAN BAŠ, mesar, Kodeljevo
in se priporoča k obilnemu nadaljnemu obisku Tvornica cementnih izdelkov in umetnega kamna
JOS. CIHLAft Ljubljana, Dunajska cesta 69
BETI OREHEK
zajtrkovalnica in vinska klet Ljubljana, Kolodvorska ulica 26
Srečno novo leto želi tvrdka IVAN PENGOV, kiparstvo Ljubljana, Kolodvorska ul. 20.
Kavarna »CENTRAL« in vinotoč
ANA MIHOL1C Ljubljana, Sv. Petra nasip želi srečno in veselo novo leto 1934
Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
Franc Erjavec
»Pri zlati lopati« - trgovina z železnino L'ubljana, Wolfova ulica št. 12
rečno novo leto želi veletrgovina galanterije in pletenin
OSVALD DOBEIC Ljubljana, Pred škofijo 15
	
.... ^ .j.L ■" л:-uiJr. (Љ^.-,. ' .,	
	SHl! ■ ■ B Ш ' ® - Si:
Srečno novo leto
HOTEL IN RESTAVRACIJA LLOYD MARIJA BUČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
FRANC JAGER
tapetnik Ljubljann. Sv Petra nasip Tel. 20-42
Specijalno artistični atelje za črkoslikarstvo
PRISTOU & BRICELJ
Sv. Petra c. 39 LJUBLJANA Resljeva c. 4 Telefon 2908
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjcnim naročnikom in znancem
JOSIP KASTELIC, krojač Ljubljana, Vodnikov trg 4
Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita
Milko in Marija Slamič
mesarija — Ljubljana — Jegličeva 10
Srečno novo leto želita
FRANČIŠKA in KAREL ŠTRUKELJ
mesar in prekajevalec, Vodmat 9 in Zelena jama
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. od-lemalcem
ANTON in ALOJZIJA KEBER
Bo oričeva ulica 4 in podr. Moste. Društvena 21 Veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem
MARIJA OSTERSEK, mlekarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 30
IVAN ZUPANČIČ
izdelovat, lj metla Ljubljana, Kersnikova ulica št. 3
«
S
Splošno strojno mizarstvo
: V AN PRAZNi K
Telelou 4-97 Ljubljana Zavrt št. 9
Srečno novo leto želi
TEREZIJA MARINKO
trgov na z mešan m blagom L|ubiiana, i nsojna ulica 7
Mesarija
IVANA ZUPANČIČ Ljubljana, Šolski drevored (stojnica)
Veselo in srečno novo leto želi modna rgovinu
T. EGER Ljubljana, Sv. Petra cesta 2
'I
ЛВ•; A
S<Ž
Ш ft
јјНЛ
f/TCl
Srečno novo leto želita
FRAN in MARIJA NOVLJAN	Ц
mesarija in prekaievalnifca	^^
Ljubljana, Soiski drevored (stojnica) -------Ц
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem	|Ц|
MILAN K.OSAK, mesar	Ш
Moste, Pokopališka 35	f^jjj
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
IVAN TOME. čevljarski mojster LJUBLJANA
Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom
CEŠNOVAR JOSIP1NA Ljubljana, Dolenjska cesta 3
Srečno novo leto voščiva
KOGOVŠEK FRANC in MARIJA
gostilna pri Kovaču, DRAVLJE
KAVARNA PREŠEREN
Ljubljana, Sv. Petra nasip Karol in Poldi Polajnar
Pilarna
IVAN FIGAR Ljubljana, Vošnjakova ulica 6
Prodaja pristnih kranjskih klobas
MARIJA URBAS nasl. Ljubljana, Komenskega ulica Telefon 28-63
Srečno novo leto želi
KAVARNA VOSPERNIK Ljubljana, Stari trg 32
Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom, prijatel|em in znancem
FRAN ERJAVEC, trgovina z usniem Ljubljana, Stari trg 18
Srečno novo leto želi
JOSIP POK nasl. MIRKO BOGATAJ
specijalna trgovina s klobuki Ljubljana, Stari trg 14
IVAN SAJOVIC
splošno čevljarstvo in specialist za ortopedična obuvala
Ljubljana, Novi trg 4
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom
„Sokolov Joško"
Ljubljana, Pred Škofijo 18
G. Besednik in drug, Liubljana
trgovina in industrija protez, kirurgičnih instrumentov, ortoped, aparatov, bandaž in obvezilne robe
Prešernova ulica 5 — Telefon št. 2439
МШ,
Ei4HU!Jie«'


шш штхт
KAVARNA „NEBOTIČNIK", LJUBLJANA
AVGUST KOBILICA
tapetnik in dekorater — Ljubljana Dunajska cesta 25, vhod Dvofakova ul. 3, dvorišče
*
Veselo in srečno novo leto 1934
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
FILIP BIZJAK
krznarstvo Ljubljana, Kongresni trg št. 8
R. REMIC
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana, Zgornja Šiška Celovika cesta 10
Srečno novo leto 1934
želi vsem trgovcem, obrtnikom, Industrijalcem tvrdka
»GROM«
carinsko-posredniiki in špedicijski biro LJUBLJANA
Srečno in veselo novo leto želita
■ ft. . «*
Ivan in Marija Marinšek
restavracija — Ljubljana, Prečna ul. 6 Kupujejo se tudi konji za klanje.
Veselo novo leto želi in se priporoča stavbeno podjetje
CIMOLINl RUDOLF
poobl. mestni zid. mojster Ljubljana, Marmontova ulica 23
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim ceni. odjemalcem tvrdka
I. KNEZ — Ljubljana Zavod za snaženje oken in stanovanj
Viktor Tra pečar
Ljubljana, Stari trg 1 /II-	|i
Ob novem letu 1934 zeli svojim odjemalcem
tovarna F. ZORN d. z o. z.
Ljubljana VII., Lepodvorska 23
mnogo sreče in obenem priporoča svoje izdelke: aktovnice, nahrbtnike, kovčke, pasove in ostalo usnjato galanterijsko blago
F. & E. REMŽGAR
slikarstvo in pleskarstvo Ljubljana, Kolodvorska ulica 18
Telefon 34-30
Srečno, novo leto 1934
HROVAT OROSI AV
urar — Ljubljana, Florijanska ul, 40
Srečno novo leto želi
J. VILHAR
urar in trgovec z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti
Ljubljana, Sv. Petra cesta 36 ★
Srečno novo leto želi
Angelo Battelino
mestni stavbenik - Ljubljana VII.
Aljaževa ulica 35
Telefon 33-39
Slaščičarna „DRAMA", Ljubijana
GRADIŠČE 4 se priporoča cenjenim gostom za nadaljni obisk.
Drogerija GUŠTIN MILAN, Ljubljana
Staničeva 6 — Bežigrad	v ,.
zeli srečno
NOVO LETO!
Obl. konc. prodaja strupov, zaloga vseh vrst barv, firneža, lakov in fotograf, potrebščin
Ж Srečno in veselo Novo leto želi svojim odjemalcem
I	IVAN KRALJ
p	splošno ključavničarstvo
|||	Gregorčičeva ul. 5 LJUBLJANA Rimska cesta 4
Л	-----—•
jbc	Srečno in zadovoljno novo leto želi veletrgovina s papirjem
Šelenburgova ul. 1
M. TICAR
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 26
Srečno in blagoslovljeno novo leto želi in se priporoča
Vižintin Ivan
mestni zidarski mojster v Ljubljani Močnikova ul. 13 — telei. št. 3777
Srečno novo leto želi
LOVRO ZUPAN
čevljar — Ljubljana, Zalokarjeva ulica 9
VINKO OTOREPEC in stric ANTON
slikar in pleskar Ljubljana, Domobranska 1
POTOČNIK J02E
izdelovatelj lesenih stopnic Sp. Šiška — Jernejeva cesta 19 — Ljubljana VII.
IVAN SREBOT
čevljarski mojster
Ljubljana, Ravnikarjeva ulica 15 Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
J, STRUNA slaščičar — Ljubljana VII.
.........na »in i m -	n
Srečno in veselo novo leto vsem cenj. odjemalcem Prva Ijublj. izdelovalnica posteljnih žičnih vlog
PAVEL STRGULEC
Ljubljana. Gosposvetska cesta 13
Ф
IMPORT
EKSPORT
Vse dobro v novem letu želi svojim cenjenim odjemalcem
I HROVAT & KOMP., Ljubljana
Ш Tovarna kranjskega lanenega olja in firneža
"Ф Ф Ф
t *
t
Ф *
* *
Ф
t *
Srečno novo leto želi
ALOJZIJ BRECELNIK
mesar in prekajevalec
Ljubljana VII., Celovška cesta 93 KALCIĆ ANTON
parna pekarna — Ljubljana. Celovška c. 247 ter se nadalje priporočam.
Frančiška Ocvirk
Ljubljana, Poljanska cesta 53
Drogerija „Adrija"
Ljubljana, Šelenburgova ulica
losip Bergman
parna topilnica loja — industrija črev Ljubljana, Poljanska cesta štev. 85, 87 Tel. št. 20-61 — St. ček. zavoda 11.100 — Tek. rač. pri Ljublj. Kred. banki
Svojim cenjenim gostom želita srečno in veselo novo leto 1934
Jernej in Fanka Černe HOTEL »ŠTRUKELJ«
Srečno novo leto želi
parfumerija STRMOLI
Ljubljana, Pod Trančo štev. 1 Veselo in srečno novo leto želi
TONE MALGAJ
družba z o. z.
J	pleskarstvo, ličarstvo, sobo- in črkoslikarstvo
J Ljubljana, Kolodvorska ulica 6 Ф___________
Srečno novo
leto
vsem cenjenim odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa želi
Pivovarna »UNION«
d. d.
I	...
Ljubljana
*
\
t t t t
t
\
t
t
*
Ф Ф t
t
\
t
t *
#
t *
Ф t f
t t Ф
Ф.
Srečno in »eselo novo loto želi tvrdka
IVANKA VRHUNC
trgovina s kurivom
Ljubljana, Bohoričeva ul. 25

Vsem svojim naročnikom in odjemalcem želi srečno in veselo novo leto in se priporoča
VIKTOR KLEŠNIK
sedlar, jermenar in torbar
Ljubljana, Poljanska cesta 49
A PINTAR
trgovina s špcceriiskim in kolonialnim blagom Ljubljana, Gosposvctska ccsta 14
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom in odjemalcem
ANDREJ BELIČ
trgovec in gostilničar Sp. Šiška, Kavškova ulica štev. 18
SREČNO VESELO
NOVO LETO
1934
m
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ K.T.D. ♦ LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 6, II. NADSTR.
CRTALNICA IN TVORNICA POSLOV. KNJIG
Srečno novo leto	-
F. KOLLMANN, LJUBLJANA
Zaloga stekla, porcelana, keramike in laboratorskih oprem.
HAVLIČEK FRAN
konces. elektrotehnično podjetje
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 Hotel •Soča«, dvorišče — Telefon it. 3421

