I / l iri
"Ao. * iTna	v	gotovini
Cswa 1 DTri
Leto II. (IX.), štev. 148
Maribor, torek 3. julifa 1928
»JUTRA*
izhaja razo« nedelje in praznikov vsak aan ob 16. uri Račun pri poštnem tek. zav. v Ljubljani št 11.409 Volja mesošno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 1?
Oglasi po tarifu
Ogtaso sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra-v Ljubljani, Prešernov* uK^a št, 4
Vukllevlteva ladja se potaplja
BREZ ZASLOMBE V VLADNIH KLUBIH. DEMISIJA KONCEM TEDNA.
BEOGRAD, 3. julija. Niti na včerajšnji seji demokratskega niti radikalnega kluba še ni prišlo do odločitve in se razprava o položaju Še nadaljuje. Demokrati so se v principu sicer že izrekli za demisijo vlade, radikali pa so kot prvi korak k razčiščenju izključili atentatorja Puniša Račiča tako iz poslanskega kluba, kakor tudi iz radikalne stranke same, kar bi morali seveda že davno storiti. Pač pa se je položaj po včerajšnjih sejah razjasnil v toliko, da se je pokazalo, da Vukičevič v vladnih klubih nima več one zaslombe, na katero se je doslej skliceval.
Demokratski poslanski klub je danes dopoldne nadaljeval včeraj prekinjeno razpravo o položaju. Vršila se je obširna debata o včerajšnjih poročilih Ljube Davidoviča in dr. Marinkoviča in so govorili poslanci Ko-sta Timotijevič, dr. Šečerov, dr. An-gjelinovič in Gjorgjevič, ki so se vsi izjavili za takojšen odstop sedanje vlade*ter naglašali, da je za pomirje-nje duhov neol »hodno potrebno, da se sestavi koncentracijska vlada, bodisi na podlagi sedanje vladne koalicije bodisi na popolnoma novi podlagi. Vsekakor pa smatrajo, da se morajo Izločiti iz vlade vse one osebe, ki izzivajo odpor pri KDK In onemogočajo sporazum z opozicijo.
Seja demokratskega poslanskega kluba je popoldne še trajala.
V vladnem predsedništvu se je vršila dopoldne skoro dveuma konferenca med Vukičevičem in Spahom. Muslimanski klub ima namreč danes popoldne sejo, na kateri bo sklepal o svojem stališču napram položaju. Zatrjuje se, da tudi pri muslimanih prevladuje naziranje, da mora vlada ta-
koj demisijonirati in zato se Vukiče-vič trudi, da bi pridobil muslimane za svoje stališče.
Za Vukičeviča in njegovo politiko so se doslej izrekli le poslanci SLS, ki drve ž njim čez drn in strn.
Danes, ob 6. pop. se bo vršila druga seja radikalnega poslanskega kluba, na kateri bo VukičevK poročal o situaciji. Verjetno je, da bo ostalo danes samo pri tem poročilu in da bo radikalni klub šele jutri pričel razpravo o situaciji. Radikalni nezadovoljneži postajajo že pogumnejši in pripravljajo energično ofenzivo proti njemu, ker smatrajo, da zanje situacija še nikdar ni bila ugodnejša, kakor sedaj. Danes dopoldne so se sestali njihovi voditelji in imeli dolgo konferenco. Iz njihovih krogov se zatrjuje, da se sedanja večina Vukičeviča v klubu tako naglo krha, da bo ostal Vukičevič končno z ministri popolnoma osamljen. Pretežna večina onih. ki so dosedaj odobravali njegovo politiko, prehajajo sedaj v tabor nezadovoljnežev. Pašičevci in centrumaši bo do zato odločno zahtevali takojšnjo demisijo vlade.
Glede sestave nove vlade so te skupine mnenja, da mora priti do take vlade, ki bo pomenila .temeljito izpre-membo sistema in v kateri bo imela Kmečko-demokratska koalicija primeren vpliv. Glede razpusta skupščine in novih volitev se radikalni nezadovoljneži dosedaj še niso odločili.
Posvetovanja vladnih klubov bodo trajala vsekakor še par dni. tako da bi moglo priti do demisije šele koncem tega tedna. V vseh političnih krogih pa prevladuje prepričanje, da je usoda Vukičevičevega kabineta zapečatena.
Hadfi s® vrne v Zagreb
IZVEN VSAKE NEVARNOSTI IN NA POTU I< POPOLNEMU OKREVANJU
Tudi zemljoračniki zapuste narodno skupščino
BEOGRAD, 3. julija. Po sklepu Kincčko-demokratske koalicije, da se ne vrne več v sedanji parlament, pred stavljajo zcmljoradniki edino opozicijsko skupino v narodni skupščini. Izven dvoma je zato, da bodo igrali zemljoradnild znatno vlogo v razvoju naše^ notranje politike. Tudi oni stoje odločno na stališču, da bi morala vlada Velje Vukičeviča takoj po zločinu v skupščini predložiti demisijo, sestavo nove vlade pa poveriti Stjepanu Radiču. Ako ostane na krmilu dosedanji režim, bi pomenilo to po nazi-ranju zemljoradnikov mnogo težjo krizo in še večjo nevarnost, kakor si morda predstavlja celo Kmečko-demokratska koalicija. Organ zemljorad nikov »Novosti« naglašajo, da bodo tudi zemljoradniki prisiljeni, da zapu-ste sedanjo narodno skupščino, ako vladna kriza ne bo rešena tako, da dobi KDK popolno zadoščenje in tudi oni vpliv v vladi, ki gre po njeni moči.
Plemstvo In odlikovanja na Češkoslovaškem
PRAGA, 3 julija. Poslanski zbornici je predložen zakonski načrt, s katerim se spreminja zakon o odpravi plemstva. redov in raznih naslovov. Bistvena izprcmemba bo v tem, da bodo civilne zasliure za državo dobili če-
češkoslovaški državljani lahko tudi za konski načrt, da smejo v bodoče češkoslovaški državljani sprejeti tudi tuje rede, ako izda v to svrho dovoljenje predsednik republike na predlog vlade. Ta določba se nanaša tudi na odlikovanja, ki so jih prejeli češkoslovaški državljani pred uveljavljenjem predlaganega zakonskega načrta.
Zbližanje meč Bolgarsko in lugasiavijo
PARIZ, 3. julija. »Matin« razpravlja v svojem uvodniku o zbližanju med Jugoslavijo in Bolgarsko ter izjavlja, da je slabe odnošaje med obema državama pripisovati zgodovini preteklosti zlasti pa delu bivšega kralja Ferdinanda, kakor tudi makedonskemu vprašanju- V zadnjem času pa se opažajo na obeh straneh poizkusi za zbližanje in pripravljenost obeh vlad, da sklenita prijateljsko in arbitražno pogodbo. Položaj za nadaljni razvoj prijateljskih odnošajev med obema državama je sedaj zelo ugoden. —
SARAJEVO, 2. julija. Davi je v ulici Vojvode Putnika tramvaj povozil in usmrtil 7letno Vukosavo Utico, hčerko mitničarja pri glavnem kolodvoru. Dekletce je šlo preko ceste, ko se je približal avtomobil, kateremu se je hotela izogniti. Skočila je preko tramvajske proge v tem pa je pridrvel tramvajski voz, ki ga voznik ni mogel več ustaviti. Voz je dekletu glavo nonolnnma razbil.
BEOGRAD, 3. julija. Davi se Je sestal zdravniški konzilij, ki je natanko preiskal Stjepana Radiča. Po preiskavi je ugotovil, da je Radič sedaj že izven vsake nevarnosti. Njegovo stanje se je tako
zelo zboljšalo, da sedaj že lahko hodi. Danes mu bodo daii oklep iz mavca, da se bo lahko čim dalj prosto gibal.
