Poštnina platana o gotovim.
Leto L
Trbovlje, SO. julija 1948.
Stov. 22.
Živel V. kongres Komunistične partije Jugoslavije
Z delom bomo dokazali, da se nismo izneverili in krenili s poti ki nam jo je nakazal tovariš Stalin, največji učitelj marksizma in leninizma
INa ninnifestarijskem zborovanju na predvečer V. kongresa KPJ je imel elan okrajnega komi letu tovariš Pečar Otmnr slavnostni govor, kjer je poudaril sledeče:
V. kongres KPJ pomeni za nas važen zgodovinski dan, ker se V. kongres KPJ vrši v času napetega povojnega stanja in je nujno, da pregledamo ]>ot naše partije, naših komunistov.
Vsem Trboveljčanom je znana borba naših komunistov v juniju 1924, ko so ob pohodu Orjune padle tri žrtve; mnogo najboljših komunistov, zavednih delavcev pa so zaprli in obsodili na dolgoletne robije. Pohod Orjune ni zadušil revolucionarnosti trboveljskega delavstva, saj ga je vodila komunistična partija. Tud/ šestojanunrski režim Pera Živkoviča ni zavrl revolucionarnega poleta, vkljnb preganjanju, vkljub temu, da je kapitalistični sistem dopuščal, dn je Trboveljska premogokopna družba mnogo rudarjev odpustila, da se je praznovalo, da so bili nagazini polni, rudarji pa niso imeli denarja,.da bi kupili. To ni omajalo trboveljskega proletarijata, od koder so izšli naši najboljši: Miha Marinko, Vresk Vili, Hohkraut, Tončka Čeč, Salamon in drugi. Vsem Trboveljčanom so še dobro v spominu gladovne stavke leta 1934, ko je Trboveljska družba hotela odpustiti večje število delavcev, dn zniža plače, da obdrži svoj profit na višini: vse to je moral prenesti naš rudar. V tej stavki je bilo doseženo že vse v dobro rudarjev, vzdržati bi bilo treba samo še en dan v jami. Vsa slovenska javnost je bila informirana in bila na strani rudarjev. V najtežjem trenutku pa so tako/.vani prijatelji delavskega razreda, socialdemokrati kakor vedno, tudi to pot zasadili nož v hrbet delavskemu razredu. Ko je takratni voditelj Zveze rudarjev Jugoslavije, Jurij Arh videl, dal stavke ne more preprečiti, se je pričel pogajati z voditelji Trboveljske in dobil nalog, da stavko na vsak način prepreči. Nagovarjal je rudarje, naj opustijo stavko, da jim je ugodeno ter jim prečital akt Trboveljske, da je začasno 'ugodeno zahtevam delavstva. Komunisti so opozarjali delavstvo, da je to goljufija in da Trboveljska lahko vsak čas prekliče to izjavo. V roku 14 dni pa se je izkazalo, da so imeli tisti zavedni rudurji-komunisti pruv, ki se niso sirinjuli z začasnim preklicem, ker je Trboveljska čez 14 dni uveljavila svoje namere na ručun delavskega razreda, ne da bi pri tem kaj izgubila. To so bile tc/.koee, v
katerih je Partija takrat delala v strogi ilegali. Tako so delali tako-zvani prijatelji delavstva v stari Jugoslaviji, tako še marsikdo danes skuša vplivati na delavstvo, kritizira ua vse mogoče načine našo oblast, dn je nesposoben in da ne gre pravilno pri vsem tem se pa nikdar ne zmotijo, da bi nakazali enkrat dobre stvari, ki so se danes napravile za delavski razred in vseh teh ogromnih uspehov, ki so se napravili pod vod-stvoni Partije. Mi tem ljudem pravimo, da ne zahtevamo ničesar dru gega od njih nego samo to, naj se do današnje ljudske oblasti ponušajo tako kot so se ponašali napram kapitalistom. Med drugim je poudaril vlogo, ki jo je odigrala Partija v toku narodno osvobodilne borbe in izdajalske vloge, ki so jo odigrali izdajalci in pa duhovščina v narodno osvobodilni borbi. Mi imamo danes še mnogo duhovnikov, ki se nikakor ne morejo vživeti v socialistično graditev nove Jugoslavije. Oni še vedno mislijo tako kot včeraj in želijo tudi tako delati in zavirati izvedbo petletnega plana. Zakaj sklicujejo danes popoldne ali zvečer maše, zakaj sc nikjer ne pokažejo, kjer bi lahko pripomogli k 5-lctncmu planu, zakaj ne pozivajo kmeta, naj čim več pridela, da se bo lažje prehranit delavec v industriji, zaknj tega vsega ne delajo, kar bi lahko naredili. Zato ne. ker so sovražniki ljudstva. Zato ne pozivajo kmeta, da bi vpisal ljudske posojilo, kor so sovražniki socializma todn mi j nt povemo to. da bodo na rodi Jugoslavije vseeno brez njihove pomoči, navzlic njihovemu rovarenjn, 'gradili socializem in da bo ob času, ko se bo delala bilanca uspehov dela. ko bo završen petletni plan, narod tudi nje vprašal, kaj ste pa vi prispevali pri gradnji socializma. Ako ti ljudje ne bodo spremenili svojega stava v prilog delovnih množic, jili bo narod brez dvoma upravičeno poklical na odgovornost. Naša Partija je prehodila ogromno pot plodnega dela v svojem razvoju, zato bo tudi kongres še bolj potrdil pravilnost poti naše Partije,-katero vodi naš učitelj, maršal Tito. Naša Partija je že dokazala. da je sposobna voditi revolucionarno borbo pod najtežjimi pogoji in ni nobenega dvoma, da bo kongres ponovno potrdil, kar je neizpodbitno, dn je Partija sposobna voditi veliko bitko za izgraditev socializma. V svojem govoru je tovariš Pečar naglasil važno vlogo V. kongresa za nadaljiio organizacijsko graditev in utrditev Partije. Prepričan sem, d« bodo' delovni fj nitje še
bolj zvesto sledili pozivu Partije pri gradnji socializma v naši deželi. Ka--kor je Partija verovala v moč zdravili ljudskih množic v toku NOB in jih tako pripeljala do zaželenih uspehov, zato veruje Partija tudi danes, ker brez vere v sile ljudskih množic ui uspehov in sleherni, ki izgubi vero v ljudske množice, mora nujno napraviti tudi izdajstvo nad ljudskimi množicami, kar pa naša Partija nikoli ni napravila in nikoli ne bo. Ob zaključku se je dotaknil obtožb, s katerim sc je obtoževalo vodstvo naše
Partije, mi pa vemo, da so nepravične, zaradi tega bomo s podvojenim delom dokazali vsem, da hočemo bratskega sodelovanja z vsemi, po-sebno’ pa še s SZ. Tovarišu, Stalinu, največjemu učitelju marksima in leninizma, bomo dokazali, da se nismo izneverili in krenili iz poti, katero nas on uči, dn moremo hoditi. V. kongres KPJ pa nam bo dragoceno napotilo za izvajanje in sprovajanje sklepov našega najvišjegn foruma s tovarišem Titom nn čelu.
