Leto VII 4. julij 1997 cena 200 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem O -Cj n V-, -C! O n M ai tr> "-r ~ n OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, s 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, s 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 OJjIaIa DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Kidriževa 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano Učinkoviti dacaiji - Ha, pa sem te dobil! Brez ekološkega davka tole ne bo šlo! Bumerangi Verjetno ste že slišali o ukrivljenem krepelcu, ki prileti nazaj, če ne zadene cilja. To preprosto orožje je pri nekaterih primitivnih plemenih našega planeta še aktualno. Bolj razvita plemena in narodi pa so svoja orožja posodobili do neslutenih vrhunskih oblik. Pa oblika pravzaprav ni bistvenega pomena, važnejše je doseganje cilja. Če orožje ni dosledno skonstmim-no, neprijetno zadene metalca oziroma ustvarjalca. O bumemgih govorimo v prenesenem pomenu tudi v drugih sferah življenja. Zelo pogosti so v politiki in vladanju. Morda zato, ker se politike in oblasti silno rado oprijemajo amaterji in diletanti. Pametne glavce pa gredo v gospodarstvo. Nekoristno filozofiranje je tudi neke vrste bumerang. Za večje razumevanje navajam skromen dokaz: Nova oblast, ki je v osamosvojeni Sloveniji pometla s krivicami prejšnjega režima tudi z denacionalizacijskim zakonom, je požela aplavz pri mnogih bivših lastnikih nepremičnin. Ker pa je bil zakon v evforiji nove demokracije prav amatersko sestavljen, je njegovo izvajanje močno otežkočeno. Srečni novi lastniki nepremičnin že izvajajo demokratične posege, ki nikakor niso vsem povšeči. Profitne najemnine dvigajo prav do neba, v dobri veri, da se s tem zahvaljujejo samemu bogu za njegovo posredovanje. Dvig najemnin je marsikje udarilo po glavi tudi tiste, ki so prej z veliko vnemo glasovali za vračanje stanovanj in poslovnih prostorov. Državna uprava se marsikje ne znajde več v kombiniranju stroškov, da bi prikrila nespametne poteze predhodnikov. Davkoplačevlcem gre na smeh, ko slišijo tožbe zaradi previsokih najemnin, vendar se ne zavedajo, da bodo v končni fazi vse poplačali sami. Država denarja ne tiska, molze ga iz žepov občanov. Tudi študentje zaradi profitnih najemnin hudo trpijo, saj vsi ne morejo priti v študentska naselja. Dolgoročno si bodo skalkuli-rali vrednost svojega znanja in dvojno zaračunali tiste marke, ki so jih s težavo spravili skupaj za najemnine v privatnih sobah. Če bodo pretiravali, jih bodo po načelu bumeranga dobili po glavi, kot jih marsikje že dobiva sedanja oblast.O TIK Volja je zahtevna sestra brezvoljnosti. Neumnemu gospodarju je vsak pes pameten. Birt in politik ti le redko natočita (istega vina. Izgubljene sanje so največji brezdomci. Najlažje je zadeti zgrešeno idejo. NIKO Vsebina $ Mežiška dolina v "ruševinah" $ Nove občine - zakaj pa ne? 5 $ Intervju: TitTumšek, obrambni minister 6 $ Rado Krpač: Brez veliko politike... 11 $ Prezenfa v slikah 13 $ Rudnik Mežica bo muzej 15 $ Večni remi med novinarji in policaji 17 $ Feljton: Žareče nebo nad Munchnom 21 $ Tudi kultura ima ceno 22 $ Spremembe pri ok Fužinar 27 Na naslovnici: Kika Šahinovič Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH KoraSki časopis. Izdaja ČZP Votane do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Ptežihova 24, tel: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Na ruševinah -komaj kaj upanja V zadnjem desetletju aktivnega dela v rudniku svinca in cinka v Mežici, ko se je vedelo v vrhovih podjetja, da ga bo potrebno slejkoprej tudi zapreti, je morda še bil čas, da bi poleg zapiranja pripravili temeljit program nadomeščanja najbolj bistvenih elementov, ki so doslej v gornji Mežiški dolini Rudnik definirali. To so: delovna mesta in razvojna jedra. Za to dvoje bi morali zagotovo žrtvovati vsa razpoložljiva