Koncem tedna prepeljejo Stjepana Radiča v Zagreb.
&uski psrnlk »Krasin** rešil Uobilovo posadko
AMUNDSEN ŽRTEV FAŠISTIČNE OBJESTNOSTI IN NOBILOVEGA
SLAVOHLEPJA.
I<INGSBAY, 3. julija. Ruski lomilec ledu »Krasin« je prodrl do točke, kjer se je 25. maja dogodila katastrofa »Italie«. Parnik se bo skušal sedaj približati ledenim plastem, na katerih se nahaja Viglierijeva skupina Nobi-love posadke s švedskim letalcem Lundbergom, ki se je ponesrečil s svojim letalom pri drugem prihodu po ponesrečeno posadko. S parnika »Krasin a« bo odposlano moštvo s čolni, ki bo skušalo prodreti prav pred taborišče težko rešitve pričakujočih.
Danes se odloči, ali sploh še obstoja možnost direktnih stikov s ponesrečenci. Drugega izhoda ni več. Ako se tudi moštvu »Krasina« ne posreči dospeti do posadke, potem čaka zadnje ostanke Nobilove polarne ekspedicije neizogibna smrt.
Poizvedovanja po slavnem polarnem raziskovalcu Amundsenu so osta la še dosedaj brez uspeha. Poročilo,
da so videli letalo »Latliam« na Medvedjem otoku, se uradno dementira. Norveški raziskovalci Severnega tečaja so nad Amtmdsenom že obupali.
OSLO, 3. julija. Po doslej uradno še nepotrjeni vesti, je ruski lomilec ledu »Krasin« že pristal pri taborišču Nobilove posadke in vzel njo ter Šved skega piiota Lundberga na svoj krov.
Rešilna akcija za Amundsena je sedaj koncentrirana na parniku »Hop-pe«, odkoder poskušajo z letali od-kriti kako sled. Ker so ostala poizvedovanja pri Tromsolju in Medvedjem otoku brez uspeha, bodo sedaj sestavili ekspedicijo, obstoječo iz 20 članov, kakor jih uporabljajo pri lovih* na morske pse. Vendar pa so strokov« njaki že izgubili vsako upanje, da bf bilo mogoče Amundsena rešiti. Zato od ure do ure narašča ogorčenje prot? Nobilu, ki je s svojimi neresničnimi poročili največ zakrivil, da se je Amundsen ponesrečil.
O beznicah in prostituciji
Od časa do časa se ljudje popolnoma upravičeno razburijo nad beznicami in prostitucijo. Orišejo se res ogabni primeri in kliče se na pomoč policija, magistrat in včasih tudi veliko županstvo-V poostritev protesta se zdaj pa zdaj tudi kaj naslovi temu ali onemu na rovaš. Zalibog je pa že v sami naravi protestov precej napak. V prvi vrsti so protesti prav radi — površni. Cesto govori tudi sebičnost brez koncepta: Nesnaga, propalost naj se umakne, skrije v kako zakotno ulico, da nam ne bo vedno pred ■očmi. Straža naj jo prežene, zastraži.
Kar se prostitucije tiče, je ta misel že tako stara, kakor je staro to zlo. Iz nje izhajajo takozvane javne ali tolerantne hiše, kjer je prostitucija kasarnirana in v vsakem pogledu nadzorovana. Pozneje je narodna vlada v Ljubljani, tolerančne hiše odpravila. V policijskih spisih so dan na dan aretacije prostitutk, izgoni, nedovoljeni povratki, zopet aretacije, zopet zapori, izgoni, zopet povratki ... Kaj naj policija še stori, kaj Še sploh lahko stori?
Pri poglavju beznic se pa ne sme pozabiti, da se je z razširjenjem gotovih zakonov marsikaj spremenilo- Tudi v obrtnem redu in pri podeljevanju-obrtnih pravic so spremembe. V mnogih hišah s takozvano lokalno pravico imamo danes poleg gostilne še toliko in toliko točilnic ali »mehan«. Kdo in kako naj vse to nadzoruje in to še posebej ob vednih redukcijah varnostnega osobja?
Kratko rečeno: marsikaj, kar zadeva v javno življenje, ni v redu in skladu. Uprava sama ima svoje napake in če se kažaio zle posledice, se ne more krivda
pripisati ne njenim organom in tudi nft onim, ki se poslužujejo svojih pravic.-
Samomor v Krčevini.
V Krčevini se je včeraj okrog 17. ure obesil v svojem stanovanju 1. 1880 roje-vlakovodia Tomaž Kosar. Obesil se je v sobi za vrata na neko kljuko. Našla ga je soproga, ko se je vrnila iz svoje službe v mestu. Poklicali so rešilno postajo in orožništvo. Rešilna postaja ni mogla pomagati. Nesrečnež je bil že precej Časa mrtev. Orožništvo ugotavlja sedaj vzrok obupnega čina. —
Vlom v Dogošah.
Čevljarju Ivanu Verbiču v Dogošah je od 25. do 28. junija, ko je delal izven doma, nekdo vlomil v stanovanje ter mo odnesel obleko, klobuk in čevlje v vrednosti okrog 2000 Din. Vlomilca zasleduje orožništvo v Hočah in mariborska policija. —
Domovinski dan v Smarjeti ob Pesnici.
Dne 8. julija priredi Jugoslovanska Matica v Smarjeti na vrtu g. Schikerja domovinski dan, največji narodni praznik v Slovenskih goricah. Prosimo vsa društva, ki so včlanjena v ZKD tako Iz 'Slov. goric. Maribora kakor Dravskega polja, da pohitijo ta dan k bratskemu društvu v Šmarjeto. En dan v letu posvetimo Slovenskim goricam, ponesimo tja našo pesem, naše veselje. Zveze z autom tja in nazaj zelo ugodne. Pela bo tudi Glasbena Matica iz Maribora in preskrbljeno je za prvovrstno zabavo. Na svidenje v Smarjeti 1 —
Junlleva kronika
('ŽREDNA PESTROST MESECA ROŽNIKA. — KOMEDIJANST V O. — POROTA. — ŽALOSTNI DOGODKI V NARODNI SKUPŠČINI. — KLERIKALNI PANAMA-ŠKANDAL IN CIRKUS KLUDSKY. — PERSPEKTIVE ZA JULIJ.
y Mariboru, začetkom julija 1928.
Bogami, ni zlepa meseca v kalenda-Aiu 1928, ki bi pokazal toliko pestrost v dogodkih, pojavil in senzacijah kakor mesec — rožnik. — Serijo senzacijonel-nih vesti je otvoril moderni klativitez, bivši sodnik dr. Fohn. Karkoli se je dalo odnesti in to od najneznatnejšega eksem-plara rude iz šolske zbirke preko znanstvenih knjig do dvokoles in motociklov je padlo v njegove »sake«. Sedaj čaka v hladni celici (o blagor mu v tej vročini!), da se register njegovih pisanopestrih a-ventur zbere in da v presojo gospodom porotnikom. Pravijo, da je dr. Fohn kleptoman in niti sam ne ve, kdaj, kje in kako kaj ukrade. Skratka: Vse se ga prime... To je diagnoza njegove bolezni, a špecijelni zakoni pravijo, da za take bolezni ni jetnišnica sanatorij. Vse njegove avanture pa so zgolj lokalna junijska senzacija, dočim je general Nobile, nosilec rimske slave v osrčje'carstva severnih medvedov dobro organizirane svetovne tragikomedije, ki že nad pet tednov vznemirja ves kulturni svet. Dobroumišljen sujet za svetovni film, če se napoti vročekrvni megalo-man v carstvo večnega ledu samo zato, da bi ves svet govoril, pisal, čital in komentiral o junaški odisejadi laškega megalomana. Sedaj so ga našli in velikodušni duce Mussolini je nakazal razpisano nagrado 100.000 lir Italijanu, četudi je nagrado zaslužil — Norvežan.