V petdnevnem tekmovanju na čast V. kongresu KPJ je najboljši v skupini A rudnik Zagorje
Tekmovanje je v čast V. kongresu KPJ je zajelo vse delovne kolektive širom države. Tako so zmagovalci rudnikov A, B iit C skupine napovedali tekmovanje, ki je trajalo od 15. julija do 21 julija do G. ure zjutraj. Tekmovalna komisija na »veznem tajništvu rudarske industrije je na podlagi po-ročil določila zmagovalce.
V skupini A je pripadlo prvo mesto rudniku Zagorje, ki je dosegel 117.85 točk. V času tekmovanja je od doseženega plana 15. julija 87.1)4”/o dvignil do 21. julija za 9.52%, to je na 97.50%, zmanjšal proizvodne stroške za 5.08% in zmanjšal neupravičene izostanke. Drugo meslo je pripadlo rudniku Velenje z 40.90 točk. V času tekmovanja jc presegel'plan za 1.58%.
Tretji je rudnik Hrastnik z 2t> točkami in črtrti rudnik Trbovlje z 10.5 točk, proizvodni plan jc bil v času tekmovanja presežen za 1.1%.
V skupini B pa so rezultati še boljši. I. meslo si je’priboril rudnik Laško z 557 točkami. V času tekmovanja je plan presegel za 11.2%.
H. mesto je dosegel rudnik Zabukovca z 50.80 točkami, ki je v času tekmovanja presegel proizvodni plan za 2.G%.
Najboljši v skupini C pa je rudnik burita Mcše pri Škofljici z 020 točkami. V času tekmovanja je plan presnel za 21%.
Vsi ostali rudniki niso prišli v poštev pri določanju zmagovalcev posameznih skupin, ker niso poslali poročil.
Delovnim kolektivom, ki so si j«ri-borili s svojim požrtvovalnim delom v čast V. kongresa KPJ prva mesta, bodo podeljene prehodne zastavico na občnem zboru Zveznega tajništva rudarjev za Slovenijo dne 8. avgusta v Trbovljah.
Izvršili so obvezo
V čast V. kongresu so nameščenci obrata Ojstro-rudnik Hrastnik skleni* li, da bodo do 21- julija nakopali v prostem času 100 ton premoga. Do 21. jidija so to obvezo izvršili in pre-» koračili, tako da so dali 103 ton premoga. Istočasno so napovedali tekmovanje nameščencem otirata lirastnik, ki so tekmovanje sprejeli in do pričetka V. kongresa nakopali po svojem rednem delu 155 ton premoga. Ker pa so v rudniku Hrastniku težkoče zaradi doseganja plana, vsled pomanj* kanja delovne sile ie nadzorno osebic ponovno odločilo, da do zaključka kongresa nakoplje vsak obrat še po 100 ton premoga. Tekmovanje za dosego plana v rudniku Hrastnik pa je zajelo tudi nameščence strojnega in zunanjega obrata. Vsi hočejo sodelo-
vati in pomagati ter s tem najlepše dokazujejo svojo predanost Partiji in našemu maršalu Titu.
Pomoč pri gradnji zadružnih domov
Kakor so si nameščenci obrata Kotredež zadali obvezo, da bodo v čast V. kongresa nakopali v proštom času 500 ton premoga in isto obvezo prekoračili za 100 ton, tako so si nameščenci in aktivisti rudnika Trbovlje zadali obvezo da bodo v tednu kongresa KPJ od 27. do 511. julija delali prostovoljno na gradnji zadružnih domov v čast V. kongresu KPJ. Delali «o v torek 27. Vil. na opekarni v Zagorju, v četrtek in petek pa na gradnji zadružnega »kima v MtiriSah. Obvezali so se. da bodo naredili 1200 prostovoljnih ur
, pn
fc’rg| ; •' ■

Gradnja novih stanovanj je tnd! del izpolnitve našega plana
sedemnajst stanovanj, v katera so se že vselili, pa je v gradnji pri mestni klavnici nova trinadstropna stavba, katera bo imela 24 dvosobnih stanovanj. Temelje /a to stavbo že kopljejo in bodo v kratkem pričeli z betoniranjem temeljev. Na gra. dilišču je velika skladovnica opeke, tako da bo delo hitro napredovalo. V dveh novih stanovanjskih hišah 7.a Savo, ki jih je zrgadila Elektrarna v svoji režiji, je vseljenih 12 delavskih družin, katere imajo v dvosobnih stanovanjih vso udobnost. Stanovanjske hiše zn Savo so od vseh do sedaj zgrajenih res nnjmoderneje urejene. Letošnje leto pa bo Elektrarna zgradila še eno stanovanjsko stavbo, ki bo dvonadstropna in bo imela 6 stanovanj s kuhinjo, dvema sobama, kopalnico z vodovodom in vsemi udobnostmi, katere nudi danes naša nova ljudska država. Poleg teh stanovanjskih stavb, ki jih grade v
Trbovljah, bodo dokončane tudi stanovanjske stavbe, katere gradi Ml.O Trbovlje. V tri stavbe se bo vselilo V jeseni 12 družin, predvsem nameščencev OLO Trbovlje, ki danes živijo ločeno od svojh družin. Stavbe so enonadstropne ter so na lepem prostoru, ob novi ccsii. V letošnjem letu je po planu predvideno, da sc bo vselijo 154 družin z že, vseljenimi strankami. Vsekakor bo to ogromen dgprinos k zmanjšanju stanovanjske stiske v Trbovljah, vendar je to še vse premalo. Dalo pa bi se to vprašanje rešili tudi na ta način, da bi lastniki stanovanjskih hiš imeli več uvidevnosti in ne eni po dvoje stanovanj in po pet do šest sob, drugi, ki dajejo vse sile za izvedbo plana, se pa stiskajo. Tudi z gradnjami v Zagorju, Hrastniku in Radečah se bo veliko izboljšalo stanovanjsko vprašanje trboveljskega okraja.