-------
шдоигалг
figa
MILJKOV 2IVKO
čevljar
Dev. Mar. v Polju KLUN IVAN
motorno žaganje drv
Vevče št. 16
KLEDE ANDREJ
čevljar
Dev. Mar. v Polju
FRANC JAKOŠ
čevljar
Zg. Kašelj 7
KLEŠNIK IVAN
gostilna in trgovina
Zg. Kašelj
'VODIŠKAR IVAN
trgovec s kolesi
Zg. Zadobrova 13
ČERTALIČ E.
trgovina z meš. blagom
1 Dev. Mar. v Polju
ERNEST ŠUŠTAR
brivski in česalni salon
Dol
STANKO PODBEVŠEK
brivski in frizerski salon Dev. Mar. v Polju 10
TEREZIJA SAVŠEK
restavracija pri postajališču
Dev. Mar. v Polju
SIMON KOVAČ
krojač
Sp. Kašelj 35
Veselo in srečno novo leto že im sem svoiim cenjenim odjemalcem, ter se priporočam
LOJZE GABERŠEK
splošno krojaštvo
Vevče 32 p. D. M. v Polju
MATIJA JERAN
gostilna in trgovina
Beričevo 19 - Dol
BABNIK ADOLF
krojaštvo
Vevče - Dev. Marija v Polju NOVAK A. J.
trgovina z mešanim blagom
Vevče
BENCINA IVAN
gostilna in mesarija
Dev. Marija v Polju 10
ANA GRUM
gostilničarka Studenec št. 9
PATERNOSTER IVAN
mesar
Zalog, Dev. Mar. v Polju
Veselo in srečno novo leto želi
AN2UR FRANC
gostilna pri „FRANCET" Vevče - Dev. Mariia v Polju
Srečno novo leto želi
JANEZ DIMNIK
gostilna pri „Jančet" Dev. Marija v. Polju št. 5
Srečno novo leto želi
TOMŠIČ FRANC
mizarstvo
Zg. Kašelj - Dev. Mar. v Polju
Blagoslovljeno novo leto želi
KRENOS J.
trgovina z meš. blagom, deželnimi pridelki in parna pekarna
Zalog - Dev. Marija v Polju
Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
FRANC RODE
mesar in prekajevalec
Штш w Mi
тжтк
AN2IČ FRANC
meh. delavnica, trgov, s kolesi in avtogen. varenje Sneberie
Dev. Mar. v Polju štev. 1
Srečno in veselo novo leto želi
DIMNIK JAKOB
mesar in gostilničar
Blagoslovljeno novo leto želi
KUHAR MARIJA
gostilničarka
Dev. Marija v Polju
Dev. Marija v Polju
Srečno novo leto želi
Ivan Gartro^
gostilničar in trgovec	ini
Zadobrova - Dev. Mar. Polje
Mnogo zadovoljstva in sreče v novem letu 1934 želi cenj. odjemalcem
NOVAK ZDRAVKO
trgovina pri „Anzarju"
Sp. Kašelj - Dev. Mar. v Polju
MRCINA IGNAC
gostilna in trgovina
Zg. Kašelj
ANDREJ SEVER
Kolarstvo
Vevče - Dev. Mar. v Polju
T
Veselo in srečni) novo leto želi svojim cen). gostom in odjemalcem
HLADNIK ANTON
gostilna in trgovina > mešanim blagom
Dev. Marija v Polju
Zaloga koles najnovejših svetovnih zimink. kromirana inponlklnna. N pr. „Sturia" „Dilr-kopp", ,1'uch" „Waf-fenrad" „Steiier" u.d Kakor tudi quma za Diclklc raznih znamk .Dunlcip", Wredesteln', Scmpcrlt'. ., Pirelli" Michelin" itd ler vse nadomestne dele koles Vsem svojim odlcmal cem se pa nudi shrambu koles kakor tudi zn stalne odjemalce 5 ®/0 Dopusta pri nakupu.
Istotain mehanična delavu ca i e.cktiooogonsko napravo, peč za lakiranje, duco lakiranje ter aulogenovarenje
LOJZE ZAJC
trgovina koles in delov
j! Zg. Kašelj, Zaloška c. 105, p. D. M. v Polju
••••••
•••••••
••••••
•••••
••••
•••
Veselo, srečno novo leto želi svojim gostom
GAŠPERLIN CIRIL
gostilna »FRISKOVC« Dobrunje
FRANC PORENTA
čevljar Bizovik 85 - Dobrunje
LAZAR ANDREJ
b/C	čevljar
Zadvor 63
NANUT ANDREJ
čevljar Bizovik 118- Dobrunje
MIRKO TRTNIK
brivec in frizer Zadvor 14 • Dobrunje
Blagoslovljeno novo leto želi
ALOJZ JANEŽIČ
krojač
Bizovik - Dobrunje
Veselo in srečno novo leto želi
MIHAEL AN21Č
gostilna in mesarija Dobrunje
Blagoslovljeno novo leto želi
ČERNE ANGELA
žaga in mlin na električni .jogon
Fužine 7 - Dobrunje ~-
•••
МД*	Srečno novo leto želi
V DERMASTJA FRANC
gostilna in mesarija
Bizovik - Dobrunje.
Srečno in veselo novo leto želi
ROŽNIK ANTON
podkovski in vozni kovač
Dobrunje 90
Srečno novo leto želi
SVETEK ANTON
gostilna, trgovina in mesarija
Sostro - Dobrunie
Srečno in veselo novo leto želi
MIHA HABIC
trgov, z mešanim blagom in gostilna Sadinja vas 16 - Dobrunie
i Co
g0O°o§
Srečno novo leto želi
M. JANČAR
trgov, z meš. blagom in pekarna Zadvor 67 - Dobrunje
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča
GAŠPER GOLOB, kovač Zadvor - Dobrunje
Veselo in blagoslovljeno leto 1934 želi
vsem svojim gost m in obiskovalcem
JOŽEF AHL1N
gostilna „Tavčarjev dvor" Jezica 66
Blagoslovljeno ter srečno in veselo novo leto želim vsem svojim cenj. odjemalcem in se najtopleje priporočam za nadalina naročila. Z odličnim spoštovanjem
GREG* iRINČIC FRANC
medičar in slaščičar
Ježica
PEKARNA URBANČIČ
v Mali vasi
želi svojim odjemalcem blagoslovljeno ter srečno in veselo novo leto
Blagoslovljeno in veselo novo leto želi vsem prijateljem in cenjenim odjemalcem
IVAN RAMOV2
gostilna in trgovina Stožice
Mnogo blagoslova v novem letu 1934 želi svojim odjemalcem
a »<v
Veselo in srečno novo leto želi vsem obiskovalcem
JOSKO KUNAVER
. gostilna pri Perdanu Savlje-Ježica
Blagoslovljeno in srečno leto 1934 želi svojim odjemalcem
FLERIN KAROL
mesar
Črnuče
Veselo in srečno novo leto želi prijateljem in cenjenim odjemalcem
IVAN JAKIN
parna pekarna Stožice-Ježica
J02EF TERČELJ
trgovec
Savlje 62
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. obiskovalcem
Marjeta Vilfan
gostilna pri »ALEŠU«
Ježica

Blagoslovljeno ter srečno in veselo novo leto 1934 želi svojim gostom obiskovalcem
KAROL DOLE2AL
brivec
Ježica- Stožice - Črnuče
Veselo ter blagoslovljeno leto 1934 želi vsem svojim prijateljem, znancem in cenjenim odjemalcem
IVAN SMERKE
trgovec
Stožice 33 • p. Ježica
Veselo novo leto želi vsem znancem in poslovnim prijateljem
DEČMAN FRANC
posestnik in trgovec z dežel, pridelki
Stožice, p. Ježica
Blagoslovljeno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita
FRANC IN MARJETA DOBNIKAR
mesarija Ježica, podružnica Stožice
Blagoslovljeno in veselo novo leto 1934 želi vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem
Stavbna tvrdka
ERJAVEC
Ježica pri Ljubljani
Hkratu se priporočam vsem onim, ki še nimajo lastnih domov, pa jih nameravajo graditi
SLAVKO OMEJEC
čevljarstvo
Št. Vid 87 nad Ljubljano
Blagoslovljeno novo leto želi tvrdka
SEN K FRANC
mizarstvo
Št. Vid — Trata Srečno novo leto
France Kosmač
zidarsko podjetie
Zg. Gameljne 12 p. Št. Vid n. Ljubljano KARL ŠTRUKELJ
mesarija
Moste, Zaloška cesta 9
Valentin Jager
gostilna in mesarija
Št. Vid 7 nad Ljubljano
i
BOGOMIR DIVJAK
mehanična delavnica in trgovina dvokoles
Maribor, Glavni trg št. 17 IVAN DEŽMAN
steklarstvo Maribor, Vrbanova ul. 2
Vsem naročnikom in inserentom želi blagoslovljeno novo leto
podružnica „Slovenca"
v Mariboru
Koroška cesta 1 in Aleksandrova cesta 6
Veselo in srečno novo leto želi vsem odjemalcem
BEZJAK IVAN, sedlar Maribor, Cvetlična ulica 33
U
i
Ш
•ftj.'*

