PRIMORSKEGA it ntlf | TtJ nuc UAfri#i UI9£lrlVlnA Tr»t, *». fulija 1950 $t. 28 - Leto 11. JI LIJ BELI RAM Pet let ljudske oblasti v jugoslovanski eoni Tržaške ;a ozemlja Težko »1 je danes zamisliti, v kakšnem stanju )e bilo ozem-'Je. ki ga danes nazivajno jugoslovanska cona STO in ki Meje okrog 70 tisoč prebivalcev, takrat, ko so edinice JA dokončno osvobodile tudi Istro in Slovensko Primorje s Trstom, tik pred *oncem najbolj straine vojne vseh časov. Ne mislim tu samo n® materialno vojno opustoienje, na požgane vasi, na prazna •kladiiča, na do konca izčrpano podeželje in mesta, ampak tudi na žalostno dediščino petindvajsetletne dominacije okupatorjev in fašističnega režima. Dežela do katere je Italija Driilu i pomočjo imperialističnega medsebojnega obračunava-ni» ,je bila s strani države-mačehe obsojena na gospodarsko propadanje, da bi ji bila s tem vzeta odporna moč. Zatiranje ''sake napredne misli, znanosti In umetnosti je neločljiv sprem-valeč gospodarskega izkoriščanja pri vsakem imperializmu. ^ teh krajih pa se je izkorilčanje in zatiranje potenciralo s p°trebo uničenja in Iztrebljenja slovanskega življa, ki nase-'luje in obdeluje to zemljo. Fašizem Je izvajal nad slovenskim in hrvatskim prebivalcem koncentrični pritisk raznarodovanja in gospodarskega Uničevanja. Z ukinitvijo slovenskih ln hrvatsklh tol, z zatiranem vsakega kulturnega življenja in celo s prepovedjo upora-e slovenskega in hrvatskega lezlka so bili Slovenci in Hrvati jfrlsilno navezani pretežno na poljedelstvo. Uničevanje njihovih Vrečkih gospodarstev P« je bilo sistematično in brezobzirno. **°sebne ustanove, kot je bii3 nEnte rinascita agrarian, so do. ®‘edno in načrtno kolonizirale deželo i naseljevanjem kolonov. '°Venaki in hrvatski kmetje .10 zaradi brutalnega gospodar-,k*iia pritiska Izgubljali zemljo kos za kosom, dokler niso iz-gubili vsega ter končali kot koloni ali pa odhajali v emigracijo. 2a razliko od dtvojnega pritiska proti slovanskemu življu — 217 — je bil italijanski element zaslepljevan v duhu fašističnega rasizma, v duhu »gospodarjev«, «kulturonoscev» in podobno, v resnici pa je italijanski delovni človek prav tako brez sleherne perspektive životaril in hlapčeval domači in tuji buržoaziji. Čestokrat je moral tudi sam v syet iskat delo. S propadanjem malih posestnikov so naraščala velika posestva ki so zlasti v bujskem okraju zajela ogromno površino obdelovalne zemlje. Rezultati zatiranja na kulturnem polju so pravtako očitni. Po Gentilejevi reformi se je pouk v vseh šolah vršil samo v italijanskem jeziku. V vseh šolah so mladino načrtno kvarili z vcepljanjem najbolj negativnih in nazadnjaških idej, z gojenjem sovraštva do drugih narodov, s poveličevanjem osvajalnih pohodov pa so mladi rod pripravljali na novo imperialistično vojno. Nepismenost je ponekod zajela do 70% ljudi. Rrzer, take šole so mladino kvarili s plesom in v mestih s fil^nl reakcionarne fašistične vsebine. Nasilje rodi odpor Toda nasilje rodi odpor: Fašizem je računal, da je prišla njegova ura, da obračuna z demokratičnimi naprednimi silami in podvrže svet svoji hegemoniji. Začel je roparsko vojno, ki pa se ni končala z njegovo zifiago, temveč s popolnim porazom. V tej protifašistični vojni so zmagale demokratične sile s SZ na čelu, ki je nosila najtežje breme v tem spopadu. Poleg SZ so jugoslovanski narodi pod vodstvom KPJ ln tov. Tita doprinesli sorazmerno največje žrtve in osvobodili deželo tujih in domačih zatiralcev. SINAHNd IJJSHOMHd Tudi prebivalcein, Julijske krajine, ki sq bili oropani svobode 1918. leta, se je nudila prilika da se za vedno otresejo suženjskega jarma. Dvignili so se y oborožen upor skupna Z Jugoslovanskimi narodi in skupno z njimi zmagali. V tem boju ae je v Istri skovalo bratstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati; ki se danes izraža v delu za zgraditev socializma in ki je vir vedno novih sil za nove delovne podvige. Mlada ljudska oblast, ki je nastala z zmago revolucionarnih sil v protifašistični osvobodilni borbi, je zadela odpravljati žalostno dediščino okupacije. V prvih dveh letih je 7, velikimi napori premagala začetne težave, y glavnem zaključila obnovo in se začela pripravljati za veliko nalogo izgradnje gospodarstva na novih temeljih, s perspektivo popoln? odprave izkoriščanja Človeka po človeku. Ne bomo navajali vseh podrobnosti