43. *$ev. Fe'^!!I8 jjlpf^n? V ^.frrri, Cefje, sobt'a *ß* apre!;» fS27* Leo EX, « toreh, öetritk soboto. Stane inesecno Di" 7' za inozcrnstvo Dii; 2 < ¦¦¦. Posamctda sis-. ? t-.-, I Din. Račun postno-'ekov- r. : zavoda Štcv. 10.0 . Ur&dni&tvo in» upc^tt ižtvo : ¦ ¦:v,;:yerjeva liiica 1 \y. itiige. n»vi.dnos(i hvala, da jv /.ask'pljena. in. naliujskairia svojt-i spravila Ki'isla s sveta že pied 1894 leti ko je bil po >W ft'tlh zivlj^iija ljn- dom pj-e-dal svoj. sveti nauk in končal svoje doi)i'o delo! Kajti ce bi živel On daiies in med nami, ne bi mi niogii l)renas.a,ti beswl resnice in pravice ta- | ko dolgo, da bi mil dali dožiiveli iako i slarost in dopolniti, kar je morale bi- j ti dopolnjono. S Naš je veliki petek. Ivan Gankar, ki nam jo pokazal ; »poilobe iz sanj«, jo zapjVal: »\oliikega ! petka je brio ti'oba za vpliiko n(»deljo; smrti Boga samega jo bilo ti-eba.. da je zazvonilo in zapelo ponižanoniu člo- voku volirajislvo vstajonja.« Politik a p Aca Stanojevič dela. M ,1 na- sprctujočima skupinuma v radikai.kcm klubu ni priSlo do pomirienja. Doseda] ni Aci Stanojeviču uspelo spraviti na- sprotviik«.', ki ?e vedno vztrajajo na svojih stalist'ih V ct'trtek popoldne sta se sestala niinistrski predsednik in Aca Stancjevič. Priüakuje se, da bo prišlo do vfcžnih odločitev. Največje težkoč*». j rovzioča 5e vedno oseba notrap.;ci,a ,' ministra. Doznava se, d;i so Pašičevci i pristali na odgovor skupščine do 20 tm. i. p Spor z Jtaitjo. Rimska službena affentura je objavila v četrtek kor-::; nike, v katerem se demantirajo vc f, | da so se direktna pogajnnja med B o- grado ii in Rirnom že pričeia. Komn:: :¦• ¦ naglaša, da se doslej ni vršil še niti ede» sesiaruk med Mussolini\a:>.\ \ in junoslovenskim poslanikom v Ri.ru ! Spkh Se nt ugotovljen niti termin /..: j pričetek teh pogajanj. Kar se tiče vc ;i'. i da se bo pri teh pogjäjanjih razpravliji'o tudi o tiianski pogodbi, nuglaša Ko munike, da o tern ne more biti «-i: govora, kcr ie tirar.ska pogodba mcJ Albanijo in ltalijo ziključena tei sc tiče izključno teh dveh držav. Pri pn- rr;ä"i:h rrird Juso^.lr.vijo ii: Ita'.iir- ^re le za rešite/ doslej še ne rtšeni}) s: ^r- nih vpraSanj in preciznejšo urer: :.. j ined:ebojncga razmerja. — Zanitn ¦ ^ ;e, da so s» v ohiiipjnih krajih posaiilo» • italijanskih tnihčnikov zadnje dm zu ei j zelo ojačiie. Grad^ se nove čuva:" in popravljajo ceste. Armijski po^ol, : k iz Pule je pregledal vso mejo. O3j;^'i- ; nici se zadnje dni opaža nincgo si :n i ljvih ljudi, ki očividno vohunijo. p Pravda pr* t! Zanibonlju. V torek se je pričel v Rimu pred izjeirrrrm sodiSčern velk politi(!ni procea \>i\>V\ Zanobiju, ki je b I hotel dne. 4. •¦¦¦¦¦> vembra 1925 ustreliti itaütanske;;. <.r- ¦ n strskega predsednika Mussol:. >-. Ustreliti g,a je hotel s puško z brdk^ a neke hi'še v hipu, ko je MiissuImt / balkona p^lače Chigi nagovortl j:-. stovske množ a>. Poleg Zaniboni;-^ :¦ obtožen h 5e vs-č drugh oseb, c -.> : njimi general C-spello» ki so hoki' ptentfiiorju pomagati. Večinh obtože u ?-v priznava narneravani atentat, gener;! Capello pa soudmžbo otfločno zarr;-si- p Zrnede :ia KUajsUetT». Kna o a vlada v Pekingu jo odpokitcala svi.j« v. diplornatskega zasiopnika v Moskvi. :• tern se srnatrajo üi(j!omat^ki oJni;';.-.ii med sovjet^lro R isijo in Kitajsko ;•:; dff.nitivi o prekinjeni. Poltžaj na lj.-i j nem V/.hodu se v diplomat^kih k-' .'': presoja zelo resno in računa s te;-k "'! zaptetljaji. Zadnje dni se je pojavii u-i političnem obzorju zo::et genera! V i pejfu, ki je prevze! vodstvo Fenki: ¦¦•"¦ <¦¦ vih Čet. Vesti o katastrcfalnem po . ¦;', kartonskih čet s*» demantirajo ter <¦>.'¦¦ hov umik uten;t1j : ii I riangkau v Nanking. <• lJ0P.aAVLJi\M0. V predzadnji steviilki se je v »Mednarodnem Židuu mera povjnšine Srbijie iin Grčije nati'S- nila napax-no v haa namesto v km2, kar je seve-da brexmisjelno. c MAJNI8KI 1ZLET. Uceiu-i obrt- no-nadaljoivaJne soi'e bodo imeli na dan 1. majnika izlet v Ljuiiljamo, kjev si1 bodo pod voxlstvom voditelja. in uči- teljjstva sole ogleda'li raziu? indvisirije in niLLzej. Teniu izlotn so priklju.oi'jo tudi gg. moj&. Ker je lo pr- vi in edini slovenski wivod te vrisle, i»a vsem toplo pnporacamo. 347 t: KONCERT CEUSKEGA PEV- SKKGA DRUŠTVA bo nepreklk-no v j sojjti'to 7. maja v veliki dvora.ni C-elj- | skoga dorna. Zbor — okroig 70 pevcev in povk — iia;slopi po daljöeni presleil- ku zop.et v glaßOA-no zefo dohri sest.ivi, ki tvori dames po vztraijni, večmesečni vežbi tudi gksovno izenaceno, prožno in dinamiiono oiltehta.no celoto. Vstcn- niee se zacno prodajali kmalu po Ve- liki noci in nadejati se je, da občmslvo izkaže priznanje pomlajanermi dru- st vu s ten»., da bode pridno segalo po | vBtopnica.il. Pred'prodaja se bo vršila, pri tvrdki Goriča 1 boS Xl^ ^ ske vasi. ' ' nimajo vse wtr- »Kaj? Govori ]nlSrisM- , .Potrpi malo -~ ^L?!« »fell smo skoa vais. px , večjo hišo je obstal in potrif^j n ta. Čudno: trka nenavadno Lnilla vm~ v l i ot Po ne- *em dogovorjenom znaku. Vrata c 1 Qte dete kakih dvanajstih let. Nekako nezaupno me pogleda, ati ko rečt Živ- ko: »Nie so ne boj,. Tone. Nasi smo«, se nasmeb.ne in pozdrari. Gremo notri, a on zapre vrata. V kuliimji sta dve ženi in starček. Živko pozdravi in mi odklemo tja gor — v potdstresje. Tone gre pred nami. Meni se je vse to do- zdevalo cudno in hotel senn nekaj po- vpraševati, ko smo pmli pred druga vrata. Milan je pcrtrkal, ali nekako ta- ko, kot pre.j Živko. Vrala se otlpro. Mi vs topi mo. Tedaj sem raznmel. Taj'na is(rs;kn sola, po vzoru on ill poljskih, ki so hilo n*»koc v Rusiji. V soli j€ bilo kakih petnajst otrak. ¦^t-kaj jih je sod Ho na pručicab, nekaj na tleh, nekaj jih je stato s knjigo v roki. fti-odj sobe Živkova seaitra, dTülli ^i^ffa sem pripeljal«, je re- M Zivko. »da bo lahko pripovedoval. ko se vrne v Jiigosla.vijo.« ^Samo nikar ne povejte kraja in kakega imeiia«, prosi plaho Zh'kova sestra. OpayAijem deco. Nezaupno me gle- dajo otroci, a vendaT prihajajo bliižje: Čutijo, da .som njihovi. Nekateri sta- rojši šepeta.jo. Najbrže o meni. Kako gre«, vpraSami to simpatie- no učiieljico. »Že gre. Danes iniamo srecen da,n. Karabinijerjev ni v vasi, pa se lažje zbi ra jo.« »All pridejo vsak dan?« ^Tuiniain, kadar je mogoče. Če ne . bi biilo onega črnega vra.ga, laßkega ncitefja, bi bilo lažje. On jo nekaj zvoJial. ;>Pa ne bo zvedel niče.>ar-, su ogla- si nenadoma malček in zardi kot rak." Bil jf Tone, oni maii, ki na'in je odprl »Bravo. Tone, drži so*, mu reeo šaljivo Živko. »Ali bi smelrho»pilk-ati pri vasem pouku«, jo vprašam. Zardi. »Zakaj ne. Toda, vedite, jaz ni- sem ucitelj'ica. Ni me treba slabo oce- niti1. če se kaj zmotfrn, o.lvrne on-a in *e za.sineje. Sedomo. Una tolmači razliko mod italijansklmi in srbohrv-a.ški.mi črkami, popra,vlja in izpopolnjnjt1 '<->. kar so so naoičifi v laski soli. Pregledam z oc-mi -solo«. Zabita vrata, zaprta okna, na zidu kos erne table. Gledani oircke. Pa^lufeijo, piie- jo, popravljajo. Cutini. da radi pri-ha- jajo v to polnmračno sofco. Mnogo ra- je, kot v ono lepo zgradbo, sedaj iitaM- ja.ius-ko solo, kamoi' hodijo prisiljeni in maraijo poshišati besede, ki jih ne rax- uimejo. A »uciteljica«? Skoraj dele. Tru- di se in lioce, da jo deca razurne. Go- tovo ni niikoil videla knjige o melodL poučevanja. A njena ljuhezen povzro- c-i hidi to, da otroci raaurnevaj'o celo STihoparno stovnico. Sedaj govori o je- ziku in, da go\ori v tern jeziku ves prosti narod. A slične jeziike — filovan- ske — gov:ori skoraj dvesto milijonov , ljudi. !\'tkrat veo je (oh narodov, kot ¦ v.'