Otroka našla 2C0 zlatnikov Martin Bohrmann živi Sombor hiši ob Somb Pri cestarjevi cesti, ki pelje proti oru, sla se igrala 10-let-na otroka Kata Carev in Džu-ra Majoroš. V luknji, ki jo je izkopal traktor sta našla nekakšen zavitek, v katerem je bil star denar. Otroka sta si denar razdelila med seboj. je denar takoj od--aov, kjer so starši ugotovili, da to še ni tako star denar, da bi ga lahko Cžura pa !!esel domov obdržal otrok. Odnesli so ga v Bezdan, kjer so ugotovili, da je denar zlat. Otroka sta našla preko 200 zlatnikov, ki so tehtali več kot kilogram in pol. Zlatniki so turške in italijanske lire, franki iz časa Napoleona III., romunske le-je, madžarsku forinti, grške drahme in belgijski franki. Najbrž lastnik tega »zaklada« ne živi več, zato bosta otroka dobila 15 odstotkov ocenjene vrednosti. Ju"»j 1965 "•Jairc*3iw*;#wv:wvT:' Munchen — »Martin Bohr-mann je živ!« S tem naslovom je izšla v ponedeljek popoldne posebna izdaja časopisa »Miinchncr Kurier«. O senzacionalni vesti v časopisu še ni podrobnih dokazov. Dva posebna dopisnika tega časopisa, ki že več kot dve leti po raznih državah iščeta sled za zločincem »številka dve«, najožjim sodelavcem Hitlerja, sta se vrnila in takoj objavila v listu senzacionalno vest. Istočasno se je izvedelo, da je tudi javno tožilstvo ZR Nemčije enakega mnenja. Frankfurtsko tožilstvo je poklicalo sinova Martina Bohr-mana — 35-letnega Adolfa, katoliškega misionarja, ki se je pravkar vrnil iz Konga in Gerharda, 30-letncga šoferja. Tožilstvo je naprosilo brata, da pomagata pri iskanju očeta, toda po zakonu jima je dovoljeno, da pomoč odbijeta. »Nisva popolnoma gotova ali je živ ali mrtev«, je bila njuna izjava. Medtem pa upajo in mislijo, da imata otroka še vedno veze z očetom, V torek pa so objavili vest, da razpisuje ZR Nemčija na- TITO NA CESKEM dni ttik^Tjt JC j*ost če^koslovaške republike naš predsed-**°vsod°'w. S tem vrača obisk češkemu predsedniku. sPrejeii mor ^e Prispel predsednik republike so ga Hijo n. nadvse prisrčno, saj Cehi spoštujejo in česani °Ve kvalitete in prizadevanja, da se v svetu ^ATa"1* in sodelovanje med narodi. ^ teJ D^fletnice osvoboditve. Pražani 1110 kratko °*nosti objavlja- ponosno kažejo na uspehe *a katero !gre,J0rtfžo o Pragi, zadnjih let in z veseljem pri-'»^ko nnIL- ,hi in slov»ki čakujejo veliko prireditev — ■epa Ponosni. 'ni Gostov raga 2 2nar"eniti-Vo- bar J1 , m°g°čno Vlta-^^^ernT^'u1 P^čami in ča*ov « b°gastvom Hrad- PraSo klmmi IJudml. - oK.oraj vedno, ne sa-- turističnih prospektih, ^cnujemo najlepše baročno me^o na svetu. Prečudovite T>a\ače od Hradčanov pa tja Jfo* do Vaclavskih Namesti, številne male ovinkaste UW-Co> ki so še danes razsvetlje-fe s plinskimi svetilkami, vse 10 so delali žive ^e samo Cehov in Slovakov, let*več tudi..... M zgodovino ov °stalih sosednih vse Evro- tem Spartakijado. Znaten razvoj češkoslovaške industrije je viden povsod. Trgovine so prepolne tako blaga kot kupcev. Restavracije, kavarne, hoteli, izletniške točke, vsa zabavišča od hokejskih igrišč do praških zabavnih kabaretov, vse je vedno polno. Praga je turistično mesto in križišče. Vse .poti vzhodnoevropskih socialističnih držav gredo preko Prage. Skupine turistov s severa in vzhoda — iz ZR Nemčijo, Poljske in SZ gredo preko Prage na Madžarsko, Romunijo in v Bolgarijo. V Pragi so zgradili zato ogromne hotele. grado 100.000 mark za tistega, ki najde Bohrmanna. Časopis »Miinchner Kurier« piše, da je dokončno dokazano, da Bohrmann ni umrl takrat kot Hitler in da ni niti enega dokaza o njegovi smrti. V časopisu poudarjajo, da je način, kako se je Bohrmann skril pred »roko pravice«, največja prevara, ki jo je videl svet. prav za tak tranzitni turizem. Obiskovalci navadno ostanejo v Pragi dva do tri dni, da bežno pogledajo to najlepše baročno mesto na svetu. NOVA ZANIMIVOST Med znamenitosti Prage, vzporedno s Hradčani, od koder plapola državna zastava, kajti tu je sedež vlade, je simbol mesta tudi Karlov most poln stoletnega razpoloženja — številni zvoniki in spomeniki prekriti s patino davnine. Most in obala Vlta-ve sta ves dan polna fotore-porterjev, ki želijo v svoj popotni zapis dodati še to prečudovito podobo. Obiskovalci pa ne fotografirajo samo mostu, temveč tudi novo zanimivost — galebe in vse mogoče vodne ptice od labodov do rac. Tisoči teh letečih prebivalcev daljnih severnih vod letajo ob obali Vllave. Postala jim je prijeteći dom, kakor je tudi Praga prijeten dom mnogim Cehom. edt aee m pa ice. Vse te stavbe, I ovwVSa ta slara zla" ES?* živT 3 V sivo P^ino n; harni H: , vsemi sPrc- to 8i" D* Pa hdOVG P° vsei tin °p°to Z bl °hraniU vso - Sik* so 'milli°novkron. Ur*o £ UJPJ0 ™Jvcčjc ,oVOboditve ll|i0 V'°j Češki * veliko SG priprav-Proslavo 20- OZN z lanadi? V Kanadi proučujejo možnost, da bi premestili sedež Organizacije združenih narodov iz New Yorka v MontreaL.' Združeni narodi bi v izpraznjenih prostorih svetovne razstave v Montrealu našli zelo ugodne možnosti za naselitev. Nebotičnik organizacije v New Yorku je namreč že več let pretesen in v mestu ni mogoče najti ugodnih prostorov za tako organizacijo. AFRIKI GROZI KRILATA SMRT Afriki grozi napad. Gre za kobilice, ki po sedemletnem zatišju znova pretijo deželam Afrike. Alarm se je pričel že lani oktobra. Na 23 krajih v Indiji in Pakistanu so opazili ličinke kobilic. Iz oddaljenih krajev Omanskega primorja iz puščav Somalije in goratih predelov Etiopije so prispele podobne vesti. Opazovalci so poročali, da so v nekaterih predelih opazili jate kobilic, prave leteče oblake, široke tudi do dvajset kilometrov. Posebni štab, ki zaseda v Londonu in pripada Združenim narodom, je opozoril splošno organizacijo za borbo proti kobilicam, ki je vanjo včlanjenih osem afriških držav in Francija, da nista ogroženi le dolina Nila in Sudan, temveč tudi Centralna Afrika. "5 Od leta 1957 do 1961 je organizacija uničila s svojimi akcijami ličinke kobilic na površini dveh in pol milijona hektarov. Od leta 1962. ji je uspelo ustaviti napade v raznih predelih Afrike in Azije. Znanstveniki, ki so spremljali njihove polete, so ugotovili tudi nekatere redne poti, po katerih se gibajo jate kobilic. Nekatere jate letijo iz Mavretanije do južnega Senegala, Gvineje in Slonokoščene obale. Toda opazovanja so pokazala, da so tudi odstopanja od tega »voznega reda«, tako da vedno ni mogoče storiti zaščitnih ukrepov za bor- Pogled na Prago s Hradčanov Riba z obročkom Ribiški čuvaj Alojz Zellč iz Zgornjih Dupelj je pred dnevi osupnil, ko je v Bistrici ujel rečno postrv z ostrim pločevinastim obročem. Ostri robovi obroča so izžrll ribo z obeh strani dobesedno do hrbtenice In riba je bila zaradi tega skrajno suha. Alojz ocenjuje, da se je uboga žival verjetno mučila s tem obročem kako leto. Kako si ga je nataknila, je težko predvidevati. Pravi, da je nekaj podobnega že našel na neki ribi pred leti, vendar je šlo za obroč iz umetne mase, ki je ribo le stiskal in ne oglodal do kosti, kot je bilo v tem primeru. Nesrečna postrv je dolga 33 cm in ocenjujejo, da je stara 5 do 6 let. bo proti kobilicam. Tako se je pred nekaj leti zgodilo, da so se kobilice pojavile nad Malijem že v avgustu, čeprav so se kot so pokazala opazovanja, pojavile navadno nad to afriško deželo šele po prvem jesenskem deževju, v začetku oktobra. Vsaka kobilica poje na dan količino zelenja, ki je trikrat težja od njene teže. Kakšen je »obseg« te požrešnosti, si najlaže predstavljamo, če upoštevamo, da srednje velika jata šteje tudi po nekaj milijard žuželk. Slovenske popevka V torek bo v Ljubljani velika zabavno-glasbena prireditev z naslovom Slovenska popevka 1965. Med slovenskimi popevkami, ki jih bodo peli naši najbolj znani inter-pretatorji zabavne glasbe, bomo izbrali najboljšo. Pri izbiri najboljše popevke bo glasovalo tudi občinstvo. Pri tej zanimivi izbiri bodo lahko sodelovali tudi Kranjčani. Zveza Svobod in prosvetnih društev bo namreč organizirala v pionirski knjižnici v Kranju javno glasovanje. Posebna komisija, ki bo v stalni povezavi z Ljubljano, pa bo sproti sporočala rezultate. Tako bodo tudi Kranjčani pomagali izbrati najboljšo popevko. • -i«r.?. ' j Sibirski losi na jugoslovanskih tleh Pred nekaj dnevi so Bcljski gozdovi, znana lovišča med Dravo in Donavo, dobili nove stanovalce — 10 losov, ki so jih prepeljali iz Sibirije. Za sedaj se zadržujejo v ograjenem prostoru, ker jih še opazujejo strokovnjaki. Upajo pa da se bo ta impozantna sibirska žival popolnoma akli-matizirala na naših tleh in postala enakovreden član naše favne. Edino vprašanje, na katerega ne vedo odgovoriti niti strokovnjaki, pa je, kako se bodo losi razumeli z domačimi jeleni, ki so mnogo manjši in šibkejši od sibirskih gostov. Vprašanje je tudi, če nove živali ne bodo