»Italica fides — nulla fides« je zgodovinski rek s pozitivno podlago- Sicer pa je vsa Nobilova ekspedicija komedijanstvo, dostojno naroda, ki je rojen za komedije. Javnost je sita laških »senzacij« ter toplo obžaluje, da se ni z Nobilom napotil sam Mussolini, da sklene z reni-tentnimi severnimi medvedi dosmrtno bratovščino.
Ves mesec junij je ležalo nad Balkanom težko ozračje. V tem ozračju se je koj začetkom meseca rožnika vršilo porotno zasedanje. Zopet se je pokazalo, da bi v kompetenco ljudskih sodnikov spadale zgolj politične in tiskovne afere, ne pa kriminalne zadeve, ki zahtevajo celega jurista z dolgo prakso. Po »nedolžnem« oproščeni seveda blagrujejo institucijo ljudskih sodnikov, trezna javnost pa izgovarja prav decentno u-temeljene komentarje.
O zlobnem in preračunjenem zločinu v narodni skupščini se je naše časopisje obširno razpisalo, a izvestno, interesom beograjske šaršije služeče časopisje je dokumentiralo grozne krvave dogodke po svoje- Narod pa, tako hrvatski kakor slovenski, — zdrav v svojem jedru, si je osvojil za bodočnost dragoceno parolo, ki bo prišla do izraza pri bodočih volitvah; kajti miselnost v vrstah SLS, ki ima svojo moralno osnovo v diktatu iz Rima ter v blejski kupoprodajni pogodbi je ob priliki žalostnih zgodovinskih dogodkov dala dovolj jasnega izraza, tako da se mora vsakemu poštenemu človeku zagabiti, da je tega zmožna stratnka, katere političen program ima za podlago nekaka »večnosveta« moralna načela edino zveličavne rimske cerkve. — Ob priliki žalostnih dogodkov je povsem naravno, da je kraljevski Zagreb spregovoril ostro demonstrativno besedo, predno je izročil svoja dva velika sina Materi Zemlji. Posledice teh dogodkov so tako dalekosežne, da ne ma-remo govoriti o nadaljnih perspektivah. Edino eno lahko rečemo: Krvavi 20. junij 1928 je postal zgodovinski mejnik v borbi za Staro pravdo- Člani morilskega komplota pa bodo kaj skoro postalvjeni pred neizprosnega sodnika in ta je: trezni, pošteni in prevdarni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izmed lokalnih junijskih senzacij je omeniti ženijalnega »zastopnika« sve-tovnoznanega cirkusa Kludsky, ki je na rafiniran način »obrnažil« inače zelo kunštne in skopuške Mariborčane. Ne samo, da je »obnorel« nekaj liferantov sena, slame, mesa in drv ter si privoščil tudi brezplačne inserate, je potegnil tudi našega reporterja, ki je dnevno letal kakor krivo kolo na kolodvor, čakat prihoda 4 posebnih vlakov Kludskega. Rafinirani klatež si ie enak »špas« dovolil
na Hrvatskem in tudi v Celovcu, sedaj se pa smeji v pest naši širokogrudni lahkovernosti. —
Tej ženijalni cirkuški potegavščini pa je na las podoben »Panama-škandal« v Gornji Radgoni, kjer si je Alojz Neudau-er, favorizirani zaupnik SLS, oblastni poslanec in župan Gornje Radgone, lesni trgovec, direktor Posojilnice in član nad zorstva Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni privoščil velikopotezno realizacijo kmetskega denarja, naloženega v gornjeradgonski Posojilnici. Odšel je, kakor da ga je odnesel aeroplan- Po najnovejših poročilih se je javil iz Švice, odkoder potuje v Turčijo k svojemu bratu, ki je zaposlen na bagdadski železnici. Oficijelni krogi SLS, katere steber je bil »naš Lojzek«, molče o tej čudni a-vanturi, misleč, da bodo tudi opeharjeni narod in številni žiranti ponižno molčali o izrednih talentih enega od prvakov SLS. Kdor molči, — pravijo, da potrjuje, vendar je molčečnost »Slovenca« o tej zadevi dokaj čudna, za notranjo moralo v SLS pa zelo — značilna.
In kakšne so perspektive za julij? To zna samo Bog. Vendar je podoba, da nam bo mesec julij kljub svojim pasjim dnevom morda prinesel daljšo rajdo nič manj interesantnih senzacij, kakor smo jih doživeli v juniju- Najlepše upanje nam daje trdokoža vlada velikosrbskih hegemonistov, podpiranih od SLS, kateri je kri hrvaških mučencev očividno zelo všečen dogodek. Kakor vedno ob velikih zgodovinskih dogodkih, so vsi trezni in domoljubni elementi odprli svoje oči in se pridružili gigantski borbi KDK, tako toliko izigrani desidenti HSS, kakor zemljoradnki in vsi pravično misleči.
Taka je torej kronika meseca rožnika, gotovo najpestrejša v celem letu. Sicer ne vemo, kaj nam še prinese bodoči čas, vendar je eno gotovo, da letos do Božiča ne bo na političnem polju dolgočasnega brezdelja.
Mariborski	ia
rešenje"
(H koncertu marib. meščanskih šol.)
Na koncertu, ki ga prirede mariborske meščanske šole v Unionovi dvorani, dne 5. julija ob 18.30, se bo izvajala tudi E. Adamičeva koncertna noviteta. Za lažje razumevanje skladbe podajamo vsebino pesmi »V rešenje«, ki jo je spesnila pesnica Ljudmila Poljančeva.
V Slovenskih goricah je ponekod o-hranjen markanten običaj, da se shrani ob trgatvi vinski grozd tja do božiča. Na sveti post se pozobljejo vse tri jagode v znak rešitve treh dragih iz trpljenja. Kakor ima trta v obče simboličen značaj, tako se tudi temu običaju lahko pripisuje simboličen pomen vinske trte. In kdo ne pozna šentjanževca? Pijejo ga ob zaroki, pri poroki pred oltarjem, blagoslavlja ga celo duhovnik, nudeč ženinu in nevesti iz skupne kupice, kar naj simbolizira vez življenja novoporo-čenca. Gostiliški šentjanževec je tudi znan- Bolnikom daje šentjanževec čudodelno moč. In še celo na smrtni postelji si vinski bratci tik pred izdihom žele kupico poslednjega šentjanževca.
Motiv v simboličnem pomenu grozda se torej često opeva v realnem življenju in pesmi. Tudi pesnica Ljudmila Poljančeva je v svoji zbirki »Orač na Topoli« uporabila ta motiv v pesmi »V rešenje«. Pesem je silno preprosta ter je skozinskoz prežeta narodnega duha- Kakor rečeno, pozobljene jagode rešujejo ljubljence iz trpljenja. Pesnica posvečuje prvo jagodo spominu rajnega očeta in matere, drugo bratu in sestri, a tretjo posvečuje spominu neodrešenim bratom. S tretjo jagodo je dan vinski trti nov simbol, še nikjer in nikoli uporabljen.
Zelo globoko je razumel pesmico skla datelj Emil Adamič. Vlil je vanjo vso svojo narodno melodiko, ves svoj dinamični elan, vsa svoja globoka in bogata čuvstva. Vse je združil vanjo: narodnost in modernizem, kakor se druži v I dalji nebo z zemljo.