L. S.
Za festfša organizacij prostovoljnega dela
Tito:
Delovni polet naših Hudi, delavcev, kmetov, frontovcev in ljudske inteligence. je omogočil in dal pobudo, da se je naše vodstvo odločilo za veli« kanski podvig, za uresničenje petletnega plana industrializacije in elektri« fikacijc- Uspehi prvega leta petletnega plana so pokazali, da je energija naših narodov neizčrpna in da se naše ljudstvo zaveda velike važ.nostl izpolnitve plana. Prostovoljno delo ie bila
v organizaciji prostovoljnega dela, ker k organizaciji niso znali pravilno pri« stopili. Štab prostovoljnega dela je neelastičen. mrtev in samo, na papirju. Člani Frontovske organizacije so pri« pravljeni za delo. Naj navedemo samo par slučajev: Ni pravilnega razporeda dela, statistike ne vodijo v redu. Uspehov najboljših prostovoljcev ne beležijo Jn prihaja do Izraza samoinicia« tiva posameznikov. Tako so na primer v Trbovljah na Lirnbergu. kicr
Uslužbenci federalnega zavoda pri delu za Iskop Doma kulture in prosvete
tista ustvarjalna dftu.s katero dajemo najlepši odgovor vsem razdiralcem naše enotnosti- V časopisih in preko radia slišimo vsak dan o novih uspehih. Frontovci Zagreba — Beograda sodelujejo pri gradnji ceste Beograd— Zagreb. Frontovci glavnih mest naše države tekmujejo med seboj, kdo bo naredil več prostovoljnih ur In s tem pripomogel k čimprejšnji izgradnji socializma v naši državi- Samo Ljub« liana je v času predkongresnega tekmovanja naredila preko 130-000 pro« stovoljnih ur. katere je naredilo 35 tisoč prostovoljcev. Vsak četrti Ljubljančan se je udeležil prostovoljnega dela- Delovni polet in elan je bil na najvočji višini in se je stopnjeval še posebno v prvih kongresnih dneh-Delali so podnevi in ponoči. Pred sabo so imeli prostovoljci samo en cilj socializem, za katerega izgradnjo jim ni žal ne težav in ne žrtev- Tudi v Trbovljah imamo dosti možnosti, da dokažemo, da nočemo biti zadnji pri prostovoljnem delu. Gradimo cesto, pri kateri pa je doslej sodelovalo vsega sktrpaj prostovoljcev le 425, ki so naredili 1421 prostovoljnih ur- V gradnji ie dom kulture in prosvete, gradimo zadružne domove, vendar ni tistega elana, kakor hi bilo pričakovati- Kje je vzrok?. Glavni vzrok tiči
gradi uprava zasavskih premogovni« kov, sami delavci in žene pristopili na pomoč in s prostovoljnim delom pomagajo, da gradnja uspešno napreduje. Do sedaj so že Izvršili preko 4-000 prostovoljnih ur- Nujno je, da se v Trbovljah pristopi k pravilni organizaciji brigad in čet, da ima vsaka četa odgovorne vodje in kar je tudi važno statističarja. Vse premalo vodijo evi« denco o doseženem delu, saj je dosti prostovoljnega dela napravljenega na raznih drugih sektorjih dela- Ker pa ni pravilne evidence se ne more pri« stopiti k proglasitvi najboljših prostovoljcev In dajanju priznanja v obliki bronaste, srebne, zlate in zlate značke na rdečem polju- Samo Ljubljana je na zadnji proglasitvi najbolj-šili prostovoljnih delavcev imela 5126 značkarjev- Tudi Trbovlje bi jih že lahko imelo vsaj 100. ker pa ne vodijo statistike, to ni mogoče izvršiti. Nujno je, da sc napravi temeljita reorganizacija in postavi štab delovnih brigad in čet. ki lio naredil točen razpored dela in. ki bo Imel nalogo pripraviti vse potrebno, v prvi vrsti orodje in kar je glavno, da sc postavi ljudi, ki bodo imeli čut odgovornosti- Le tedaj bomo uspeli in tudi v tem pogledu dokazali, da nočemo biti med zadnji«
mi.

Čuvajmo in učvrščujnio neporušljivo enotnost naše Partije kot jamstvo za ohranitev velikih pridobitev naše ljudske revolucije in jamstvo vseh bodočih zmag naših narodov na poti socialistične izgradnje
JPriprava opeke za gradnjo
Kopanje temeljev pri gradnji
Letošnje leto je ludi v Trbovljah razmah gradbene sezone zelo uspešen, saj gradijo veliko število stanovanjskih stavb, s katerimi bo stanovanjska kriza vsaj delno omiljena. Uprava zasavskih premogovnikov si je zadala nalogo, da v svoji režiji zgradi čim več stanovanj in na ta način nudi rudarjem prepotrebna udobna stanovanjn. Po programu je zagotovljeno, da bo letošnje leto pripravljenih 76 novih sodobnih stanovanj za družine, poleg tega pa \$e opremljena samska stanovanja za 165 samcev.
Stanovanjske hiše so prav moderno urejene. Novost je v tem, da ie prostor za omaro vzidan v steno ter se na ta način pridobi več prostora Večina stanovanj je dvosobnih, nekaj pa so jih začasno preuredili v enosobna zaradi pomanjkanja stanovanj, pozneje pa bodo ta stanovanja trisobna. Vsg stanovanjske hiše pa imajo poleg zračnih in svetlih sob šc pripadajoče oritkline in kopalnice. Pri gradnji stanovanjske kolonije na Lirnbergu, kjer gradijo temelje 14. stanovanjske hiše, so uspešno pomagale žene rudarjev v prostovoljnim delom, l.imberška naselbina bo naj-gioderneje urejena. Preproste dvo-družinske stanovanjske hišice z vrti-čem bodo res pravo veselje delovnemu človeku po končanem delu. Rudarji, kateri se bodo naselili v teh Udobnih stanovanjih, ki imajo kopalnico in vse potrebne pritikline, stanujejo sedaj v slabih hišah, ki jih Je prav zo prav treba podreti Z ve-icljem sodelujejo pri gradnji in so popravili že preko 3500 prostovoljnih ur ž zavestjo, da bodo z nastankom nove lepe vrtne naselbine podle na Qobirni stare, na pol podrte in zasledene barake iz dobe kapitalističnega gospodarstva Stanovanj primanj-vedno več. Nova delovna sila
stanovanjskih stavb pri UZP
postavi! y kratkem času 14 dni že dve leseni baraki, kaicre je dobavilo ministrstvo za delo LRS z 8 enosobnimi in 3 dvosobnimi stanovanji. Obe baraki sta že naseljeni z doseljenci, kateri imajo prav udobnno in okusno urejena stanovanja, v nekih ozirih še bolj prijazna, kakor v zidanih stavbah. V programu sta še dve baraki s 4 dvosobnimi stanovanji, ki bosta gotovi do jeseni in sposobni za vselitev. Na Vodah, med rudniško restavracijo in Bazensko upravo, pa kopljejo temelje za dve stanovanjski hiši, kjer bo 18 dvosobnih družinskih stanovanj,-
Kakor vsa ostala stanovanja, bodo tudi stanovanja pri Bazenski upravi zgrajena na najmodernejši način. Stavbi bosta dvonadstropni z vsemi pripadajočimi pritiklinami in kopalnicami in kar ie glavno, na lepem prostoru v centim mesta Kakor je uprava zasavskih premogovnikov pristopila k zmanjšanju stanovanjske stiske, tako je tudi cementarna Trbovlje že v letošnjem letu vselila v svoje zgotovljenc hiše 19 družin.