iz te prve povojne dobe, ko smo poleg borbe za obnovo bili, na tržaških ulicah nove veličastne bitke za priznanje pravice do svobode, ki smo si jo že priborili. Prehod iz obnove na plansko gospodarstvo je brez dyoma najvažnejši korak po osvoboditvi, ker zajema celotno gospodarsko problematiko kot temelj ljudske oblasti in izvaja revolucijo v nadstavbi. Ob koncu leta 1947 je bil izdelan prvi gospodarski program, ki je služil kot osnova za usmerjevanje gospodarske politike v letu 1948. Pravtako je bil izdelan program za leto 1949. na osnovi uspehov in izkušenj gospodarskega programa prejšnjega leta. Po izkušnjah dveh let dela je na osnovi usmerjevalnega programa Okrožni ljudski odbor y januarju 1950 sprejel odlok o enoletnem gospodarskem planu Istrskega okrožja. Odlok obvezuje vse proizvajalca na izvajanje plana, ne podrejanje interesov posameznikov interesom skupnosti. To 'je zelo odločen korak na poti temeljite spremembe ekonomske strukture jugoslovanske cone STO. Sprejetje tega odloka ja . omogočilo predvsem obstoječe gospodarstvo y obliki oblastnega1 ali državnega sektorla, ki ga predstavlja sodno zaplenjena % inovlna faiistov in kolaboracionistov kakor tudi konfiscirana imovina Italijanske države ter imovina bivših občin. Nadalje močan zadružni sektor v kmetijstvu, zlasti naglo se razvijajoče produktivno zadružništvo, ki je organizirano na osnovi kolek’ tivne obdelave zemlje. Enako važen pogoj za podvzem tega odločilnega koraka je moralno-politična enotnost delovnih ljudi. Istrskega ogrožja. Enoletni gospodarski plan Uvod k Odloku o enoletnem planu, ki je brez dvoma med najvažnejšimi odloki naše ljudske oblasti, navaja osnovne elemente, ki ao omogočili prehod na plansko gospodarstvo. Zaradi njegove konciznosti ga navajamo v celoti; Osvobodilna borba ljudstva Istrskega okrožja, ki se je končala ne le z zmago nad oboroženimi tolpami zunanjega sovražnika, ampak tudi a porazom notranjih sil reakcije, ki so jim bile v oporo, s skovanjem moralno-politične enotnosti delovnih' ljudi, zlasti bratske enotnosti vseh treh tukaj živečih narodnosti in z ustvaritvijo ljudske oblasti, ki predstavlja zunanji izraz in 'jamstvo preloma s suženjsko preteklostjo, je ustvarila temeljne pogoje za to, da se nikdar več ne bo povrnila stara, nepravična politična in družbena ureditev, posebej pa še pogoje za uspešno pobijanje kapitalistične anarhije v gospodarstvu in uvajanje načrtnih elementov vanj. II. Uspehi ekonomske politike ljudske oblasti, ki so bili že doslej doseženi V ljudskem gospodarstvu, zlasti pa dvig življenjske ravni delovnega človeka v Istrskem okrožju so v zvezi z drugimi činiteljl sad prizadevanj ljudske oblasti po omejitvi kapitalističnih elementov, ki v svoji nebrzdani gonji za dobičkom vnaiajo anarhijo v gospodarstvo, In dosedanjih izkuienj gospodarskega načrtovanja. Uvedba intenzivnejših oblik gospodarskega načrtovanja se Je pokazala tudi p0 notranji zakonitosti gospodarskega razvoja Istrskega okrožja kot neodložna potreba. Prisotnost socialistične JA na ozemlju Istrskega okrožja in IVojna uprava JA, ki je od vsega početka Priznavala revolt cionam« spremembe, kL jih je poseglo Jjuastvc* v borbi proti (fašizmu, ki je prefuctilf <|elovn»nki ljudstvu Istrskega ofcrožj8 Jzvajanj* oblasti Bp svojihj; izvoljenih ojgaftih, katere je -vselej •4n v vsakatn pogledu podpirala, je fcrugi,važni čltiitelj, ki'jamči uspešno izvajanje post^ljjenih nalog % področju Istfsl okrožja. I * :kega I izboljšanje až enol W m: «1. v __ skega plana IV, Navezanost gospodarstva STQ-ja na svoje naravno jug0" slovansko zaledje, ki se y gospodarski politiki Istrskega okrožja upošteva, In dejstvo, (ta je gospodarstvo tega zaledja socialistično organizirano, da ne pozna kriz in depresij, ampak enakomeren in zavestno uravnan vzpon, omogočata Istrskemu okrožju Ugodnosti socialističnega gospodarstva in narekujeta potrebo po načrtni ureditvi gospodarske delavnosti v Istrskem okrožju. Načrtovanje v gospodjuetvu |p možnp sam£> tedaj, ko s0 osnovni ključi gospodarstva V rokah ljUdske 'oblasti, ko je 0(*" pravljena kapitalistična anarhija' v gospodarstvu, ko ni več protislovja med proizvajalnimi silami in proizvajalnimi odnosi, ko razvoja posameznih panog gospodarstva ne določa večji a'| manjši profit, to je tedaj, ko se postavljajo interesi skupnosti na prvo mesto. Torej že sa.mo dejstvo, da se v jugoslovanski coni STO načrtno gospodari, označuje karakter oblasti in na-Jcazuje perspektivo, ki ne more biti drugačna kot socialistična. Osnovna naloge oblast, ki gradi socializem je poleg omejevanja kapitalističnih elementov in odpravljanja ostankov izkoriščan)8 vsestransko razvijanje produktivnih sil, dviganje produkcije, irgunizaclje dela, skrb Uk delavce^ dviganj ni In življenjskega stiijdarda sploh. Zn' gejtoodarsk" plan osnovan na teh princip temeljnih n*Jog gospodarskega plana, _ 1950 mora Istrsko okrožje na podlagi gospoda^' razvijati in dvigniti z mobilizacijo vseh ljudskih skega standard^ prebivalstva. 