Pozčrauljeni prosuetni čelauri meščanskih šol
V dneh od 4. do 7. tm. se boste zbrali v našem lepem obmejnem Mariboru, da pokažete svoje delo.in nič več kot svoje delo, in da se boste posvetovali, kako bi mogli spraviti to svoje delo v še bolj tesen sklad z narodovimi potrebami in zahtevami- Velika je važnost osnovne šole za narodni razvoj a nič manjša ni važnost meščanske šole. Dočim pomaga osnovna šola materi in družini dajati o-snovni pečat kulture, nastavlja meščanska šola tam, kjer začenja dobivati ta osnovni pečat pravo vrednost za javno življpnje. Nobena šola ne more biti zgradba zase izven krogov življenja in narodnih potreb in zahtev, tudi meščanska šola je le člen v verigi ustanov, ki si jih narod postavlja zase, za svoj napredek, za svojo bodočnost. Prosvetni delavci z meščanskih šol, ko prihajate v Maribor, da položite račun o svojem delu in sprejmete načrt za nadaljnje delo, bodite prepričani, da narod razume vaše delo in bo vedno pripravljen podpirati ga. Vsi vi prosvetni delavci, ki prihajate s srbske in hrvaške zemlje v slovenski obmejni Maribor, vedite, da je vaša zemlja prav tako naša, kakor je naš Maribor vaš. Bratje smo si po čuvstvih, bratje smo sl po pesmi, bratje smo si po delu, zato lahko z mirnim srcem gledamo v našo bodočnost in v razvoj našega naroda za skupne cilje, do katerih nam vi, prosvetni delavci z meščanskih šol v izdatni meri pomagate. Zato pozdravljeni v lepem obmejnem Mariboru! —
General Sirovy,
šef Češkoslovaškega generalnega štaba, ki se je na Vidovdan udeležil velikih svečanosti in posvetitvi kosturnlce padlih junakov na Ceru, se je danes popoldne na povratku v Prago, pripeljal z ljub Ijanskim brzovlakom zopet v Maribor. Na kolodvoru so ga pozdravili komandant mesta general Spasič, veliki župan dr. Schaubach, imenom mestne občine pa podžupan dr- Lipold. General Sirovy se je takoj nato z avstrijskim vlakom odpeljal proti Pragi. —
Gornji grad — mesto.
Dosedanji trg Gornji grad, najzapad-nejši sedež okrajnega glavarstva in okrajnega sodišča v mariborski oblasti, prijazna naselbina z mnogimi zgodovinskimi zanimivostmi iz preteklih stoletij, ležeča ob izviru potočiča Drete, je s kraljevim ukazom povzdignjen v mesto-Čudno pa se nam zdi, da se je tudi pri tej priliki prezrla že stara in upravičena želja Mozirja, da bi bil tudi ta trg povzdignjen v mesto. —
Zbirajmo knjige za knjižnice v Prekmurju.
Na poziv Zveze kulturnih društev v Mariboru so se prve odzvale Kolašice iz Ptuja. Kolo Jugoslovenskih sester v Ptuju je namreč poslalo Zvezi 69 knjig, ki jih je nabralo med rodoljubnimi Ptujčani. Prva knjižnica, ki jo bo Zveza u-stanovila v Prekmurju, pride pod pokroviteljstvo Kolašic v Ptuju. Ne najdem primernih besed, da bi se za ta lepi dar zahvalili marljivim in zavednim Kolaši-cam .v Ptuju. Pokazale so, kako lahko v vsakem kraju pospešujejo naše žene in dekleta narodno prosveto. Hvala Vam, vrle Kolašice. Led je prebit, prvi prispevek za knjižnice v Prekmurju je dospel, prepričani smo, da bo prvemu sledil drugi, tretji, deseteri itd. Zbirajte knjige in jih pošiljajte Zvezi kulturnih društev v Maribor, Cankarjeva ul- 1, ali pa jih oddajte v uredništvu našega lista, ki jih bo poslalo Zvezi. Po knjigah bomo postali veliki! —
Lep uspeh šolske razstave pri Sv. Martinu pri Vurbergu.
Šolsko upraviteljstvo pri Sv. Martinu pri Vurbergu je priredilo v dneh 29- junija do 1. julija šolsko razstavo deških in dekliških ročnih del in risb. Prva taka razstava na imenovani šoli je pod vodstvom upravitelja g. Antona Lazarja uspela moralno najbolje, gmotno pa tudi dobro. Obisk je bil vrlo zadovoljiv. Prostovoljni darovi, za katere se upraviteljstvo občinstvu najlepše zahvaljuje, se uporabijo za podporo revnim učencem. —
Kongres meščanskošolškega učiteljstva v Mariboru.
»Savez nastavnika gradjanskih skola v kraljevini SHS« ima letos v dnevih od 4.-6. julija svoj kongres v Mariboru. Radi važnosti kongresa za razvoj meščanske šole se pričakuje obilna udeležba meščanskošolskega učiteljstva iz vseh pokrajin naše države- Glavno zborovanje bo dne 6. julija ob 9. dop. v Narodnem domu. Ob priliki kongresa se bo vršila na dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici od 6.—12. julija velika razstava šolskih izdelkov vseh meščanskih šol iz ljubljanske in mariborske oblasti. Mariborske meščanske šole priredijo na čast udeležencem kongresa dne 5. julija ob 18.30 v Unionski dvorani mladinski koncert. Opozarjamo občinstvo, da si ogleda razstavo in poseti koncert v kar največjem številu. —
Rade Pregare odhaja iz Maribora,
Kakor čujemo, namerava režiser našega gledališča g. Rado Pregare, ki je z izredno požrtvovalnostjo in velikim u-spehom vodil to sezono dramo v našem gledališču zapustiti Maribor. Do tega koraka ga je privedla težka kriza, v kateri je sedaj mariborsko gledališče, k čemur se o priliki še povrnemo- Na vsak način pa je v interesu našega gledališča, da si zasigura Pregarca tudi še v naprej. —	f
Posestno gibanje-
Franjo Kaučič in Neža Verstovšek sta prodala Jerici Ferlugi v Mariboru hišo št- 22 v Mejni ulici za 110.000 Din. —
Iz poštne službe.	\
Premeščeni so uradniki oz. uradnice: L. Sirnik z Maribora 2 na Ljubljano 2, A. Furjan iz Čakovca v Zagreb, M. Križaj iz Zagreba v Čakovec, Vida Ušenič-nik iz Domžal k Sv. Pavlu pri Preboldu Ljubica Giaser z Ljubljane 1 na Maribor 1, M. Kramarič iz Murske Sobote in Iv. Sušnik iz Maribora 2 v Novi Sad. telef. pripr. Lojzka Pehani z Ljubljane 1 v Slatino Radence. —
Počitniška kolonija Jadranske straže.
Jadranska straža, ki toliko pomaga šolski mladini pri izletih po širni domovini, ima tudi idealno počitniško kolonijo in sicer v MartinŠici pri Sušaku- Ta kolonija je samo za dečke, urejena je pa izborno ne samo glede stanovanja in prehrane, temveč tudi glede pouka in razvedrila. Ima lastne čolne, športna igrišča, instrumente, knjige, prirejajo se daljši izleti in vse to stane na mesec 900 Din. S tem zneskom so krite vse potrebe in ne rabijo dijaki razen tega niti pare. Koncem prošlega meseca je odšlo v to kolonijo 15 slovenskih dijakov pod vodstvom profesorja g. Rovšeka. Razen štirih iz Ljubljane in štirih iz Mežice so vsi iz Maribora. Mežiški udeleženci so revni rudarski sinovi in prispevata za nje krajevni odbor Jadranske straže v Mežici in oblastni odbor v Mariboru. —« V propagandistični kurs Jadranske straže, ki se vrši ves ta mesec v Splitu, je pa poslal oblastni odbor dva udeleženca in sicer gg- meščansko-šolska učitelja Roma iz Celja in Pirca iz Maribora. —-
Artiijerijska podoficirska šola v Mariboru.
