TRGOVSKI LIST časopis %a trgovino, Industrijo In obrt. -».M.«-— «■ II' I ———M— ■—■—■■—■■■IM IM——M. ■—IH.I...II I ' ' ' Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev 235. »eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958, LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 21. februarja 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 23. Ljubljanski proračun za leto 1929. Piva stran proračuna, to so izdatki, je pač sestavljena z jako rahlo roko in so se v teh nenavadno težkih prilikah za kapital in denar dvignili izdatki v rednem proračunu od 42,000.000 Din na 49.000.000 ter v izrednem proračunu od 24.000.000 na 31,000.000 Din okroglo, pa smo nadalje utrdili, da je nameravano na račun dolgov, čijih stanje koncem leta je okroglo 71,000.000 Din, v leta 1929 najeti novega posojila v znesku 19.000.000 Din. Na drugi plati proračuna pa je videti, da je proračun v svojih postavkah glede kritja sestavljen tako, da se ne more govoriti o proračunu pokritja, marveč kvečjemu o osnutku in smernicah proračuna ali o gradivu za proračun pokritja za leto 1929, ker je glede naklad na direktne davke postavljena v račun samo globalna vsota vseh dohodkov iz doklad na direktne davke, ne da bi bilo v podrobnem, kakor je potrebno, zapisano, koliko znaša ključ za posamezne vire teh doklad po bazi za vsako teh doklad. Glede naklad na indirektne davke, glede takozvanih trošarin manjka potrebne jasnosti in točnosti v številkah, kajti ne more zadoščati samo navedba zneska pri odiozni nakladi, kakor je uvoznina in zlasti ne more tistemu, ki hoče govoriti o proračunu, biti mogoče, da si ustvari mnenje glede takozvane naklade na luksuzne predmete, ki se uvažajo, kajti ta predlog je popoloma neizdelan in se postavlja samo neka številka, ne da bi bilo mogoče niti tistemu, ki bo plačal, niti tistemu, ki bo jemal, napraviti si potrebno sodbo. Iz proračuna, ki je razgrnjen, je razvidno, kakšne predmete naj zadene nameravana luksuzna naklada, v kakšnem obsegu in v kateri meri. V takih prilikah je sodba o zmagljivosti in primernosti, odnosno o pravilnosti proračuna, v kolikor naj bo definitivni predlog za plenum za leto 1929, za interesente nemogoča. To pa tembolj, ker manjkajo podatki o tem, kaj v resnici pomeni za mestne dohodke dohodek iz mestnih podjetij, kakor je elektrarna, vodovod, plinarna, zastavljalnica. Nikakor ni pritrditi stališču, da je smatrati navedene naprave za podjetja zase, ki ne prihajajo dalje za mesto pri prora čunu v poštev, to pa že zategadelj ne, ker so elektrika in voda in tudi pokop v Ljubljani dragi, pa je položaj tak, da je podlaga za vodovodno naklado, kakor tudi za kanalsko pristojbino postala večja in donosnejša ter je na drugi strani vsled gostejše električne mreže in naraslega števila potrošnikov visoki sta-lež električne cene vendar treba podvreči jako resnemu pretehtu. Po našem mnenju je treba iskali izhoda iz gospodarske reve in stiske, v kateri je mestna občina, predvsem na ta način, da se zmanjšajo njeni izdatki in da se stopi odločno na pot varčnosti. Tu je ključ situacije. Ako pa posamezni oddelki mestne uprave predložijo celo vrsto zahtev, katerim ne bomo — absolutno sojeno — odrekali stvarne upravičenosti in tudi ne gotove potrebe, pa se potem strnejo tč vrste brez dovolj gostega cedila, narastejo seveda velikanske vsote in nastajajo lepi načrti za stvari, ki so v gotovem pogledu potrebne, ali vendar ne nepogrešne v časih zadrege in največje težave za davke in za najetje denarja. Tistemu, ki proučuje proračun v želji izboljšanja položaja, je prva dolžnost, da izreče in poudari potrebo največje varčnosti in kirurgično trde roke za brisanje količkaj pogrešnih naprav. Napačno je — gospodarsko sojeno— zbrati velik in lep buket’ izdat- kov, iskati potem s težavo in s trudom j pokritje za njega, ki vsekakor presega za mnogo mejo zmagljivosti in znoslji-vosti naše Ljubljane in končno — tako ali tako — sestaviti predloge za to pokritje. Ko pa pride tisti, ki naj ocenja, mu potem reči vnaprej: Kar vidiš izdatkov, to stoji. Če s pokritjem nisi zadovoljen v sedanji obliki, ponudi mi drugačno. To je, gospodarsko sojeno, popolnoma krivo in pogrešeno, pa je v današnjih časih, ki so resni v resnici in v dejstvih, ne samo v krilatih besedah, stopiti na pot varčnosti, preudarnosti in skrbnega obračanja denarja, kajti čas je, da prenehajo mlini mleli tako hitro kakor so mleli v mestni občini zadnja leta, ako nočemo priti po tej strmini, ki je prestrma postala, v zagato, ki predstavlja v privatnem gospodarstvu polom, v občem gospodarstvu pa katastrofo. Prenehati mora načelo, da je tisti najbolj bister, ki zna za delanje dolgov dobiti največ novih virov, pa makar po takih cenah, kakor je bilo zadnje čase o njih čuti. To stališče je stališče preudarnosti in navadne gospodarnosti vseh slojev in ne samo gospodarskih krogov. C e pa kdo, si žele ljudje, ki imajo v Ljubljani hiše, trgovine, obrti, industrije, pisarne in jih želijo povečati, povzdige in gospodarskega napredka naše Ljubljane v vsakem pogledu, radu-jejo se takega napredka, ali to samo v primeru, da je ta gospodarska povzdiga in tako napredovanje naše Ljubljane doseženo po zdravi poti, strah jih pa mora navdajati, ako se tako hitro množe zelo dragi dolgovi in tako hitro naraščajo bremena kakor se to vidi zadnia leta, kajti tak napredek je na trhlih temeljih in na črvivih nosilcih, pa se mora tako gospodarstvo pokazati kot sovražno resničnemu zdravemu napredku. Rok za vlaganje pridobninskih prijav doteka! Rok za vlaganje prijav za pridob-nino za leto 1929 poteče koncem tekočega meseca. Zato je važno za marsikoga, da si je na jasnem, kakšne posledice ga čakajo, ako prijave ne vloži, odnosno kako se ubrani teh posledic, ako iz tehtnih razlogov ne more vložiti prijave v določenem roku. Ce davčni zavezanec ne predloži davčne prijave v občem predpisanem roku(za pridobnino za leto 1929 v mesecu februarju t. 1.) ali v roku, podaljšanem po členu 4. zakona, ali če predloži nepopolno prijavo, ali če predloži ne dovolj