V stanovanjski dvonadstropni stavbi na Vodah je je pred dvema mesecema vselilo 7 družin. Stavba je dvonadstropna, v njej so naseljeni nameščenci ter je urejena na najmodernejši način. Stanovanje obstoji iz kuhinje, treh sob, kopalnice in pritiklin. V sobah so parkcii, tako da je kar veselje pogledati, ko vidiš, da je danes pod pogoji nove oblasti tudi delavec in nameščenec prišel do svojih pravic, katere so si naši narodi zagaraniirali z narodno osvobodilno borbo.
Stanovanja Cementarne v Limbcrku in no III. etaži so prijetne družinske hišice, dvosobne in jih je sedem. V njih so naseljeni delavci Cementarne ter so prav zadovoljni, saj so 1udi oni doprinesli s prostovoljnim delom, da se je vselitev lahko že izvršila. Poleg
■;**	r,.: . ....	.
j- . i.; mr.'.,:	,.m
| I ■ 'I r ■■	;
| ■ ‘ ■; ■ ; •
■ g-*"*"*.	n - --
** <	T-SL'.'	r:
&i« Je var^k, da gradnja zadružnega dama v Rade&ah ne napreitsj®
V lotu 1948, v drugem letu petletnega plana je bilo predvideno graditi zadružni dom v Radečah, kateri bi bil neobhodno potreben za prebivalce tega kraja. Ta gradnja pa zelo počasi napreduje, bolje rečeno, da sedaj prav nič ne delajo. Kje pa je vzrok temu, da je na tem gradišču delo zaspalo? Ni ga težko najti, če sc ozreš na delo odbora za gradnjo zadružnega doma, boš kmalu ugotovil, da na tem gradišču zavira vso delo odbor, kateremu je bilo poverjeno da pripravi načrt, organizira deto in jioskrbi za tehnično izvedbo dela na gradilšču.
Takoj v začetku se je zagrabilo za delo pri pripravi materiala. Toda tu moramo pohvalili lc mladinsko organizacijo, katera je pri pripravi materiala največ naredila. Pripravljeno je že precejšnja količina gramoza in nekaj kamenjaj kar pa je le majhen del za izgraditev zadružnega doma. Tu bo potrebno vložiti še mnogo napora in pripraviti precej materiala, da bo zadostoval izgraditvi. tega zadružnega doma, kakršen je predviden. Vse množičn organizacije so si na teni sektorju zadale obveze, da bodo v drugem letu petletnega plana izgradile zadružni doin. Te obveze pa se nc izpolnjujejo.
Krivda odbora je, da nima interesa, da bi se delo na gradili-šču poživelo. Predsednik bi moral tudi večkrat sklicali sejo tega odbora, kjer bi se pogovorili, kako bi organizirali delo na samem gradišču in kako bi začeli obveze sprova-jati v delo. Toda na žalost se to pri tem predsedniku nc vidi in se še ni na njegovo iniciativo odbor nikoli sestal, niti ni organiziral nobenega dela na tem gradišču. Tak odbor in takega predsednika je trčita odkrito kritizirati. V tem odboru se nahaja tudi večina takšnih, ki so pred kratkim začeli govoriti, da zadružnega
doma v Radečah ne bi gradili, češ da je zadosti zadrug, dvoran itd. in da je kje drugje bolj potreben kakor v Radečah, Takih izgovorov je pri tem odboru na pretek. Mi pa trdimo iji smo mnenja, da zadružni dom v Radečah mora biti zgrajen in tudi bo, čeprav danes sam odbor delo zavira.
Da odbor nima interesa do gradnje zadružnega doma, imamo lep primer: Avto-moto društvo Radeče sc je obvezalo za predkongresno tekmovanje v čast V. kongresa KPJ, da bodo člani dali 200 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. Nekega dne so sc zbrali člani tega društva, da bi delali na gradišču. Obvestili so odbor za gradnjo zadružnega doma, da naj jim pride odkazat delo. Dobili pa so odgovor, da še ne vedo, če bodo gradili zadružni dom in je brež pomena«prej kaj delati, člani avlo-moto društva so bili razočarani nad takšnim odgovorom, ker niso mogli izpolniti obvez, katere so dali Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije in tov. Titu. Kljub temu, da niso delali na gradišču sc niso vrnili domov, temveč so delali na popravilu starega avtomobila in pri zbiranju materiala, katerega bi še lahko uporabili pri moto društvu. Hoteli so izvršiti svoje obveze s prostovoljnimi urami, pa čeprav jim je zaviral gradbeni odbor zadružnega doma predvideno delo.
Iz tega lahko vidimo, kakšno stališče zastopa gradbeni odbor tega zadružnega doma. Sam odbor prvi zavira vse delo na gradišču ker nima intersa, da bi zadružni dom v Radečah slab Takšno odbore je treba skritizirali in jih klicati na odgovornost, ker zavirajo izvedbo petletnega plana in razvoj narodnega gospodarstva v novi Titovi Jugoslaviji. ko stojimo na poti v socia-zein.	—nci.