2. Razvijat; in podpirati iniciativo ljudskih odborov, usta' nov in podjetij zaradi krepitve proizvajalnih sil In izpolnitve nalog, ki jih daje gospodarski plan. 3. Nuditi izdatno podporo zadrugam vseh gospodarski panog, sploh krepiti zadružni sektor našega gospodarstva. Zagotoviti posebno podporQ kmečkim obdelovalnim zadrugam *n Siriti nakupno-prodajne zadruge. Organizacijsko krepiti zadrUS® in zagotoviti izobrazbo potrebnih strokovnih kadrov. 4. Enakomerno razvijati in vsklajevati panoge narodne*8 gospodarstva in odstranjevati dosedanje neenakomernosti. 5. V vseh glavnih panogah gospodarstva uvesti; a) povečanje produktivnosti dela z uvajanjem noveg8 načina dela, organizacijo delovnega postopka in-kr*' pitvijo delovne discipline; b) delovne in tehnične norme; c) varčevanje surovin, potrošnega materiala, goriva *n maksimalno izkoriščanje odpadkov; d) racionalno uporabljanje in varovanje strojev in orod)8- C. Organizirati popolno in vsestransko evidenco in statisti!*0 v vseh gospodarskih panogah. 7. Izboljšati delovne in zdravstvene pogoje v podjetjih. 8. Povečati obseg in vrednost vse proizvodnje v Istrske111 okrožju v letu 1950 za 10 odst. v pdnosu na leto 1949.» Ljudska oblast je 1846, leta odpravila kolonatsko in Pol° vinarsko razmerje z odlokom, ki pravi: icZamljiSča, glede **' terih se v smislu čl. 1 ukinjajo in razveljavijo agrarni odno*1^ se odvzamejo dosedanjim lastnikom brez odškodnine skupaj vsemi poslopji In vsem živim in mrtvim inventarjem i*1 pravilu preidejo v last dosedanjih kmetov — obdelovalcev1’- po — 218 — oeei »ETtnf ee Agrarna reforma S tem odlokom so dobili v last zemljo vsi koloni in tisti, * so šli na dražbo zaradi -gospodarskega pritiska iz raznarodovalnih namenov. To Je bil brez dvoma najlepši primer doslednosti resnično ljudske oblasti, ki ustvarja borbo za svo-^do delovnih ljudi na osnovi ekonomske osvoboditve. Kazno-v*la je vojne zločince in kolaboracioniste in jim zaplenila imetje J' »kladu s sklopi jaltske konference. Popravila je krivice biv-'m političnim preganjancem, prepovedala razpihovanje rasne 'brŽnje, uredila socialno zavarovanje in vrsto drugih vprašanj Sbjpodarskega, političnega in; kulturnega značaja, obnovila poleno podeželje in začela načrtno urejati in dvigati gospodarno na socialističnih osnovali. Ni treba posebne modrosti za ^Poznanje, da je podobnih ukrepov sposobna samo resnično ljudska oblast, kar je pa kljub vsemu — in to je ironija naj-sJabše vrste — potrebno povedati in podčrtati. To pa zato, ker *i kominformlsti, ki so zgubili vsak čut poštenja, kofnunistič-begg ponosa in objektivnosti, razglasili našo oblast za fašistično, Jugoslovansko armado pa za imperialistično. Sicer ni odločilno •°. kar razglašajo komtnforrnisti, ki zaradi bedastih trditev, za ^terimi se skriva kontrarevolucionarna politika sedanjega vod* SZ, želijo, da bi tako bilo ne glede na škodo, ki bi jo delovno ljudstvo od tega imelo. Toda te pobožne želje se jim n® bodo izpolnile in prej ali slej bo treba priznati, dig so se "nezmotljivi* zmotili. Rovsčm naravno je, da se je gospodarstvo Istrskega okrožja "trdilo in razvilo le zaradi tesne naslonitve na socialistično ■Jugoslavijo. Jugoslavija je pravzaprav naravno tržišče zgodnjih “trških kmečkih pridelkov, ki dosegajo tam visoko ceho in se v celoti plasirajo, medtem ko jih Trst in zaledje V starih mejah tista mogla nikdar porabiti. 