popolnjeno prijavo, se mu odmeri davek brez njegovega sodelovanja in sicer po podatkih, ki so davčnemu odboru na razpolago. Davčni odbor ali davčno oblastvo pa sme zahtevati tudi naknadno predložitev prijave od zavezanca, ki je ni izročil pravočasno. Rok za predlaganje takih prijav ne sme biti krajši nego osem dni. Posledicam uradne odmere na podlagi razpoložljivih podatkov zapade pa tudi davčni zavezanec, ki vloži prijavo, ako ne predloži s prijavo vred ali vsaj naknadno po načinu knjigovodstva začetnega in končnega inventarja, odnosno bilance in računa izgube in dobička. Vendar pa tudi tak davkoplačevalec zapade uradni odmeri, ako se davčni odbor prepriča, da podatki in računi niso verodostojni ali da so računi sestavljeni iz neredno vodenih trgovskih knjig. Ker se trgovske knjige pri nas tako, kakor to zahteva davčni zakon, le redko vodijo, bodo davčni odbori pretežni večini davkoplačevalcev odmerili davek itak na podlagi uradnih pripomočkov, med katere spada tudi prijava davkoplačevalca, ki nima rednega enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva. • Kljub temu, da se davkoplačevalcu, ki ne predloži prijave, odmeri davek brez njegovega sodelovanja, ne izgubi tak davkoplačevalec pravice, da prisostvuje seji davčnega odbora sam ali njegov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik. Poleg uradne odmere zadene davkoplačevalca, ki ne predloži prijave, odnosno zadosti ne opraviči prekoračenega roka, še poseben kazenski davek, ki znaša 3% osnovnega davka. Ako ne vloži prijave niti na uradni poziv v roku 8 dni, se kazenski davek poviša na 10%. Da se teh posledic ubranijo, naj davkoplačevalci, katerim iz posebno tehtnih razlogv ne bo mogoče vložiti prijave, prosijo za podaljšanje roka. Ako davkoplačevalec prekorači rok največ za 15 dni, nima prekoračitev zakonskih posledic, ako se obenem s predloženo prijavo prekoračitev opraviči s posebno tehtnimi razlogi. V tem primeru mu torej ni treba niti vlagati prošnje za podaljšanje roka. JUGOSLAVIJA IN GRČIJA TER .SOLUN. Zadnjič smo pisali o izgradbi pristanišča v Solunu. Danes beremo, da se bo vprašanje našega pasu v pristanišču in vprašanje železnice Dževdželija—Solun rešilo na način, da vladarske pravice Grčije pri tein ne bi nič trpele. Knjige v Solun prihajajočih jugoslovanskih ladij naj podpiše grški pristaniški kapitan. Železniška služba v jugoslovanskem pasu naj bo avtonomna, torej neodvisna od uprave jugoslovanskih državnih železnic. Tranzitno blago drugih držav ne sme iti preko jugoslovanskega pasu. Jugoslovanski trgovini dovoljene ugodnosti. so čisto tehniške narave in ne morejo biti povod za spore. V dobro poučenih .krogih, so omenja, da bo protokol o tem važnem vprašanju podpisan v najbližjem času. Na ta način bi bilo to vprašanje, ki se vleče kot jara kačat, vendar enkrat rešeno in bi prišlo i dnevnega reda. Primerjaj češkoslovaški pas v Hamburgu. POLOVIČNA VOZNINA ZA LJUBLJAN SKI VELESEJEM. Prometni minister g. dr. Korošec je podpisal odlok, s katerim se dovoljuje posetnikom IX. Ljubljanskega mednarodnega velesejma, ki se vrši od 30. maja do 9. junija t. 1., polovična voznina v Ljubljano in nazaj. EKSPORTNA KONTROLA. Na seji beograjske zveze izvoznikov so razpravljali o načrtu spremembe pravil. Zveza naj napravi za posamezne eksportne predmete (žitarice, sadje, živino itd.) avtonomne sekcije, in vsaka sekcija naj si osnuje lasten kontrolni urad. Kontrolni uradi naj bi bili sestavljeni iz članov zveze in iz strokovnjakov ter naj bi neodvisno od obstoječih zakonov prevzeli signiranje vseh eks-portnih blagovnih vrst, da dvignejo njih kvaliteto. Vse te kontrolne uvedbe naj dobijo pozneje zakonit temelj. Ing. R. Z. Pooblaščeni inženjer|I in arhitekti ter koncesijonlranf gradbeni obrtniki. Glavna uprava inženjerskih komor v Beogradu je po časopisnih vesteh predložila ministrstvu za gradbe načrt uredbe o enotni regulaciji gradbenega obrtništva za celo državo, ki jo bo minister za gradbe na osnovi pooblastila v čl. 217. finančnega zakona za 1927/28. leto predpisal sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. Po tem načrtu naj bi bil delokrog posebno stavbnikov in zidarskih mojstrov napram njihovim dosedanjim pravicam omejen, kar je pri njih povzročilo do gotove mere utemeljeno razburjenje. Zato je potrebno, da se razmerje med pooblaščenimi inženjerji in arhitekti ter koncesijoniranimi gradbenimi obrtniki objektivno presodi. Že leta 1924. je bil urejen delokrog pooblaščenih inženjerjev in arhitektov s tozadevno uredbo z zakonita močjo ter 1. 1926. s pripadajočim pravilnikom. Kakor obično pri naših prilikah, je bilo tudi vprašanje glede projektiranja in izvrševanja raznih zgradb in tehničnih naprav s to ured-bo samo enostransko in zato polovičarsko rešeno, ker se ni obenem izdala ravnotako potrebna nova uredba o gradbenih obrtnikih. Neprijetne posledice te nepopolne rešitve se kažejo sedaj v tem, da se tako inženjerji kakor gradbeni obrtniki pritožujejo, da segajo eden drugemu v njegov, delokrog. V Sloveniji in Dalmaciji kakor v Bosni in Hercegovini velja danes še stari avstrijski zakon z dne 26. decembra 1893. o uredbi dopuščenih gradbenih obrtov. Resnica je, da je ta zakon danes po 35 letih zastafel. Oso-bito glede stavbnikov in zidarskih, mojstrov ne odgovarja današnjemu tehničnemu napredku, ker oni z ozi-t rom na od njih zahtevano teoretično predizobrazbo niso več v stanu samostojno projektirati razne modeme tehnične konstrukcije. Omenjene naj bodo samo konstrukcije v armiranem betonu, katere so bile 1. 