SVOBODNA SLOVENIJA *.tfO (LETO) xilX (23) ^ 4 * T~ g—V 'V ~T T \ "Tr HT 1 y | JETI BUENOS AIRES No. (štev.) 47 JJj OiJLj V/ V |Hj I A 1 J 1 I S XV 26. novembra 197» Pavel VI. potuje po Daljnem vzhodu Danes, 26. t. m., se je papež Pavel VI. podal na Daljni vzhod na svoje najdaljše potovanje, odkar je leta 1963 zasedel Petrov prestol. Je to njegovo deveto potovanje iz Vatikana ter bo z letalom preletel 38.000 kilometrov dolgo pot in obiskal v desetih dneh sedem držav. Glavni del potovanja je osredotočen ma Avstralijo in Filipine, ustavil pa se bo tudi v perzijski prestolnici Teheran, na polinezijskem otoku Samoa, v indonezijski prestolnici Djakarta, v britanski koloniji na kitajski celini Hong Kong ter v glavnem mestu otoka Ceylon, Colombo. Morda bo obiskal tudi od nedavnega velikega ciklona zelo poškodovano področje v Vzhodnem Pakistanu. Iz Manile bo po radiu in televiziji govoril vsem narodom Azije, ki je eden pajbolj kritičnih kontinentov za katoliško Cerkev. V Aziji živi nad 2.000 milijonov ljudi, se pravi precej nad polovico vsega človeštva, ki ga danes cenijo na 3.500 milijonov duš. Je pa Azija od vseh kontinentov najmanj krščanska: okoli 1.800 milijonov Azijcev pripada nekrščanskim verstvom. V sleherni azijski državi, razen na Filipinih, kjer je 83 odstotkov 37 milijonskega prebivalstva katoličanov, so katoličani v manjšini. Na Japonskem, s 100 milijoni prebivalcev, je katoličanov samo 300.000. V majhni britanski koloniji Hong Kong, ki šteje 4 milijone prebivalcev, je katoličanov 242.000. Po izjavah vatikanskih krogov ima papeževo potovanje v Azijo odn. na Daljni vzhod namen poživiti širjenje katoliške vere. V svojih izjavah se bo brez dvoma dotaknil tudi gospodarskega razvoja zaostalih azijskih držav, toda tem vprašanjem bo Pavel VI. posvetil veliko manj pozornosti, kakor je to storil na svojem potovanju leta 1968 v Latinsko Ameriko in lansko leto v Afriko. Vatikanski krogi tudi izjavljajo, da papež Pavel VI. smatra za nujno, spoštovati krajevna kulturna izročila in tradicijo kjer koli, tudi v Aziji. Na noben način ne smejo misijonarji zahodno kulturo vsiljevati na afriškem in azijskem kontinentu. Ta vatikanska politika se kaže predvsem v izbiri duhovnikov. Vsi škofje na Japonskem so Japonci, prav tako v Vietnamu, razen enega. Odstotek du-hovnikov-domačinov je v Vietnamu 89, na Ceylonu 81, v Indiji 80 in v Ma-Iaziji 58. V času med 1968 in 1970 je samo 0,65 odstotka azijskih katoliških duhovnikov zaprosilo sv. Stolico za razvezavo od duhovniških obljub. To je najnižji zadevni odstotek na svetu. Medtem ko je kvaliteta katoliških duhovnikov v Aziji odlična, pa je njihovo nizko število silno boleča rana za katoliško Cerkev na tem področju. Za primer navajamo Filipine, kjer pridejo n. pr. v škofiji Cotabato samo štirje duhovniki na 750.000 prebivalcev; ali n. pr. v škofiji Iba, kjer med 214.000 verniki delujejo samo trije duhovniki. Vatikanski krogi izjavljajo, da je ena največjih želja papeža Pavla VI. nekega dne spet vzpostaviti odnose s katoliškimi verniki v rdeči Kitajski. Maocetung je ob zmagi nad čangkaj-žkom leta 1949 prekinil odnose z Vatikanom. Januarja 1967 je papež Pavel VI. apeliral na dobrohotnost kitajskih komunističnih veljakov, a njegov poziv je ostal brez odgovora. Nekateri menijo, da bo to ponovno storil na svojem se-dam'em potovanju po Bližnjem vzhodu. V Vatikanu skoro nič ne vedo o usodi ok. 3,300.000 katoličanov, kolikor jih je bilo na Kitajskem pred Maocetungovo zmago nad Čangkajškom. Izgledi na zboljšanje odnosov med Kitajsko in Vatikanom so se povečali letošnjega junija, ko so kitajski komunisti izpustili na svobodo, po 12 letih zapora vsled „vohunjenja“, 75 letnega škofa, Amerikanca Jamesa Walsha. Sklep papeža Pavla VI., da obišče Hong Kong, kj je trenutno največja ka- KITAJSKA ŠE ZUNAJ ZDRUŽENIH NARODOV VENDAR IMA ŽE VEČINO GLASOV ZA SEBOJ Na glasovanju v Glavni skupščini ZN v New Yorku se je minuli teden prvič zgodilo, da je nad polovico držav glasovalo za včlanjenje rdeče Kitajske v ZN. Vendar je ista Glavna skupščina sklenila, da vprašanje kitajskega včla-njenja v ZN predstavlja važno vprašanje, kar pomeni, da bi moralo za njeno pripustitev v ZN glasovati najmanj dve tretjini držav. Ker se to ni zgodilo, je bilo spet letos vprašanje članstva rdeče Kitajske v ZN odloženo za eno leto. ZDA so po glasovanju objavile, da se ne bi zoperstavile včlanjenju rdeče Kitajske v ZN, če bi Čangkajškova Kitajska, se pravi Formoza, še naprej mogla ostati članica ZN. Ameriško zunanje ministrstvo je v zvezi s tem dalo izjavo: „V Združenih narodih je mnogo držav za včlanjenje komunistične Kitajske, vendar menimo, da večina ni za izgon nacionalistične Kitajske.“ Kakor vsako leto, tako so tudi letos ZDA znova predložile Glavni skupščini zahtevo, da je treba vprašanje kitajskega včlanjenja v ZN smatrati za važno vprašanje. Ameriški predlog je takoj podprlo 19 držav, pri glasovanju pa se je zanj odločilo 66 držav, proti je glasovalo 52 držav, 7 držav pa se je glasovanja vzdržalo. Nato so glasovali za sprejem komunistične Kitajske in izgon Formo-ze. Ta predlog je zmagal z 51 glasovi proti 49, 25 držav se je vzdržalo; a bi moralo 67 držav glasovati za včlanjenje rdeče Kitajske, da bi ta azijska država mogla zasesti svoj prostor v ZN. Letošnji rezultat kaže, da se ZDA in Formoza praktično brezupno borijo proti včlanjenju rdeče Kitajske v ZN. Menijo, da je samo še vprašanje časa, ko bo Maocetungova delegacija zasedla svoje sedeže v palači ZN. 'Zunanji minister čangkajškove Kitajske (Formoze) je ob tej priliki izjavil: „Ne gre samo za pravično sfa- I Iišče nacionalistične Kitajske ZN, temveč gre za usodo Združenih narodov sploh.“ Lansko leto so se Avstrija, Kanada, Čile, Gvineja in Italija vzdržale glasovanja, letos pa so glasovale za rdečo Kitajsko; Bolivija, Botswana, Kamerun, Irska, Luksemburg, Malazija in Peru so lansko leto glasovale proti rdeči Kitajski, letos pa so se glaso-I vanja vzdržale. Dve državi, ki sta lan-' sko leto glasovali za Peking, pa sta letos glasovali protj rdeči Kitajski. To sta Kambodža in Mauritius. La crisis del comunismo Los partidos comunistas de todo el mundo están atravesando por una profunda crisis, surgida de la opción que presentan la izquierda y la ultraizquierda, o sea la orientación soviética y la chinoista. El caso más reciente es el del Partido Comunista Venezolano, en el cuaí, numerosos estudiantes han entrado en franca rebelión contra lo que ellos denominan la derecha del partido, calificada de “claudicante”. Los líderes comunistas blanco de la oposición de los ultraizquierdistas de su propia organización, son todos opuestos a la guerilla y a la acción violenta. Se presentan así nuevas dificultades que se traducen en una grave crisis, que ni siquiera el próximo Congreso podra resolver. El fin del comunismo está ya próximo. Kriza Uomunizma Komunistične partije vsega sveta se nahajajo v globoki krizi, ki izhaja iz možnosti izbire, ki jo predstavlja levica in skrajna levica, ali bolje sovjetska in kitajska struja v partiji. Najnovejši primer tega lahko opazimo v venezuelski KP, v katerj so se številni študentje odkrito uprli proti temu, kar oni imenujejo desno krilo stranke, ocenjeno kot „poraznjaško“. Komunistični vodje, ki so tarča utralevičarske opozicije v lastni organizaciji, so vsi nasprotni gverili in nasilnim akcijam. S tem se seveda predstavijo nove težkoče, ki jih niti bližajoč se kongres KP ne bo mogel rešiti. Konec komunizma se že bliža. Iz življenja in dogajanja v Argentini Novi zapletljaji v Vietnamu Povračilno in kaznilno bombardiranje Mirovni razgovori v Parizu med a-meriško in sevemovietnamsko delegacijo, ki so bili že večkrat prekinjeni vsled vojnih incidentov, so se znova ustavili minuli teden, ko je hanojska delegacija obtožila ZDA, da so severnoameriške leteče trdnjave B-52 izvršile več „silovitih napadov“ na Severni Vietnam. Hanojska delegacija je močno napadla izjavo ameriškega obrambnega ministra Lairda, da je ameriško vojaško poveljstvo izvedlo le nekaj letalskih napadov, „ki ne bodo dolgo trajali.“ Laird je povedal, da so bili vsi letalski napadi na Severni Vietnam u-stavljeni minulo soboto zvečer. Zanikal je hanojske trditve, da bi ameriški bombniki napadli področje okoli Hanoja in več taborišč za vojne ujetnike. Washingtonski uradni krogi so o obsegu letalskih napadov na Severni Vietnam molčali. Opazovalci menijo, da so imeli napadi diplomatski in strateški pomen. Bivši severnoameriški predsednik Lyndon Johnson je 1. novembra 1968, kakor je znano, zapovedal prenehat; z bombardiranjem Severnega Vietnama. Medtem so Amerikanci že večkrat Severni Vietnam iz strateških ozirov bombardirali. Letalski napadi z letečimi trdnjavami B-52 minuli petek in soboto pa so bili od teh novih bombardiranj najsilnejši ter se je posameznih akcij udeležilo do 200 bombnikov. Laird je napade označil kot kaznil-ne in v povračilo za komunistično sestrelitev nekega severnoameriškega iz-vidniškega letala pred desetimi dnevi. Razen tega strokovnjaki izjavljajo, da so z napadi hoteli uničiti nove sever-novietnamske vojaške priprave severno od vzporednika 19, ki loči Južni od Severnega Vietnama ter preprečiti nove infiltracije komunističnega sovražnika skozi sosednji Kambodžo in Laos. Nekateri opazovalci menijo, da je j bil namen novih letalskih napadov tu-1 di diplomatski, se pravi, Washington j da je hotel izvršiti nov pritisk na sevemovietnamsko delegacijo v Parizu, da bi znova začela resno razpravljati o miru v Vietnamu. Začetna reakcija hanojske delegacije je bila negativna. Na ameriškem vojaškem poveljstvu v Vietnamu o letalskih napadih niso hoteli dati nobenih izjav, časnikarjem so izjavili, da imajo stroga navodila o letalskih napadih molčati. Vojaško poveljstvo tudi ni hotelo ne potrditi ne zanikati vprašanja, ali so letalski napad; prenehali ali ne in ali so bili omejeni izključno na področje okoli vzporednika 19. POZORNOST NA SEVERU Pretekli teden je prinesel nove razburljive dogodke na argentinsko pozor-nico. Vsi trije važni dogodki, ki so zavzeli naslovne strani časopisov, pa so se dogodili severno od Buenos Airesa. Najprej se je v torek, 17. t. m. zanetil neke vrste upor v Katamarki. Ta sevemozahodna provinca je bila tradicionalno mirna, a se zadnje čase prebuja iz svoje otopelosti. Vse se je pričelo, ko je krajevna policija odpovedala pokorščino guvernerju, zahtevajoč povišanje plač (kar za 15.000 starih pesov) modernizacijo ekip in podobno. Zabarikadirali so se v domači kaznilnici in od tam vodili razgovore z guvernerjem generalom Guillermom Bri-zuelo. Ta je seveda odklonil vsako pogajanje in poklical na pomoč federalno policijo. A istj večer se je na glavnem trgu razvila manifestacija, ki je seveda potrkala tudi na guvernerjeva vrata. Trije federalni agenti so streljali skozi vrata, a tako nesrečno, da je bila 19 letna študentka Marija Dolores Pache-co na mestu mrtva, 14 letni Mario Agiiero smrtno ranjen in več lažje ranjenih. Spričo izgredov, ki so se ponavljali naslednji dan in ob priliki pogrebov, je posegla vmes vojska, ki je kon- čno vzpostavila red. Guverner Brizuela je sicer podal ostavko, a mu je niso sprejeli. Zaenkrat bo moral še stati ob krmilu razburkane province. Druga, nič manj pekoča točka je Tucuman, kjer so bili v začetku meseca in že koncem oktobra dolgotrajni hudi izgredi. A guverner Imbaud upa, da se bo vse srečno izteklo. Skuša voditi politiko dialoga, po načelih sredinske krščanske demokracije, kateri idejno pripada. Ko je te dni priletel v Buenos Aires, je na letališču takoj napovedal časnikarjem, da „ni prišel odstopit“. V provinci ima doslej še vedno pogojno zaslombo. Vendar, tako menijo opazovalci, ne za nedoločen čas. Končno je v petek, 20. postala središče zanimanja provinca Santa Fe, a sedaj iz zelo žalostnega vzroka. Avtobus, ki je peljal iz prestolnice te province v kraj Helvecia, je padel z mostu čez potok Leyes v vodo. Potok je le figurativno ime, kajti v resnici je prava reka, ki je na tistem mestu globoka 15 metrov. Od 59 potnikov se jih. je le pet rešilo, 54 pa je našlo smrt. Avtobus so šele drugi dan potegnili