Uspela prireditev prosvetnega aktiva CRD
V četrtek dne 22. t. m. n.te je prosvetni aktiv CRD presenetil s pestrim večerom. Dvorana je bila polna hvaležnega občinstva. Nastopal je moški pevski zbor pod vodstvom tov. Dolničarja, ki se je z ozirom na kratek čas obstoja in vaj odrezal prav dobro. Najbolj je ugajala »Pesem CRD«, ki ao jo morali ponavljati. Orkester je pod dirigentom Skrinarjcm zaigral nekaj skladb, ki jih je občinstvo navdušeno »prejelo. Tudi zborna recitacija pori vodstvom tov. O dl ozka je ugajala. Najtrši oreh je imekt pač dramska skupina, ki nam je zaigrala »Vrnitev« v režiji tov. Jarca. Vendar je ne smemo meriti s pa-estrogim merilom, posebno če
upoštevamo njilvovo voljo in požrtvovalnost. Zapazili smo med njimi nekaj moči, ki bi jih bilo treba pritegniti k sindikalnemu gledališču. Celoten vtis je bil prav dober in naj si vsi ostali aktivi vzamejo za vzgled kaj zmore čvrsta volja in predanost stvari. Vidimo, da je tov. Od-lazek kot kulturno prosvetni ref. poživel delo prosvetnega aktiva v CHD in n>u najiskreneje časlitamo. Kakor smo obveščeni je aktiv nastopil z istim programom v Postojni ob priliki izleta pododlmra sindikata CRD. Vsem sodelujočim sc za prijeten večer prav lepo zahvaljujemo. Upar mo, da se začeto deto ne bo ustavilo, ampak celo poglobilo in razširilo.
„V?a Mala4* na radešketn
I je 'gra rastla, pa je v zadnjem dejanju zopet malce padla. Glede posameznih
Mestno gledališče v Radečah je v lem mesecu dvakrat vprirorUo J. Knittcl: Via mala v režiji tov. Pešca Janeza nd. Vsekakor je to trd oreli za večja gledališča in občudujemo pogum igralske družine iz Radeč, da se je lotila tega dela. V splošnem je igra izpadla dobro le Škoda je, da jc moral režiser v zadnjem tednu prevzeli vlogo Hichenana, kar jc vsekakor kvarno vplivalo na celotno delo, ker sc jc seveda moral več posvetiti svoji vlogi, kot celotnemu delu. Prav zadnje Vaje so večinoma odločilne še posebno, kar se tiče medsebojne igre, izglajevanja ostrin in uravnovešenja nivo« igre posameznih igralcev. To se je igri tudi poznalo. Gotovi so se v posameznih prizorih povzpeli visoko pa zopet padli, kar razbija celoten vtis igre. Prvo dejanje ni ogrelo in šele od drugega dejanja dalje
igralcev bi omenili Sillveli ki ni bila doživeta, tudi za Niklasa se čudimo, da ni popolnoma ustregel, ko ga jc vendar oblikoval star izkušen igralec Pešec st. Pri Pešcu ml. sc je čutilo, da je vskočil zadnji teden. V večini prizorov je bila dobra liana ravno tako gospa Richenau. Kot primer moramo pa omeniti sedemdesetletno tovarišico Kosovo, ki jc podala mater dovršeno. Slučaj, da kdo v teh letih še nastopa na amaterskem odru je pač edinstven. V splošnem je predstava uspela in prav od srca čestitamo vsem sodelujočim posebno lov. Kosovi in režiserju, ki je oskrbel tudi tako učinkovito in smiselno inscenacijo, da jo n« podeželju redko ali pa sploh ne vidiš.
P. J.
Poziv vsem organizacijam Osvobodiiane fronte
Dne 1. avgusta bo množični pregled krompirjevih nasadov. Vsi že doseženi rezultati pri uničevanju koloradskega hrošča bi bili zaman, če ne bi borbe proti škodljivcu zaostrili prav sedaj, ko se pojavlja druga generacija. Zato so organizacije OF dolžne, da akcijo podprejo jn zagotovijo
In kaj naj
Naš list »Zasavski udarnik« izhaja že 7. mesec ter je v tein času prispelo v uredništvo mnogo dopisov, katere smo po večini vse objavili Ce kateri dopis ai bil objavljen, so lahko vzroki bili različni. Mnogi dopisi imajo namreč slabosti, ki jim onemogočajo objavljanje v listu Druge dopise je treba zopet delno popraviti ali skrajšati in zato ne morejo biti v celoti objavljeni. Ce pregledamo dosedanje delo, bi lahko trdili, da je vkljub lepemu številu dopisnikov vse premalo dopisov iz terena in iz življenja posameznih kolektivov. Treba je na vsak način, da ima vsak obrat in vsaka vas svojega dopisnika za naš lokalni list »Zasavski udarnik« ker bomo le tedaj inliko v celoti reševali naloge, pred katere je bil postavljen list ob pri-čutku svojega izhajanja. Da na b' aašim dopisnikom jasno o čem naj pišejo navajamo pur navodil Prvič- Nikar ne piši o kampanjah, raznih Tednih in Dnevih, ki so že zdavnaj minuli. Veš. zgodi se, da do« bitno dopise o prireditvah v Tednu matere in otroka ali o delu v Tednu gozdarstva — šele seda). Še bol) liu« do jc. če pišeš o obveznostih za vpis ljudskega posojila v dneh. ko so ga domala že vsi vpisali!
Takih primerov zakasnelega poročanja bi lahko navedli še mnogo. Iz navedenega sledi pouk za vsakega dopisnika: poročal takoj po dogodku-Ce je bil sestanek terena zvečer, poročaj o njem naslednje jutra Ce ste dosegli popoldne uspeh pri prostovoli« nem delu, napiši že zvečer dopis o tem. Ce nimaš časa napisati in le stvar kratka, sporoči novico uredništvu po telefonu. Skratka, ne pusti, da novica zastari, da vprašanje, ki ga hočeš prikazati, zgubi moč aktualnosti.
V tei zahtevi po hitrem poročanju pa tiči resna nevarnost- Hitrica sc lahko sprevrže v amerikansko gonjo po ceneni senzaciji, ki se ne briga dosti za točnost informacije. V socia« lističnem tisku dajemo točnosti navedb v dopisu vedno prednost pred hitrostjo.