2e uvodoma smo poudarili, da se is junaško istrsko ljudstvo borilo v sklopu pdinic Ja za pokalno nacionalno ln socialno osvoboditev, t. J. za priključitev * Jugoslaviji. Tudi po osvoboditvi je neštetokrat na nedvoumen b&čin izrazilo to svojo željo in zahtevo. Ob priliki upravnih volitev 16. aprila t. 1- je sovražnik Jtalno poudarjal, da sq te volitve plebiscit za Jugoslavijo. Na* tej paroli Je mobiliziral vse sile z namenom, da bi volivce prepražil in preprečil, da oddajo svoj glas za ljudsko oblast. Se-v«da se je zmotil. Ni računal, ker ni mogel računati, saj ne kozna našega ljudstva, da je to ljudstvo za ljudsko, za svojo ublast, katere ne d'a iz rok. To je razumljivo, kajti na lastni^ *°ži strto preizkušali, da delovnemu človeku zagotavlja živ-. 'Jenje taka oblast, katere nosilci smo sami. Garancijo za Utrditev in razvoj take oblasti nam daje povezanost s tako. ucželo, kot je Jugoslavija, ki gradi novo socialistično družbo "a solidnih temeljih lastnega gospodarstva. Ljudska oblast v jugoslovanski coni STO je v kratkih letih, kljub težavam povojnih časov, uspela rešiti vsa osnovna vpra* š*cja, zagotoviti delo in kruh vsem prebivalcem in enakopravne kravice vsem trem narodom. Od tega osnovnega cilja, od te' kravice, da svobodno živi na svoji zemlji, naSe ljudstvo ne bo ■ cdstopiio. Za ta cilj se je borilo in se še bori proti vsem so-v Vr8žnikoim. Investicije za razvoj gospodarstva Razvojno pot ljudske oblasti označujejo med drugim tudi J* leta v leto naraščajoče investicije v gospodarstvo tega teri-■urija. Tako so n. pr. investicije v razne objekte gospodarskega kulturnega značaja v letu 1948 70 milijonov dinarjev. Leta ’* so se dvignile na 210 milijonov, v 14tu 1850 pa je predvi- . .... __31_______• 1 '11 „,il l ir'!««.. - lil .. 1849 ***» so se dvignile na 210 milijonov, v i«iu pa «en0 448 milijonov za gradbena dela in 131 milijonov za opremo. iz teh številk je razvidno, kakšno skrb posveča ljudska kbla,t »plašnemu dvigu tega -nekdaj zatiranega in zapuščenega tbrltorljd. Popolnoma napačno pa bi bilo misliti, da so vsi problemi rešeni s tem, da je bil izdelan Plan in določene kvote investicij. Največje težave imamo s pomanjkanjem delovne sile V nasprotju g sosedno cono, kjer je par desettisočev brezposelnih. Realizacija navedenih investicij, ki so predvidene v proračunu, jq odvisna od uspešne mobilizacije delovne sile, od organizacije delovne sile, od organizacije dela, od zavesti delovnih množic. In ta problem bo še težji glede na to, da se začenjajo nova dela, kot je obnova rudnika v Sečjolah in večja melioracijska dela v Ankaranu. S povečanjem Investicij narašča tudi število zaposlenih delavcev bodisi na gradbenih objektih kakor tudi y industriji. S tem se seveda spreminja tudi socialna struktura prebivalstva. Ker pa se nova delovna sila črpa pretežno s podeželja, naslaja problem obdelave zejnlje, ki v našem okrožju glede na intenzivno kulturo, zahteva sorazmerno precej delovne sile. Da se omogoči potrebno delovno silo za industrijske objekte, ne da bi zato trpela kmetijska produkcija, je ljudska oblast začela razvijati kmetijsko zadružništvo. Že leta 1948 je vsaka vas imela svojo kmetijsko nabavno-prodajno zadrugo, ki je vršila funkcijo odkupa kmetijskih pridelkov in dobave potrebnih agrotehničnih sredstev neposredno našim kmetom. S tem je bil izločen špekulantskl element, ki je nekoč oviral kmečko prebivalstvo. Kmetijske zadruge so tako popolnoma izločile vsakega posredovalca in že več let se vsi kmetje oskrbujejo izključno v svojih zadTugah. Toda ustaviti se samo pri tej obliki zadružništva bi pomenilo preprečiti razvoj kmetijstvu in prehod na višjo stopnjo obdelave zemlje, to je na kolektivno obdelavo. 2e leta 1947 so se začele formirati prve zadruge socialističnega tipa na osnovi kolektivne obdelave zemlje. Danes imamo v okrožju 35 kmetijskih nabavno-pvodajnih zadrug, to je v vsakem krajevnem in mestnem ljudskem odboru in 25 kmetijskih produktivnih zadrug, to je zadrug socialističnega tipa s 623 družinami, ki imajo skupno 2.519 članov in 3.764 ha zemlje. To je vsekakor lep uspeh na področju kmetijstva, če upoštevamo, da je na vsejn teritoriju le 36 KLO. To označuje tudi, kakšen je odnos naših ljudi do skupnosti, do napredka, do socialistične ureditve gospodarstva. Seveda je tQ le začetna faza, polna težav, toda razvija se dalje in vedno večje število družinskih skupnosti stopa v te zadruge višjega tipa. To dokazuje, da je ljudska oblast, ki podpira zadružništvo in mu daje določene prednosti, skrbela, da se pridobitve narodnoosvobodilne vojne utrdijo in razvijajo na liniji socialistične preobrazbe vasi tudi v specifičnih pogojih tega teritorija. Govorili smo o pomenu tržišča za naše produkte. Jugoslavija je glavni odjemalec, o čemer najbolj jasno govorijo številke. Zaradi konkurence Italijanskih produktov absorbira Trst kot tržišče šele tretjino naših pridelkov. Na primer Trst porabi: zelenjave in povrtnine 1.249.3 ton — Jugoslavija 4.503,1 ton sadja ....................... 