iz vode in nato dali trupla mrtvih sorodnikom. Nesreča je globoko pretresla provinco Santa Fe, pa tudi vso državo. I Z TEDNA IVi vse ra|, kar se obljubila Prva trenja v Čilu med vlado, KP in ljudstvom Allendejeva marksistična vlada v Čilu zadeva na prve socialne probleme, ki jih ne zna rešiti. Ker so Allendejevi marksistični 'agitatorji pred volitvami vsevprek obljubljali stanovanja in hiše svojim volilcem, so le-ti menili, da jih bodo takoj po Allendejevi zmagi tudi dobili. Ker se to ni zgodilo, se je več sto Allendeje-vih volilcev pretekli teden odločilo, da si bodo stanovanja in hiše sami vzeli. Enostavno so zasedli več sto hiš in stanovanj v Santiago in drugih krajih, toliška škofija na svetu, vatikanski krogi označujejo kot prijateljsko potezo do vsega kitajskega prebivalstva. Papež Pavel VI. je bil prvič v Aziji leta 1964, ko je obiskal Jordanijo in Izrael. Istega leta je bil v Bombayu v Indiji, njegova ostala potovanja pa so bila: 1965 v Združene narode v New York, 1967 na Portugalsko, 1967 v Turčijo, 1968 v Kolumbijo in na Bermude, 1969 v Švico in 1969 v Ugando v Afriki. kljub protestom zakonitih lastnikov, ki so si odtrgovali od zaslužka in z varčevanjem plačevali mesečne prispevke za stanovanja in hiše Allendejeva vlada je hotela nekatere nasilneže zapreti, pa je povzročila med svojimi pristaši silovite proteste. Nezadovoljnežem so se pridružili še agitatorji čilske komunistične partije in jih ščuvajo proti Allendeju. čilska komunistična partija je tudi že dala vedeti Allendeju, da je dobila premalo ključnih položajev v njegovi marksistični vladi, ker da je bila ravno ona tista, ki mu je priborila predsedstvo države. V nekaterih južnih predelih Čila ie prebivalstvo nastopilo proti novim državnim funkcionarjem, ki jih je tja poslal A bende, češ, da je pred volitvami obliubil, da bo „ljudstvo dobilo funkcionarje iz svoje sredine,“ sedaj pa jih pošilja iz Santiaga, namesto, da bi imenoval direktno posamezne vaške in mestne veljake na odgovorne položaje. Šef čilske CGT, komunist Luis Fi- Umrli bostonski kardinal Richard Cushing je umrl v popolnem uboštvu. V svojem življenju je z raznimi dobrodelnimi organizacijami razdelil med potrebne nad 100 milijonov dolarjev, sam pa ni imel zasebne lastnine. V svojem testamentu je med drugim zapisal: „V božjo službo sem stopil reven in brez zasebne lastnine. Vedno sem si želel živeti v uboštvu. Nimam nobenega zavarovanja, nobenih bančnih fondov, investicij niti katerih koli drugih sredstev.“ Lunohod imenujejo sovjeti vozilo, ki so ga izkrcali na Luni. Lunohod se je počasi premikal po luninem površju na osmih kolesih ter je „raziskoval“ tla in okolico. Vodijo ga brezžično z vse- gueroa, ki je pred volitvami podpiral Allendeja v niegovih izjavah o ukrepih protj inflaciji, da je tako mogel ščuvati'proti Freijevi vladi, ki inflacije ni znala ali mogla ustaviti, je sedaj spremenil taktiko in ie že objavil, da ga Allendejev protiinflacijski program ne zanima ter da bo čilska CGT zahtevala od 1. januarja 1971 povišanje plač in mezd za najmanj 35 odstotkov, „toliko, kolikor bo letos nanesla inflacija“. Na tisoče čilskih rudarjev, ki jim je Allende obljuboval raj, ko bo podr-I žavil „vsa imperialistična podjetja in j rudnike", ie poslalo Allendeju zahtevo, da jim od 1. januarja 1971 zviša za-| služek Za naimanj 70 odstotkov, sicer da bodo stopili v nedogledno stavko. V TEDEN mirskega oporišča v ZSSR. Za pogon mu služijo sončne baterije. Ko je minulo nedeljo senca odn. noč pokrila kraj, kjer se Lunohod nahaja, se je sončno polnjenje baterij ustavilo ter bo Lunohod počakal nepremičen na svojem mestu štirinajst zemeljskih dni do novega luninega štirinajstdnevnega dne, za nadaljnje raziskovalne akcije. Tito ne sme v Italijo, je bila zahteva na letakih, ki so jih neznanci pretekli ponedeljek, ob začetku jesenske operne sezone v Rimu natrosili v Rimski operi med tretjim dejanjem Verdijeve opere ‘Nabucco. Publika je bila opozorjena na Titov obisk, ki ga za prihodnji mesec jugoslovanski diktator pripravlja v Rim. Druga svetovna vojna bi se bila lahko končala z zmago zahodnih zaveznikov že septembra 1944, če ne bi Eisenhower napravil napake in odvzel ameriškemu tankovskemu gralu Patto-nu zaloge bencina, da jih je dal britanskemu gralu Montgomeryju za frontalno prodiranje v Belgijo, piše britanski vojaški strokovnjak Sir Basil Liddell Hart v svoji novi knjigi „Zgodovina druge svetovne vojne“. Septembra 1944 sovjetska vojska še ni bila prišla do vzhodnonemške meje. Konec vojne bi bil za srednjeevropske države, med njimi za Jugoslavijo in z njo Slovenijo, povsem drugačen, kakor je bil. Gral. Patton je že takrat označil Eisenhower-jevo odločitev za „največjo napako v vojni“. Propadanje slovenskega zamejstva Cesar nista zmogla fašizem in nacizem, to bo dosegel komunizem Kdor redno prebira slovenske čašo- ideje in načela, ki jih te osebe širijo, piše in revije, ki izhajajo na Primor- posebej zoper krščanstvo in krščansko skem in Koroškem, mora biti zaskrb- moralo. ljen nad usodo slovenstva v teh dveh j Dokazano je, da dajejo denar za te deželah. | revije, plačujejo urednike teh revij in Koroška je slavnj list v slovenski podpirajo vse razdiralne akcije na Ko-zgodovini. Še v preteklem stoletju je roškem komunistične oblasti v Sloveniji, bila slovensko kulturno žarišče. Krepko Od tam je bila podprta tudi akcija kose je ustavljala vedno silnejšemu po- roških marksističnih dijakov zoper p. nemčevanju in preganjanju Slovencev, Tomažiča na Dunaju. Inflacija v nedogled Komentar h komentarju Na prvi strani dokumenta Zveznega izvršnega sveta „Osnove gospodarske polLike za leto 1971 s stabilizacijskim programom“, piše: „Če bi se na preneseno raven cen iz prejšnjega leta v letu 1971 nadaljevala rast cen po dosedanji dinamiki, bi se cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov v vsem letu 1971 povečale za 13 do 14 odstotkov, cene na drobno in življenjski stroški pa za 15 do 16 od- ki je pod nacizmom doseglo svoj višek.' Uspeh tega komunističnega dela je ' stotkov. Pa so koroški Slovenci vse to prestali slabljenje slovenske narodne zavesti na j To pomeni, da bi sc stopnja infla- ter po drugi svetovni vojni znova za- Koroškem, nepotrebne notranje borbe cjje v ]etu 1971 še bolj vonjeS*la in bi živeli krepko narodno življenje. Neka- med Slovenci namesto enotnega nasto- znašala okrog 13 do 15 odstotkov, kar tere šovinistične nemške sile (ki so se pa zoper mogočnega narodnega na- , pj ppa najvišia stonnia v povoinem ob- vtihotapile celo v koroško cerkveno organizacijo) so skušale in še skušajo sprotnika. i dobju, trikrat vt čja od pričakovane In kam so pripeljali komunisti Pri- stoprpe inflacije v Zahodni Evropi.“ ovirati delovanje Slovencev na raznih morsko ? S svojo fratelančno politiko področjih. Vendar ne bi bilo to delova- go dosegli, da — kakor je zarisal ugle- nje slovenskemu življu nevarno, ako se dni primorski znanstvenik Ubald Vra- ske politike in stabilizacijske ukrepe ne bi pojavil nov rušilec slovenstva na bec — „slovenskega narodnega ozem- ] uresničevali tako kot dosedanie reso- Ljubljansko Délo komentira: „Če bomo tudi te temelie gospodar- Koroškem komunizem. I lja skoraj ni več. razen rekai iziem v hiciie o gospodarski politiki, potem je Komunistični oblastniki v Sloveniji nekaterih obmejnih vasicah“. Slovenski Več kot gotovo, da bomo ta svoj in ev-so se močno trudili, da bi spravili ko- komunisti na Primorskem so se vpisali ronski rekord dosegli.“ roške Slovence pod svoj vpliv. Ker se v italijansko komunistično stran-o, be-jim to ni posrečilo, prinašajo sedaj raz- re-l° „Unita“, ki je glasilo italijanske dor in sovraštvo v vrste koroških 'Slo- ; komunistične stranke, pošiljalo svoje ž;movoev ne briga. Saj gre itak vse na vencev. Z nudenjem raznih ugodnosti otroke v Pabjauk^o šole, na svora zbo- f (zlasti denarnih podpor) skušajo pri- ; rovania vabijo italijanske govornike itd. dobiti dijaštvo in mlajše izobražence. j Zasluga, zelo žalostna zasluga ko-Plačujejo jim njihova glasila (Mladje, munistov je, da smo priče počasnega Kladivo), iz katerih veje naravnost umiranja slovenstva na Koroškem in strupeno sovraštvo do vsega in do vseh, Primorskem, kakor je to zapisal Kato- Naš pripis: —- Ta in še marsikateri rekord. Be- račim de'ovhega ljudstva. NEVARNOST OBČUDOVANJA. — Kadar se zagledamo v tuje kreposti, lahko izgubimo smisel za svoje; in če jih ne gojimo, jih lahko popolnoma pozabimo, ne da bi jih mogli nadomestiti s tujimi. Friedrich Nietzsche, človeško, prečloveško, I, 355. Organizirani pobegi Skrivnostni „posredniki“ za pobeg delavcev Tovarna Litostroj se je pritožila pri * resnica, da Nemci še vedno na vse krip-komunalnemu zavodu za zaposlovanje, češ da mu neznani „posredniki“ snubijo kvalificirane delavce. Temu velikemu podjetju primajnkuje danes 41 visoko kvalificiranih konstrukcijskih ! ne vedo, alj nočečjo vedeti) in vsi so ključavničarjev, 27 strugarjev in 32 izrazili željo, da bi se zaposlili pri nji-strojnih ključavničarjev — vsak dan pa j hovem poslovnem partnerju Reifenhau-se boji, da ga bo spet kdo od zaposle- serju. „Po zvezah so naši delavci, ki že delajo tam, našli druge, prinesli njiho- lje iščejo delavce iz Slovenije. Vloga Commerca pa je le malce bolj aktivna: pred časom se je pri njih baje zglasila skupina delavcev (od kod so ■nih presenetil z odpovedjo. Zgodba se je začela takole: Pred ’ve podatke k nam in mi smo jih kot časom je v jezavem pogovoru zabrusil poštarji posredovali naprej eden od delavcev predpostavljenemu, češ meni n j treba dajati novega delovnega mesta, jaz bom itak šel proč, pa tudi drugi bodo odšli. izjavlja predstavnik Commerca. Ker Litostroj vztraja na sumu, bo moral očitno sodnik za prekrške ugotavljati, kakšne skrivnostne okoliščine Kadroviki so se vznemirili. Za kaj ! so zbrale ravno skupino osmih kvali- ki se z neizmerno požrtvovalnostjo trudijo, da ohranijo slovenstvo na Koroškem. Ker so to v veliki večini slovenski duhovniki in nekateri slovenski katoliški laični izobraženci, je naperjeno vse sovraštvo zoper te osebe in zoper liski glas (štev. 38). česar nista zmogla nacizem na Koroškem in frširera na Primorskem, da bi namreč zlomila narodni odnor in potujčila Slovence, to Odmevi PISMO IZ BOLIVIJE Cochabamba, 2. novembra 1970. gre, pa jim je postalo jasno šele, ko so jih z zavoda za zaposlovanje pobarali, kako to, da se prj njih pripravljalo kvalificirani delavci za odhod v Nemčijo. Primerjali so imena in res: med nj;mi je omenjeni fant, ki se je očitno zagovoril. Odpovedi seveda še ni dal — tako so ga gotovo tudi „inštruirali“ — prav tako še čisto normalno dela osta- Oppštovani g. Stare! | lih sedem, ki so se tudi pojavili kot Pravkar sem prebral štev. 43 Svob. vztrajni kandidaH za Nemčijo, bo dosegel komunizem s svojo proti- , Slovenije in si ne morem kaj, da Vam j Kdo so to? Vsi Litostrojevi učenci, narodno politiko. Srn R ne bi česii al k vašemu govoru na Pro- vgj jzg0]anj na j-agiin podjetja, eni sta-slavi Narodnega praznika. Lepo ste po- rejg}; drugi mlajši. Vsi pa so dobili od vrrvrlo 1 i ironm nonmim lriir um 1 . .. . Prodoren uspeh hipar j a Gor seta V Celovcu na Koroškem je bila 13. tisto, kar je tipično in najbolj značilno, kakor npr. v delih Mati in hči, Prijam teljice in Prvi koraki.“ Nato nadaljuje kritik: „France Gor- novembra v Galeriji „Slama“ odprta razstava Goršetovih del. Zastopana je tehnika v lesu, žgani glini, bronu in bakru. Otvoritve se je udeležilo izredno veliko število prijateljev kiparske umet- \ vino, ampak je tudi globoko zakore-nostj, ki so prihiteli od blizu in od da- j ninjen v krščanski veri. To je razvidno leč. Obisk razstave že v prvih dneh je predvsem iz del Mati božja, Snemanje bil nov dokaz pozornosti in zanimanja s križa, Sveta Družina, Sv. Frančišek in za Goršetovo umetnost. Odmev razsta- v izraznosti posebno močni Poljub Ju-ve y časopisih je bil visoko pozitiven in deža Iškarijota, Marija in Elizabeta ter s» strokovni poročevalci objavili izredno interesantne Procesije. Jasnost in lič-pohvalne ocene in poročila o razstavijo- nost kompozicije.