/ ' m. NO. 138 Ai^iiiška Domovi m 7;*, AMERICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 16, 1947 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER LETO XLIX-VOL.*XLIX Razne najnovejše svetovne vesti' ATENE — Iz Albanije se vsipljejo v Grčijo nove gerilske! čete na pomoč onim, ki so obkoljene od grških vladnih čet. Zanesljiva poročila trdijo, da se zbirajo dodatne čete komunistov v Albaniji in v Jugoslaviji z velikimi zalogami živil in orožja. * • * , DETROIT :— General Motors naznanja, da bo za en teden zaprla vse svoje tovarne, kjer dela 180,000 delavcev. Vzrok je pomanjkanje jekla, ki ga ne morejo dobiti dovolj. V Clevelandu bo prizadetih več kot 4,000 delavcev pri Fisher Body in sicer vsi oni, ki so plačani za delo od ure. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJI (Došle preko Trsta) KRALJ'MATJAŽ. — Ljudske sko prihaja vedno več dezerter-vesti o.Kraljii. povesti o, Kralju-Matjažu so spet oživele. Stare pripovedke govore, da spi Jcraij Matjaž pod goro Peco in čaka, da pride njegov dan in reši slovenski narod. Na te pripovedke mislijo sedaj Slovenci, ko vzdihujejo pod jarmom komunistične diktature. Vse čaka na odrešitev. Te rešitve pričakujejo predvsem od zapadnih zaveznikov. Amerika, tako mislijo, bo tisti kralj Matjaž, Po vseh jugoslovanskih krajih je sedaj po gozdovih kljub vsem zasledovanjem nekaj fantov in mož ki se ne podajo. Največ jih je p oSrbiji in na Hrvaškem. V Srbiji se imenujejo četniki, na Hrvaškem pa križarji. Na Slovenskem dražijo komuniste z imenom kralja Matjaža. Dr. Albin F. Urankar Nedolgo tega se je povrnil iz službe Strica Sama dr. Albin F. jev '"iz" jpgo'slovanske Tmade''J “ ,b° ,°dpr'SV0J u,rad vedno bolj mislijo na bližajočo - gusta. se vojno, pa se ne marajo boriti Dr. Urankar je graduiral iz na strani komunistov proti svo- Rese™ ,univerze leta nriiateliem. Tn « Po tr™duaciji Je jim prijateljem. To je vzrok dezertacij. S KOROŠKEGA SE JE VRNIL IN BIL UBIT. _ Pred tedni je imel vaš list poročilo, da se je k svetemu Gregorju vrnil begunec iz Koroške in da je bil tam ubit. Dolžili so uboja njegovega brata. O tem dogodku imam to-le zanesljivo poročilo, ki pojasni celo zadevo. Glasi se: bil eno leto v clevelandski mestni bolnišnici ter potem dve leti v Fair-view Park bolnišnici za kirurgijo in porode. Leta 1945 je pa vstopil v armado, kjer je bil pri-deljen kirurgiškemu štabu v Borden General bonišnici v Oklahoma, od tam je bil poslan v Tokio na Japonsko, kjer je bil pri-deljen glavnemu stanu. Mladi doktor je graduiral iz «o „ „ . .. . . Euclid Shore High leta 1935. Je,.vrml fant, Vedno se je rad udejstvoval pri spomladi. On in ostali elani dru-1 žine so hodili v drugi polovici Tu in tam tudi razširijo vesti, maja in v začetku junija v gozd slovenskih prireditvah in je član društva Euclid št. 29 SDZ. Zed. države zahtevajo pri Zvezi na rodov, da se posveti vso pozornost resnemu probemu na Grškem Kaj pa godrnjate, saj imate denar Washington. — Zaklad-niški urad je izračunal, da je bilo začetkom tega meseca v cirkulaciji $28,292,-230,031. Razdeljeno med lUfi66,000 prebivalcev, pride na vsakega natančno $196.S8. Naš urednik bo pisal v Washington, kdo ima njegovih $196.38, ker on jih nima. ■ Nacijskim voditeljem se še kaj dobro godi čeprav v ječi Berlin. — Sedem nemških naoijskih voditeljev, ki so v Neurenbergu sicer izbegnili ve-šalom, toda so bili obsojeni v dosmrtno ali večletno ječo, bo te dni premeščenih v mrko * 1 kako se bliža, veča spor med ko-vzhodom in demos bauom Ni ih geslo e: “BBudi se demokratski svet, Svoboden rod in dom boš spet.” Črka M in križ spominja ljudi na te fante. Vse upa, da se demokratski svet res kmalu zbudi ih kot kralj Matjaž odreši narod. DEZERTERJI. — Na štajer- delat drva. Nekega dne sta pri-ša na tisti mlajšega brata. Drugi dan je Doktor je sin poznane sloven-|Spandau jetniSnic.° pri BerIi' rke družine Mr, in Mr: Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Avto je dobil— Na pikniku fare sv. Lovrenca zadnjo nedeljo je dobil nov avto Elmer Proboski iz 3800 E. 93. St. Prav vesel ga je bil. Msgr. Hribar vabi— Msgr. Vitus Hribar, župnik župnije Marije Vnebovzete.na Koncil naj pusti vse drugo in se peča samo s to zadevo, zahteva ameriški delegat Grki so potisnili in- vadnike nazaj proti albanski meji. VOJNI STRATEGI SO MNENJA, DA VOJNA NA GRŠKEM LAHKO ZANETI NOV SVETOVNI POŽAR New York. — Ameriški delegat pri koncilu Zveze narodov, Herschel Johnson, je zahteval v imenu Zed. držav, da varnostni koncil pusti vse druge probleme v nemar in začne razmotrivati nevarni položaj na Grškem. Johnson je rekel, da je prejel taka navodila iz Washingtona, kjer smatrajo položaj na Grškem za nujen. Poljski delegat dr. Lange, ki je predsedoval seji, je obljubil, da se bodo vse seje koncila ta teden pečale s to zadevo., Atene. — Grške čete so odrezale umik komunistom, ki so vdrli v Grčijo iz Albanije. V polkrogu je zajetih kakih 3,500 komunistov. Ne ve se še, če se jim bo posrečilo uteči. Pri Kalpaki, severno Leta 1946 se je mladi doktor po- ročil z Marian Lustick, hčerko na tem prostoru delal drva samo starejši brat, ki se je vrnil. Mr jn Peter Lu3tik. 4 SSSTuSSZ" — gozda, kjer je delal starejši brat. _____(Dalje na 3. strani) General MacArthur bi si rad napravil dom v Milwaukee, Wis. Tokio. — General , MacArthur, vrhovni poveljnik danes ha Japonskem, bi se rad naselil v Milwaukee, kadar bo stopil v pokoj. V pokoj pa ne bo šel prej, da bo podpisana mirovna pogodba z Japonsko, kar bo morda v kakih 18 mesecih. To željo je general povedal ameriškim urednikom, ki so ga obiskali pred par dnevi. To je prvič, da general ni omenil, da si bo ustanovil dom v Manili, kakor se je splošno vedno.mislilo. Ko je hodil še v šolo je MacArthur živel v Milwaukee. Kardinal Griffin zahteva preiskavo v Jugoslaviji Praivi, da tam duhovniki ne smejo pridigati o 5. božji zapovedi London. — Bernard kardinal Griffin, nadškof westminstrski, je apeliral na Zvezo narodov, naj se preišče v Jugoslaviji “zločine proti človeštvu.” Kardinal Griffin je rekel, da so bili katoliški duhovniki v Jugoslaviji posvarjeni, naj v svojih pridigah in govorih ne omenjajo ničesar o 6. božji zapovedi, ki pravi: ne ubijaj 1 “Ako se le omeni to božjo zapoved, smatrajo to, da je kritiziranje vlade,” je govoril kardinal v nedeljo popoldne na sednika. V primarnih volitvah ne*tem katoliškem shodu, bodo dali njegovo ime na gla- Kardinal je povedal, da so v Milwaukee, Wis..— Tukaj se je ustanovil klub, ki hoče generala MacArthurja za pred- sovnico in delegacija na republikanski konvenciji bo v prvi vrsti predlagala za predsedniškega kandidata MacArthurja. Pravijo, da bi general sprejel predsedniško nominacijo, če bi ga konvencija izvolila. DAJ BRAT. DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV 8 KAKIM DOLARJEM Izvršni odbor 5 držav je imenovan Pariz,—Zastopnfti 16 držav ki so se zbrali tukaj za obnovo Evrope, so imenovali odbor iz 6 držav, ki bo nekak izvršni odbor za vse narode. Imenovani so bili: Francija, Anglija, Italija, Norveška in Holandska. gotovih krajih vladni pristaši delali medklice in opazke naglas v cerkvi med pridigo. V nekaterih krajih so tudi posvarili duhovnike, naj v pridigah ničesar ne omenjajo o težko-čah, ki jih je moral prestati Job ,ker bi metalo lahko slabo luč na vlado. Dalje je povedal kardinal, da je javno bogočastje v mnogih krajih Jugoslavije postalo nemogoče* ker so zaprli ali pomorili duhovnike, zaplenili vse cerkveno premoženje in cerkve spremenili v skladišča za žito in drugo. Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vas voznik la-i]e opazi. Poizvedovalni količek Andrew Ujcic iz 1417 E. 63. St. je prejel pismo od Antonije primeroma Krainz Žnidaršič/ iz Trnovega! Hess, ki je tekom obravnave pri Ilirski Bistrici. Prosi za na- igral vlogo bebca, se je “spa-slov bratranca Jožeta Kapsch. metoval” in se umiril. Nekaj Constantin von Neurath, bivši admiral Erich Raeder, bivši veliki admiral Karl Doenitz, dr. Albert Speer in Walther Funk. Vsi jetniki so danes pri boljšem zdravju kot so bili ob času razprave. Tudi 75-letni von Neurath in 71-letni Raeder sta zdrava. Rudolf Komur je kaj znano o tem, naj sporoči na gornji naslov, ali pokliče EN 3167. Kje se naljaja Anton Rav-njak? Njegov nekdanji naslov je bil nekje v St. Louis, Mo. •Išče ga njegova nečakinja Marija Repolusk iz Ruš pri Mariboru. Kdor bi vedel zanj, ali če sam to čita, naj blagoslovi sporočiti na naslov: Holy Family Church, Willard, Wisconsin. Žumer Janez, star zdaj okrog 70 let, doma iz Spodnje Brnika pri Kranju, je odšel v Ameriko leta 1908. Njegov nečak. Franc Žumer, ki živi zdaj v begunskem taborišču (DP. Camp) Spittal a/ Drau, Austria, bi želel zvedeti za njegov naslov, ali pa vsaj kaj vesti o njem. ------o------ Najstarejši poslanec je umrl Washington. — Tukaj je umrl kongresnik Mansfield, demokrat iz Texas. Bil je star 86 let in v kongresu je služil več kot 30 let. časa je neprestano hodil po celici sem in tja, toda se je končno tudi tega naveličal. V vsaki celici, ki so določene tem nekdanjim nacijskim veljakom, je stranišče, toda brez umivalnika. Dalje je v celici mala lesena miza, stol in jeklena postelja z žimnico. Za umivanje bodo jetniki odvedeni posamezno iz svojih t,ovnj pojar čne pozicije, s katerih lahko obvladujejo vsak gib napadalcev, ki nosijo komunistične znake na rokavih in rdečo zvezdo na kapah. Severno od mesta Janina so vpadniki pod težkim topovskim ognjem od dveh strani, dočim jim je umik nazaj v Albanijo odrezan. Nek grški časopis v Atenah je včeraj poročal, da so na potu v. grške vode ameriške in angleške bojne ladje. Toda iz Washingtona mornarica zanika, da bi bilo to res. * • * Washington. — Med diplomati prevladuje resno mnenje, da je danes najbolj nevarna točka na zemeljski obli — Grčija. Komunisti tvorijo zažigalno vrvico, ki lahko vsak čas zaneti sve- moški in ženske naj jim dajo orožje, da bodo šli na vpadle komuniste. Kdo jfe pa mednarodnim brigadam ukazal, naj ude-rejo čez mejo v Grčijo? Ali mar Amerika? Vprašanje je, kaj bo zdaj napravila Zveza narodov, ki je bila ustvarjena, da prepreči vsako vojno. Ali morda kadijo de- zbudi in gre na deloo, Če ne, naj pa pobere svoje stvari in gre domov. naj se udeleže sv. maše ob osmih. Takrat bo imet slovenski govor Alojzij Rupar, ki je pravkar dospel iz Kitajske. Govoril bo o komunizmu na Kitajskem. Se zahvaljujejo— Mrs. Kaučič iz 67. ceste ter Mr. in Mrs. Mostar iz 69. ceste se želijo tem potom lepo zahvaliti družini Kromar v New York, Pa. za vso prijaznost in postrežbo, ko so bili pri njih na obisku. Za Mrs. Kaučič so bili to lepi spomini 24 let nazaj, ko je dospela tje iz starega kraja. Ne pozabite nocoj— Saj menda niste še pozabili, da bo nocoj ob 8 prijetna zabava v cerkveni dvorani sv. Vida. Ne santo lepa zabava, ampak tudi lepe nagrade bodo dajali. Pridite, boste videli, kako pri- celic po hodniku v umivalnico, kjer je šestero pršev. Jed jim bodo dajali y celice skozi malo odprtino v vratih. Za dnevni sprehod jetnikov sta dve mali dvorišči, na katerih vsakem je šestero hrastov. Pozimi bodo celice mrzle; ob celicah so sicer napeljane tri tanke cevi za centralno kurjavo, ki pa ne bodo dajale dovolj toplote. Jetnišnica je pod administracijo in Stražo zavezniškega osobja in vojaštva ter ni v nji zaposlenih nobenih Nemcev. NE PUŠČAJTE DRAGOCENIH STVARI . V AVTU, KADAR GA PUHTITE NA CESTI Clevelandski policijski nasekaj večje veljave. Avto ni pro-čelnik Geo,,J. Matowitz sve- štor, kjer bi se puščalo vredno-tuje, da vselej, kadar pustite avto parkiran kje na cesti in greste po opravkih, da vzamete male, dragocene predmete s seboj vselej, ko pustite avto na cesti. Večje predmete pa naj se varno zaklene v prostor za prtljago zadej. Policija dobiva vedno več pritožb o izropanih avtomobilih. Zato je pa najboljše, da ne pustite v avtu ničesar, kar ima vin. te, čeprav se avto zaklene. Spretneži ga znajo tudi odpreti, ali pa utrejo šipo. Tatovi najraje poberejo iz avta obleko, kamere in druge [ padne demokracije, take stvari, ki jih lahko proda- Albnaski premier, general jo. Glejte, da ne bo nič takega Hodža, ki je dospel včeraj v vašem avtu, ko ga pustite kje Moskvo, je rekel, da 'so krivi ho- In to ob času, ko vsak prizna, da nihče ne mara vojne. Edine Zed. države bi se jo lahko posto-pile in te jo gotovo ne želijo. Rusija si ne želi vojne, Angljia se je boji, nihče je ne mara. In vendar vidimo komuniste, da so odločeni razširiti svojo moč in nič ne gledajo na to, če zanetijo na Balkanu sod smodnika, ki zna razgnati ves svet v prah in pepel. Grška vlada trdi, da podpirajo grške rebele’sosedne komunistične države, Albanija, Jugoslavija in Bolgarija. Preiskovalna komisija Zveze narodov je poročala, da je to fakt. Z drugimi besedami: položaj r.a Balkanu je tak, da lahko privede do splošne vojne med Grčijo in njenimi sosedi. Toda ta prepir še ne imenujejo vojno. Toda če bodo šle Jugoslavija, Albanija in Bolgarija v vojno, ki niso drugo kot orodje Moskve, potem bodo nastopile tudi za- Konferenca v Parizu zaključena, odbor bo poročal do 1. sepf. Tudi zapadno Nemčijo bodo priključili k načrtu za obnovo Evrope Pariz. — Konferenca 16 evropskih dežel glede Marshallovega načrta za obnovo Evrope je zakjliučena. Vsi zastopniki so obljubili, da bo načrt uspel, da bodo poročali do 1. sept. Zed. državam, kaj da vsaka dežela potrebuje. Vse zborovanje se je vršilo šču, zvečer pa tudi pri vratih. Dobri župljani bodo gotovo prišli, ker ves preostanek nocojšnje prireditve bo porabljen za okras dvorane in druge potrebne stvari. Za Corel/, O.— Mrs. Mary Novak, 3623 E. 82. St., naznanja, da je še nekaj prostorov praznih na busu za 15. avgusta v Carey, O. Vožnja je ?4. Ni treba čakati z naročilom. Bus bo odpeljal izpred SND na 80. cesti 15. avg. ob 4:30 zjutraj. Zglasite se pri Mrs. Novak, ali pokličite BR 2378. V Ameriki je zaposlenih več kot 60,000,000 oseb ___________ __ _____ Washington. — Zaposlenost brezhibno in naglo. Seveda, ker ^,<^oaa*'la„v„?®d\dr^a.vab ^e' ni bilo poleg nobenega delegata iz Moskve. Belgijski zunanji minister je včeraj predlagal, naj bi se vse vilo 60,000,000, kar je prvič v zgodovini te dežele. Dela jih celo več kot v vojnem času. V juniju je bilo zaposlenih evropske dežele združile v carin- namreč 60,055,000 oseb. Ako sko unijo ali zvezo. To bi bil ,e Pa k temu prišteje še arma- parkiranega. S tem, če ne boste puščali nobenih stvari v avtu, boste zmanjšali število tat- matij na grški meji anglo-ame-riški elementi. Seveda, Hodža je v Moskvi in Stalinov oproda, čudno je to, da prosijo civilisti, tudi del Marshallovega načrta, je rekel. V taki zvezi so že Belgija, Holandska in Luxembourg. Holandska delegacija je včeraj predlagala naj se priključi k temu načrtu tudi zapadno Nemčijo, ker ona je, ki bo lahko mnogo dala svojim sosedom, kot premog in druge. PRVA MAŠA JE BILA DAROVANA V LETALU Pariz. — Rev. James R. Cox iz Pittsburgha, Pa. ki je pripe-lja 30 romarjev v Lurd preko Atlantika, je daroval sv. mašo in obhajal romarje v letalu. To je bilo prvič, da je bila daritev njim 30 iz Pittsburgha. Med njimi je tudi 12 let stara Sally Ann O’Leary, ki je ohromela po otroški paralizi in že od de-tinskih let ne more hoditi. V Lurdu upa dobiti zdravje. do, ki je nazadnje tudi zaposlena, bi znašalo število vseh zaposlenih oseb v Ameriki 61,-453,000. Civilnih oseb je bilo zaposlenih 1,750,000 več v juniju kot v maju, kar je za 3,700,000 več kot lansko leto v istem času. Nekateri ekonomisti trdijo, da letošnje poletje ne bomo imeli depresije, kakor se je to napovedovalo. Duhovnik je umrl med daritvijo sv. maše Rev. Gerard Gerrity, doma iz Clevelanda in nameščen v Carey, O. je umrl zadet od srčne kapi, ko je daroval sv. mašo v Fremont, Ohio. Bi! je star šele sv. maše v kakšnem letalu. Rev. Cox je bil že večkrat v '34 let Lurdu z romarji. Zdaj jih je ž V Romuniji so jih zaprli 100 iz opozicije Bucharesta. — V zadnjih 24 urah je bilo aretiranih po Romuniji 100 oseb, ki so znane, da so stale v opoziciji komunistični vladi. 