Drugič. V koš pridejo prav gotovo dopisi, v katerih mrgolijo takile in podobni stavki:
»Stvar kar dobro napreduje.* »Zato hodijo na udarniško delo. redno se udeležujejo sestankov-« »Razvila se Je diskusija. Tam je vstal brigadir in obljubil... »tu se je oglasila brigadir ka.« »Študij v naši sindikalni podruž« niči uspešno poteka.* in tako dalje In podobno. Jasno jc, da takih nestvarnih dopisov ne moremo objaviti- Iz njih bralec ničesar novega In zanimivega ne zve. še man) pa so tako na* pisani dopisi poučni- Če stvar dobro napreduje, je prav. A potem je treba napisati, kakšna dejstva dokazujejo to trditev, zakal stvar dobro napreduje- Lepo je tudi, če hodijo člani podružnice na prostovoljno delo. A čitatelja — med njimi tudi člane po družnice same — bo veliko bolj zanl* malo. ImI so delali, koliko so napravili. pri delu, kdo jc najbolje delal, ali je bila organizacija dela dobra, ali jc morda kakšna napaka ovirata delo itd., itd.
Vsak dopisnik se mora vprašati: »Ali tudi jaz pišem tako nestvarno? Ali imajo moji dopisi iz dejstev sestavljeno hrbtenico? Ho čitaiclj lahko iz dopisa izvedel vse o stvari, o ka* tcrili poročam?« Taka samokritična vprašanja bodo pripomogla k boljšemu pisanju, k izpolnitvi Leninove zahle* ve, da ie osnovna naloga tiska, učili množice na konkretnih primerih iz vsalulanjega življenja-Tretjič- Uredništvo sprejema tudi dopise, ki ustrezajo gornji zahtevi po stvarnem poročanju. V njili jc polno statističnih podatkov o udeležbi na delu, o premetanih kubikili in opravljenih delovnih urah. To ie dobro, a ni dovolj. V dopisu ie treba pokazati tudi ljudi, ki premagujejo težave s svojo uporno voljo in iznajdljivostjo-To so udarniki, novatorji in radona* lizatorji po tovarnah ter najboljši prostovoljni delavci, ki imajo oprav-
pfšem® v mš list
a Ijenih 400. 500 in več ur. Pisati o teh prvakih naše borbe za socializem — ie ena glavnih nalog vsakega dopisnika. Tudi pri popularizaciji našiit najboljših ljudi se mora dopisnik ubraniti napake, da bi opisal samo uspehe, rezultate, skratka zunanjo Plat dela, ne bi oa pokazal vzroke, gibalne sile teli uspehov v človeku. Prav zaradi te površnosti v risanju likov prvakov petletke, nam še ni uspelo prikazati, kako ic prav V. kongres KPJ vzpodbudil naše ljudi k še požrtvovalncjšemu delu Mi vsi še vedno samo beležimo rezultate, posle« dice. ne scžcnio pa glohiic. k vzrokom in povodom- Samo ob takih izčrpnih dopisih o našili najboljših ljudeh bomo mogli učiti druge, ki še zaostajajo, k boljšemu delu. v skladu s slovenskim rekom: »Besede mičcio. zgledi vlečejo«
»Piši izčrpno toda kratko/«
»Izčrpno in obenem kratko? To pa ne gre,« slišim govoriti kritičnega či-tatciia-
Nemara je to res precej nedosegljiva stvar za začetnika v pisanju. Toda začetniku mora postati zgornje naročilo »piši izčrpno, toda kratko« cilj, h kateremu mora stremeti. Dopis* nik se mora naučiti — da sc tako izrazim — varčevati z besedami pri izražanju svojih misli In opažanj. Vedeti mora. da ljudje dandanes berejo radi v časopisih kratke stvari, ki pa kljub kratkoči mnogo povedo. Vrhu tega sam obseg našega lista zahteva, da se izogibamo dolgim člankom, v kolikor resnično niso potrebni zaradi važnosti vprašanj, ki iih obravna* vajo.
Naj ponovim: dober dopisnik bo ožel vso »vodo« nepotrebnih splošnih uvodov, frazerskih oliljub ob koncu in postranskih razmotrlvanj ter ho kratko — kolikor pač to omogoča zaideva Po Izčrpnosti — opisal stvar, ki io hoče obdelati v svojem dopisu. V enem članku bo postavil na dnevni red skorai vedno eno samo glavno vprašanje. Ne bo posnemal one dopisnike. ki hočejo v enem članku opisati prostovoljno delo. kulturno prosvetno dejavnost, fizknlturno delo mladine, žena. najboljše delavce svo* iega terena, podjetja ali ustanove- Ce pišeš o kulturi in prosveti, ostani pri tem. Tudi o fizkiilturi piši posebej. Torej še enkrat: nobenega kopičenja tem. vprašanj v enem dopisu. Sicer tako razbit dopis zgubi svojo ost, udarno silo.
Vse to je potrebno, da bi naši do* Pisniki postali oko in uho svoje tovarne. organizacije, ustanove. Oni so poklicani, biti glasniki uspehov pa tudi sodniki napak, slabosti in neuspehov. Zato je nujno, da je dopisnik tesno povezan z množicami, posluša njih glas, piše v interesu njih pravir nih teženj, zahtev in potreb. Sama tako bo njegovo delo uspešno, plodno.
Napak bi bilo misliti, da so v rubriko »Ali že veste« poklicuni dopisovati samo dopisniku Sleherni Član množične organizacije mora sodelovati y tej rubriki. Njen namen jo bičati napake, slabosti in nedostatke, ki ovirajo borbo za plan in za socializem in dajati predloge za boljšo delo. Naša rubrika »Ali že veste« ima So slabosti. Dejstva pri kritičnih dopisih niso vedno vsestransko prevei iena, izbira pri tem je zelo ozka'.» Nismo že dobili dovolj kritičnih do« pisov na račun slabih menz, nekul« turno postrežbe v trgovskih in go* stinskih obratih, slabe orgunizacija prostovoljnega dela, kar posebno ve« Ijn za Trbovlje. Treba je nu vse, kav je nepravilnega opozarjati in s skup« nimi močmi bomo te napako odpra* vili. Vse navedene pripombe o dela dopisnikov je zahtevala naša prakijt in bo le z vašim najtesnejšim sodelfl* vanjem omogočeno, da bo Zasavski udarnik res mobilizator in pfgnaliza* tor naših uspehov in napak. Dre dni« Sivo pričakuje, da se bodo. dopisniki obračali nanj z vprašanji	n«
pišejo. Ali jim bomo radi odgovuuui nvZni.fva. J
Stran *
Za Vita. za partijo, naprei!