IVAN IN HELENA KVAS
modistovski salon Maribor, Aleksandrova c. 32
FRANC REICHER
modni atelje Maribor, Tržaška cesta 18
F. SCHOBER
Magdalenska parna pekarna
Maribor, Kralja Petra trg 2 ALOJZIJ PISTOTNIK
krojač za gospode in dame
Maribor, Meljska cesta 15 JUSTIN GUSTINČIČ
mehanična dela, lastna poniklovalnica zavod za emajliranje
Maribor, Tattenbachova ul. 14 A. ROBINŠAK
produkcija čevljev Maribor. Slomškov trg 8
GUSTAV BERNHARD
trgovina s steklom in porcelanom Maribor, Aleksandrova cesta 17 M
BIRTIČ ERNST IN ANA
restavracija pri klavnici Maribor
ADALBERT GUSEL
veležganjarna
izdelovanje likerjev in sadnih sokov
Maribor, Aleksandrova cesta
VILJEM HEINZ
knjigarna in papirnica Maribor
IV. KOVAČ
trgovina s špecerijo in dež. pridelki zaloga krasa in diaslada
Maribor, Frankopanska ul. 15 in Jezdarska ul. 8 in 5
FRANC in ALOJZIJA KREUH
gostilna
Maribor, Aleksandrova c. 79
Restavracija „GRAJSKA KLET"
Grga Dasletič, Maribor
Srečno novo leto želi
vsem svojim gostom in znancem
GOSTILNA SAFARIĆ
Splavarska ulica 5
in mizarstvo IVAN ŠAFARIČ Slovenska 36
Gostilna »MALE BENETKE« JOSIPINA DABRINGER ~ Maribor, Pristan št. 13
A. SPRA.GER
elektrotehnično podjetje Maribor, Kopitarjeva ulica 12
Srečno novo leto voščim vsem svojim odjemalcem in znancem
RAMŠAK JOSIP
sodar
Maribor, Meljska cesta 10
„EXPEDIT"
mednarodn; transporti in skladišče družba z o. z,
Maribor. Cankar eva 26 л Telefon 2411
FRANC KORMANN nasl.
galanterija, pletenine, igrače in drobnine na veliko in drobno
Maribor, Gosposka uiica št. 3
MILOŠ OSET
veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga ter monopolna veleprodaju soli
Maribor, Glavni trg
Al ' }
DOGŠA JOSIP
čevljarski mojster
Maribor, Tržaška c. 3 GOVEDIČ FRANC
čevljarstvo
Maribor, Frankopanova ul. 10 ANTON LINZNER
trgovina z mešanim blagom
Maribor, Meljska c. 31 L LEGAT
trgovina z mešanim blagom
Maribor, Meljska cesta 57 M. TEMF.RL
prediiskarija in ročna dela Maribor, Vetriniska 7
Srečno novo leto "želim vsem cenj. odjemalcem
GENZKER LUDOVIK
'uksus pekarna
Manbor, Meljska e. 23
JOSIP SULIČ
trgovina s čevlji in usriiem lastnega izdelka Maribor, Aleksandrova cesta 30
Srečno novo eto voščim vsem svojim
odje.i.i. Icem in znancem
HORVAT ANTON
mesar	••• -
Maribor, Koroška cesta 15
A. PODLLESSNIG
veletrgovina s papiriem
Maribor, Badlova 7 Telefon št. 2448
ANDREJ HALBWIDI.
Hotei ..Stara pivovarna" Maribor, Jurčičeva ul. 7
': ., ns e. ■■
RAČIČ IVANA
restavracija Gambrinus Maribor, Gregorčičeva ul. 29
„KRISTAL" D. D
tovarne ogledal in brušenega stekla oodružnica: Liubl ana Tyrševa ulica 14
Telefon intcmrban 3075
Centrala: Maribor, Koroška c. 32
Ге1е1оо ioterurban 213* Brzojavi: Kristal Maribor
PAVLA JANČER
restavracija „Pri zamorcu" Maribor, Gosposka ulica
ALOJZ SENICA
kavarna in restavracija
Maribor, 1'attenbachova ul. 5
IVAN KORAŽIJA
železnina
Maribor, Aleksandrova c. 42
IVAN LORBER
slikar
Maribor, Vetrinjska ul. 5
JUGOTEKSTIL
t	d. c o. z.
Maribor
K,'
KARL ROBAUS
pekarna
Maribor, Koroška 24
M. BERDAJS
trgovina z mešanim blagom Maribor, Trg svobode 1
EKSPORTNA HIŠA „LUNA"
lastnik A. Pristernik Maribot, Aleksandrova c. 19
„TRANSPORT"
mednarodni prevozi
Maribor, Aleksandrova c. 57
JOSIP KARNIČNIK
modna trgovina Maribor, Glavni trg 11
GOSTILNA LIPOVŠEK Maribor, Glavni trs
žel: vsem čitateljem „Slovenca' srečno, veselo novo leto!
JUL. WAIGAND nasl. H. KOSI
trgovina z drvmi in premogom, koks, lik. oglje, cement, apao
Maribor, Frančiškanska ul. 11
FERDO BABIČ
stavbeni umet. ključavničar in avtogenično varenje
Maribor, "Židovska ulica 4
IVAN KRAVOS
potni kovčegi, usnjate torbice, nahrbtniki, gamaše itd. Lastna torbarska delavnica
Maribor, Aleksandrova cesta 13
TH. BAUERLE ,
zaloga glasovirjev. popravila in posojevalnica
Maribor, Gosposka ul. 56
ŠTEFAN KOTER
umetno mizarsko podjetje
Maribor, Mlinska ul. 29
RADIO MARIBOR
r. z. z o. z. Glavni trg 1, vogal - drž. most
KAREL PREIS
stanovanjska oprema
Maribor, Gosposka ul. 36
AVG. ŽLAHTIČ
trgovina z mineralnimi olji
Maribor, Grajski trg 1 Telefon 2066 in 2866
Srečno novo leto želi
MAKS PUCHER
modni predmeti za dame in gospode, perilo, platno, belo blago, pletenine in drobno blago
Maribor, Gosposka 19
V. VOŠINEK
trgovina z usnjem Maribor, Koroška cesta 13
HOTEL „MERAN"
I. FRIEDL Maribor, Aleksandrova cesta
Srečno in veselo novo leto
vošči članom in našemu poslovnemu občinstvu
Hranilnica in posojilnica
r. z. z o. z. društva katoliških mojstrov v Mariboru
Srečno, veselo novo leto
želi tvrdka
A. WINDER
tvornica zabojev,
kakor tudi vseh vrst lesnih izdelke
Maribor, Meljska cesta 87
IVAN TRPIN
manufakturna trgovina Maribor, Vetrinjska 17
FRANC GERT
svečama Maribor, Gosposka ulica
J. AL. KOLARIČ
Narodna gostilna, i reje Vlahovič Maribor, Aleksandrova 38
Restavracija pri Glavni počti TEREZIJA PAVLIČ
gostilničarka Maribor, Stolna ulica 10
]os. Tscheligi
pivovarna in žganjarna Maribor, Koroška cesta 2

Ш	IGNAC JAN
Maribor, Glavni trg 23, v novi hiši
ADOLF BERNHARD
I. Mariborska mlekarna Maribor, Aleksandrova cesta 51
VELOPROMET
Anton Antončič Maribor, Slovenska uiica 6
STAUBER MATEVŽ
strugarski mojster Aleksandr 16 MARIBOR Cvetlična ul. 9
ANKA AUER, Maribor, Vetriniska 5 J,
i	trgovina s klobuki	|l
i J želi vsem cenj. odjemalcem veselo novo leto
t	V. WREGG
A. POŽAR
cvetličarna MARIBOR Gosposka 36 Banovinska palača
FRANC NEGER & SIN
tovarna šivalnih strojev in koles • Maribor, Slovenska 29. Prodaj. Vetrinjska 17
\
<» } \
JOSIP ŠIN1GOJ
trgovina z delikatesami
Maribor, Aleksandrova cesta 18
JAKOB LAH
trgovec manulakture
Maribor, Glavni trg 2
MESARIC MATIJA
krojaški mojster
Maribor, Tomšičeva cesta 6
IVO STAUDINGER
pohištvo in stavbeno mizarstvo Maribor, Mlinska 17
trgovina čevljev — J. Waidaherjev nasl,
Maribor, Slovenska ulica 6
RUDOLF STIBERC _
diplom, z zlato kolajno krojaški modni salon za gospode in dame
Maribor, Aleksandrova 27
A. JAKAC
čevljarna Maribor Slovenska 24
N. JAHN
modistinja damskih klobukov na izbiro
Maribor, Stolna ulica 2
IVAN KROIS nasl. ERNEST
čevljarstvo Maribor Koroška 18
MARTIN Z & STRAUSS
trgovina modnega in kratkega blaga Maribor, voga. Gosposke in Glavni trg
SREČKO PIHLAR
manufaklurna trgovina Maribor, Gosposka ulica 5
FELIX SKRABL
manufakturna trgovina
Maribor, Gosposka ulica 11
FRANC CVERL1N
krojaštvo in konfekcija
Maribor, Gosposka ul. 32
»LOLI«
Maribor, Koroška cesta 8
SEMKO KRZNO
j J P. SEMKO. krznar in izdelovatelj čepic Maribor, Gosposka ulica 37
KONRAD MIHELIC
krojaški atelje Maribor, Glavni trg 23
MOTORS SALES d. z o. z.
Garaža: Maribor Frančiškanska ulica 15/17
FRANC FILIPIC
pečar
Maribor, Mlinska ul. 31 JERNEJ FIEDLER
mesar
Glavni trg-Stojnica
JULTJANA HALEKER
gostilna pri 'Framski kapljici« Maribor, Mlinska ulica 15
Vsem ceni. obiskovalcem želi srečno novo leto
GOSTILN A-DELIKATESE
SLAVKO IN JOŽICA FABJAN
Maribor, Aleksandrova cesta
FRANJO ŽEBOT
glavni zastopnik ljublianske »Vzajemne zavarovalnice« in posmrininske zavarovalnice»Karitas«
Maribor, Loška ulica 10 JOSIP TICHY I DRUG
električno podietje želi cenj. odjemalcem srečno, veselo novo leto
Zeleznina LOTZ Maribor
Jurčičeva ulica — Telefon št. 20-01
ANTO
modna
VILIBALD USSAR
splošna čistilnica Maribor
JULIUS CRIPPA
trgovina z delikatesami in vinom Maribor, Slovenska ulica 3
DRAGOTIN ČUTIĆ. vdova
puškar in trgovina s strelivom Maribor, Sloverska uiica 18
ALBERT VICEL
specijalna trgovina s kuhinjsko posodo
Maribor, Gosposka ul. 5
»CVETLICNI DOM« IVAN JEMEC Maribor
ZOR C ANTE
JADRANSKA KLET - MARIBOR
Veselo in srečno novo leto želi
MUNDA ALOJZIJ
splošno mizarstvo ter zaloga krst Maribor, taborska ulica 2
FRANC FTLIPIČ
mesarija
Maribor, Jurčičeva ulica 8
FRANC NOVAK
pohištvo, vložke, tapetništvo in dekoracije Maribor, Koroška cesta 8
VILKO BLATNIK
izdelovanje vseh vrst čevljev
Maribor, Gosposka ul. 1
)N PAŠ
trgovina Maribor, Slovenska ul. 4
IVAN KELBIČ
trgovina z mešanim blagom
Maribor, Meljska cesta 38
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom IJ	ter se obenem priporoča za obilen obisk
§1 Restavracija in kavarna »PROMENADA«, Maribor
JOSIP JAKLIČ, Maribor
špedicija
Carinjenje in mednarodni transporti
JAKOB SENEKOVIČ
slikar in pleskar Maribor, Vojašniška ulica 13 Sprejema in izvršuje vsa slikarska dela po najnižjih cenah.
IVAN ZIVIC SIN IN DRUG
gradbeno podjetje, družba z o. z. Maribor, Smetanova 33 — Telefon št. 22-77
Inž.arh. ]elenec & inž. Šlajmer
gradbeno podjetje in tehnična pisarna d. z o. z. Maribor, Vrazova ulica 11 — Tel. 2212
IDA STICKLER
kavarna Central MARIBOR, Gosposka ulica
JAS i LESJAK
specijalna trgovina za živila
Maribor, Ulica lu. oktobra
ERNEST ZELENKA
zaloga pohištva Maribor, Ulica 10. oktobra
MAKS USSAR
kleparstvo in inštalacija Maribor, Gregorčičeva ulica
FRAC WEILER tnjovina barv
Billerbekov naslednik
Maribor, Gosposka ulica 29
MARIJA VRHUNC
speceri)a, delik tesa in glavno zastopstvo kvasa P. Tesl č Sisak
Maribor, Maistrova ul. 17
ANTON TAVČAR
tovarn . mesnatih izdelkov
Maribor, Jurčičeva ulica
DOLČEK & MARINI
manufakturna trgovina
Maribor, Gosposka ul. 27
Prav srečno in vese'o novo leto želi KLANJŠEK FRANJO Maribor, Glavni trg
FRANC in MARIJA ŽEMLJIC Hotel „OREL"
Maribor, Grajski trg
RUDOLF KIFFMANN
mestni stavbenik
Maribor, Meljska cesta 25
Veletrgovina z vinom
PUGEL & ROSSMANN
MARIBOR
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem in se priporoča za nadalino naklonjenost
Kolodvorska restavracija Zidani most p in hotel „Mariborski dvora v Mariboru | tomo majer	f
MARKO ROSNER
manuiakturna trgovina na veliko
MARIBOR
Slovenska ulica št. 13 — Telefon inter. 22-32
Srečno in veselo novo leto 1934 želi
HERMANN WOGERER
VELEKLAVNICA — TOVARNA KLOBAS, MESNIH IZDELKOV, MASTI IN KONZERV
MARIBOR