608,1 » — » 1.850,6 » grozdja 165,9 » — » 426,2 » vina 35.048 hi — » 42.734 hi žganja . • . ; * . 1 » — » 133 » mleka' 2.115 » )•— » 4.738 » Se večja razlika je pri ostalih artiklih, kot so ribe, sol in drugi. Pri tenu ne gre sam0 Za možnost oddaje blaga, ampak predvsem -aa ceno, ki je v Jugoslaviji stabilna, in sicer prav zaradi širokega tržišča, medtem ko določa ceno v Trstu slučajna ponudba ln povpraševanje. Ljudska oblast kljub temu vzdržuje solidne cene vsem produktom. Naši kmetje se prav dobr„ spominjajo časov, ko so cele noči obloženi ali ob pohlevnem istrskem osličku hodili v Trst ln oddajali svoje pridelke po smešnih cenah, mnogokrat pa blaga sploh niso mogli prodati. Danes od-daj»jo svoj pridelek zadrugi doma, s čimer je prihranjen ves trud in ogromno dragocenega časa, ki ga naši delovni ljudje koristno vlagajo v delo na polju ln v vinogradih. Delovnemu človeku v jugoslovanski coni STO se ni treba bati za jutrišnji dan niti mu ni treba iskat; dela v tujih deželah. Ljudska oblast mu je zagotovila delo in omogočila človeka dostojno življenje. S tem še nočemo reči, da ima naš delovni človek vse, kar potrebuje. Nihče ne more zahtevati, dS msm bi se vsa1 gospoGarska vprašanja ra«ta v par letih, zlasti Be upoštevamo obupno stanje, ki sm bi napisala «Zmaga KPI nad reakcijo!«. Po vseh cerkvah bj zsipeli «Tantum ergo» KPI in Stalin bi čestital Togliatti-ju. Kaj Ja lepšega *• onoravola po- slance in senatorje. Italijanski narodi trt ujival #t(9l zadovoljstvo. KPI si prizadeva prepričati italijansko i*P*,iJ stično reakcijo, da je edina pot, ki p el j g Tržaško ozei™5 Italijo, kominformistična pot. Kominformisti in fašisti enotni v borbi proti ljuds^1 oblasti ,A' stov, kot je župan Bartoli in drugi, se je vršila ta man1* gfot' ja iredentizma, ki je klavrno propadla, v Milanu 80'*or\fl W za, zunanji minister italijanske vlade, o stališču Italije , ,j 0 goslavije ln do jugoslovanske cone STQ. Kasneje istem vprašanju sam De Gasperi Vidali organizira v jgfcf zborovanje tako imenovanega «Odbora za mir», ki PTS'i'jp'r napada Jugoslavijo in naše volitve. Nadalje se vrstijo ne konference kominformističnih kolovodji v Trstu. *iv‘ či — Vidalijeve masovne organizacije -r pišejo pozive . $ zacijam Ljudske fronte V Istrskem okrožju, naj se v 0 udeležijo. Tržaški mestni svet zaseda 4 dni in razpra%’1Jstlo*" vprašanju ljudske demokracije v Istrskem okrožju kot 0 nem tržaškem problemu. Razume se, da pri tejn ni šl° tflK za naše volitve, toda nedvomno je res, da so se vsi z^Lxf>c da bi uspešen izid volitev v litrskem okrožju zaključil ** tukaj in trgov to j e a ozemljem, SI Ig po vseh naravnih y">vinskih pravicah jugoslovansko. H«* k haranga govoranc in izjav kot tudi vsa pisarija V ** Ha°na.l'nih kominfgrmističnih časopisih je bila pr?računa-y0lit Bfitisk na volivce, zlasti italijanske narodnosti, da bi se udel«iiU- R^en tega je CLN podvojil prejemke pla-v naši coni in pošiljal grozilna pisma kandidatom Sih fronte- To^a iredentisti in šovinisti so sc zmotili v S £8»ker so pozabili na osnovno stvar: da prebivalci brskega okrožja .nima nobene želje in namena zapustiti j^Podarske in pplitične pozicije, ki se jih je priborilo v1 >v0ji ^ Pozabili sq na ljudi, ki imajo pravico odločati o icNl in ki končno edini odločajo. To je pokazal izid Zmaga Ljudske fronte bilo bi dovolj, ,£e bi se omejili na polemiko s sovražni-navajanju njegovih prizadevanj pri razbijanju naših \ ?' ne da bi se spustili v bistvo samih volitev. Kajti samo jjl$ ani bo jasno, zakaj je Ljudska fronta tako veličastno zma-'ti i Vo^vah- Zato je potrebno, da si ogledamo sistem vo-'jf^okratičnost odloka in volivnih predpisov kot tudi ki jih je vsak volivec imel pri glasovanju. \tei* 1. Odloka o volitvah odbornikov okrajnih ljudskih v.Wv pravi: «Volitve odbornikov v okrajne ljudske odbore ^ ,slteni okrožju (jugoslovanski coni STO) se vriSg po doloi-Sc' °^'°'ca P° splošni, enrki in neposredni volivnl pra-va» !m glasovanjem, po načelu sorazmernega predstav- ^jiv5ri 3. «pravico voliti in biti voljen ima vsaka oseba, prl-% T brskem okrožju, ki je vpisana v volivnem imeniku Čl« ^esta v obn^čju okraja, za katerega so volitve». '• 0rn 9- pravi: «Glaiovanje pri volitvah Je svobodno. Nihče, %(. ljudske oblasti ne smg v nobenem primeru klicati h C na Zgovornost- zaradi glasovanja pri volitvah in tudi *j volivea zahtevati, naj pove, za koga je glasoval, ali . 