Komanda 32. artiljerijskega polka, oddelek artiljerijške podoficirske šole v Mariboru razglaša, da sprejme v tekočem letu 150 mladeničev v starosti od 17 do 21 let kot gojence v artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru. Natančnejši sprejemni pogoji so interesentom na vpogled v mestnem vojaškem uradu Slomškov trg 51. meduradnmi urami-
K Samopomoči drž. uslužbencev in upokojencev v Mariboru
lahko pristopijo po novih pravilih vsi drž. uslužbenci in upokojenci, ki stanujejo v mariborski oblasti. Od 50 do 70 let stari člani se sprejemajo le do 31. avg. 1928. Nad 70 let stari člani se ne sprejemajo. Po čl. 12. društvenih pravil bo vsakdo, kdor ne plača tekom 30 dnj predpisanega prispevka, izključen iz Samopomoči. —	1322
Najbolj srečonosne so srečke drž. loterije, ki jih kupite prt blagajni glavne pošte.	1314
Esperantisti!
Sestanki med počitnicami vsako sredo zvečer v kavarni Park, — iSH
V M artuoru, cine 3. VII. 192&
Mariborski V F C E R V I (f WfS
fiwr®
Zakaj se staramo
STRUPI IN PROTISTRUPI V ČLOVEŠKEM ORGANIZMU.
VANJE IN PODALJŠANJE ŽIVLJENJA.
POMLAJE-
fircpenejc ljudi po čim daljšem življenju ni od danes kljub Steinachu in Vo-ronovu- V vseh časih so se lajiki in zdravniki bavili s tem vprašanjem. Pred več leti je umrl po svojih filozofskih de-iih znani pisatelj Jean Finot, ki je z učenjakom Mečnikovom trdil, da bi človek lahko dosegel 150 let. Sam je pa po ironiji usode umrl že v svojem 64. letu. Nekega novinarja, ki ga je vpraševal po dietnih pravilih tako dolgega življenja, je napol v šali, napol v zares povabil na sestanek v letu 2020. Pri svojem zatrjevanju, da dočaka človek lahko 150 let, ne navaja Finot drugih dokazov kot to, da so že bili na svetu ljudje, ki so toliko let dosegli in da človek brez telesnih in duševnih napak lahko živi preko sto let.
Tudi ruski učenjak Mečnikov ni natančno razložil, kako se lahko doseže tolika starost, sam je doživel komaj polovico, priporočal je pa higijenično življenje in posebno dieto, pri kateri igra kislo mleko veliko ulogo. Da se s primernim življenskim načinom doseže visoka starost, je dokazano. Tako je precej stoletnih starcev med Bolgari, ki zavživajo mnogo kislega mleka.
Zanimivo pa navaja Mečnikov vzroke staranja. On je prvi trdil, da je delovanje črevesnih bakterij eden od glavnih vzrokov staranja. Tudi v najnovejšem času se smatra staranje za kronično, polagoma se razvijajoče zastrupljanje, ki izhaja iz samega življenjskega procesa. Do gotove dobe proizvaja telo tudi protistrupe. Nekdanja teorija, da je člove-
ški organizem kakor stroj, ki se polagoma izrabi, ne drži več. Človeški organizem je ravno nasprotno tako ustvarjen, da sam obnavlja in nadomešča izgubljene ali nerabne male svoje dele. Ko začne obnavljanje pešati, je začetek takozva-nega staranja.
Mnogi zdravniki so mnenja, da mesna hrana kvari mnogo vrst celic v človeškem organizmu ter tako povspešuje staranje in propadanje moči. Če ni pravega razmerja med živalsko in rastlinsko hrano, to je, če jedo ljudje preveč mesa, je nevarnost nekaterih bolezni, zlasti protina, revmatizma in celo raka veliko večja. Da meso ni najboljša hrana, se vidi na mnogih primerih. Kitajski kuli opravi ob perišču riža na dan težje delo nego zapadni delavec, ki je meso. V rusko-japonski vojni so Japonci ob skromni vegetarijanski hrani premagali težje napore kakor Rusi, ki so imeli obilo in dobro hrano-
V dosego visoke starosti je treba tako živeti, da bo naš organizem proizvajal dovolj protistrupa za pobijanje strupenih snovi, ki nastajajo ob vsakem življenjskem precesu. V to svrho je treba dobro paziti na hrano, da bo pravilno sestavljena in prikladna potrebam organizma. Kar se pa tiče modernih pomlajevalnih metod, so pa mnenja o njih zelo različna. Različni so tudi uspehi teh metod. Gotovosti, da bi se s pomlajevalnimi metodami podaljšalo življenje, pa tudi pri raznih pomlajevalnih uspehih ni skoraj nobene.
Tolpa črnih mask
Avtomati za čokolado in bonbone so tudi po drugih mestih ogroženi od sladkosnedne in iznajdljive mladine. V Budimpešti so policisti zasačili sinčka neke bogate rodbine, ko je z nožem odpiral avtomat. Dečka so opazovali tudi nadalje in tako so spravili na dan sledečo mladinsko roparsko zgodbo: Nekaj dečkov od 10 do 14 let se je shajalo v neki kleti ter tvorilo »Zvezo črnih mask«. Poveljnik je bil pri avtomatu zaloteni dečko. Svojo zvezo so osnovali jako romantično- Poveljnik se je vreza) v roko, iztočil nekaj krvi v kozarec in potem so to kri vsi pili ter s krvjo podpisali sledečo zaobljubo: »Prisegamo, da se ne bomo nikdar izdali. Izdajalca zadene strašna smrt. Plen bo pravično razdeljen. Poveljnik je »črni panter«, njegov namestnik »črni medved«, vodnik »črni tiger«, njegov namestnik »črni brzonogi jelen«. »Črnega panterja« ir. »črnega medveda« so policisti nekoč tudi zasačili, ko sta si pozno zvečer za nekim vogalom črno maskirana ravno delila plen — drobiž in bonbone. Na policiji je »črni panter« izjavil, da si je hotela zveza pridobiti toliko denarja, da bi se lahko dobro oboroževala ter izvedla nekaj pohodov z dobrim plenom, da bi se lahko podala v ameriške prerije-
Opice U'rno Černe m kopališču
V angleškem kopališču Southend si je nekdo te dni dovolil šalo, ki je povzročila mnogo skrbi in vznemirjenja. V zoološkem vrtu blizu kopališča je namreč odprl veliko opičjo kletko ter povzročil, da je 12 opic neopaženo zbežalo. Živahna dvanajstorica se je takoj razkropila na vse strani in ko so čuvaji zvedeli, kaj se je zgodilo, so že kopališki gosti pripovedovali — eni s smehom, drugi z jezo in strahom — v kako neverjetnih situacijah so naleteli na ubeg-le opice. Ena opica je sedela na strehi hotela, druga na verandi, tretja se je sprehajala po žlebu, četrta se je ugnezdila na drevesu itd. Videli so jih tudi v udobnih naslanjačih po terasih, v notranjosti hotela, in tako je vsakdo lahko Pričakoval, da mu bo kaka opica delala družbo na najbolj fantastični način. Ker so opice utekle zvečer, so odložili lov na vse zgodaj zjutraj. Plašni gosti so skrbno zapirali okna ter pregledali vse kote v svojih sobah, da bi se zavarovali pred opičjem »atentatom«. Ko so zjutraj začeli z lovom, so prvo opico zalotili v hotelski točilnici, ko je ravno
pila pivo. Natakar, ki je hotel opico prijeti, je slabo naletel. Neobičajna pijača je žival hudo razburila. Več ljudi je ogrizla, predno so jo zamogli spraviti v kletko. Precej mirno se je udala druga, ki je v neki hotelski sobi lizala sladkorčke. Večina opic je pa ostala na visokih mestih hotela in parka ter se režala in rogala svojim zasledovalcem-
5rečke — u grobu
V Alicantu se je pripetil pred kratkim nenavaden slučaj. Neki krojaški mojster je imel del srečke državne loterije. Dan pred žrebanjem je umrl. Povozil ga je namreč omnibus. Ker je imel le malo dela in so ga stranke s plačili pustile na cedilu, je ostavil vdove in otroke v največji revščini. Siromašna vdova je tožila o svoji nesreči vsem znancem. Pri tej priliki pa jo je zavrnil neki brivec z besedami: »Saj je imel vaš mož vendar del srečke, ki je zadela drugi glavni dobitek. Žena o tem ni imela niti pojma in To brez uspeha. Končno se je domislila, da bi mogla biti srečka v žepu suknjiča je zato takoj začela stikati za srečko, pokopanega moža. Dobila je od oblasti dovoljenje, da so grob še enkrat odprli in res je našla v žepu moža iskano srečko. Dobila je zanjo takoj 400.000 Din in se tako rešila nadaljnih skrbi in trpljenja
Čudna nauača pri pogrebu
V Aziji živi majhno, necivilizirano pleme, ki ima gotovo brezprimerno pogrebno navado. Predno mrliča polože v grob, se na sledeči način preizkusi zemlja: Sorodniki umrlega krenejo na kraj izbran za grob, z veliko košaro jajc. Najstarejši sorodnik vzame eno jajce v roko, se skloni ter jajce narahlo spusti na zemljo- Če se jajce ubije, potem je to slabo znamenje, da bi znal mrlič strašiti ali da bi se mu slabo godilo na onem svetu. Takoj se odpravi vsa družba, da poišče nov prostor za grob. Tako hodijo večkrat sorodniki in pogrebci več ur naokrog, predno najdejo za grob primerno mesto, kjer se na zemljo spuščeno jajce ne razbije. Tedaj so šele prepričani, da so svojega dragega pokojnika najboljše oskrbeli-	\
Ob zaključku šole.