^'l) Italijanov na fcA'etu. — Pripove- duje jim o otrocih, ki }ih niihče xie sili I v tvi'je sole. ! Spremenila se je. Pozabiki je nai j nas. Vvsa se je vžiivela v duse olrok. A j otrod stojie tihi, in od pažnje nainr- šena cela poslusajo. In ko je omenila, i da je Slovanov petkrat toLiko-, kot Ita- li janov, so se nekaleri str^vli Goitovo j vso to ie veckrat .sii^ali, ali S'pet — ka- ; dar znova slisijo, jih strese razbur- I j^nje. j ' Srainaml sem se samega sebe in : onih trinajet miliijionov svobodnih, ki j imajo svoje liiinistre, svojo skupacino | in ,svoje spore, a hz#\e*k\Äo tnko majh- j ni, porrižni proti tej deklkti, ki v ne- vajnosti za življenje pripoveduje istr- ski deci o svobodi in malo, da ne joče. Pa sem pomislil: ce bi le en del I tfga narotla ititol diuso te deklic«?, ne bi i ta deca drbtola pri vsakerai najinaiij- šem šnmu, v strähn, da Va.nda.li dvaj- setega stoletja ne vd&ro v nj/eno za- vetje in ne prekinejo lope porvesfti o ! svobodi iai krafjevicu, ki: govori isti jezik kot ti olroci. Končala je. Neka^i čaaa stoje ta- ko — uCiteljica in otroci — in gledajo driKg druigega. Kakor, da so se veo dii'se vstopile v eno sämo in salaj m-ora j preteci nekaj casa, da se zopet riiz- drtižijo in pricne znova vsaka svojo življenje. Kakor da hočejo ot.roci; da; se zadnje besedo bodronja vpijejo v duso, da jim on a vsadi v sree besede, ki morajo postati moso. - fr trän 2_____ > N O V A 1)0 b A* .vt"-' 42 Mestfii kisio Harry Liedtke ministra razpuščep. RazpuSčen je radi pritožbe nekaterih rnestnih svetovalav radi denarnega poslovanja Mestne hra- nilnice s Slavensko banko. V sosvet Mestne hranilnice v Celju so imeno- vani : Za komisarja mag. pharm. An- dnja Posavec, odve'rik dr. A'ojzij Go- ričan, veletrgovec Rudolf Stermecki, notar Franc Burgar, tajnik upravnega sodiSt*.';. Ivan G<'. lire. Govori se, da je moral star] red iizginiti rao in forma ei ie. c TOMBOLA UDRUŽE.NJA VOJ- NIH INVALTDOV, GEL JE. Krajevni i odbai- U. V. 1. Oljo prireili tn,di l.eios j v sredini meseca maja «vojo veliko | javno tombolo. Ta prireditev je glavni viir dohodik'ov, s katerimi je itiogoee odborn podpreli najtrevnejše člaaie. — Odbor je razposlal na ra'zna vecja pod- ! jet ja prosnje za dobitke ali denarne podpore. Dosedaj se je otl/.valo že lepo število takih, ki pokažejto v-sako leto 3V0J0 naktonjenost ali socustvovanje naiprain vojnian žrtvam,. One pa, ki do- sllej še riiso mogli uistreci provsnjii, pro- siim'o, da vsaj v skromni meri vipošte- vajo danažnji bedni položaj vojniih žrtev. — Oboinstvo pa prosimo, da pridno sega po kartah, ki so v raz- prodiaji po vseb celjiskidi trafukab po 3 Din komad. Mestni kino Harry biedtke c VELIKO SLAVNOlST V PE- TROVCAH PRI GELJU priredii Zve- za slovenskih vojakov iz svetovne voj- n. dr. I Kalan je po uvodniili pozdravnili bo- i sedah podal izčrpno poroci'lo o stram- i kimem delovaiiju v niiimilem letu. Da^si je bila stranka v tern letu v opozieiji je ostala kompaktna in je še | celo pridobila na številčni moči. Žve- j-stoba članov pod vpliivom opozifijo | vzi'ic raiznim sikanam ni trpela, kar znacii, da sestavlja to elanstviO skupina lj'u-di prepricanja, ne pa koristolov- stva in oportunitete. Naše razmerje do J drugiib .strajik je razvklno iz dcla v ob- činskein odbou. Po razbltjiu Narodnega bloka so ostali z na;mi v klubu delovne večiine še narodni socijaJisti. Zanimi- vi sta bili obe tiskövni pravdi, ki sta naim jh na^prtila gig. dr. Gor Lean in dr. Dobovišek. V obeli smo nastopili dokaz resniice, ki se nain je v polni mcri po- srecil iui dokazali si no, da. je zagresil g. dr. Goričan fetonijo — izdajstvo nad Narad nilin blak am, dr. Dobovisek pa prelomiil svojo dano častno basedo. — Brez tehtnih vzrokov je klero-raidi- kalna-nemska opozkija v občinskem svetu odpovedala .sodelo\aiiijie. vsled. cesar je bi:l razpniščen in občini inie- novan komisar. Opozicija je zahtevala, da mora preklicati delovna večina svoj> »klep glede Moborjeve diriržbe Ln pri- siliti upravni svet MoMne bra.nilnice. da odstopi neko število svetnikov v prid opozicigi. Obe zaMevi sta bill proti ča- sti stra.nke. — Nemci so bili svoj čas zaJiteviaii od SJ3S, da jiitn da za^stop- stvo v Mestni hranitoiicl. To /^.litevo wta podpirala tudi gg. dr. Ogrizek in dr. Goričan. Pr,ed par dnevi pa smo citali v »Slovencu« vest, da je uprav- ni svet Mestne hranilnice razpuščen iin imienovan komiisaT s sosvetom, v katerem pa ni niti enega Nemca. Ne verao, kaj tiči za tern, ker si ne mor-e- nio mksliti, da bi se klerikalci, radiikali in Nemci že toliko zdxuizili, da bi se smatrali tuid za nacijonalno eiüoto. Zlasti kdor pozna našc Nciiuce mora vedeti, da to niso skromni Ljudje, ki bi le z mezincem mnignili v prid katere- koli slovenske strainke brez la-stnib veliikih koristi. — Dasi je bil proraeun v fiinan^nem odseku sogla^sno sprejet in je opozitcija saana prixnala, da je to najboljši proračuin v Colju, ga. vendar Mestni kino Harry Liedtke ni hotela izglasovati. Štedil je razpust in sedaij imamo Molitve, katere to bile drugace še so v jeseni. — V fimancnem zakojiu za leto 1927. je amandman, s katerim se razveljavlja člen 34 o vo- liitvah v obeinske zaßtope in se uvaja za vse občine čisti proporčni volilni I sistem. Klerikalci so hoteli tudi to do- locbo zlorabiti, ter so izposlovali raz- j pie volitev za en -dam pred sprejetjem I financnega zakona. Doslednost te go- ! spwle je res čudovita. Na enkrat ho- | tie jo sedaj porabiti tisti volifni red, proti kateremu so vsako leto vsaj en- krat protestirali v obcin^kem siwtu. Da jinn ta nakana ne uspe, je popolnoina jasno. j Delovanje naše orgaoiizacije je bi- lo vse leto živo, vztrajmo iin agilno v ; organizatoricnem in splošnem pogle- | du. Ni bilo nobenega še tako malega ' vprašanja javnega značaja, da bi se : z njiim ne pečali na rednih tedenskih I sestankih. Poieg teh so delovali še po- \ samezni odiseki. — V tern letu smo ! imieri volitve v zbornico za trgavwio, ! abrt in industrijo, pri kateriih smo po- ' magali stanovskim organizacijam, ki I so dosegle zelo lepe uspehe. \ zlic pra- vilno izvršenim voliitvam .ie vlada zbornica razpustila se predno se je bila ' se,sla. Pri o))lastJii(h volitwah smo na- stopiii proti zdruzeni klero-radikalno- ' neinski listi in ilosi'gi'i /a>1o ley uksj)eJ], dasi smo ostali v manjšiinL. — V tern letu se je tudi iLstaaiovila orga.niiza.cija napredne mlaid'ne »Edinost«, ki prid- no deluje in ki aam še vzgoji za^ed- ne borce. To organiizacijo je treba z ysenii močmi podpreti. — Pri bodo- oih volitvaJi nastopi naša stra/nka po- poinoma samostojno, ker se bo volilo po proporcu. Pokazati hočemo zdru- žesnim na.sprotnikoiiK da .je demokrat- ska kleja v Gelj.u naijmočnejsa, kor je pravidna in poštena. Predsedniko.\x) porotulo je bilo z burnim aplovzom odobreno. Po poroc'iJu hlaga.jnika je bis iz_ reoe.ii blagajniku in odboru absoluto- rij', na kar je bil i'zvoljen nov odbor in sicer gg.: Predscdnik dr. Ernest Ka- lan, podpredsednik Ivan Rebek, tajmik Drago Zabkar, blagajnik Albert Med- vešcek in nadalje Fi-anc Mravljak. dr. Anton Božič, Avgust Drukar, Ivan Prekoršek, Franjio Dolzan in Jamko Vranjek. Določeni so biili detegati za. oblastno organizacijo in državni kon- gres stranke ter čuvaji škri,njic. Za razpisane ¦obcimske volitve jo sestavil" poseben odsek liisto, ki je bi!a soglasno in z jjavd'uSenjem sprejet a. Nosilec kaiididatii-ö liste »SamostojnG domokratske stranke« je bivsi župaii g. dr. Juro Hrašovec, ki je.ito mesto sprejel s pwidarkom, da mona biti vo- jak vedno na svioejm mestui, tu
  • Matinu». Gaston Cherau pa je spisai daljSo noveio iz slovaškega življenjrt. Mestni kisio Harry liiedtke > - -. 43 ' -N ;' v A Ü ü Ü A t * Strari '6 Em. Lilek. Henry Fordo v „Mediuirodni Zi. septembra 1919 Polj,sko, prLšlo je bri- tansko pod vodslv-oin angtaskega Žid.i Samuela. Tudi britansikemu odposlan- stvu je bil eden ofieir dodeljen. Vsakn od imenovanih oseb je na.pksa.ki svojr poroeilo. Obe britanski' poročili sta bili vloženi s posebniun porocilom bri- tanskcga poslanika v VaÄvi. Od ich pet porooil je našlo milost samo po- rocilo SaiiMiolovo. Bilo je v ciusnikih v poi'nom obsegu. naiUskano, celo kot iz- java nekega amerikanskeg.a židovske- ga kongresa. To porooilo se L&hko povsod v vsiaküm zaželjjenem številu dobi, ali nobeno drugo ne. Za.kaj no? Ker driLga štiri porot'ila obravnavajo celo zadevo neprLstransko. Koliko Židov je bilo ubitih po te-h poročilih? l^o Sainuelu 348, po Mor- genthaui-u 258, po aineriš-keiu genera- lu 76, po br.i'tanskem poslaniku samo 18 »v pravi Polj'ski«. dru,gi so bili ubiti za časa nemirov v vojni coni. Po sodbi leh petih ni.ož ni ležko s; luipraviti sliko o Poljiski. Prod 800 let: so Poljaki sprejel'i Žiide v svojo zeniljo, ko so biJi povsod po lMi'api proganja- ni. Uživali so ined Poljaki popolnosvo- bodo. lineli so pravziipvav svüjo državo v poljski drzavi, ker skoro v vseji svo- jih stviareh so uzi'vali pmvk'o .saiuo upraive. Poljaki so bili prijtaizni prema svojim gostoin in niiso pokazali prema njim nolwncga i)redr.azsodka. no vim1- skeg.a no ploniünskega. V XVI.Tl. sto- lelju se je Evropa 'virgin n:a Poljsko in }o razdelila. OsUilia jo so /Jva sanio v srciih, poljskeffa naroda. -V tem ^asu poljstftgiji poiiižanja . so posteli Zidjo vi'liku nioč i'ii so obvliadali Poljake v vseh pojeditiostib vsakdanjega življe- nja. Prksla je svetska vojna m y, njo oboca.iijo obnove svobodne poljske dr- žave. Ali Zidje niso bili prijatelji Po- ljakov, oui so bili proti tej obnovilvi. Jo so (uitiii in zvedeli Poljiaki \n so po sklenjeuein preiniirju dali izv,a/.a Indi svojim cuvstvom. Napade na Žide so Po porociiln aiMi-erisicega odposlauca ii'Pi'izarili poljski vojaki, ki so slisali, tlw. so Žiidjo boljsovi.ki in da drzijo v. Ukrajinci. lz gornjih podatkov je razviidno. K'ako veliko kcivico.