/a Titu /a partijo naprej, je donet« pesem v soboto zvečer v Delavskem domu, kjer se je vršila prireditev v čast V. kongresu KPJ. Pevski zbor m orkester S K UD »Lojze llohkraut« stu izvajala kantato »Hej partizanu pod vodstvom skladatelju Hudovanu Gobca. Partizanska kantata, kateri je doživela svoj krst leta 1914. v < emujem Gradu, je posvečena borcem
XIV. divizije. Izvajana je že bila Sirom naše republike iu tudi v Zagrebu. Nazadnje so jo izvujali n« predvnčer I. kongresa »Zveze borcev NOV* v Ljubljani. Prireditev, katera so je vršila v soboto, je bila glede izvajanja na višini, obisk pa je bil zelo slab. kar pa je v glavnem pripisati slabi propagandi, ker marsikdo ni vedel da se prireditev vrši.
Fizkialturu in šport
Sindikalna reprezentanca Splita gostuje v Sloveniji
Sindikalna repre zentnnea Splita
V mesecu marcu je moštvo Rudarja odšlo na turnejo po Dalmaciji, kjer je odigralo med drugimi tudi tekmo proti •iinlikulni reprezentanci Splita. Itudar je takrat tekmo izgubit z 2:1. Igral je v postavi: Ta uš, Dolinšek, Čeme, Vodišek, Kutkovec, Pole, Gačnik, Blatnik, Krasnik, Kos, Koncilija. Moštvo Itudarja je bilo povsod lepo sprejeto In se je z najlepšimi vtisi vrnilo domov. Tudi Trbo-
veljčani smo dolžni, da gostoljubno sprejmemo splitske fizkullurnike, ki slovijo, da so med najboljšimi. Sindikalna reprezentanca Splita nastopi v najmočnejši postavi in bo odigrala svojo prvo tekmo v Trbovljah v nedeljo 1. avgusta. Med tednom igra proti SKD Proletarcu v Zagorju, nato v soboto proti SFD Kla-divarju Celje, v Mariboru proti SI'D 2c-leničarju in v Murski Soboti.
FD Kvarner (Reka): SFD Rudar (Trbovlje) 2:1 (oto)
V četrtek 22. julija je imel trboveljski Itudar v gosteh reškega Kvarnerja, ki igra v II. zvezni ligi. Tekma je vkljub delovnemu dnevu privabila na igrišče preko 1000 ljudi ki pa so odhajali iz igrišča razočarani nad slabo igro domačega moštva, še bolj ptr zaradi slabega sodnika, ki je pokazal, da še zdaleč ni dorasel težjim tekmam.
Prvi početki igre so pokazali, da se eno kot drugo moštvo ne more znajti. Moštvo Kvarnerja je pričelo z napadi, ki pa so se izjalovili ob dobri obrambi Itudarja. Obe moštvi se trudita, da dosežeta vodstvo, toda vsaka žoga postane plen dobrih vratarjev. Več aporednih kotov Rudar ne izkoristi. V zadnji minuti drugega polčasa brani Ličar nevaren strel v kot, ki pa ostane neizkoriščen. Drugi polčas se je pričel z ostrimi napadi Rudarja. V 8. minuti Kos ostro strelja, vratar gostov pa v krasnem stilu v padu bra- i ni. V t5. minuti pride Kvarner v vodstvo. I
Iz gneče doseže leva zveza gostov gol. Igra postaja zelo napeta in živahna. Toda v 30. minuti je Oprcsnik dosegel izenačenje z glavo v desni kot. lino minuto za tem pade najlepši gol dneva. Kvarner vodi z 2:1. Rezultat se do konca ni menjal. Tako so gostje zmagali in je njihova zmaga povsem zaslužena.
I.tgaši iz Reke niso sicer pokazali kaj posebnega, lahko pa se moštvo Rudarja vseeno nekaj od njih nauči in to dobrega kritja in točnega podajanja. Igra je l»otekala vseskozi prijateljsko. Občinstvo pa želi, da takšne tekme v bodoče sodijo sodniki, ki so takim nalogam kos.
V predtekmi sta igrala aktiva GRD : Vzhodni obrat. Zmagalo je moštvo aktiva GRD s 3:1 (2:1).
Fizkultura mora postati v novi Jugoslaviji last milijonov delavcev mest in vasi

Moštvi: Kvarnerja Reka In Rudar pred pričetkoma tekme
FD Enotnost Ljubljana: SFD Ruto Trbovlje 2:2 (2*o)
Za nedeljsko tekmo med ljubljansko Enofauo^ljo in domačim Rudarjem je vladalo v Trbovljah veliko zanimanje, saj se je na stadionu zbralo veliko število gledalcev, lci so bili priča zanimivi igri. Moštvo Rudarja je nastopilo v spremenjeni postavi in se je dobro izkazalo. Poudariti pa je treba, da nepotrebne kombinacije pred golom niso ravno v korist moštva. Postava Rudarja je bila sledoča: IVijer, Rutkovec, Sore II., Polc, Vodišek, Blatnik, Oprcsnilk, Koncilija, Mlakar, Kos in Gačnik. Igra v prvem polčasu je prinesla rezultat 2:0 za Enotnost, ki je v 30. minuti po Iludarinu prvič potresla mrežo Rudarja in v 35. minuti drugič. Vkljub temu, da je imela prvi polčas moštvo Rudarja več od igre, ni zp.ato tega izrazili v golih, to pa vsled nepotrebnega kombiniranja pred golom in dobrega vratarja Enotnosti, ki je pokazal stil dobrega vratarja, saj je ubranil več nevarnih strelov, katere smo videli že v mreži. Ves drugi polčas do 30. minute ni bilo nobene spremembe. Izgledalo je, da bo Rudar poražen, kar pa ne bi bilo v sramoto, saj moštvo Enotnosti igra v drugi zvezni ligi ter se nahaja v sredini tabela Srednjemu napadtnlVcu Rudarja Mlakarju uspe, da v 30. minuti potrese
mrežo Enotnosti in zniža rezultat na 2:1. Ni Sc poleglo navdušenje občinstva, že je rezultat 2:2. Po streljanju koriicrj«, katerega strelja Gačnik, Oprcsnik lepo plasira z glavo v desni kot. Vse do konca se rezultat ni izpremenil. Moštvo Itudarja je pokazalo, da je lahko nevaren nasprotnik vsakemu iu ne kloni, če hoče, saj sc je borilo do zadnje minute. Od moštva Enotnosti pa smo pričakovali več, kakor so pa nam pokazali. Sodnik je sicer dosti grešil, kar pa ni imelo vpliva na potek igre. Velja pa to, kar je bilo že večkrat poudarjeno, nmnreč, da je za take tekme treba dobiti sodnika iz Celja ali od koder koli. Zapomniti si moramo, da so bili sodniki vedno povod raznih nezaželenih incidentov in mislimo, da ni namen, da bi se stične stvari, katere so bilo lansko leto, Sc kedaj jh»-novile.