“ nih delih. Vplkzeitung je n. pr. že 13. vedali vsem naivnim poli' ikom, kar jim nemgke komisi1e iz Beograda obvestilo, gre. Toda najbolj sem vam hvaležen za da -e za njih popravi leno delovno do-vaš pcgum, da ste dali „prst na rano volienje 7a nemško tvrdko Reifenhauser slovenskega narodi: naše moderne dru- Kf} v Tromsdorfu (med Bonnom in zine, ki gojijo belo kugo v tako strašni Kolnom) meri, da skoraj izumiramo. Jaz sem ' ficiranih delavcev Litostroja ni jih ponudile nemški tvrdki. Je pa to tudi posledica in dokaz komunistične vzgoje. Mladega slovenskega delavnega človeka so tako zma^erializi-rali, da ga, kljub temu, da je kvaMfici-ran, ima službo in še kar zadovoliivo plačo, kaj malo ali nič ne briga dobrobit lastne domovine. ŠE MANJ STANOVANJ KOT DOSLEJ Porazne ugotovitve hotel s svojo „Molitveno zvezo za slovensko domovino“ zbuditi merodajne za se ni le tesno povezan s svojo domo- ... . , , . , __“ j_____j. ___ molitev m žrtev za domovino, da se reši, krr se rešiti da, a sem naletel na gluha ušesa... S prisrčnimi pozdravi! Zupan Janez jerskem, tako v Celju, Žalcu in Mariboru. V Celju je naredil Križev pot za Kritik poda tudi osebne umetnikove Celjsko opatijo na kraju samem v času novembra pod velikim naslovom France podatke, da je bil rojen leta 1897 v Slo- j 0(j 15. do 30. oktobra. Umetnik bo ostal Gnršg — kipar, ki zasluži pozornost“ veniji v Zamostecu in da je Meštro-~ prinesla obširno in pohvalno oceno , vicev učenec, in objavila reprodukcijo ene od razstavljenih umetnin, „Kmetice“. Med Razstava bo odprta do 29. novembra. Umetnik Gorše je doživel tudi mate- jjrugim pravj kritik; „Kipar France ' r|aini USpeh, ker je bila četrtina raz-Gorše je ves zavzet v ustvarjanju pre- stavljenih del razprodana še pred raz-prostega. Preprosti ljudje, preproste si- 1 stavo. Pokupili so jih turisti v Kortah, na Koroškem do konca novembra, nato pa bo šel v Trst, od tam v Rim, od koder se bo vrnil sredi decembra v New York. Ob tako velikih uspehih čestita kiparju Goršetu — stojemu zvestemu sodelavcu in prijatelju tudi Svobodna Na nedavni seji izvršnega odbora republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je republiški sekretar za urbanizem inž. Boris Mikoš prišel na dan z novico, ki je vse prej kot razveseljiva. Dejal je, da bomo lahko že leta 1972 imeli v Ker pa je to znana firma in ker je Ljubljani približno polovico manj sta-znano tudi to. da jo zastopa naše ljub- novanj v gradnji(!) kot jih imamo lepensko podjetje Commerce, so se začeli tos. Gradbena podjetja kažejo za sta-tako v Litostroiu kot v zavodu za za- . novanjsko gradnjo vse manj zanima-poslovanie spraševati o vlogi našega ! nja ne samo v večjih, marveč tudi že zastopnika. ] y manjših krajih. Najboljši gradbeni tuacije najdejo veljavno rešitev. Pri kjer je delal v župnišču ter ustvarjal Slovenija. Daj mu Bog zdravja in moči, ogledovanju Drvarja ali Harmonikarja dela za razstavo. da bi še dolgo bogatil slovensko kipar- spoznamo in dojamemo ustvarjalno silo | Predno je pripravil to razstavo je , sko umetnost s svojim velikim talen-umetnika. Njemu je dano, da izlušči j kipar Gorše izvršil več naročil na Šta- j tom. Z E RS J E Anica Krati I pri sebi: Tukaj imaš skrivnost resnične H C T ljubezni: Pozabi nase, skušaj razumeti 9 ■ | drUge jn pomagaj jim do sreče. Seveda se je povpraševalo o zadevi delavci so že davno kar množično od-tudi pri Commercu. Tu zatrjujejo, da so šli delat v tujino, predvsem v Nemčijo, le čisti prodajni zastopniki nemške fir- kjer je zaslužek trikrat ali celo Štirne in da so jo svojčas napotili v iskanju rikrat boljši kot doma. Vsekakor re-naših delavcev na zavod za zaposlovanje publiški sekretar teh besed ni izrekel v Ljubljani, ker pa tu ni bilo razpo- kar tja v en dan, prognoza pa nas ločljivih delovnih moči, so nemško fir- j lahko spričo stanovanjskega primanj-mo povezali z republiškim zavodom za kljaja (več kot 50.000 stanovanj) in zaposlovanje Makedonije, kjer se de- vedno manjšega obsega stanovanjske lavci za njih šolajo. Toda znana ie1 gradnje kar pretrese. KOROŠKA Važno spoznanje Ravnanje te pogumne in pametne žene moremo prenesti na vsakega človeka, ki se iz kakršnega koli vzroka Po dolgih letih sem srečala znanko, , v toplo luč. Odkrila sem zopet otroke znajde v težavah, o kateri sem vedela, da je doživela v ; ob sebi, opazila, da so tudi oni postali Veliko je takih, posebno med žen-zakonu veliko neprijetnosti in slednjič; ob meni žalostni, in da je hiša tudi skami, ki svojo žalost ali nevo-ljo gojijo žalostna in tiha. Moj Bog! sem si rekla, in ji prilivajo vedno novega kuriva, da Narodnega sveta v obeh deželnih jezikih, v slovenščini in nemščini. Študija se zaključi z objavo referata „Manjši KOROŠKI SLOVENCI V EVROPSKEM PROSTORU Pod tem naslovom je ob 50-letnici koroškega plebiscita dr. Valentin Inzko, dolgoletni predsednik 'Narodnega sveta koroških Slovencev, izdal idejno-poli-tično študijo. V uvodnem sestavku razpravlja o položaju Slovencev v avstrijski republiki: predvsem omenja borbo za Koroško po razpadu avstroogrske monarhije, zatem pokaže potek plebiscita leta 1920 in nato govori o .življenju koroških Slovencev v poplebiscitnem obdobju do današnjih dni. Sledi ponatis programa še izgubila svojega ljubljenega moža. Presenetila me je njena zunanjost: veder obraz, živahna hoja in gojena zunanjost. Na dolgo sva se pogovarjale o njenih grenkih težavah in o nesreči, ki jo je zadela z moževo smrtjo. Žalosten pogovor je zaostaL nato se je moja znanka prebudila in vzdihnila: „Mnogi mi očitajo, da sem veselega obraza,“ je rekla, „da se oblačim prelepo, češ. da se za vdovo to ne spodobi.“ Obmolknila je, nato: „Veš,“ je nato rekla, ,ybila sem v obupnem stanju, mislila sem, da je z menoj konec. Nisem videla več nikogar. Bilo mi je vseeno, kdo in kaj je okoli mene, oddaljena sem se čutila in odsotna. Le počasi sem se vračala v resničnost.“ „Nenadoma, sam ljubi Bog ve kako, sem se prebudila. Dvignila sem glavo, zbrala vse svoje moči in sklenila dostojno in vdano sprejeti in nositi, kar mi je Bog naložil. Vsak dan sem si skušala dajati korajže. Odkrila sem, da ženski zunanjost lahko veliko pomaga tudi njeni notranjosti. Začela sem paziti nase, iskala sem tiha veselja in zadoščenje v majhnih vsakdanjih delih.“ „Tako se mi je zgodilo,“ je pripovedovala z veselim obrazom, „kakor bi se prebudila in izstopila iz sive megle vsega tega sem jaz kriva. Pozabila sem ja ne ugasne tako kmalu. Vsi bi_ morali, tako mn mislijo, jih ne y aipsko.jadranskem prostoru“, ki na najine otroke!“ Kratek nasmeh ji je šel čez obraz, pomilovati, biti ob njih žalostni. Če pri-nato je rekla resno: „Sram me je bilo dejo v družbo, čutite iz njihovega obra- j tisti trenutek, a to odkritje mi je dalo za očitek, kako vendar morejo ljudje | potrebni sunek za novo življenje.“ j biti veseli, ko so oni zraven. Tudi če | Rekla je, da je odkrila v sebi, da je koga drugega zadene nesreča, je nji-resnično za nekaj dni pozabila na živ- | hova vedno največja, ljen je svojih otrok, ki z vso pravico ho- 1 Tako stanje je bolestno, nerealno in čejo živeti svoje mlado življenje. Bo- skrajno sebično. Tak človek je dolžan, dočnost je pred njimi, sanjajo o njej in da pregleda svoje^ resnično stanje in je '^StokT de^ln^r^vetovaku“ zorijo za samostojno življenje. Začu- do sebe odkritosrčen . pismo siedeče vsebine: tila je zopet, da je njeno življenje ob Odkntie, da človek trpi največkrat njih njena glavna naloga in da hoče z ne zaradi nesreče same, ampak zaradi „Spoštovani dr. Štoka! vsemi svojimi močmi biti njim vodnica, načina, kako nesrečo sprejme, nam je Odbor Zveze slovenske katoliške pro- z njimi živeti in pozabiti nase. In prav lahko v odločilno pomoč. svete (ZSKF) v Gorici je na svoji zad- ta misel ji je pripomogla k vstajenju, i Z napačnim gledanjem na svojo ne- nji seji 9. novembra med drugim ugo- „Čeprav,“ je rekla, „sem dostikrat v srečo vplivamo na svoje notranje ob- tovil, da Vaš zakonski predlog v dežel- samotnih urah odprla na stežaj vratca čutje, ki se izraža nato v naši zuna- nem svetu Furlanije Julijske Benečije skrivnostne kamrice v svojem srcu, kjer njosti. z dne 18. septembra 1970, po katerem ga je imel dr. Inzko maja 1969 na kongresu evropskih narodnih manjšin v Colmaru. V tem referatu podaja dr. Inzko skrbno pripravljen pregled narodnopolitičnih razmer, v katerih živijo narodne manjšine na alpsko-jadranskem , področju. Opirajoč se na statistične podatke, poda dokaj jasno sliko o njihovem šolstvu in vsakovrstnih ustanovah, kakor tudi o njihovi kulturni, socialni in politični dejavnosti. Zapovrstjo obravnava o manjšinah, ki so v avtonomni deželi Furlanija-Julijska krajina, to je o Slovencih na Tržaškem, na Goriškem s in na Videmskem; potem prikaže svojstveni položaj italijanske manjšine v Sloveniji, to je na Koprskem, in končno obdela še razmere koroških Slovencev. Goriška tn Primorska PRIZNANJE DEŽEL. SVETOVALCU DR. ŠTOKI Odbor Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici je pred dvema tednoma je shranjeno vse, kar sem navidezno izgubila.“ Z zadoščenjem je opazila, da so otroci zaživeli, deklici sta bili tudi močno zadovoljni, da je posvetila pažnjo tudi svoji zunanjosti. „Naše življenje je postalo zopet družinsko, vse- je v domu oživelo in otroci gredo korajžno v bodočnost.“ Ko sva se pozdravile, ie bilo- tudi v mojem srcu svetlo. Mislila sem sama To je spoznala vdova, ki je z močno naj bi se slovenska narodna skupnost voljo tudi svoji zunanjosti posvetila po« imenovala v deželni zakonodaji s pol-zomost. Utrdila je s tem svojo notra- , nim imenom, ne pa kot „skupnost ponjo željo posvetiti se otrokom, jih osre- sebnih interesov“, in ki ga je deželni čiti. | svet. z absolutno večino glasov sprejel, Njeno notranje zadoščenje pa je bilo rimska vlada pa potrdila, pomeni za v tem, da je sama v sebi premagala nas Slovence v deželi Furlanija-Julij-obupno žalost, ki bi lahko uničila ne ska Benečija izredno pomemben dogo-njo samo, ampak, kar bi bilo zares dek, saj nam odpira tako v deželnem strašno krivično, tudi življenje in nor- kot tudi v državnem okviru vrata h malno rast svojih otrok. [konkretnemu reševanju mnogih še od- prtih vprašanj, med katerimi so tudi taka, ki se tičejo kulturne in prosvetne dejavnosti slovenske narodne skupnosti v deželi. Novi deželni zakon, ki je važen tudi zato, ker bo veljal po vsem ozemlju naše dežele, torej tudi v Slovenski Benečiji in Kanalski dolini, naj bi v nas dvignil našo slovensko zavest, obenem pa ustvaril občutek zaupanja med obema narodnostima, ki v deželi živita, tel pripomogel k čim večjemu medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju, kar je tudi eden od namenov Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Hvaležni za vse, kar ste do sedaj storili kot slovenski predstavnik v deželi za uveljavitev naših pravic, Vas prosimo, da se še naprej trudite za popolno enakopravnost naše slovenske narodne skupnosti z italijansko in Vam zagotavljamo, da Vam bomo vedno in povsod nudilj vso svojo moralno oporo in pomoč. Odbor ZSKP, Gorica Aires» 26. novembra I97Q ff••••N i IbOVIMIiA Čas z neverjetno naglico hiti y neskončnost. Leto preteče, ne da bi se toga zavedali, In dogpdkj se povračajo pred nas lé v obliki spomina. Svobodni Slovenci, živeči po vseh kontinentih sveta, morda nitj nismo dobro dojeli, žen spomin, da vsaj sedaj, kp ga ni komunizmu, je torej delal dobro jn pray! djšče je bil op, Zrli smp ipu v oči; po-kaj predstavlja zp nas izguba pokojne- več, dokažemo svoje vdanost njemu, ki 1 Naše stališče in mnenje glede tega slušpli njegove jasne ip jedrnate govp-ga dr, Mihp Kreka, ko nas je že prese- se je ves predal delu za narod. J vprašanja nikdar ni bilo drugačno, dan- re. Še danes ga vidim, feakp stoji na netila prva obletnica njegove nenadne J Demokratični Slovenci, ki živimo na danes pa je v tem soglasen ves neko- odrp Slovenske hiše in nam govori p SPOMINSKA PROSLAVA ZA DR. KREKA OB PRVI OBLETNICI SMRTI PREDSEDNIKA NO «nrti. j področju Buenos Airesa, smo za to pri- Velik mož je bil po svojih delih dr. like sklenili izkazati mu skromen po-Miha Krek. Skromen je bil v svojem klon. Posebna komisija je organizirala življenju, skromen v svoji smrti. Za komemoracijo, ki je bila v soboto, 21. to smo mu dolžni še toliko bolj hvale- novembra v Slovenski hiši, Sv, maša za pokoj njegove duše Že nekoliko pred devetnajsto uro so se rojaki pričeli zbirati v kapeli Slovenske hiše, ki se je kmalu popolnoma napolnila. Sv. mašo za pokoj duše pokojnega dr. Kreka je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Anton Orehar. Vsi navzoči sp ppbožno sledili svetim obredom in pri njih z molitvijo in pesmijo sodelovali. Berila so po novem načinu brali laiki in sicer to ppt prvo g. Miloš Stare, drugo pa g. ¡Pavel Fajdiga. Msgr. Orehar je cerkveni nagovor navezal na praznik Kristusa Kralja. munistični svet,..