8lasoval». S* '*>*h I9’ prav,: *Kkndldatne liste lahko predlagajo politič- družbene organizacije kakor tudi določeno žtevllo vo- kandidatne liste n^arajc^ obsegati kandidature v&aj Upravno teritorialnih enot okraja, za potrdit^ kandidatur okrajne kandidatne liste ion “J,9, voli^nol enote, za kattro se postavijo kandida- teopasati 'najmlinf 20 VoHvcev lz osnovne Upravnoterito-C°tp, v območju katere j? volivna enota. I* si* vl'° predlaganih kandidatov v posamezni volivni enoti \ ( Wti manj[le od števila odbornikov, ki se volijo y vo-^ lahko pa je večje*. V navedenih členov izhaja, da je imela možnost vsaka i^ih al‘ P°miftia grupacija, da se predstavi volivcem na I* dv *n res sta se volivcem predstavili poleg Ljudske fronte bNC Oo*’tlčni skupini; ((Socialistična stranka STO» in «Kr-JW !°cialna grupa*. .Tudi druge skupine so poskušale zbrati ir ^ (ft Stevilo podipisnikov kot so ((Neodvisni* in «Tržaiki n!'9 Port 1).» toda niso mogli zbrati potrebnega šte-**n*kov, ki jih zahteva odlok, namreč za Koper naj-80 in za Buje 60j ?* odloka o volitvah, katerega demokratičnosti nihče izvr5ilni odbor Okrožnega LO izdal odredbo o \ h ,v°hvne propagande, o uporabi potrebnih prostorov, k- ^se stranke *b s® enako posluževale vseh propagandni! V’ 3° radijska postaja, tiskarne itd., skratka vsa-v nl skuP,ni bila dana možnost, da svobodno vrši l Ort °livrio propagando in priprave za volitve. !'%v Vseh strank, ki so predložile kandidatne liste, je edino ’'sU),fr°nta postavila vse kandidate Za vsa volišča, medtem ni uspelo nabrati potrebno število podpisnikov za posamezna* volišča razen v S-«lt 1 upravno-terltorialrilh enotah; In to je razumljivo: Ljudska fronta le združila na svojem pro« gramu vse ljudske masovne Organizacije: Komunistično partijos Slovansko-italljansko antifašistično unijo, Antifašistično slo-vansko-italijansko žensko zvezo, Zvezo antifašistične mladine, Zvezo primorskih partizanov, Osvobodilno fronto in y teku priprav za volitve so k fronti pristopili še Enotni sindikati in Italijanska unija. Ljudska fronta je očitno združevala vse resnično demokratične sile slovenskega, italijanskega in hrvatske-ga prebivalstva na programu, ki ni bil priložnosten, poln lepih obljub in zapeljivih fraz, kot je to običaj v kapitalističnih deželah, ampak program dela. Volivni program Ljudske fronte je predvsem analiziral dosedanje delo in uspehe ljudske oblasti* nakazal perspektive razvoja in pozival volivce, naj volijo kandidate Ljudske fronte, ki bodo garantirali izvedbo programa. Pred pristopom k programu Ljudske fronte, so Enotni sindikati o njem razpravljali v vseh podružnicah in končno na okrožni konferenci, kjer so sprejeli sklep, da se pridružijo Ljudski fronti. Prav tako jestoirila tudi Italijanska unija na svoji ustanovni konferenci, kjer je bilo prisotnih nad 400 delegatov. Italijanska unija je nastala kot posledica razvoja italijanskih kulturnih krožkov (CCI). Vodstvo teh kulturnih krožkov (Cen-tro di Cultura Itallana) ni bilo več kos vedno večjim zahtevam, ki jih je prinašal razvoj in vedno širje vsestransko delovanje na vseh poprlš$ih kultumo-pro»yelnega dela. Protiljudske sile so bile poražene Povsem naravno je, da je morala Ljudska fronta doseči na volitvah tako zmago, kajti vse njeno dosedanje delo je povezano z ogromnimi napori za izgradnjo srečne bodočnosti delovnih ljudi. Njen program je bratstvo med vsemi poštenimi ljudpii ne glede na narodnost, po načelu: enake pravice, enake dolžnosti. Njen program je utrjevanje ljudske oblasti, je izgradnja socializma. Njen program kaie naprej y svetlo bodočnost in ne nazaj v suženjsko preteklost. Ne more biti drugače, kot da se Je za ta program odločila ogromna večina vseh volivcev. Medtem sta sq volivcem predstavili ie dve politični skupini ~ Partlta socialista del TLT in Gruppo Cristiano sociale. Klero-komlnformlstična reakcija jih Je napadla, čei da so «filo-tlto-fašistične*. Toda naja