poškodovale gozdov, ker jim je velika poslastica drevesna skoria. Kopija I0b*cka R0jsly0 estetske kirurgije Slab spomin Da bi okrasili izložbo, so de-koraterji neke veliko tokijske tovarne kruha prišli na originalno idejo. Iz kruha so napravili posnetek znamenite*,'-' portala iz Ltibccka. Model te zgodovinske znamenitosti je narejen iz več sto kosov kruha in to tako lepo, da sc mora ustaviti vsak mimoidoči. V 15. stoletju sta dobila dva znanstvenika od papeža nalogo, da naredita anketo o vražjeverju. Njuna dognanja so kmalu dobila katastrofalne posledice za ves svet. V svojem poročilu »Malleus Ma-leficarum« sta dokazala, da ima vsaka ženska, ki ima zveze s hudičem, materino znamenje. Tako se je pričel splošni lov na čarovnice. V nekaj letih je bilo na grmadi sežganih okoli 200.000 žensk. Nek sodnik je imel še poseben rekord, saj je obsodil sam kar 30.000 žensk. Prav ta lov za čarovnicami pa je povzročil rojstvo nove kirurške veje — estetske kirurgije. Obeležene »čarovnice« so poizkušale odstraniti Kralj Matjaž pod goro? Pri nas govori povest o kralju Matjažu, ki spi s svojo vojsko pod goro in čaka na svojo Alenčico. Tudi na Švedskem imajo taksno slovito goro, vendar ni namenjena za pravljice otrokom. Ob glavnem mestu Stock-holmu leži gora Alma. Na gori je urejen lep park, z neštetimi stezicami. Pod parki se skriva največja vinska klet v Švedski. Pod goro so vklesali v granit vin-sho klet, ki sprejme 20 milijonov litrov žganih pijač in 17 milijonov litrov vina. Klet Vlada z 80 ministri Vsak nigerijski minister Stane državo nič manj in nič več kot 30.000 ameriških dolarjev letno. Nigerija pa ima — 80 federalnih ministrov in dvakrat toliko še v štirih zve-t.nih državah. Skupni letni izdatki za ministre znašajo več kot sedem milijonov ameriških dolarjev. Letos je predvideno, da bodo letni stroški za federalne ministre dvakrat večji kot so bili lani. Huda politična in ustavna kriza, skozi katero je morala dežela po spornih parlamentarnih volitvah konec prejšnjega leta, je bila odločilna za ceno vključevanja vseh političnih strank v vlado. Premier Paleva vsekakor ni imel hvaležnega dela. ko je moral najti dovolj ministrskih foteljev, da bi zadovoljil tri glavne politične stranske. Štiri zvezne države, tri večinske plemenske skupine in številne druge zahteve strankarskih in plemenskih prvakov. Ni bilo druge izbire, kakor da je nekatere ključne resore razdelil med dve ali erlo tri stranke, tako da sedijo v kabinptu trije obrambni ministri in štirje zunanji ministri. . ima posebno ladjo »Vinio«, ki redno dovaža nove in nove količine »žlahtne kapljice«. Skladišče alkohola pa še ni povsem dokončano. Se vedno se svedri zajedajo v trdi granit. Vedno nove in nove ventilacijske naprave so potrebne v številnih rovih pod goro. Sedaj obsegajo kleti 180 arov, a do leta 1967 naj bi se prostornina podvojila. Številnim obiskovalcem parka se niti ne sanja, da se nekaj metrov pod njimi skriva bogat vinski »zaklad«... Pa pravijo, da smo Slovenci med narodi, ki najbolj ljubijo žlahtno kapljico ... to neljubo znamenje. Na vse načine so ga hotele odstraniti tudi iz najbolj skritih delov telesa. Za »operacije« so se koristile različne kisline, razžarjeni noži itd. Se celo malim deklicam so morali starši odstraniti te madeže, pa čeprav jih je v tem času po splošnem mnenju čakala bolj »humana« usoda. Niso jih sežigali, ampak — obešali. Ko se ob koncu 17. stoletja še ni dodobra pohladil pepel številnih grmad, pa so si ženske že izmislile »znamenje« kot sredstvo za lepši videz obraza. Klinopis in elektronika V londonskem muzeju je zbranih okrog 1.300 odlomlje-nih kamnov s klinopisom, ki so jih našli pri arheoloških izkopavanjih na mestu nekdanjega Babilona. Ze 80 let se trudijo znanstveniki, da bi razvozlali podobnosti s klinopisa, toda do sedaj je bil ves trud zaman. Glavna težava je v tem. da kamnov ne morejo sortirati, ker so bili napisani v različnih ob-dohjih nekaj stoletij pred našim štetjem. Kot vse kaže. pa bodo ta problem časovnih obdobij le razrešili. Nek matematik je predlagal pomoč elektronskega računalnika. Skoraj vsi klinopisi vsebujejo namreč podatke o takratnem položaju planetov: Merkurja, Jupitra, Saturna, Lune in Sonca na nehu. S pomočjo računalnika bodo izračunali položaj planetov za vsa stoletja nazaj in s primerjanjem situacije na nebu sortirali kamne s klinopisi po »datumih« izdelave. Tako bo znova moderna tehnika pripomogla k odkrivanju človekove zgodovine. Matura pred vrati Da, kadar je matura pred vrati, takrat nastanejo razne teiave. Medtem, ko ta ali oni Student napenja z učenjem svoje moigane za uspešen zaključek svojega študija, pa se po uradih, pisarnah za trenutek ustavi redno delo, kajti tanki, debeli, dolgi prsti strič-kov, tetk, tajnic, administratorje z vso hitrostjo skačejo po.tipkah pisalnega stroja, iz katerega vsako minuto prifrči popisan Ust maturantske diplomske naloge za njihovega ljubljenčka — študenta. Prav gotovo je, da taki pomoči »llahte* nihče ne nasprotuje, niti ni nihče »fovš*, ker vsi vemo, da je matura prag zrelosti, ki ga nekateri prestopite, nekateri pa nikoli. će se spomnimo, si se včasih moral za maturo »fejst* pripraviti. Vse predmete si se moral naguliti, da si potem pri maturi na vprašanje komisije zdrdral svoje znanje, kakor »lajer kosten«. Dandanes je seveda vse to bolj »ajn-j oh*. Izbereš si za diplomo tako temo, ki ti je najbolj všeč. To temo se naučiš potem tako močno na pamet, da jo pred komisijo zdrdraš, kakor brzostrelka, no in Če k svojemu besednemu zakladu prideneš večje število tujih besed, pa vmes še kakšno slovnično besedo iz slovenskega novega pravopisa, potem ti je uspeh mature zajamčen. Zato ni nič čudnega, če po uspešno opravljeni maturi »Tovariš doktor,« je rekel obupano že na vratih ordinacije, »morate mi pomagati!« Počutil sem se počaščenega, da nekdo išče pri zdravniku pomoči in ne le nekaj dni bolniške, da bi opravil košnjo. Vljudno sem ponudil svojemu novemu pacientu stol in ga vprašal: »Kaj bo slabega?« Pomcncal je: »Ceinu sem prišel k vam? Čakajte no, da sc spomnim ... Ah, da, vidite, tako mi je oslabel spomin, da mi ni več vzdržati ... Morate me ozdraviti, tovariš doktor, pa naj stane, kar hoče! Režite, dajte injekcije, amputirajte, delajte z mano, kar vas je volja, toda vrnite mi spomin, moj ubogi, izgubljeni spomin ...« Pomirjevalno sem ga prekinil: »No, no, saj morda le ni tako hudo! Sodobna medicina dela čudeže. Cesa si recimo ne morete zapomniti?« »Ničesar!« je obupano zakrilil s prednjimi okončinami. »Denimo števil. Zdajle se na primer še natanko spominjam, da ste med mojim čakanjem vzeli preko vrste tri tovarišice, a čez pol ure pri vseh nebeških priprošnji-kih ne bom vedel, ali so bile tri ali štiri ali celo pet.. .« Se možakar norčuje? sem za hip pomislil, a že me jo-gled na njegove zbegane mrzlične oči prepričal v nasprotno. Blago sem dejal: »To ni nič posebnega! Poznam čisto normalne ljudi, ki si ne morejo zapomniti veliko bolj okroglih števil kot so tri, štiri in pet. Skoraj vsakdo, ki mu posodim natanko jurja. pozabi nanj, in ko smo lani na sestanku krajevne skupnosti vprašali blagajnika, kje je milijon, namenjen za rekreacijo, je tako debelo gledal, kot če bi ga \pi.isali, koliko nog ima avstralska striga. Se zdaj se tega ne more spomniti, čeprav smo mu brž dali možnost in priložnost, da lepo na var- maturantje pripno na gumb-nico rdeč nagelj in s pesmijo »Ce študent na rajio gre* veselo zakorakajo novemu Uvijen ju nasproti. Ta ali oni si pomaga za nadaljni študij z raznimi štipendijami, ki jih mu nudijo občine, podjetja, veliko pa jih je, ki se ne morejo odločiti za nadaljnji liv-Ijenski poklic. No, ker sem tak človek, da vedno rad pomagam, bi tudi sedaj pomagal z nekaj nasveti tistim, ki še niso čisto na jasnem ali naj še študirajo, ali ne. Kajti vsak poklic ima dobre in slabe lastnosti, to pa je razvidno iz naštetih primerov: ZDRAVNIK je človek, ki preštudira vso znanost medicine, pozneje pa se zaposli kot zdravstveni referent na socialnem oddelku. SLAVIST je človek, ki govori čisto slovenščino, večkrat nem in hladnem le o 'e razmišlja...« Me je možakar sploh P0^ slušal? »Tudi imen si ne ni«-rem zapomniti!« je hripav^ gnal svoje. »To je pekel, if* variš doktor! Povejte mi- ste Jože, pa vam bom ze let pet minut rekel Janez..-* -Malenkost!« sem se zasmejal. »Ro sem bil fant, sem znal napraviti ■>£ dovito godljo iz imen. Franj- ki sem rekel Tončka. Ton sem šepetal Lojzka, Loj**' sem pisal .Draga Angelca'-'" Zdaj sem postal že m"10 naveličan. Celo posumil s,,Ml' da je možakar morda n«vse" zadnje le simulant, ki so s* mu pocedile sline po boln.'' ški. toplicah, invalidnini. bi ga vedel, po čem! Za»^ sem malce nejevoljno odvr" nil: »Takih primerov je ni*k"' liko, dragi tovariš! 