— Tako torej, dragi .moji študentje, glejte, da se v počitnicah telesno okrepite in da pridete v jeseni v šolo. tudi z večjo pametjo.
— Hvala lepa, enako I
Soholsido
Okrožni zlet u 51. Bistrici
V nedeljo, 8. tm. se bo vršil v Sl. Bistrici zlet mariborskega sokolskega o-krožja, ki bo obenem proslava 151etnega obstoja »Sokola« v Sl- Bistrici, čegar zgodovina v letih med vojno je posebno zanimiva in zasluži ne le od strani Sokolstva, nego tudi od strani vsega naprednega občinstva splošno pozornost. Ob priliki tega zleta je treba pokazati; da znamo ceniti okolnosti in težke prilike, ki jih je prebil slovenjebistriški Sokol in da kljub vsem težavam Še vedno dostojno vihra njegov prapor"-Zato hočemo ta dan v najlepšem številu prisostvovati njegovemu slavju ter tako dokazati uspešno delo celega okrožja. Poleg vseh moških in ženskih oddelkov Članstva, naraščaja in dece nastopi tudi vzorna vojaška četa iz Maribora.
Sokoli, Sokolice in vsi tisti, ki se ra-devolje odzovete, kadar gre za napredek Sokolstva, pridite tudi ta dan v Slov. Bistrico jn podprite društvo v njegovem stremenju za dosego cilja, ki ga goji že dolgo časa, da si postavi prepotrebni lastni dom. — Zatorej 8. julija vsi v Sl. Bistrico!
5tračiuarijeue gosli u kleti
Po svetu kroži zopet enkrat vest o dragocenem instrumentu slavnega graditelja gosli Stradivarija. Gosli tega mojstra imajo bajeslovno ceno in ker jih je le malo, je treba vsako vest o njih sprejeti z gotovo previdnostjo. Sedaj najdene gosli čakajo na finančnega in industrijskega magnata Forda v Newyorku, našel jih je pa stražnik John Byer v svoji kleti. Dragocenost je spoznal že obrtnik, kateremu je stražnik prinesel gosli, da mu jih očisti in uredi- Ponudil je takoj 1500 dolarjev. Iz te ponudbe je stražnik spoznal, da morajo biti gosli še več vredne in obrnil se je do izvedencev, ki so spoznali gosli, za pravi Stradivarijev izdelek iz 1. 1736 ter svetovali srečnemu lastniku, naj proda gosli Fordu, ki zbira stare instrumente. Gosli čakajo na Forda, ki potuje po Evropi, zavarovane so pa na 50.000 dolarjev.
O razuoju leposlouja
razpravlja v listu »L’ Intransigeant« angleški pisatelj Guedalla. Po njegovih podatkih je bilo lani v Angliji založeno 12.799 književnih del. Med njimi je bilo samo 2964 romanov. Torej je komaj vsaka četrta knjiga roman. Romani so večinoma od starejših pisateljev- Mladi so našli novo obliko za izražanje svojih misli: eseje, pomenke, članke, razprave. Te kratke literarne oblike so za 20. stoletje ravno tako značilne, kakor je bil roman značilen za prejšnje stoletje- Pride pa čas, pravi pisatelj, ko ne bo nihče več pisal romanov. Ravno tako, kakor se danes ne pesni več epopej.
Ziualsfci razum
Splošno je znano, da imajo živali mnogo spretnosti in nekakšne prevdarnosti v svojem boju za obstanek. Nekateri slučaji so naravnost frapantni. Nojeva samica si na primer tako-le oskrbi prvo hrano za svoje mladiče: Ko čuti, da bodo mladiči kmalu izlezli iz jajc, ubije sama eno jajce. Okrog jajca je naenkrat vse polno žuželk, ki se spravijo na vsebino. Tako ima stara za svoje mladiče dovolj hrane za ves čas, ko so mladiči še negodni in bi bili v največji nevarnosti vsak hip, če bi se stara odstranila radi iskanja hrane.
Pesniška krona.
Kronanje, s kakoršnim sta bila počaščena pesnika Tasso in Petrarka, se je iz Evrope, kjer ni več v modi, preneslo na vzhod- V Kairu je bil sedaj kronan s pesniško krono egiptovski senator Ahmed Čhcwki, ki velja za največjega pesnika orijenta. Kronanje je bilo nadvse slovesno. Zanimivo je, da je kot slavnostna govornica nastopila mlada egipčanska pisateljica gospa Ihsana Ahmad. Proslavljeni pesnik je bil nekdaj novinar in politik. --
Iz prvega razreda.
— Kdo, fantki, mi ve povedati tekočino, ki ne zmrzne?
-- Vroča voda je to, se zadere Janezek.
O nogometu u Nemčiji
se pri nas vrlo malo govori in piše. Tok pa docela neupravičeno, saj vendar ne more biti zadosten razlog nezanimanja' za visoko razviti nogometni šport Nem-« čije morda dejstvo, da ne poznajo Nem-! ci profesijonalizma ali morebiti cela dejstvo, da obstoja že delj časa bojkot Nemčije napram srednjeevropskim pro-fesijonalom. Baš nasprotno: čisto idealno amaterstvo Nemcev nam mora biti gotovo bolj simpatično kot kakšen profesionalizem, ki si pač ne more lastiti nikakih zaslug za športni nap-redek ljud-* stva.