sredstva in druge potenciale, zgodilo pa se je seveda povsem drugo. Že tako skromni poslovni dosežki so se prelili v potrošne sklade (spomnimo se samo slavnih stanovanjskih kreditov), vse, kar je nastalo iz enovitega podjetja in je predstavljalo potencialna razvojna jedra, pa je šlo na svoje. Z razdrobljenimi Mežiška dolina: severni Italiji (to je tisti kraj, kjer so prav tako pred leti zaprli rudnik svinca), si lahko predstavlja, kaj čaka gornjo Mežiško dolino. V redkih naseljenih hišah tam še živi nekaj upokojencev, ki se zbirajo po krčmah in razpredajo o slavnih časih. Drugo je prazno, mladih ni. Tam se država ni svinca in cinka so v Idriji začeli zapirati rudnik živega srebra. Po nekaj manj kot desetih letih lahko ugotovimo, da v Idriji ne poznajo nezaposlenosti in da jih pozna vsa Slovenija po podjetnosti in uspešnosti. Nas pozna Slovenija po poročilih o nezaposlenosti, novih stečajih in akumulatorskih tovarnah 358, v tovarni opreme 225, v Elmontu 109, v elektrarnah 25, v komercialnih službah 158, v gostinstvu in obratih družbene prehrane 79 in v skupnih službah (saj veste: kadroviki, izobraževanje, snažilke, direktor ipd.) 245 delavcev. človeškimi in kapitalskimi možnostmi in zdaj že prislovično privoščljivostjo, nanašajočo se na sosedove koze, tajnice in fikuse. HIŠA DUHOV - PREDHODNIK DOLINE DUHOV? Hiša duhov je gotovo bivša rudniška uprava in, kot kaže, je samo še vprašanje časa, kdaj se ji bo pridružila dolina. Kdor je kdaj obiskal Rabelj v potrudila niti toliko, da bi skrila zunanje posledice rudarjenja (nasipe jalovine in nekaj ostankov rudniških naprav). Toda kdor je imel srečo in poznal čase, ko je mežiški Rudnik delal na polno, si lahko predstavlja, kako je bilo v Rablju nekoč. Toda žal tudi, kako zna biti v gornjem delu Mežiške doline kmalu. VZPOREDNICE SO IZDAJALSKE Približno hkrati z mežiškim rudnikom prepirih. Pač po tem, kaj in kašni smo, pa če še tako proti takšni svoji sliki protestiramo, ali pa zanjo obsojamo malarja. DEJSTVA Ko je bil sprejet zakon o zagotavljanju dela sredstev za postopno zapiranje rudnika (to je bilo leta 1988), je v takratni delovni organizaciji Rudnik svinca in topilnica Mežica imelo delo 1.854 delavcev. Samo v jami oziroma takratnih rudarskih obratih s separacijo jih je bilo 392, v metalurgiji 263, v Družbe, ki so nastale iz nekdanjega Rudnika Mežica, skupaj z Rudnikom v zapiranju s še 156 delavci, imajo zaposlenih nekaj več kot 900 delavcev. Torej več kot polovico manj kot pred manj kot desetimi leti. Od tega je iz čistega rudarjenja nastalo samo eno novo podjetje - RSCM Gradbeni materiali s 16 zaposlenimi. Samo v dveh družbah pa imajo za 6 (šest) odstotkov več zaposlenih kot leta 1988 - v Elektrarnah štiri delavce in v akumulatorksih tovarnah 24. Že dve leti nova podjetja ne zaposlujejo več za nedoločen čas, večina pa sploh ne... STAREJŠI IMAJO VSAJ PENZIJO... Kaj pa mladi v gornji Mežiški dolini? Če začnemo pri tistih, ki so v šolah, in teh je na visokih in višjih nekaj manj kot sto, nimajo nobene šanse ostati doma. V občini Črna na Koroškem v zadnjih treh letih nihče tako izobražen ni dobil dela. Ostali, ki so se zadovoljili z manj izobrazbe, lahko upajo na delovno razmerje za določen čas. In visijo na pokojninah svojih staršev, ali pa se začnejo ukvarjati s kriminalom, ali pa... Iščejo srečo kje drugje in ne na Koroškem. RAZVOJ JE LE ŽELJA Karkoli že počnejo vsi, ki se niso spri- Komentar jaznili z neprijazno perspektivo, jedra razvoja bi vendarle morala biti v že obstoječih podjetjih. Tam je kritična masa znanja in tudi vsaj minimalna masa denarja za kak začetek. Zamujena leta so na žalost zaostanek potreb za možnostmi tako povečala, da bi po občinah že morali biti plat zvona, skupaj z lastniki pa zahtevati od menedžerjev tudi razvoj. Ugotavljati krivdo za nazaj in iskati krivce, je povsem brezplodno, na