“ ! poslanstvu emigracije. Preprosta, p ja- In še: „Mislim, da so škodljivi, ali sna in možata beseda! vsaj čisto nepotrebni tudi vsi spori i Pa smo imeli srečo, da smo ga še glede našega dela, programa jn ciljev v pobliže osebno spoznali, ko se nas je bodočnosti. Ves politični program emi- zbrala skupina študentov z njim, na gracije kot celote v odnosu do domovine prijateljski razgovor. Dolgo smo go-se da točno izraziti s temile kratkimi varili p svetovni politiki, o komuniz-besedami: Pomagati slovenskemu naro- mu, o narodnih vprašanjih, o Sloveniji, Učil ¿je, da Icljub temu da je Jezus naš du, da doseže politično svobodo!,,,“ j njenih problemih in njeni prihodnoski; Kralj, nam pušča svobodo odločanja, j ;V delu za splošno narodno korist o emigraciji in njenem poslanstvu, o Vsak pa mora stvar, Za katero se je v mora ^iti človek previden. Moraš biti njenem pomenu in ciljih; o obiskih doživljanju odločil, vestno izpolnjevati. V dvakrat vesten. Kadar osebne interese movine itd. tem je omenil pokojnega dr. Miho zasleduješ, je drugače. Je vsaj nekaj j Tedaj smo globlje spoznali, kaj je Kreka kot vzor človeka, kot ideal vest- laže_ Lahko več tvegaš. Si celo junak, ’ dr. Krek. Spoznali smo njegove misli, nega izpolnjevanja dolžnosti, ki je de- ¿e vse tvegaš. Vsaj približno pametno. ’ njegove ideje, njegove vrline. Vzbujale lal vedno le za druge iz globokega pre- ¿e bi imel pred očmi kaj zasebnega, so nam pozornost njegova pristnost, pričanja. Prikazal ga je tudi kot zve- se mi ni treba obotavljati. Po spozna- | iskrenost njegove besede, odprtost za stega sina Cerkve in človeka, ki je po- nju udarim in grem naprej, če pa je drugačnost, njegova mirnost. Nobene-magal, kjer je mogel cd kake poteze odvisno življenje dveh mu ni vsiljeval svojega mnenja. Znal Pri obhajilu je število prisotnih pri- j miiijonov ljudi, potem mi pa res ni nič nas je poslušati in je naša vprašanja :topilo k angelski mizi. Ob koncu pa so uiar, če mi kak posameznik očita, da vzel resno in vso dobro voljo nanjo še vsi zapeli „Kristus Kralj... ‘ Spominska slavnost v dvorani se obotavljam, da sem strahopetpež, odgovarjal. Vsaka beseda je bila pre-Najvažnejše je, da sem pri vsakem ko- i mišljena, stvarna. Čutili smo, da je raku gotov, da ničesar pridobljenega, kvaliteta in ga vprašanja niso spravila kar je narod v trudu in znoju pridobil, zadrego, ampak da nam je na vsa Zbrani rojaki so se nato podali v Kreku ? Čisto sam je bil, pa se ni na- ne bom pokvaril in zapravil, šele ko je resno in tehtno odgovarjal. Visoko ce- dvorano, kjer so popolnoma zasedli vse pačno odločal. Da, ker je bilo njegovo vse dobro zavarovano in potrjeno, smem nimo to njegovo odkritost. Ni mu bilo pripravljene prostore. Zbrani so bili tu življenje v resnici identificirano z bla- klesati naslednji korak naprej in na- j treba iskati umetnih odgovorov. Govo- osebni prijatelji pokojnega dr. Kreka, ginjo slovenskega naroda. vzgor. Nikdar se ne smem odločiti za ril je iz srca, kot oče otrokom, ■omišljeniki njegovih idej, pa tudi pre- | Kadar in če človek misli na dr. Miho kaj, s čimer bi tvegal eksistenco Slo- Imeli smo vtis, da imamo pred se-mnogi rojaki, ki cenijo njegovo delo Kreka, misli na slovenskega politika. Venije!‘< boj človeka, ki živi in dela vse po naj- za svobodo in blaginjo slovenskega na- Poudarjam: politika — ne politi- j Za dr. Miho Kreka je resnično že ; globljih načelih krščanstva, roda- Kdor je le mogel, se je prišel po- kanta! Osebni blagor je podrejal blagi- : tudi v njegovem življenju veljalo: nihil i Kot politik je razodeval poštenjaka. | nji slovenskega naroda. Njegova oseb- nisi bene, — ker je tudj on sam dajal Utelesil je pravi pojem politike. Skrb klonit njegovemu spominu. , , ... ,. ... , .. Ospredje je bilo skromno, a prisrčno na in zasebna cdloci.ev bi bila lahko okrašeno. Z odra je visela slovenska za- , tam, v prestolnici Anglije, povsem dru-stava na odru, ob zavesi, je bila slika gačna, zanj osebno materialno donosna. . -,-x i__ IrLil c-1 Avoriclfi n£rt*nrl mori 9 pokojnega predsednika NO, poleg nje Toda, ko je bil slovenski narod med 2. pa slovenski šopek, nagelj in rožmarin, svetovno vojno na križ razpet, se je utrip srca v spomin umrlemu. Gozdič je že zelen...“ — „Pomlad pot zdomstva, z nami in za nas. že prišla bo, ko te na svet’ ne bo...« j V boju proti amorali brezbožnega S stisnjenim grlom in tesnobo v srcu, komunizma, ki ga je zmagovito bojeval so vsi navzoči peli to lepo žalostinko. slovenski narod — kjer je stal dr. Miha Glasovi so žalostno odmevali. ! Krek! Sam sredi sovražnega okolja je Zbrano so navzoči sledili govornikovim besedam. Za njim je stopil v ospre-tudi dr. Miha Krek odločil ‘na kril* die inž- Jože žakel3 ter spregovoril: iz sebe samo dobro. Slava mu! Goypr inž. Jožeta Žaklja Spoštovane dame in gospodje. za dobrobit naroda, pozabljajoč samega sebe. Vse, kar je bilo prej megleno, oddaljeno, nam je postalo živo in jasno. Začutili smo živ stik z nekom, ki veliko predstavlja. Zavedali smo ?e, da govorimo s Slovencem številka ena; z našim narodnim voditeljem. ¡Pa ni delal vtisa „liderja“, demagoga, voditelja Danes, ko se vsa naša skupnost mas. Ni kričal ali fanatično branil svo-spominja velikega borca za pravice na- jega mnenja. Bil je miren. Govoril je Nato je stopil pred zbrane Slovence stal s slovenskim narodom! Ni nasedel šega. naroda, politika in narodnega vo- počasi in tehtno. Govoril je pameti i: _ - .« * ■ i • ncovi/J i TI i 1-1 ATI 11 A*>*A o TA T o TYT TTT C A I Iti_1 * _ .1 HTÍ1_ T/ -_J - — 1. n 4-.- ^! —a 1 j- ši ! ___ ^ 1_t —. n I a 1^1-lrA vn m-tvrt a! tvi /1 at a g Pavel Fajdiga. Pozdravil jih je v propagandi, ni klonil grožnjam, ni se imenu pripravljalne komisije, nato pa vdal vabam - ni izdal slovenskega na-naslovil nanje sledeče besede: Govor g. Pavla Fajdiga De mortuis nihil nisi bene. O kakor roda, naš dr. Miha Krek! V tem je njegova veličina, da se je ob pravem času pravilno odločal in od-| ločil. Ker je bil resnično zvest slovenstvu, ker je resnično ljubil ideale slovenstva, ker je bil ¡Slovenec, dr. Miha Krek ni mogel drugače storiti. Pred dvema letoma smo ga imeli v mrtvih ne govorimo drugače, dobro. Ne gre za osebni kult, vendar je zgodovinska usoda narodov včasih tako nagp sre(Ji. Prav v tej dvorani nam je tesno povezana z dejanjem in nehanjem ^ gOVOrj[_ Nismo vedeli, da ga zadnjikrat poslušamo, da se zadnjikrat z njim raz-govarjamo. Tudi oh ni vedel, da nam zadnjikrat daje iz svoje bogate zakladnice talentov, naravnost, brez posrednikov, iz oči v oči. Svoj življenjski program nam je s tega odra razodel, program, ki ga je že bil prehodil vztrajno, z elanom. Svojo politično oporoko nam je dal, smo ob njegovi smrti govorili vsi, ki smo ga ditelja, dr. Miha Kreka, hoče tudi mladi pametni ga je lahko razumel in dojel rod doprinesti svoj delež, k počastitvi njegovo misel. T’a njegov obisk je za njegovega spomina. I nas pomenil veliko. Spoznali smo člo- Kako smo spoznali dr. Kreka ? | veka poštenjaka, velikega delavca za Marsikaj smo o njem slišali pripo- našo narodno afirmacijo; ljubitelja slo-vedovati, marsikaj smo o njem brali venstva, spoznali smo našega narodnega v naših izseljenskih publikacijah. ¡Slišali voditelja, in to nas je dvignilo naravno smo o njegovi delavnosti in požrtvoval- in narodno. Stik z dr. Krekom nam nekaterih njihovih osebnosti in voditeljev, da ni mogoče iti mimo ne da bi v to in tako vrsto slovenskih narodnih voditeljev postavili našega rajnega predsednika Narodnega odbora za ¡Slovenijo dr. Miho Kreka. Pred njim so hodili po isti poti v slovenski moderni zgodovini taki velikani, kakor so Evangelist Krek, Bonaventura Jeglič, Anton Korošec. Ni jih mogoče ločitj od usodne povezanosti s takrat poslušali. Toda ta njegova poli-slovensko narodno zgodovino. In od tična oporoka ni bila oporoka nekega usode slovenskega naroda zadnjih tri- posameznika, oporoka za ozek krog so-desetih letih ni mogoče ločiti moža, ka- rodnikov — pravi slovenski narodni terega spomin danes obhajamo, dr. program so bile njegove besede takrat Mihe Kreka. Njegova identifikacija s med nami; tem razdobjem slovenskega naroda, ki „Mislim, da je tako v dolgotrajnem je eno najbolj usodnih v modernem ča- emigrantskem čiščenju kot v medna-ru, je neizbežna. rodnem razvoju yedno bolj jasna res- Mimo moremo reči, da je bila naša • niča,“ je govoril dr. Miha Krek, „da usoda zadnjih tridesetih let, od začetka I so imeli najbolj prav tisti, ki so pri 2. svetovne vojne sem, povezana z uso-do dr. Mihe Kreka. Prav tako je obratno res: njegova osebna življenjska usoda je bila v teh treh desetletjih nera-združno povezana z usodo slovenskega naroda in nas vseh. Bili sta identični. Dr. Miha Krek je bil slovenski mož, ki je do globin, svoje duše čutil s slovenskim narodom kot celoto in z vsakim od nas kot posameznikom. Če se je slovenski narod veselil, je dr. Kreku igralo srce; če se je žalostil, se je dr Kreku enako godilo. Utrip njegovega srca je odgovarjal utripanju slovenstva doma in y zdomstvu. Resnično, za dr. Miho Kreka je že in v drugih protikomunističnih forma tudi v njegovem življenju veljalo: nihil cijah služili koristim demokratičnih lju-nisi bene, — ker je tudi on sam dajal di, — v pravi fronti branili svobodo in iz sebe samo dobro. ¡jim je ves narod dolžan trajno hvalež- Bog mu je podaril izredno obilico nost in najyišje spoštovanje njihovih izrednih talentov. Naložil jih je Mi1!" žrtev, smo vsi demokratični Slovenci Krek na najboljše, na bogate obresti, enih misij in ni med nami nikake raz-katerih smo vsi bili in ostajamo še ve- like. Že dosedanja zgodovina je dala vsem svojem ravnanju in nehanju smatrali komunizem za najhujšo nadlogo in največjo narodno nesrečo, Danes je jasno tudi vsem tistim, ki so nekdaj o slovenskem domobranstvu drugače mislili, da je bila tedaj v glavnem med ocenami škodljivost raznih sovražnikov slovenskega naroda med vojsko pravilna tista, ki je postavila komunizem, kot največje zlo, na prvo mesto. Fašizem in nacizem nista bila manjša, zlasti nacizem v nobenem oziru ne, toda oba sta prešla, s komunizmom pa ima vse človeštvo vedno večje težave... V nosti; o njegovi poštenosti in skromnosti, o njegovi ljubezni do slovenskega človeka, o njegovi preprostosti in politični razgledanosti. Slišali o njegovem delu in njegovih funkcijah. Vse to smo prejemali, ne da bi na to polagali kako posebno važnost. Njegova oseba in kar je z njo v zvezi, je bilo zavito v nekako megleno oddaljenost. Bila nam je bolj tuja kot domača. Vedeli smo zanj a se nismo zanj dosti zanimali. To naše nejasno poznanje dr. Kreka pa se je odločno spremenilo, ko smo ga osebno spoznali ob njegovem obisku v Argentini. Tedaj smo prisostvovali in sodelovali pri prireditvah, katerih sre- je dal novih sil; nam je razjasnil cilje, nas navdušil, povečal našo narodno zavest, poglobil našo ljubezen do slovenstva. Bil je ta obisk kot injekcija, ki bo podaljšala narodno življenje naše emigracije za nekaj let, kot je dejal pisatelj Mauser ob svojem obisku. Ko se danes spominjamo dr. Kreka ob letu njegove smrti, se najprej zahvalimo Stvarniku, da nam ga je dal. V težkih časih mu je bila poverjena naloga voditi narod. Kaj bi storili brez njega! Nato pa izkažimo hvaležnost njemu, za vse nepresežno delo, ki ga je opravil za nared, g tem, da s.i> trudimo za uresničebje njegovih naročili Govoril nam je o nujnosti sld$e jn enotnosti med nami. Naj nam bo to , pravilo za naše skupine,; zlasti pa v bodočnost naroda v domovini. Dr. Miha Krek je vse svoje življenje daroval za narod, in danes, ko ga ni več, je nujno, dat mi s skupnimi močmi nadaljujemo njegovo delo. Kp je zamrl zvok glas« inž. Žaklja, je pred rojake stopila gdč. Marija Zorec in se poklonila pokojnemu dr. Kreku s sledečimi mislimi. Besede gdč, Marije Zorec Spomin je pogled v preteklost, ha odtenek življenja, ki je za nas imel velik pomen. Oziramo se na žiy spomenik, ki ga krasijo vaše žrtve in razsvetljuje neizmerna ljubezen. Ni zaščite zakonov, nj obrambe mer ča: „Ostal sem sam,“ a vendar do zadnjega v borbi za resnico in pravico. Bil je med nami. Tudi mi smo ga spoznali kakor dobrega, plemenitega moža močne volje. Njegov zgled živj v. nas. Mi, mladi Slovenci v svetu, hočemo ljubiti in ohranjati svoj narod, hočemo hoditi po poti, ki ste nam jo začr'ali Vi, g. dr. Krek. Ni Vam bilo dano doživeti dneva vstajenja. Utrujeni od dolgoletnega in vztrajnega dela za nas Slovence ste odšli po plačilo k Vsemogočnemu. Na Vaše mesto pa stopamo mi mladi, ki hočemo delati in dočakat; dan vstajenja našega naroda. V božjih rokah ie odločitev za ceno Vašega in našega upanja in vztrajanja. Svečanost je bila na obrazih navzočih. S pozornostjo so spremljali misli govo“n;oe. Za njo je povzel besedo še g. Miloš 'Stare. Govor g. Miloša Stareta Trije 'mladi govorniki, ki so govorili pred menoj, so govorili iz srca in prepričanja. Njihove besede so bile tako iskrene, da so dali z njimi najgloblje priznanje dr. Kreku in so mu postavili najlepši spomenik. Govorili so iz spoznanja in prepričanja, da je bil dr. Krek velik človek. Bog ima slovenski narod neizmerno rad. Ob vsakem času mu da take može in take vodnike, ki so mu prav tedaj potrebni. Slomška je dal takrat, ko je moral priti Slomšek. Janeza Evangelista takrat, ko smo ga najbolj potrebovali. Dobe zmagoslavja ob koncu prve svetovne vojne brez Korošca in Jegliča ne bi bilo. Ne bi imeli v času revolucije in okupacije, v dobi begunstva in izseljevanja takega branilca in zaščitnika, kot je bil dr. Miha Krek. Poleg velikih sposobnosti, je imel še izredno lastnost, ki je bila v tem: vztrajati in delati, vse potrpeti, četudi prejema udarce dan za dnem. Skoro štiri desetletja sem sodeloval z njim. Iskal sem, kdo mu je izoblikoval značaj, ki ga je imel. Iskrenost in globoko vero mu je dala mati. Spremljali sta ga vse življenje. Političnemu programu, ki ga je tako vztrajno bra- (Nad. na 4. str.) Ivu Kermavnerju v spomin dno deležni. Stoodstotni človek je bil. Odločil in odločal se je vedno le za dobro, v blaginjo slovenskega naroda. Kateremu izmed medvojnih predstavnikov slovenskega naroda v tujini je J>ilo mogoče s tako vestjo pritrditi kakor dr. Mihi Leta 1935 je bil v Ljubljani veli- načelnik Orlovske zveze in je na tem častni evharistični kongres, ki je zlasti mestu ostal do razpusta te mogočne or-tujce presenetil s svojo izredno natanč- ganizacije, ki je vzgojila slovenski do-no in brezhibno delujočo organizacijo. ! movini tisoče javnih delavcev in poz-Tega kongresa se je udeležil tudi dr. nejših protikomunističnih borcev. Anton Korošec, ki ga je tedaj ljudstvo j Prvi veliki vidni uspeh je Kermav-pozdravljalo kot svojega nekronanega ner dosegel na mednarodnih tekmah v kralja. Dr. Korošec je želel vedeti po- Mariboru leta 1922, kjer je dosegel v drobnosti o organizaciji kongresa in še telovadbi prvo mesto. Sledili so uspehi posebej o organizaciji vzorne reditelj- v Strassburgu, Brnu, Parizu, Kolnu, ske službe, pri kateri je sodelovalo 12*00 Amsterdamu in Pragi in seveda tudi v fantov. Ko so dr. Korošcu povedali, da domovini. je to odlično rediteljsko službo organi- i Toda Kermavner ni bil samo izred-ziral Ivo Kermavner, je vzkliknil: „To no dober telovadec, bil je tudi velik je fant od fare. Zopet nam je v očeh telovadni pedagog in eden izmed naj-tujcev povečal naš ugled, kakor ga je boljših slovenskih organizatorjev. Nje-s svojimi zmagamj na telovadnih tek- gova velika zasluga je bila, da je or-mah. Kermavner je slovenskemu imenu lovska organizacija zajela vso Slove-tem torej, da so naši fantje domobranci | več koristil kot bi moglo koristiti deset nijo, tako da ni bilo fare brez orlov - spretnih diplomatov.« j skega odseka in orliškega krožka. Ker- Resnico je povedal dr. Korošec. Ker- mavner pa ni organiziral samo velikih mavner je s svojimi zmagami na olim- , telovadnih nastopov, ampak tudi druge piadj in ostalih velikih mednarodnih 'velike prireditve verskega ali narodne-tekmah ponesel slovensko ime v široki ga značaja. — Bil je tudi spreten čas-svet. Svetovno časopisje je pisalo o nikar jn je iz svoje telovadne in šport-njem in omenjalo narod, iz katerega ne stroke napisal mnogo dobrih član-izhaja. Ko je v Strassburgu na telo- kov. Pozneje se je udejstvoval tudi kot varnem dvanajsteroboju premagal vrsto sodnik na domačih in raznih mednarod-najboljših nemških telovadcev, je vzbu- nih športnih tekmah dil nenavadno pozornost. Ivo Kermavner je bil rojen telo- temu stališču prav in ga potrdila in tudi bodočnost obsodbe komunizma ne more več spremeniti. Neizpodbitno stoji, da sta komunistični sistem in njegova diktatura zlo in nesreča povsod, v vseh deželah in pri vseh narodih, kjer sta se uveljavila, Kdor koli se -je boril proti Leta 1941 se je udeležil ustanovnega sestanka Slovenske legije v Delav- vadec. Že od ljudske šole dalje pa do ski zbornici v Ljubljani in je bil kot zadnjega diha je ves žiyel za telovadbo, odločen protikopiunist ves čas vojne v Kmalu po prvi svetoyni vojni je postal vrhovnem vodstvu Slovenske legije in je skupaj s pokoj. Milanom Fincem in pokoj. Fortunatom Majdičem organiziral Slovensko legijo v Ljubljani, ki je dala številne častnike, podčastnike in moštvo Vaškim stražam in pozneje Slovenskemu Domobranstvu. Ko je nemška Gestapo zvedela za to delo, je Kermavnerja leta 1944 zaprla in ga obdržala v zaporih do konca vojne. Ob koncu vojne se je Kermavner umaknil na Koroško in nato preselil y Severno Ameriko, kjer je ves svoj prosti čas :— prav tako kot njegov prijatelj in tudi odličen telovadec Varšek — posvetil športnemu delu med slovensko mladino. Leta 1959 se je iz zdravstvenih razlogov preselil na Koroško, kjer je tudi — kolikor mu je dopuščalo zdravje — pomagal pri športnih nastopih slovenske koroške mladine. Pred kratkim pa se je, že težje bolan na srcu, preselil na svoj dom v Savljah pri Ljubljani, kjer ga je . dne 23, oktobra Vsemogočni poklical k sebi. Vsem, ki smo ga poznali in še posebej vsem, ki smo desetletja z njim delali pri Orlu in pozneje pri Slovenski legiji, bo ostal lik Ivana Kermavnerja V trajnem spominu. Slovenski mladini pa naj bo v vzgled, da je mogoče slovenstvu služiti in koristiti na vseh por dročjih, tudi na športnem in telovadnem — toda vedno samo z vrhunskim kvalitetnim delom. Dragi Ivo, počivaj v miru! Rudolf Smersu -ipi Spominska proslava za dr. Kreka (Nad. s 3: str.) " ' nil, pa so pognale korenine iz dogodkov, ki ¿ilj je . doživljal v mladosti: Še . pred maturo ¿je moral na fronto, bil. je ranjen in. je, izkusil vse trdote, tistega časa. in poznal sovražnost Avstrije do slovenskega naroda. Večkrat je povedal, kako je gledal, ko je ob koncu vojne na' Kongtesnem trgu stala' postro-jdna četa oficirjev — Slovencev z avstrijskimi značkami. Pa So potegnili sablje v pozdrav, pristopila so slovenska dekleta v narodnih nošah in jim pripela slovenske kokarde. Videl sem, kako je nastala 'Slovenija, je pripovedoval. j Ko se je pripravljal za doktorat na pravni fakulteti, je bil že vsestransko vprežen in delaven: seje v organizacijah, uredništvo Slovenca, občinski svet, Okrožni urad Za zavarovanje delavcev, Slovenska ljudska stranka, prosvetno delo, verske organizacije, predavanja, govori, Krekova odvetniška pisarna v Ljubljani je bila posvetovalnica o političnih in organizacijskih zadevah. Bila je središče, v katerega so prihajale od blizu in daleč po nasvete in na posvete. Kot minister v Beogradu si je pridobil velik ugled. Delavnost, poštenost in nepodkupljivost sta mu ga dali. Pa tudi njegov odnos do nasprotnikov je bil tak, da mu je prinesel spoštovanje (tu je govornik navajal zanimive primere in dogodke). Ko je šel z begunsko vlado v svet, sva ostala v stiku. Večkrat je potem pripovedoval, kako je bilo zunaj, kako je sodeloval z dr. Kuharjem in Snojem, in kako je pogrešal msgra. Gabrovška. Povedal je tudi, da nikdar v življenju ni bil tako sam in tako ponižan in preziran od vseh, kot tedaj ko so napravili pakt šubašič—Tito. Prijatelj Snoj je šel v domovino, morda z najboljšim namenom, da rešuje; šel je, ne da bi se poslovil. Ko je šel Cankar domov, se ni poslovil od njega. Tudi dr. Kuhar mu je delal očitke. Vsi Slovenci, od prvega do zadnjega, ki so šli tedaj domov, so pismeno in ustmeno dopovedovali, da je Krek najbolj nesposoben politik in ne razume časa, ker ni šel domov sodelovat s komunisti. S trpkostjo je rekel: Tako sam še nisem bil nikdar. Danes vidimo, da je bil edini, ki je imel prav, ko je odklanjal sodelovanje s komunisti. 'Pisarna v Rimu. Ne bom pozabil, ko sem prišel iz Trsta v Rim, ni še imel urejene pižame. Toda ko je sprejemal poročila iz taborišč, je pisal, branil, zagovarjal, posredoval. Verjemite mi, da ne pretiravam, če trdim, da je sedel dvanajst do štirinajst ur na dan in pisal, pisal, pisal... V vseh jezikih, katere je znal, na vse ustanove, katere je poznal iz svojih funkcij; vse pa je bilo reševanje, pomoč in obramba. On je branil do skrajnosti naše slovenske begunce in skrbel zanje. Vsi vodilni ljudje so imeli težke ure. Tako trnjeve poti, take teže, kot jo je pa Bog naložil dr. Kreku, jo je pa težko kdo moral nositi, tako težak križ, kot je bil njemu naložen. Za Korošcem po kratki dobi prevzeti v Beogradu mesto, ve le tisti, ki je te razmere poznal. Iti v svet s tisto vlado, ki je bila tedaj, in delati s tisto vlado, kjer je bilo polno sporov in nesporazumov. V tisti dobi, ko nihče več našim poročilom ni verjel, ko je začela uspevati komunistična lažna propaganda, ko so naša poročila smatrali za ne- , resnična, za netočna, za kolaboracioni- ' stična; ko so Kreku zapirali vrata njegovi dobri prijatelji in znanci po ministrskih in visokih uradih; to je bila zopet postaja križevega pota, ki ga je mogel prenesti samo on. Tok evropskega in svetovnega razvoja je šel tedaj proJi nam in proti njemu. Ne zamerite mi, da sem teh par skromnih besed povedal, kot poskus prikazati, da je bil človek, tako globoke in pristne vere, da ga je treba občudovati, in tako velikih talentov, da mu bo zgodovina dala mesto, ki mu gre. Bil je dober človek, da bi mu lahko dati najviš'e odlikovanje s tem, da bi mu rekli: Bil je dober človek. Svoj politični program je branil do skrajnosti. Doživel ga je. On ni šel danes eno pot, jutri drugo. Imamo v političnem življenju ljudi, ki se čez noč obrnejo za sto stopinj. To kar so včeraj hvalili, danes grajajo, to, kar so kar bi vedno vžigalo. Bilo pa je realno, Mladinski dnevi V Mdldozi v korist Slovencev. Zato je opozarjal in svaril, kot ste že danes slišali, da ne ^ Vabila so nam naznanjala, da jih dini z mladino in njeni zaključki naj storimo ničesar takega, da. bi zgubili je naša mladina letos pripravila tri- bi služili prizadevanju starih in mla-Slovenijo. Vedite, da se na tej osnovi najstič v Mendozi. Zajeti v duh časa in dih za skupno gradnjo bodočnosti. „„„„ -j-,,s:________________okoliščine, v katerih se razvija tudi na- i Mladina je tis.a, ki se mora danes p mo’ nadaljujemo ge men(j0gko skupnostno in družabno pripravljati za svoje poslanstvo v bo- njegovo delo, v medsebojnem prijatelj- življenje, so mladinski dnevi letos ho- docncsti. Vedeti moramo, da je v njej stvu in spoštovanju. Takem, kot ga je teli poudariti svojo osnovno misel v mnogo dobrega, da pa tudi njo v dana-on imel do prijateljev in tudi nasprot- besedah: „Z roko v roki skupno gradi- šnjih težkih časih obdajalo velike te-,, , . , mo bodočnost! ; zave. Mladina se hoče samostojno uve- mkov. V takem medsebojnem odnosu ■ Val, ki gre zadnje leta preko sveta ljaviti in biti pri tem deležna tudi storimo vse, kar moremo, da ne zgubimo in ki se je zelo občutno pokazal v pre - priznanja. Slovenije. Morda so že blizu časi, ko lomu med starejšo in mlajšo genera-f Vendar pa mora upoštevati besed* bo treba to skrb za Slovenijo še po- “jo, je naravno zaživel — še s svojimi koncila, ki so namenjene vam, fan-. ... 