2 nggna domovina, july ie, 1947 eri$ka Domovina 1 11 * 1/ I C?— ISO VII (JAMEB DKBHVEO. Editor) «117 8k Clair Am Mm IM Cleretani l Ohio PubUohed doll; except Saturday«. Sunday« and Holiday« NAROČNINA: Za Ameriko na loto «1.00; za Cleveland In Kanado po poiti za eno leto 18.00. Za Ameriko pol leta «4.00; za Cleveland ln Kanado po poHI pol leta HM. Za Ameriko Oetrt leta $2.50: za Cleveland In Kanado po poiti Oetrt leta «3.71. Za Olveeland ln okolico po nmzjaldli: celo leto 1700. pol tata «*00. Oetrt leta «300. Posamezna Itevllka etana I centov. l) 14 lj it 17 18 19 'u u u im tj 16 »7 18 19 »° V J SUBSCRIPTION RATES: United Sta tee «700 por year; Cleveland and Canada by mall «100 per year. U. 8. «4.00 far 8 month«. Cleveland and Canada by mall «4.50 for 6 month«. U. 8. «300 for 3 month« Cleveland and Canada by mall «3.78 for 3 month«. Cleveland and euburbe by Canter «700 per year. »4.00 for 0 month«. «300 for > month«. Slmrle coplee 8 centa each._________ Entered ae aeocnd-olaee matter January 8th 1008, at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Kerch 3rd 1870. No. 138 Wed., July 16, 1947 Premogarji so nekaj malega dobili Sodeč po tem, kako 'vpijejo v časopisih, koliko da je »HiinniiniMHiniin i iH««tat 11 im« UJEDA E RAKOM m 11 > 11'« i I m «1 ******************** i 144411 H******* Pomagajmo trpečim Lewis dobil za svoje premogarje na izboljšani mezdi, bi človek mislil, da so dobili najmanj $25 več na dan. Pa tudi ko bi, bi to ne, bilo dovolj denarne odškodnine za vse nevarnosti, s katerimi je v zvezi njih delo doli pod zemljo. Po novi pogodbi bodo zaslužili premogarji $13.05 na dan za 40 ur dela na ted.en. Kaj pa je to, $13 na dan, če primerjamo druga dela v ameriški industriji, ki niso niti blizu tako nevarna kot je delo v premogovnikih. Mi mislimo, da jih je dosti, ki bi ne šli kopat premog pod zemljo niti za $100 na dan. Toda čeprav je dobil Lewis za svoje premogarje z vSako _______________ novo pogodbo nekaj izboljšav, pa te izboljšave ne omamijo je rojakej kateri nove rekrute, da bi šli delat pod zemljo. Torej bo treba pre-1 mogarjem plačati še več, samo če bodo hoteli delati pod zemljo. Edino, kar je pri tem značilno je to, da tisti, ki to plača, nima nobene besede pri vsej stvari. John L. Lewis s svojimi odvetniki in zastopniki premogovnih družb so se sestali, se sporazumeli in podpisali, a publika bo plačevala račun. Kajti že se sliši glas, da bo tona premoga od $1 do $2 dražja. Torej da ne bo kdo mislil, da je premogarska unija bogve kaj dobila od premogovnih družb. Tem je pač vseeno, koliko izboljšajo, saj bodo to itak vse pripisali publiki. Da, da tisti časi so minili, kot je premogovna družba re-Wt^po naših pogojih, ati ..Ta “ali” je bil zelo značilen, če pomislimo, da so premogarji živeli v kom-panijskth hišah, da so kupovali v kompanijski trgovini in bili sploh odvisni od kompanije. Vse tisto se je zdaj obrnilo tako, da reče unija kompanijam: “Tukaj podpišite naše pogoje, ali... Tudi ta “ali" je značilen, ker premogarji imajo geslo: brez pogodbe ne delamo! Prej so imele kompanije monopol na rudnikih, zdaj ga imajo unije. Ne eno ne drugo ni zdravo za ameriško ekonomijo. In tega ne bomo izboljšali, dokler ne bo prišlo- do te-;a, da bo delavec deležen dobička, ki ga napravi podjetje, pri' ;aterem dela. Tako bo vsaj vedel, zakaj da dela in če bo res pridno delal bo tudi nekaj dtjbil od tega ob koncu leta. Nekateri zamerijo John L. Lewis njegovo arogantnost. Toda Lewis ne more delati nič drugega kot to, kar dela. Ako ne bi on, bi pa kdo drugi, ki bi se hotel prikupiti premogar-jem, češ, da bi zanje lahko več dobil, kot pa Lewis. E Povojna gniloba Milijonom Evropejcev ne pomenikonec,druge svetovne plji vojne tudi konec strašnega trpljenja. Po šestih letih krvavih vojen, je pred temi nesrečniki še vodno problem preživetja. Vojni stroji so že davno utihnili in odropotali iz vidika. Kmetom res ni treba danes več bežati pred ognjem topništva, Ženskam ni več potrebno roditi otrok tekom letalskih napadov, ko so od vseh strani treskale bombe letalcev. Toda milijone ljudi mora še vedno stikati in brskati med odpadki za hrano. Še vedno se morajo oblačiti v cunje, še Bog, da jih najdejo! Mnogim so domovi napol porušene hiše ali pa zapuščena koncentracijska taborišča. Kar se tiče zdr stvene nege, pa slednje sploh ni. Toda dogaja se še hujše. Mnogi močnejši preživeli so v obupni borbi za samoohranitev nastopili proti svojim šibkejšim sotrpinom. Ti kradejo ali si,z nasiljem prilaščajo mi-zerno last svojih šibkejših soljudi — skorjico kruha od glad-nega otroka, volneno ruto z ramen stare ženice... To je borba za obstanek v svojem najprimitivnejšem stadiju. Takih obupnih prizorov je polna vsa centralna Evropa. Nikjer pa niso razmere žalostnejše kot v Poljski, kjer razne tolpe napadajo kmečke vasice ter odnašajo s seboj vse, kar morejo, čestokrat pa še hiše požgo. Shujšan in umazan deček se igra na ulicah mesta Neaplja. Toda čim se zmrači, se prelevi v zvodnika: “Hej, Joe, ali hočeš dekleta?” In pogled na male deklice, ki vam sežejo komaj do pasu in katerim še niti ni poznati oblik njihovih grudi... Te nadlegujejo mimoidoče za pijačo, in ko enkrat ugotove, da nimajo opravka s policijo in detektivi, ponujajo svoje telo vsakemu, ki je pripravljen plačati. Po izjavi same napolitanske policije je zapadlo prostituciji in drugemu raketirstvu v Neaplju okoli 50,000 otrok. To žalostno stanje se je pričelo ob osvoboditvi leta 1943. Dekletce se je prodalo za škatlo konzerv. Danes ni več tako silnega pomanjkanja hrane, toda povojna gniloba je tako okužila otroke ubogih, da zanje ni več pomoči. Policija se na vse kriplje trudi, da zatre to kugo. Leta 1945. so aretirali 28,711 otrok, v starosti od petega do osemnajstega leta. Toda kam ž njimi, ko so vse poboljševalnice prenatrpane! Rajši, kakor da bi zapirali otroke s kriminalci, jih policija zavrača spet na ulice, kjer si služijo svoj vsakdanji kruh na edini način, ki ga razumejo in znajo. Cleveland (Newburgh), 0.— Kako smo veseli, kadar čitamo zahvalna pisma, v katerih se nam zahvaljujejo naši nesrečni rojaki pa naj bodo v domovini ali v pregnanstvu, posebno pa nas milo prosijo pomoči nar ši nesrečni begunci. Ali bodo naša srca ostala trda, ko nas prosijo pomoči tako potrebni? Gotovo ne! Pri nas, pri sv. Lovrencu so bile v nedeljo 13. julija razdeljene posebne kuverte. Ali so nam bile razdeljene zato, da jih vržemo proč? O, ne, razdeljene so nam bile zato, da bi vsak Slovenec in Slovenka vanje priložil mali dar in ga v nedeljo oddal med ko-lekto pri sv. maši, ali pa ga tudi lahko ziroči v župnišču, ali na domu odbornikov. Zato rojaki v farisv. Lovrenca in drugod priložimo mali dar. Pri sv. Vidu so dobri rojaki darovali kar cel tisočak. Vsa čast zavednim katoliškim rojakom pri fari sv. Vida. Tudi Newburžani ne smemo biti zadnji, Nihče ne bo trpel pri tem, če med svoje redne stroške doda še en dolar za nesrečne svo-iz raznih taborišč milo ozirajo proti za-padu v Ameriko, kjer živijo njih rojaki v svobodi in zadovoljstvu. Bogatejši pa bfcste pri tem s svojimi dobrimi deli; saj kdor revnemu daruje, Bogu posojuje. Bog bo vaš dolžnik in po smrti ba vsem obilno poplačal z bogatimi obrestmi. Zato naj bi ne bilo nobenega iSIovenca ali Slovenke v fari sv. Lovrenca, kateri bi kar enostavno odvrgel kuvertico, kate-!ro je prejel zadnjo nedeljo cerkvi. Ce je pa kdo ni prejel, naj se zglasi v župnišču, ali pri podpisanem in jo bo dobil. iSaj ne prosimo veliko, da bi radi tega kdo tukaj trpel pomanjkanje. Prosimo pa stare in mlade, da naj vsak nekaj daruje in veseli bodo nesrečni brezdomci. Vesel pa bo vašega