napakah, ki so bile storjene in jih zdaj lahko razčlenimo, pa bi se vseeno lahko česa naučili, in koga, ki jih ponavlja, tudi zamenjali. Pa kaj, ko novodobni direktorji tako radi grozijo s “knjigo”... Tudi taki, ki se sicer pred javnostjo kitijo s certifikati. POTREBNI SMO TEMELJITE ANALIZE Koroška kot regija bo poleg zemljepisnega pojma morala zagotovo zapolniti še kako vrzel v naših predstavah o njenih prednosti. Tudi z analizami, ki jo bodo razgalile v prednostih in slabostih, v primerjavi z drugimi pa postavile na pravo mesto. Zato je morda pričujoča najava dežele duhov, ki se nam obeta, pretrda, zagotovo pa je ob tem najresnejša ugotovitev, da ni nikogar, ki bi lahko dokazal, da bomo čez deset let živeli bolje od sesanja sladkih koreninic... V povprečju! PORAČUNI NA KOROŠKI NAČIN Ko so nedavno pricurljali na svetlo dokumenti poračunavanja dolgov med ravensko družbo Slovenskih železarn Metalom in delniško družbo Tovarna rezalnega orodja TRO s Prevalj, so se ob tem postavila mnogim mnoga vprašanja. Prvo seveda, kakšne namene je imel tisti, ki je dokumente obelodanil, in zadnje - ali je to res mogoče. In ker je na zadnje odgovoriti najlažje, odgovorimo! Danes je vse mogoče! Na prvo vprašanje o namenih infonna-torja javnosti je tudi relativno lahko odgovriti. Ker se ve, kdo ima dostop do dokumentov takšne teže, in tudi novinarji vemo, da so bili prinašalci zgolj orodje v rokah “izdajalca”, je logično tudi, da je razkrivanje ozadja odnosov med “železarno” in “pilarno” brisanje odgovornosti za dogajanja aktualnih razpolagalcev z dokumenti. In če se bo zato kaj spremenilo na bolje za Korošce - namen posvečuje sredstvo. Toda to zadnje je že stvar fantazije. Ker vsi vpleteni vztrajno molčijo, kar pomeni, da nastajajo novi dokumenti in nihče ne zanika, da je res, kar pravijo dokumenti, ki so prišli v javnost, je samo vprašanje časa, ta pa je neskončna kategorija, kdaj se bo vse lepo pozabilo, akterji pa bodo uživali življenje v vseh razsežnostih. Pa vendar. Ko so se Ravne morale odpovedati denarju, ki so ga imele nekoč v Ljubljani kot združena sredstva, seveda nihče ni mogel prisiliti “pilarne”, da se odpove svojemu deležu, pa čeprav ga mora zdaj terjati od sosedov Ravenčanov. Sploh pa ne v položaju, v kakršnem je. Seveda pa je tudi res, da ravno v takem položaju ravenskemu Metalu ni bilo težko pogojevati nadaljnjih nabav v Prevalje. Posebej, ko je prišel v TRO novi direktor Košir. Temu pač ni bilo težko barantati, saj očitno ni vedel niti tega, da odvetnik, ki naj bi zastopal TRO, zastopa tudi Metal. Ali pa je vedel!? Vsekakor je res, da lahko Metal s takim iz siljevanjem TRO uniči, če se ne bo našel kdo, ki bo znal narediti rez. Toda tudi ta namesto reza raje meče kosti javnosti, medtem pa voz nezadržno pelje navzdol. V Troju je namreč že zdavnaj vsem jasno, da dela za vse ni več, da je vsako nadaljevanje s takim obsegom zaposlenosti zatiskanje vrvi okoli vratu zaradi vse večje izgube. Ni res, da je do nas samo država neprizanesljiva. Še bolj nas očitno tepe, da sosedova koza kljub vsem našim prizadevanjem še živi. Sploh pa v državnih podjetjih - ta so postala za sosede pravi bav bav. Slavna Metalurgija svinca noče plačati odškodnine kmetom in se mirno pušča tožiti, Metal noče dati železa Troju, če mu ne pozabi puf, Rudnik svinca v zapiranju dela po načelu “za mano hiter potop”. Toda vse lepo in prav. Z državno aroganco res to počnete, dragi fantje, toda nikar se ne dičite s koroškostjo in ne puščajte sosedove koze crkniti. O tem, da imajo odvetniki svoj kodeks, pa je tako brez pomena sploh govoriti. Mi Prošt Nove obilne, zakaj pa ne? Piše: Miro Petek Gotovo se vsi dobro spomnimo komedije zmešnjav okrog novih slovenskih občin, ki smo jih sprva skušali oblikovati na propadlem referendumu, nato pa jih je enostavno določil državni zbor ob najrazličnejših političnih