«o slorHi I'oljakom ainienskj Židjv-s svojo an(i])oljsko pro- pagando. Mj-roviiii koni'oi'tMica ni sinwiUvila T()*ri° ^?1?!1?^ da vzpostavi mir in siofto na 1 oljsW, ailnpstJc ona je p0. bo v wljav. ver^k« ntirovna pouod- ba. Clanek Jl te pogodbe se ft]as-. ^;_ dovi se ne sinejo prisiliti k (k>lu \] lu'edstaivlj-a sk.run.Ltev njihovega ^]m_ ta. Tudi no .smejo pretrpeii noh01)o »kode zaradi tega, če se nočejo ,ia da:u •^vbata udolozirt'i sodnij-skMi lmprav aJi ^e noöejo xesiti kake zakonske zadevc. ''oljiska i)rivolit da noee za sal>a:t ra/- PiNali no občih no niestnili volitev: J^^i äm volitvone ali dmge nanieno so ! « Kinejo vr.siti ob sobotah.« n/,lk; °!°niilHkem je sa,bat n-a Poljskem (l" in sS11 nr«7.nik. Tega se imajo vhi- l'oljskom1011 U*Aa «o so osn.ovalo na ot.roko. (\uxf"\° »f^o za žklovske stib in okrajiJ,Gk, ? določnje: »V me- poljskih dtžnv]j;Ui ''fM> žiivi zn.aton dol ^M '— -~2l'wki Pripadajo pjo- Mesfni ki^^ Harry biedtke iiHMiskini, jozi.ko\ iiiiiu in \ciskiin inanj- šiaiann. treba tem nianjisiinam za,sign- rati pi'ifliioi'on delez'na znoskih. ki so ; d'olocujejo iz di'zavJiiili, nboi'iiskih in driiigiJi javni'li dobodkov v mlgojuo. : verske ali dobrodolno nainon-". ¦ Ali to se ni v.sic, poljskn drzava Lina dati denar, ali nixdeliti ga i'inajo . Židje, Ker isti clanek 9 odroiii.io sl'edo- ¦ re: »Od.gojni odbori. iinenovani cd lo- | kalniJi židovskih olK-rn. l)oclo pud (\r- ; za/vno konlrolo skrbeli za .ray-lo.lüev pTi.nierneiga deleža na denairj-u. ki inia | biti prema čl. 9 natkiazan židovskiim šo- ; laiin. Zdiruižone držarvo Aineriko, "Brit- \ ska država, Fraüicija, Ttaliija, -Japan. ; najvainejse zvezno in zdru«enio držaAO i na eni strani in Poljska na drugi st.ra- ! ni pri.znaYiajo. da lo predpraviee niso j odvisne od svobodne prrvoJHve poljsko ; diržaive, a»mpak da one preds'tavljajo j mednarodni zahtov od. strani Zvoze na- ! i'orlov.« I (Dalje.) j Dobre lastnosfi fineya čisiila 'x.* čevlie «o tt-ie n Čistilo je- mehko in \ se d o b r o razmaže ; diije čeviju takoj lep, temen sijaj. IJsnje ostaiie vedno voljno. In telastnosti im a Indian pasta. Ze pri up< »>;«bi prve doz« se bo- de tf o tem prepr-iöati. Širom damovirie» ! Petdesetletnica vseuč. proses dr. Rajktt Nahtigal*». Ugedni m>$ j'-z-• koslovec dr. Nahtigai je slavil 1-1 t.m. 501ttnico svojega roj«tva. Duma je \i Noveea mesta študiraJ je v Ljubljani, univerzo pa je absolviral na Dunaju kot učenec shvnfga sl. visia Jagič?. Potoval je po Rusiji in Nemcij*. Nje- govo znanstveno delovanje je prifelo takoj po absolvirani univerzi, kjer je osta! do ust:-.novitve Ijubljanske univerze. Tu rrnrno in gioboko resno nadaljuj^ svoie plodoviro delo, uvaže- van v vseh z.nanstven'h kro^ih in pri dijakih priljublien kakor oče. š Usoda polkovnika Gh iard'ja. Albanska žandarnienja je Di'jela v bli- žini jugosi'ovenske me je piri Debra albanskeßa polkovnika Ghilardija, ki 1 bo baie ustseljen. Ghilardi |e postal zadnje case nasprotnik Ahmeda bega Zcgu zaradi n,egove >Talof Iske politike in je hotel pobegniti v inozemstvo. Na begu pa ga je dohitela albanska žandarmerija. Ghilardi ie roien Hrvat in je bil oficir v avstro ogrski vojski. Delorna iz veselja do avantur, ddoma pa zaradi konflikta z oblastrni na Hr- vatskem, ki jih je dolzü, da niso po- stopale po svoji dülznosti v zadevi Mesf »i kinci Harry liiedtke njegove matere. ki je bila umorjena v Bjelovani, je izstopil iz vojaške službe in se pridružil princu Wieiu, ko je postal vladar Albanije. Za svetovne vojne se ie bojeva! Ghilardi na čelu oddelka dobrovol cev na strani Avstrije. Kasneje je po:->ial zanpnik Ahmeda bega Zog3, po njegovem padeu pa je pobegnil v Jugoslavijo. Potem se je leta 1924 udeležil vstaje proti pred- sedniku Albanije Fran NoJiju in piipo- mog"l k vzpostavitvi Ahmeda bega Zoga, ki ga je imenoval za organiza- torja albanske vojske. Sedaj pa ga je obsodiJ na rUro smrt ba5 on*, kate- remu je v vel-ki meri pripomogel k oblasti. ä Vinarsko društvo Jn »Naša Gorlca-v Marjboru. Dne 5.m*rcat.I. sta se v Mariboru vrftili " skupäcini obeh störih dn.stev: V.narski in sad- larski odsek Kmetijske družbe ter Pokiajinska zveza vjnogradnikov, kjer je bila fklenjena njih hkv.dacija in se je'ustanovil pripravljalni odbor za novo »Vinarsko druätvo« zn obe o- blasti. To društvo bo izdaialo ilustri- rani mese^nik »NaSa goric»«, katerega čiani dobe brezpbčno (članarina dru štva znaša za leto 1927 samo 20 Din). § Likvidaclja posestev. Mini- strstvo za agrarno reformo pripravlja načrt zakona o likvidaciii veleposestev. Ministrsivo )e udred'lo, da se zemljišča, I ki ne more|o služiti cihern agrarne ; reforme, lahko proüa|o da pa ena rod- bina ne srne kupiti več kakor petdeset : oralov. š Kaznjenčeva iznajdta. Ivan Novak, k; \n bi! radi urnora obsojen . na 15 let ječe in ki sedi svojo kazen ¦ v Beograau, je iznaSei avtomatično ; cestno zaporo, ki izklju^uje žek-zni5ko i nesrečo na prehodih. Poskusi so se sijajno obnesli. Pionietna konferenca i je sklenila nporabiti novo inajdbo po ; vst| državi. I/:umite!j bo v zahvalo : amnestiran in bo zaslužtl lepe denarje. ; S Ugoduosti za tujski promet. i Finančno mirnstrstvo je izdalo naiedbo, ! glasom katere je vsem posetnikom | naSih letovižč in kopališč dovoljen ca- • nne prost uvoz obleke in perila ter i ostale puljage. Izdana pa so navodila, ! da se prepreči titiotapstvo. | š Aretacije Orjunašev v Mari- boru. V zvez.i z atentatom z boinöo, ki je bil izvršen v gostilniških pro- | s.orih pri Kerčcku na Pesnici pri Ma- i riboiu, je mariborska policiia aretirala Clane mariborske Or|un, odvetnika dr. F. lrgoüca ter privatna uradnika Siavka Reja in Josipa Kavčiča. Kako so ime- novani v zvezi z omenjenim atentatom, bo pokazala šde preiskave. Aretacija je vzbudila veliko senzaeijo. š Posojilo bolnicam. Finančni mi- nister je pooblaščen dati na zahtevo ministra za narodno zdtavje iz državne blagajne na razpo'ago posojilo v znesku 15 milijonov dinarjev za bolnice, ki se vzdsžnjejo z lastnimi dohodki. Poso- jilo je namenjeno za nakup zivil in drugih potrebSČin za vzdrževanje bol- nikov. Mestni kino Marry luedtke š Nepopolne glmna ije. Na te- j melju poobiastiia, ki y;a je dobil pro- j svetni minister od Narodne skupSiüne, ; bodo preureiene začerkom pnhodnjega šolskega leta vse gimnazije, ki imajo nekaj nad 4 razrede, v Stirirazredne i gimnazije. V vseh teh gimnazijuh bo \ 1 letos najvišji razred ukinjen. Drugi i razredi se ukinejo pozneje, tako da i ostanejo sčasoma samo 4 razredi. i š Mala matura. V novi finančni ; zakon je iz prejšnjega finanJnega za j kona sprejet tudi člen, po katerem se j na srednjih šolah odpravlja takozvana | mala matura. j š Učlteljice se ne smejo možiti. ¦¦ Prosvetno ministrstvo je izdiUo lani i odredbo, s katero se prepovedu]e uČi- j teljicam v Sloveniji možitev brez do* voljenja prosvetnega ministrstva. Ta odredba se je sedaj razširila tudi na I Ličiteljice v Bosni in fiereegovin1. Uči- \ teljice se morajo pred poroko obrniti ' na prosvetno nnnistrstvo za dovoljenje. j Doslej je prosvetno ministrstvo izdalo { že rnnogo takih dovoljenj učiteljicam v Slovemji. š Pokončevanje hrošča. Letos je ! zopet hroščevo leto. Povsod se bodo j pojavili rjavi hrošči. Ker ;e ta hrožč j zelo Skodljiv za krnelijstvo, je veliki župan Ijubljanski že izdal poseben raz- glas glede pokončevanja hrošča. Žu- ! pani morajo ukreniti vse potrebrio v j tem oziiu. Sporazumno s äolsko obiastjo ; lahko pritegnejü k akcijt tudi šolsko j mladino. š Foložaj Tiemških rentnikov. A Sloveniji jji na Hrvatskem je okoli 2000 oseb, ki so bile zaposlene v Nem- čiji kot uradniki, odnosno rudarji v wesifallskih rudnikih. Ker so v času | zaposlenja postali invalid», odnosno so j dosegü gotova službena leta, jim je Nemčija priznala rentnino. Po prevratu je tem rentnikom nemška vlada usta- | vila prejemke. Ministrstvo za socijalno | politiko vodi sedaj akciio preko zu- i nanjega ministra, oa bi NemČija zopet i izplačevala rentnikom njihove rente. ! š Obsodba pastorka, kl je ubil j svojo rnačeho. Te dni se je pred za- | grebškim sodiščem vršila razprava proti I 201etnemu Mibajlu Franculju iz Mrz- : Ijaka, ki j: lanuarja ubil svojo mačeho. ! Masčeval se je, ker je od malega z njinr grdo ravnala. Ko se je hotel po- ročiti, nui je odbila nevesto in hotela ; vsiliti svojo hčer iz prvega zakona. ' Yecni spori so vodiii do spopada, med katerim je Mihajlo mačeho pobil do : ! smrti. Sedaj je bil obsojen na sedern ! let težke jeČe. Mestri kino Harry Liedtke s Deček je p dei \i d mjrga nad- stropja in ostal živ. V Za^robu se je sedem let stari "Ziatko Istok povzpel n^ okno, ixftubil ravriotežje in se pre- kuoinl iz drugv^ii nad>tropja na dvo- riščc. Na srečo pa je naiprej prMetel na debelo vrv, kt je Di!a nategnjena pre'-s'o dvorišča zn su.'t'nje perila. V (ankern odrnetu je n..jto deČko priietel n'ti zemljo in dobi! !e nrznwntne ogre- botine. s Uboj na ptujsUern pulju. Na ptujskem poliu Se vedno znači frete- panje junastvo in nikaka sramota ni, če je kdo radi pretena ali celo uboja zaprt. Zato se v t«-h krajih izvr^i ra?:- mernma nnjvoč pobojev, Tudi te dni beUv.i krvava kron'ka ptui«;kej>3 polja tnk žaiosfiTi sluOaj. P;i n, Ivan Dunjko, Anton Goikovič in I /an R. uo.