1893., ko je bil izdan gorenji zakon, še čisto nepoznane in ki so danes posebno pri večjih in monumentalnih zgradbah tako komplicirane, da jih zamore projektirati samo visokošolsko izobraženi inženjer. Pa tudi pri izvrševanju teh konstrukcij je treba polnega umevanja teoretične plati, ker je uporabljeni materijal ukoriščen intenzivno in ga je treba zato točno tako razvrstiti in izdelati, kakor to zahteva statični račun. Doba nekdaj polnovrednih »Baumeistrov; je pač minila. Zanje je bila pretežno merodajna in zadostna empirična izobrazba s primerno prakso. Kot primer naj bodo* navedene samo kupole, ki so se izza starega Rima pa do nedavnega časa gradile po istih načelih, danes se pa konstruirajo že skoro izključno iz armiranega betona. Iz pravkar obrazloženega sledi, daje zakon iz I. 1893. zastarel. Tehnični napredek, ki se ne da vkjeniti V mrtve paragrafe, je šel pač preko njega. Zato je bilo že davrio potrebno, da bi se ta zakon novim razmeram primerno noveliral na ta način, da bi se posameznim gradbenim obrtnikom predpisali novi pogoji oziroriia določil delokrog v njihovi izobrazbi, primernem obsegu. Kakor mora všai' gospodar, da si ohrani konkurenčno-zmožnost, slediti tehničnemu napred- Iku ter po potrebi sproti modernizirati svoj obrat, ravnotako bi morala tudi zakonodaja slediti izp-em!»nic-nim tehničnim in gospodarskim prilikam. Žalibog jo v tem slučaju zakonodaja odpovedala in je upravičen očitek, da so se v to poklicana pravniška mesta zakasnela. lt*ri tej priliki naj bo ugotovljeno, f\a so gradbeni obrtniki našemu gospodarstvu iz ekonomskih in praktičnih razlogov s lej koprc j neobliodno potrebni in da bi bilo . z ozirom na vsestranski tehnični napredek v njihov krog pritegniti še druge sorodne obrtnike in to. na primer predvsem elektrotehnike, kakor pri sodiščih ni treba vedno advokata in bolničarji mnoge zdravniške posle brez zdravnika opravljajo, ravnotako ni treba pri vsaki zgradbi ali tehnični napravi inžerijerja. Zato pa je treba točno določili mejo, do katere sega delokrog gradbenih obrtnikov in preko katere je treba ;pooblaščenih inženjerjev. Ta opredelitev je absolutno potrebna, ker ne gre samo za pravice inženjerjev in. arhitektov na eni ter gradbenih obrtnikov na drugi strani, temveč tudi za koristi naročnikov — gradbenih gospodarjev, kar je gotovo v javnem interesu. Ureditev delokroga gradi enih obrtnikov ,ie nujna in se da brez vsega rešiti na osnovi že navedenega pooblastila. Če je centralna uprava in-ženjerskih komor predložila svoje tozadevne predloge pristojnemu ministrstvu za gradbe, je s tem storila samo svojo zakonito dolžnost, da varuje interese svojih članov. S tem pa seveda ni rečeno, da so ti predlogi v polnem obsegu upravičeni. Stvar gradbenih obrtnikov je, da ravnotako store potrebne korake pri pristojnem ministrstvu za trgovino in in--dustrijo. Pri tem važnem vprašanju je pač treba sodelovanja vseh prizadetih krogov in tudi ostalih tehničnih strokovnjakov poleg pravnikov, •ker le na ta način je podano jamstvo, da bo izdana taka nova uredba o gradbenih obrtnikih, ki bo vsestransko zadovoljila. Za soglasje med stanovi. Prejeli smo in objavljamo: N c:: • ljubljanski dnevnik piše o indeksnih les: k ah in pr le na podlagi primerjanja teh sie\ i .v 'o res dobrih strokovnjakov, dalje tudi . ■ .stvo, da nismo imeli nobenih statističnih podatkov na razpolago, upravo j a p,-e . orno in počasno. Dostikrat je a še neuspehe zakrivilo tudi premalo p Stenja in tudi premalo upoštevanja ;... 'podarskih interesov. Da se zavaruje in pospeši razvoj industrije in obrti, jima je treba mnogo nege in vzgoje, kar se da doseči z zaščitno carino. Da je pri nas zaščita industrije neobhodno potrebna, je pač več kot jasno in to iz dvojnih vidikov. Prvič moramo vsaj za sedaj privabiti tujo industrijo, ki običajno več zahteva kot domača. Investicije danes na novo se snujoče industrije so dokaj dražje kot one v sosednih državah, kjer so investicije podjetij amortizirane ter imajo velike kapitalne rezerve, ki se morejo zadovoljiti z nizkim obrestovanjeni in imajo iz-vežbano in dobro usposobljeno pomožno osebje. S tem pa, da se naša industrija dviga, pridemo do tega, da bodo dobili naši delavci doma kruha in da bodemo plasirali doma naše agrarne pridelke. Odvisnost od tujega trga obojestransko •pada iu trgovska bilanca se drži v ravnovesju. Kako neumestno je zato pisa-renje, češ, kmet mora svojo produkcijo dvigniti in to tudi z ogromnimi in dragimi investicijami. Kako to, če se trgi že danes otepajo naših agrarnih proizvodov. Spomnimo se samo težav in neuspehov pri trgovskih pogajanjih s Češkoslovaško in neugodne pogodbe z Nemško Avstrijo in to samo radi zahtev tamešnjih agrarnih zastopnikov. Ne bom negiral, da je indeks cen za tekstilne izdelke res visok, pa odpraviti carino na te izdelke, ki znaša v mnogih primerih celo čez 50% od vrednosti blaga, za sedaj pač ne bi bilo svetovati, ako-ravuo zaenkrat krijemo samo M potrebščine iii moramo 75% še uvažati. Zaščitna carina ima tu eminentno vzgojen namen in mi vidimo, kako vsako leto rastejo nove tekstilne tovarne, ki dajejo kmečkemu naraščaju možnost trajnega zaslužka. Oprava zaščitne carine bi pa pomenila, da bodo tisti moment stotine naših delavcev na cesti, ko jih gre že sedaj preko 10.000 iz Slovenije za kruhom v tujino. Popolnoma neutemeljen pa je tudi očitek, da je vrednost delnic pri nas narastki od I. 1925 za 80%. Vzemite n. pr. 1. 1926, ko so bili papirji na vrhuncu. Naj tu omenim le vrednost delnic naših štirih najprominentnejših industrij: Delnice Trboveljske premogokovne družbe: leta 1926 Din 1100’—, danes Din •180-.—. Kranjske industrijske: I. 1926 dinarjev 2800’—, danes 288. Papirnice Vevče leta 1926 Din 250'—, danes Din 120'—. Tovarne za dušik, Ruše: leta 1926 Din 560'—, danes Din 256. Danes se sploh vsak brani industrijskih papirjev. Člankar piše tudi, da sita oblastna odbora v Ljubljani in Mariboru imela namen pomagati kmetu. Mogoče je to res, v kolikor se to tiče oblastnega odbora ljubljanske oblasti, toda tudi to pomoč bi se Je malo poznalo, saj oblast po svojem zakonitem delokrogu pravzaprav niti ne more mnogo doseči. Kdor količkaj pozna naše razmere, mora vendar priznati, da bi morala edino prava politika Slovenije stremeti za tem, da se čimbolj industrializira, že vspričo geografske naše lege, vodnih sil, naše podjetnosti, dobre delavske moči, bogastva na lesu, ogromnega in razvitega obrtništva in z ozirom na to, da imamo v državi bogate kraje za zemeljske pridelke in možnost plasiranja naših industrijskih