0*J sem na sestanku javno krJJj ziral našega šefa, je JJJ mnogim mojim znancem °r' šal spomin in mojega obra** kar ne morejo prepoz«*|j kadar se srečamo na ulifi " Zdi se mi, dragi tovari* ni vaša bolezen nič posebn«' ga in vam bom ... ^ Z eno roko Je že segel P" bloku z recepti, da bi m« "* pisal, kako nedolžno po"1' jevalno sredstvo In «e *e znebil, ko se je možak«1" enkrat roteče potožil: »Tovariš doktor, verj*«"*jj mi. da imam spomin k<>' ^ šoto! Glejte, v čakalnici JJ poslušal to In ono. P* ljudi, da se menijo o le*0* turistični sezoni In kak°n8-nam zopet obetajo stare . pakc iz lanskega leta. * j sem še tako napenjal s* spomin, nisem se mogel •mniti niti ene coklje. ki " bi zavirala naš turizem • ^ To ml je bilo dovoU dokončno sodbo! Nemu«^. sem poklical rešilni avto- ^ ti kdor ne vidi tako veJJJJ polen na naši turistični P' .( da bi se še mamut spola» ob nje. ta je bolan, h,,dr°,j lan... v kI* pa je zaradi tega kaz>} ker mora poslušati raZ"!uji^ ne referate, zabeljene s besedami. . ^ URBANIST je človek, po dokončanem studii" "^/J ja z »urbanizmom«,nC zidanja brez urbanist"^ načrta, sam pa si P* »črno gradnjo lastne W* .f FIZKULTURNI VČlJBjffi » človek, ki nima sreče, ^ postal zvezni trener, "' filji veliko motnosti, da )tp gibčne hrbtenice posltj ^ takar ali kakšen drug 1» nar. ^ FILOZOF je človek,^ nt di znanja tujih leZl. tt,t& more dobiti mesta P' v,# mu, zato ga največ^0 >o» mo v plesnem ^nsam"'^ p trobentača. I^hko )e j petnik, ker »/Ha ' g Zapoznela reakcija na »kričače« Preddvor središče turizma v kranjski obfini ? GLASB A' Jezero Črnava vabi osvaja Beograd Mkatovi L " f0 v Do>»" Sin-na ta v zgodovini so liim tZ?Jr,letela me* dru-ie k ,„n tC!Jca! Konferansje to T?11 iiri'°> da pre- To se na SVei dizana! a*fde™H TVD *iv°l2iihUladinski zbor PUs>iti al t 16 m°ral za-svetu So.?.e,niio. Povsod v spre>emali a Z, navdtiSeniem trno prireditev.« 21 • ***** nt Pri a domače »občin-&°tto zdržati do konca aymbhlČa^li s°'nastlp kitar *Zk«jmi£ktričnih °d0b«e »Prireditev« im času so se te večkrat di Beno^ze'.da Vedo mla- Ponovile K J' di d _ K&ze >*rajčani v koraku sveto, ln tnodo« ša žarnica Ameriška tovarna »Kav Electric« je izdelala najmanjšo svetlobno žarnico na svetu, ^o mikvominiaturno svetilo nveri v prerezu samo 0,8 mm in Je dolgo komaj dva milimetra. Tehta 28 mg, a žaiilna nH je petkrat tanjša od človeškega iasu> Dimenzije nove *a«Uce so tako majhne, da jo '»hko vdelajo v zarezo injekcijske igle. Porabi samo 3 mA el«ktriJnega toka, toda njena ^cUlnost je do 10-krat večja, kcr uporabljajo pri osvetljevanju zrn-'- -riVbl iai- v mamicu wav«ik| 1 „• ,n *«««icini. Sl>*t srcf °bsve»H«Jejo 2f u^Zt Posebn°»- ^ cl«*lron-naprave. •niaturno žarnico Mi Električne 5 v zgornjem sloj u atmosfere Meta« S6 Jan? tet ^trkala U. Ii«Ua 84 kmljcna rakc" 18 -143» C lzmfnh na oro- zmen-C. To zgornjih Premika nS,*1^ S km> Samo ln° it^c.]° bll° skoraj V raketa iz- Beatlesi! Če ie ne moremo pozdraviti njih, pa dajmo vsaj njihove »nadomestnike«. Nekakšno takšno geslo si lahko zamislimo ob zadnjih dogodkih. Eden prvih incidentov še je Zgodil lansko leto v. oktobru v Domu kulture »Vuk Karad-Uč«. Po končani prireditvi beograjskih »električnih« 01-kestrov so ostala v dvorani razbita okna in polomljeni sedeži ... V začetku letošnjega leta se je položaj ponovil na popoldanski matineji »Silhuet«. V strahovit pretep je morala poseči ljudska milica. Enako je bilo v Domu kulture »Bratje Stainenkuvič«. Vse uprave dvoran, kjer so se odločili za te »koncerte« so za naprej prepovedale podobne prireditve. Višek so dosegli izgredi na »Olimpiadi znanja«, ki sta jo organizirala poslovalnica mestnega komiteja in redakcija mladinskega lista »Srečanje«. . Dvorana je bučala od vzklikov! Med občinstvom so se oglašale trobente, žvižgi, piščalke! Poleg starih pokrovk so »koncertom« prisostvovale tudi harmonike! Med »inštrumenti« so bile celo ure — budilke! Štiri takšne prireditve so potekale v podobnem vzdušju. Publiki je verjetno bolj všeč, kot pa sama glasba, saj se izvajalcev skoraj ne sliši. Upamo, da to ni zopet kakšna nova vrsta kooperacije med izvajalci in občinstvom! Upamo, da nas ne bi smel prevzeti občutek zaostalosti, ker se pri nas še ne vidi kaj podobnega! 10 km oddaljena leži v smeri Kranj--Jezersko, idilična vas Preddvor s hotelom Grad Hrib. Pred vojno znano »mirno« letovišče je bilo v zadnjih letih nekoliko pozabljeno. Izginili so samotni inozemci, ki so se nekdaj sprehajali po mirnih gozdovih. Marsikaj se je izpremenilo... Marsikaj se je izpremenilo, a ostal je čisti gorski zrak, ostale so večne mogočne gore nad temnim jezerom, ostal je starinski grad, ostala je Prijetno urejena notranjost narava, ki še sedaj privablja številne občudovalce lepote. Leta 1963 je podjetje »Central« iz Kranja prevzelo poslovno enoto »Grad Hrib«. Hotel je imel v tem času 17 postelj, z neurejeno kuhinjo in sanitarijami. Začelo se je mrzlično preurejevanje starega gradu. Danes razpolagajo s 70 ležišči, z 200 sedeži v šestih gostipskih sobah, na vrtu je okoli 300 sedežev. »Grad Hrib« vabi domače in tuje obiskovalce. Jezero Cr-nava in Preddvor se prebujata iz svojega sna. V privatnih sobah je na razpolago že okoli 130 ležišč, a še vedno se prijavljajo novi interesenti za ureditev sob. Vsa dosedanja dela pa pomenijo šele začetek gradnje turističnega centra v Preddvoru. Lepa lega in bližina zaledja (Kranj, Ljubljana) ter velik interes tujcev za kraj, kar sili, da Preddvor postane središče turizma kranjske občine. Velik problem je dolgo predstavljalo jezero. Zgodilo se je, da je poleti ali pozimi jezero nenadoma odteklo. Tedaj so imeli skrbni turistični delavci polne roke dela. Treba je bilo naloviti ribe, da niso poginile, potrebno je bilo vsakokrat reševati, kar se |e še dalo. Načrti za »ozdravitev« jezera so že narejeni. Občinska skupščina Kranj je že obljubila, da bodo začeli z deli. Podjetje »Central« bo postavilo kabine za kopalce, naredilo pomole v jezero in bife ob jezeru. Prav tako nameravajo urediti še vrsto dru-pih objektov, ki bi služili zabavi. Prostori za kegljanje, balinanje, mali golf in podobno, se bodo zvrstili ob neposredni bližini jezera. Ob jezeru samem je zelo lep travnik, ki sam od sebe vabi slučajne izletnike, da.se drugič vrnejo s šotori. Računajo, da bo tu prostor za približno 100 šotorov in parkirni prostor za avtomobile. Veliko je zanimanja tudi za ribolov. Podjetje »Central« poizkuša doseči, da bi bil ribolov v jezeru dovoljen čez vse leto. Sami nameravajo skrbeti za zarod. V Gradu Hrib že sedaj izdajajo dovolilnice za ribolov. Živali so slepe za barve Razširjeno je mnenje, da biki ne marajo rdeče barve in da morajo tisti, Jcl so oblečeni v kaj rdečega čimdlje od bika. Prav zato mahajo toreadorji pred biki s plaščem kričeče rdeče barve, da bi ga razdražili. Natančni poskusi, ki jih je naredil na iniinehejiski univerzi zoolog Ducker, so pokazali, da je bik popolnoma neobčutljiv za rdečo barvo. V rdečt plašč aH obleko se zaletava zato, ker ga draži pla-polanje tkanine. Do nepremičnih površin rdeče tkanine je bil popolnoma ravnodušen. Čeprav je videti čudno, tudi psi, mački in mnoge druge živali ne ločijo barv. Konji, jeleni, ovce, svinje, veverica in kune ločijo le neka- tere barve spektra, na primer rdečo in zeleno. Možno je naučiti bizona, da razliku- je rumeno ali modro barvo. V barvah se najbolj znajdejo opice, predvsem šimpanz. prle konzerve so nevarne Pred kakimi 160 leti je pariški kuhar Francois Appert odkril na poziv Napoleona L, kako bi bilo moči, živila po segrevanju ohraniti v brez-zračnih pločevinastih škatlah. Okrog 1860 leta se je začela doba konzerv, ko so začeli industrijsko proizvajati konser-ve. Dandanes moremo dobiti sleherno živilo v pločevinastih škatlah, saj takorekoč živimo »iz konserv«. To pa ima svojo dobro plat. Ne le to, da moreš razna jedila naglo pripraviti; tudi to-, je neprecenljivo, da si tako lahko ohranimo vsa živila za nedoločeno dobo. Konservirana živila so brez bakterij, se ne pokvarijo in so skoraj kakor presna, čeprav so že več let stara. Vendar — eno je važno: brž ko kako konsorvo odpremo in takoj ne zaužijemo njene vsebine, je konservirano živilo izpostavljeno vplivu kisika iz zraka in bakterijam, ki jih je zmeraj polno v ozračju, in živilo se pokvari, zlasti poleti. Posebno nevarne so odprte konserve s kislimi omakami. Kislina se utegne spojiti s pločovino in okus je neprijeten. Zato je najbolje, da damo odprta konservirana živila v steklene ali porcelanaste posode in potem ravnamo z njimi kakor s svežimi jedili. V Preddvoru nihče več ne dvomi, da bo njihov kraj poslal kmalu znan letoviški center. Turistično druitvo bo \r teh dneh odprlo novo recep-cijsko pisarno v kulturnem \ domu. Vsi prebivalci se navdušujejo nad zamislijo. Ko sem srečal nekega majhnega fantka, mi je brez obotavi;'.