^ek Goj- kovič in Rodcšek sta končno navalila na Danjka in pa. z mniikami tako ob- delala, da ie z razbito glavo obležal in rned prevozorn v ptttjsko bolnico umrl. Uni)8lc;i je orožtiištvo aro-tualo. s 0ŠKOD0VANJE BE0GRAJSKE OBCINE. V beograjiski mestnl občini so oclkrili te dni veliko afero, vslod ka- tere je bila mestna občina oškodovana •m 80 mi'lijoiuov dinarjiev. Skupüni monterjev je sporaizunino z la.stniki večjih posfopij na razne liaciaie redu- oh'ala ii'porabo elektriiniega (oka veci- nouia na n.ad 1o milijonov dinarjov. « P0LIT1ČEN NAFAD NA SOU- NIK A. To dni je neki seliaik iz Kasma.je napadel predsodnika beograjskega okrožnega sodiišča Vel.ro Marko\ k'a in ga težko raniil. Markovica so morali lakoj prenesli v bLi'znjo lekarno. kjer so inn nudili prvo pomoč. Sefjaka je oi'oznistvo aretiralo. Izjavil je, da je hapaidel Markovica radi toga, ker j© i/vedol, da je Markovic radikal in da zaxadr tega noce rešiti neke njegove tožbe. s 0BS0DBA BANČNEGA ROPA1V JA. Fred zaigrebSkim sodiscem se je vršila razprava proti 23-I(itniiinu vo- j ask emu begnncu Stain iislavu Cainjkn, ki ji> bil dm» 21. jannar.ki zv^coi' z re- volver jem nastopil v Mednarodni ban- ki ter hotel izsilHi pol milijonn slina.r- jev. Na paskusenein hegn je nalo ol)- .strel.il* kavarnarja Deri^a in kolporler- ja Magistra. Poleg tega delikla je bil Ganjko obtožen vlonia v stamovanje privatnega uradnika Ledererjia, kjer je poleg druigih vrednaslr ukradel tudi dragoceno tobačnico, vredno 5000 Din. Stctini%slav Ganjko, ki je že z 18 leH radi tatvlne presedel dve leti ječe v Mitro- vici, je svoje zloci'ne skesano priznal. Ganjko je obsoj-en radi tat vine, ropa, javnega nasilja iin. zoperstavljenja dr- žavni oblasti na 12 let težke ječe, pfa- čilo odškodnine Fra.ncu MaigiÄtru v znevsku 10.000 Din in na povračilo sod- nih stroškov. š POSKUŠEN SAMOMOR Ms- LIJONARJA. To dni si je hotel kon^aii življenje znani miilijonar Na.jd.aa Milo- sevic iz Vrtišta pri Ni«u. PreHkočiil j(» ograjo železnega ino>sta im »so vrgol v Niišavo, ki je pa na dotičnem kraju tako plitka, da se .inilijonatrjiu snwo- mor ni posii'eeil. Kti ¦-(;• šali, za- kaj je hotel izvrsiti samomor. je od- govori-I, da bi ne ¦zaipra.viit' vsega inicl- ja>, ker živi zelo Jahkomiiselno. 1 ro-pasta ]e z?i zobenoiboljšo! S POZOR FKE.U (JOLJUFJ. Frej»- nji teden sta se klatila dva boljše oblc- eena moža po ptujskom oki-ajii in sla prigovarjafe, Ijudem. naj ihnn zaupa- jo svoje prihiranke, čoš, da sta poslana od drzawe banke in da bodo projdi za svojo vloge 12%' obreMi. Mi resno svarhno naše ljudstvo pred takiini sle- parji. Nobetlen denarui za,votl ne mo- re danas nuditi vkgateljem 12% obre- sti, ker dobi jo banke .same od «-trank le 14—15% za posojila; še manj P" zamore to storiti drž. hipotekarmt banka, ker nudi pasoji'la po 0% ali rm- lo visje. Stran \. > N () V A D U 13 A« Lu* 4} Lie. Kdr. Siuniir: IJeii ut> (Yelikonocni spomini.) Cvotfr'cno niesto, ktlo hi ga no na- zivctil tako. Saj so se z-diruzili tu vsi n.a- ravni dementi, da priearajo najkras- nejišo sliko. Brezmejno siroko modro morje, snezoni velikani Libanon a. sli kovito obale, ki .iizg.ine.jo v dub tori da- \\yf\,y'\\ raizkošna vegetaeija, ki se boju- je s pusčavnrm pe.skom, vise to nur,i opazovalou nepopksno kras'nu podobo u'porl n'1)]ja j oče narave. V tej lcpi. l)u;jni okoli'ri prospeva in cvote prisreno domaee življenje, ki se zaveda, da je ono središče trgovi.iv - in promota za vso Sirijo in pnsta.nišre blaigosl.o vl jeni.h damiaišealiNkili pol jan. Mi ouda, da so tako ugodne pri- tike že v praistari'b wusih v>abile ljudi, da se naselijo na beirutskem rtiču. Kakor je zavila v tamo najstawjs;. zgodovina Beryia, izvenio von dar iz znamoinitili zmngoslavnih poročil. sve- tišča v Ka.rnaku. da je okoli let a 1600 pr. Kir. podvrgol faraon Tulinrs III. tudi ljodstvo Biaruta. Vpliiv fa.raon.ov, ftdovrklov, Rim- ljamov in Arabeev jo vedno dolocal in nsmeril zgodiovino Bei*ruo i»ki'bo in ! gta.novamje v zaAodib. Velika.nske knjiž- | nice jim nudijo priliko, da «o v#ak v i sivoji stroki toineljito izvoiba. Ni ou- da, ako iina v lieiinvtu vsa'k bolj&i tr- gov«c gininazijsko miUuvo in ti'ßüvsko akffldemijü. Toineljita iv.obra/.ba da-jo leane trgavce, zato tako Iteostauje iji bogastvo v niostu. In Velika noč se bliža! Ka.ko praznična postaja prestofira cvetja. Zdi ae nii, da je narava izi-edno obda- rovala ta kotivok. Na vaeh vrtoivjih bnj- jie cvetke, ki raxsirjiajo svoj ounaimljivi vonj. Toliko razlilčnih ver is zedinii"o v sniot.feiiem hi gospodarsktMn delu. j »Ex Oi'ient(> lux« — -Luv i.z vizho- j da«, odkoder sino dobili pvve početke knlture. ta lur edinistva, bratsi.va in on.ergi.je naj si}e im izliva svoje dobro- diejne žarke na ikus. in veselo ::n ra.dosl- no si bsimo ki'irali na \olik pmnladau- ski praznik X'cKiki' nori \'eselo alolu.jo! Lie. I'jlr. Šinniiv: }{ ii Maioniti na Libanonu. (0 Yd Hi nnri.) Zaukal sein ve.sel.ja, ko sr-in se po- da.l v V't'Ii-konoc'iiih poeilnirah na bei ruški kolodvor. da sc popeljem nied oni nai-od, ki ]v na.šbi- bUjioioko«. V ska to st\k«v.ru\ volikiv klol je, po kak'H ti'eba hotlvti kako (UJn'o nvo. Po njoj vozi tiamvajcek. Na olmb strameb velikanski sodi in našteto ste- kloiiir. Vi\ smo pokihsali dobrega Li- banonra. Želel sem ]v<\ živeti nokaj rasa v kmerki bkšr. DobM sem znamra iz Bei- riita, uritelj je bi? na ljuclski soli in donna v Kvajiri. Stara ^majka inu je oskrbovalia 'Ywno liisiiro. Šel sem z njiian in ostal tain štirinaM dni. Obi ska 1 som sosode, rerem Yarn pa, povsod sna- ga, povsod d'ivanii. lepse ko pri nas na dož«l i. V'd sem obi.ska 1 tudi župnika. Ko stopim v župnišce, sem bil nekoliko v zadiregi, kajti na eneni kolenu je ujrkal ženko, na drugi siaicka. Oprostil sem se, on pa se mi je smejal. rekoc: »Bra- ie, dobi'odosel, gfej. ja.z sem katoliski, žuipniik, pa innaim ženko in sinrka, Ii pa niiinas družine!« ^ Bilo j^ v-eliki petck. Zupnik mi roce, naj ])ridem pop old no v neko liiiso, kjer so imeli mdirka. Uinrlo jo mlado- mai paru edimo dete. .Stopini v biso. ! V sobi polno žensk, ki so jokalo in ja- I dikova'le. Vsaka jo |>ovetla'la nokaj iz | zivljenja zakonrnv in ma.losa erviek-a. | »Ti najlepša med zenami v-naSi vasi. ! ti si izgnbiJa svoj bkser. Zatoniilo ti je I somce srečo. Brez leska lozf biser. Zn- kopali ga bodo v niirzl'o zemljo. Pa Ii bo zopot solnco zaisi/alo in alab ti bo j dnil nov bi^er. Jokaj da.iies z nainii, in | raduj in voseli so, ko napoei zopet dar. I veseija. Alah ak bar.« | Pa je prišel zupnik in ulsli smo na pokopaJiščo. Cela vas je spromljala dete na zadnjii poti, vsi žatostni, v«i ob- joka.ni, kakor bi iimrl clam ono veliko družine. Predno so ga s.pu.sfili v grolj, i so poliviblj-ali njegoro ki'sto. Zveccr so i.meli po.memben obred v eerkvi. Pribijali so Kristusa na km. Bil' je iz lesa, vsak ud se je pregibal Ko so mu zabijali žoblje skozi ro.ke in nogo, so vsi plakali in rulili bolerine. 0 to ljudstvo jo dobro, nepokvarjono, en tec e. Pa so prihaj.Hli fan tie k moni V vas. Prinasali so mi divje golobe. zaj- ce in razliono. Stara majka pa je pe- kla in kuhala. Odkrito povem, poeuti sem se kakor doma. Na Veliko noč je bii dan öi-stöga, noskaljenega \'esoi"ja. Fantje so stiolja- li3 mozaikarji so peli, zone pa kuliale iai cvrle. Zakaj bi so ne veselili? : Turk je hotel ugonobiti ta naiod. pa ga mi. Majhen jo, a ril in krepak je. ; Edini so, i>oinaga,jo drug drugoimi in vzdi'zo in bodo vzdržali. Ednnost pi'e- ina.ga \so težave, ])odero vise za-preke. Danes, ko pišem to spomin.e, se z vo- ; seljom spominjain nanje. /. veseljein na to lepe volikonoriu1 praznike. Ka- kor njhn. tako kliiicom tudi nasemu na- rodu: "Edinost, bratstvo in živeli bo- mo vediio v VelÜki not'i, v vwlnoin vsta- , je.n.iiu.