KAKO NAJ SI POMAGAMO V LETU 1934
KARITASmar®OR
IV/VIVI 1 јГЛ.\*Ј oroznova ulica 8
seve s polico
KI
ki želi vsem svojim zavarovalcem, fjj zastopnikom in sotrudnikom srečno in blagoslovljeno novo leto!
IVAN PEČAR
drože - kemikalije • parf umerila • foto manufaktura
Maribor, Gosposka ulica 11
FRANJO HORWATH
klepar
Maribor, Aleksandrova 55, Kopitarjeva 5
POLD1 LEBEN - EIG1
damski frizersk' salon
Gosposka 28
IVAN SAFARIČ
mizarski mojster n sodoo zaprisežen
cenilec za splošno obrt
Maribor, Slovenska ulica 36
JOSIP H6FER
trgovina z muzikalijarai, godbenimi insttumenti in gramofoni
J	JAKOB PERHAVEC
J izdelovanje likerjev in desertnih vin m sirupov J	ter žganjehuha
) Maribor, Gosposka ulica štev. 9 Telefon 25-80
i
IVAN SOJČ
kipar in pozlatar Maribor, Razlagova ulica 22
Maribor
KAROL KOCIANČIC
kamuosek
Maribor, Gregorčičeva ulica Ž5
H. EGGER
sedlarstvo, jermenarstvo in torbarstvo
Gosposka ul. 13 Telefon 2615
FRANJO MAJER
manufaktura
Maribor, Glavni trg 9
Turistov ski kruh
ANTON
FEIERTAG	§
pekarna	&
Maribor	%
Betnavska 43	M
Širite „Slovenca
DO

O
VIKTOR MAČEK
trgovina s špccerijo, železnino in manuiakturo
Slovenska Bistrica ANTON MAR1NŠEK
zaloga čevljev lastnega in tovarniškega izdelka Slovenska Bistrica
BRANISLAV MOND1NI
apotekar
Slovenska Bistrica
JOŽEF PAVALEC
slavbeno in pohištveno mizarstvo Slovenska Bistrica
ROPIN KAROL
trgovina Slovenska Bistrica
FRANC SORCNIK
gostilna in mesarija Slovenska Bistrica
K. WUTT, NASL. MAKS ZAFF
trgovina 7. mešanim blagom Slovenska Bistrica
ANTON PENIC
trgovina 7. mešanim blagom
Slovenska Bistrica
KRULC JOSIPINA
hotel Beograd Slovenska Bistrica
FRANJO KAC
trgovina z mešanim blagom Slovenska Bistrica
JKARLPODHRAŠK1
f kleparski mojster ' Slovenska Bistrica
TOPORIS KONRAD
modno krojaštvo Slovenska Bistrica
t
J JURIJ AČKO
i slikar in pleskar
Slovenska Bistrica
JAKOB OBERSNE
gostilna Slovenska Bistrica
IVAN OJCINGER
krojač
Slovenska Bistrica
IVAN ŽURMAN
pekarna slovenska Bistrica
KAROl. PRISTONIK
čevljarski mojster Slovenska Bistrica
M. RASTEIGER
mesar in gostilničar Slovenska Bistrica
FRANC VAVPOTIĆ
pekarna
Slovenska Bistrica
JOSIP PELKO
urar,.
Slovenska Bistrica J
DANIEL OMERZO J
trgovina, veleprodaja J vžigalic	J
Slovenska Bistrica f
ANTON MARĆIČ
usnjar Slovenska Bistrica
FRANC BLAŽEVIC, Konjice
parna pekarna
M SUMER, POI.JĆANE
trgovina z mešanim blagom Dobave doloraitnega peska in gramoza iz lastnih kironolomov
KARL SIMA
trgovina z mešanim blagom
Pekelj-Poljčane
ANTON PETEK
trgovina z mešanim blagom Konjice
ŠUMER MAKS
mesarija Poljčane
HANS ZOTTEL
trgovina z manuiakturo, špecerijo, železnino in deželnimi pridelki
Konjice
PRVO DEL. KONZUMNO DRUŠTVO
registrovana zadruga z omejeno zavezo Prodajalna: Poljčane-Pekel
Gostilna »PLANINSKI DOM<
trgovina, kegljišče
ALOJZIJ FLIS, POLJČANE
ANICA OTOREPEC
trgovina
v
Konjice
L. LAURICH, Konjice
tovarna usnja
FRANC LESJAK
brivski mojster Slovenska Bistrica
JAKOB PAVŠA
sodar
FRANC ERJAVEC }
usnjarna Slovenska Bistrica
IGNAC JEVŠENAK
krojač Konjice
r
I-
ф Slovenska i
Bistrica
*
IVAN ŠTRUCL
pekarna Slovenska Bistrica
t IVO VERHOVNIK
t slikarstvo, pleskarstvo
^ Slovenska Bistrica
ф	Nova vas
*
j FRANC CVAHTE
j čevljarski mojster { »Slovenska Bistrica
FRANC ŠELIH
mizarski mojster
Konjice
BATA
čevlje in usnje
Konjice se priporoča
ANTON NUNČIČ
čevljarstvi
Konjice
Lekarna pri MARIJI POMAGAJ
v Konjicah Mr. Ph. V. Prorazil
IVAN ZURAJ
lesna industrija, trgovina z lesom in deželnimi pridelki
SLOVENSKA BISTRICA
MARTIN SUMER
trgovina c manufakturo, špecerijo, želez nino in deželnimi J pridelki	f
Konjice, Slovenija ^ t
_*
t t
Katarina Bergles '
čevljarstvo Konjice
ŠTEFAN FILIPITSCH
gostilna in mesarija Konjice
t
-
Friderik Topolšek '
trg. z mešanim blagom
Konjice
ĆERIČ. Konjice
foto atelje
K. HASENBuCHEL
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Konjice
:
FRANC HRASTNIK
lesna industrija
KONJICE
Anton Valenčak
trgovina mešanega blaga
Konjice
KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
V KONJICAH
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO želi svojim članom
srečno in blagoslovljeno novo leto Varčnost je pogoj sreče! Svoji k svojim!
OKRAJNA HRANILNICA
V SLOVENSKI BISTRICI
U
Posojilnica v Križevcih
registrovana zadruga 7- neomejeno zavezo
Franc Seršen
veletrgovina
Ljutomer
PETER SENEKA.R
trgovina z mešanim blagom Sv. Trojica v Slovenskih goricah
Srečno in veselo noro leto želim vsem gostom in se priporočam za nadalje
LEOPOLD MATJAŠIC, gostilničar Sv. Lenart v Slovenskih goricah
FRANC WIRTH
trgovina s steklom, porcelanom in barvami Ljutomer
Srečno in zadovoljno novo leto želi vsem članom in vlagateljem
POSOJILNO DRUŠTVO F. V.
Raiffeisen r. z. z n. z. Sv. Lenart v Slovenskih goricah
Blaženo in zadovoljno novo leto želi vaem članom in vlagateljem
POSOJILNICA r. z. z n. z. Sv. Lenart v Slov. goricah
\
Franc Senčar
trgovina mešanega blaga, nakup in razpoši-ijatev jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. — Telefon interurban štev. 3
Mala Nedelja, podr. Ljutomer
Venceslav Viiar
trgovina železnine Ljutomer
MILAN SESSLER
VELETRGOVINA LJUTOMER
Joža Hrastelj
trgovec
v Gornji Radgoni, podružnica SI. Radenci
Jeli vsem svojim odjemalcem ter poslovnim prijateljem
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
Posojilnica v Gornji Radgoni
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Centrala občinskih opekarniških podjetij
v Gornji Radgoni
Srečno veselo novo leto želi tvrdka
NATALIJA TROP, Ormož 112
strojno pletenje Za obilen obisk se toplo priporoča!
RUDOLF PUŠENJAK
trgovina z mešanim blagom Ljutomer
Srečno in zadovoljno novo leto 1934 želi vsem cenjenim odjemalcem
ANTON HRASTELJ
trgovina г mešanim blagom Sv. Lenart v Slovenskih goricah
Terezija Zidarič, Ormož
pletarna
Za obilen obisk se toplo priporoča. Delo solidno. Cene zmerne.
Kletarsko društvo in kletarska gostilna
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ormožu
ŠTEFAN BRODAR
vino en gros ORMOŽ
Telefon interurban 12
FRANJO JURGF.C
parna pekarna Št. Ilj v Slovenskih goricah
JOŽEF MARŠ1K zdraviliška restavracija Slatina Radenci želi vsem cenjenim gostom veselo novo leto!
FRANC in ALOJZIJA DOMANJKO
gostilna Slatina Radenci želi svojim gostom in prijateljem veselo novo loto
IVAN PUHLIN
pekarna
Gornja Radgona FRANC KOROŠEC, ml.
trgovina špecerijskega blaga in železnine
Gornja Radgona Sp. Gris
MARTIN RITONJA
gostilničar "in mesar
v Gornji Radgoni
želi vsem svojim gostom srečno novo leto
v
Širite katoliški tisk!
Okrajna posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljutomeru

Srečno in veselo novo leto!
ALOJZ KRAINZ
LJUTOMER
Hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo pri
Št. Ilju v Slovenskih goricah
RIHARD GERMAN
kroja&ki. mojster Št- Ilj v Slov. goricah
HORVAT MARIJA
gostilna pri »Solncu«
Ormož
STUCL FRANC
cementni izdelki, nagrobni spomeniki
Ormož
Oglašujte v
Slovencu!
I. L. VRACKO
gost lna Gornja Radgona
Dragan Kovačič
urar in zlatar
Ormož
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter se priporoča tudi v naprei za ceniena naročila
lOSIP BAUMAN
veležganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov
St. Ilj v Slovenskih goricah
Mestna hranilnica v Ormožu
Veletrgovina
Ludvik Kuharic
Ormož
E. HIBLER
gostilničar v Gornji Radgoni
želi vsem svojim gostom srečno novo leto
JAKOB HABJANIC
modno krojaštvo
Ormož
TOMAŽ KOSEC
trgovina z mešanim blagom, usnje, manufai -tura, deželni pridelki
Ormož
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V ORMOŽU
STANE CIVIDINI
česalni salon za dame in gospode. Trajno kodranje las, onduliranje, vodno ondulira-nje ter barvanje las z L'Orientol Hennć.
Gornja Radgona
BORIS VESELIC
trgovec in vinogradnik Ormož
RUD^'.F in TONČKA ANDERLIČ
točilnica in delikatesna trgovina Ormož
-Ш
»a
Mnogo sreče in uspeha v novem letu Vam želi
Uprava Zdravilišča Slatina Radenci
Q

FRANC MARCIC
lesna trgovina in kolodvorska restavracija
Slovenjgradec
jlb Turistovski dom Mislinjske po- i k« družnice S. P. D. na Uršlji gori J
m-
Џ	KAREL ROJNIK
да	Slovenjgradec
g	FRANC GREIN
^	oblastno izprašani zidareki moister
jflp]
У-	Slovenjgradec
M£_
i-
g	ANTON KROFI.
r®	koncesionirani tesarski mojster
i
m
s p
m №
m
Sfoffi
Ш
m
m
Ш
Sf№im
i
ii-ш
am