-nja zagotovil, da bo Preddvor kmalu znan »po celi Jugoslaviji«. V načrtu pa je že tudi zimska sezona. Neposredna okolica nima sicer smučarskih te-rc>pov, ki bi bili primerni za vrhunske smučarje. Vendar to ni nujno za zimski turistični center. Odlični tereni za manj zahtevne smučarje v bližini bodo že to zimo dobili vlečnico. V bližini so fon ni za sankanje, a na samem jezeru bodo uredili drsališče. Ob smučarskih terenih pa bodo zgradili ludi malo skakalnico, da bodo prišli na račun tudi ljubitelji tega atraktivnega športa. • V letošnji sezoni so že začeli prihajati prvi gostje. Z agencijo Hotel Plan iz Holan-dije so sklenjene pogodbe za 45 ležišč za 155 dni. Vsakih 14 dni se menjajo skupine. Posamezne domače in tire a- Pogled na del gftidM cije imajo rezervirana manjša števila ležišč, tako da je iiotel že sedaj skoraj popolnoma zaseden. Zanimivo je spremljati razvoj tega turističnega centra, V Gradu se zbirajo zaključene družbe, tu srečujemo slučajne izletnike, planinci, ki se vračajo z gora, se ustavljajo y prijetnem domačem gostišču. V posebnih sobah, ki jih ima gostišče za izredne prilike, se je že večkrat slišala slovesna pesem Gaudeamus igitur . . . Mladi maturanti se tu poslavljajo od šole in se kasneje zopet vračajo na različnih obletnicah. Vsf pojejo Gaudeamus, vsi pojejo, da odhajajo, a vedno se še vrnejo. Stari grad je slovesen v svoji novi obleki. Njegov prijazni izgled priča o tem, da je zadovoljen, ker se gosti vedno vračajo. P. Čolnar 178. Kritika je predstavo ugodno sprejela In dobrohotno prezrla igralske sposobnosti obeh glavnih junakov. Finančno je pomenila predstava velik uspeh, tako da je gledališki ravnatelj Nixon zaprosil, naj ga sprejmejo za družabnika. Po sedmih dneh so odpotovali v St. Louis. Ko je BiH pred začetkom predstave gledal skozi zastor, je opazil Louiso, kako ponosno sedi v tretji vrsti. Ko se je zastor dvignil, se je obrnil proti njej in zaklical z gromkim glasom: »Povej žena, ali nisem slab igralec?« Občinstvu so ugajale take domislice, toda pri naslednjih predstavah je Louisa raje sedela nekje v ozadju. 179. Na gostovanjih so imeli povsod velik uspeh, največjega so doživeli v Nevv Yorku. Bili in J.ack nista imela več treme, celo uživati sta pričela v svojih vlogah. Ob koncu turneje je vsak od njiju imel v žepu 6000 dolarjev. Toliko denarja še nista imela nikoli, vendar nista bila zadovoljna. Zdelo se jima je, da bi moral biti njun delež večji. Ko sta to povedala Buntlinu, je kričal: »Kje bi bila vidva brez mene?« — »A kje bi bil ti, bedni pisarček, brez Buffalo Billa?« se je razvnel Jack. »Najraje bi te namlatil!« BiH je potegnil prijatelja za rokav: »Pusti ga! Pojdiva raje na lov, potreben sem svežega zraka.« 180. To je bilPjJ s puško prek s ,„ jrela v obraz, *p »To je edino P 0 Jack, ko sta ie ^ dejal, »samo » r je mislil na s ^ življenju, na <*e% Kita Carsona, šolsko vzgojo- fdlog, Občutek, da sedi na dobrem konju jjften duh sivke in sveža sapica, ki mu je «tot zdravilo učinkovalo, na Buftala Billa. ^ljenje za moškega,« je pripomnil Texas preriji. Bili je prikimal, »Imaš prav,« Je r#noreš zaslužiti dovolj denarja.« Pri tem i' na Louiso, ki je hrepenela po mestnem M Oro, ki sta bili razvajeni, in na malega jbljenca, ki mu bo moral nuditi najboljšo Najmodernejša kino dvorana Z eno samo projekcijsko kamero je opremljena v Hamburgu najmodernejša kino dvorana na svetu, ki ima 360 stopinjsko projekcijsko in okroglo platno. Običajni projektor, postavljen v vertikalni smeri, ima na koncu optike polokroglo konveksno zrcalo, ki zajame okoliški prostor v kotu 360". Platno je 4 metre visoko in 2 metra dvignjeno od tal ter se premika v krogu. 35 mm film je projeciran v razmer- ju 1:500.000. Gledalec, ki je v sredini dvorane, ima tako občutek, da je v središču dogajanja. Zaradi prevelike povečave pa je ostrina projekcije slabša kot pri dosedanjem načinu, posebno je to vidno v spodnjem delu filmskega platna. Da to odpravi- v našem majhnem mestu smo organizirali kulturno zabavo, po zgledu velikih mest pa smo pripravili veliko qu'iz tekmovanje. Pozabili nismo niti članov komisije, časome-rilcev, občinstva, niti tovarne, ki bo plačala ceh. Toda, ker to ni bila nikakšna tobačna tovarna, tovarna čokolade, ampak le zadružna modna konfekcija, smo morali temu primerno pripraviti tudi program. Tema tekmovanja ni bila zabavna glasba, film ali šport — naša tema je bila zelo banalna — ljubezen in moda. Na preizkušnji je od 3.356 kandidatov kar 3.555 kandidatov odgovorilo nepravilno, pa je zato ta večer tekmoval samo en kandidat in to — sam proti sebi. Napovedovalec je pričel. Prosim kandidata, da pride iz kabine, ker mu nihče nič noče. Kandidat, svest si svojega znanja, se je sprehodil do napovedovalca z rokami globoko v hlačnih žepih, v ustih pa je imel žvečilni gumi. — Prosim vas, povejte nam, kako dolgo ste se pripravljali na to oddajo? — Zelo dolgo — je prepričljivo odgovoril kandidat. Včeraj ves popoldan, in zjutraj, takoj ko sem vstal, nekako od 11. ure pa do kosila.« — Zelo dolgo, je odgovoril napovedovalec. — Prej ko začnem z vprašanji, vas 1x>m spoznal s pogoji tekmovanja. Dobili boste tri in pol vprašanja. Za točen odgovor vam pripada tričetrt točke in toliko časovnih točk, kolikor znaša kubični koren od vsote, ki jo bomo dobili z množenjem števila sekund z vašimi leti in deljenjem vsote s faktorjem pet.. . Mislim, da sem bil dovolj jasen. In sedaj prvo vprašanje: »Kdo je režiral film Ljubezen in moda? Sedaj, prosim!« — Film Ljubezen in moda je režiral Branko Radičevič. — Kdo? Kdo! — To se pravi, mi imamo dva Branka Radičevića: eden je pesnik, drugi pa je režiral film. — Točen odgovor se glasi: film je režiral Ljuba Radičevič. Torej, ker ste dali samo pol točnega odgovora, vam pripada tudi samo polovica od tričetrt točke na kub, pomnoženo ... in tako naprej. Drugo vprašanje se glasi: »Gotovo vam je znano, da so nekatere kadre posneli jia novem savskem mostu. Odgovorite nam, katera reka teče pod savskim mostom? Sedaj!« — Pod savskim mostom teče reka Sava. — Odlično ... odlično ... In sedaj še tretje vprašanje: ali morda veste kakšni so kostimi »Chanell«? Sedaj! — Vem. — Zelo dobro. Prosim komisijo, da oceni odgovor kandidata? Komisija se je resno posvetovala in s štirimi glasovi proti enemu odločila: odgovor je pravilen. V dvorani navdušeno ploskanje. Napovedovalec pride komaj do besede in postavi zadnje vprašanje, pravzaprav tisto napovedano polvpraša-nje: Kako se je imenovala in kaj je delala? — Imenovala se je Coco Chanell in skrbi za modne novosti ... — Pravilno! (v dvorani navdušeno ploskanje). Ker ste točno odgovorili na poslednje polvprašanje, ste premagali sami sebe. Kot nagrado vam naša zadružna modna konfekcija poklanja svoj najnovejši katalog modnih novosti za ženske ... Kandidat je padel v nezavest od prevelikega veselja, ker se bo žena sedaj oblačila samo po katalogu zadružne modne konfekcije. Obču mikrot Ena od osebnosti, ki je odigrala v zgodovini Vietnama zelo slabo vlogo, je vsekakor tudi snaha bivšega diktatorja Ngo Din Diena. Sedaj živi v Rimu, v vili, ki jo ji je kupil nadškof Ngo Din Tih. Visok zid in volčjaki varujejo nekdanjo prvo damo Saigona. Novinarji pridejo do nje lahko le, če plačajo določeno vsoto, ki jo je določila -sama. Polurni intervju stane 1000 dolarjev, vsake naslednje pol ure pa 5.000 dolarjev. Ce je poleg tudi hči, se cena še poveča. Za malo fotografijo je treba plačati zopet 1000 dolarjev. Pravi, da ji je denar potreben za borbo proti komunizmu. »Mladina se norčuje i<- ; ja ^ -v Se ,ater. babic in dedov, tf >jg>>n>0 ^>o starati sklenejo vendar ga no-3 mnogokrat kršijo/ Hans Senker nemški igralec ^bliski kič pradedov.« 10*%S*w! " »Učenost nje Harol<* britan*^ ,, je danes V^'f< F* ^feljubi« boljših cncikloped"#/gs dob«. jo, bodo snemalci prešli v bodoče i/. 35 mm širine na 70 mm širino filma. Ideja za novi sistem ni nova. Ze 1. 