Nemčija stoji pred pričetkom tekmo* vanja za državno prvenstvo. V sedmih' deželnih zvezah se je kvalificiralo 16 klubov za udeležbo v borbi za najvišjo čast — prvaka Nemčije. Med njimi letos ni najti znamenitih južnonemških klubov I. F. C. Niirnberg in Sp. Vg- Fiirth, ker jima pač ni uspelo doseči prvega mesta v pokrajinski tabeli, čeprav spadata še oba kluba v elito nemškega nogometa. Zanimivo je tudi, da je med vsemi ,16 udeleženci komaj šestorica klubov istih kot lani, vseh drugih pri preteklem prvenstvenem tekmovanju ni bilo videti. Južna Nemčija kakor tudi zapadna pošljeta po tri predstavnike v borbo za prvenstvo. Razen gori omenjene dvojice klubov je moral letos napraviti prostor drugemu tudi »Munchen 1860«, iz za-padne Nemčije ne bo letos dvojice starih korenin »Duisburger S. C.« in »Fortuna-Diisseldorf«, srednje Nemčije ne bosta zastopala kot lani V- F. B. Leipzig in Chemnitzer B. C., temveč popolnoma druge enajstorice. Baltska, brandenbur-ška in jugovzhodna zveza so rešile po enega lanskih udeležencev. Samo sever pride z istimi kanoni v boj-
V nedeljo 8. tm. se odigra predkolo med naslednjimi klubi: v Berlinu Hertha —Sportfreunde Breslau, v Hambornu Tennis Borussia—Preussen Krefeld, v Halle Wacker (Halle)—Bayern, v Mo* nakovem Wacker (Munchen)—Dresde-ner SC, v Frankfurtu ob Meni Eintracht (Frankfurt)—Koln Siilz, v nemški Bratislavi Breslau 1908 — V. F. B. Konigs-berg, v Hamburgu Hmb. S- V. — Schalk 1904 in v Stettinu Preussen (Stettin) — Holstein (Kiel).
Od vseh navedenih klubov sta bila le dva že prvaka Nemčije, in sicer oba iz iste pokrajinske zveze: Hamburger SV in Holstein-Kiel. Največ šans za finale pripisujejo letos klubom Bayern (Munchen) in berlinski Herthi-
Same visoke zmage Čehinj.
Po treh tekmah in treh zmagah v Sloveniji in na Hrvatskem je nastopila1 hazenska družina praške SK Slavije v soboto zvečer v Beogradu proti haze-našicam »Jugoslavije« in jih porazila v razmerju 11:4 (3=2). V nedeljski tekmi z reprezentanco beograjskega podsaveza pa so zmagale Čehinje 10:4 (5:2)- Doslej jim torej še nobena družina ni dala več kot pet golov, katero število sta dosegli le sedmorici SK Mure in ISSK Maribora. Po razliki golov je doslej še najbolje odrezala SK Mura. Danes igra Slavija v Požarevcu, v četrtek v Kragujevcu, v nedeljo pa v Sremski Mitroviči svojo osmo in poslednjo tekmo
Prvenstvo države v tenisu.
V nedeljo zvečer je bil v Zagrebu za* ključen V. nacijonalni turnir za prvenstvo države v tenisu. Najzanimivejša točka turnirja je bil finale gospodov posamič. Leyrer inKrešimir Fridrihsta se borila na življenje in smrt za naslov prvaka države. Zmagovalec je ostal Fri-drih (Hašk). Na tretjem mestu sta Fink (Zagreb) in Hitzel iz Maribora.
Svetovna prvenstva študentov
bodo izvojevana v lahki atletiki, sabljanju. nogometu, plavanju in tenisu v dneh 9. do 17. avgusta v Parizu. Tekmujejo lahko vsi redno imatrikulirani študentje, ki še niso doseglu30. leta starosti. Prijave v skupinah po narodnostih je vpo-slati najkasneje mesec dni predpočet-kom tekmovanja. V slučaju, da se prija* vi za nogomet samo pet ali manj narodi nosti. se bo tekmovalo po točkah#
Sbinl
War!ft«l VFCSSNiK Ttifra
maaKmammmmmmmMmEamnrimmmmnmmmma
Vlltlor M^ic:
Pomlajeni
TRETJI DEL.
Prodormlscflm.
Neverjetno spremembo, proti kateri so vsi veliki preobrati v zgodovini kakor otroške igre, hočem enostavno orisati. Opazoval sem jo itak le od daleč. Nekega večera, ko sem se navzel splošnega delirija ter brez cilja pohajal po ulicah, se je dvignila za menoj kakor senca neka postava, mi dala zapovedlfiv znak ter me potisnila najprej v neki avtomobil, potem pa v letalo. Nekaj ur pozneje sem bil na Mont-Saint Michelu Ugolinu nasproti- Majhni starec je bil čilo vzravnan, mirnega obraza in živih oči. Vso njegovo bitje je izžarevalo dostojanstveno moč in mladost. Z velikim navdušenjem mi je dejal: »Bližamo se cilju. Nov svet se bo razcvetel iz gnoja starega sveta.«
Sklenil sem roke-
'Mojster, na svetu je toliko mož, žen st otrok, ki so kakor besni volkovi...«
»Vem«, je dejal malomarno, »dobro vem, naj poginejo. Tako mora biti. Preveč smeti in odpadkov zastrupljenja človeštva, ki se dviga k življenju. Mizo moramo očistiti.«
Nazadnje je še dostavil:
»Težko skušnjo smo vam naložili- Mir vam je potreben. Pojdite.«
Vtaknili so me v samotno sobo. Pozneje sem zvedel, da sem spal nepretrgano dva dni- Ko sem se zbudil in videl vzhajajoče solnce, sem vprašal enega od mož, ki so imeli nalogo, da me čuvajo in mi strežejo. Mož mi je povedal, da je tretji dan, odkar sem Ugolinov gost. Naznanil mi je tudi to-le:
»O vsem, kar se bo dogodilo, se vas bo obveščalo. Ne brigajte se, osainniae mirni.«
Polagoma sem se v prijetnem miru Mont-Saint-Michela, daleč proč od krvavih orgij, katerih sem poprej toliko doživel, pomiril in okrepčal. Dovolili so mi sprehode na prostem- Pred mojimi očmi se je širilo morje. Dozdevalo se mi je tako mirno in sočutno. Vse je bilo kakor prijeten san, moja domišljija je pa vendar še drvela z brzovozno naglico. Kaj delajo ljudje, moji soljudje? Kaj se dogaja s svetom?
Kaj se je zgodilo? Vse se je podrlo, enostavno podrlo. V glavnih mestih, v velikih mestih je imel Ugolin svoje po-
močnike, ki so podpirali njegovo delo socialne kirurgije- Mnogo predmestij se :e podrlo do tal. Mnogo ljudi se je najelo za službo vladarju. Intelektualci, zlasti tehniki in umetniki, so se prvi priključili, (ar se pa tiče delavcev, ki niso imeli ničesar izgubiti, se lahko reče, da so prevzeli naloženo oiio z gotovim fatalizmom. Nasprotovala je samb brezpravna gospoda, ljudje denarja, zakona, cerkve in vojske. Za te je Ugolinova zmaga pomenila konec.
*
Po premirju, ki je bilo sklenjeno med sovražnimi narodi in deželami, je bil dogovorjen odločilen napad na Ugolina. Poje ladij, torpedovk in letal so spustili proti Mont-Saint-Michelu. Bila se je velika bitka. Izid se je dal predvideti. V velikanskem obsegu se je ponovilo vse to, kar se je dogajalo že poprej pri Meu-donu. Cilja niso dosegle ne bombe, ne granate. Nevidni in nepremagljivi odpor je vse gladko odbil in zlomil- Obenem so pa Ugolinova letala iz silne višine bruhala ogenj na sovražnika.Plam-teče morje je zajelo napadajočo vojsko Ugolinov »prežar« je deloval z vso svojo strašno silo ter v kratkem času vse spre menil v prah in pepel- Od velike vojske ni ostal niti eden človek. Od orjaških bojnih sredstev ni ostala niti najmanjša razvalina.