kupčijah, pa tudi z ustavno spornimi potezami. Mnogokrat tudi krivično, saj nekatere občine zaradi notranjih nasprotij ne morejo dobro delovati, na drugi strani pa drži, da je kar lepo število občin v teh letih lepo zaživelo. Na Koroškem gotovo ni občine, v kateri bi še kdo prisegal na kardeljansko komuno, da bi si želel v stare meje (na tem mestu kajpak imamo tudi izjemo, ki to pravilo le potrjuje, to je občino Dravograd, ki je teritorialno ostala deviška). Na drugi strani pa je veliko krajev in krajevenih skupnosti, ki bi radi šli na svoje. Zakaj tudi ne, saj vidijo, da mnoge občine same boljše obračajo denar, odgovornost za lasten razvoj in napredek pa jim je dal vetra v jadra. In to kljub razvojnemu zaostanku, ki so ga zapustile nekdanje občine, ki so praviloma bolj gledale na občinsko središče kot na ostale kraje v občini. Na Koroškem so glede nove občine najdlje v Ribnici na Pohorju, kjer je iniciativni odbor prepričan, da bodo občino kmalu tudi dobili, dasiravno je v občinskem svetu Podvelka-Ribnica nekaj Ribničanov, ki z javnimi nastopi osamosvojitvi nasprotujejo. Ribničani so pripravili vse ustrezne papirje in so najbrže med tistimi, ki jih bo na situ pretresla vlada in kasneje državni zbor. Sredi junija je namreč potekel rok, ki ga je parlament naložil vladi za pripravo predloga za začetek postopka za ustanovitev novih občin, na vlado in državni zbor pa je prispelo kar 85 predlogov za nove občine. Nekateri napovedujejo, da bi v prvi fazi v Sloveniji lahko dobili okoli 25 novih občin. Kot je znano, so težnje za delitev na dve občini tudi v občini Ravne-Prevalje, zaenkrat s strani KS Prevalje, kjer pa z vso proceduro še niso segli tako daleč kot Pohorci. Proces ustanavljanja nove občine namreč ne bo enostaven: potrebna so razna (ne)soglasja, referendum posvetovalne narave, zakonodajni postopek za ustanovitev nove občine, da ne govorimo o konstituiranju občinske oblasti. Pred koncem leta 1998 tako o novih občinah nikakor ne kaže resno razmišljati, dejstvo pa je, da se bo v prihodnjem letu današnjim 147 občinam pridružilo nekaj deset novih in morebiti se bo spremenil tudi zemljevid današnjih desetih koroških občin. In za konec še anekdota z Ribnice na Pohorju. Eden od članov iniciativnega odbora za novo občino je o tem, ali bi Ribnica na Pohorju sama za sebe kot občina lahko preživela in živela, povprašal tudi duhovnika. Moder duhovnik je odvrnil: seveda, saj bi vendar dobivali denar od države. Celo cerkev živi in preživi, in to samo od tega, kar naprosi. □ Obrambni minister Tit Turnšek: Intervju ■ Potencial Raven je treba izkoristiti Kljub okoliščinam in pozni uri, ki za takšen pogovor ni najprimernejša, je obrambni minister Slovenije, gospod TIT TURNŠEK, brez omahovanja spregovoril za naš štirinajstdnevnik. Namen ni bil vrtati v prvega moža naše obrambe z vprašanji, ki bi odkrivala vojaške skrivnosti, se zapletala s številkami itd. Namen je bil bolj v iskanju pomena in ideje slovenske vojske v svetu korenitih sprememb. Gospod Turnšek je bil "bogat" sobesednik. Gospod Turnšek, prosil bi vas, da se zelo na kratko predstavite našim bralcem. “Rojen sem bil za Božič leta 1938 in grem zanesljivo proti šestdesetim. Po duši sem inženir, zadnjih deset let se ukvarjam z organizacijo, z managmen-tom in končno sem pristal kot minister za obrambo.” «s- Ali poznate Koroško, ali poz- nate probleme, ki najbolj tarejo tukajšnje ljudi? “Koroška mi je zelo poznana, mnogokrat zahajam v te kraje. Preden sem imel to službo, sem bil veliko vpleten v TRO Prevalje. Poznam probleme Železarne Ravne, tako da lahko rečem, da dobro vem, kaj najbolj tare domačine. Mislim pa, da če bo dobro vodstvo na Ravnah, če bo volja za to in predvsem, če bomo hoteli delati, izdelano prodati, bomo še vsi na Koroškem dobro živeli.” Dan državnosti, spomini na osamosvojitveno vojno so še zelo