1900 je prikazal Francoz Raoul Grimoen na svetovni razstavi v Parizu tak sistem, vendar je uporabljal za to 11 kinoprojektorjev. Tudi v najnovejši dobi so imeli tako sovjetski kot ameriški znanstveniki vsak svoj sistem z več kinoprojektorji. Zaradi sinhronega delovanja vseh projektorjev pa so vsi ti sistemi zelo komplicirani in seveda tudi dragi. Poenostavljenemu sistemu z eno samo kamero prerokujejo še veliko bodočnost. Lov za plinom V zadnjih letih se fe pO vsem svetu izredno povečalo zanimanje za pridobivanje zemeljskega plina. Ker se nahajajo zaloge zemeljskega plina globoko pod zemljo, se je temu ustrezno povedala tudi globina vrtanja. V Zahodni Nemčiji pridobivajo sedaj zemeljski plin iz globine 6 km. Poskusna vrtanja . na področju reke Ems so potrdila, da se v tej globini nahaja največ zemeljskega plina. Za sedaj dosega proizvodnja okrog 12 milijonov nV plina, ki ga pošiljajo prek cevovodov v različne industrijske centre. Vrtalni stolp Je visok 60 m in tehta skupaj 300 ton. Samo dvigalna naprava tehta 34 ton. Za pogon služi Diesel agregat, ki razvija 2.500 KS. Nadzvočna letala se še ne pravi Albert« ' Italija^ književni" tret Jega srečah po%0si° za ne- BREZ MREŽE IN DVOJNIKA Francoski filmski igralec Jcan Paul Belmondo izvede navadno nevarne scene kar sam. Tako se je zgodilo tudi v novem filmu, ki ga snema v Hongkongu. Belmondo hodi po tramovih, 60 metrov nad zemljo, že samo neroden korak bi bil zanj usoden, ker ni pustil, da bi ga zavarovali z mrežo. »Preproga hrupa«, ki jo povzročajo leteča reakcijska letala na tleh, je za letalsko tehniko še vedno nerešljiv problem. Ta, eksplozijam podoben hrup, povzroča v naseljenih krajih poškodbe šip in mačne vibracije, ki so mar-sikaterikrat vzrok, da viseči predmeti padejo na tla, ali pa sc kar sami razletijo. Jakost hrupa zavisi od teže, Radar brez teme Tovarna Ravteon je razvila novo radarsko napravo, kjer opazujejo zaslon pri normalni dnevni svetlobi. Kontrolnemu personalu na letališčih odslej ne bo treba več zdeti v temnicah. Naprava pa ima še drugo novost: posebna pomnilna naprava si zapomni polet letal in ga zapiše v obliki neprekinjene črte* ter ga ohrani na zaslonu toliko časa, dokler ga opazovalec ne izbriše. oblike in hitrosti letala, posebno pa od višine letenja. Američani so izmerili jakost hrupa glede na različne višine letenja. Letalo B-28 povzroča pri preletu v višini 12.150 m hrup, podoben naravnemu grmenju iz daljave. Ze pri višini 9150 metrov pa je pok podoben streli, ki je udarila nekje v bližini. Rezultat merjenj je bil osnova za odredbo, da ne smejo nadzvočna letala letati v naseljenih krajih niže kot 10.600 m. Pogum in teža Tu vsekakor ne moremo podvomiti o pogumnosti -štirih ljudi, ki pleskajo pročelje su-permodernega hotela v Ka-račiju. Vrv, na kateri visijo, je pritrjena samo na tram na ploščadi hotela. Na vsakem tramu pa sedi za protiutež človek. Seveda mora biti teža tega človeka vsekakor večja od delavčeve. Za varnost je pri tramu v rezervi še en mož. -i^ilUNAR: MESTA> CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA tU eht iva niča »Ze prav,« miri (j oa ker j7 veiik pesnik.Pj£^ ^ sta bila glasnika meščans«, ^jj-f^e Jj Juilja ^ttgnan ki je revolucijo ali za^U^/m^ stvu v Parizu, festindvaJ*, Sfi/f*^ kot revolucionar v bojih P, J^v^Vo V laboratorijih podjetja Wcstinghouse v Pittsburghu so izdelali za komercialne potrebe tako občutljiv merilni instrument-tehtnico, ki pokaže razliko, če enciklopediji, sestoječi se iz 30 zvezkov, dodamo samo dve besedi. Aparatura torej lahko izmeri težo tiskarskega črnila za dve natisnjeni besedi. Teža nove kremenčeve mi-krotehtnice model 701 je samo 3,8 kg. Z njo lahko ravna tudi nestrokovno osebje, ker je izdelana na zelo preprost način. Teža na mikrotehtnici se določa na podlagi sprememb v resonačni frekvenci med določeno ploščico in kremenčevim kristalom, na čigar površino položijo predmet za merjenje. Mikrotehtnica bo v veliko pomoč industriji, ki proizvaja aparature, takoimenovane molekularne elektronike. revolucionar. Madžarska ^tf^pil T; A*5* kot vlada? Grofje in barom, .a&JM*ti ^ tej strani „„u„„;i___Ali nista ' . »0[M vapt„ u„a m gnc_ na tam nima nobenih pravic. Ah n sta gy*WJ - goSpo dualistične meje?« *n ,gb%t ';• Jaf' Danes Torok. »Egy gondo a *» ffi^K £ Ijuff ** ■ vam bi nnt .ot°žne sem bral Adya Endra rodnik smrti. Ljubim rože, žene, razbičane ki se prebujajo v jo* ^ „_ Ne, ne gre. Teh verzov n Oj) so ti verzi prežalostm* Q V^J| > Qe jo moral povedati Saloffl**> 5, Rosensteinovo govori Jn y ne vedel, da je P°r°cebiizu f Star je. Gotovo je ze rane kot 1ranc da bi ueaja. naj- boljši prijatelj. To je prav gotovo laž ali pa navadna hinavščina. Kako je mogoče govoriti o človeku, ki ga poznaš šele štirinajst dni, da je tvoj najboljši prijatelj. »Vaš mož je izredno inteligenten in podjeten. Ima ideje, ki bi jih bilo vredno uresničiti. Zlasti neka njegova ideja me navdušuje in najbrž jo bova v nekaj mesecih uresničila.« »Kakšna ideja?« postaja gospod Torok pozoren. »Zvedeli boste. Naj oslane za sedaj še skrivnost! Morda bova z gospodom Federlom kmalu postala družabnika. Hartberg se bo ?a širni svet izkopal iz svoje anonimnosti. Morda bova tudi tebe Pritegnila v svoje družabništvo.« »Kakšno?« »Ko bo stvar dozorela, boš zvedel,« je knjigarnar ostal skrivnosten. Gospod Torok je videti užaljen, čeprav prikriva svojo užaljc-°ost in skuša zasukati tok pogovora z vprašanjem, naj bi štefi pripovedovala ka.j o sebi. »Jaz?« se Štefi zdrzne. Kaj neki naj jim pripoveduje? O svojem rojstnem kraju? Da, zelo lep, slikovit kraj. A reven. Več kakor Polovica ljudi odhaja leto za. letom v svet. Mnogi odidejo za vse-lej. V Ameriko, v Egipt, na Nemško. Ona ni šla tako daleč. Sla je služit. Potem se je izučila za šiviljo. »Sijajno,« se razveseli gospa Martha. »Stroj imam. Odslej mi boste lahko šivali vi. Seveda, če boste hoteli.« »Prav rada,« se razveseli tudi Štefi. »In kje ste šivali doslej?« »V Trstu. Pri Abrahamu Tannu. Potem v Grazu in Innsbrucku zasebno. Upam, da boste zadovoljni z menoj.« »Ste to obleko sami sešili,« kaže gospa Martha na njeno obleko, ki si jo je že ves čas pozorno ogledovala. »Da, sama.« »Potem bom prav gotovo zadovoljna. Obleka mi je zelo všeč.« štefi in gospa Martha hi začeli razpravljati o modi, a je nenadoma vstopil Franc. Knjigarnar je vstal in ga hrupno pozdravil: »Čudovito ženo imate, dragi prijatelj. Pravi biser! Dajte, dajte, pri-sedite!« . Franc je bil že preoblečen. »Pravkar sem se odpravljal na postajo, ko mi je natakarica Trude rekla, da sta že tu,« je rekel in pobožal otroka. »Filozof pravi, da nameravata začeti neko podjetje,« se je zdaj oglasil gospod Torok. »Vam je pravil o časopisu?« je bil Franc naglejši kakor knjigarnar, ki bi rad to novico obdržal zase. »Krfkšnem časopisu?« »Najinem, ki ga namerava izdajati z gospodom Kosensteinom.t »Zdaj veš,« je rekel knjigarnar in vprašal kavarnarja Tordka, če hoče postati njun družabnik. Toda gospod Tbrdk se ni navdušil. Rekel je, da se na take stvari ne razume, vseeno pa jima želi mnogo uspehov. Zato ta večer niso več govorili o tem. 4 Hartberg ni tako neznatno gnezdo, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Tu je sedež okrajnega glavarstva in sodišča. Gospod Torok ni kavarnar, kavarna je last njegove žene, sam pa je nižji sodni uradnik na cesarsko-kra!jevem okrajnem sodišču. On bo skrbel za sodno rubriko v bodočem časopisu, ki ga bosta osnovala S knjigarnarjem Rosensteinom. Poskrbel bo tudi, da bo oblast izdajanje časopisa dovolila. Rosenstein bo poskrbel za zvezo s svetovnimi poročevalskimi agencijami in angažiral nekatere graške in dunajske novinarje. Po Prešernovih stopinjah Pesnik in slikar Splet prav nesrečnih naključij je torej hotel, da kam-nogoriški rojak Matevž Lan-gus nikoli ni naslikal Prešerna. Stvar nam postane še bolj neumljiva, če pomislimo, da je prav Langus na stoterih svojih podobah ohranil toliko pomembnih, še več pa nepomembnih obličij tiste dobe, iz prve polovice in iz sredine preteklega stoletja. Delali pa bi slikarju gotovo krivico, če bi poslušali le inženirja Potočnika, ki je bil v svojem razočaranju kar ogorčen na Langusa, ker se ta ni odzval njegovemu pismenemu pozivu, naj pride slikat vsaj mrtvega pesnika. Drugi vir (pripoved Lenke Tomu Zupanu, še neobjavljena) pa pravi, da je Langus prišel, a sc nikakor ni mogel lotiti dela. Rekel je, da je Prešeren že tako izpremenjen, in bi to mrtvo obličje nikakor ne moglo biti podobno živemu. Zato tedaj Langus v Kranju pesnika nT slikal. Tista druga misel, da slikar zato ni prišel, ker je bil menda na pesnika ljubosumen, bržčas ne bo prav držala. Res je imel Langus prelepo ženo, ki jo je Prešeren rad videval in ji pošiljal pozdrave. Tak dokaz lahko opazimo na koncu pesnikovega pisma prijatelju Copu (13.2. 1832): »Gospe Langusovi poljubljam roko.*. Prešeren je to lepo gospo svojega prijatelja pač rad videl — kateri od normalnih mož pa bi se, spričo lepote in miline, obrnil proč? Vendar je vsaka drugačna misel napačna, saj je bila Langusova Ana roj. VViedenhofer, čed-nostna in pobožna žena, lahko bi celo rekli, da kar preveč religiozna. Da so bili taki in podobni sklepi sodobnikov in nekaterih poznejših raziskovalcev slikarjevih odnosov do pesnika zares zgrešeni, nam kar ganljivo izpriča naslednja plemenita Langusova gesta. Prijatelji Prešernovi so v Ljubljani, že ob koncu novembra 1. 