Slovenjgradec
MIHAEL jZAVODNIK
pekarna in trgovina z deželnimi pridelki
Guštan)
Srečno novo ieto vsem cenj. gostom želi HOTEL KOMAUER Meža
JOSIP in MARIJA RIFL
gostilna
Prevalje	, —
Srečno novo 'eto vsem cenj. gostom želi JFRICA EGGER, gostilna AHATZ Prevalje
(.DELAVSKO KONSUMNO DRUŠTVO v Ljubljani r. z. z o. z.
prodajalna Prevalje
( (
l»
0
\
<> \ \
i>
M1MI in FRANC SENICA - VIVAT
gostilna in mesarija
Mežica
Veselo novo leto vsem svojim odjemalcem želi
IVAN SKAZA, Velenje
valjčni mlin
ANTON VALENCAK
trgovina in gostilna
Velenje
FRANC REDNAK
pečarski in lončarski mojster
Velenje
KATARINA POTOČNIK
splošno kro aštvo
Slovcnjgradec
Veselo novo leto želi in se priporoča J FRANC VERDELJ, gostilna
I Šalek-Velenje ф--
t
FRANC MTKEC in MARIJA
trgovina usn;a in vina Slovenjgradec
Hranilnica in posojilnica J
t
pri D. M. na Jezeru v Prevaliah r. z. z n. z.
LEKC .TOŽE
gostilna Šmartno pri Velenju
GOSTILNA CEROVŠEK Šoštanj
Srečno novo leto vsem odjemalcem JOSIP DEŽMAN
čevljarstvo in gostilna
Družmirje-Šoštanj
IVAN PRUSC.H
čevlja rstve Slovenigradec
IVAN SCHMIDT
splošno čevljarstvo Slovenjgradec
IVAN SI EMENIK
čevljar
Ш. Slovenjgradec, Meškova ul. 16
's?
FRANC ZEMLJIČ
tobačna trafika, prodaja smodnika in južnega sadja
Slovenjgradec
KAREL GOLL HOTEL GOLL
Slovenjgradec
ANTON DEBEL JAK
modno krojaštvo Slovenjgradec
IVAN ŠILIH
pekarna Slovenjgradec
FRANC TOPOLNIK
trgovina z mešanim . blagom in konfekcijo '
Slovenjgradec
Vsem cenjenim rosetnikom letne a in zimskega športa žeii iz kraljestva Kralja Matjaža prav veselo novo leto
ULETOVA KOČA NA PECI
PETER in MARIJA LOGAR
rudni ka rest.vracija Polena-Mežica
V, M ROZMAN
trgovina v mešanim blagom Slovenjgradec
MLEKARSKA ZADRUGA za Slovenjgradec in okolico v Slovenjgradcn
registruvami zadruga z omejeno zavezo
FRANC LOBE
tovarna z ■ izdelovanje posoJe in peči
Slovenjgradec
VEKOSLAV VYBORNY
brivski mojster — parfumerija Sloven giadec
Vsem odiemalcem srečno novo leto IOS1P KOZLEVČAR
mesarija in prel.ajevalnica Šoštani
HOTEL "UNION« Šoštanj
IVAN ŠM1G0VC
klobučar Šoštanj
Vsem odiemalcem srečno novo leto ALOJZ ACMAN, Šoštanj
čevljarski mojster
PAVLA LICHTENEGGER
gostilna pri Haukeju Šoštan)
Srečno in veselo novo leto vsem odjemalcem
I. K. PIRMANŠEK
foto atelje in zaloga čevljev Šoštanj
I. K. DETIČEK
trgovina z mešanim blagom in lesom
Pesje-Velenje ALOJZ LENART
brivski salon za dame in gospode
Šoštanj, Prešernov trg 11 VALENTIN ZOLNIR
čevljarstvo Šoštanj
FRANJO GREBENŠEK
splošno čevljarstvo Šoštanj
I. MRAVLJAK
trgovina z mešanim blagom Šoštanj
IVAN GRUBER
trgovina mešanega blaga Šoštanj
MILOŠ KOPUŠAR
trgovina z mešanim blagom
Šoštanj ANTON ČEBUL
čevljarstvo Šoštanj
Srečno novo leto vsem svojim cenj. gostom želi
FRANC. IVANA ZORMAN
točilnica-delikatese
Žalec
ZOFKA PLEVNIK i Avgust Švajger
vinotoč	) ključavničarstvo
Velenje	J Braslovče
I
Ji &
m
§f
i
KRAINC FRANK)
stavbeno in galanterijsko kleparstvo in izdelovanje peči na žagovino Slovenjgradec, Meškova ul. 1, poleg cerkve
ERICH OUNTHER
svečarna
SLOVENJGRADEC
Klobasa & Smolčnik
Slovenjgradec, podružnica: Št. Janž pri Dravogradu
I l'govina : manufaktura, železnina, galanterija, specerija, kolonijalno blago, steklo, porcelan, slike, okvirji Zaloga : portland cementa, petroleja, bencina, koruze, moke i. t. d.
Nakup in prodaja vseh vrst deželnih pridelkov. Izvoz krompirja
FRANC X POTOTSCHN1G
tovarna usnja SLOVENJGRADEC
ANTON LAVRE
trgovec Slovenjgradec
Srečno novo leto želi in se priporoča trgovina usnia in nakup vseh vrst surovih kož
J. JELLENZ, Celje podružnica Slovenjgradec
VEKOSLAV ROTER
modni atelje za dame in gospode
^ Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po solidni ceni. Angleška iazona.
SLOVENJGRADEC
JOSIP LEVOVNIK
čevljar Slovenjgradec
IVAN ROJNIK
trgovina z mešanim blagom Slovenjgradec
HRANILNICA IN POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Slovenjgradec
Veselo, srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
J KOROŠEC
trgovina z mešanim blagom
Gomilsko
Veselo in srečno novo leto želi
Anton Balant
valjčni mlin Preserje-Braslovče
J. PRAH, ČRNA PRI PREVALJAH
gostilna in trgovina z mešanim blagom
JANKO KLUN, PREVALJE
trgovina z mešanim blagom
Hranilnica in posojilnica
v Dravogradu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Okrajna hranilnica
Slovenjgradec
ш
%
1
s
ŠjMS!
3»
m <8
i

4КЧ
tJ
»SLOVENEC«, dne 1. januarja 1934. □ O
M URNI K ANTON
čevljarstvo
Tržič
Cerkvena ulica 27
Radon Florijart
čevljarstvo
Tržič
Anton Stritih
krojač
Tržič
Andrej Roblek
čevljar
Tržič
ANA DORNIK
trgovina z mešanim blagom
Tržič
Danilo Krašovec
trgovina z mešanim blagom
Tržič
D. Franko
manufakurna galanterijska iu modna trgovina
Tržič
Mesar in prekajevalec
Anton Kokalj *
Tržič
BLAŽ JEGLIČ
mesar in prekajevalec
Tržič
JOŽE KOVAČ
avtopodjetje
rp V • y
Lrzic
Jože Kralj
krojač
Tržič
ANA ŠUSTER
šivilja
Tržič, Glavni trg 17 '
Srečno novo leto že'ita cenj, odjemalcem ter se v nadalje priporočata
FR. in TONČKA ZAPLOTNIK
gostilna in trgovina usnja
Križe pri Tržiču POLJANC FRANC ml.
restavracija
"• ' Sebenje pri Tržiču HRIBAR ANTON
splošno mizarstvo
Tržič, Glavni trg 18
DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO r. z. z o. z. v Ljubljani Prodajalna Tržič
Ana Žagar HOTEL „LJUBELJ"
ГГ v . v
1 rzic
A. PERNE
glavna zaloga tobaka
Tržič
CIRIL PROSEN
trgovina z mešanim blagom Za Mošenikora 11	Tržič
MIHAEL GODNOV
brivski in frizerski salon
Tržič
Foto trgovina
KAROL KOŽELJ Tržič
FRANC ALJANCIČ
čevljarstvo
Hušica pri Kovorju p. Križe pri Tržiču
MARTIN SLAPAR
čevljarski mojster
Tržič
LEOPOLD VALJAVEC
modno krojaštvo
Blejska cesta 7	Tržič
FRANC HLADNIK
sedlar, jermenar in izdelovatelj stremen za smuči
Tržič
t
i
IVAN THEUERSCHUH
steklar in trgovina z mešanim blagom tržič
karol dobrin
čevljarstvo
Tržič
FRANC GODNOV
mesar
Tržič
Karel Rueh
trgovina in gostilna
T* v • v
lrzic
Srečno in veselo novo leto vsem cenj. odjemalcem želi
Anton ]eše
izdelovanje in izvoz čevljev
T* v. v
lrzic
VINKO VILFAN \ Oglašujte v
pekarija	i	e
' j »slovencu«
Tržič
Babic Jožef
avtoprevozništvo
Tržič, Ljubeljska cesta 17
■ ' '.,," - V
Srečno novo leto želita vsem obiskovalcem ter se v nadalje priporočata
Franc in Francka Babic, Tržič y
trgovina in gostilna pri »Lojzku« - 4 ----j
t
BRATA VERBIČ	J
Veliko sreče in zdravja v novem letu želi svoiim ceni. naročnikom tvrdka
Konrad Mehle
specialna delavnica smu-ških, lovskih, športnih, kakor tudi anatomičnih in ortopedskih čevliev
T	v	.	v
r z i c
Srečno in veselo novo leto želi
Vladimir Pernuš
autopodjetje
T* v • v
lrzic
RUDOLF in IVANA FEMC
želita vsem cenjenim odiemalcem in gostom srečno in veselo novo leto
•■'.t	тл-ч «".
........ ,....„ tovarna.ujsnja,. ,
Tržič
! Gostilna pri „Mlinarjevem Jožu", Tržič ,frv;V';"г Usnjarska in čevljarska {—-----
i
__j
Rotar Forlunat, Tržič, Glavni Irg 5 J
pekarija	J
f
zadruga
„RUNO"
registrovana zadruga z o. z.
ANTON BELHAR, Tržič
mesar in prekajevalec
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
VIDIC LEOPOLD
mesar in prekajevalcc Tržič, Cerkvena ulica 6 in se za nadalje priporoča , . ■„,.,,
VARŠEK FRANC
konc. mestni zidarski mojster
T v. v / C* I	.. , \
lrzic (Slovenija)
BRULC FRANC
gostilničar pri 'Zlati ribi Kran,
prva gorenjska parna opekarna
ZABRET IN SINOVA
tovarna opeke in lesna trgovina
BOBOVK PRI KRANJU
CYRANSKI STANISLAV	!
f auto-garage, auto-potrebiine, mehanična delavnica t
}	Krani '	\
1_■ ........ ■ 1 X-...-. .__L
J priporoča svojo zalogo zidakov, strešnikov in
rezani mehki les
LOVRO DOLŽAN
trgovina z usnjem in čevlji
Kranj
SCHILLING & COMP.
elektro-instalacijsko podjetje Kranj
MILKA TRILER in KATI PRINCIC
priporočata prodajo zelenjava in južnega sadja
Kranj, stojnica na trgu
VALENTIN ROZMAN
brivnica
ANA URANJEK
prvovrstna ljudska kuhinja za uradništvo. , dijake in delavstvo
Kranj, Rožna ulica 92 IVAN ZUPAN
usnjarna Kranj
Srečno in veselo novo leto želi svojim ■ gostom in se nadal e priporoča
GOSTILNA »BEKSEL« Kranj
PERNUS IVAN
trgovina usnja
Kranj
I' 1»
Kranj
"i:
i "
A. ŠINKOVEC, starejši Kranj 12
M. OGRIZEK	*
trgovina galanterije, modnih pletenin in ročnih del t )	IT---:	f
Kranj
JOS ČERNELIČ
manufaktura
Kranj
Vsem odjemalcem želi srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto
JURIJ POLLAK
strojno mizar tvo
Krani
SINK FRANC
slaščičarna
Kranj