živi, posebej še tukaj na Koroškem. Kaj ste v tem času delali vi? IS * ■% - J® •. % . % ’ v*.; m p’ Maj P j Obrambni minister Tit Turnšek se je morda Janša prvi zavedal, da se mora Slovenija začeti braniti in da mora organizirati svoje oborožene sile. Danes je situacija popolnoma drugačna, danes je potrebna sodobna vojska, po sodobnih organizacijskih pravilih, vodena po sodobnem managmentu in tu ni več improvizacije. Potrebno je resno delo, ki bo pripeljalo do NATO-like vojske. Zato pa je spet potrebno veliko vojaškega znanja in tega imajo moji sodelavci veliko. Druga stvar pa so sodobni managment, prijemi in dobro poznavanje svetovnih trendov. Seveda je vse zaman, če ne razumemo politike. Vojska in obrambna politika je predvsem politika. Vsak čas pač zahteva svoje prijeme. V zadnjih sedmih letih se je svet grozno spremenil. Spremenil se je v pogledu ekonomike, tehnologije, politike in evropska struktura je postala popolnoma nekaj drugega.” ks1 Ali boste temu primerno (z)reorganizirali tudi vaše ministrstvo? politični liniji. Mi je pa v veliko čast, da sem bil takrat ob gospodu Pučniku, saj sem se v tistem času naučil mnogo politike.” r-i' Z« mnoge je gospod Janez Janša poose- bljenje slovenske vojske. Vemo, kako je odšel, vemo, kdo ga je nasledil. Sedaj ste na položaju obrambnega ministra vi “Seveda. Današnje ministrstvo za obrambo je v organizacijskem smislu predimenzionirano, času neprimerno. Moramo ga reorganizirati, narediti manjšega, učinkovitejšega, sposobnejšega za opravljanje nalog. Tako kot se bo morala vojska pretransformirati iz idej teritorialne obrambe in maneverske strukture v sodobno NATO vojsko, tako se mora temu primerno zorganizirati tudi ministrstvo, katerega namen naj bi bil spremljanje, pripravljanje, usposodobitev in posodobitev naše vojske. Ministrstvo mora biti učinkovito s čim manj stroški. Jaz rabim denar, da bo oborožitev čim sodobnejša, ne pa da ga birokrati zapravljajo po pisarnah.” “Takrat sem bil zelo tesen sodelavec in zelo blizu gospdu Jožetu Pučniku. Pripravljali smo slovensko osamosvojitev z državniškega vidika, vidika politike, vidika priznavanja Slovenije, z vidika vseh mogočih in možnih odnosov, povezav, kontaktov z inozemstvom. Vodili smo proces osamosvajanja po “Poglejte, Janez Janša je naredil v tistih časih za slovensko vojsko zelo veliko, kot tudi za osamosvojitev Slovenije. To je bil čas improvizacij, inovativnosti, čas prelisičiti neko vojsko, ki je bila troma, zbirokratizirana, ohromela, multinacionalna, nepripravljena in razjedalo jo je malodušje. Takrat “S' NATO - Slovenija, prvi krog, drugi krog... “Slovenija bo v NATU tako kot v Evropski uniji. Slovenska vojska se pripravlja za NATO, morda je celo korak pred tistimi vojskami, ki so preferirane za prvi krog. Mi bomo zelo kmalu med članicami NATA in to je tudi naš cilj. Problem je v tem, da se tudi NATO prestrukturira. Njegova ideja je danes popolnoma drugačna kot pred 7-8 leti, ko je obstajal še berlinski zid. Mi gradimo skupno evropsko strukturo varnosti, mi ne gradimo obrambne strukture proti sosedam, ampak z njimi skupaj, zato, da se čuva mir, da obvladujemo krize, ki se pojavljajo. S prevencijo in obrambno politiko je treba zagotoviti varnost, kot tudi kredibilnost NATA na našem teritoriju. Slovenija pa se mora zavedati (kot demokratična država, kot članica demokratičnih evropskih držav in narodov), da s tem prevzema tudi svojo odgovornost za ohranjanje miru v tem okolju. V tem tektonskem premiku je potrebno na to pripraviti tudi vojsko. V bodočnosti ne gradimo več nacionalno vojsko, temveč neko multina-cionalno varnostno strukturo. Ni varnost v izolaciji, v gradnji nečesa svojega, pač pa v integraciji. Če pogledamo nazaj v zgodovino Evrope, vidimo, da so vedno povzročale težave nacionalne vojske.” Na mesto obrambnega ministra ste prišli iz Slovenske ljudske