daru tudi Bog in najbolj pa boste lahko veseli sami po smrti, ko vam bo rekel božji Sodnik: Lačen sem bil in ste mi dali jesti, zato pojdite v nebeško kraljestvo, katero je pripravljeno za vse tiste, kateri ste bili usmiljeni na zemlji . . . Torej, dragi rojaki, odprimo srce in odprimo roke in pomagajmo tem, ki so tako silno potrebni naše pomoči. Pozdravljeni. Jacob Resnik. nam b»do politiki vse zapravili, kar smo si pridobili. Zato so prošeni vsi člani, kakor tudi vsi zavednj Slovenci, da posetijo sejo kluba v četrtek večer (17. julija) v Slovenskem domu na Holmes Ave. Važne spremembe zahtevajo od vsakega državljana pozornosti in le v močni skupini nam je mgžno izvojevati pravične zahteve v prihodnjih zelo važnih mestnih -volitvah. Na svidenje! M. I. Lah. -------o—1----- Sv. Ciril in Metod -varujta slovenski rod Slovenski demokratski klub v 32. vardi Nedavno se je vršila seja vo-litvenega odbora omenjenega kluba. Vse tako kaže, da se moramo temeljito posiužiti svojih državljanskih pravic, sicer £e od nekdaj je bila med slovenskimi narodom ukoreninjena lepa navada, da so zavedni možje in fantje prižigali pred godom sv. Cirila in Metoda (7. julija) po slovenskih gričih in najvišjih gorah kresove, sint-bole goreče ljubezni in neugasljive vere v ta dva slovenska apostola. Kakor je slovenski narod ves čas svojega boja na življenje in smrt veroval v zmago pravice in poštenosti, uporno in neupogljivo gledal v svetih bratih svoja vzvišena vzora, toda tudi danes sproščen in s ponosom gleda v njiju, zaščitnika v borbi za pravice, ki jih mora bojevati. Misel na sv. Cirila in Metoda je šla z narodom skozi vse strašne čase pravkar minule najtežje dobe našega narodnega življenja. In t» silna misel je bil tisti vzgon, ki je dal slovenskemu naro*£tiroč in instinktivno vero v končno zmago. Sveta brata Ciril in Metod sta tista zlata nit, ki se vleče skozi vso zgodovino, od 9, pa do današnjega 20. stoletja, nit, ki je povezovala preteklost s sedanjostih in, ker je nesmrtna, tudi z bodočnostjo. Kot začetnika slovanskega pisanega jezika bosta ostala za vedno temelj naši kulturi in tako pomagala ustvariti neminljive kulturne dobrine, s katerimi se je pridružila tudi slovenska kultura stopnji najbolj kulturnih narodov. Njuna zgodovinska zasluga ne leži v glavnem, da sta prižgala luč Kristovega nauka, marveč, da sta širila ta nuk za razliko z nemškimi duhovniki brez tendenct, brez svetohlinstva in hinavščine in brez slehernih političnofc-osvoj evalnjh namenov, in to v njihovem jeziku. , Bila sta pač politična in verska sila modra moža, ki sta narod razumela in ga, kar je najvažnejše, budi ljubila. Tudi narod ju je vzljubil in ni čudo, da sta imela tolikšne uspehe. Capt. Joseph C. Hart Jr., ki mm ga predstavlja gornja slika, je bil pilot m velikem prekomorskem letalu Pan American zrakoplovov družbe, ki je treščilo m zemljo v vzhodni Siriji. V tej nesreči je bilo ubitih 15 oseb in tudi pilot Hart, ki je imel že m 15,000 ur službe v zraku. EDINA, SAMO MOŠKA. NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA zveza v Ameriki Ustanovljena 1. januarja, 1839. Inkarporlrana 13. marca, 1939 v državi Oblo. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO \ | SNA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. )) ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU " Nobenih pristopnih strožkov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave Pristop od 16. do 85. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do «1M pogrebnih stroSkov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. Tujerodni duhovniki, predvsem Germani, so širili za takratne poganske Slovene čisto novo vero z mečem in ognjem. Ciril-Metod nista bila tjšo nasilna in vsiljiva. Njuno orožje je bila domača govorica, resnica in ljubezen do preprostega naroda, ki je v Kristovem nauku gledal predvsem zaščitnika svojih človeških in narodnih pravic. Da je bilo širjenje krščanstva po nemških duhovnikih le gola pretveza in hinavščina, se vidi iz poznejšega strašnega preganjanja in tudi mučenja svetih bratov. Njima je bilo grdo izkoriščanje vere za uničevanje drugih narodov tuje, njuni politični modrosti in kulturi neznano. Kocljevi dalekovidnosti se je zahvaliti, da je poklical b a dva učena in diplomatično šolana moža. V svojem-težkem misijonskem delu nista nikdar in nikoli potrebovala zaščite orožja in težkih cerkvenih kazni. Nasprotno se Nemcem ni zdelo vredno in celo dostojno, da bi se priučili domači govorici in v njej oznanjali Kristusovo vero. Njim je bilo najvažnejše povdarjanje pokorščine do cerkvenih in posvetnih gospodarjev. Z zvijačami in tudi lažmi so skušali ovirati njuno apostolsko delo. Višek vse jeze in sovraštva pa je bila obtožba, češ ,da učita krivo vero. Sveta braka sta se morala napotiti v Rim k papežu,'ki je bil le e-nostransko poučen o njunem nesebičnem delu. K sreči je papež spoznal njuno pravilno-delo in dovolil slovansko bogoslužje. Na žalost je ot) tej priliki sv. Ciril zatisnil svoje trudne oči, gotovo poln bridkosti in’ razočaranja in to v naj lepših moških letih. Metod se je sam in pogumno vrnil med ljubljeni narod, da bi dosledno končal svoje veliko poslanstvo. Ni se ustrašil težav, ni premišljeval, odtočno in neustrašno ae je po nekaj letih zopeti napoti) v Rim OLAVNI ODBOR; Časom predsednik: PRED UDOVICH. 183—22nd St., Barberton, O. Predsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O. Prvi podpredsednik: PRANK J. MACEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Oblo. II Drugi podpredsednik: JOSEPH LUKZ, RPD 1. Box 528. Niles. Ohio. 1 Tajnik: VINCENT! H. LAUTER, 1012 Wooster Rd, West Barberton, O. Blagajnik: JOSEPH SHEGA, 207-23rd St. NW„ Barberton, Oblo. Zapisnikar: JOŽE ORDINA, 6121 St. Clalr Ave, Cleveland, o. NADZORNI ODBOR: Predsednik ln prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 821 Alhambra Rd, Cleveland 10, Oblo. Drugi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1155 E. 58 St, Cleveland 3, .Ohio. Tretji nadzornik: ANDREW MAČEK, 15810 Trafalgar Ave, Cleveland 10, Ohio. FINANČNI ODBOR: Predsednik ln prvi odbornik: MATT INTIHAR, 21491 Naijmann Ave, Euclid, Ohio, Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St, Girard, Oblo. Tretji odbornik: PRANK BRANCEL, 1246 E. 59 St, Cleveland 3, Ohio. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1012 Wooster Rd, West Barberton, Ohio. Cenjeni sočlani! šest mesecev tega leta je že za nami. Ko pogledamo nazaj, se nam zdi ta doba kratka, a obenem pa zelo pomenljiva za našo moško organizacijo Slovensko moško zvezo. V tem času smo precej napredovali v članstvu, financi in na športnem polju. Naše dosedanje izkušnje nam kažejo, da vsaka organn-zacija, ki hoče napredovati, mora imeti tudi natančen načrt o kampanjah in delih, ki bodo V korist organizaciji, predvsem pa mora pridobivati novo članstvo. Rojakom, ki *še niso člani naše moške organizacije, je treba prikazati vse koristi, ki ji'h bodo imeli, če spadajo k naši organizaciji. Torej naša na-loga tiudi še v bodočem je v tem, da skušamo to izvršiti. Predi-vsem je želeti sodelovanja posameznih podružnic z glavnim uradom tako, da se pomenljive in koristne točke uvrsti v naloge glavnega urada. V imenu glavnega urada vas prosim vse, da podaste svoje sugestije ali priporočila, ki pridejo na razpravo pri vaših podružnicah tudi v javnost in jih sporočite tudi glavnemu uradu, da bo od tega imela korist celokupna organizacija. Tem potom tudi naznanjamo novi naslov glavnega urada, ki je: 1012 Wooster Road, West Barberton, Ohio. Z bratskim pozdravom, Vincent H. Lauter; glavni tajnik. k papežu. V svoji dalekovidnosti in modrosti si je zamislil ustanoviti lastno nadškofijo, da bi se tako osamosvojil in postal neodvisen od nemških cerkvenih poglavarjev. Krona njegovega žilavega dela je bila uresničba njegovega in Kocljevega sna, papež ga je povzdignil v škofa ter