KUMER IVAN
gostilna
Kranj, Savsko predmestje
Tvrdka
Franc Gorjanc
Kranj
želi vsem svojim cenjenim odjema:cem in dobaviteljem
srečno novo leto
RABIČ FRANC, Šenčur pri Kranju
trgovina z usnjem
J. Knific
tovarna za žimo Stražišče pri Kranju
i Ш:
Шк
Ни"
i и
ш
aH &
(M
+M-
Sni*
Њ9 H
s@j
Ш

ШШ
i ш
■ ш
ШЖ 1 lili
J. PUCKO
trgovina šivalnih strojev, radio-aparatov in ostalih potrebščin
Kralja Petra c. 12
LENARDIC STANA
trgovina 7. južnim sadjem in deželnimi pridelki Jesenice
MATKO VOVK
damski iu moški krojač se nadalje pripoioča Jesenice
JANŠA JOŽE
čevljar
Obrtna ul. 24 VERGLES IVAN. ml.
mesarija
Obrtna ul. 20
M
ii
m
ш
A
i
w
m
'п
(V AN LEVICNIK
urar, prodaja ur, srebrnine in zlatnine
Jesenice
BERNIK IVAN
mesar Jesenice
RAZNOŽNIK FRANC
fotoatelje - JESENICE — Gosposvetska 22
POGAČNIK JOSIP
trgovina s čevlji
Jesenice - Ljubno
.мла-
POLJŠAK MARIJA
trgovina in gostilna itd. Jesenice
MIHAEL KOVAČIČ
trgovina z mešanim blagom Jesenice
KLABUS AVGUST
železnina Jesenice
HORVAT in DRUG
žgano slikarstvo
Jesenice (Gorenjsko)
POŽENEL STANKO
pekarija in se nadalie priporoča
Jesenice
ANTON MULEJ
modna čevljarna Jesenice
GOSTIC SREČKO
krojač
JOSIP MIHELAČ
splošno krojaštvo Jesenice
KMETSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
r. z. z n. z. Radovljica
PRA ROTNIK ANTON
parna pekarna Jesenice
TORKAR FRANJA
trgovka Jesenice
MATEVŽ RABIC
tvornica žičnih modrocev in drugih žičnih pletenin
Javornik 66
KARBA FAN1
manuf akt urna trgovina
»Vila Franja« - Jesenice
2ELEZNIK VINKO
moško in damsko krojaštvo Jesenice, Krekov trg 5
URBAR VIKTOR
pleskar Jesenice
KAVČIČ ZDRAVKO
krojaštvo
Krekov trg 3
DEZMAN FRANC
gostilna in mesarija Jesenice
LAVOSLAV PLANINŠCEK
carinsko posredništvo
Jesenice - Gorenjsko
ZAVRL MATEVŽ
mesarija
Javornik
Srečno novo leto želim
vsem cenj. odjemalcem moje trgovine in obiskovalcem kopališča
ČUFER ANDREJ
JESENICE
GOSTILNA »JADRAN«
želi srečno novo eto vsem gostom BRATA MARASOVIC Jesenice
Naznanjam da sem otvoril novo parno pekarno in želim vsem gostom veselo novo leto. Priporoča se GORJANC IGNACIJ, ml. Jesenice, Cerkvena ul. 3
I. delavsko konzumno društvo
s svojimi poslovalnicami na Savi, Javorniku, Dobravi in Bledu želi svojim članom odjemalcem
SREČNO NOVO LETO
Obenem priporočamo nakup špecerije, manu-fakture, galanterije in posode, katero i lago imamo na zalog; v velik' izbiri. Ob sklepu bilance 5%ni popust na blagu rednim plač
nikom. Ne zamudite prilike. Delež znaSa Din 25'—, pristopnina Din 1'—.
ROZMAN ANGELA
strojno pletilstvo Obrtna ulica Л
RAKOVC IVAN
brivski in damski salon
JESENICE in se nadalje priporoča
RUDOLl' ARH
konfekcija
Jesenice, Kralia Petra c. 12
JURI in JELA LASAN
gostilna
Ciril Metodova 7
in se nadalje priporoča
BAJZELJ CIRIL
Veselo in zadovoljno novo leto želi vsem cenjenim gostom in prijateljem
DORI V. PIRMAN
brivec
Jesenice - Javornik
A. M. LEGAT
tovarniška restavracija
JAKOB HRIBAR
splošno ključavničarstvo Industrijska 1
ROJS FRANC
avtotaksi Jesenice
mesar Jesenice
REGOVC JERICA
trgovina z mešanim blagom Obrtna ulica ll
VAVPOTIC FRANC
sedlarstvo in tapetništvo Jesenice
HROVAT IGNACU
mesar
Jesenice
Srečno in veselo novo leto želi
JOŽA POGAČNIK, kroiaški mojster Radovljica
Izdeluje obleke po angleški in francoski modi ter ima vedno v zalogi vsakovrstno češko in angleško blago Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost
FRANC BENEDIČIC
modno krojaštvo — JAVORNIK — Gorenjsko
ROZMAN JUSTI, Jesenice
foto-trgovina - parfumerija
Vsem cenj. odjemalcem in prijateljem za blogohotno naklonjenost v preteklem letu iskrena hvala. Priporočam se za obilni obisk in naročila tudi za napre, ŽELIM VESfcLO IN SREČNO NOVO LETO I
RADOSLAV DOLINAR, Jesenice
trgovina z raznovrstnim blagom
Leskove Marija gostilna Slov. Javorpik
Eksportna slaščičarna
PAVLA ARNEZ
Obrtniška -
IVAN ZVEZDA
krojač in konfekcija Jesenice-Fužine Gorenjsko
VERGLES IVAN st.
mesarija
Cankarjeva 6
NIKOLAVCIC ANTON
kolodvorska trafika
Jesenice
MARKEZ VALENTIN
gostilna in trgovina CANKARJEVA 11
BREGANT JOŽEF
damsko in moško krojaštvo SL. JAVORNIK 42
UDIR PAVLE
krojač SLOV. JAVORNIK
Veselo novo leto želi in se nadalje priporoča
IVAN CERNE, modno krojaštvo SI. Javornik
PAVEL SEDEJ
umetni mlin Javornik, Gorenjsko
Strojno mizarstvo
JOSIP VENGAR Javornik
TREVN VENCL
mizarstvo Slov. Javornik
TREVN IVAN
trgovina Slov. Javornik
KOSMAČ FRANC
modno krojaštvo
SI. Javornik KOBAL JERNEJ
vozn in podkovni kovač
Si. Javornik 174
BERNOT FRIDO
manufakt. galanterija konfekcija
Koroška Bela
LUKAN FILIP
mesar Koroška Bela
GOSPODARSKA ZADRUGA
Koroška Bela
Kunslelj Franc, Bled
trgovina z železnino, koiesi, zimsko-sportnimi potrebščinami in raznovrstnimi stroji, splošno ključavničarstvo, mehanična delavnica.
Zastopstva: SKF krogljični ležaji, Dur-kopp, Torpedo kolesa, elektromotorji
Podružnica „SLOVENCA" Jesenice
vsem cenjenim naročnikom inserentom m prijateljem
ŠIRITE KATOLIŠKI TISK
Srečno novo leto želi ccajcnim odjemalcem in obiskovalcem kina ALBIN IZLAKAR trgovec, zvočni kino — Bled
MOHORIČ ANTON
delavnica Ljubno — trgovine: Jesenice, Gosposvetska c. 1 in Liubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizei)
ter se cenjenim odjemalcem še nadalje priporoča s čevlji ročnega izdelka
tetet ШШ i
PROSTOVOLJNE GASILSKE ČETE TRBOVELJSKE KOTLINE
želijo vsem podpornikom in prijateljem gasilstva srečno novo leto
Trbovlje I, Trbovlje II, Klek in Sv. Katarina
KLANČNIK NEŽA
gostilna pri Škratu
Trbovlje
ZADRUŽNA KNJIGARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v Trbovljah
DRUŠTVENI DOM
Trbovlje
Gradbeno podjetje // Graditelj
ROČAK & COMP. družba z o. z. — TRBOVLJE
KNAFLIC PANKRACIJ
mlinar
Trbovlje
KOZINA KARL
slaščičarna Trbovlje
ALBIN TRATNIK
mesarija Trbovlje
KOVAČ DRAGO
mesar in prekaievalec
Trbovlje
ŠPORN FRANC
splošno kleparstvo
Vode — Trbovlje
FRANKO JULKA CERAR
gostilna
Litija
želita cenj. gostom srečno Novo lelo
Rudolf Zrimšek
brivec za gospode in dame
Litija
Franc Dobravec
dimnikar
Litija
želi srečno Novo leto 1934
Kukenberg Andrej gostilna in čevljarstvo TRBOVLJE
HUTAR MAKS
brivski salon Trbovlje
PEPCA PLAZNIK
gostilna Volaj
Trbovlje
BERGER ANA
gostilna
OMAHEN JOŽE
gostilna Dimnik
	skoberne ; anton 1 splošno krojaštvo | TRBOVLJE
1 1 LEOPOLD KNOL ; modno krojaštvo	
Litija želi svojim odjemalcem veselo Novo leto	; zupan 1 marija
	1 gostilna
	f
Veselo novo leto!
ELSNER IVANA
trgov, in hotel Čikago
mesarija Trbovlje
Litija
! PUST RUDOLF	
i po domače Spanc — Gostilna in	mesarija
j Trbovlje	
MILOŠ ŠKERBIC	
krojaštvo in manufaktura za dame	in gospode
j Trbovlje	
Andrej Vodičar (
krojaštvo
^	Litija
Vsem odjemalcem veselo Novo leto
f	Marija Tramte
J	šivilja
^	Hrastnik }
*
POVŠE FANF
gostilna Trbovlje
FOTO ATELJE WEISS
Trbovlje
Razpotnik Jože gostilna
Dobra in cenena dolenjska vina
TRBOVLJE
Srečno novo leto!
Dekoracijski in sobni slikar
Švagelj
Trbovlje
Gomboc Amalija
rudniška gostilna VODE - TRBOVLJE
KLANČIŠAR MICI
gostilna Klek Trbovlje
ANTON PAVLENČ
mizar za stavbe in pohištvo
Trbovlje II
BRICELJ MARTIN
splošno krojaštvo Trbovlje
Klenovšek Marija
in Raimund gostilna in kleparstvo TRBOVLJE
Vo včko Dominik
splošno krojaštvo Hrastnik
Brata Rebov
splošno čevljarstvo
_Hrastnik J
i
Lisac Dragotin
brivski salon Hrastnik
Vertačnik Martin čevljar HRASTNIK
Senica Kari
mesar Hrastnik
Logar Kari
gostilna Hrastnik
Filipovič Franc
brivski salon
Hrastnik
Cimerman Štefan klobučarstvo TRBOVLJE
Bauerheim Peter splošno mizarstvo HRASTNIK
BIRTIČ SLAVKO
gostilničar in mesar Hrastnik
Kurnik Ivan
splošno mizarstvo Hrastnik
Eržen Franc
gostilničar Hrastnik
Zupan Ernest
trgovina z mešanim blagom
Hrastnik
ALOJZIJ LOGAR
posestnik, gostilničar in mesar Hrastnik
LOGAR IVAN
gostilna in trgovina pri kemični tovarni
Hrastnik BOHINC FILIP
strojno mizarstvo
Hrastnik
I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO
v Ljubljani r z. z o. z.
Prodajalna: TRBOVLJE (I
KRANER HANS
gostilna »Klek« Trbovlje
Herzog Miha
avtopodjetje Hrastnik
Delavska £ hranilnica in posojilnica Hrastnik
Janko Arnšek
krojač
Trbovlje delavnica Hrastnik
Konzumna zadruga Hrastnik
Bantan Josip
gostilna Hrastnik
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Trbovljah
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
PODJETJE HAUK
Trbovlje
PLEVČAK J02E
mesarija in prekajevalnica Trbovlje
ERNEST KERSIČ
mesarija
Loke 434 — Trbovlje
LESJAK IVAN
gostilna
Loke 434 — Trbovlje
MEDVEŠEK ANTON
splošno krojaštvo Trbovlje
Elektro-tehnično podjetje telelonski in radio oddelek
J. KLENOVŠEK Trbovlje I., (Zadrž. elektr.)
PODLOGER MARIJA
mesarija Trbovlje
RADEJ DRAGO
trgovina z mešanim blagom
Trbovlje