1 značilnimi odtenki zdomstva — tudi v tom m dekletom, ki boste iz rok sta- vecati. Nevarnosti niso majhne; razvoj naši skupini tu v Mendozi. j rejših prevzeli baklo v časih, ko svet ne gre v naš prid. Zato je njegov klic, 1 Vsi, „ki v srcu dobro mislijo,“ si že doživlja najsilnejše spremembe v svoji ki ga je pred dvema letoma izrekel v lep žas belii° glave, da bi našli for- zgodovini. Vi, ki prevzemate od svojih ,• , ____. ... mulo za premostitev težav in za med- staršev najboljše nauke in zglede, bo- ej d oran , danes prav tako utemeljen. sebojno sporazumevanje ter sodelova- ste jutri sestavljali novo družbo, ki jo Sledimo mu! Mladim govornikom pa nje. 'Podoba je, da je bila vprav osnov- | bos'e rešili ali pa z njo vred pro-naša zahvala da ro nrinvnvlien; H+n_ na misel teh mladinskih dni zelo no- padli.“ Važno je medsebojno spoštovanje zadevanju in sobotno mladinsko zboro- osebnosti, borbe proti egoizmu, proti vanje njegov dragoceni uspeh. Seveda: nasilju in sovraštvu. ! od dobre volje in pripravljenosti za Starejši nikakor ne smejo vas mla-Po teh besedah g. Milošta Stareta delo in žrtev vsakega posebej in vseh dih postaviti v kot; a v kot se pravta-so vsi navzoči glasno in srčno izmolili skupaj na vseh straneh je pa sedaj ' ko ne smete postaviti — vi sami! očenaš za dušni pokoj dr. Mihe Kreka. °ilvi's.ao’ da ne h.0.™0 .spet v .zgod”vino I. Upoštevati pa je treba tudi, da svo- c . .... . , , , obrnili praznega lista m morali s Ham- [ boda — ni neomejena! So osnovna S tem je bila spominska slavnost za- letom zaklicati: besede, besede, be- načela in dolžnosti, ki jih je treba upo-i.i...x --j- Stevati; nepravilno je zavračanje av- toritete. Priznajmo, da so na obeh straneh naša zahvala, da so pripravljeni sto- na misel teh mladinskih dni zelo popiti na njegovo mesto. S tem so njegov membna in uspešen korak v tem pri-spomin najlepše počastili. ključena. sede... Spored se je začel v soboto, 7. no-Navzoči so se počasi pričeli razha- vembra popoldne ob 5 v Slovenskem jati, še vedno pod globokim vtisom dornn z „zborovanjem mendoške slo- pietetnosti, ki je bila pečat celotne ko- venske mladine“, ki je imela za vsebi-! no razgovora o „pomembnih značilno-memoracije. Nesli so s seboj izpoved, i stih sodobne mladine.“ obljubo mladih in starejših, da bodo Poleg fantov in deklet smo brez ohranili ideale, za katere se je bori! dvoma za tako sodobno in pereče vpra- dr. Krek, ter se za dosego teh'idealov fanie pogrešali navzočnosti „vsaj ne- , kaj vee“ starejših. Krivda ie bda de-tvdi hordi. Svoboda slovenskega naroda loma v pomanjkanju intenzivnejših in in zmaga krščanske omike bo odslej pravočasnejših oznanil ter vabil! cilj naših prizadevanj. S tem pa bo v~ak v svojem srci nosil prelen spojeni1'. počasni1 o pokojnemu dr. Mihi Kreku. V prvem delu je duhovni vodja g. Jože Hom nakazal pomen vsebine zborovanja. Povedal je nekako naslednje osnovne misli: Namen sestanka je govoriti o mla- prednosti in pravtako napake. Posvetimo se družno iskanju razlogov in složno medsebojno popravljajmo! V čem je rešitev? Smo kristjani Vedno imejmo pred očmi, da moramo z lastnim avtentičnim krščanskim življenjem izpričevati Kristusov nauk. Po teh mislih so se navzoči razdelili v določene skupine za anketo o nakazanih problemih, ki so jih dobili na lističih v obliki vprašanj. Zaradi pomanjkanja časa so anketo prekinili in odšli k napovedani skupni maši, ki so jo skupno z duh. vodjo darovali v priprošnjo za božjo milost pri reševanju teh življenjskih nalog. Anketo so po maši nadaljevali. Po-samezne skupine so poročale o svojih c e obstoja med nami lepa navada, da za božične praznike pošiljamo voščila zaključkih. Zaradi obsežnega progra- sorodnikom, prijatebem in znancem, ki bi jim radi stisnili roko za praznike in roa vprašanj so bile končno le formu-novo leto, a nam daljave ne dovoljujejo. Zveza slovenskih mater in žena je prav i braa? skupne ugotovitve, ki bodo za to rnliko izdala lepe božične voscilne razglednice z odtisi linorezov akad. sli- I nadaljnja razj ravljanja pri iskanju karice ge. Bare Remčeve. Razen umetniške vrednosti, lepega tiska in pa-ir ja, ¡ pravih rešilnih poti v „aktivnem in ve:e iz njih nekaj toplo domačega, nekaj našega, ki bo poleg osebnih besed in j konstruktivnem“ sodelovanju starih in želja, le-o voščilo vsakemu Slovencu in tujcu. , mladih. . , I V nedeljo dopoldne je bila skupna In še en namen je vodil Zvezo pri izdaji teh voščil: pomoč našim naj) olj : slovenska maša, med katero je duhovni P"t>-ebn:m. Izkupiček ie namreč namenjen socialnimu skladu Zveze, ki je vedno : vo kako mu usihai° mogel verjeti: vse polno cvetliččnih bilk življenjski sokovi, kako vse bliže veje je že ležalo tam, kakor da bi si golob- hladen dih ^roba' V sržni in telesni ček hotel iz njih splesti gnezdo. „Božji migljaj!“ je ponovil mojster stiski je s poslednjimi močmi sklenil roke in pobožno povzdignil oči: „Sveti Mihael, moj patron, pomagaj! Kočjanč. „Na tem kraju mora stati nova Zgradm bomo cerkev na krajUi ki nam cerkev.“ Ves presunjen se je vrnil na Govočev vrt. s košato brado in upognjenim hrbtom. Mlad tesar, mišičast in robat, se je pošalil: „Priganjat nas je prišel. Gnezdo bi si rad spletel v novi cerkvi, če bi govoriti znal, bi nas gotovo ozmerjal: pohitite, lenobe lene, pohitite, mudi se mi!“ . „Ne čvekaj,“ ,ga je posvaril tršat očanec š težko lesarski sekiro ob no- točka zatonil nekje sredi dovškega polja. „Božji migljaj!“ je svečano reke) mojster Kočjanč in njegove oči so bile polne sonca. „čudno, res čudno,“ so mrmrali zidarji in tesarji. Z zamišljenimi obrazi so se spet lotili dela. Drugi dan je skrivnostni golobček spet priletel. In glej, zgodilo se je na- ga je pokazala božja volja, samo milost mi izprosi. Glej, tako mlad sem še — joj, ali bom res že moral umreti?“ Možje so si ganjeno brisali solze s porjavelih lic. Sami niso vedeli, kdaj se je tudi njim utrgala pobožna molitev iz srca in se v zboru dvignila pod nebo: „Oče naš, tvoja volja naj se zgodi! Postavili bomo cerkev drugje in tebi jo bomo posvetili — naš priprošnjik in Popeljal jih je s seboj in jim poka- j 2aščitnik, sveti Mihael.“ In ko je golobček še tretji dan pri- • letel in storil, kar je v spominu faranov neizbrisno zapisano, je mojster Kočjanč povzdignil glas: „Tako vam rečem, možje: božja volja je, da postavimo cerkev drugje! Sam Bog nam je poslal svojega sla in nam odmeril kraj.“ zal bilke, skrbno položene na kupček. In glej: že so vsi razen prešernega mladca živo verovali, da je bil golobček — sam sveti Duh. Pobožno sklonjenih glav so tamkaj stali in se posvetovali: Prešerni mladec pa je bil nepoboljšljiv. Posmehljivo je zaklical: „Ne bodite otročji! Še koze bi se nam smejale, če bi zaradi tega tiča začeli zidati drugje. 'Pamet, možje, pamet!“ In možje, omahljivi, kakor so bili, se res še kar niso mogli odločiti, da bi delo na Govočevem vrtu opustili. Mojster Kočjanč jih je prosil, rotil —- vse je bilo zaman. Bolj so se bali mladče-vega strupenega jezika kakor božje besede. Delali so še štiri dni; a vse delo je Komaj so zadnje besede izrekli, se je kri v mladčevi rani ustavila. „Božji migljaj!“ je v tretje ponovil mojster Kočjanč. Vedro se je nasmehnil, si krepko zavihal rokave in vzkliknil: „Možje, na delo!“ Vzeli so rovače, sekire in lopate in šli. Vse jim je šlo po sreči, ker je sam Bog blagoslovil delo njihovih rok. Nekaj mesecev pozneje je nova cerkvica že zrastla iz tal. Milo je v linah zaklenkal zvon in vabil vernike k molitvi. In milo klenka še dandanes — mrtvim v spomin, živim v opomin — in bo milo klenkal vse dotlej, dokler bo naš rod dve svetinji v srcu hranil: vero očetno in jezik materinski. Takšna je legenda o cerkvi sv. Mihaela sred) polj&, sredi prelepega dov-ikega polj&. I L O V i »S C ï Osebne novice LJUBLJANA — Po stanju z dne 11. novembra je bilo v Sloveniji v uradni evidenci 16.000 nezaposlenih. Od teh je okoli 70% takšnih, ki nimajo — po uradnih ugotovitvah — ustreznih pogojev za kakršno koli zaposlitev. „ . . Družinska sreča. V družini Andreja pa so začeli uvažati to sadje iz Grčije, žužka in ge. Elizabete roj. Mele, se je ^ Egipta in Libanona. rodila hčerka Veronika. Iskreno česti- ; tamo. j DOBREPOLJE — Kmetijska zadruga v Dobrepoljah odkupi letno za SLOVENSKA VAS i 1,200.000 din suhe robe, predvsem zobo-j trebcev. Veliko butaric zobotrebcev mora kmet ošpičiti, da nekaj zasluži, A X O t N T I N i BOULOGNE Proslava 50-letnice farne cerkve v Hrastniku V nedeljo, 21. novembra je bila v Boulogne pri Buenos Airesu, v župniji sv. Marjete Kasijske, slovesnost posebne vrste. Na pobudo zlatoporočen- Dan družin in zaključna prireditev ljudske šole Za soboto, 14. novembra popoldne so cev S• Janka Arnška in njegove žene kajti plačajo butarico zobotrebcev po 11 otroci pripravili lepo priredi te v, ki so se je tega dne popoldne proslavila 50- nar : -i0 P°sveali sv°imi staršem in vsem letnica ustanovitve farne cerkve v * ‘ \ prijateljem kot svojo zaključno aka- demijo. Hrastniku. Domači župnik č. g. Albin UMRLI SO OD 24. DO 31. OKTOBRA ( žn uvod je spregovorila gdč. Mimi Avguštin je daroval sv. maso v slo-LJUBLJANA. — Dr. Vital Mano- Bokaličeva v pozdrav vsem družinam, venskem jeziku za žive in mrtve so-hin, meteorolog; Frank Rudolf up. ko- : V prvem delu akademije so pod vod- delavce jn dobrotnike omenjene cerkve. 1 A vtl A- A A* A/l 1 /I n A ’/ Avlr A ilviCIAnA ry r\ I I LJUBLJANA — V Sloveniji je 22 opekam, ki zaposlujejo nad 3.000 delavce/ in izdelajo nekaj več kot 312 milijonov opečnih enot letno. Teh 22 opekam je po več kot 3 letnih pogajanjih 10. novembra podpisalo sporazum o naj- nižjih obračunskih osnovah za delitev ' rogki borec; Rudolf Matzele ključ. m. stvom gospodične Zorke Grisove zapeli . ■ . .. , , osebnih dohodkov, o poglavitnih meri- j v p.; Marija Čuk r. Jamar; Marija vsi najmlajši (1., 2. in 3. razred) tri KoJakl 12 Carapacnaya m lih za delitev dohodka v delovnih orea- Sedej r- Strnad; Leopold Kogej (92) pesmi: OčKa jaz rad imam, Kostanj- god so se te mase udeležili v lepem a ! up.; Janez Žagar vlakovodja v p.; Pavel ček zaspanček in Trobentica. Nato so številu. Na koru je krepko prepeval Ban up. tiskarne; Marija čamernik r. sledile deklamacije: solarček, Mamicam slovenski pevski zbor iz San Femanda, Sajovec; Franja Turk r. Brezec; Rudolf in Koliko nas je doma. Srednja skupina . . ...... „ * ., . Mejak v. insp. drž. žel. v p.; Jožefa (4. in 5. razred) je deklamirala 'tele- kl £a vodl Mišic. G. Župnik Avgu- Rajner (87); Elizabeta Hočevar r. Turk fon, potem pa skupno z višjo skupino štin je v svoji pridigi, ki jo je nave-(97); Inž. Alojzij Gostiša prof. v p., (6., 7. in 8. razred) zapela pesmi: Do- : zaj na praznik Kristusa Kralja, ome-Jožefa Pišijar r. Krajšek; Franc Ju- bro jutro, Kmetič in Gor čez izaro. nil požrtvovalno delo ustanoviteljev pr-van (92) zel. up.; dr. Stane Grapar Skupno so se podali deklamacijo Na- 1 zdravnik; Ludvika Satler vd. fin. dir.; j Šim dragim staršem. Marija Mavser r. Ilc. j Samo višja skupina je lepo doživeto MARIBOR. — Štefanija Kutin (82) ' recItTlrala Soči. gosp.; Ivan Videgar (74) up, Suzana I k iSke*“™ nf6 JSiiS m vi un' “ *1™ Tbm sloSkfš^ M Mihael° Majhenič )87?up ^ ( > P" v Voditeljica gaZden- i ' ' ' i3' 1 ka Janova je povedala nekaj besed za RAZNI KRAJI. ■— Oton Magerle, pot v življenje. Kamnik; Marija Kupšek, Trbovlje; Jo- : Za zaključek prvega dela je otroški liana Rojšek r. Črne, Slape; Andrej zbor zapel štiri pesmi: Pesem radost-Kregar tesar v p.. Stepanja vas; Ma- na, Krasno je sonce, Moja dežela in Ti rija Jerina r. Jurjevčič, Vrhnika; Hu- domača hiša. Posebno zadnji dve, ki bert Bemardič, Kanal; Ana Boštjančič sta bili spremljani s harmoniko, sta bi-r. Bukovac, Novo mesto; Antonija Za- li zelo hvaležno sprejeti, del r. Benčič (87), Žalec; Marija Šmid Drugi del prireditve je