Komunistična partija je znala takoj opozoriti na dvojno igro reakcije in pravočasno razkrinkati v ozadju intrigante in provokatorje. Kajti obe ti dve stranki nista nikdar prikrivali svojega nasprotovanja ljudski oblasti in sistemu ljudske demokracije. Saj y programu Socialistične stranke STO celo odkrito rečeno, da bo SS zahtevala nekatere »popravke* agrarne reforme, da je proti socialističnemu sektorju, ki se ustvarja v okviru komunalnih poslov, čeg naj se ustvarjanje oblastnega gospodarskega sektorja vrši na osnovi svobodne konkurence s kapitalističnim sektorjem. Cilji so prozorni. Kaj ima ta program skupnega s programom Ljudske fronte, ki zahteva nacionalizacijo industrije In veletrgovine? Naši partiji je uspelo razkrinkati te «vrste socializem« in je Ljudska fronta tudi na tistih voliščih, kjer je nastopala SS, zmagala z ogromno večino. «Gruppo Cristiano sociale* se je organiziral v teku pred-volivnlh priprav na pobudo italijanske duhovščine iz Kopra, Izole in Pirana, Ker je bilo popolnoma nemogoče nastopiti na volitvah pod Imenom Krščanske demokracije, ki je kot stranka, ki Je danes v Italiji na oblasti, izgubila vsak ugled in zaslombo med množicami, so sl zviti sveti možje izmislili novo, bolj pri. vlačno ime — krščanski socialisti. Popolnoma jasn0 Je, da si pošteni ljudje v našem okrožju ne žele zamenjati svobodno življenje z obnavljajočim se klerofašizmom v Italiji, ki ga uvaja Democrazia cristiana. To si lahko želijo samo zagrizeni iredentistični elementi, kt prejemajo za svoje delo proti ljudski 223 StlNAHNa raSHONIHd oblasti plačilo iz Italije. To skupino krščanskih socialistov je po prvotnem tihem odobrenju krogov iz neposredne bližine Škofa Santina napadla oficialna DC, čel da nima nič skupnega z njo. Poznamo jezuite in verno, da so take dvoličnosti, hinavščine, zahrbtnosti in »vijače sposobni le tisti, ki so se specializirali v tem poklicu. Namen te skupine in vse Igre okolj in Za nj0 je bil zavesti tudi poštene volivce, izkoriščajoč verska čustva in nacionalni moment, na katerega so brenkali, na reakcionarne pozicije proti ljudski oblasti, po drugi strani pa preizkusiti ljudsko demokracijo v politično zamotanem momentu. Tod« vse je podrla politična zrelost naših ljudi, ki so šli na voliiče na mnogih krajih 100% in 100% glasoval za Ljudsko fronto. To je bil praznični dan za prebivalce Istrskega okrožja in rezultati vo. litev najbolj zgovorno potrjujejo lo dejstvo. V okrožju je 42.064 volivnih upravičencev. Glasovalo je za LF za SS STT za KSS neveljavnih 37.963 ali 90.39% 33.951 » 89.29% 414 » 1.7 % 278 » 1.14% 2.136 » 8.8 % Mislim, da k tem številkam ni treba dodajati nobenega komentarja. Kominformisti nosijo zastavo iredentizma Ljudska fronta Je zmagala s tako večino zato, ker je vseljudska, demokratična, progresivna organizacija, ker ima z« seboj borbeno preteklost, ker najde v Ljudski fronti vsak pošten demokrat častno mesto. Prav tako je poraz ostalih strank odraz njihove nemoči In pomanjkanja zaslombe v ljudskih množicah. Na 13 voliščih, kjer so kandidirale tudi ostale politične skupine, niso nikjer prodrle. Dodeljeni jo jim bili trije odposlanci po količniku.. O tem ne govori reakcija niti iz Trsta Se manj od drugod In t. j. razumljivo, kajti ta dejstva pobijajo vse laži, ki so Jih Izrekli pred volitvami, za časa volitev ln po volitvah na račun jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. Karakteristično za »poznavanja politične linije in taktike kominformistov je primerjanje njihovega stališča do naše cone In volitev s stališčem reakcije. Poglejmo najprej par vrstic, ki jih jc napisal Ulisse v «l’Unit£» 6. aprila t. 1.* »Soltanto oggi Taviani, segretarlo della Democrazia Cristiana, soltanto oggl anche quel giomali che si dlmostrarono cosl lieti che Tito avesse venduto il suo popolo, per coprire le spalle alla borghe-sia italiana, tomano a fare i patrioti e gli antltitisti. E' la vec-chia canzone deiringanno. Un CLN Istriano che ha sepolto II suo spirlto nptriotardo per tanti mesi, mentre Tito prendeva a calcl tutto quello che era popolare ed itallano, sl risveglia e verga un ordine del giomo e corre da De Gasperi e parla con Sforza per montare la campagna propagandistica. Tito frattan-to prosegue la sua campagna terroristlca per le elezioni in zona «B».» 