SFD PROLETAREC; ZAGORJE : SED LITIJA 4 : 0
Prijateljska nogometna tekma med Proletarcem in Lilijo, katera se je vršila v nedeljo 25. julija v Zagorju, sc je konča-’ la z zmago Proletarca, ki je dosegel rezultat že prvi polčas.
Ali že veste
da je nesrečni maček, katerega je povozil avlombil v Trbovlje tl, čakal 4 dni na glavni cesti med stavbo sodišča in mestne ekonomije v dneh najlutjše vročine, na sodbo za dodelitev koščka zemlje za njegov zadnji počitek. Končno ga je našel.
da je v Trbovljah organizirano preko 2000 mladine, za akcijo koloradskega hrošča pa pride v poštev samo 25-člatiski aktiv Okrajnega ljudskega odbora. Kaj je vzrok ? ? ?
da so v Zidanem mostu še ljudje, ki se nikakor ne morejo otresti starega duha in si še vedno pustiio'prinašati od delavca, razna živila, ker se čutijo in delajo vplivne, da ga lahko izkoriščajo. Poleg tega imajo doma polne drvarnice drv, nabranih na ruševinah Zidanega mosta in ravno ti ljudje niso obrnili niti ene lopate gramoza niti ene opeke za zidavo zadružnega doma, niti pomagali pri čiščenju ruševin. Zato pa bodo tovariši, ki so zavedni in ki ljubijo svojo domovino pokazali tem ljudem, da se da tudi brez njih ustvarjati, plodove dela pa bodo tudi sami uživali. — Naše geslo je: Kdor ne dela, tudi užival ne bo;
da inesar v Zidanem mostu prav nič ne pazi na čistočo mesa, na mesu je vedno vse polno lesnih iveri od klade na kateri se seka meso, morda raču-
na na to, da mu bodo konzumenti plačali novo klado;
da jedo v železniški menzi v Zidanem mostu abonenti solato brez olja, čeprav so oddali celo živilsko nakaznico upravnici menze;
da v Zagorju že od L maja stoji velik mlaj. kateremu so pred kratkim odbili stili vrh in pritrdili svežega, računajoč na to, da bo mlaj pognal in ozelenel?
Ob priliki masovnega sestanka Zveze krajevne industrije in obrti —• upravnega odbora Zagorje, ki se jo vršil v četrtek, dne 15. t. m. v prostorih hotela »Kum«, je bilo ugotovljeno. da pletiljstvo Bazelj, Zagorje št, 106, stoji že osem tednov. Pletilstvo Bazelj stoji pod upravo okrajnega Združenja vojnih invalidov. Podjetje ne obratuje, ker nima na razpolago potrebnih surovin.
ltadi ustavitve obrata je sedaj 13 delovnih moči brez posla in slehernega zaslužka, čeprav je iste prevzelo ob prevzemu obrata imenovano Združenje vojnih invalidov. Znano je, da je podjetje Bazelj v prejšnjih mesecih redno obratovalo in da so tudi uslužbenci v redu prejemali svoje prejemke. Nastaja vprašanje, čemu ■.edaj naenkrat označeni zastoj in kdo odgovarja za prejemke označenih delovnih moči.
Razširjevalci lažnih vesti so dobili zasluženo p ačiSo
Dne 24. julija 1948 so se zagovarjali pred okrajnim ljudskim sodiščem v Trbovljah Barič Ivan, Strmšek Anton, Kukec Prane ter Kovač Jože, ki so s svojimi izpadi na raznili mestih blatili našo ljudsko oblast, sramotili maršala Tita ter razširjali neresnične vesti o ljudskem posojilu.
Barič Ivan se je zagovarjal, da je neugotovljenega dne v začetku julija 1948 v neki gostilni v Zagorju govoril o našem posojilu, da je država razpisala posojilo zato, ker je Iz Ljubljane pobegnilo 9 naših ministrov, kateri, da so s sabo odnesli nabasane aktovke denarja... S posojilom pa da se hoče ta denar nadoknaditi. Nadalje je govoril, da je maršal Tito izdajalec ter da je naša država vrtiljak katerega sučejo cigani. Vsem tem njegovim navedbam pa je pritrjeval soobtoženi Strmšek Anton ter še poudarit, da so navedbe Bariča točne. Za Strmška ie pa tembolj žalostno, da se kaj takega poslužuje, ker je on človek ki mu je naša oblast dala zelo lepo priznanje za delo. ki ga je opravljal v rudniku ter mu tudi nudila zaslužek, kakršnega v svojetn življenju ni imel.
Kovač Jož>e, kot poslovodja trgovine Kolonijale Trbovlje, se je zagovar-
jal, da je ravno tako kritiziral obstoječo državno ureditev ter izjavljal, da ljudsko posojilo ni ljudsko, temveč da je to vojno posojilo, katerega ne bodo tisti, ki so ga vpisali, dobiti nikoli povrnjenega. Kritiziral ie tudi našo trgovsko politiko in je rekel, da naša oblast iste ne vodi pravilno.
Kukec Prane se je zagovarjal, da je v gostilni »Jadran« Kadeče — torej na javnem mestu — zaničeval sliko maršala Tita ter gledajoč na njo izjavljal; »kaj boš ti revček, ti berač, izdajalec itd.« Kukec je namreč mesar, pa mu je bila pred kratkim odvzeta obrt. Zato ie ob tej priliki potegnil iz žepa odločbo s katero se mu prepoveduje nadaljnje izvrševanje mesarske obrti in jo kazal drugim z besedami: »Sedaj sem svoboden, zato bom na hišo obesil belo zastavo.«
Dejanja obsojencev se lahko v današnjih prilikah smatrajo za zdo škodljiva, ker so z njitni vzbujali med ljudstvom nezaupanje v našo oblast. Za svoja dejanja so prejeli zaslužene kazni in to sorazmerno do enega leta prisilnega dela z odvzemom prostosti.
Javni tožilec ie zoper sodbe prijavil pritožbo.
Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavsk ih premogovnikov tolelon 54. — Tisk a rim Slovenskega poročevalca. — Odgovora; urednik Šuštar Stane