« | l'xutjn Kos: i ^ clika hoc Anxelma Tikviča. Bilo je na velikonocno soboto. IMsarniiski ravnatelj Aivzeiim Tik- vir je stopil popoklno iz urada z umor- jemimi koraki ob palici, zavit šo v zim- j sko sukujo. Oclkar je bil ozdravel po težkoni pljiičnom vnetj-u, je bil dokaj ijzpromenjon — kösren in rumen \ gladko obriti obra'Z, osivol ob s-encib. ! zgrblj-en v dvoje. Imei' je za sabo ba.s stü'JinU'uloiset službenih V?t, par dor volj. da je ostarel preveč, eeprav mu - je samota,i'sko zivljcnvje potckafto si cur ; v mini in redu. Po ulirah sc je zaganjal mlaren veter, v zraku jo dišalo z ju.iia po novi pomdadiu Napotil so je iz nio^ta po liJii ste- ' ¦/i\\ ki je vodiJa ob reiki c,ez tnivivi'kc v ! gozd. Nad most am so zvonovi zazvo- ' 11illi k prorosiji svecaiio. ubm.no. Njib pasem je oznanjaiUi skriwiost vstajo- njia, ijomla.jonoga živfjeaija. Plaväla je na dialjini'li labkili krilih, a vendar jo težka trkal'a ob srea in dramila v njih i cu.s-t.va, ki so le malokdaj bud na. Ob | krieavib dneb so globoko zakupana j pod enolirno. brozrutno vsakcld pelindvaj^cliini Vvi'y C-otrti.no stolctja, na Vollko not', ko je ;¦ gosptxlicui Ani. ii/.brn.nki svojega sr- ; ca, pripravil velikonočno darilo - zkt prstan s tremi dragorenimi ka'in- nii. V nocleljo se je napctH k nje]. ka- j koi' se je biJ dom,ojii]. Prinasal ,ji je prstan v ška,tljic:> iz u.snja. Ali A-no ni bilo.. Odo.pljw!ia so je b:1a že v julru .s H'g'ovcem orenkom na izlrt na dezelo. To je dognal par dni poznojo. lako je prstan olnlržal. Po tem težkom raz.- ocaTanjiU se nista ver so«la. Edini njegov miladostni ljubezon- ski romaii, boren vn bolesten! Dokaj -rasa pozneje se ie Aim v tujiini pororila z neziuitniim pisarjem. Po nekalerih tetili zakona,, ki ji je dal hwrko. je umrla, Mož se iz voj.ne ni vrniil. llrerka Anica pa je zdaj tu v materinem rodnom mestu prodajalka v slašcičarni. Anzolun Tikvir jo je spo- znal v uradtr, kaiinor jo prisla nekor po apra.v-ki'h. Svoje tajnasti ji m r:x/:~ kr.i.1. Pac pa jo stopil [u\Mivm v slasci- čarno. vendar največ zaradi sedein- iuij.stk.tm. Auire. ki jo biJa m> l^dcrf- na um.li i.wilori. Njene veliko temne ori so bilo pm,v tisto. ki. so nekoo za- žarek« v njegovo življenjo s topso svo- tlobo. . Vse lo mobko misl« so Anzohm, Tikviru maanile sree, potezc v obrazu so se mu zaokrožaiva.le v vahos nasmeh. Iz ori im. ie «vetil ti'h oger... kakor oclsev iz daljav davne dolx-. Vrara.l se jo v niesto^ kakor da no jwxli tod AnzoKin Tilkviic-, iigltdni in sti'ogi pisarniski ravnatelj. Stopil je v slaščičarno, a Anice ni bilo. Kupilje nokaj peciva in se ra^oraran vrnil na uliiro. Ni dolgo liodil, ko je nienadöma vznemirjen ob- stal pred Anico. ZajerljaT je kakor ne,\T'de: »Goispodicna, dovolite, poznate nw i« urada. Mnogo sein danos raz- niiisljal o vaši umrli materi. Ako vam je prav, bi \-;iä prosil za pol. uire c-a-sa, da vam zaupam skriivnost svojega živ- ljonija. Vam, ki ste njena, hei.« »Poznali ste mojo mater?« (>? se motite?« , »No motwn se. Laliko va-m äoKa- žem. In kot prijateli vase plemenito malere vas prasini za to uslugo. /,a kratek razgovor.« Za |iol ure sem prosta in nie tod priraku'jto, re ste re.s tako prijazni.« »Prosim vas, gospodiena.« Odbrzela jo v slaščičarno, vitka. lo|ia. z rdoro rožo na prs'ih Anzeimu Tikviru je dusa utripa- la. v sladkcni vznomirjenjii. Krenil je v drugo n.a¦•'slropjo v svojo sa.motar- nko izbo. Piivil je lur in je v omari- nem predalu pois-kail rdofo baržunasto satuljo. Odklrnil jo .ie z drobirtm klju- rein. \' nje.j ' > bilo shrainjonih pet oble,- deli/h pisem. fotografija lepe, mla-de Ano, z ormi. kakor jih ima Aniwi. V skatljiri u nsnja jo Težal /iat prstan s tremi dragoroniml kamni. Za.vil jß je v meliok pa.pi.r in položil v žep. X'o- gil'ed.al je na uro in so odprwviil. Hodil je po razsvetljeni ulici i'n eakal. Taiko ni eakal že potmdvajset let. Slad- kol)a mu je ogrovaäa ru.stva in zdelo se mu je. da jp nova pomlad leta^ pri- šla tudi zanj. Aničimih sedojnna.i-st let so mu je pri's-mejalo nasproti živo im glasno. Anzelni Tikvir je govoTÜ. Raz- V'iiel so je in Anica ob njem jo poslu- šala in ga zdajinzdaj pogledala z veli- kiimi. dobiiimi ormii. Sija.lo so kakor iz davne daljavr. a vendar jö cu4ii, da zaiv tik njega. Pripoved'oval ji in. o materi. pove- li^eval jo njewo plemonitost, ki jo ni bil v red on. Ni se dot'aknil lastnih rar.- omra.nj. Potain ji) jo govoril o življe- nju. o njogovih lepotaih in radostih. In 0 zlati nilaidasti. Sam ni vodel, koliko foiisa je ie miihilo, ko jo jo naprostl. naj vzame v s»p'oaniiii na mater in njega prstan, ki jo bis nam»onjo.n njoj. ki mu jo za ne- kaittM'o nepozabne ta'enulke ra/^irila življonja dni. Zailv\alj0V'Hla se nui je in >e mu je zdolo. da so so v;l«ižno zabliskale njo.no temne oci. Sprojek.i jo skatljico in mu isikivno stistnila roko: Kaikor da ste mi orka, vas imatn rada. go.>pod. Tako ste dobri . .« Poslovila sta so. Anzelm Tikvic se je zaklonil v izbo. TLsti dan ga ni büo k vočerji. — Pozno v noč jo bilo njiegovo okno svetlo. Oha. praznika jo pi'ezivel v Lzbi. Ko je pisaiMiiski ra;v]nat(ilj v to- ro.k-/.oi)Pt stopil v unad. je bil nona- ¦ v«K.ti>6 -ti'u» 1 odiK.ii a. Brez moci snio. Moral« ^e ob- I vj.^iatK Ne demonstrii-ajte. V mestu jo pon-^ni. Kozaki so v mestu.« ° Tz okna v okno, iiz relire v celico ore strasni 1 i^tio. Ysem jetnikoin le- deni kri . • • Dva jetnika spita, txetji gnete fi- gure izkruha, retrti gleda skozi klju- cavnico na körklor, kjea' hotli vojak s puško na ami sem ter tja. Car j" ukazal, da mona.io strogo cuva.li jeta.'ke. »Nasa zadnja nw . . •« sopore tjho eden jetnikov, da ne bi zbudil spočih. »Živeti še hocem . . . Laren sorn • ! AU mislis, da dobi.mo pred snirtjo se 1 zajtrk?« Š>ev. 43. »NOVA D 0 B A« Stran 5. Leže na cleske in s-i potediu? knz- injenski plašo čez Rla,vo. No bojim so smrti.,« šepoUi drugi. >Jn ti?« ovariš Vr.a.ga! Preeej scm vedel, da nii je imiforma preozka. Kaj seda-j?« Vitka ženska stoji zraven njegsv. »Ne jezi se . . . Taikoj popravKm. Tako . . . Ali je sodaj prav?« ;Ramena so mi kakor zvezana. V sili ne bom mogel n-iti revolverja vzoti 17. žepa.« Žen-a ga proleoe poigleda. >Strcl.jati ne smaš. s1kši.š. Najmie odnosaje pretrigam. Oe to storiš.« Žamdar s,e smeje, sPrevee romanov eitas, IVhuša. Ži.vlJCTije je treba jHedati trezno . . .< Zen.ska inolči. O.oz uokaj ča^a rab- l(i zasepeče: Kofja . . . aJi se 1)0 posreoiiloV Clo homo imoli ,snw>lo, ti zbežim.« Sirukopleči mož zapne unifonnn. ISo boj se. Dober režisor sem.« Mlad žauidar vstopi ;in strirnmo javi: »Gospori rkmoister! Telefon klkV« »Kdo jo pH aparatu?* •> Ra vnatolj jotn kšnice!« Takoj priideni.« Na drugem kraju inest a d.rži slu- išalo telofona ravnaleli jetnišnice in govori s trosočim so fflasoiin: »Da, gospod riitmojistor. Shiiša-m, gospod ritmejstor: dva plombirana vo- za . . . brez lirupa, .raziraiem . . . po- polnoana titho . . . Povi/ljniik oskorto jo ritniojstor Kuronkov . . . Niniann ra.sti. dl:i b: ga poznal — a seveda, prispei' jo danes iz Pctroffrada. Slumm, gospod ritmojster . . . Razimnom. gospod riit- j inoJKler.« . Uro poicneje sta se peljala dva za- | prta voza proti jctiiiusnic.i. Voza sta bdla obkoljena po orožnikih. j Pred vrati jetni.sn.ioe so ustavita. Jz enega stopi sirokoploe žandar m pote#ne za zvoriee. Pojavi sp navnatelj jetniišnico. -AIL vain je paznan uka,z nj'egove ekscelen.ee?« vprnša ritm.oj.ster Kuron- kov. »So jotnnki pripravlioni? Prosiin. ¦privtH.li.to jiih!« ., . Obsojonci jxriihajajio posa-mu* iz oe- ; lico. Hiilmojster Knronknv norvozno kaicli cigaroto z-a cigardo. Btlon Lzm-ed jotnikov se nenadoma iztiig«. ža.ndarjem. ali ritino.kster ga ncrrabi i-n ga preda jotniskian i>azni- kom. »Brže!« Ritmojstor saluiira in zn.pn.sti jet- nišnico. Vozovh se /^a.nela. (lez pol nre kreneta s oeste- v stran in pel,jeta, nct- mesitu ya\ postajo, proti reki. Na drngi strani ,reke je Romunija. Tedaj se vzdißno ri'tmojster in vo- ce nervozno: »Sodnigi! . . . IVosim m'u1 . . • Tu ^o samokr^'si in nckai donarja .... Miio.tr-o sreči- . . .«¦ In c-oz pol uro telvlmnra do/devni riitmojster doraov: »Masa! l«ib.ko ležoš. iXi ¦Üitaj razl)iu'ljivili romanov . . . yso j(1 ¦v redn . . . Labko n-oc . . .