mu dovolil ustanoviti škofijo. Tako je lahko sam posvečeval domače duhovnike, ki so bili vzgojeni v njegovem duhu in domačem narodnem jeziku. Toda nemški škofje še niso mirovali. S premetenostjo so vjeli sv. Metoda, ga skoro oslepili in vrgli v ječo. Sele posredovanje poznejšega papeža Janeza VIII. ga je osvobodilo, njegove sovražnike pa je za- dela najhujša cerkvena kazen: izobčenje in odvzem donosnih cerkvenih služb. Nemškim duhovnikom še ni bilo dovolj. Znova so oblatili že mučenika Metoda. Toda tudi tokrat je ostal Metod zmagovalec. Papež mu je dal sedaj pismo, ki je še danes ohranjeno in v katerem je bilo dovoljeno slovansko bogoslužje. Strt, a ponosen na svoje rodovitno' delo, je umrl veliki mož, svetnik in borec Metod. Morda se je njemu izpolnila želja, da leži v'slovenski grudi, katero je tako ljubil, se zanjo boril in v njenem naročju izdihnil. Neprecenljive so njegove zasluge in slovenski rod ga bo častil, dokler bo živel. fr A L PA NE S Tonetom še nisva bila vsega pospravila z mize, čeprav sva se zelo trudila, posebno jaz, ki sem bil na žernadi, ko zapelje na bor-jač Grdinov Buick. Križ božji, pa kakšen je bil: ves v dimu, da sem za trenutek mislil, da je pripeljal ajzenpon na dvorišče. Po vsem se je dalo presoditi, da so se mu pljuča vnela, čudno, vse od Clevelanda do Willarda je bil krotak in ubogljiv, zdaj sta ga pa samo malo izpeljala ven Jakšič in Grdina, pa je vse narobe ž njim. Z vodo bo nekaj narobe, sem si mislil in pravo po-gruntal, da avto nikoli ne kadi zavoljo gaaolina, ampak vedno zaradi vode. To je čisto drugače kot pri ljudeh, še nisem slišal, in vi najbrže tudi ne, da hi se komu vnela voda. če ne radi drugega sva letela ven iz firbca, da bova zvedela od prve inštance, kaj je narobe. Seveda, vzroka nisva zvedela, ker ga Grdina in Jakšič nista vedela. Samo to sta vedela, da sta v mestu O-Kler kupila tisto žarnico in se podala zopet nazaj proti Willardu, ne da bi se se kje ustavila, kakor si lahko* mislimo, če sta šla kam spit vsak eno šal-co, kofeta in če sta si kupila vsak eno žemljo, pa je bilo že veliko, šur, ki ne znajo. Naj bi bili mene poslali, bi bili še odhod v Cleveland zamudili. Kaj me niso nekoč poslali po kruh, jajca in mast, ko smo taborili ob nekem jezeru v Kanadi. Z menoj so mi dali vodnika, ki me bo srečno pripeljal nazaj. Kakopak! Pa sva sla in nakupovala. To se pravi, predno sva šla v groceri-jo po potrebne stvari, sva stopila na en kozarec pive, ker dan je bil silno vroč in mi smo bili daleč od vsake civilizacije že ves sti, ki je predlagal malo oddiha. Ker se mu nisem hotel zameriti, seip takoj privolil. Pa je tako naneslo, da je bila tam zbrana vesela družba, med katero me je naš vodnik takoj vpeljal. Dobri ljudje so ti Kanadci, moram reči, in kmalu smo se držali čez rame. Potem smo šli pa še drugam in še drugam. Da ne bom vsega preveč zavlačeval, naj povem, da sva se vrnila čez dva dni nazaj v taborišče — prazna. Sur, nihče ni verjdl, da sva pozabila naročilo in nisva prav vedela, ali sva bila poslana po ocvrta ali surova jajca. In da ne bi delala napak, sva prišla prazna in visoko cenjeno druščino vprašala, kaj da bi prav za prav rada. Čudno pri vsem je bilo samo to, da je vzelo dva dni, predno je kateri spregovoril pravdansko besedo z menoj. Bo-gavedi, zakaj da ne, ko nisem vendar nič napačnega storil. Torej Mr. Grdina in Jakšič teden. Resnici na ljubo moram sta povedala, sta so nekaj časa le-pevedati, da je bil naš vodnik ti- i po vozila proti domu, naenkrat je pa začela uhajati para iz motorja. Ustavila sta in prilila vode. In tako sta delala vso pot do doma; nekaj časa vozila, pa zopet dolivala. Dolivala in doceja-la — vodo. “S pumbo bo nekaj narobe,” je rekel Jakšič, ki se na motorje zastopi. Saj je nekoč enega razdrl in ga menda še ni skupaj del. Ostalo mu je menda za pol bes-keta vijakov. “Popraviti bo treba stvar,’* sem važno pripomnil jaz, ki slučajno nisem'vedel drugega “naj sveta. “I, to bo pa naš Bob kmalu pregledal,” je rekel gospodar Tone. Poklicali smo mehanika, ki je pregledal jetra in obisti motorja in ugotovil, da bo res nekaj narobe s pumbo. Zapeljali smo avto v Debevčevo garažo in Bob je še! takoj na delo. Skoro predno bi naštel do 10, je imel že pumbo v rokah in kon-štatiral, da je treba nove, ali pa “Križ božji, kje jo bomo pa dobili?” bi rad vedel Mr. Grdina, ki je vedel, da nimajo v vsakem mestu pritiklin za take vrste avte, kot je njegov Buick. “Ne bo drugače, v Marshfield bomo ši,” reče Bob, “morda se bo tam kaj dobilo. Samo da dobimo pumpo, dela pri tem ni skoro nič.” “Orajt,” sem bil takoj pripravljen jaz, “zdaj bo šla pa druga ekspedicija na pot. Vidva sta šla zjutraj po tisto žarnico, da se vam je Buick zbosil, mi bomo šli pa po pumpo.” Naročil sem Mr. Grdini in Jakšiču, naj gresta v dvorano vse potrebno pripravit za večerno predstavo, mi smo se pa vse-dli na Debevčev avto in jo udarili proti Marshfieldu. Z nami sta bila njegova bratca Frankie in Rajko, pp seveda hišni gospodar, ki bo pazil na nas vse, da ...... j*, , m J70AIJ Al« iltlS UU vsaj kako tako staro, ki bi vzdr- bomo hodeli res po opravkih, mešala do Clevelanda. *-— hanik Bob je pa šofiral. nttapinmin; july ie, 1947 Jakob E. Heer: Berninski kralj eoman s Švicarskega pogorja “Porednica!” In kakor bi jo ta, ki pri svojih dvajsetih le- hotel kaznovati, je nadaljeval: “Na tvojem mestu bi se za mladega Gruberja ne menil tako malo. Bilo mi je žal, da sem ga moral, četudi z dobro besedo, v tvojem imenu tako brez upanja zavrniti.” V župnikovem glasu je bilo nekaj, da je Cilgija resno prisluhnila. “Bil je tako žalosten, da so ga skoraj posilile solze,” je nadaljeval župnik. “Posebno še, ker sem mu nujno svetoval, naj si ne prizadeva, da bi te še videl, saj si bo s tem nakopaval samo nove bolečine.” “Stric, žalostno je, biti ljubljen, ko ne moreš ljubiti tudi sam,” je odgovorila razburjeno. “Mladi Gruber se mi smili!” “Tisti lov na vilice je edino, kar bi se mu moglo očitati. Ako je res, kar pravijo, je |day WLTfli VITAMIN Memo your buy word OmOm. ym 'S*«"t** ■ i im 4a fM «*- hrtMt law Caamlaat I# late, EU* M MaMpU Vlada tap-4, amta *• M M lair yeuMa f «-daa «tw W Mi aa» Ma aaa Sm yaa an aol MHralr-MM. la ■nMa* la, Oa-AOay (Waal) Nutt tih govori tako gladko kakor kak poslanik in dela tako natančne razločke kakor star sod nik. Kot prijatelje imam pač vse prav rada —’ Nestrpen je vprašal župnik: "Pa vendar ni Paltram, saj mu njegovega lovskega početja nisi nikoli odpustila?” Cilgija se je obotavljala. “Reci mi, da ni on, bilo bi mi žal!” Neka slutnja je prešinila župnikovo glavo, ob Pijini postelji sta se shajala mlada človeka vsak dan. “Pa vendar, Paltram je,” je zašepetala Cilgija resno in povesila zardelo glavo. Dobrodušni župnik je burno vstal in s težkim korakom meril sobo. Mučen molk je zavladal med obema in na steni se je čulo počasno tiktakanje stare ure. “Stric, recite vendar kaj,” je živo prosila Cilgija. Tedaj je tiho obstal pred njo. “Ali veš, kakšna se mi zdiš, Cilgija?” je dejal ves rdeč v obraz. “V avtrijskih deželah imajo loterijo, tisoč jih izgubi, da jih deset dobi, in samo eden zadene terno, ti pa igraš še bolj nevarno igro. Igraš na terno in poleg nje ležijo samo prazne številke. Nihče v Engadinu ne dvomi, da je Marko Paltram izreden človek, med ljudmi slu je kot nihče drugi, postati utegne, ko se popolnoma prebudi, velik v dobrem ali slabem, toda kaj v resnici je, ne ve nihče.” “Igram na terno,” je odvrnila Cilgija zelo resno, “toda z vdikim upanjem!” Pogledala ga je z vso top- lino in močjo velikih lepih oči. Tedaj je stopil župnik Tass, ki sicer ni ljubil osladnosti, pred svojo nečakinjo in ji položil iztegnjeno desnico na njeno glavo. “O Cilgija, Cilgija, daj Bog, da bi tvoje glave ne doletelo zlo!” Globoko ganjena je molčala. “To seveda razumem,” je dejal čez nekaj časa župnik mirnejše, “kdor tvega dobiti Pal-lirama, ne more