izdelkov. Kdor ima res dobro voljo in hoče v tem težkem času pomagati državi in narodu, naj usmeri vse svoje delovanje za tem, da pride do mirnega in uspešnega sodelovanja in medsebojnega (izpopolnjevanja vseh stanov. Vsako beganje po časopisih nam pa mnogo več škoduje kot koristi. RAZSTAVE IN SEJMI. Mednarodni semenj v Metzu se vrši od 27. junija do 15. julija 1929. Sejma s« udeležijo podjetja iz vseh držav z vzorci poljedelskih in industrijskih produktov ter zanimivostmi iz tujskega prometa. PO SVETU. * Glede cene soli je finančni minister potrdil sklep monopolne uprave, ki jo takole dol a: kamena sol ! i() Din, mineralna sol briketi rana 160 Din; mineralna sol zmleta 110 Din, morska sol 'bela 160 Din, si s a 1-1!) Din. Premoga v Avstrijo jc izvozil« Jugoslavija v preteklem letu 32.000 ton. Avstrijska industrija je porabila lani vsled večje produkcije 10% več premoga kot v letu 1927. Vstop v mednarodno donavsko komisijo sta zahtevali Nemčija in Grčija in so jima ga tudi soglasno dovolili. Reorganizacijo rumunskega telefonskega omrežja hoče izvesti neka švedska bančna skupina in je slavila romunski vladi tozadevne ponudbe. Vse občine na deželi naj bi dobile telefonsko zvezo. Ogrski mlini so najeli pri inozemskih lxančnih skupinah za dva milijona dolarjev kratkoročnih posojil. Grški državni dolgovi so znašali dne 30. novembra lanskega leta skoraj 37 milijard drahem. O dividendah dunajskih bank beremo, da bodo letos v splošnem na isti višini kot so bile lani. Belgijska družba umetne svile Tubize bo v nasprotju s prejšnjimi poročili vendarle izplačala nekaj dividende. O dobičku angleške družbe Courtaulds in o njeni dividendi glej poseben člančič. V podpiranje zasebnostavbnega gibanja v Rusiji je ruski finančni komisariat odobril izdajo posojila v znesku 7'A milijona rubljev. Kredite bodo dali za dobo 15 let. Zasebne osebe morajo 50 % stavbnih stroškov spraviti same skupaj. Piva v Avstriji so zvarili v 1. 1927/28 v 135 pivovarnah 5,250.000 hi, leto prej 5,210.000 hektolitrov. Uvozno carino na pšenico je znižala albanska vlada od 20 na 3 zlate franke. Znižanje velja do nove žetve. Britanska industrijska razstava se vrši te dni, od 18. februarja do 1. marca, v Londonu in Birminghamu. Olki.skovaId dobijo angleški vizum zastonj. Mednarodni vzorčni N«j<>in y Frankfurtu a./M. se vrši v mesecu aprilu. Dogovor o ureditvi grških dolgov je Coolidge podpisal. Grška bo plačala Ameriki v teku 62 let 18,125.000 dolarjev. Hkrati je dobila dovoljenje, da najame novo posojilo v znesku 12,167,000 dolarjev. Avtomobilno podjetje Fiat bo razdelilo za lansko leto dividendo 12 '/< %, toliko kot leta 1927. Izvoz industrijskih strojev iz U. S. A. je dosegel lani rekordni znesek 209‘4 milijonov dolarjev, za 25 milijonov več kot leta 1927. Največji znesek, 35'7 milijona dolarjev, imajo stroji za rudarstvo in petrolejstvo; nato pa za kovin-stvo, 34-1 milijonov dolarjev. Bodočnost nemških efektnih borz ocenjuje banka Arnhold kot ugodno. Po dolgi dobi nervoznosti in bojazni je nastopilo pomirjenje in so se pojavili tudi že inozemski interesenti za nemške delnice. Gospodarsko sodelovanje Male antante se bo javilo najprvo na polju transportnega prometa, v drugi vrsti se bodo posvetovali delegati o izgradbi prometa po Donavi. Češkoslovaška Narodna banka je imela lani 86-8 milijonov Kč čistega dobička proti 50-1 milijonom Kč v 1. 1927. Čisti dobiček znaša 21 % delniške glavnice, leto prej 12 %. Dividenda je 8*1 odstotna ali 275 Kč (255). Rezerve so se pomnožile za 45 milijonov Kč. Premoženje bank v U. S. A., ki jih je 7636, je znašalo na koncu lanskega leta okoli 305 milijard dolarjev. Lani se je pomnožilo za ca. dve milijardi. Predor pod Kanalom bo stal okoli 700 milijonov mark; na leto se bo peljalo skozi ca. 2,500.000 oseb. Rastlina, ki daje nadomestilo aa kavčuk. Edison je dopolnil te dni 82. leto svoje starosti in je seznanil ob tej priliki javnost z novim odkritjem. Gre za rastlino, zelišču podobno, koje sok daje uporabljivo nadomestilo za kavčuk. Rastlino lahko sejemo kot pšenico ali drugo žito, a ni treba vsako leto sejati, ker ostane korenina več let pri življenju. O takih rastlinah kot nadomestilih za kavčuk smo v zadnjem čar-su opotovano brali. Traten vir dohodkov Raspeičuje v kraljevini SHS Pran Ksav. Letnik, Maribor, Cankarjeva 26 nudi prodala r MAGGIiavih izdelkov za juhe, KONOPLJA V VOJVODINI. V trgovini s konopljo v Vojvodini je nastopi! popoln zastoj, kar ima v prvi vrsti vzrok v pomanjkanju blaga; zaloge iz decembra in januarja so bile v treh tednih <>!adko prodane. Za to pa, kar je •še ostalo, zalil* vajo producenti tako abnormni no visoko ceno, da jih sedaj pač ne bodo megli prodati. Trenutno ni nobenega upanja, da bi se trg poživil, a tudi za pozneje si ne delajo posebnega upanja. OBTOK KOVANEGA DENARJA V ITALIJI. 31. decembra 1928 je bil v Italiji izkazan sledeči obtok kovanega denarja: srebrnih novcev po 20 lir je bilo 190-3 milijonov lir, po 10 lir pa 5552 milijonov, po 5 lir za 541 milijonov; ni k 1 jas ti li novcev po 2 liri za 199-3 milijonov ti c, po 1 liro za 151 '7 milijonov, po 50 cen-tesimov za 37-7, po 20 eentesimov 51'6 milijonov lir; bronastih novcev po 10 eentesimov za 30 milijonov in po 5 cen-lesimov za 15’6 milijonov lir. ZUNANJA TRGOVINA FRANCIJE PASIVNA. Francoska trgovska bilanca preteklega leta kaže nazadovanje izvoza od 55 milijard frankov na 51*3, kar je zlasti posledica manjšega izvoza surovin. — Vrednost uvoza se je dvignila od 53 milijard frankov na 53 K'. Leta 1927 je bila bilanca za skoraj dve milijardi frankov aktivna, lani pa je bila za dobri dve milijardi frankov pasivna. GENERAL ELECTRIC V RUSIJI SII1o že, da se pogaja velika ameriška družba General Electric z rusko vlado glede raznih naprav v Rusiji, do zneska 25 milijonov dolarjev. Sedaj stvari dozorevajo. Stroje bodo dobavili deloma v Ameriki, deloma v Nemčiji, deloma pa tudi že v sovjetskih ruskih tovarnah. Med novimi zgradbami omenjajo zlasti velikansko elektrarno. Ponudbe sta stavili Rusom tudi International