stranke... “Sem član SLS, spremljam njen program in ga tudi sooblikujem. V vodstvu stranke smo prijatelji, imamo iste ideale, vemo, da moramo očuvati identiteto Slovenije v novem tehničnem svetu, ki se globalizira, integrira... V svetu, kjer tehnologija sili biti prisoten v vsakem segmentu, obenem pa ohraniti tisto žlahtno slovensko identiteto, kar nas identificira kot slovenski narod. Trdno sem prepričan, da bomo to zmogli. Modeli, kako to narediti, niso isti kot pred 100 leti. Tega pa se v SLS najbolj zavedamo. Mi ne moremo z modeli iz dobe čitalništva ohranjati slovenstva. V rastoči generaciji interneta, katere domovina je ves svet, je potrebno ohraniti našo pristnost, naše korenine. To je ideja SLS in tej ideji smo posvečeni vsi. Seveda vojska iz vsega tega ni izvzeta. Moralne vrednote, ki jih gojimo v SLS, so zakoreninjene v slovenski vojski. Zavedati se svojega slovenstva in biti internacionalen -svetovljan, je največji izziv SLS in to je tudi moj izziv. Zaradi tega sem tudi na tem mestu.” Po Koroški, še posebej na železarskih Ravnah, je bilo dosti govora o tej nesrečni luivbicL Kaj lahko poveste o tem in o namenski proizvodnji, ki je za Železarno Ravne velikega pomena? “Havbica ni bila kriva. Kot sem že povedal, je šlo za človeški faktor. Mislim, da bi se morale Ravne še bolj vključiti v oboroževalno industrijo. Morale bi bolj korajžno stopiti na trg. Mi bomo pomagali, vendar pa je potrebno tudi tukaj malo drugače - bolj odgovorno delati. Zavedati se je treba, da Slovenija potrebuje svojo namensko proizvodnjo, da mora biti ta v “špici”, da jo bomo lahko, da jo moramo pro- In te n/ju dajati tudi v svetu. Majhnost ni izgovor. Izrael je tudi majhen, pa samo poglejte njihovo prodajo. Zavedati se je potrebno, da imajo Ravne odlične železarje, odlične inženirje in ta potencial je treba izkoristiti in biti bolj prodoren. Mislim, daje problem v managmentu. Bojim se, da so se vsi ti direktorji navadili na to, da hodijo k državi in jočejo: “Daj denar, daj denar, mi ga bomo že znali kako porabiti!” S tem bomo in moramo prekiniti. Mi hočemo programe, hočemo vrhunske proizvode, ki jih bomo z odgovornostjo vsi skupaj prodajali. Ravne imajo fantastično bodočnost, če bomo mi znali, Ravenčani znali in managment znal uporabiti znanje, ki je tu akumulirano. Poznam te ljudi in jim tudi zaupam. Mi znamo delati, vendar bo potrebno za isti denar mnogo več delati. Tisti, ki mislijo, da lahko z nič dela, z jamranjem in jokanjem, kako je hudo, kaj naredijo, se motijo.” ■s- Gospod obrambni minister, ste najprimernejša oseba za vprašanje, ali se lahko Slovenci počutimo varne. “V tem hipu je Slovenija varna. Ne grozi ji ničesar. Tudi naša vojska, kakor koli je mala, je vendarle sposobna vojska z odličnimi častniki, odličnimi vojaki, ki jim je vredno zaupati. Veste, ni stvar v velikosti. Stvar je v znanju, volji in morali ljudi. Jaz pa v Slovence neomajno zaupam.”Q Marjan V. Pokojnina ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja 1== zavarovalnica triglav Presek “Srednja šola Muta je v vseh teh letih zagotovo dala velik pečat in prispevek k razvoju Dravske doline in Koroške...” je ob obeležju 50 obletnice šole poudaril župan Mute Ivan Draušbaher. Šola je svoj jubilej obeležila 21. junija. Istega dne so so v cerkvi sv. Štefana na Gortini odprli razstavo domačina, slikarja, rezbarja in kiparja Simona Rutnika. Polno so program praznovanja občinskega praznika začeli tudi Dravograjčani, domači Oktet Dravograd in Koroški kvintet s Prevalj sta se predstavila v cerkvi sv. Vida v nedeljo, 22. junija. To nedeljo je v Vuhredu potekalo že tradicionalno 6. srečanje cerkvenih mladinskih in otroških zborov Dravske doline. Simon Rutnik je dal prispevek k praznovanju 850 letnice Gortine Posnetek Kristl Valil Črnjani so ta večer uživali v koncertu citraške skupine Draustadt iz Beljaka in