bila igrica I r. Drinovec, Škofja Loka; Marija ži- [ v dveh prizorih Birmanska urica. Pri- i rovnik r. Maglič up., Kranj; Martin pravila jo je gdč. Slavka Urbanija. Umek up., Celje; Jakob Košenina (82) j Vsa prireditev je bila prisrčna in up., Zagorje; Alojzija Trškan (85), Po- prijetno presenečenje, sicer nekoliko Ije; Mimi čmelec r. Janežič,^ Bistrica skromnemu številu navzočih. Navduše-ob Sotli; Mihaela Dornik r. Košir, Tržič; no ploskanje je bil izraz priznanja in Frančiška Knafeljc r. Marolt, šmiheij; hvaležnosti nastopajočim in učiteljstvu, Franc Pipan klepar, Bizovik; Angelca ki je prireditev skrbno pripravilo Švegelj, Podbrezje; Anton Gluhar, Je- nizacijah te stroke kakor tudi sporazum o minimalnih standartih pri urejanju delavskih naselij za delavce v opekarnah. LJUBLJANA. — Medobčinski svet Zveze Komunistov občin Ljubljana, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litije, Logatec, Ribnica in Vrhnika, je ugotovil, da je v prvih osmih mesecih na tem področju bilo sprejetih v partijo 484 oseb, od tega samo v Ljubljani 391, iz partije pa jih je odšlo 456. Svet ZK je izjavil, da je nujno potrebno, da se poživi sprejemanje v partijo, ki ne poteka tako, kot bi bilo želeti. SLOVENJ GRADEC. — V tem kraju je usnjarna pričela s pripravami za delno preusmeritev oziroma za zgradbo nove tovarne za plastične izdelke. Pri investicijah, ki znašajo okoli 450 milijonov dinarjev, bosta sodelovali tudi tovarna Gorenje iz Velenja in Koteks-Tobus iz Ljubljane. ve cerkve na Slovenskem na čast Kristusu Kralju; od teh ustanoviteljev žive še štirje: dva v domovini, dva — zakonca Arnšek — pa med nami. Po sv. maši so se rojaki zbrali v farni dvorani. G. župnik Avguštin je začel proslavo in posebej prisrčno pozdravil gospoda in gospo Arnšek. Nato je spregovoril g. Rudolf Smersu, ki je prinesel pozdrave in častitke Družabne Pravde dolgoletnemu socialnemu delav- PTUJ. — „Jabolka zastonj“, tako je oglasil sadjar iz Juršincev v Slovenskih goricah po maši pred cerkvijo. Dodal je, da lahko naberejo tudi jabolka z dreves. Ponje sicer ni prišel nihče; oglas v listih pa je predrag, če ponujaš blago zastonj. Letina je bila obilna, kupcev pa ni bilo, ali pa so ponudili kmetom smešno nizko ceno, da se jim ni splačalo obirati jabolk z dreves. LJUBLJANA. — Na enem od posvetovanj o stanovanjskih problemih je član republiškega Izvršnega sveta Boris Vadnjal povedal, da so v povprečni slovenski družini izdatki za stanarino zelo nizki, saj zajemajo približno 6 do senice; Iza žontar r. Velikonja, Solkan; Vinko Grabnar, Brežice; Janez Kovačič Maistrov borec, Borovnica; Ignac Brodar, čemšenik; Ferdinand Kraševec pek. m., Celje; Marija Lipovšek r. Raj- cu g. Amšku in njegovi zvesti in de-D^g^^prireditve je bila igrica i javni pomočnici, čestital jima je tudi k zlati poroki, ki sta jo nedavno obhajala ter na kratko omenil uspešno njuno delo za cerkev. G. Arnšek se je govorniku zahvalil za čestitke ter je podrobneje orisal zgodovino nastanka cerkve v Hrastniku. Imenoval je osebe, ki so imele zasluge za to ustanovitev (dr. Gregorij Rožman, dr. Matija Slavič, župnik Žagar, Viktor Eržen in dr.). Pozabil pa je SAN JUSTO Sestanek mater in žena Predavanje ge. Marjane Batagelj v i ...., ... .„j- sklopu rednih mesečnih sestankov za ... . ner (80), Radeče; Pavel Podbregar zla- Zvezo mater in žena, je prav gotovo omeniti svoje zasluge m zasluge svo-tomašnik, žup. v p., Ribno pri Bledu; pokazala mnogim materam kako ure- je žene, ki sta nad deset let življe-Marija Dečman r. Koželj, Stožice. i sničti idealne počitnice v dobro star- ; nja posvetila temu delu ki je bilo StŽ StSJ/S ISS to””° ' uspehom. Ob sklepu SAN MARTIN Sestanek in občni zbor sanmartin- 9 odstotkov vseh družinskih dohodkov, Ob tem je pa zanimivo, da so v pov- zanimivo in izredno aktualno predava-prečnem družinskem proračunu danes nJe gospa Anica Kraljeva. — č. g. Jure celo izdatki za avto višji kot stanari- Pode ¿e dekletom podal primemo du-,r , . . . . , . , . hovno misel. Siedil je občni zbor s po- na. Vsekakor je to fenomen, ki bi mu ročili sedanjih odbornic, ki so res od težko našli para v katerikoli državi, delo in razvedrilo tako, da ob večerih svojih zanimivih izvajanj je g. Arnšek __________ vsa družina čuti, da je vsak preživeti predlagal, da se pošljeljo pismeni poz- skega krožka SDO. V nedeljo, 15. no'-' dan majhno zrno k uresničenju lepo dravi mariborskemu škofu, g. Župniku vembra, so imela sanmartinska dekleta preživetih počitnic. V decembru bomo * • ; sedaniemu žuDniku v Hrast dobro obiskan sestanek. Na sestanku je namesto sestanka pripravile praznova- j ZagarJU m sedanjemu zup gospa Lina Matičičeva spregovorila ne- n->e božiča skupaj z družinami v pro- niku. ker besed o velikem človekoljubnem i sf°rih Našega doma. | y drugem delu proslave je g. Loj- pomenu dajanja krvi za slovenske bol- -t ........................ ^ Erjavec pokazal številne diapoziti- navzoča! dekleta," d^se^prijavijh^ Zvezi »»r Za MlklaVZU IH bOZIC ve 0 lepotah Slovenije, za kar je žel slovenski mater in žena, ki organizira slOVCUSki Martin FIei*I*0 hvaležno priznanje navzočih rojakov, to akcijo. — Nato je imela daljše, zelo Zaključek srednješolskega tečaja Vse kaže, da so se Slovenci zelo jasno usmerili: najprej motorizirana pločevina in šele potem — stanovanje. LJUBLJANA. — Medtem ko je bilo jabolk dovolj, in so jih odkupovalci kupovali ponekod po 60—70 par kg., prodajali v trgovine pa po 1,10 din, je sredi oktobra vsa Slovenija ostala brez — limon. Limon je zmanjkalo baje zaradi stavke italijanskih železničarjev. Ves uvoz limon je iz te države, sedaj sTike “domovine Slovenski srednješolski tečaj ravn. lično vodile krožek, in z volitvami no- Marka Bajuka v Buenos Airesu je v so-vega odbora. Pri teh volitvah so bile [Jolo zaključil svoje letošnje delo. izvoljene: predsednica Ana Manja Re- . Tr ■ . . ..i. ... , , . mic, podpredsednica Marta Humar, taj- 1 V Slovenski hiši, ki je med letom niča Ana Marija Klanjšček, blagajni- nudila tečaju šolske prostore, je bila čarka Marta Dimnik, delegatinja Ma- popoldne najprej sv. maša, ki jo je da-rija Zorec, športna, referentka Silvija rova) delegat in profesor verouka msgr. Čater, kulturna referentka Nina Pri- jim naslednikom četrtošolcem so predali v šaljivem govoru „ključ učenosti“ Nato so odhajajoči petošolci razdelili profesorjem šopke rož v zahvalo in pa letošnji almanah Razpeta jadra, delo in odraz petega letnika. Za konec je predsednica Sveta star- sto^ik/ iStoSttaTa vraščaj An£ Anton 0rehar> ki * v ™^oru tudi šev ga. Pavlina Dobovškova še sporo-Ferfolja, gospodinja Mojca Oberžan. ; vzpodbujal študente k resnemu delu. *•’- J -J ~ O lepotah Slovenije je v Slov. domu j Potem so razredniki posameznih že drugič predvajal skioptične slike g. razredov razdelili spričevala med dija- Pok^a^^'Dolenjsko°in' Ljubl^ano^št^-' ke> nakar se je za2eI skupni pr°Kram j Potem so bili vsi navzoči starši, vilni gledalci so z užitkom ogledovali v veliki dvorani. Po slovenski himni so profesorji in dijaki povabljeni na pri- čila pozdrav slovenski mladini od soproge argentinskega predsednika ge. Levingstonove. «■■■■■■■■■■■■■■■•■■i Slavje v Slovenski vasi Enajsta obletnica blagoslovitve cer- stvom svojega g. prefekta in ob sprem- kve Marije Kraljice v Slovenski vasi je ljavi klavirja zapeli misijonsko Himno, potekla res v smislu vabila k udeležbi. Bilo je pravo romanje, prisrčno in do*-mače. Dopoldne je bila slovesna peta kon- prišli v dvorano najboljši dijaki z zastavo. Ravnatelj tečaja prof. Alojzij Geržinič je v svojem govoru pregledal delo in namen tečaja, poudarjal slovensko orientacijo šolanja in vzgajanja. Nato je ravnatelj razdelil nagrade najboljšim dijakom vsakega letnika, ki so bil; v 1. letniku Teodora Geržinič, v G. France Sodja je nato v imenu slovenskega provinciala g. Stanka Žaklja CM, k5 na to slovesnost ni mogel 2. Bernardka Fink, v 3. Marija Loh m priti, izrazil prisrčno zahvalo vsem do-1 v 4. Marjeta Stariha. Tečaj v Lanu.,u celebrirana sveta maša, ki jo je daro- I brotnikom Baragovega misijonišča ter 1 je razdelil nagrade že prej. val g. msgr. Anton Orehar, delegat poudaril namen zavoda: dati sloven- j Nato so nastopili dijaki sami. Naj- f slov. dušnih pastirjev, skupno z g. Ja- ; skemu narodu in Cerkvi Značajnih mož,1 prej je spregovoril abiturient Marinič ! of^Siia ormnizira slovensko uro ki nezom Petkom CM, vikarjem, in g. ki ne bodo sebično mislili samo nase, in se zahvalil profesorjem za trud m b0 po LS6 radijski postaji prenašana. Francem Sodjem CM, prefektom Bara- ampak bodo imeli čut za problematiko delo. Dekleta so lepo zapela nekaj na- 1 >je zamerite mi, da Vam odkrito pl- govega misijonišča. Nagovor med maso Cerkve in bodo kot kremeniti katoličani rodnih pesmi, za konec pa so odhajajoči j šem to kar sem si ob tej novici mi- je imel g. delegat. Cerkveni pevski zbor pričevalci božjega človeka, pa naj bi petošolci pripravili presenečenje: sv.- slil: vendar so se ojunačili po tolikih grizek, ki ga je pripravil svet staršev. Pismo fa Dragi gospod urednik! Čudovito nedeljsko popoldne je. Sedim na obrežju tako zvanega „Lago He-ssa“, to je eno izmed peterih okoliških jezer, od koder še nudi čudovit pogled na snežno belo goro Tronador, ki se blešči v sončnem popoldnevu. V rokah držim Svobodno Slovenijo z dne 29.10.70 in berem “Društveni z obvestilom, da Zedinjena je pel pod vodstvom g. Ivana Meleta. bilo to kot dobri očetje ali dobri du-Opoldne je bilo postreženo s kosilom hovniki ali dobri misijonarji, vsem rojakom, ki se jih je zbralo čez | Gojenec Jože Bokalič, ki se je skozi 250. i 6 let vzgajal v misijonišču, je v imenu Popoldanski program se je začel s gojencev povedal vodstvu zavoda zapetimi litanijami; to bogoslužje je vodil ' hvalo. Poudaril je, da mu je dal zdravo g. dr. F. Gnidovec ob asistenci gg F. duhovno podlago, Žaklja, L. Lenčka CM, J. Petka CM in F. Sodje CM. Nato smo se v skupnem sprevodu podali na dvorišče Baragovega misijonišča k njega blagoslovitvi. Vsa slovesnost je ob napovedovanju g. superiorja L. Lenčka CM potekla tako: Franci Stanovnik je podal priložnostno meditacijo: Danes — ne jutri! V imenu staršev je g. Ignacij Glinšek izrazil hvaležnost dobrotnikom, ki so z zgraditvijo misijonišča postavili tako veličasten spomenik, slovenski Ob ljudski pesmi Povsod Boga je i emigraciji v ponos, msgr. Anton Orehar izvršil obred po- | Zbor vseh gojencev je za zaključek svetitve poslopja in vseh prebivalcev v , zapel še pesem Nova mladina — kli-Baragovem misijonišču s posebnim na- carji novega časa. govorom, poudarjajoč, da bi nič ne pomagalo tistim, ki zidajo, če ne bi bilo blagoslova od Boga. Izrazil je željo, naj Oh dopolni, česar človeškim prizadevanjem primanjkuje. iSledila je prosta družabnost in tudi „mala misijonska tombola“. Ta dan bo ostal v prijetnem spominu vaščanom in mnogoštevilnim prija-teljem-rojakom, ki so od blizu in daleč Pb blagoslovitvi so gojenci pod vod- prihiteli na to slavje. Slovenska hiša v Buenos Airesu, Slovenski domovi v Ramos Mejii, San Justu, San Martinu in drugod, vsi stoje ob lepo tlakovanih cestah — že od nekdaj. Samo Rožmanov zavod, naše bivše semenišče v Adrogueju, je v blatu — še danes! Ne pustite ga v blatu! Tlakujte mu ceste! letih. Pridnost in poštenost naših ljudi je pripomogla, da danes stoje v Buenos Airesu in okolici tako lepi slovensKi kulturni domovi, ki so vam pa tudi nam, pa čeprav živimo daleč na argentinskem jugu, v ponos. Že več kot pred desetimi leti, ko še ni bilo tako lahko nabavljati posnetke slovenske glasbe v obliki gramofonskih plošč ali magnetofonskih trakov, sem organiziral v Bariločah slovensko uro. Radijska postaja LU8 je tedaj oddaja la le z enim kilovatom in pol, dane s petindvajsetimi. Oddaje so bile vsak« nedeljo, to se pravi štirikrat na mesec. Vse to je bilo že pred desetimi leti. v Bariločah, kjer nas živi le peščica Slovencev, vsekakor za tako malo kolonijo kar lepo. Ob vsakem obisku v Buenos Airesu sem poslušal oddaje organizirane po Jugoslovanskem poslaništvu, ki so mizemo predstavljale našo lopo slovensko pesem, srbsko pa kar dobro. Ob takšnih trenutkih se mi je nehote vsiljevala misel, ali res ni med rojaki v Buenos Airesu sposobnih ljudi, ki bi organizirali slovensko uro, Vsak teden ena MEDITACIJA Milena šoukal Pripev daljev vabečih cest ! poživlja strast gorečo iz oči, razvija dne pričakovanje, 1 v katerem, množično nasilje sprostitve išče si v objestnosti želja. V njih ni miru. Požigi stavb ne kličejo po maščevanju. Kar danes je živelo, naj umre. Izbrani cilji jutrišnjega dne prihajajo nasproti. Vsem smoter je v dosegu veličastnih del. Navidezno se ziblje v razmajanih stopnicah dne. Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 23. novembra 1950. — Št. 47. UDBA SESTAVLJA SEZNAME ZA RAZDELJEVANJE AMERIŠKE HRANE V pričakovanju ameriške pomoči je Titov režim podvzel že celo vrsto ukrepov v zvezi z razdelitvijo hrane. Komu bo služila ta ameriška pomoč v hrani, kažejo naslednja deistva: Po vsej Jugoslaviji je UDBA pričela sestavljati spiske družin in posameznih oseb, ki naj bi dobili pomoč v prehrani in tistih, ki te pomoči ne bodo deležni. Že to dejstvo je dovolj, da pridemo do zaključka, po kakšnem ključu bodo delili ameriško pomoč. Znani pa so tudi podrobnejši načrti UDBE za sestavo teh spiskov: pomoči ne dobe „vsi reakcionarji“, t. j. vsi nasprotniki komunistične ideologije, vsi prijatelji Amerike kot predstavnice demokratičnih svoboščin. Izključeni so tudi vsi tisti kmetje, ki niso oddali državi zadostnih količin svojih pridelkov „prostovoljno“ in vsi tisti, ki nočejo vstopiji v zadruge. Izključeni so tudi vsi tisti, za katere vedo, da imajo zveze s Cerkvijo in končno vsi kominformisti. Te spiske bo UDBA poslala krajevnim komunističnim odborom ter bodo po najnovejših določbah razdeljevali hrano tistim družinom, ki bodo prijavile svoje za delo sposobne člane na javna dela (v rudnike, na ceste, železnice, posekavanje gozdov itd.). Iz tega sledi — in v tem je vse paradoks — da bo ameriška hrana ... dobila značaj pomoči krvavemu komunističnemu totalitarizmu in da bo tako ta pomoč sredstvo v rokah Titovega komunističnega režima za ...zatiranje jugoslovanskih narodov. ZVEZA ŽENA IN MATER Dne 26. novembra ob 16.30 predava v Slovenski hiši pri Zvezi slovenskih mater in žena po povratku iz Evrope g. Zorko Simčič o zanimivi temi: „Kakršna sedanjost — tako bodočnost“. Po predavanju se bo darovala sv. maša za pokojno go. Gregorčič. Vse gospe iskreno vabljene. V prodaji so že lepe božične voščilne razglednice — delo Slov. umetnice — v prid socialnemu skladu Zveze slov. mater in žena. Nabaviti jih morete v vseh ! slovenskih domovih in pri g. šemetu. ! Bariloč prvič samo slovensko, in drugič na stopnji naše kulture. I Novica o pravkar organizirani slovenski uri je zato tudi toliko bolj dobrodošla. Vsem ki bodo pri programih, ali na drug način sodelovali želim ve-i liko uspeha. I Sedaj pa še dve novici iz Bariloč. Upam, da mi vaš dopisnik ne bo zameril; prva se tiče njega samega, druga pa je iz glasbenega področja. I Dr. Vojko Arko, oče slovenskega ; andinizma v Argentini, kot ga je nek-’ do krstil v enem izmed zbornikov Svobodne Slovenije je v septembru dopolnil 50 let svojega življenja; le malo za njim pa se je srečal z Abrahamom dolgoletni državni smučarski prvak na dolge proge France Jerman. Obadva, kot zavedna Slovenca, od vsega početka sodelujeta in sta odbornika Slovenskega planinskega društva. Želimo jima še mnogo let plodonosne-ga življenja tako v krogu njunih družin kot pri podvigih slovenske skupnosti. Gospa Lučka Jermanova je v oktobru zopet presenetila ljubitelje glasbe z izredno lepo uspelim koncertom svojega mladinskega zbora. Dvorana v Hotelu Italia je bila nabito polna. Disciplina, dovršeno petje, prikupni glasovi mladih solistov in instrumentalni kvintet s flavtami, kot priznanje dirigenki, je občinstvo nagradilo z mogočnimi aplavzi. Na povabilo iz mesta Santa Rose, se bo ista petorica 15. t. m. odzvala s samostojnim koncertom. Tudi v bodoče želimo gospej Lučki Jermanovi in mladim pevcem novih uspehov.' Vsem bralcem Svobodne Slovenije irt uredništvu pošilja planinske pozdrave Peter Arnšek OBVESTILA SOBOTA, 28. novembra 1970: V Hladnikovem domu v Slovenski rasi predava ob 20 g. Miloš Stare: „Slovenci doma in v svetu.“ NEDELJA, 29. novembra 1970: V Rožmanovem zavodu v Adrogue celodnevna prireditev. Uprizoritev Jurija Kozjaka. SOBOTA, 5. decembra 1970: V Domu v San Martinu zaključek šole in miklavževanje. V Slovenski hiši ob 19 ima slovenska šola škofa Jegliča zaključno prireditev. Po njej nas bo obiskal sv. Miklavž V Slovenski dom v Carapachayu pride ob 20 sv. Miklavž. Naročila sprejema res dan. V Slomškovem domu družabni večer. Pričetek ob 20. V HI lnikovem domu v Slovenski rasi Miklavžev večer. Pisarna bo poslovala od 18 naprej pod odrom. Na Pristavi ob 18.30 zaključek šole in prihod sv. Miklavža. NEDELJA, 6. decembra 1970: V Našem domu v San Justu 2 veletombola. TOREK, 8. decembra 1970: V Slomškovem domu po maši (ob 20) prihod sv. Miklavža. SOBOTA, 12. decembra 1970: 14. Tabor (občni zbor) Društva slovenskih protikomunističnih borcev in konzorcija Vestnika ob 19 v Slov. hiši. NEDELJA, 13. decembra 1970: V Domu v San Martinu po maši ob 10 redni občni zbor doma. NEDELJA, 20. decembra 1970: V Domu v San Martinu ob 19 predbožična prireditev s pesmijo in glasbo, nato večerja. NEDELJA, 27. decembra 1970: V Slovenskem domu v Carapachayu prva tombola. ČETRTEK, 31. decembra 1970: V Domu v San Martinu silvestrovanje s pestrim sporedom in ob zvokih Planike. t . . k,'~ Gospe in gospodične! Za pecivo, ki nam ga boste pripravile za prireditev v i Rožmanovem zavodu v Adrogue, vam | bomo iz srca hvaležni. Vodstvo zavoda. ! V polurnem koncertu božičnih pesmi ( pred svetonočno sv. mašo bo'•'pevski . zbor „Gallus'' izvajal med drugimi I tudi Premrlovo kantato ‘Sveta noč’ v krstni izvedbi v Argentini. SDO SFZ vabita dekleta in fante • 8. decembra ob 19. na mladin- sko sv. mašo in proslavo Brezmadežne v Slovenski hiši. 9 12. decembra ob 19 na miklav- ževanje v Slovenski hiši. Zbiranje ob 7.30 uri v Slovenski hiši. DRUŠTVENI OGLASNIK V pisarni ZS si lahko nabavite slovenski trak (zastavice) po 25.- $ meter, j Na zalogi je še vedno nekaj plošč: „Sem deklica mlada vesela". Cena je plošči 300,- $. Knjižnica ZS je odprta vsak dan od 15—20 ure. Slovenshi dom v San Martinu V soboto, 5. decembra popoldne SKLEP ŠOLE nato prihod sv. Miklavža Njegov tajnik posluje v domu že od 15. ure dalje. Zn dobro voljo Živalska „Moj pes zna pa brati!" „Že vem.‘‘ „Od kod?" „Moj pes mi je povedal." OD DOMA Naš komunizem je najbolj zapletena pot v kapitalizem. Načela naše partije so vedno nova — ker jih nikdar ne uporablja. Za lepšo bodočnost so potrebna tudi lepše obljube. Kadar vsi enako mislijo, to pomeni, da nihče ne razmišlja veliko. UNIV. PROF ■ PR. JUAN BLAZNIK * ■ B Specialist za ortopedij» ut travmatologijo B -B S Ordlnira v torek, četrtek in «oboi* ! od 17 do 20 ■ B C. Janč E. Urib ti ni 285, Cap. Fed. j Zahtevajte določitev ure na tele- i fonu 49-6856 V soboto, 28. novembra 1970, bo ob 21 v Slovenskem domu v San Martinu, Cordoba 129 DRUŽABNA PRIREDITEV v korist Slovenskega zavetišča Pijača! Topla in mrzla jedila na izbiro. Zabava za mladino in odrasle! VABLJENI VSI SLOVENCI Naš dom San Justo 2. VELETOMBOLA Slovensko trgovsko podjetje nudi mesto PRODAJALKE v času poletne sezone. Informacije pismeno na naslov: Marija Znoj, Angel Gallardo 210, Bariloche, Pcia. Río Negro ali osebno od 2. do 10. novembra v Sastrería JANKO, Av. Angel T. de Alvear 2973, Don Torcuato, Ruta 202, Peía. Buenos Aires. 6. decembra 1970 GLAVNI DOBITKI 1. Zračni ohlajevalec (acondicionador de aire) 2. Oprema, za sprejemno sobo (living) 3. Ročni televizijski aparat (televisor portátil) 4. Šotor za 4 osebe (carpa para 4 personas) 5. Turboventilatorji fi. Loščilci (encerradoras) 7. Utekočilniki (kenwood chef) 8. Brivski aparati 9. Kolesa in tricikli Po sedanjih računih bo nad 200 bogatih dobitkov, katerih vrednost bo presegala 500.000.— starih pesov. Vsi slovenski šolarji bodo pri vhodu obdarovani z eno tablico, na katero jim bo dana možnost zadeti lep dobitek pri žrebu in nato z isto tablico nadaljevati srečo pri tomboli. Jedila in pijače izvrstne — v oskrbi Zveze žend in mater. Prihodnjič nadaljujemo z objavljanjem novih dobitkov. Pridite, ne bo vam žal. Začetek ob 16. ! Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduj« od 17.30 do 19.30 Ponedeljek, sredo, petek. Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E, 47-4852 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangalle 1642 Bueno« Air«« Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■«I ODVETNIK Dr. FRANC KNAVS TUCUMAN 1455, piso 9, oficina "E”, Capital T. E. 45-0320 Uradne ure vsak dan od 17—20 Po dogovoru tudi izven tega umika PORAVNAJTE NAROČNINO! SLOMŠKOV DOM • V soboto, 5. dec. ob 20. uri DRUŽABNI VEČER s pestrim programom v korist Slomškove šole. • V torek, 8. dec. (po sv. maši) ob 20. uri PRIHOD SV. MIKLAVŽA. Zastopnik bo na razpolago pred in po sv. maši. Društvo slovenskih protikomunističnih borcev in konzorcij Vestnika vabita vse člane na XIV. TABOR (OBČNI ZBOR) z običajnim dnevnim redom, ki bo v soboto, 12. recembra t. I. v prostorih Slovenske hiše Ob 19 bo v kapeli sv. maša za umrle borce, nato pa občni zbor. bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbhbbbbbbbbbbbbbbbbbb Nedelja, 29. nov., ob 25-letnici zdomstva JURIJ KOZJAK SLOVENSKI JANIČAR v Rozmanovem zavodu Spored: • ob 11.30: sv. maša g. msgr. Antona Oreharja • ob 12.30: skupno kosilo po izbiri • ob 15.00: besede bivšega zavodarja prof. T. Vivoda Nastop gojencev v igri Jurij Kozjak ki jo je spisal: Niko Kuret, režija: M. Willempart Vlaki iz Haeda (do Marmola) odhajajo: 8.59, 11.35. Vlaki iz Marmola (v Haedo) odhajajo: 16.29, 17.39, 18.18, 19.03, 20.08, 21.17. ESLOVENIA UBRE Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Slovenski dom v San Martinu vabi vse članice in člane na redni občni zbor ki bo v nedeljo, 13. decembra po maši v domu. 11 - ! * i : M n lil Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N" 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N" 996.221 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970: za Argentino $ 2.900.— Pri pošiljanju po pošti $ 3.000.— ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estaaos Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 Slovenski dom v Carapachay n bo pripravil na svojem senčnem vrhi: Dobitke — bogate, kot še nikjer. Tablice — kot povsod — po 1 peso. Pijačo — hladno in poceni. Jedačo — okusno hi poceni, kot vedno Vse to in še več... Niso samo obljube! Prihitite zato na PRVO TOMBOLO 27. decembra 1970 Ves dan: 11.30 sv. maša 12.30 kosilo Otroci vseh šol dobe 16.30 pričetek tombolo pri vhodu eno tablico prosta zabava brezplačno! SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. (Coop, de Crédito „S.L.O.G.A." Ltda.) Bartolomé Mitre 97 Ramos Mejia T. E, 658-6574 K ISTA SLOGA Del Cielito 279 — Villa ITdaondo Poletna sezona I970/I97I Ob 15. novembra 1970 do 14. marca 1971 vse dni v tednu, razen ponedeljka, od 9 do 21. Vstopnina:.ob sobotah, nedeljah in praznikih $ 3.— za osebo. Vstopnina: ob delavnikih $ 2.— za osebo, Sezonska vstopnica: $ 30.— za osebo. Otroci članov do izpolnjenega 14. leta imajo vstop le z družinsko člansko izkaznico, sicer pa brezplačno; od 15. do 18. leta pa za polovično ceno. Vstop na kinto je dovoljen samo članom Slovenske hranilnice in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero dvignite v zadružni pisarni za $ 1.—. Na kinti bo vedno na razpolago hrana in pijača po zmernih cenah. Po daljši težki bolezni je. 8. novembra 1970 umrl v Ljubljani v starosti 47 let gospod JoZe Vlrich Pogreb dragega pokojnika je bil 10. novembra na pokopališču v Ljubljani. Naj počiva v miru! Žalujoči: v Argentini: sestra Pavlina dr. Dobovškova z družino in sorodniki; v domovini: mati Pavla roj. Janša, žena Metka ter otroka Joško in Marjanca ter sorodstvo. V globoki žalosti sporočamo, da je umrla v Ljubljani dne 16. novembra naša ljuba mama in babica, gospa Silva Lozar roj. Bučar vdova po sodnem predstojniku. Naj v Bogu uživa večno plačilo! Žalujoči ostali