Combinations Co. in Metro Vi-*kers Co. SREDSTVA ANGLEŠKIH VELEBANK. Skupni seznam peterih angleških ve-lebank nam pravi, da imajo 631) milijonov funtov glavnice in 52-4 milijonov rezerv; hranilne vloge znašajo 1666 milijonov funtov; leta 1927 so narasle za '2*3 %, lani pa za 4 %. V blagajnah je bilo na koncu preteklega decembra ~07'6 milijonov funtov ali 12*5 % vlog, pri drugih, bankah je bilo naloženih ?i5-8 milijonov ali 3-9 % vlog. Kratkoročni denar je bil izkazan s ca. 140 milijoni, v menicah je bilo 231 milijonov. V listinah je bilo na koncu leta naloženih 208-9 milijonov funtov. Predujmi tr-Sovini^ industriji in zasebnikom so znašali 8(8-8 milijonov funtov ali 52*7 % \ log, torej nad polovico vlog. Bančna poslopja itd. so navedena v zaključnih bilancah z 31'4 milijoni funtov vrednosti. TRGOVSKI URAD V U. S. A. O GOSPODARSKEM POLOŽAJU V EVROPI. Ameriški trgovski urad pravi glede Francije, da se je kupčija pomnožila in poživila. Splošni gospodarski položaj je zadovoljiv. GJede Nemčije pravi, da se je položaj njene industrije v začetku leta izboljšal, a se je pozneje vsled davčnih bremen, podraženja denarja itd. poslabšal. Mezde so se sicer nekoliko dvignile, a brezposelnost je še zmeraj zelo velika. REFORMA RUMUNSKEGA RUDARSKEGA PRAVA. Rumunska vlada se bavi z načrti glede reforme rudarskega prava; odpravijo naj se zapreke, ki so doslej ovirale udejstvovanje inozemskega kapitala v rumunski petrolejski industriji. Vprašanje dodelitve novih petrolejskih koncesij hočejo urediti na ta način, da se v nasprotju z dosedanjim običajem zajamči vsem domačim in inozemskim družbam enako postopanje. Posestnikom petrolejskih koncesij bodo zagotovili njih pravice. Teden na Ljubljanski borzi Devizno tržišče. V prešlem tednu je bil devizni promet ua Ljubljanski borzi znatno slabši cd predzadnjega (18-3 milj. Din) in je dosegel komaj 14-16 milijona dinarjev. Zaključkov je bilo največ v devizah Dunaj, Curih, Trst in London, manje v devizah Berlin, Praha ter Newyork. Malenkostno potrebo v devizah Amsterdam in Pariš je tudi sedaj krila izključno Narodna banka. Največ privatnega blaga je bilo ponudenega in zaključenega v devizi Trst, oziroma Milano, potem nekaj Londona in Dunaja. Tudi tokrat je bila v glavnem potrebna intervencija Narodne banke, ki pa je glede devize Dunaj na zadnjem borznem sestanku objavila, da vsled tehničnih ovir ne more staviti za nekaj dni na razpolago devize Dunaj in čeprav je bilo zlasti po tej devizi veliko povpraševanje, privatnega blaga pa nobenega. Da pa tej potrebi po možnosti odpomore, je Narodna banka izjavila, da je pripravljena izdajati bankam namesto devize Dunaj kako drugo devizo, ki jim bolje konvenira. Tečaji so proti koncu tedna nekoliko popustili, tako devize Trst, Pariz in Amsterdam; nasprotno pa se je Newyork nekoliko okrepil in le tečaj Prage in Berlina je ostal neizpremenjen. Sicer pa so se tudi pri ostalih devizah opazile le malenkostne tečajne razlike. Efektno tržišče. Vladalo je kot v prošlem tednu popolno mrtvilo. Brez zanimanja in zaključkov. V notacijah Uidi ni zaznamovati nikakih sprememb. žitno tržišče. Početkom minulega tedna je Chicago prinesel za tri točke višje cene pri plenici in je ostala do sredi tedna tendenca trdna; proti koncu tedna pa je cena zopet za dve točki popustila. Pri nas niso imele te' varijacije cen nobenega upliva in so ostale cene celi teden nespremenjene, tako pri pšenici, kakor pri moki. Edino cene pri koruzi so malenkostno nazadovale z ozirom na slab odjem. Pšenico je prodajala samo druga roka, ker producent sam svojega blaga še vedno vsled mraza ni pripeljal na trg. Vsled slabih prometnih razmer je postalo povpraševanje po moki živah-j nejše, ker je nastopila bojazen, da bodo ! zaloge kmalu izčrpane, ako ne bo zadostnega dovoza moke iz Bačke, 'la bojazen je postala prazen strah, ker so se medtem prometne prilike izboljšale in menda se tako ojster mraz, ki bi ogrožal zopet promet, ne povrne. Naši domači mlini na vodni pogon, vsled mraza še vedno niso mogli svojih obratov upostaviti in ni izgleda, da pričnejo z delom, dokler jih pravo južno vreme ne reši ledenih plošč, katere ovirajo obrat. To je tudi vzrok, da so nakupovanje žita popolnoma ustavili, ker imajo še stare zaloge, katere ne morejo izdelati. Veliko razburjenje in ogorčenje je opažati med trgovci in prebivalstvom radi namere mestne občine o povišanju užitnine na moko od 600 na 1000 Din pri vagonu. Če se bo ta predvideni užit-ninski povišek v občinskem svetu sprejel, potem postane mesto Ljubljana najdražje mesto, vsaj v kolikor se to nanaša na pšenično moko, ker ostala mesta naše države užitnine na moko sploh ne poznajo, ali pa je tako malenkostna, da je konzument ne občuti. Promet minulega tedna je bil malenkosten in je znašal: 100 q ječmena. 300 q La Plata koruze. 100 q pšenične moke. Cene so bile z malenkostnimi spremembami sledeče: Bačka pšenica: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promiptna, plačljivo 30 dni, Din 292-50 do Din 295’—. I Bačka pšenica: 80 kg, 2% primesi, 1 mlevska voznina, slov. postaja, dobava j februar, plačljivo 30 dni, Din 297-50 do j Din 300-—. Bačka pšenica: 80 kg, 2% primesi, | mlevska voznina, slov. postaja, dobava marec, plačljivo 30 dni, Din 305-— do Din 307-50. Bačka pšenica: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava april, plačljivo 30 dni, Din 310-50 do Din 312-50. Bačka pšenica: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava maj, plačljivo 30 dni, Din 315-— do Din 317-50. Pšenična moka O/G: Iranko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo po prejemu blaga, Din 420-— do Din 425-—. Soršca: 50% rži, 50% pšenice, postaja Domžale. Din 277-50 do Din 280.