ljubiti suhoparnega Sigismuda Gruberja. Ce ljubiš takega moža, ne moreš več nazaj. Vprašanje se glasi samo: Ali te vodi do največje sreče ali v najgloblje gorje? Bojim se kamogaskarske pravljice, zakaj, veš sama.” Cilgija mu je pa povedala, kako sta si pri cerkvici Matere božje priznala ljubezen. Župnik ni verjel lastnim ušesom. “Paltram ne bo odšel nikoli več v življenju na lov?" “To je njegova »veta, velika prisega,” je zatrdila Cilgija. Župnik je hodil po sobi gor in dol. “Prisega, ki gre nad človeške moči! S teboj moram priznati, da se lov ne sklada ravno z du-hovniškom poklicem, zakaj v vsakem lovu tiči nekaj Paltram, toda Paltram je najstrastnejši lovec, kar sem jih kdaj videl. Ako bo držal svojo obljubo šest tednov, je najmočnejši mož v Engalinu. Zato ti pravim,: Cilgija, zidaj sicer svojo srečo na to skalo —šest tednov še, toda bodi proti njemu previdna!” “Držal bo svojo prisego,” je rekla Cilgija verno, “in olajšala mu jo bom ter osladila. Verujte mi, stric, Marko ni stazersko jezero, samo duša je, ki potrebuje sonca — dala mu ga bom.” Rekla je to z licem, ki je vzbujalo zaupanje. Ko pa je razodela župniku tudi izletni načrt, je zmajal z glavo. ’ “Strpi se, dete, nič mi ne ugaja, ako se zamislim, da hodiš z njimi sama po Bernini.” Govoril je previdne in počasi. (Dalje prihodnjič) vim poželjivim pogledom. ------------o------ Ohijski premogovnik je zaprl Canton, 0. — J. H. Thoma in Harry Mottice sta nehala kopati v svojeirf premogovniku, Pravita, da se ne moreta držati pogodbe unije. V premogovniku je delalo 330 premogarjev. o------------------ mači odpeljali domov in položili na mrtvaški oder. Mlajši brat je tudi povedal ljudem, da je bil legitimiran dan prej na istem mestu, kjer je bil starejši brat ustreljen. Na podlagi te izjave so začeli ljudje govoriti, da so brata, ki je prišel s Koroškega, ubili miiičniki. čez par dni sta prišla v hišo dva miličnika in spravila mlajšega brata v sobo, da so bili čisto sami. Sestra je poslušala pred vrati, kaj bodo govorili. Miličnik je zahteval od brata priznanje, da je on lil starejšega brata. Mlajši brat tega ni hotel priznati. Naenkrat pa so se odprta vrata in iz sobe je skočil miličnik ter zavpil sestri, ki je stala zunaj”: Brat si je prerezal vrat. Takoj v bolnišnico, morda ga rešimo.” Odpeljali so ga v bolnišnico. Od tedaj pa'ni za njim več sledu. — Tako si ljudje mislijo svoje. Nihče pa ne upa svoje misli povedati naravnost, kdo je resnični morilec dveh bratov. UKRADENI AKTI. — V Ljubljani so bili baje ukradeni akti ža nov velik proces, ki so ga pripravili komunisti. ARETACIJE. — Drugi dan so se začele aretacije. Nihče ne ve, ali so v zvezi s temi akti ali ne. Aretiran je bil poleg znanega profesorja Borisa Furlana tudi znani stari komunist dr. Lemež. Prav tako v^eučiliški profesor ’in velik prejšnji partizan inž. Nagode. Ljubljančani govore, da'so bili aretirani, ker da so imeli zveze z Angleži. Tudi z demokratičnimi Čehi, da so imeli . .. . preveč zvez. NOVI BEGUNCI!-Tudi be- za spl^nohišnT čiščfnje od DBOBNE m E SlOVBtUE (Došle preko Treta) , (NadeUevula ■ 1 atranl) Mlajši brat in še nekateri ljudje so šli tja gledat ter našli brata ustreljenega in sicer točno na istem prostoru, kjer so miličniki prejšnji dan legtimirali mlajše- ga brata. Mrtvega brata so do- j0 je & obdržal jdjub Stalino. v to uro. Iz občinstva se naenkrat zasliši glaij: “Devaj časi tovarišč.” Nekdo se je spomnil, kako je ruski oficir ogledoval njegovo uro in kako jo je zahteval in seveda dobil. No, Tito Pohištvo naprodaj Naprodaj je hrastovo pohištvo za jedilnico, vse v izvrstnem stanju. Jako zmerna cena. Zglasite se na 1029 E. 69. St. zgorej. (139) -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride Stanovanje iščemo Doblii bi radi-4 do 6 sob, ker nam je odpovedano. V družini 3 otroci in 3 odrasli. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EX 2086. (138) Furnezi Novi furnezi za premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 _______Govorimo slovenesko (x) Matbeo fltatteotti, star 26 let, je predsednik orga-nizaeije italijanskih mladih socialistov in sin slavnega protifašističnega voditelja Giacomo Matteottija, je bil nedavno gost na konvenciji Internacional Ladies Garment Workers unije, ki se je vršila v Clevelandu. BELO DOBIJO* V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE HČERKE IN SESTRICE Josephine Černe ki se je v cvetu mladosti stara 17 let preselila v nebeške višave dne 16. julija 1945. Truplo blage deklice pa smo izročili materi zemlji 18. julija 1945. Daši je poteklo že dve leti, odkar Ti truplo v zemlji trohni, duša v večnosti živi, nam pa so še vedno solzne oči. Da vid’mo se nad 'zvezdami, to sv. vera 'nas ndi. Preljuba naša hčerka Ti, naj Ti večna luš gori. •-<=—ntrr-*re,ili «3 +e guncev še ni konec, še vedno jo kdo primaha v Trst in tu ostane. Take je prišla tudi hčerka Staneta Vidmarja, brata znanega Josipa Vidmarja, predsednika Osvobodilne fronte na Slovenskem. Baje je pobegnila čez mejo. Tržačani govore, da ji je oče lani zabranil, da bi zbežala, letos pa da ji je na skrivnem celo pomagal. Tako se časi spreminjajo. PRISILNA DELAVNICA v Ljubljani je zelo razširjena. Tam gospodari Ozna. Prizidali so dva trakta, enega za cono B. Vse so obdali z visokim zidom. To je sedaj glavna mučilnica vseh političnih jetnikov. Poseb-liotr mučilnih metod oznovcev je, da zaslišavanim, bi nočejo izpovedati, kar bi Ozna rada slišaia, žgo podplate. Tako so mučili tudi jnženirja Marolta, o katerem so potem razglasili, da se je sam obesil. KAKO- PRILJUBLJENI SO TOVARIAi MINISTRI in drugi oblastniki pri ljudstvu, se vidi iz tega, da so vse hiše, kjer stanujejo tovariši ministri po Ljubljani zastražene. Ravno tako vsi uradi organizacije Ozn,a ministrstva in strankarski komunistični uradi. Prepovedano je hoditi po oni strani ulice, kjer so kasarne, zapori ali kaki uradi. Stražar ima ukaz takoj strelja- pondeljka do četrtka od 9 do opoldne, v petek pa ves dan. Za nadaljna pojasnila pokličite SK 1987. (140) kadar se ločimo od sveta, da k Tebi pridemo v nebo. Wood Finishers zapadna stran mesta Stalno delo , Garantirana plača od ure in za delo od kosa The F. Zimmerman Co. 3040 W. 110. St. (142) MALI OGLASI Naprodaj je trgovina z ženskimi in otroškimi potrebščinami; nahaja »e na vzhodni strani mesta v sredi slovenske naselbine. Za več ia-formacij pokličite Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 ai IV 0678 _____________(140) Funtez naprodaj Naprodaj je star furnez, v dobrem stanju. Pokličite kadar hočete IV 4791. -(140) Ne čakajte, kadar imate čut, da se vas prijemlje starost, če težko kontrolirate vodo. če vas peče V mehurju, če imate bolečine v hrbtu. Morda imate vnete žile. Vse to so nevarna znamenja. Pojdite k zdravniku, ki ima 15 let uspešne izkušnje v bolnišnici v teh boleznih. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 123 CITIZENS BLDG., 850 EUCLID AVE. TELEFON MAln 6016 Uradne ure: 10 do 4 razen ob sredah In po dogovora žalujoči ostali: JOSEPH in ALOJZIJ^ ČERNE, starši; in SESTRE. Cleveland, O., 16. jun. 1947. Hiša j« prazna Nahaja se na Arms Ave. blizu 222. ceste, za 1 družino, 5 ti ob vsakem prestopku. Tako je lepih sob, gorkota na plin, gara- ža. Ne zamudite te prilike. Lon Herzog & Associates 620 E. 200. St. IV 5413 Ako hočete kupiti, prodati ali zavarovati, pokličite nas in zadovoljni boste. (140) napredovala “nova” Jugoslavija od stare, kjer si se lahko svobodno gibal. RESNIČEN DOGODEK IŽ LJUBLJANE. — Znano je, da so ruski oficirji in vojaki, ko so prišli v stik z zapadnim svetom povsod kradli ali bolje ropali ure. Tako je bilo tudi v Jugoslaviji. Tudi marsikak partizan je bil _ . . . . ohlajen, ko je pristopil k njemu i 3e dobiti gospodinjo ki ruski oficir in zahteval uro bi hotela opravljati splošna hišna besedo: “Davaj časi tovarišč!”I ^e^a> preprosta kuha, hrana in (Daj uro, tovariš!). Pa se je! dobra- plača. Pokličite kddar zgodilo v ljubljanskem kinu to-1 ho&te HE 2185. le: Kazal* tedenski pregledf dogodkov v slikah. Tir slike Za gospodinja V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE. GA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Raymond Mivšek ki je za vedno zatisnil #voje dobre oči dne 16. Julija 1940. Sinko ljubi, dra«i bratec, več ne čuje Tvoj se glas, v siju uživaš zdaj veselje, prosi tam Boga to. nas. Žalujoči: STARŠI. BRATJE in SESTRE. Cleveland. O.. 16. julija 1947. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. kateremo^e In stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Are. Cleveland, O. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. Slst St. i Na Jim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. t Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. seveda predvsem ruske. Kazali so tudi sliko, ko je bil Tito v Moskvi. Na sliki se je videlo, kako podaja Tito- roko Stalinu, Na roki Titovi je bogata zapestna ura. Stalinov pogled je uprt! U fbvoroCamo za popravila fenderjev, ogrodja in za BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. ms ar. claim avenue i Pozor gospodarji trii! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 35 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim 31ovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 G Ar field 2434 6115 LORAIN AVE. Kadar pokličete, vprašajte za MR. GEORGE F. LOZIC H 'AHERISKADOMOVINA, JULY 16, 1947 -I > o J 0 o o o o BELI MENIHI O 4 0 <► o o Povest iz prve polovice XII. stoletja o <► o o spisal IVAN ZOREC <► <► o o o A la več tako všeč, kesal se je, da ni tačas doživel svoje. “Kako neki se bo motalo vse tole?" se je vendar smehljal sam vase. “Brat, to vem, bo zaradi Lize sitnosti delal samostanu, opat bo dregal Trlepa— še mene bi kdo utegnil kaj use-kovati. Kar .Kopiča moram prikleniti nase, a me bo varoval.’’ Na Trlepovini jim nihče ni S* Lizo in se umeknila. Valpet , v je potegnil meč,ta ko je spoz-nal gospoda Ambroža, je tudi on pobegnil Kopiču, ki se je baš zadrevil še proti njemu. “Jejhata, jejhata!’’ je Primož na videz jadikoval in gledal žiK grajskimi. Tudiljiza je še vreščala in debelo bledala gospoda Am-'brožaj^pričakovala je Trlepa samega. Primož ji ni povedal nič razločnega. Gospod Ambrož je mignil, jo je popal in kakor otročička na rahlo posadil predenj; vse tri je brž vzel mrak in jih dal poti, ki je šla v Mali Gaber. — “Haha!” se gospod Ambrož tiho smeje in gleda Lizo, ki še vsa trepeče in se strahoma ozira. Kopič hodi spred, da se konj ne plaši. “Kaj je pičilo gospoda, da otima tlačanke in jih vodi na Trlepovino?” ga skrbi. “Trlep bo hud, še meni bo zameril, ker sem pomagal.” Neprijazno se ozira in momlja sam vase. Gospod Ambrož z levico previdno vodi konja, z desnico pa čez pas drži Lizo in jo tišči k sebi, nerodne misli ga šegeče-jo. Saj mu ni, da bi dejal, nič do žensk; ljubši sta mu korec vina in brtavs kruha z meseno klobaso, zdalje mu je vendar žal, da je že tako pameten . . Mirenčanovo vino se kuha v njem in dobiva prostora tudi v glavi . . Le noč je oblačna, nihče ga ne vidi, odkod jezdi, nihče ne ve, da nosi plen izpred smrčka šumbreškega psa . . O, prigoda bi bila imenit-nejša in Ičudovitejša, če bi ga gledale vsaj zvezde . . Ko so minili Zagorico, so se oblaki trgali in razmikali, zvezde so si mežikale, mesec jim je svetil. Cisto tenka plasti megle, kakor bi jo sprel pajek, je rahlo visela nad dolino, v Beču so lajali psi, čez polje je tekel zajec. Gospod Ambrož se je udo-brovoljil. “Kako je, lepa Lizika?” je v vinskosti tiho vprašal in se sklonil k obrazčku, ki mu je slonel ob prših. “Ne vem,” je preprosto rekla in ga odrinila z obema rokama. “Pijan je,” se je zbala in z očmi poiskala Kopiča, ki je srdito koračil pred konjem. Gospod Ambrož je umolknil, neprijeten spomin ga je našel. Da, ono leto — z očetnega gradu tačas še ni uhajal med tlačane — se je mučil okoli žužemperške Adele in jo nekoč, ko se je napil za pogum, objel kar po sili. Prevzetna grofična mu je skoraj oči izpraskala, tako se je ujezila. In vendar je potlej prosil brata, da jo je zanj snubil pri očetu Pankraciju. “Iz glave si jo izbij!” mu je brat nejevoljno povedal, ko se je vrnil ves srdit. “Nikoli je ne dobiš, te že ne!” Razodeti mu vendar dolgo ni hotel, kako zaničljivo ga je zavrnil ponosni bogatin in kako se je posmehovala Adela. Žalitev ga je skelela, vendar je rekel: “Kaj nima dosti gradov? Samo Sotesko naj bi ji dal za doto, pa bi bilo?” “Pojdi, sam mu dopovej to!” je brat godrnjal. Ni šel, iz glave si^je pognal prevzetnico, odpustil ji pa vendar še ni in ji nikoli ne bo. “O, če bi jo tačas bil kar ugrabil!” je zdaj preudarjal in zdaleč gledal Trlepovino, ki jo je mesečina oblivala. “Tako se kor bi v hiši imeli mrliča. XIII. Nocojšnja prigoda mu ni bi- Veliko sredo je v Šentvidu bil sejem, tako imeniten, da so marji vanp vreli tudi iz prav daljnih krajev. Na ta sejem je Trlep vsako leto postavil živinčad, ki se čez zimo ni izkazala, da bi bila za rejo. A letos se mu ni dalo zdoma, Katarina je bila hudo h»do slaba. Tako je velel staremu hlapcu, naj s pastirjem žene sam in proda tri jarme junih volet. “Jejhata, kaj si sam?” ga je na,-sejmišču opazil Primož s Sel. “Kje pa je gospodar?” “Dom varuje,” je hlapec po- sej- kimal. “Le naj, in dobro naj varuje,” je Krajinčan skrivnostno pravil. “Grad že ve, kje je Liza, valpet strašno rbhni in me pesti, da je joj! Še na Trlepovino bo prilomstil." Hlapec je malo pomislil, pogledal v tla in mignil pastirju, ki mu je pomagal goniti. “Hitro, hitro skoči domov in tiho povej gospodarju, kar si slišal zdajle!” Pastir se je nerad obrnil, čez glavo mu je bilo, preveč sejma bo zamudil. Primož je rad hodil po sejmih, čeprav ni prodajal ne kupoval, sama navada in vdanost sta ga gonili. Tudi zdaj se je brez velike pomude spustil med sejmarje. Na tratini pod Starim trgom je bila že velika gneča. Muk govedi iz Gabra, Žubine, Zagorice ih drugih vasi; rezget konj s Temenice in iz Doba; me-ket hribske in krajinske drobnice; krul poljskih prascev: vse to je s krikom in vikom sejmarjev raslo v čezdalje večji hrup in vrvež. Primož se je motal povsod, postajal ip se čudil. Pod pokopališčnem zidom je Ribničan razstavil rešeta in fn-te, lesene žlice, kuhalnice in keblišče, piskre, sklede in lat-vice, za otroke pa lončene HS* rače. Nasmehnil se je zvestemu sejmarju Primožu. “Pretetu ne buodi, sejem nej vreden nič — kupi kaj vsaj ti 1 “Ali. imaš ribniški bas?” “Dfejlav sem ga, dejlav, pa mi je koritu ratalu. In še tukaj ga nejmam, pujskam sem ga pustiv doma. Kupi kar petelinčka, ki piska odzad.” 1887 1947 JV oznanilo in Zsoh'dala S lužnim i„ žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je vselila v naša srca neizmerna žalost, ko smo izgubili za vedno našo nadvse Ižubljeno in nikdar pozabljeno mater marv Bencin Iskrena hvala Rev. F. Gabrovšku za podelitev sv. zakramentov. Enako hvala Msgr. B. J. Ponikvarju za ROJ. GRUBIC • • 1 ,• l on mnia 1Q47 Pokoina ie bila rojena v vasi Dobrava, fara sv. Križ pri Kostanjevici. Pogreb se je vršil 3. junija 1947 £ SCIlt™~ » !