Kmetijska nakupovalna in prodajna zadruga Dol pri Hrastniku priporoča svojo trgovino in gostilno
VOJKO JELA ŠRIBAR, restavraciia »Pošta«
želita vsem cenjenim gostom srečno in veselo Novo leto ter se priporočata za nadaljno naklonjenost
JOSIP BORIŠEK - LITIJA . « gostdna, mesarija in izdelovanje mesnih izdelkov
želi vsem svojim odjemalcem veselo Novo leto Veselo novo leto I
LEBINGER HINKO - LITIJA
trgovec
Andrej in Marija Mahkovec
trgovina — Litija
I. delavsko konzumno društvo
r. z. z o. z. v Ljubljani Prodajalna Trbovlie-Vode
BENEDEK FRANC
trgovina z mešanim blagom Hrastnik
BAUERHEIM PAVEL
trgovina z mešanim blagom Hrastnik
KOLENC FRANC
gostilna
Dol
LUDOVIK MEDVED
gostilničar
Sv. Peter — Zidani most
Veselo in srečno novo leto želi
Anton Lindner, Litija
mesarija in gostilna
Veselo novo leto želi
ZINKA GRADiŠEK, gostilna »Zadruga« Šmartno pri Litiji
MIHA KOREN
specij. delavnica zlatih verižic in zapestnic vseh vrst in fazon ter najmodernejše bijouterije
trbovlje ii
L udska gospodarska zadruga v Zagonu
želi
srečno novo leto vsem svojim odjemalcem
Vsem cenj. posetnikom in abonentom obeh mojih brivnic iskreno želim srečno in veselo Novo leto!
IVAN VODOPIVEC. brivec ZIDANI MOST
LEOPOLD D0LANC
mesar v Zagorju želi srečno novo leto vsem svojim odiemalcem
Ljudska
hranilnica in posojilnica
v Zagorju
želi srečno novo leto vsem svojim članom in vlagateljem
Svojim cenj. strankam želi srečno novo leto
PA1DASCH GUSTAV
frizer za danie in gospode Brežice
ŠTEFAN in REZKA KOŠIR, Zagorje
posestnik in mesar želita srečno novo leto vsem svojim odjemalcem
Javna L;udska kuhinja v Zagorju
želi srečno novo leto vsem svojim gostom
ALOJZ in JUSTI KITZ
parna pekarna in trgovina Zagorje-Toplice želita srečno novo leto vsem svojim odjemalcem
MIRKO KOPRIVC
posestnik in gostilničar v Zagonu želi vsem svojim gostom srečno novo leto
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
GRACAR FRANC
modno krojaštvo za dame in gospode VIDEM PRI KRŠKEM.
Veselo in srečno novo leto želi
JOSIP POCIVALŠEK
trgovina z mešanim blagom — KRŠKO
JULCKA VERBIC
trgovina
Sevnica ob Savi
MIHAEL ŽMAVC
trgovina z meš. blagom in deželnimi pridelki Rajhenburg
JOS. KRIVEC
trgovina manufakture, špecerije ter nakup dež. pridelkov KRŠKO OB SAVI
Oglašujte v »SLOVENCU«
Srečno novo leto želi
ČUČNIK KAROL
mizar — Krško
Srečno novo leto želi
JANKO ŠTRUBELJ
urar - KRŠKO
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
FRANJA KRIEGER-DOLINŠEK sodavičarstvo — Krško
FRANC ROSTAHAR
trafika
Rajhenburg ob Savi
VANETIC FRANC
gostilna in pekarna Rajhenburg
JOSIP HOLY
dipl. lasničar, brivec in frizer za dame Brežice
ШШж i itolite ter dfefe ®®»ita
S Srečno in veselo novo leto želi
JULIJ SEMRL, modno krojaštvo
P| Ljubljana, Kolodvorska ul. 26
Srečno novo leto želiva vsem prijateljem !|f in znancem ter naznanjava, da otvoriva Q	z novim letom staroznano
Ц gostilno Kramar, Dolenjska c.5
5®	ter se vljudno priporočava.
HI	TONE in MICI REJC.
Blagoslovlieno in veselo novo leto želita vsem poslovnim prijateljem in odiemalcem
Rudolf in Ivanka Vidmar
zaloga in trgovina manufakture Dunaiska cesta - Ljubljana
jjjjji	Veselo novo leto želi
fej	Žitnik Rudolf
jk>i	splošno kleparstvo
instalacija strelovodov, strešne izolacije
W	Liubljana, Ambrožev trg 9
g® Blagoslovljeno in srečno novo leto želi
i	A. Gofzl ded.
Ljubljana, Tyrševa cesta 17 mm	(poleg kavarne »Evropa«!
OKVIRJI naimodernejše oblike, izdelovanje JgjJČ lesenih lestencev (lustrov), vsakovrstna pozlati čenja in popravila. Popravila in naprava oltarjev
Veselo novo leto 1934
želi svojim cenjenim odjemalcem
Leveč Franc
gostilna in mesarija
Ljubljana Šolski drevored — Dunajska cesta
Prav srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim gostom ter se za naklonjenost v nadalje priporoča
Buffet-vinarna
„Resljev hram" MARIJA VIDMAR Ljubljana, Slomškova ulica 9
IGNAC RESETIC
krojaški salon za gospode in dame
Liubhana, Ma«arvkova 14/1 palača »Grafike«
Srečno in veselo novo leto želi
LOVRO PIČMAN
vodovodna instalacija — centralna kurjava
Ljubljana, Ilirska ulica 15
Telefon 2911
Veselo in srečno novo leto želi in se priporoča
JELKO JOŽE
parna pekarna
Ljubljana, Tyrševa (Dunajska cesta]
VINKO POŽAR
pekarija
Moste pri Liubljani
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
IVAN RODE
mesar
Novi Vodmat — Zelena jama
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam in se priporoča
JAKOB TRAMPUS IN SINOVA
stavbeno mizarstvo
Dravlje 125
Srečno novo leto želi vsem cenj, naročnikom
FRANC KOSEC, Mengeš
tesarstvo
Srečno in veselo novo leto želiva vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
FRANC IN FRANCKA HUDNIK
mesarija in prekajevalnica
Ježica - Stožice
Pričakujeva novo leto z najboljšo postrežbo in največjo izbiro
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
FRANC ZALETEL, Št.Vidu nad Ljub.
veležganjarna
Srečno in veselo novo leto želi
FRANC BABIC, kroiač Škofja Loka
RUDOLF LINKE
autopodjetje
Škofja Loka MATEVŽ ERŽEN
autopodjetnik
Gorenja vas-Škofja Loka-Kolodvor
Srečno novo leto želi Autopodjetje OTO RAVNIHAR Ljubljana-Škofja Loka
JOŽE in MARIJA HAFNER
gostilna in trgovina z lesom
Škofja Loka
želita vsem obiskovalcem srečno novo leto in se toplo priporočata
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
ANDREJ KROŠELJ
pekarna Škofja Loka
Srečno novo leto družina
1ANEZIC
trgovsko vrtnarstvo
Mengeš
Brata SRECNIK
čevljarstvo
Tržič
TOPORIŠ JOŽE
krojač in brezalkoholna gostilna
Tržič
Srečno in veselo novo leto želi vsem ceni. naročnikom
KAROL GREGORC
zidarski mojster
Mengeš 36
Vsem kolesarjem želi srečno novo lelo
JANKO OBLAK mehanik — Vrhnika
in naznanja da izvršuje emajliranje koles z ognjem za 100 Din v vseh barvah.
BRATA MARKIC
ključavničarstvo
Tržič
LOJZE ZALETEL
čevljarstvo Tržič
Brivski in frizerski salon
»ANGELI«
Tržič
JOŽE JAMNIK
splošno mizarstvo
Škofja Loka 5
Srečno in veselo novo leto želi
JOŽE ERŽEN, Škofja Loka
autopodjetje - taksi
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odiemalcem
FRANC ZALAZNIK, tapetnik in dekorater Št. Vid nad Ljubljano
ter se priporočam za nadaljna naročila, katera bom izvršil točno, solidno in po nizki ceni
VESELO IN SREČNO
NOVO LETO
želi vsem svojim cenjenim odiemalcem, prijatel;em in znancem
IVAN OGRIN
VINSKA VELETRGOVINA LAVRCA pri LJUBLJANI
Vsem cenjenim od emalcem uliudno sporočam, da sem prevzela staroznano
trgovino A. Cešnovar
v Kolodvorski ulici
ter se za nadaljno naklonjenost priporočam.
Obenem želim vsem srečno, blagoslovljeno novo leto
A CEŠNOVAR NASL.
BOGATAJ FRANCKA
trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA. KOLODVORSKA UL.33
FRANC
GOSTILNA
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
J. PETERNELJ
strojno mizarstvo
Škofja Loka, Grajska pot 9
Srečno novo leto želi vsem svojim cenj odjemalcem tvrdka
Joško Veber
trgovina z lesom, ogljem in meš. blagom
Škofja Loka, kolodvor — Teieton 9
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
FRANC KONČAN
splošno ključavničarstvo
Domžale
in CILKA BRENCIC
N ŽGANJARNA NA VRHNIKI
želita svojim odjemalcem in gostom srečno novo leto
Veliko sreče in blagoslova v letu 1934
želi poslovnim prijateljem in znancem ter se priporoča
ŠTEBE ANTON
tesarstvo Moste, pošta Komenda
Srečno in veselo novo leto 1934 želi vsem svoilm cenj. odjemalcem
MARTIN MALI, Domžale
auto-duko ličanje in splošno tapetništvo
Veselo in srečno novo leto želi vsem
VINKO FLERIN
mlin ta. izdelavo ješprenja, ješprenjčka ter •jdove in ržene moke
Ihan pri Domžalah
VINKO M0LLER
trgovina z vinom DOMŽALE
i! '	4
\ Hranilnica in posojilnica Ц
Kamnik — Šutna
■ ■ —
Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom
Franc Oset, restavracija, Domžale
ter se cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča. Sobe za tujce na razpolago. Solidne cene.
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
trgovina
Josip Senica, Domžale
Srečno in veselo novo leto vsem svojim cenjenim prijateljem in odjemalcem želi
»	• ,"*. r .
Anton Miiller
vinska trgovina in gostilna
v Stobu, Domžale
Tvrdka
M. ZARGI
Kamnik
Anton Stergar
trgovec
Kamnik
JOSIP JANKO
urar
Kamnik, Šutna
L
V*em svojim cenjenim odjemalcem želim najsrečnejše novo leto
IVAN KURALT, valjčni mlin DOMŽALE
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
GRILC & CO.
čevljarska industrija
Novo mesto Srečno novo leto želi
GUTMAN FRANC
krojač
Novo mesto
Auto-taxa
DOLMOVIC IVAN
Telefon št. S ali 15 Novo mesto
MARIJA KASTELIC
trgovina z mešanim blagom Novo mesto, Breg 14
JOSIP KOS
trgovina s papirjem -— Novo mesto
Srečno novo leto želi
< FILIP KAVČIČ
hotel „KOKLIČ" — Novo mesto