—. Amerikanska plata koruza: promptna dobava, postaja Domžale, Din 345'—. Času primerno suha bačka koruza: promptna dobava, slov. postaja, plačljivo :i0 dni, Din 295-— do Din 297-50. Ječmen baranjski, pivovarski: 68/69, Din 354-— do Din 347-50. Ječmen bački ozimni: 67/68, Din 630 — do Din 332-50. Lesno tržišče. Vsled vremenskih neprilik je bil v prošlem tednu promet na lesnem tržišču zelo oviran. Prodano je bilo 6 vagonov svežih bukovih cepanic, ki se pa radi pomanjkanja vagonov niso mogli odpre-niiti. Drva se iščejo v vsaki količini, vendar se suha drva le težko dobe, ker so zaloge suhih drv popolnoma izčrpane. Nadalje je bilo zaključeno par vagonov neobrobljenih orehovih plohov, 2 vagona hrastovih podnic 53 mm 2 85 m eni 18—28 cm, I., II. ter 5 vagonov neobrobljenih bukovih plohov I., 11., II!.. seveda za poznejšo dobavo, ker žage vsled ledu ne‘morejo obratovati in je v gozdu delo radi snežnih zametov popolnoma onemogočeno. Zelo veliko pomanjkanje vlada naravno tudi v oglju. V zadnjem času se je kupčija s hrastovimi pragovi zopet poživela in dospela so že vprašanja glede prihodnje dobave tega blaga. V svrho splošne orientacije podajamo v naslednjem nekoliko natančnejših podatkov glede dimenzij, kvalitete, dobavnega roka ter plačilnih pogojev. Iščejo se pni#ovi v količinah od 1000 komadov skupno na eni sami železniški postaji, oziroma na enem mestu. Zamišljen je namreč prevzem od 1000 komadov v enem dnevu. Dimenzije so: Dolžina 2-60 m in 2-70 m, višina praga 15 odnosno 16 cm, širina zgoraj 15 odnosno 16 cm, spadaj pa 25 odnosno 26 cm. To bi bile dimenzije za normalne pragove. Druga tipa pa so polokrogli 2-60 m dolgi, 14 cm visoki pragi, toleranca pri višini 20—25% Vd'A cm, širina pa 28 cm (toleranca 20—25% 27 cm). Normalni pragovi imajo odjem v Nemčiji in Holandiji. Polokrogli pa v Belgiji. Cene se ravnajo po dimenzijah in sicer za 2-60/2-70, 16X16 26, najvišja cena, potem 2-60/2-70 15X15 25, najnižje 2-60 14-28 (13-5X27). Cene za polokrogle pa naj bi bile enotne. Kar se tiče kvalitete morajo biti pragovi iz zdrave hrastovine, paralelno obtesani, drugače pa trgovsko (uzančno) blago. Tolerirajo se zdrave grče, kakor tudi razpoke do 30 cm globoke, vendar morajo biti te razpoke zavarovane s spojkami S. Enkratno krivino do 8 cm se tolerira. Z ozirom na razmere v Sloveniji bi se prevzem vršil na ta način, da lahko tudi več manjših producentov postavi pragove za prevzem na razpolago, vendar pa takih pragov ne sme bdti skupno manj kakor 1000 komadov ob eni progi, tako da se teh 1000 komadov lahko prevzame, kot že omenjeno, v enem dnevu. Plačuje se poitom akreditiva. Dobava je sukcesivna do junija meseca. Ponudbe z navedbo cen, tipa, dobavnega roka in količine naj se naslovijo na Ljubljansko borzo za blago in vrednote. | Povpra- Tečaj 20. februarja 1929.1 sevanje Din Ponudba Om DEVIZE: ! 22-7925 135175 ! 1094-40 276-15 56-77 221-54 22-8525 13-6475 7-9165 9*9362 1097-40 8-0055 276-95 56-97 223-54 169-33 299*20 ■uvodi: Amsterdam 1 h. gold. Berlin 1 M............. Bruselj 1 belga . . . . Budimpešta 1 pengS Curib 100 fr........... Dunaj 1 šiling .... London 1 funt ......... Newyork 1 dolar . . . Pariz 100 fr........... Praga 100 kron 168 53 Trst 100 Ur............... 297-20 Vrednote: Delnice: a) Denarni Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana denar 125 Din: Prva hrvatska šte- dionica, Zagreb denar 930 Din; Kreditni za-vod za trgovino in industrijo, Ljubljana denar 175 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana denar 120 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana denar 56 Din; >šešir<, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka denar 105 Din; Kiranjska industrijska družba, Ljubljana, denar 250, blago 250; Tvormica za druSik d. d., Ruše, denar 2ti0, blago 280 Din. Les: Sniveka—jelka: Hlodi L, II., monte ! m:‘ Din 200—800; brzojavni drogovi 250 do 280; bontona li merkantilni 320—350; trami ■mei-kanMlm 200—300; škorete, konične, od 10 om najprej 000—650; škorete, paralelne, im It! cm naprej 000— 700; škorete, podmer-••<>, do 15 cm 500— 550; deske-plohi, ko«., od Ki cm naprej 550—600; deske-plohi, par., od 10 «m naprej 580—630. Bukev: doske-pkihi, naravni, ueobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, c&lrcrobi 750—1000; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650— 900; deske-plohi, parjeni, ostrorobi 100—1250; testom 500 do 550: tavolete 1200—1250. Hrast: hlodi I., II. 450—700; bordonali 1300—1500; deske-plolui. neobroblj. boules 1300—1000; deske-plolii, neobroblj. mekantil. 650—1150; deske-pl' hi, ostirorobi (podndce) 1200—1350; frizi 1050—1250. Drva: bukova 22—24; hrastova. 20—23. Železniški pragovi: 260 ni, 14X24: hrastovi 50—55; Oglje: bukovo za 100 to 85—90. Žito: Pšonica: bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava prom-ptna, 'plačilo v 30 dneh, 305-907-50; bačka, 80 kg, 2% prim., mlev. voz., slov. p., doibava v marcu, plačilo v 30 dneh, 310—31250; bačka: ,S0 kg, 2% primesi, mlev. voznina, slov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh 310-50—31250; bačka: 80 kg, 1% primesi, mlevska voznina, slov. po**t., dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 315—317-50 Din. — Koruza: amerikanska plata koruza: promptna dobava, slov. postaja 345; bačka: času primerno suha, promptna dobava, slov. postaja 310 -312-50. — Jermen: ba.ramjski: pivovarski, 08/69 kg 345-347-50 Din: bački, ozimni, 67/68 kg 330—332-50. — SorSea: 50% r*i, 50< pšeniec, [»ostaja Domžale, plačilo v 30 dneh 277'50—280 Din. — Moka: pšenična Og: nova, feo Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420—425 Din. Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: stalna. Zaključki: les: 2 vagona; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. PRODUKCIJA UMETNE SVILE V LETU 1928 NARASLA ZA 3Č ODSTOTKOV. Produkcija umetne svile je leta 1928. nadalje napredovala, kakor nam kaže sledeči seznam, najprvo priobčen v >Manchester Guardian«-u. V tisočih funtov po 453-59 gramov je bila produkcija sledeča: 1927 1928 U. S. A. 75260 90000 Nemčija 40000 52300 Velika Britanija 38802 50500 Italija 49700 50300 F rancija 30000 40500 Holandska 16000 19800 Belgija 16000 19250 Japonska 10000 18000 Švica 10300 11200 .