« Razgled po svetu. r MILIJONSKA SLEPARIJA V NEMČIJI. Kakor pisejo listi; je pri- sla poTiciia na sied veliki slepariji s PQiiarojienLmi banderolami za cigare- ^- Država inia okrop: 40 milij.onov J^rk škode. V afero je zaplotcuiJi VW- CeJ oseb. ŠpaL.NlSSIGtJRNOST V MAi\0KU v Mtu^v*1'0 1)Oslal'il Pröcejisnj-G ojacenje Tudi ^° na m^Jo upornih Rifovcev. Äfrikü. rtlnoiJa pošilja vojaštvo v 'AtriL Ga?i^a TEK- Raziskovale« asrednji Afri^11 I*r^'Poved*mje, da so v bolj zaželjGnalj??'sušene mravlje naj- tucli trgujejo. jjJL \n tlomacuü s tem nato juho. Ob jezeSV11 z neko ,moč' tovih ča&ili pojajvijo^7^? M u?b g0~ ^caisnh zatemno solnco, ker rojijo od vodno gla.dine pa ; visoko gori v zrak. Kadar gi'o clovik skozi tak lnušicji oblak, si mora glavo ' zaikriti. Donia-cliii pa jiili l'ovijo ter de- lajo iz nj'ih potico. T)va prsta debolo pec-ivo v vi'liko.sti krožnika je znotraj črno in jima sličen okns kot ka'viar. Kdor ni tej »slažčici« od otroskib ji>l privajen, jo ne preneso in tndi no p(^- . želi. r (1KNEJS1 1)1.1 AMANTf. V ttra.s.s- fontaimi v Transvalu so iskalci dra- guljev naleteli na tako bogata dija- inantna pol ja. da bo eo.na dijainantoiü' ! sigurno padla. Povproona prod.ukw.ia se je neprieakovaaio d\'i^nila iin na poidlagi tega se mora oena za dijaman- te zniža,ti. Bogalaši bod.o spr-ejeli to | vest gotovo z veTikhn veselij<-»m. kor .se ! botlo v bodoce labko kiitili ob skrom- nejwi.b stroškMi. r BANÜNI RAVNATELJ Z 90 UPRAVNTMT MJ0ST1. To jo Jakob Goldschmid, ravnatelj Dai'instädter- und National-Banke. On jo v nadzor- stvu in upraivi P»'i pi'iblizn.o 90 dru- žbaJi. Mož je star kamaj 40 let in jo zra.sel v vojni, ko so biili drugi ljudjo vojaki. r CE GORI AMFJUKANSKr HO- TEL. Nizozemski hotel v peti avoniji v Newyorku, ki je viisok 32 n«ndstrt>i)ii. je zacel goreti. Na lice inesta je pri,- hitelo 50 požarnib braimb. Velikemu na.porn gasileev se je ko-nčno posreči-- 1.0 rosi'ti spodnjih 20 nadstropij, dočiin jo ogenj gornjib 12 nadstrapij poi>oT- iioiiiii iinicil. Ogromni ognjeni anblji so se videli »0 ini.lj daleč. Mrtvili ni bi'lo. r VIHAR V AMERTKT. Iz držnv Ai-ka,nsa»s in Teksas v Soverni Ameri- ki poročajo o Ini'dih ciklonih. V Arkan- sas je mesto Fordsmith popolnoma pornšeno. Vthar jo podrl okoli 100 biš. Mrtvih je 20 oseb. V Teksasn je mesto Rock Springs do polovioo podrto. IJbi- tih jo bi,i"o nad 100 osob; dw«daj so iz- kopali 60 trupel. Tudi v m^stn Kor- rywill je 50 mrtvi:h. Tz ysob verj-ih most v okolk-i so odÄli pomožni vlaki s sani- tetnitn lriateriiailorn. r STI-:VTL() MIL.M0NAR.1EV V AMERIKI. Po zadnji neda;v,no izišli statistiki za loto 1925. je razvidiio. da je bilo v Ampriki- leta 1025. 30.295 m\- li.jona.rjev. Število milijonarjev je te- kom enega le-ta na.raslo za 9000 oseb. Sediem mi.l'ijonarjev inia nad pet mili- jonov dola'i'j(>v letnili dob-odkov, deA'ot nad 4, pefnajNf nad 3, tri'desot naeno še tako niQcno narkotieno si'edstvo tii ncinko- valo. TTiral jo viidno in koncno to dni vskyl vsplošne toi as no oslabolosti nmrl. r DENAR JE SHRANJEVALA V STEKLENICT neka stara vdova v Lodzu. Pr.ozivljala ,se je z malo trgo- vinico in vsako pa.ro sbranjevaLa, da je labko vzdrževa.lia «v-ojo hcei'ko. Ra- zen toga pa si je pribranila še lep de- nar. ])ena,r je zanienjata v dolarje, ki jitb je branila v -sta.ro sieklonico, ki jo ,' je. dobro skri'vala. Nekega popoldnova je prišel k njeni hoerki, ki je bila sa- ma doma, star možaik, ki je kupoval 1 stekleniee. llcerka je nažla na pod- l-strivsju tri stare stekleni.ee in jiih vt'se- la proilala za 15 grašev. Ko je materii poveidaJia o lepem im bibkeni zasilužkn. se je ta vsa prositrašila, kor je heerka Prodahi tudi njeaio »sbrambo«, steikle- : nico, v ka:tei je iiuola 500 dolaTJev. - j Alamii rala jo policijio, ki išče sedaj 1 srecnega kupea, ki je kupiJ za 15 gro- se.v tri steklenice in 500 dolarjev. 1 -wnf-J!™8801'™1 O^OBHTL FAŠI- , ÖTOVSKO MiMNO. Italijansiki mini- ; strski predsednik Bonito Mussolini je : sprejel r avdijenci avtorja znane fa- : sistovske lij.in.ne »Giovi.nozza«. Pri tem je moral avtor Muissoliniiju zaigrati : hiinno, nakar jo je Mussolini oficijel- 1 no priznal za faSiistovsko luimirio. I r TRINAJST V0Z0V BENGINA 1 V OGNJU. Na romunski zefez-nici sta 1 na progi Ploesti—Slobozia trčila dva ! vlaka. ki sta vozila petrolej in bencim. ; Trinajst va.gonov bencina se je vnelo. Šest želczinčarjev je našlo smrt v pla- menih. g 0BRESTNA MERA IN NA- R0DNA BANKA. Mimulo soboto je imela Nairodna banka plenarno sojo širšega miira.vnega oidbora. Na dnev- nem redu je biilo vprašanje obrestne mere v zvezi z resolncijo denarnib za- vodov, sprejeto na anketi. ki jo je bila sklioala Narodna ba;nka \- sebru.ar.iai t. 1. Seja je iitgotovila, da obst oje za dira'ginjo k red it a se druigi vzroki, ki jib resolucija ne navaja. Svoj ekspoze o teb vzrokih bo Narodna banka v krat- kem dala v javnost in obenem s svoj im nni^ljenjem, kako bi so moglo v into- resu na rod nega gospodarstva vpli-vati na znižanje obrestne mere. Današnja obrestna niera je sicer res nižja. kakor je bita laoii, vendar ne odigovarja za- ht-eva-m i-n potrebam domaice delovno- sti. Mora se najti sredstvo. da se obre- stna mera privede na stanjie, ki bi omo- gocalo bitrejši in uspasnejsi gospod;»r- ski razvoj v draavi. g SLAYENSKA BANKA NE PRIDE V KONKURZ. Zagrobski >,Tn- goslovenßki Lloyd« poroca pod loin naslovom, da s>o v pondeljek za.s{opni.ki vipniikov Slavenske ba>nke imeli sesta- nek, na katerem je sekvester dr. Ale- ksamder Morvat podal teerpno sliko o trenotnem stanjii Slavenske banke. — Prisotni so na i)odl"agi ie\ga izvnstnega. porix-ila dobili prepri'ca.nje, da je sta- nje banke povoljneji.se kakor s'f1 jo prej nikslilo. Vsi u.pniiki so prižli do zakljiic- ka, da se ne sine dovoliti,- da bi banka prisla v ko,nkua*z. Zato so soglasno sklonili, naj so socliseu prodlozi pras- nja, da se nai'ok odjgodi do 31. niaja in da se s pospesevainim temipom do tega roka zakljmči poravnava izven konkiirza. vSodißoo bo pmšnji ustreglo, kakor piise »Jutgoslovonski Ll'oyd«. Ne- razpoToženjie je naslalo, ko se je zvede- lo, da si dunajska Länder.ba.nka pri- zadeva stvar zavleci, da bi prislo do otvoritvo konkurza, pri kate.ri priliki bi se. kakor mi«slijb pri Länderbanki, ta zavod rešil obv.ezno.sti. To miišljenje jo pogrešno, naig'laisa »Jnig-osl oven ski Lloyd«, takn Läenderba.nk kakor Tr- bovlje morajo storiiti svoje. ker do kon- kurza 8]avcmske banke ne sine prili in tudi ne bo prišlo. K 1'OVEOANJE FRANCOSKE 'ZLATE ZALOGE. Kakor poroea »Tein.psi«, je prišlo med Francosko in Angle-s'ko banko do sporazuraa gledo i povniilvo i)oso.jila 33 mil'ijonov fun- lov. Angliji pofrobiM' denarno oporaci- je se iizvedejo še ta niesec. Fra.ncoska l;a,nka pride na ta nac-im zopet do zlate zalogo okroglih 540 uiiilikniov zlatih fra.nkov. Po v/vnHvi bo vazpoložljiva Klata zaloiga pri Fraincaski banki na- rastla na 4 in četrt mitlijiarde, tako da , bo imela Fi'ancija za Amerilko najvor.- ! jo zlato zalogo Ln bo v tem lioigledu prokasai'a colo Amglijo. g VII.- L.HTBLJANSKT VICLE- SE.TEM od 2. do II. ji>Iid-a 1027. Rok za pi'ijavo uolku- ja ima v rokali konkretne dokaze o njegovi krivdi. Reklamne objave. R REVMATIZEM (zalivalna izja- va). Veleučenemu g. dr. 1. Rablejevu, Beograd, Kosovska 43. — Ca.st nid je prosi/ti Vas, da mi posJjoto do danes najbolj preizku.soni k"k proti revnia- tlizmui. V'aza sposobnast in trud se širi na vse strani, ker je v najsi vasi trojica težko bolehala za revnializmom, a da- nes jiili s pomočjo Vašega zdravila vL- dini popotnoma zdrave. Za4o Vats pro- siin. da mi kar naj'bitreje }>osljtele ta iizvirslen lek, ker je moja rodbina težko bolma za revimaitizniom. Poniino se Va>m zahvaliuje Niko Ornčevič, Vir Pazar (Črna gora), 5. X. 192t5. — Lek »Radio Balmmika« izdelitje, prodaja in rdzposilja po porzelju lahoratorij Radio-Balsam ika dr. L Rahlejeva, Beoymd, Kosovska 43, parser 0. SluSaj Slarok. V zftodovini kriminalistike ni slu- čaia, kakor ga je due 27. m. m. bilo za- Čt-lo pretresati dunajsko sodišče. To je bil monstre-proces proti Emilu Mareku, njegovi ženi in še nekaterim sokriveem. Emil Marek je po absolviranju realke šttidiral eno leto na dunajski tehniki. Že kot dijak se je zaročil z lepo ži- dinjo Marto Löwensteinovo ter se je leta 1923 z njo poročil. Nato je študij opustil. Bavil se je z iznajdbami in vsakovrstnimi avantiirističn mi posli, izposo'al si je denar, skk-pal speku- liitivne kupČii? z žtleznino, ttkstihiami, le.som in orožjem, s h:Sami in drugim. Njegova žena Marta |_-a je voclila ko- lespondenco. Leta 1925. je gradiščanska deželna vlada dovolila Mareku, da izkoristi vodno silo potoka Lafiice, Marek je namreč nameraval 90 gradiščanskih vasi oskrbeti z elektriko. Podjetje pa ruij bi se financiralo z angleškim de- narlern. Teknm pogajani s sploSno zava- rovalno družbo Anglo Danutvan Lloyd je uradnik družbe priporočil Maieku, da zavaruje tudi svoje življenje. Marek ,je takoj pristal ter se dal na prese- ne^enje uradnika zavarovati na 100.000 dolarjev za slučaj smrti in