16. aprila t. 1. pa objavlja »Messaggero Vene ton nadaljevanje pod naslovom ((Patriottiche adesioni per 1 fratelli della zona B»: I liberi partigiani Italiani esprimono la loro srlidarietft ai fratelli istriani, vittime del brutali metodi tota-litari e della incomprensione delle grandi potenze. L’ass. Libe-ra Partigiani It. Comitatp prov. Parma. «Solidariet& fraterna per la dlfesa della italianita del-1’lstrla e deli« popolazloni del cosidetto Territori0 Libero Invia la Lega fiumana del profughi dl Milano; pasticcl internazionali e falsi amori polltici mai infirmeranno 11 nostr0 diritto deiie gentl. I protomartiri giuliani Oberdan, Sauro, Gigante e Baia-monti condurranno sempre la schiera dej giuliani alle rivendi-cazioni avite delle nostre terre. f.to prof. Ezio Pace*. Dosledno na liniji zabrisan]« vsake razlike, vsakega razrednega značaja posameznih strank v Trstu od odkrito fašističnih do kontrarevolucionarnih kominformlstlčnlh, dosledno na liniji nacionalistične politike, kliče Vidalt v abor vse «It*UJ»®*V se združijo; «Tutti i partiti si accoidino...*, «bisogna 1»*' ' pregiudizin, «dimenticare rancori*, «11 vergognoso P4*34’!.eft! tako vpijejo kominformisti, ki skušajo z vsemi sredstvi Fjf čati reakcijo, da so zmolili «conflteor» in da naj Jim mllostn0 odpusti stare grehe v skladu z božjimi iaP°,!rfC^ Toda ne samo to. Kominformisti hočejo akcij ia re njihovega kontrarevolucionarnega programa. »Tisto, od vas zahtevali, ni samo potrdilo, da »e mora vse ^ ^ ozemlje vrniti Italiji, temveč zahtevamo akcije, da »e t0 *V (Pajetta v rimskem parlamentu) in ie »obljube in ustn<^ „il ne služijo ničemur!« — «Vi imate samo besede# — *T ^itl pove torej vlada, kaj namerava storiti, ali namerava ‘^i akcijo, ali pa ne namerava storiti ničesar, kot ni storil* ^ daj» — «mi lahko združeni v kratkem Času, tako v j & v coni B razvijemo takšno akcija, da z njo prisilimo ‘'Lji* obrne' svojo pažnjo na ta važni odsek mednarodne P (II Lavoratore). m Hoteli smo navesti nekaj odlomkov iz neštetih vojn?^ šklh člankov, ki se dan za dnem pojavljajo na strani y)» fašističnega in reakcionarnega kominformistlCnega Iz vsega tega preveva samo mržnja do vsega, kar J« T‘ ljudskega, demokratičnega, do ljudake oblasti. Po čem naj torej sodimo današnjo politiki Italija*15^ Jf minformlstov, če ne po praksi njihovega vodstva, ki ** JiP mer ne razlikuje od stališča reakcije? Vsako dosledno cionamo stališče »o zapustili. Danes razglašajo Tržaško ff za »Terra Italiana*, medtem ko to v Izjavi treh KP " vj cfl strije, KP Italije In KP Jugoslavije že leta 1934 točno J J1.’ vilno opredelili, kaj spada pod nacionalno ozemlje goslavije in Avstrije. To je bilo vsekakor pravilno n»»r* ^ stališče ln nf treba, da s« danes KPI sramuje takrat* f ln svojega stališča v zvezi s pripadnostjo Julijske krajm M stavljatl se danes na čelo šovinistične In reakcionarne ji« italijanske imperialistične buržoazije. Iskati zaveznikov yjjf bolj negativnem elementu italijanskega naroda (*,u* jt( V Dalmazia), na drugi strani pa se postavljati v vlogo Ione« tuje velesile, je vsekakor malo modra, povsem kslstlčna ln v bistvu antlnaclonalna politika. UpadafJ* . t»* komunističnih partij v vseh zapadnlh deželah Je re*U*w politike. Istrsko ljudstvo je utrd>^ pridobitve NOB odnosu do revolucionarnih sprememb, ki Jih je ljud»tv šilo, se zrcali nemarkslstična, reakcio. ai »a politi:’ -1 * forma. Zato je tudi propadel vsak poizkus komlnforml* bi v naši coni v kakršnikoli obliki uspeli. Po petih letih trdega in požrtvovalnega dela J« ,0nrff. ljudstvo Istrskega okrožja ne samo ohranilo vse revoluC^j# pridobitve NOB, ampak jih Je ie nadalje razvilo in To je vsekakor zasluga KP, ki je znala v posebnih pravilno usmerjevati po poti izgradnje vse lepše b°° Pod ljudsko upravo so delovne množice ustvarile nike, ki jih nihče ne bo uničil. Najmanj pa lažniva °b\ef< na gonja reakcije In kominformistov, ki se že pet let goma preganjajo za naše ljudstvo in njegovo oblast- f Delovni ljudje Istrskega okrožja sl sami pišejo *** ^ urejajo življenje tako, kot smatrajo, da je najbolje, v interesu posameznikov, ampak predvsem v intere*u stl. ln ta težnja se zlasti izraža v odločni volji, da nah starega izkoriščevalnega sistema Izgradijo novo { V in gospodarsko ureditev, kjer ne bo izkoriščanja ln „0»'’' resi posameznikov ne bodo y nasprotju * interesi sk^.jd JULIJ . — 224 — 0S6I »fltnf SZ