Podrobnosti o vsem niso natančno navedene v naših zgodovinskih knjigah. Ljudstvo neutridov in steriliziran-cev ne ve vsega. Samo to se mu je povedalo, da je bila nekdaj strašna vojna med znanostjo in barbarstvom in da so v srečo človeštva zmagali učenjaki. To ljudstvo tudi tega ne ve, da se oni. ki vse vodijo, pomlajujejo na ta način, da drugim ljudem periodično jemljejo moč in eksistenco. Za ta uboga bitja so že od nekdaj nesmrtniki, ki tvorijo posebno vrsto človeškega rodu ter so toliko kot bogovi. Ugolin je tako odredil. Samo zaupniki njegovi poznajo resnico- So pa še strašne tajnosti, ki ostanejo monopol sveta dvanajstorice. In končno je še nekaj, kar je vsem drugim nedostopno in kar ljubosumno in skrbno čuvajo strašni proroki znanstvene trojice.
Jaz, ki sem živel sredi tega čudovitega romana, čutim dobro, da se posameznih njegovih poglavij ne da več točno rekonstruirati- Doba tipanja in iskanja je trajala skoraj pol stoletja. Ugolin je začel s sistematičnim osvajanjem stare Evrope. Po vseh občinah in v vseh o-
crajih večjih mest je ustanovil svoje odbore z nalogo, naj ljudi opazujejo ter odredijo odstranitev vsakega, o katerem se dožene, da je dedno obremenjen.Od-bori vigilantov so neumorno čistili prebivalstvo. Ljudi, ki so bili sicer bolehni in slabotni, a ne dedno obremenjeni, so pa sterilizirali, to je onemogočili so njih razmnožitev.
Komisije vigilantov so preiskale vsakega novorojenčka in če so našle na njem kali kake bolezni, so ga brezpogojno žrtvovale. Druge, ki so bili sicer zdravi in močni, so pa podvrgli mali o-peraciji. Dobili so par vbodljajev v tilnik in v bok, kar jim ni niti malo zmanjšalo fizične moči in razvoja, a jim je zato vzelo notranjo razvojno možnost. Ti ljudje so bili neutralizirani- Lahko so se množili, duševno so pa ostali vedno na isti stopnji in nobenih novih lastnosti si niso mogli pridobiti. Neutridi so ostali za vedno enaki ter so tvorili posebno pleme.
V arffiffra, dne 5. VB. 1978.
Dolgo in trdovratno sem si prizadeval, da bi dognal, s čim se neutride operira in cepi. Trojica pa -ni hotela izdati recepta. V velikem krogu se je šušljalo, da je cepivo neka vrsta možganskega strupa, v katerem je tudi prepariran strup nekih kač. Nekaj gotovega pa nihče ni videl.
Veliki krog se je neprestano širii. U« golin ga je obogatil z vsemi pravimi učenjaki in bistrim duhovi, katere je za-mogel odkriti. Člani Velikega kroga sq tvorili ugolinsko upravo, nadzorovali sc higijeno mest ter vodili družbo, ki se je spremenila v nekaj žrebčarni podobne-ga. Kontrolirali so porode, odločali o bo-, dočnosti otrok ter podili postarane žen, ske k »prostovoljnemu odhodu«. Po Ugolinovi zapovedi je morala vsaka postarana ženska izginiti. Prišla je v tako-zvani laboratorij večnosti in par minut pozneje je že nastopila veliko pot v obliki komaj vidnega oblačka-
(Nadaljevanje sledi.)
«So»abw is •*>« I; »ini f M g g V občiMtnt: mkt taoada30p, J najmanj« Matek Dkt B-—	g • Žw»kw,*opte*WB}»h«egl». rt/9 itif š?# tiil i USI {. p M^manJK m#wk O.n KV—
Inštruktorja se išče za slovensko stenografijo. Ponudbe na upravo lista pod »resen«. 1321	Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
	Hiša v Račjem s stanovanjem blizu postaje ugodno na prodaj. Vprašati Mlinska ul- 30. 1327
Dva gospoda	
ali gospoda in gospo sprejmem na stanovanje. — Aleksandrova cesta 44, III. 1315	Kupim kopalno banjo. Cenjene ponudbe z navedbo cene na u pravo lista pod »kopalnica«. U
Kratek glasovir dobro ohranjen se vsled pomanjkanja prostora proda. — Ruška cesta 49. 1318	Hišni posestniki lahko postanejo le tisti, ki kupijo srečke drž- razredne loterije pri Simčiču, Aleksandrova cesta 6, pritličje »Zadružne gospodarske banke«, čas je še do soboto 7. t. m. 1325
Milostljiva gospa — imate stenice?! Očistite svoje stanovanje nadležnega mr česa potom plina! Naše zajamčeno uspešno sredstvo ugonobi ves mrčes v najkrajšem času in prav poceni- Uničijo se takoj stenice, ščurki, podgane, miši, molji itd. Zavod za čiščenje stanovanj »Diver-son« Maribor, Cankarjeva ulica 14- Telefon 401. 1254	
	Izgubila se je 30. p. m- v prostem kopališču ob Koroški cesti v Mariboru črno lakirana usnjata ročna torbica, v kateri se je nahajala 1 zlata damska zapestna ura znamka »Greta« na črnem traku. 1 ščipalnik v etuiju z vtisnjenim imenom »Bureš«, 2 Wertheim ključa in druge malenkosti Pošteni najditelj se naproša, da odda izgubljene stvari proti nagradi pri polic, komisarijatu v Mariboru- Pred nakupom se svari. 1323
Kovčke za potovanje vseh vrst, vseh velikosti od najmanjšega do največjega nudi po najnižjih cenah Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 863	
Novi foulardi dotooll
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllilllillllllllliillllllllllll
meter no Din 78'—
lllllllllilllllllllllilllllllllllidllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllillllllllllllll
Pohitite na Glavni trg št. 17
v trgovino 1298
IVANA TRPINA
Zahtevajte povsod „ Večernih"!
««
pm „<shs*sirinu
BO V ČETRTEK, DNE 5. JULIJA
VRTNI
KONCERT
Igra Schonherrjeva godba. — Vstop prost. Dobra kuhinja, Tscheligijevo marčno pivo in pivo a la Plzen. Za obisk se priporoča
A. RAČIČ, RESTAVRATER
DECVO
v vseh obstoječih barvah, navadno in svileno dobite
pri tvrdki	*
L. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA CESTA 9
vn
M
Uflužbeiifki
davek
Hlinil
s komentarjem fin. svetnika J.Mosetizh-a se dobi v knjgarni
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova c. 13
Cena izvoda>e 18 Din
KUPIM
takoj pristno staro vijolino, vliolo, vijolinčelo in slare loke. Ponudbe z navedbo cene na upravo (ista pod ,Kvaiict‘
Sedmega
se bo vršilo žrebanje prvega razrasla dri. razredne lota'
rije 16. kola
Pazite, da boste pravočasno kupili srečke. Brez srečke se ne morete potegovali za visoke dobitke, ki jih bo v tem kolu izplačala država srečnim igralcem. Na črt za to kolo je preurejen, tako, da bo zopet vsaka druga srečka izžrebana.
Srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. z. se dobilo v upravi „Večernika“, Aleksandrove cesta 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: oredstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Broiovliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna dL d., pitate«* v n?«
S	o	UettUv Mariboru