^Financial Nevv.st cenijo svetovna produkcijo umetne svile v Jetu 1928 na ca. 350,000.000 funtov ali ca. 160 milijonov kilogramov; to je približno 30 odstotkov več kot v letu 1927. Kakor nam kaže seznam, so mogle Zedinjene države svoje prvo mesto uspešno braniti. Nemčija se je povzpela na drugo mesto, Velika Britanija na tretje. Italija se je z drugega mesta umaknila na četrto in je imela lani skoraj isto produkcijo kot leta 1927. Velik je dvig Francije, posebno velik pa dvig Japonske, za 80%. Prva nemška tvrdka je Glanzatoff, druga I. O. Farben, tretja Bemberg. Carina. Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju ledenjakov za podkve. Zaradi pravilnega ocarinjanja ledenjakov za podkve je dal tinančni minister dne 1. t. m. pod C br. 4114 carinarnicam na podstavi člena ‘23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo: »Kot ledenjaki za podkve iz tar. št. 554, točke 2., uvozne carinske tarife Ln naknadnega sporazuma k trgovinski pogodbi z republiko Avstrijo se ocarinjajo izdelki dz železa, pripravljeni za pritrjevanje na zadnjem delu konjskih podkev, da konju ne drsi. Ledenjaki za podkve st) ali stožkaste oblike, na spodnjem delu zašiljeni, ali oetverokotne oblike zaostrenih spoduljih robov in opremljeni z vijaki, da se pritrdijo na zadnji del podkve, ali pa so izdelani tako, da se dado privariti na zadnji del podkve. Od ledenjakov za podkve je treba razlikovati izdelke iz železa, ki ee pritrjujejo na sprednji del konjskih podkev ter služijo istemu namenu, t. j. da konju ne drsi. Ti izdelki se razlikujejo od ledenjakov po obliki in izdelavi. Ledenjaki so, kakor rečeno, stožkasti ali četverooglati, približno enakih dimenzij; pri teh izdelkih pa je dolžina redoma znatno večja od debeline (Širine). Razen tega so pogostcmia nekoliko lokasti ter dobivajo na ta način obliko podkve na njenem zgornjem delu, na katerega se tudi pritrjujejo. Le-denjaki se pritrjujejo na zadnji konec podkve z vijakom, ti izdelki pa se redoma privarjajo na sprednji del podkve. Zaradi tega sta na njih zgornji strani po navadi dve zakovici, ki služita za to, da bolje pritrdita ta del na podkev, ko sta se privarili. Ker popisani izdelki niso ledenjaki za podkve, navedene v naknadnem sporazumu z republiko Avstrijo k tar. št. 554, točki 2., se morajo cariniti po tar. št. 584, točki l.č) uvozne carinske tarife; če pa so obdelani po opazkih iz izdelka od navadnih kovin, se ocarinjajo po tar. št. 584, točki 2., uvozne tarife. Carinarnicam odrejam, naj se ravnajo po tem pojasnilu. — Beograd, dne 1. februarja 1929x RAZNO. Nov borzni komisar v Ljubljani. Funkcijo komisarja Ljubljanske borze za blago in vrednote je namesto dosedanjega komisarja g. Dušana Arandjeloviča prevzel ravnatelj podružnice Narodne banke v Ljubljani g. Gregorič, ki bo odslej nadziral devizno poslovanje na Ljubljanski borzi. Intervencije bo nadailje vršil inteirvenjent ljubljanske podružnice Narodne banke. Prekop od Soluna do Donave. Načrt takšnega prekopa je že zelo star. Tudi pred vojno so večkrat govorili o njem, tako zlasti leta 1909. Da zainteresirajo ameriški finančni svet zanj, so predložili načrt leta 1920 društvu zasebnih inženerjev v Newyorku. Izhodišče bi bilo Smederevo ob Donavi, Morava bi se porabila v dolžini 155 kilometrov. Od Morave do Vardarja bi bilo nadalj-nih 198 km, Vardar sam bi izkoristili v dolžini 248 km. Konec bi bil pri Solunu. Skupna dolžina bi znašala nad 600 km, stroški so preračunjeni na 166 milijonov dolarjev. Kanal bi mogel nositi rečne ladje do 1800 ton z globinsko gazjo do 4 m. Potom Donave in Kena bi bili kraji ob prekopu zvezani z Bel-gradom, z Budimpešto, Regensburgoan, Kolnom, Rotterdamom, Antwerpom, Hamburgom itd. Borza dela v Mariboru. Od 10. do 16. t. m. je dela iskalo 76 moških in HO ženskih, tedaj 106 oseb, 68 službenih mest je bilo praznih, delo je dobilo 27 moških in 21 ženskih, tedaj 48 oseb, odpotovalo jih je 18, odpadlo pa 42, koncem tedna je ostalo še 709 vseb v evidenci. Od 1. januarja do 16. t. m. je dela iskalo 1058 moških in 531 ženskih, skupaj 1590 oseb; službenih mest je bilo 539 praznih, delo je dobilo 419 oseb, t. j. 212 moških in 207 ženskih; odpotovalo jih je 117; odpadlo pa 345. Pri borzi dela v Maribor« dobijo delo: 12 hlapcev, 20 viničarjev, 8 majarjev, 1 žagar, 1 kolar, 1 mlinar, več vajencev (livarske, kovaške, kolarske, čevljarske, krojaške obrti in trgovske stroke); 6 kmečkih dekel, 10 kuharic, 14 služkinj, 2 sobarici, 2 kuharici k orožnikom, 1 kuharica v grajščino, 1 kuharica v uradniško menzo, 1 perfektna kuharica, ki zna pripravljati majoneze, francosko in ribjo solato; 2 izurjeni delavki za izdelovanje makaronov, 1 šteparica pa gornje dele čevljev; 1 hotelska sobarica, 1 vzgojiteljica, ki je zmožna francoskega jezika, 2 boljši gospodinji, 1 podnata-karica, 2 plačilni natakarici, 1 pisarniška moč, 5 postrežnic, 2 šiviljski vajenki. V Petrovaradinn bodo zgradili petrolejsko rafinerijo. Rockefeller je zmagal. Boj Rockefellerja proti Stewardu za ravnateljstvo družbe Standard Oil of Indiana se je zaključil z zmago prvega. Rockefeller je dobil glasovalno pravico 51 odstotkov delniške glavnice in je s tem onemogočil zopetno izvolitev Stewarda. Le-ta se je še v zadnjih dneh trudil, da pridobi z razdelitvijo zastonjskih delnic delničarje zase, a se mu je poizkus izjalovil, ko je več univerz in dobrodelnih ustanov preneslo svojo glasovalno pravico na Rockefellerja. Vodja burbonskih demokratov za veliko mornarico. Senator Robinson v Wa-shingtonu je izjavil v senatu v teku razprave dne 14. januarja, da bo glasoval za predlogo, ki določa 274,000.000 dolarjev za zgradbo križarjev, akorav-110 je bil sprejet Kellogov pakt zoper vojskovanje. — »Nikar ne mislite,« je rekel senator iz Arkansasa, »da je ratificiranje te pogodbe že milenij! Oboroževanje na svetu je danes večje kot je bilo leta 1014.