1848 zvedeli, kako slabo gre pesniku, da živi že kar v pomanjkanju. Tedaj je prav Matevž Langus dokazal, da bije v njem toplo prijateljsko srce. Zbral je v krogu svojih znancev petdeset goldinarjev, nekaj je prispeval tudi sam, in nesel ta denar bolnemu Prešernu v Kranj. Pesnik se je spočetka odločno upiral, da bi d.^nar vzel. Rekel je Langusu: -Vrni vsakemu, kar je dal!« A po daljšem slikarjevem prigovarjanju je Prešeren denar le zadržal, saj so vsakovrstne potrebe vsakdanjega življenja in stroški z boleznijo zrli iz vseh kotov nanj. V Langusovo dobro moramo šteti tudi njegovo iskreno pripravljenost, da bi naslikal pesnikov portret. Bilo je to 1. 1837. Tedaj je P/ešcren rad zahajal v Languaov atelje. Saj je prav tedaj nastajala podoba Primčeve Julije, ki jo je slikar po naročilu njene matere portretiral. Vsakokrat, ko je Julija odšla, je pesnik pohitel v Langusovo delavnico in ves zavzet zrl v naslikani Julijin obraz. Ko je bil ob koncu poletja portret gotov, je Prešeren izročil Langusu listič s sonetom, ki nosi v začetnicah posameznih vrstic slikarjevo ime in priimek. Vsebina pa govori, kako je hodil pesnik gledat sliko, kakor hodijo romarji na Trsat in na Višarje, pa v daljno Španijo v Komposteljo in v Padovo na Laškem. Tako V/ Profil iz Langusove skici rke je romal tudi pesnik k sliki izvoljene device, da bi uzrl »sled sence zarje onstranske glorije«. Prešeren se je ob koncu soneta Langusu nekako opravičil, zakaj je tolikokrat prihajal v njegov atelje: »Ukaz želj vleče v tvoje domovanje; srce obupa manj more puščice, ur krajši tek, tem milše prs zdihvanjc.« Da res ni bil Matevž Langus tako brezbrižen in da se je zavedal, kako prav bi bilo, če bi smel Prešerna portretirati, zvemo tudi iz •spominov Ernestinine nezakonske matere. Da je slikar Langus pesnika večkrat nagovarjal, naj se da slikati, češ da »utegne biti njegov portret kedaj še jako dragocen«. Prešeren pa je slikarja šegavo zavračal: »Slikal me boš tedaj, ko se oženim!« Tudi Ana je Franceta nagovarjala, naj se le da slikati. Pa jo je zavrnil: »Saj imaš mene živega. Po moji smrti pa boš imela moje otroke.« ' Torej je stvar taka: da je Langus hotel, a se |e Prešeren ni maral slikati. Dosti ljudi je takih še dandanes, ki jim ni do tega, da bi bila ohranjena njihova podoba. Celo pokojni arhitekt^ Plečnik je bil tak, da se ni hotel dati fotografirati. In če se še spomnimo Prešernove matere Mine, kako je zavrnila sina Jurija, ko jo je hotel dati slikati: «Ne bom se dala slikali, ne! Stare babe so zmir grde«, potem stvdri bolj razumemo. Kako nemogoče se jc zdelo prav do nedavnih let, da bi Langus res- nikoli niti skiciral ne pesnika, je prav očitno iz dejstva, kolikokrat je bila reproducirana profilna risba iz Langusove skicirke, kot Pre-' šernova edina ohranjena podoba. Sele prešernoslovec dr. France Kidrič je to zmotno mnenje ovrgel in dokazal, da profil ni pesnikov pač pa slikarja samega ... Vendar pa prav vsi poznavalci Prešerna Še niso trdno prepričani, da to res niso pesnikove poteze. Ne morejo se sprijazniti z nesrečnim dejstvom, da smo ostali brez resnične, avtentične podobe, še iz časa Prešernovega življenja. Kako nagajiv, a obenem prijazno ustrežljiv, je znal biti pesnik do slikarja, nam izpričuje tale drobna zgodbica. Nekaga dne, ko je Langus pravkar dokončal nagrobno sliko Ovsenikovih sinov, ki sta v rani mladosti drug za drugim umrla, je stopil v atelje Prešeren. Langus se je prišleca iskreno razveselil, češ, ravno prav si prišel, ker nujno potrebujem napis pod to sliko. Pesnik je bil takoj pripravljen ustreči, le to poredno vpraša: »Kakšnega pa hočeš, ajdovskega ali krščanskega?« Langus se zasmeji: »Ti si bil in ostaneš malopridnež!« Nato je šel Prešeren v sosedno sobo in že čez nekaj minut je prinesel ven napis, kakršnega si je želel Langus; seveda ne ajdovskega! Toliko o slikarjevih stikih s Prešernom! A spregovorimo še nekaj prijaznih besed o Matevžu Langusu samem! TRNOVA POT Zanimiv pesnikov sodobnik in prijatelj, je bil rojen v Kamni gorici 9. septembra 1792, umrl pa je 20. oktobra 1855 v Ljubljani. Na svoji rojstni hiši, ki nosi številko 48, ima vzidano spominsko ploščo. , Ze kot desetletni deček je pričel služiti trd kovaški kruh ne le zase, pač pa tudi za družino, ki je zgodaj izgubila očeta. Žeblje je potem Matevž koval do svojega osemnajstega leta. Tedaj je nekoga dne prišel po opravkih v Radovljico in tam videl, kako kako celovški slikar Schreibes poslika tamkajšnjo graščino. Mladega kovača je zdaj vsega prevzela slikarjeva umetnost, saj je že kot deček s kredo in ogljem tako rad celovški slikar Schreibers dove. In ker se je hotel izogniti še dolgoročni in frdi službi v Napoleonovi vojski, jp je Langus iznenada potegnil v Celovec in se tamkaj zaposlil pri svojem znancu Schreibersu. Dogovorila sta se za šestletno učno dobo, a le s pogojem, da bo Langus opravljal tudi vsa domača dela in pomagal gospodinji. Tako je osemnajstletni mladenič z ozkim finim obrazom in kodrastimi svetlimi lasmi, postal ne le vajenec, pač pa tudi hlapčič . .. S štiriindvajsetimi leti kot izučen soboslikar, dekorater, se je Langus vrnil v Ljubljano. Tu je garal noč in dan, slikal sobe in hišne fasade, trdo stiskal vsak vinar — da bi le zbral toliko, za pot na Dunaj, na umetniško akademijo. Hotel je postati umetnik! Prav v tej trdni volji in hrepenenju po napredku, je lepota in zanimivost Langusove osebnosti. Razočaran zve na Dunaju, d aje že prestar za sprejem na akademijo. Vendar so mu dovolili, da se je kot izredni študent udeleževal pouka. To mu je omogočil naš slavni ro- Doba Primlčeve Julije jak slikar Franc Kavčič, ki je bil tedaj rektor dunajske umetniške akademije. Z Lan-gusom je Kavčič le po slovensko govoril in tudi storil za svojega rojaka, kar je le mogel. Na Dunaju je ostal Langus dve leti. Tu se je tudi seznanil s Prešernom. Vendar je hrepenenje po umetnostnih vzorih gnalo Matevža še v. Benetke in Rim, da bi kopiral slike starih mojstrov, zlasti Rafaela. L. 1829 pa se je Langus, zdaj že pravi umetnik, vrnil v domovino. Postal je znan in priljubljen ljubljanski portretist. Slikal jc realistično, a vendar z določenim romantičnim nadihom, pač tudi glede na želje naročnikov. Prav po Langusovi zaslugi imamo ohranjenih celo vrsto zanimivih obrazov iz one dobe, ko je romantika že prehajala v bidermajer. Bil pa je Matevž Langus prvi zares slovenski slikar, s prebujeno narodnostno zavestjo. ANEKDOTE Ko smo že nekaj povedali o življenju in delu Prešernovima sodobnika in prijatelja Matevža Langusa, moramo ■kar brž na dan še z mično anekdoto iz mladosti tega poslednjega baročnega slikarja na Slovenskem. Poldrugo leto se je Langus učil umetnosti na akademiji v Rimu. Slikal je v glavnem po vzorih mojstrov; anatomijo in nauk o slogih pa je študiral v šoli. Kardinal, ki jc bil tačas (od 1824 do 1826) rektor rimske akademije upodabljajočih umetnosti, je nekega dne povabil svoje slušatelje na pristavo, ki jo je imej v neki bližnji vasi. Tam <* 1 ' IJ"r pravkar koval žeblje. Lan** v šali: »To pa znam tudi ja» Kovač pa hud in takoj P£ nudi stavo. Tudi okoli stoj*1 študentje niso mogli verjejj da bi njihov tovariš Uffl« r-težko rokodelstvo. LanfJ*5 nato pristopi k nakova** prime kladivo in kar krnele s par udarci, naredi d°"e,' žebelj. Kardinal, ki je st* med prisotnimi,' zamfl11' vase: »Ta žebelj ni bil P1™ ki ga je fant skoval!« ... Seveda ne! Saj je bil tevž Langus prav do svoj«, osemnajstega leta žeblja^* kovač v Kamni gorici. potem se je posvetil s'*a stvu. Na Breznici je za sloV'^ Kristianom (1756—1830) zjj nikc-val Gašper šoklič. M0*4 • ni bil znan le po tem, - , maral v cerkvi ljudskega J* ja, pač pa tudi po *i močnem glasu. Njegov s°\ ren organ je menda tako meval, da je bilo slišati p1 v Vrbo. To pa je skoro 0 kilometra daleč! . k Mož je bil sicer origi^*1' popolnoma nič gladek, če a ni bilo kai Drav. Nobea«v ni bilo kaj prav se ni »šoniral«. In njegovi cerkvi 1.1831 P?1 mašo mlajši brat Prešerna Juri j Prešeren < do 1868). Kakor pa je ie .J* vada, mora starejši duhov ^ novinca pred oltar uv'c:>t mašniška opravila. Slavnost je bila na polna cerkev je v sreč*11 l.t božnosti ihtcla — tedaj P'^ verniki zdrznejo. Gašper klič, ki je svojega Jurija uvajal, zabuči v I1 ^ kem baritonu: »Naj sC t? men °{ lahkoS spod promiejont k nejo, da se jih bo ^ kadilo. »Nerodni novoma*.