domačega noneta Črnjanski pobi, medtem pa je akustika farne cerkve na Prevaljah gostila orkester Slovenske filharmonije. Igrali so Schubertovo Mašo v Es-duru in pod vodstvom dirigenta Stanka Polzerja ustvarili vrhunski kulturni dogodek na Prevaljah. V slovenjgraškem Rotenturnu je bil koncert etno glasbe “Kontrabant”. Koroška policija je pričela teden, v katerem so obeležili svoj praznik, z odmevnim dnevom odprtih vrat na policijski postaji v Dravogradu. Predstavili so svoje delo, sredstva, ki jih uporabljajo in delo vodnikov službenih psov. Obiskovalci so lahko preizkusili učinkovitost uporabe varnostnega pasu na t.i. “zaletavčku”. Slovenjgradčani so si napravo lahko ogledali dan pozneje. Senik kmetije Haroh na Gortini je Mladi pevci v cerkvi v Vuhredu Posnetek Jasmina Detela Marija Omulec (prva z. leve) je predstavila svoje pesmi Posnetek Kristl Vaiti bil 23. junija prizorišče predstavitve knjige pesmi domačinke Marije Omulec. Prejšnji torek je bil v znamenju odprtja slovenjgraškega sejma Prezenta, na katerem je bil letos tudi kmetovalčev sejem z opremo za delo na gorskih kmetijah. Sejem je odprl predsednik gospodarske zbornice Slovenije, mag. Jožko Čuk, ki je v dopoldanskem času spregovoril zbranim gospo- Slovenijo in Hrvaško. Gost večera je bil dr. Ivica Maštruko, veleposlanik Hrvaške v Sloveniji. Povsod po Koroški so bile prireditve ob dnevu državnosti, najbolj svečano je bilo na Muti, kjer so podelili tudi občinska priznanja, in v Mislinji, kjer so predali svojemu namenu nov vodovod. Odličnjake je sprejel tudi ntuški iupan Ivan Draušbaher Posnetek Kristl Valil darstevnikom Koroške o aktualnih dogajanjih v ekonomiji Slovenije. Vse dni sejma je bil v Slovenj Gradcu na razstaviščnem prostoru tudi bogat obsejemski program. V Dravogradu so 24. junija odprli razstavo Jožeta Krambergerja ob njegovi 30. obletnici bogatega ustvarjanja, Rotary klub pa je v Slovenj Gradcu organiziral razgovor o odnosih med V preteklem tednu so bili pogosti še sprejemi učencev - odličnjakov pri županih koroških občin. Zahvale za trud so veljale tudi njihovim učiteljem. V petek je mejni prebod Holmec obiskal minister za notranje zadeve Mirko Bandelj, ki seje udeležil tudi osrednje koroške proslave ob Presek prazniku slovenske policije v kulturnem domu na Ravnah na Koroškem. Ob tej priložnosti so podelili letošnja priznanja organov za notranje zadeve zaslužnim posameznikom in organizacijam. Občina Dravograd je prireditve ob občinskem prazniku nadaljevala s koncertom New swing kvarteta in gostjo Alenko Godec, v soboto pa s prireditvijo mladih Veter v laseh - s športom proti drogi. Mislinjčani so pripravili pester pregled starih kmečkih šeg in običajev. /gre konjskih jezdecev v Mislinji so bile zanimive Posnetek Franc Jurač Sobota, 28. junij, je bila tudi dan, ko so se pri gostišču Edlvajs nad Mežico že šestič srečali svojci padlih v slovenski osamosvojitveni vojni. Letošnjega srečanja se je udeležilo 14 družin iz vse Slovenije. Spoštljivo so se poklonili očetom, možem in sinovom, iz njihovih besed pa se je dalo razbrati, da država vse prera-da pozabi na svoj dolg do padlih v vojni za Slovenijo. Toliko bolj vredne so geste posameznikov, kot je gospod Krevh, ki je srečanja pripeljal do tradicionalnosti in ki tudi ob božiču ne pozabi na otroke padlih borcev. □ ■ Zaprla so se vrata petega slovenjgraškega sejma PREZENTA 97, kateremu se je letos pridružil prvič še kmetovalcev sejem. V šestih dneh so si obiskovalci lahko ogledali marsikaj. Sejem sam pa ni bil velikega pomena le za Koroško, temveč tudi za slovenski prostor. Naključno izbrane obiskovalce slovenjgraškega sejma PREZENTA 97 smo povprašali, kaj menijo o sejmu in kako so bili z njim zadovoljni. NATAŠA GORNJAK, študentka, Straže pri Mislinji: “Sejem sem si z zanimanjem ogledala in lahko rečem, daje bil bogat. Zdi se mi, da je iz leta