« Dvig produkcije kavčuka leta 1928. Po poročilu družbe kavčuka Wynand in Keppler je znašala kavčukova produkcija leta 1926 576.955 ton, leta 1927 567.504 tone, leta 1928 pa 617.300 ton; torej je bila lanska produkcija dosti večja kot ona prejšnjih dveh let. S 1. novembrom so odpravili v malajskih državah znano produkcijsko omejitev in se je to takoj poznalo v skoraj desetodstotnem produkcijskem dvigu. Nad 24,000.000 avtomobilov v U. S. A. Časopis »AutomobHe Industries« poroča, da je bilo na koncu lanskega leta registriranih v Zedinjenih državah 24,384.488 avtomobilov; med njimi je bilo osebnih avtomobilov 21,202.293, tovornih 3,091.062 in omnibusov 91.133. Novo registriranih avtomobilov je bilo ca. 1,131.000, prodanih jih je bilo pa ca. 3,560.000; torej je bilo vzetih iz prometa in nadomeščenih z novimi okoli 2,400.000 avtomobilov. V državi Nevv-York je bila lani prvič registrirana številka 2,000.000, druge države tega števila niso dosegle. — Ameriška avtomo-bilna zveza ugotavlja, da pride na vsako miljo (1 milja = 1'60933 km) za avtomobile porabnih cest na vsem svetu povprečno 4'81 avtomobilov; v U. S. A. 7, v Franciji 2‘5, v Nemčiji 6’8, v Angliji 10'4, v Evropi povprečno 20'7. Visoka povprečnost v Evropi pa nikakor ne pravi, da prometuje tam veliko število avtomobilov; temveč samo, da ima Evropa razmeroma malo avtomobilnih cest. Izračunih so, da imajo vse dežele sveta skupaj okoli 6,582.000 milj avtomobilnih cest, od kojih pride dobra polovica na Zedinjene države. Odredbe proti špeknlaeiji v Ameriki. V Ameriki pričakujejo, da bo prišel uradu zveznih rezervnih bank v boju proti špekulaciji na pomoč ameriški kongres, s političnimi koraki. Kajti omenjeni urad nima zadostne avtoritete, da bi odvrnil velike industrijske družbe od podeljevanja borznih kreditov. Senat je sklenil, naj se v bančnem zakonu definirata izraza »špekulacija« in »investicija«. Aagleško - ameriška Investment - dru-šba. V kratkem bodo ustanovili na Angleškem družbo, ki bo prevzela vse inozemske posle Transamerica Corpo-ration-e. Transamerica je investicijska družba, ki so jo nedavno ustanovili v Ameriki z glavnico 250 milijonov dolarjev. Sedež nove družbe bo v Londonu. Med inozemskimi efekti, ki jih bo prevzela, se nahajajo vrednostne listine evropskih bank. industrijskih podjetij in železniških družb v vrednosti več milijonov funtov. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 16. februarja t. 1. Radi zametov v mariborski okolici je bit ta trg zelo slabo založen in obiskan. Na trgu je bilo samo 51 slaninarjev, ki so prodajali meso in slanino po 17-50 do 30 Din, popoldne celo po 14 do 20. — Perutnine ni bilo na trgu, pač pa je bilo nekoliko morskih rib, ki so se prodajale po 25 do 28 Din in dunavskih rib, ki so se prodajale po 40 Din za kg. — Kar se krompirja in druge zelenjave tiče, so bile le pičle količine na trgu, katere so prinesli samo tukajšnji vrtnarji, kajti kmetje in kmetice iz okolice niso mogli priti v mesto, tako sicer, da je bil Glavni trg le malo založen; po 11. uri pa so šli še ti prodajalci domov, tako da je bil trg čisto prazen. — Lesene in lončene robe tudi ni bilo. Seno in slama na mariborskem trgu. V pretečenem tednu je izostal v Maribora trg s senom in slamo, ker kmetje iz okolice niso pripeljali radi snega in radi zametov niti sena niti slame v Maribor na trg. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Mašinsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave brusnih kamnov. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državnih železnic, saobračajno-koimercijelno odelenje v Subotici sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2300 komadov goničev. — Direkcija državnega rudnika Bukinje, p-Kreka, sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave žice, bergmano-vih cevi, varoval, podložnih plošč, lestencev, armatur itd. .— Delavnica dri. železnic v Mariboru sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave nosilnih vzmeti. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 250 kg lanenega firneža, 300 kg petroleja, 300 komadov lopat za premog in 3500 kg žebljev za tračnice. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pocinkane pločevine. — Dne 27. fobrunrjn t. 1. se bo vrnila -prt intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki ofertalna licitacija glede dobave moike. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Racionalno živinarstvo. Pod tem naslovom je izšlo novo delo izpod peresa strokovnjaka Lava L. Bajkova. Ministar-stvo poljoprivrede in vod priporoča knjigo kot osobito koristno za naš narod. Knjiga šteje 346 strani z 213 slikami. Stane 50 dinarjev in se naroča pri: Layu L. Bajkovu, Zemun, Kralja Petra ulica broj 4. eltr ti govlna A- Šarabon Telelon 266« V Ljllblfiarsl Telefon 2666 prlporoCa špecerijsko blago, E.TSMS&8S raznovrstno rudninsko vodo* - i»stna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom Cenilci na r»*po!ago Dobro flušbo im • lepo eksistenco''• nudi vsakomur naš pletilni. stroj x aparatom za vzorčno pletenje, in popolnim brezplačnim poukom, ki ga dobite edino le pri tvrdki F. KOS Ljubljana, Židovska uL 5. l*MSa5W3^Bi Trgovci in industrijci TRGOVSKI — LIST! — M priporoča na igliinjt Mi! Ustanovljeno 1852. TEOD. KORU UUBUANA PCUANSTA CESTA ST. • (prej« Henrik Kora) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kavške I« klešeta« naprave. CENTRALNA KURJAVA t Izdelovanje posod ix pločevine za lirnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konaarve ln lito^rafiranih ambalaž. Varujete Fe škode, ee daste Vaše POSLOVNE POGODBE IN BILANCE po meni preizkusiti in že uvedete namesto amcri&kcga ali dvojnega ali pa celo kopirnega knjigovodstva moj sistem knjigovodstva Sistem Kova?: Enkratni vpis izraža obenem »debet« in »kredit«:, poslovanje * listki odpade, izredno malo pisanja, največja preglednost,. dnevna bilanca, pozabljenje ali isepregled nemogoče i. t. d. Strogki za uvajanje minimalni. M. Kovač, izvedenec za knjigovodstveno stroko Ljubljana, Gregorčičeva ul. 7/III. Maribor, Kieko\a ul. 6. N r. RANZINGER, LJUBLJANA relelon 2000 (BAJKO KAMKANOBH) »Tetofon 2000 $pedlcl]§ko podjetje, skladišče, cartn* sko posredništvo, prevalmije pohištva TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23 ■ TRG.* IND. D. D. 1 ’ — t* <*» ITil HM — 1« 1 ju i f •-T1T1I*-- 4 & >UKKUft< ko« la Uriutffrt O. IfflAirK,