na 400 000 dolarjpv (nad 20 milijonov dinarjev) z'a šlučaj trajne invaüdnosti. Po dolgih pogajanjih je bilo to veül-ansko zava- rovanie zakljufeno in Marek je dne 11. iunija 1925 po poSti prejel zava- rovjilno pol'co. Naprarn zavarovalnici se je bil Marek krivo izdal za inže- nierja, za lastnika rudnika, za podjet- nika električne instalacije ter je na- vfdel — ker je bil še le 21 star — 10 let višjo starost. Že čez dva dni je Anglo- Danubian- L'cyd prejel od gospe Marekove brzo- jav : *Moj mož se je težko ponesrečil; Stran 6. »NOVA DOBA« _______Stev. 43. pridite takoj v bolnico v Mödlingu.» Prokurist zavarovalnice se je takoj podal v mestno bolnico, kamor so že bili prejšnji dan opoldne pripeljali Emila Mareka s presekano levo nogo. Stvar je postala takoj sumljiva. Zdravniki so izrekli mnenje, da je bila hote odse- kana. Pojavila pa se je zagonetka, ki io je reševalo sodiSČe: Kdo je odsekal Mareku nogo? Ali sam, ali druga na ročena oseba ? Koliko udarcev je bilo potrebnih? KakŠen je ta človek, ki je v polni zavesti žrtvoval nogo, da si pridobi ogromno zavärovalnino ? Dasi je Dunaj vaien senzacij je bilo zanimanje za to razpravo silno. Poslušalcev je bilo nabito polno. Po vrsti so bili zaslišani razni strokovnjaki, prič pa je bilo okoli sedemdeset. Mladega moža, ki je tožen, da se je sam napravil za invalida, so prina- šali v dvorano na nosilih. Interesantna pojava. Marek je eleganten, samoza- vesten in ponosen, kakor bi on bil glavni funkcijonar. Na prsi mu pada lepa polna brada, inteligentni obraz pa izraža neverjetni mir in samozavest. Emil Marek ni trenil z očesom, ni mu zadrhtela niti ena mišica. Njegova Že- lezna energija mu sije iz temnih oči. Samo enkrat se je Marek zasolzil. Ko so v drugič prinesli odsekano nogo, že pol preperelo in mizerno konzer- virano, je v pretresljivem momentu vzdrhtel in polglasno zaihtel. Danes Še le 23 letnt mož je bil rojen za veliko karijero. V dijaških letih je s svojo nadarjenostjo odlično zdelaval posamezne razrede, v kadet- nici je bil radi izrodne Zelezne prid- nosti osamljen in brez prijateljev, samo profesorji so ga visoko cenili in starši so bili nanj ponosni. Marek je človek, ki ne gleda ne levo ne desno, ki mu mu je vse postransko, kar ne vodi h končnemu cilju. Bil bi morda zares postal znamenit izumitelj, raziskovalec in teoretik, da ga ni — kakor je to- žen — blazen pohlep po potrebni vsoti denarja pripravil k nečuvenemu zločinu. Marekova žena Marta je navzlic šest let višji starosti njegova prava zakonska polo/ica. Njena pojava je očarljiva. lzredno lepa blondinka je, s finim obrazom, ki ga obkrožajo krasni lasje. Tudi ona nastopa dostojanstveno in samozavestno, onesvestila pa se je samo ob onem strašnem prizoru, ko ko so prinesli Marekovo nogo v dvo- rano. Po zasiiSaniu prič, odličnih izve- d.encev in zdravnikov je v formalnem pogledu dognano, da se je Emil Marek namenoma ruiniral. Toda lokalni ogled, ki se je vršil, je dal samo priliko, da ie množica publike iz gole želje po -enzaciji napasla svojo r^dovednost, ni pa podal posebnih novih in prak- tičnih argumentov. Vendar zagonetka ni rešena. Človek, ki je poslušal raz- pravo in pazno zasledoval nje potek, je imel vtis, da mora priti do naglega preokreta. Kajti nssprotovalo si je dvoje dejstev: Tu logična in strokov- njaška dognanja, tarn pa Marekova Železna energija, ki je odbijala vse obdolžitve. Minulo soboto so govorili zagü- vorniki. Njihovi sijajni pledojeji so navzlic vsem obtežilnim zaključkdn s sugestivno prepričevalnostjo pridobili publiko na svojo stran. Občinstvo, ki bolj misli s srcem kakor z intelektom, se je že po ugodnih izpovedbah prič i M-72OQQ 7zrž/2ranžle_ KOLINSKO CIKORKJO fcz jeok-usna. in rc&vevrsfna. s simpatijo nagibalo na stran obto žencev. Po temperamentnih govorili zagovornikov pa je občinstvo gladko prezrlo vs* juridične podrobnosti ii: sklepe strokovnjakov ter zadnji dan stalo popolnoma na strani Mareka in njegove žene. V splošnem je občinstvo odkrito nastopalo za Marekovo nedo!- žnost. Vse velike tragedije pred sodiščem imajo mogočen finale. Toda tokrat je napetost prekipevate. Naval obČinstva je bil ogrornen. Stražniki so bili brez moči. Dogajali so se prizori, da so Ženske jokale, ker se v strahotni gneči pred sodnim poslopjem niso mogle vriniti v dvorano, kjer je isto- tako vladala popolna zmeda. Med splošno pozornosijo je bila končno izrečena razsodba: Emil Marek, nje- gova žena in ostali obtoženci so sicer obsojeni na kratko zaporno kazen radi klevete in navajanja h krivemu pričevanju napram zavarovalnici, opro- Ščeni pa so v glavni točki obtožbe: glede obdolžitve sleparije na Skodo zavarovalnice. Ker je obtožencem v kazen vštet preiskovalni zapor, so bili takoj iz- puščeni. Prizori, ki so se odigravali ob razglasitvi razsodbe, najbrž nimajo primere v nobenem drugem doseda- njem senzačnem procesu. Razsodba v tern procesu, ki nima para v pravni zgodovini, vzbuja ra- zumljiv interes. Saj je senat odklonil precizne in logične zaključke strokov- njakov, se postavil na čisto juridično stališče in spravil paragrafe v harmo- ničen sklad s Človeškim čustvovanjem. O izplačilu velikanske zavarovalnine (400 000 dolarjev odnosno 200 mili- jonov Din) bo govorilo še civilno so- dišče, toda Mareku bo gotovo izpla- čana. Prvi odmev afere Marek ie pri- tožba državnega pravdništva. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo proti oprostilni sodbi. To je voda na mlin zavarovalnice, ki bo skušala izplačilo odškodnine zavleči. Družba je že izjavila, da z Marekovo opro- stilno razsodbo ni prav nič tangirana in da bo vodila civilno pravdo, če treba tudi potom vseh treh instanc in če se tudi proces vleče polna tri leta. Taktika družbe Anglo Danubian 'w razumliiva. Družba ve, da se naha« Marek trenotno v skrajno neugocineni poiožaju, da nima v žepu niti pare i$ da je vse niegovo premoženje obleka", ki jo ima na sebi. Številni upniki sb namreČ v času, ko je bil Marek v zaporu, zarubili njegovo pohištvo in imetje ter vse skupaj spravili na boben. Dmžba si hoče Mareka ukloniti. PrS kroničnem vnetju ledvie učinkuje najbolje Radenska mlne<- ralna voda. Ona izločuje sečne vode in zmanjšuje beljakovine. i Doi ;vezo in spre- ^dajte vendat enkrat, daimate VivelikddbiCek, ako kupite za lctošnjo pomlad :.' in poletjesukno, ševjol ali kam- garn za moške obleke, razno volneno blago za daniske oblcke, platno, ccfir, kambrik, tiskanino in vse drugo manu- fakturno blago edino v veletrgovini R. Stermeckl, Celjc kjer je velikanska nova zaloga in ču- dovito nizke cene. Primerno letnemu nakupu se da nagrada. Iiiteligontjna učenka 7. znanjern slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovini s čevlji. Naslov pove uprava lista. Odda se trl tedne staro dete it ö s J& i? to o proti primerni nagradi, dobri, olrokom na- klonjcni družini. -- Natančnejša pojasnila daje uprava lista. Püdpisani izjavlji-m, da nisern plaČ- nik za dolgove, ki bi jih kdo naredil na moje ime. F"» Vrabič. Sladka krma je za prodati. VpraSa se pri gospodu F. Krick, Celje. Aleksandrova ulica. Dr. A/ojz KsSiutberger zobozdrävnik v Žalcu zopet redno ordinira v poslopju prejšnje DeJniške pivovarne v Ža/cu Uinska Met na ptometnem kraju in za vinsko trgo- vino ugodni legi cdda od 1. maja 1927 dalje Sokolsko drjStvo v Celju. Vsa pojasrr.la daje Sokolsko društvo v C^lju. Odds se takoj novo meblirana soba s parketom, posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Even- tuclno tudi zajutrk. Gaberje 91. Nogavice znamke «MRAVLJA», «KLJUČ» in domačega izdelka v vseh barvah od najnavadnejših do nfrfmei'.ih. Paula Sluflouo, Qodnihoua ulico. Otvot^itev verende 0k Schar« Priporoča svoja izvrstna narav- na, rdeča in bela vina. Vedno svežc marčno in črno pivo. ^V YiOL-jCMrra sea odda Z sobi u upjrnbo pisarne. Natančno se izve v hotelu Balkan', Celje. uMwk frboneljsiij in pseli drugih rudnIUov*;dobaulla in dosfarlja na dpm v inesfn in obolic! Franr.o Jošt, Celje, Aleksandrova ul. 4 Č e b u 1 a holandsko zelje, krompir in salate. Prepro- dajalcem in trgovccm znižane cene. V p>o- vincopošiljamo p-o povxetju.Zahtevajtecenik. Ivan Požatr, Kr*>< vi Most 2, Zagreb. Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam svc-že volovsko meso, piekajene šunke in razno- vrstne sveže klobase. Oddajam na drnbno in na debelo ! Specijaliteta blaga zajamčena ! Točim tndi več vrst domačih vin liter po 10 do 12 Din. Vljudno se priporoča JOSIP GORENJAK, mesar in klobasi^ar, CELJIi, Kralja Petra cesta. Reafatefita pisarna A, P. A r z e n š e k, Ceije9 Kra'ja Pt tra cesta 25? proda: kmetsko posestvo v Vojniku 71/, oral a Din 100.000 kmetsko posestvo v bližini Kamnika 60 oralov >> 62.500 kmetsko posestvo 20 mi nut od Celja 16 oralov » 180.000 kmetsko posestvo '/, ure od Celja 7 oralov » 35.000 mlin in žaga 1 uro od Celja 2 oral a * 80.000 trgovska hiSa v Trbovljah » 45.000 trgovska hiša v Sav. dolini blizu Sel. postaje ' »••"320.000 Razen tega ima še mnogo drugih raznö- vrstnih posestev na prodaj, kakor kmetska posestva, trgov. hiše, gostilne, stanov. hiše, vile itd. — V prodajo prevzame vsakovrstim posestva pod kulantnimi pogoji. Novo za gospode in dame došlo razno angleSko in Ceško blago /.a obleke, plašče ter kostime v izredno veiiki izbiri in v najmodernejših barvah v nianufakturni in niodni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje, KralJQ fEtPa C S g&g* Cenc nizke! Poatrežfaa solidna ! _-«« UflvnlrP o \<\*riu hi UVOZU od 4. IV. do 10. IV. 1927,' «^ ÜUllJplin JT1HV0 U it!\ I ?aklana živlna uviimiiu iioi v _xy_____ I m e :- "^S sis s 1 1 1 1 a s 1 Opomba Dečnian Ferdinand-----i i i oi i 11Q l Cslh Matlja . . . ¦ -'\ \ \ ] Jj I Friedrich Ivan ...------j~~ "! J q~ i "" " ' '" " ~ ' (Jorenjak Josip ------[\ " \\ -~ —— — --— - — Gunžer Fridrik 3 . ! I j Hole Martin . . ¦ ¦ - ~ 2 ~~ -' 2-------j - 141 - - - -Hohnjec Viktor . .------1 -: Ii 1 - 1 5----------—. 89 - ~ - - I Krava za preka,. Hohnjec Stefan . ¦ ' ". -i 1 - j 2 *~ — —| — | — — — ¦- -Janžek Marija • •------~ -, 1 -!---------- - — - — - - <-Kroflič Alojz . . • •------1;~ !- 2|¦---------------- -------- - " Lapornik ivan . ¦ •------3 — I ,,..\ 2 - —-------134 — - — Leskošek Ivan . • •------—; 1 - 1 j—r — — — — 35 — - — — Pilih Karl . . •---------- 2: 1 -i • - - - 1 - - " ~ — ~ Rebeusci!eg.i Franc------4 15'- 13,14 — — — 380 — 20 - _ -Reicher »van . . . — ,._ 2 1 2— — — — — — — — — — Urbančič Adolf . . - ..'j 3-! -I-, 2 - - - ~ 191 ~ - - -Voisk Rozalija . . . ------ ! 1; l| —, 4 ... — — — — — j Zany Viktor.....------_ 2 - - j 2 --—--" — -| Zavodnik Alojzija —I 2 —!- 1 2—-—"""" i Kus Mlha . . . . l----;_:.J__J----------| ~ 1 Permozer Ant. ...--------— —!--------p — " .„ ~~ j j Plešivčnik Ana . . --!_!-.!-----i~---------"" -- - _ Reberšak Anton . -¦-¦-';—I------¦ 1 "" _ j "" ~ ; Bernard! Dago . ,|—— —;—¦------— ~ ~ ~ ; ~" j Robek Anton . .-------!-• • ¦ 1 " - — - — — -; j ; Hlavač (Ccljski dom)--------:•-!- - """ • — - --' Skoberne Fric . .------—------~ ¦ I —__.- — J Zasebne stranke . —.---------- ¦ i "~ ~ ~ — — - ~ ~ | Skupno. . . 3-2126J 9|25,56|------31380,962120 -|~ 4] Štev/. 43. >NOVA DOBAc Stran 7 Oglas. Na dan 30. aprila 1927 godine u 10 časova prepodne održače se javna licitacija — prodaja kosti od stoke koja se kolje za Celjski garnizon. Kavcija polaže se na kasi 39 pešadiskog puka u Celju u moneti predvidjenoj po članu 288 Zakona o Državnom Računo- vodstvu najdalje do 9 časova prepodne na dan licitacije. Uslovi mogu se videti k kancelanji komande 39. pešadiskog puka svako^ radnog dana od 8 do 12 i od 16 do 18 časova. Ponude če se primati samo od onih nadmetača koji pod- nese uverenje o plačanju poreza za tekučo tromesečje. Pismene ponude moraju biti snabdevene taksenom markom i u zapečačenom kuvertu podnesene na dan licitacije najdalje do 10 časova kada če se izvršiti usmena licitacija. Naknadne, kao i telegrafske ponude ne primaju se. Količin kosti oko 500 kg mesečno. !z katicelarsje kcmande 39. pesadiskog puka u Ceiju Broj 2540 od "1927. god. Z A LOG A CEVLJEV ST. 5TRAŠEK, «.^«j i pf:-äur.^iido; rf'-uzbo, i^Aiflii s^c^-t ist »atovanje .'OBOI *a HH Cevlji po mkri. vopravila hitha in toCnai Velika prodaja modna trgovina A. DROFENIK Cei|e, Gfavni trg 9 Opozoriio! Fadružnico Vzejemne zauapovolnice v Ljubljani naznanja, da ima svojo pisarno v Celju, Gonhaipa c. Y Ä Nrfjvečja izblra v barvah! Najboljše nogavice! Najnižje cene I putatt, (tljc Ppešernova ixX. S. Vrsta 1 Din 50'"- » Z » tö . 3 » W- » Y » 35- » u » Z5~~ Prtfl intiijerslii vmsrsfia zndriip v Celjo CanKarfeva ul. M. It priporoča svoja izvrstna Riamizr»» tef ocJbr^na so^ttmentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "'^Q MT^ Vzorci na razpolago ! Poslovodja 2 višjeŠolsko naobrazho, tačas vodja tig. podjetja, z večletno pisarniško prakso tudi v tovarni, bilancist, z znanjem slovenščine, riemščinc, srbohrvaščine in strojepisja, iSče službo v Celju all okolici radi nadaljevanja študij. Plača ni glavni pogoj. Dopise pod >Samostojen« na upravo lista. 1-1 Velikonočna ugodnost. Proda se 100 parov čcvljev lastncga izdelka s 30odstotnim popustotn. Za vsak par $e jama. Dobro delo in najboljše usnje. Zaloga specijaJnih Cevljev najmodernejSe vrste. Cevlji po men in poprnvila se izvrSe ! itro. Oddajam tudi na ob.oko. Stefan Strašek, čevljarna, Celje, Kovaška ul. 1. Cercle francats 30 Dinar par mois. Circolo iialtano 30 Dinar al mese. COZZI, Celje, Glavni tig 17- 2-2 Sodarshe pomočnihe sprejme pr« prosti hrani, stanovanju in perilu Tran Rt'pie, sodar v Ljubljani, 2 Ko.izejska cesta 18. 2 dvokolesa vhod v MatUa u"bčevj ulici, & 5prejrne se natP^arshi učenec v kolodvorsk' restavraciji v Celju. 2-2 Oglašujte! Gramofoni in plošče \z tovarne Edison Bell-l>en- Kala Ll ^ , His Master's Voice in ,,CoHimbia" se dobijo proti gotovini in po zelo ugod- nih obrokih v glavnem zastopstvu Gopičar 2 Leshoušeh, Gelje Najstarejša, največja ter kvaleitet^a» tvornica Evrope, ki prožzvaja lefno do 250.OOO kom, hici^lov ]- Prlzifano nalboljše Jeklo! Kapital 60,000.000 franfcov II twornic 12 ftlijalk preko 3OOü agencij Oddelek za bicikle in motocikle; Glavna zaloga Ira samoprodaja za vso Jtxgioslavijo ERIK 6REUIL Celje, Kralja Petra c. St. 45 Vse *P«te bicikli, motocikfi, njih nadomestni deli ter- oprema vedno v zaiogi. Cene qrat-a franko. Naša zastopstva : Ljubljana: Tehn. komerc. družba, Tavčarjeva 6 Kranj : Ign. Majnlk, mehanična delavnica Kamnik: Kregar & Fajdliga Bled : Franc Satori Novo mesto . Alojz Skedelj, mehanična delavnlca Maribor : Divja't & Gustinčič, Glavni trg Ptuj: Jos. Pros ik S!ov. Ciradec : Jakob Tislar I Vransko : Stefan Lamut, Ceplje I I Cestno koB» najmočnejšega tipa „P. IS11 » torpedo - p ostotekom, v'täek irpež- noftti« IS mese^no iannatvo, kontpletno z o odjem Dn 1878'—. Scan 8. >NOVA DOB A« Stev. 43. Celjska posojilnica a. a. v Celju Stanje hranilnih viog nad Din 65,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 4,000,000'-. Sprejema hraniine vloge. Izyrsisje vse denarne, kredilne in posojijne posle. - Kupuje in prodaja devize in valute. V lasini paBaei Karodni dom Podružnici s Maribor, Sostanj 14 52 Švlcarske ure, zlalo, srebro, ter Uj ante, opiäka, očala Nalvečja delavnlca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečntk urar, Juvelir, oplik CELJE, Glavni frg 4 Tri zadnje modne novosti! Žametni klobuk, elegantna ovratna ob- robka iz nojevih peres in fina cvetica za natik v poljubni rnodni barvi ocl navadne do naifinejše izdelave kupite po najbolj ugodni ceni pri 46 M ry Smolnikcr, modistinja, 42s Celje, pahiCa Prito h«-w. žtedionioe. R. SAVMIK modna In galanterljska trgovina CgIjGi Aieksandrova ul. 4 nudi vsakovrstno blaj?o, kakor n. pr. moSko in žensko perilo, noRavice, ro- kavice, utroške obleke, d(?žne plašče ter dežnike, pietenine, klobuke, kape, vse vrste robcev itd. po najnižjih c^nah. Postrežba solidna in točna. 26-11 Franjo Dolzan, Celje Kralja Petra cesta Kleparstvo in naprawa stt*e!ovodov. PokB'ivaKijc sti»eh i™ zvnnikov. ---------------------------------.......in .....«I Vod&wociiie higijeničnih kopalalh sob, klosiitov in zdravntv naprav. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in soiidno ter po kotiku- r.-iitni ceni. - Proračuni brezplačno. - Za vsa nova dda se prevzame jamstvo. Delaj, nabiraj in hräni, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naiožife denama prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo u Ciaberju pri Celju VarCuj v rniadosti, da stradal n» boS v starosti! vloge po ^*JP /" Vcčje stalne vlogc po dogovoru naiugodncj^. Tamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. AlarJjivost, trezuost in varčnost so prcd- pogoj nravnosti 1 Pfi nsložbi xneska do SO Din se dobi nabiralnift na cSom. Pisa^na u Ceiiis, Prelernova ulica 6. lz malcga raste Osnovano leta 1864 pod jamstvom mestne občine celjske. Celjer Krekov trg, v lasfni palači Sprejema vloge na hfanilne knjižice, tekoči in čekovni račun z ugodnim obrestovanjem. Daje posojila na hipoteke in na menice ter otvarja kredite pod najugodnejšimi pogojš Obavlja vse v hranilnično stroko spadajoče posle. ------T|ska "„ |zda)a z.Mnat,.h,r......Odtovorn, sta: ,. l.d.l.T«l|.~ In tlskarno Mil.« *.«,. , » redakciio »ink. W. B.b.ro. - Ob. » Celju.