*■*«*• počitku na pokopališču K.K„i„ Jeric, Sr., Mr. in Mrs. Martin Jeric, Jr., Mr. in Mrs. Frank 1»wm mm i .mpb.i|! Rev. B. J. Kennedy in Rev. Francis M. Baragi za asisten- Kirby in družina, Mrs. Klanchar, Vicki Kmet, Mrs. Catherine Kmetz, Mr. in Mrs. Al Knappe, Mrs. Jennie Kočevar, Mr. in Mrs. Joe Kodrič, Mr. in Mrs. Rudolph Koe-sel,; Mrs. Mary Koelzer, Kogoy družina, Mr. m Mrs. George Kolesnicky, Mr. in Mrs. Anton Koren, Jewel Koren, Mr. in Mrs. Frank Kosič, Marie Košuta, Frank Ko-vačh in družina, Helen in Rose Kovach, Mr. in Mrs. Anton Kozeglav, Mrs. Frances Kozely in družina, Krach Boys, Mr. in Mrs. Frank Krainz, Mrs. M«u*y Kramar, Mr. in Mrs. Fred Kramer, Mr. in Mrs. Matt Križman, Jr., Mr. in Mrs. James Kusa, Mildred Kusa, Mr. in Mrs. John Kumse, Mr. in Mrs. Louis Laushin, The Legion of Mary, Mr. in Mrs. Frank Leslie in hči, Mr. in Mrs. Ernest Levar in družina, Mrs. Mary Lewis in Sue, Logan družina, Mr. in Mrs. Joseph LoPresti, Edith Maehlman,, Mr. in Mrs. Frank Majer, Doris Majer, Mrs. Mary Makovec in družina, Madeline Mathews, Mrs. Emma Matuska, Mrs. Lena in John Mausser, John McCaffrey, McCaffrey družina, Mr. in Mrs. Meglich, Mr. in Mrs. Frank Mesojedec, Mrs. Mežnaršič, Ann in Rose Millavec, Mr. in Mrs. John Mishaga, Mivec družina, Mr. in Mrs. Bob Mlac, Mlachak družina, Matt Mlinar, Sr., Catherine Mylett, Mr. in Mrs. Joseph Novak in družina (6730 Edna'Avenue), Albina Novak in družina, Mr. in Mrs. John Novak, Mrs. Mart Novak, Mrs. Frances Orazem in hči, Mrs. Orazem in družina (E. 74th St.), Osborne družina, Mrs. Owen in Mary, Margdret Paler in Mrs. Helen Brown, Mrs. Jennie Pekol, Mr. in Mrs. John Pesec, Mr. in Mrs. C. Petrovich, Mr. in Mrs. Frank Piks, Mr. in Mrs. Frank Pirc, Blaž Pirnat, Mrs. Pisek, Sophie in Albin Posch, Clementine Posch, Mr. in Mrs. Ed Posch, Mr. in Mrs. John F. Posch, Mr. in Mrs. Potochnik, Mr. in Mrs. Carl Primosch, Mr. in Mrs. Henry Primosch, Mr. in Mrs^ Louis Primosch, Mrs. Theresa Prince in Josephine, Pucel družina, Mr. in Mrs. Puchmeyer in družina, Mrs. Art Puchta, Friends of St, Anthony, Mrs. Schmuck, Markuzic družina, Mr. in Mrs. Joseph Markuz in Stevey, Mr. in Mrs. Jack Seeyle, Sever družina, Mr. in Mrs. Frank Shume, Mr. in Mrs. Sinček, Mr. in Mrs. A. C. Skuly, Mr. in Mrs. Robert Sma-kal, sosedje od Edna Ave., Mary Stahoski, Mr. in Mrs. Anton Stanič, Stechow družina, Mrs. Stefančič (E. 64th St.), Mrs. Jennie Stefanic, Mrs. Sterle, Mr. in Mrs. Frank Sterle (Detroit, Mich.), Mr. in Mrs. Fred Sternisa, Frank Stipkovich, Mrs. Mary Strauss, Mr. in Mrs. Rudy Strauss, Martha Suhadolnik, Mr. in Mrs. Anton Tanko, Mrs. Anna Terbovic, Mr. Nick Tome in družina, Mr. in Mrs. Anton Tomse, Mr. in Mrs. Tomsic in družina, Turk družina (Edna Ave.), Mr. in Mrs. Unetič,, Mr. Urbanic, Mr. in Mrs. Urbiha, Mr. in Mrs. A1 Vanghn, Joe Vaupic, Anton Vidervol, Mrs. Gertrude Vletjt, Mr. in Mrs. Stanley Voh-nout, Mr. in Mrs. Rudolph Volcansek, Mr. in Mrs. John co pri sv. maši. Naša zahvala naj bo izrečena preč. duhovščini, ki so obiskovali in molili za našo mater tekom njene bolezni, ki so jo prišli kropit, so se udeležili pogrebne maše, so jo spremili na pokopališče in za maše ki jih bodo darovali za njeno dušo, in sicer gre naša zahvala: Rev. Leonard V. Wheatley, Rev. Edmund A. Kirby, Rev. Louis Baznik, Rev. Francis M. Baraga, Rev. B. J. Kennedy, Rev. John R. Kenny, Rev. John J. Hilkert, Rev. Michael Ragan, Rev. James J. Moran ter misijonskim stražnikom od Sv. Trojice, Silver Springs, Maryland. Naša iskrena zahvala gre tudi čč. sestram Notre Dame, čč. sestram uršulinkam in čč. sestram usmiljenkam od sv. Avgustina za njih molitve ter vdanostne izraze sožalja. Iskrena zahvala bodi izrečena vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice. Zahvalo naj prejmejo: Mr. in Mrs. Michael Klemenčič in družina, Mr. in Mrs. Michael Klemenčič, Jr., Rudy Klemertfcic, Bruss - Mishaga - Toner družine, Mr. in Mrs. John Alich, Sr., Mr. in Mrs. Joseph Ambrosic, Mrs. Mary Andolek, Mrs. Frances Arh in hči, Mr. in Mrs. Fred Avenmarg, Jr., Mr. in Mrs. Lawrence Bandi, in druž. Mr, in Mrs. T. Banc, F. Banic, Mr. in Mrs. Joseph Baznik, Mrs. Baznik (E. 58th St.), Mr. in Mrs. John Bencin, Mr. in Mrs. Frank Berkopec, Mr. in Mrs. Frank Birk, The Blanket Club, Mary Blatnik, Matthew Brai-dich, Sr., Nettie Briar, Carolyn in Ann Budan, Mr. in Mrs. Frank Budan, Gus Budan, Mayme Byrnes, Mr. in Mrs. Louis Cancula, Dorothy Carras, Celesnik družina, Mr. in Mrs. Frank Cerkvenik, Mrs. Ivana Champa, Mr. in Mrs. A. Cizel, Jr., Mary Darmody, Mr, in Mrs. J. Del-gaudio, Frank Doljack, Joe Doljack, Marie Draz, Mrs. Mary Duale in družina, John Dvornik, John Filis, Mr. in A. L. Flaisman, Mr. in Mrs. L. Fleckenstein, Mrs. M. Fortuna, Edna Fowle, Mr. Mrs. J. Franko, Mr. Mrs. S. Franko, Mr. in Mrs. Mich. Garcher, Mr. in Mrs. Edw. J. Gil-les, Mr. in Mrs. Leonard C- Girod, Mr. in Mrs. Albert Gjicker, Mr. in Mrs. Louis Godec, Mr. in Mrs. Go jack, Mrs. Anna Grdanc in Margaret, Mr. in Mrs. Mike Gr-danc, John Grozina, Mr. in Mrs. James Gornik in družina, Mrs. Gornik in družina (St. Clair Ave.), Hartman družina, Held družina, Mrs. Rose H^rbst, Olga Hoegler, Mrs. Anna Hoban, Mr. in Mrs. Steve Hrastina, Mrs. Theresa Hrovat, Mr. in Mrs. Joseph Japel, Sr., Mr. in Mrs. Joseph Japel, Jr., Mike Jalovec (Spilker Ave.), Martin Verhovnik, Sr., Angie Verhovnik, Mr. in Mrs. Frank Zupančič in družina (6728 Edna Ave.), Frank Zakrajšek, Mrs. Zaverl, Mr. in Mrs. M*x Želodec, Mrs. Angela Zi-bert in hči, Mr. in Mrs. Matk Ztvoder, Ms. in Mm U-Žnidaršič, Mrs. Zupančič, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, St. Clair Grove št. 98 W. C., Richman Brothers, Coat Shop No. 1 Richman Brothers, Utilities Dept. Employees. Tem potom se toplo zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev, ki so krasili krsto drage ranjke in sicer: Mr. in Mrs. Michael Klemenčič in družina, Brass - Toner in Mishaga družine, Mr. in Mrs. Matthew Braidech (Hast-ings-on-the-Hudson, N. Y.), Mr. in Mrs. Anton Cizel in družina, Mr. in Mrs. Thomas R. Connor, Mr. in Mrs. Frank Dulzer, Mrs. Anna Grdance in Margaret, Mr. in Mrs. James Gornik, Mr. in Mrs. R. G. Hagey, Martin Jeric Sr., Mr. in Mrs. Edward Jerman in družina, Mr. in Mrs. A1 Knappe, Mr. in Mrs. Joe Kopina, Mr. in Mrs. Anton Koren, Mr. in Mrs. John Krach, Lawrence J. Norris, Sophie in A1 Posch, Mr. in Mrs. Bill Shoemaker in družina, Mr. in Mrs. Robert Smakal, sosedje od Edna Ave., Mrs. Mary Strauss in družina, Joe Vaupic, Mr. in Mrs. Rudolph Volcansek, The Peridots, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, Employees of Oco Waste Paper Company, Boys and Girls of Coat Shop No. 1, Richman Brothers, in Utilities Department Employees. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, in sicer: Edward Bruss, Mrs. John Bencin, John Grdanc, Mike Jalovec, Mike Klemenčič, Agnes Klemenčič, Rudy Klemenčič, jAnton Koren, Jewel Koren, John Krach, Mrs. Louis Laushin, Al Mishaga, Al Posch, Mrs. Louis Pri-mosh, Frank Stipkovich, Rudy Volcansek in Frank Zupančič. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so izrazili sožalje osebno in pismeno in vsem, ki so nam zvesto stali ob strani v veliko pomoč in tolažbo v njeni bolezni, in v teh žalostnih in težkih dneh... Ravno tako lepa hvala vsem, ki ste ranjko obiskovali v njeni bolezni, ki ste jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in molili, ter je spremili na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za točno in izvrstno vodstvo pogreba v našo popolno zadovoljnost. Posebno lepo se zahvaljujemo nosilcem krste: Michael Klemenčič Jr., Rudy Klemenčič, Edward Bruss, William Bruss, Joseph Vaupic in Al Prah. Če se je slučajno pomotoma kakšno ime izpustilo, prosimo oproščenja in se jim ravno tako iskreno zahvaljujemo. Draga mati naša, kako hitro je minil oni zlati čas bivanja v naši sredi. Hitro, veliko prehitro, po naši sodbi se veda, a božja volja pa je drugačna in Vsemogočni Bog Vas je poklical k sebi, da Vam da plačilo. Zelo vas pogrešamo, ko ne slišimo več Vašega ljubkega glasu, ne več Vaših stopinj, ko ste se trudili le za naš blagor. Zato: Bog bodi Vaš obilni plačnik tam v nebesih. Spominjajte se na nas, min pa se bomo na Vas. Naj nas veže skupna vez: sveta vera, ki nas uči, da snidemo se: Nad zvezdami. Ste hodili se trudili za družino vse storili, nas ljubili, dobri bili svoje žive dni. Sladko spite, se spočite, dobra mati naša! Jezus mili ljubeznjivi naj Vam trud poplača. JOSEPHINE, MARY in FRANCES, hčere Zapušča tudi brata JOSEPH GRUBIC, Owendale, Mich. V stari domovini pa zapušča brata in sestro, FRANK in ROZALIJA OSTER Cleveland, Ohio, 16. julija 1947.