VENCELJ ŠKEDELJ
kolarstvo in izdelovanje smuči Novo mesto — Kandija
KNAFLIČ & MIRTIČ
ključavničarstvo in yodovodne inštalacije Novo mesto
Srečno novo leto želi
FRANC PELKO
krojač in trgovec — Novo mesto * '
Srečno novo leto želi
Ii Anton Koncilja \
J	mesar in prekajevalec
|!	Novo mesto
Ji .ter se cenjenemu občinstvu priporoča
t	'__L
Jernej Sitar
i Nova specijalna delavnica za boljše pohištvo
J	Smihel - Novo mesto
' \ Nudim Vam najboljše, najsolidnejše in najmo-,	dernejše, v vezani in masivni izdelavi.
JOSIP WINDISCHER
hotelir in mesar Kandija - Novo mesto
I. PICEK
trgovina z železnino in špecerijo Novo mesto
TRGOVINA
GOSTILNA „PRI ŠTEMBURJU"
Jože Zurc Kandija —\ Novo mesto
FRANJO KASTELIC
KANDIJA - NOVO MESTO
Veselo in srečno novo leto 1934
t - ' ' ':> :
Vsem
svojim cenjenim odjemalcem
Srečno in veselo novo leto želi
„NOVOBOR"
splošna industrijska d. d.
Ljubljana - Novo mesto
želi srečnejše novo leto špecerijska in delikatesna trgovina
10SIP KOBE
Novo mesto

J. KRAJEC NAS L.
Knjigarna - Knjigoveznica -Tiskarna
NOVO MESTO
Podružnica „SLOVENCA" Novo mesto
ALFONZ OBLAK -
špecerijska in galanterijska trgovina Kraljeviča Petra trg, Novo mesto
JULIJ KOBE
manufakturna trgovina Novo mesto
METLA" trgovsko industrijska družba - NOVO MESTO
УУ
RADO PREGRAD
industrija umetnih cvetlic Podčetrtek — Dravska banovina
V. NEMEC
krojaški mojster Šoštani
IVAN SENICA
trgovina z mešanim blagom
Šoštanj
Srečno in veselo novo leto vsem podpornim članom
PEVSKI ODSEK INDUS'1 RUSKE GASILSKE ČETE TOVARNE VOSCHNAGG, ŠOŠTANJ
Veselo novo leto želi vsem odjemalcem
ALOJZ PRINCIC, Laško
trafika in trgovina z južnim sadjem pri mostu
Vinko Kukovec
stavbno podjetje, tesarski mojster, trgovina z lesom in parna žaga
CELJE - LAVA
GOSTILNA IN LETOVIŠČE LOGAR
V LOGARJEVI DOLINI, P. SOLČAVA
želi vsem svojim cenj. in dragim prijateljem in obiskovalcem prav veselo in sreče polno novo leto. — Za obilni obisk se zahvaljuje m se vsem letoviščarjem Logarjeve doline toplo priporoča tudi za bodoče
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in dajalcem
LUDOVIK KRŽISNIK
Rajhenburg
trgovina z usniem in čevljarskimi potrebščinami - Nakup in prodaja vseh vrst surovih kož
Veselo in srečno novo leto želi
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA .. , Braslovče
VIKTOR KREFL
krojaški mojster
Braslovče
Veselo in srečno novo leto želi. vsem svojim cenjenim odjemalcem in se še nadalje priporoča tvrdka
IVAN MEKE Središče ob Dravi
Srečno in veselo novo leto želi
Ljudska hranilnica in posojilnica
v Braslovčah
DRAGO BERNARD
frizer za dame in gospode — Trajna in vodna ondulacija
Laško 46
*	želi vsem veselo novo leto 1934.
ii	.	11 i i	i	- .i M.
Srečno novo leto želi svojim cenjenim naročnikom
V. BAUMGARTNER
krojač v Cretu (pri mestnem pokopališču) Celje
Zahvaljujem se vsem meščanom, ki so me letos počastili z izkazanim zaupaniem. Priporočam se še drugim. Prepričajte se in ostali boste stalen oaroimk
./i flPiiti >4. «■).-.•
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
IVAN MARTINCIČ
trgovina z mešanim blagom Celje, Mariborska cesta 7
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
KARL GOR1ČAR vdova, Celie
knjigarna, umetnine in muzikalije, zaloga papirja in pisalnih potrebščin
Veselo in srečno novo leto želi vsem ceni. odjemalcem
IVAN RAVNIKAR
trgovina s špecerijskim, kolonijalnim blagom in barvami CELJE, Kralja Petra cesta
Buffet-Restavraciia »Na-Na«
želi vsem cenjenim gostom srečno in veselo novo leto
KATI VAJT
CELJE, Kralja Petra cesta
Srečno in veselo novo leto vsem svojim cenj. od emalcem želi
ŠAFAR SLAVKO
trg. specerijc-koloniale Celje, Kralja Petra cesta
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim obiskovalcem in se priporoča
ANTON ROBEK
gostilna »Branibor« Celje, Kralja Petra cesta
Srečno in veselo Novo leto želi vsem svo im cenjenim odjemalcem in se priporoča špeceriiska trgovina
VEKOSLAV BORNSEK Celje, Prešernova ulica 8
ит| Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom
Gostilna pri »Ange. u« CELJE, Prešernova »lica 20
KNAFL1C ANGELA
Srečno novo leto želi
FRANJO DOLŽAN
galanterijsko in stavbno kleparstvo koncesijoniran' vodovodni instalater
Celje, Za kresijo
Srečno in veselo novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem
KRELL JOSIP
trgovina smučarskih in športnih potrebščin
Celje, Kralja Petra cesta
Veselo in srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi
A. PONGRAČIČ
strojno pletarstvo
Celje, Gosposka ulica 2
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
FRANC JAKŠE
trgovina z mešanim blagom
Celje, Ljubljanska cesta
PODRUŽNICA: Cesta na grad
F. S. LUKAS
Liker, brandy, rum žganje, malinovec---na veliko
Celje

Veselo novo leto 1934 Foto-atelje
ANTON URŠIČ
Laško
Veselo in srečno novo leto vsem svojim cenjenim strankam želi
ANTON ORAZEM
krojaški mojster
Celje, Gledališka ulica
<
Veselo in srečno novo leto vsem svo im cenjenim odjemalcem in strankam
FRANC E..VOSNJAK
parna pekarna
Celje, Kralja Petra cesta
Gledališki irizer za dame in gospode
R. GROBELN1K Celje
Centrala: Glavni trg 17. Filiala: »Higtea« polej5 hotela Evrqpe Trajna ondulacija itd. Kopalnica, t'edikura
Srečno novo leto želi
ALOJZ DROFENIK
CELJE
ANTON LEČNTK
.re, zlato, srebro, optika
Ceiie
Srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem in strankam želi
FR. L KULLICH
kamnoseški mojster
Celie, Aškerčeva ulica
Veselo in srečno novo leto želi
INKRET LEO
instalater vodovodnih sanitetnih naprav ter centralnih kurjav
Celje, Dečkov trg 2
Svojim cemenim odjemalcem želim v novem :etu mnogo sreče in se priporočam
IVAN MASTNAK
konfekcijska in manufakturna irgovina in izdelovalnima oblek
Celje Kralja Petra cesta 15
Veselo novo 'eto želi
Hranilnica in posojilnica v Laškem
reg. zadruga z neora. zavezo
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim odjema lcem
FR VEHOVAR
tovarna pohištVa
Celje, Kersnikova ulica
Srečno in veselo novo leto želita
MIHA in KRISTINA KUS
gostilna — restavracija
Celje, Glavni trg
MS!	Veselo in srečno novo 'eto žeh tvrdka
||	ANION HOhBAUEk
JA^š	trgovina ? usnjem in vseh čevljarskih potrebščin
fej	ter pogonsk h lermenov. I^deiov^n e aktovk, ročnih torbic >n raznih potovalnih kovčkov
m
№9
Cel)e, Gosposka ulica 7
g
m
Ш
ш
m
i

m
FOTO-PELIKAN
CELJE
želi vsem svojim cenj. strankam veselo novo leto
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča
JOSIP JAGODIC
špecerija in železnina
Gubčeva ul. CELJE Glavni trg
m
m
tm
Џ №
Srečno in veselo novo leto želi
Ivan Rebek
tovarna tehtnic
CELJE
ALEKSANDER OBAL
trgovina z mešanim blagom Laško
Srečno novo eto želi HOTEL »SAVINJA« Laško
Modn;. trgovina
L. PU1AN
tel. št. 70 Celie
Srečno in blagoslovljeno novo leto želita vsem svoiim članom zadrugi
KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA v Mozirju GOSPODARSKA ZADRUGA v Mozir)u
Veselo in srečno novo leto želi vsem svoiim cenj. odjemalcem
IVAN KNECHTL
krznar, trg.
Celje, Slomškov trg 1
Veselo novo leto želi
HOTEL POSTA" Celje
Ve selo in srečno novo leto želita svoj ni od|emalcen
BRATA SUMER
manufakturna trgovina CELJE, Prešernova ul. 15 nasnrut nemške cerkve
Veselo novo leto želi vsem gostom gostilna in mesarija
Emil in Ana Perdih
Laško
Srečno novo leto vsem svojim cenj. strankam žeh
ALOJZIJ PLANKL
Celje. Aleksandrova ulica 3
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim Jgj ceni. odiemalcem in se priporoča
VINCENC J ANIC Celje
Pekarna Gosposka ul>ca Gostilna, Babno
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam in se priporoča
BERNHARD GLOBOCN1K
stavbeno in umetno ključavničarstva
Cel)e, Matija Gubčeva ulica
Obilo sreče v novem letu 1934 želi svojim cenjenim odjemalcem manulakturna in modna trgovina
FRANC DOBOVICNIK
Celje
Industrija prešitih odej in perila
LJUDSKA POSOJILNICA
r. z. z n. z.
v Celju
želi vsem svojim klijentom in poslovnim prijateljem blagoslovljeno in uspehov bogato novo ieto
Srečno in veselo novo leto želi j|
DROGERIJA
i „SANITAS"
Celje - Ljubljana - Trbovlje
Srečno in veselo novo leto vsem svojim obiskovalcem
KAVARNA
»MERKUR«
Celje, Krekov trg 5
Moderno urejena kavarna, vsi večji tu-in inozemski časopisi na razpolago, lep senčnat vrt. Dnevno dunajski zajtrk, obstoječ iz kave, masla, medu. lajca in kruha samo 8 Din. Novo preureiena igralnica z biljardno sobo. Ob sredah, sobotah in nedeljah koncert.
Veselo in srečno novo 'eto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se priporoča
FR. JOST
trgovina drv in premoga
Celje, Razlagova ulica
Srečno ir veselo novo leto želi
Kavarna „EVROPA"
lastnica Helena Krušič Celje. Kralja Petra cesta

MOHORJEVA! TISKARNA
r. z. z o. z.
Celju
GOLOGRANC KONRAD
mestni stavbenik
Celje
I
i
i SP
i
Knjigarna - Knjigoveznic« т
i
1 Ш
m

v/,/2