^ je utonil v zadregi, vCl,rfe-pa so se le s težavo z3rlCli. vali, da niso planili v Se par drdbcev o ^ Zupanu! Mož, ki je ia*° tfi imel vse ,kar je bilo/J^r s Prešernom, je vselej-je prišel v zgodnjem P0^ v Ljubljano, obiskalo pesnikove sestre Lenke y do 1891) in ji trosil P°£. muli plodove rdečega ^aP ^ ja (ali trdoleske, po a če: škofove kapice). ^ Ko je Ernestina JeloV**^ še živela in stanovala v .j je Jjanski r. $ tni ubožnici. ^ naš. iskreni prešernou^ 5 pošiljal mesečne P0^^' posredovanjem Jelicc uqX^ jeve: »Kar malega *"jStV»' na mesec storiti, * jrpV bom. Kaže pa, da Je ^ stina podedovala P° .u ponosnost, da ne ProS'' sj )e Za maturitetno nalog ^ Tomo Zupan I. 1^8 temo: »Prešern in Že takrat, ko je bil f rta višku svoje slave, Zupan opredelil za "r^, pe »Za prva.ko.rn slouens***^ sništva mu pravega "'Vjj/f postaviti ni moč. v šele bode »se nam, P Jovan-Vesel Koseški«- ČRTOMIR Meister je odprl usta in strmel v mladega moža. »Morda ne z mojimi rokami, niti ne z rokami Čarovnika ali Johnnyja Lenleya, toda če bi tal moj sum o tem, kar nameravate storiti, upravičen, in če bi nizkotnost, ki jo nameravate, tudi res storili in svoje načrte izvedli, potem, Meister, ste lahko popolnoma prepričani, da vas bom zgrabil jaz, če bi se to ne posrečilo Čarovniku!« Meister ga je nekaj časa gledal, nato pa se le prisilil k smehu. »Za vraga, saj ste zaljubljc-ni v Mary Lenley!« je vzkliknil in se začel hri-Pavo smejati. »To je pa res najboljša šala, ki sem 3° kdaj čul iz vaših ust!« Alan je še vedno slišal porogljiv smeh, ko J! ZG stoPal Po stopnicah navzdol in njegov od-nev mu jt zvenel po ušesih> ko jc hitel po nka V- ane> Nat0 ie Poiskal znanega odvet-Ka. ki je bival v Grcenvvichu in pogovor z njim 6a je zelo pomiril. Al an se 42 fta Ur°- Za svVrml V službeno sobo in pogledal ^ *Al* je hn^ opravke Je porabil skoro dve Je »zginil iz i . : Blis kaJ tu?« je vprašal. Blis matičen način f2?lce na skoraJ ravno tako dra- Slr- °r Se je p°JaviL *ldeti eneEa 2I tu nekaJ minut in je hotel Poročal cSer PriP°rnikov tu v celicah,« je 1 *LenlevaPrrf?hnil- *Katerega?« je vprašal. 1 KaJ Je zan f6m mu klJuč-ohnr»yju? nimal° moža iz Scotland Yarda pri ' *0ahnieJ.taI P^d uganko. *Ne, Sir 1 Je ostal dolgo tam?« - morda kakih pet minut.« Medtem ko je Alan govoril, je zaslišal, da ga nekdo kliče. Po hodniku, ki je vodil k celicam, je prihitel dr. Lomond. »Kaj pa je?« je vprašal Alan. »V katero celico ste vtaknili Lenleya?« »Na številko 8 — prav na koncu hodnika,« je odvrnil Carter. »Vrata so široko odprta in celica je prazna.« Carter je planil iz sobe. Alan je vzel v roke telefon. »Za vraga, Lomond, bojim se, da se bo spravil nad Mcistra!« V tem se je naglo vrnil Carter. »Res je pobegnil. Vrata celice in tista na dvorišču so odprta.« »Pokličite takoj dva mojih ljudi, Carter!« je ukazal Wembury naglo, v tem pa je že tudi dobil zvezo z zaželeno številko. »Scotland Yard? — Zvežite me s službujočimi! ... Tu inspektor Wembury. Naslednje sporočite vsem policijskim stražnikom: Kdor bi naletel na Johna Lenleya, naj ga takoj aretira! Imenovani je ponoči pobegnil iz policijske stražnice v Flanders-Lane. Starost 27, visok 1,80 m, lasje temni, oblečen v obleko iz modrega kam-garna, brez pokrivala. Ubežnik je kaznjenec na pogojnem izpustu. — Prosim, sporočite to takoj dalje. Hvala!« Odložil je slušalko in naročil stražniku, ki je bil medtem vstopil: »Vzemite kolo in se peljite do vseh stražnikov. Lenley je pobegnil. Opišite jim moža!« Drugemu policistu, ki je prihitel, pa je ukazal: »Pojdite v Malpas Mansions! Tam stanuje Lenley pri svoji sestri. Ne vznemirjajte mlade dame, če pa naletite tam na Lenleya, ga privedite s seboj sem!« Torba pa je »rekla« mnogo obtežilnega. Prvo^ kar je zagledalo luč sveta, je bila kaseta z denarjem. Sam še ni imel časa, da bi jo vrgel stran. Seržant jo je odprl, vzel iz nje debel šop bankovcev in ga položil na mizo. »Kaj, saj to je vendar kaseta starega Mei-stra!« je prestrašeno in začudeno vzkliknil Sam Hackitt. »Le kako je ta prišla v torbo? To je skrivnost, kakor jih imate radi vi, Wembury! To bi si morali prihraniti za svoje zgodbe v nedeljskih časopisih: Čudna in skrivnostna najdba kasete z denarjem!« »Pri tem ni nič skrivnostnega,« je dejal Wcm-bury. »Se kaj?« Srebrni kosi pribora so prihajal^ na dan, drug za drugim, kar je bilo spet zelo obtežilno. »To je pa smola!« je menil Sam filozofično. »Pokvarili ste mi najlepše medene tedne, na kakršne sem sploh kdaj lahko upal — vidite, tO ste storili, Wembury. Kdo me je izdal?« »Ime?« je uradno vprašal Carter. »Samuel Cutbert Hackitt.« »Stanovanje?« Sam se je namuznil: »Buckinghamska palača.« »Brez stanovanja! Kje ste delali v zadnjem času?« »Kot sobarica! Ali veste, Mr. Wembury, koliko mi je dal Meister za zadnje štiri dni dela? Deset beličev! To je svinjsko nesramno! Za vse na svetu ne bi šel v tisto hišo — tam straši .. .!•« Zazvonil je telefon, Carter pa je vprašal: »Kaj, straši tam?« »Da, v Meistrovi sobi. Ravno sem nameraval odkuriti jo s temle tu, ko sem začutil — kako se je mrzla roka oprijela moje. 37 Čarovnik A*an je nU'>>Ali ste0nrreSalSV0^ "»kri klobuk pri kami-. c- Jeh kaka poročila?« •Ulrt ir Fr! Lon? preglavi,. naših Pijancev nam je delal ste nda. ki o'" ^ ral sem telefonirati po dr. Sele deli to med t njem' da' še nekaj! au p°tem kf~aiIjenleyevimi papirji? Našel sem ki2^eje Ste0dšli- tjaJe bral: »To261 kartico in J° dal Wemburyju, SavaT če hočetGe if" klJuč- Lahko takoj greste ™! " at- 57-« »To je Meistrova pi- ta *Da» Sir ^^^!allast.JNGP^kimal Carter. »In št. 57. je £ 02bo Proti t kakšen vpliv bo to imelo ^ ^emh, 1 Lcnleyu.« Proti LenleVu.. rin J°, naenkrat odvalil težak ka- >b»ryjuU 'okel*? Srca dL3e,naenkrat odvali vsega, kar mu je je re. žarek v vVn« advokat- »Končno vendarle Ve^r u *ZdaJ "bn g^ad0 hudobiJ i" spletk,« ^orai ubil° tako i,P VSe na dan! ToreJ Je 6oVa blti zelo nl- Sem si mislil! Meister je ^Pakau P Jan' ko Je to pisal - prva nje-Cor haj Pa ptavi Lcnl0vbil Pravnik A*!?? 2ako"?- Wembury si-^mG; a/etiran ' »obro pa je vedel, da je bil SU,r sa Sel tja s ki ?'Strovem Posestvu in če je cniev 8"Tl'ran na Meistrovem posestvu in če je Ster sam tia s ljućem, ki mu ga je dal Mei-ie bil iT',Polom to vendar ni bil vlom, Meister »Ali k hiše-»Da lG bl1 klJnč zraven?« Men Aev.aven-* Carter mu je dal ključ. Opremile. 011 z etiketo in na njej je bilo Meistrovo Al ln ^nV* 3° globoko oddahnil. »Vse je v redu! ^ikoli ■ SCm vesel- da Je Lenley tu. Ce sem Doteru bpV 1 v očeh kogarkoli morilske namene, Caru iih vidcl v njegovih očeh.« veetr ij* ?a Je vprašal nekaj, kar mu je že ves ^Vni^?^° P° Slavi. »Pa vendar ni Lenley Ca-v'Neu^ ury sc Je zasmejal. no vPrašanje! Le kako bi bilo to mo- Po odhodu obeh stražnikov se je začel Alan sprehajati po sobi gor in dol. To je bila za Meistra nova nevarnost. — V tem je prišel dr. Lomond in si hotel vzeti svoje stvari. — »Le kako, za vraga, je mogel pobegniti?« je oblikoval Alan svoje misli v besede. »O tem pa imam jaz svoje nazore,« je odvrnil dr. Lomond. »Ce spustite inšpektorja Blisa preblizu kakemu priporniku, jo ta kaj lahko pobriše.« Po tej dvoumni ugotovitvi je zdravnik odšel. Na zadnjem koncu hodnika je moral počakati, da je šel mimo njega Sam Hackitt. — Toda Hackitt ni prišel prostovoljno, temveč v spremstvu policista in detektiva v civilu. Alan je zaslišal znani javkajoči glas in okrenil glavo. »Dober večer, Mr. Wembury! Le poglejte, kako delajo z menoj! Zakaj ne ukrenete ničesar, da bi mi ne bili vedno za petami?« je vprašal s tresočim glasom. »Kaj je spet?« je vprašal Alan razdraženo. V tem trenutku mu ni bilo prav nič do tega, da bi poslušal zgodbe o majhnih tatvinah. »Naletel sem nanj v Deptford Broadway,« je javil detektiv, »in sem ga vprašal, kaj ima v torbi. Branil se je odpreti torbo in je skušal pobegniti, nato sem ga prijel.« »Vidite, kako laže!« je ugovarjal Sam. »Govorite vendar po pravici in ne prisegajte po krivem pred svedoki! Rekel sem mu čisto preprosto: Ce hočete imeti torbo, pa si jo vzemite! Tako je bilo!« »Le mirno, Hackitt!« je ukazal Wombury. — »Kaj je v torbi?« »Poslušajte!«- je naglo vpadel Sam. »Vse vam bom pove-dal o torbi, kako je bilo! Ce vam prav po pravici povem, sem jo našel. Ležala je ob zidu in rekel sem sam pri sebi: Pa bi le rad vedel,, kaj je v njej — nič drugega!« »In kaj je nato rekla torba?« se je zanimal skeptični Carter. Mrzla! Mokra in ledeno mrzla kot roka mrtveca." Planil sem k oknu in skočil ven.« Carter je pokril slušalko z roko. »Atkins je pri telefonu, Sir — stražnik pred Meistrovo hišo. Javlja, da je šel Meister v svojo sobo. Atkins ne more dobiti od njega nobenega glasu.« ^Alan je naglo vzel slušalko v roke. »Tu je Wembury. Ali ste v hiši?... Ne morete v sobo? Nobenega odgovora na klicanje? Ali je eno okno razsvetljeno? Ali ste prepričani, da je v hiši?« Carter je zapazil ,kako se mu je obraz spremenil. »Kaj je? Čarovnika, da so videli ponoči? Kdo? Čakajte, takoj pridem tja!« Odložil je slušalko. »Sic^r ne vem, v kakšni zvezi je tista vaša mrzla roka z mrzlimi nogami, Hackitt, toda šli boste z menoj v Meistrovo hišo! — Vzemite ga s seboj!« Mr. Hackitt se je branil na vse kriplje, toda moral se je vdati. Wembury je potegnil iz žepa revolver, ga pregledal in spet vtaknil nazaj V Žep, nato pa naglo stopil k vratom. »Srečno, Sir!« mu je zaželel Carter. Alan si je mislil, da bo res potreboval vso srečo, kar se mu je more nuditi. » 43 Avto jim ni nič koristil — megla je bila tako gosta, da so si morali pot otipavati vzdolž vrtnih ograj in hiš. Na srečo je Alan, ki je vseeno videl malo bolje, prehitel doktorja. Pot ga je vodila po najhujšem predelu Flanders-Lane, kjer je policijska straža hodila vedno v dvoje. Wemburyjeva žepna svetilka tudi ni mnogo koristila. Kazala je samo medel rumen madež v megli, nazadnje pa je celo ugasnila, bodisi, da se je pokvarila ali pa je baterija obnemogla. > Kje ste doktor,« je vprašal Alan in zaslišal za seboj godrnjanje: »To je peklenska greznica! Kje pa sem?« Za razv SAJ JIH NE BERE Prijazen star gospod je vprašal majhnega dečka, ki je nesel pod pazduho velik kup časopisov: »Sinko, aii te toliki časopisi nie ne utrudijo?« »Kje neki, saj jih ne berem!« je odvrnil dečko. ČIGAVE KOKOŠI? Stari Bili iz Teksasa jc prejel nekega dne anonimno pismo z grožnjo, da mu bodo zavili vrat. če ne bo nehal krasti kokoši. Vsebina ga je prizadela, zato je poiskal prijatelja in ga prosil za nasvet. »Stvar je čisto preprosta: prenehati moraš krasti.« Bili pa godrnja: »Pismo je vendar anonimno. Kako pa naj vem, čigave kokoši ne smem krasti?« SAMO SE SEDEMNAJST M fl.I JONOV LET »Cez sedemnajst milijonov let,« s temi besedami je zaključil predavanje znameniti astronom,» sonce ne bo dajalo nobene toplote in. svetlobe več. Na zemlji ne bo već življenja.« Med poslušalci se nekdo oglasi: »Kaj pravite, koliko časa bo še sijalo sonce?« »Sedemnajst milijonov let.« Poslušalec sc olajšano zahvali: »Mislil sem namreč, da ste rekli samo še sedem milijonov let.« »Pridi pome z bencinom. Ne vem, kje sem!« Za naše žene POGOVOR Z ŽENO »Oprostite, toda zelo se mi mudi.- Ze dvajset minut ste pri telefonu in spregovorili niste še niti besede!« »Ampak tovariš, razumite me vendar, zgovarjam se 8 svojo ženo!« SAMEC Tomo: »Očka, kaj je to samec?« Oče: »To je mož, ki je zavidanja vrednem položaju. Toda, lepo te prosim, ne povej tega mami, da sem ti to povedal jaz.« In prav tu je moralo zrasti! DVOGOVOR Ona: »Poznam deklico, ki sc je poročila s Kitajcem.« On: »Le kako je mogla?« Ona: "Bila je Kitajka!« RAZLAGA »Očka, kaj je to ekstrava-ganca?« »Ekstravaganca je, če nosiš kravato, kadar imaš brado.« STROGA KAZEN »Pomislite, soseda, včeraj sem zalotila moža, ko je po-ljuboval gospodinjsko pomočnico! Toda ta šala ga je stala precej: kupiti mi je moral novo obleko!« »In gospodinjsko pomočnico ste spodili?« , »Ne še! Potrebujem še nov klobuk . . .« Sonce, voda, poletje V kakšnih kopalkah se bomo kopale letos, je vprašanje, ki je kaj pogosto v dneh, ko že skrbimo za poletno garderobo ali se celo žc odpravljamo na dopust. Kaj pa so pripravili izdelovalci kopalk za kopanje ženam, ki morajo obnoviti tudi ta del garderobe (čeprav čestokrat zelo majhen). Kar takoj moramo povedati, da letos ni ničesar posebno novega. Najpomembnejše je, da kopalna obleka dobro pristoja osebi, ki jo nosi. Priporočljivo je, da močnejše žene sežejo pit enodelnih kopalkah in ce bodo našle Se črtaste, bodo tudi moderne. Bolj vitke pa bodo tudi letos segle po dvodelnih bikinijih ali pa se bodo odločile, da bodo nosile najmodernejše čipkaste kopalke, ki jih je izdelala neka ljubljanska tovarna. Bikinijev je v naših trgovinah dovolj, toda manjka modernih rožastlh vzorcev. Vendar pa bi priporočili le to, kar smo že povedali — dobro se poglejmo preden bomo odšle na plažo, da se morda le nismo preveč zredile in še hodimo v dvodelnih kopalkah. Le v okusni kopalki se bomo počutile udobno in res uživale na vročem soncu. PLANŠARICA Pepe je splezal na vrh gore. Z obvezano glavo se je vračal v planinski hotel. Prijatelj ga sočutno vpraša: »Lavina?« »Ne,« pravi Pepe, »planša- rica.« NIC NOVEGA Bogat Američan je na neko svojo družabno prireditev povabil tudi škofa. Vse navzoče dame so bile zelo razgaljene, in zato se mu je zdelo umestno, da se opraviči cerkvenemu dostojanstveniku. Toda škof ga jc pomiril: »Nikar si zaradi tega ne delajte skrbi. Saj sem bil vendar dolga leta misionar v Afriki.« PREVEČ ZAHTEVANO Gospodinja je naročila hišni pomočnici, naj pri mesarju naroči možgane. Deklica se je pri telefonu zmotila in zavrtela številko občinskega urada. Ko je nato izjavila svojo zahtevo, ji je na drugem koncu žice odgovoril ogorčen glas: »Kaj pa vam pride na misel! Tukaj vendar nimamo možgan!« BIOLOGIJA Priletna tetka jc prišla na obisk. »Tetka,« jo je ogovoril petletni Markec, »ali imaš kaj otrok?« »Ne, moj dragec« »Tetka, kdaj jih boš pa kaj dobila?« »Sploh jih ne bom dobila, Markec« »No, vidiš Metka,« se nato Markec zmagoslavno obrne k svoji mlajši sestrici, »kaj ti nisem rekel: tetka je samec« KAR ZADEVA ROKOPISE »No, stric Janez, in postal sem zdravnik. Kaj mi svetuješ za prihodnost?« »Recepte piši kar se da nečitljivo, račune pa — kar se da jasno!« dva BREZ BESED V ZAMENO V eni izmed številnih bilk kitajske meščanske vojne je bil ujet nasprotnikov general. Armada, ki ga je izgubila, je poslala parlamentarce in ponudila v zameno za generala štiri majorje. Ponudba jc bila hladno odklonjena. »Pa dobro«, je predlagal nato vodja patrulje, »damo vam torej za generala štiri majorje in štiri poročnike.« »Ne pride v poštev,« je odvrnil posredovalec nasprotnikov. »Na podlagi svojih navodil ne smem izročiti vašega generala za manj kot ducat doz konzerviranega mleka.« ZAČETEK JE DOBER »No, kako napreduje vaš sin na medicinski fakulteti?« vpraša neka dama svojo znanko. »Oh, zelo dobro,« ji odgovori, le-ta. »Zdravi že majhne otroke in postopoma bo prešel na odrasle.« USODNO NAKLJUČJE Neki povprečni pisec komedij je v družbi dramaturgov z zanosom izjavil: »Rodil sem sc natanko tisti dan, ko je umrl veliki Henrik Ibsen!« Neki satirik pa jc takoj pripomnil: »Kaj hočemo, oba dogodka sta brez dvoma usodna za svetovno dramaturgijo.« Kadar potujete z otroki Odločili ste se, da se na dopust opravite z otroki. Pot bo dolga in da bo prijetnejša, vam svetujemo: Potujte mirni! Poskusite pripraviti prtljago s čimmanj hrupa in nereda po stanovanju. Če se le da, jo uredite takrat, ko otrok ni polog, ker se bodo ob pogledu na odprte kovčke navzeli živčnosti in bodo ponoči slabo spali. Ce kateri od otrok slabo prestaja vožnjo, mu dajte pred odhodom tableto za po-mirjenje (navisan, aerosan). Storite to brez skrbi, ker mu prav gotovo ne bo škodovala. Ce pa otrok dobro prenaša vožnjo, mu dajte pred odhodom lahko hrano. S polnim želodcem bo otrok lažje prenašal vožnjo po slabih cestah. Ne pustite, da otrok med vožnjo bere, ker to ni niti dobro za oči, pa tudi povzroča slabost med vožnjo. Otrok ne sprašujmo med vožnjo, če jim je dobro ali slabo. Ze s svojimi vprašanji lahko povzročimo, da prično razmišljati o tem. Poskusite raje otroke zabavati. Razložite jim zanimivosti ob cesti, povejte jim skozi katere kraje se vozite. Tako jim boste preprečili dolgočasje in jih tudi umirili. Ce potujete z otrokom, ki je še vezan na igrače, vzemite s seboj njegovo najljubšo. Posebno ne smete pozabiti tiste, s katero otrok spi, ker bo na dopustu, v novem okolju in v drugačni postelji lažje zaspal. Kratki nasveti vam bodo prav gotovo pripomogli, da bo počitek lepši. ŠKOTSKA V vlaku so se vozili Škota in en duhovnik. N**1* doma je eden od nj'ih ^L, dan v bMžini šiling. Oba S*£ ta sta vsak zase trdila, J sta ga zapazila prva j" £ seveda tudi hotela obi"*' »Dobi naj ga tisti,« Je Polagal nekdo, »ki si bo slil najdebelejšo laž!« jejj pa je nasprotoval t,ul'un3 mož. »To bi bila nezasli**' predrznost in tega ne "K trpel. Iz mojLh ust še o» slišati laži!« Po teh besedah sta $K} sklonila glavi in mu b** šiling. , , To' »Ne, ta ni naprodaj- t edini portret moje žclie' Križani VODORAVNO filmski igralec ras***-. fi rekla, eden od letošfl)>"el grajencev z Oskarje"1 ,r J 8- orkan v ameriške* V morju, 9. ločilni ve*J '||f stara dolžinska mera, *v no mesto portugalske V^i jine Alto Alentejo, i3- °- I* Ploščica, 15. vrsta ^Jaif grški bog vetrov, 19. toffcp skega pesništva v g«"5kl (Mf ,0*iJi. 21. ime ameris*« ske igralke Parker ^ NAVPIČNO: i. vrtna 2. važna začimba, 3. V tev ali razstava, ki ** pp, vsako tretje leto, 4. vf!y francoski cesar in voJ'* f Ja. 6. vzvišen prostor ^ dahšču, 7. na ' -** * tekočina, 12. osebn« ^ 13. močno vzorčast* j7 K' 14. menično Por°štv ^rt> tica za »osnovna J£ ^ nizacija«, l^-.vft9ril> st»r čega ognjišča pri *\p ljanih, 20. oslovski * REŠITEV PREJš^ KRIŽANKE .r,. VODORAVNO: *• par* renome, 8. ime, * jj, ^ B(rigitte) B(ardoth ri, ^ 13. uradnik, 13. rAiiWli' 17. Ant, 18. les, Trajan. 19.