v leto bogatejši - in prav je tako. Najbolj všeč so mi bili razstavljeni avtomobili. Človek se kar težko odloči, kakšen avto bi si kupil, ko pa so v tem času denarnice pri mnogih zelo plitve. Mi študentje si kaj takega sploh ne moremo privoščiti.” RUDI KOZAMURNIK, delavec, Selc: “Sejme, takšne ali drugačne, izredno rad obiskujem in vsako leto obiščem tudi slovenjgraški sejem. Že dolgo sem iskal vrtno kosilnico, to pa sem končno našel na Prezenti. Kupil sem jo v razstavnem prostoru Kovinotehne. O samem sejmu pa lahko rečem, da je bil letos bogatejši od lanskega. Če bo tako tudi v bodoče, bo slovenjgraški sejem dosegel svoj pomen.” DAMJAN KORDEŽ, tehnik kmetijske mehanizacije, Prevalje: “V okviru letošnjega sejma PREZENTA je našel svoj prostor tudi prvi kmetovalčev sejem. Za začetek je bil kar bogat in prav bi bilo, da bi ga v bodoče še obogatili. Kmet vsak dan potrebuje marsikaj in prav na takšnem sejmu, poleg radgonskega, bi lahko kupil marsikateri kmetijski stroj kar doma.” SLAVKA PEČNIK, upokojenka, Dravograd: “Sejme rada obiskujem in tudi slovenj-graškega vsako leto obiščem. Na sejmu marsikdaj opaziš kakšen artikel, ki ga v trgovini sploh ne dobiš. Letos sem našla pokrovalko, ki pokrije vsako posodo. Nisem je še kupila -do konca sejma se bom odločila, ali jo bom kupila ali ne. Sicer pa lahko rečem, da je ponudba na letošnjem sejmu bogatejša od lanske.” VIKTOR KRIČAJ, kmet, Mala Mislinja: “Vzrok, da sem obiskal letošnji sejem v Slovenj Gradcu, je zlasti prvi kmetovalčev sejem. Za začetek je še kar bogat, vendar pa bi želel, da bi tudi ta sejem v prihodnje dobil še večjo veljavo. Kmetje moramo vedno kupiti kakšen stroj in prav takšen sejem nam lahko nudi priložnost nakupa. Ker pa je navadno tudi sejemski popust, je za mnoge to enkratna priložnost.” IVAN ZALOŽNIK, delavec, Brda: “Za ogled letošnjega sejma v Slovenj Gradcu sem porabil skoraj cel popoldan in lahko rečem, da sem si ga ogledal od A do Ž. Razstavljeni avtomobili, čeprav lepi, me niso preveč zanimali, zanimivi pa so bili kmetijski stroji v okviru prvega kmetovalčevega sejma. Mislim, da bi morali kmetijski mehanizaciji dati več prostora, kajti kljub težavam v kmetijstvu se kmetje še vedno radi zanimajo za nove stroje.” F. JURAČ ^ y rCj4” *' tvftr' ». H rvV^ ČRNJANI vasvabimo ^ /~ / pod mogočno krošnjo d/t^cu/'ttucai/ ^ , matc'ra TOeh “p -dovetOja ^ v v soboto, 12. julija 1997 , frrj > • • ^sr: mm ;:ì ■él ... ob 12.00... zbor pod lipo slavnostni govor kulturni program štehvanje športne igre ljudsko rajanje pod lipo VČ%- i» . 'i . | -vV* •! v-:. Spoštovane občanke in občani - dragi Dravograjčani! Ob 4. juliju - prazniku naše občine vam iskreno čestitam in želim, da ga vsi skupaj prijetno in slovesno praznujemo župan Rado Krpač dipl. ing. Veliko politike škoduje razvoju občine... ... pravi župan občine Dravograd, gospod Rado KRPAČ, ki tudi v Ljubljani glasno pove, da smo Korošci na senčni strani Alp. Sonce pač ne posije iz Ljubljane preko Uršlje in Pohorja... Gospod KRPAČ, te dni pravm-jemo občani Dravograda. Ljudem gredo besede o dobrem delu, o vidnih spremembah, ki ga takšno delo prinaša, težko z jezika. Tokrat niso skopi z besedami, da je pri nas kar Živahno. Bi hoteli to “živahnost” konkretizirati? “Bo veljalo od lanskega praznika pa do danes? Lani sta bila aktualna centra, ki se sedaj polnita in že opravljata svojo namembnost. V tem obdobju je bila naša najtežja investicija vložena v dokončanje knjižnice, kar je bila tudi moja predvolilna obljuba. 80 mio tolarjev za občino resnično ni mačji kašelj, čeprav moram poudariti in se zahvaliti OMV-ju in ministrstvu za kulturo za njuna znana deleža. Seveda je živahno tam, kjer je desetkrat več potreb kot pa denaija. To je občinska infrastruktura. Za razumevanje samo podatek: država da za 1 km ceste 3.600,00 tolarjev, 1 kubični meter gramoza, pripeljan na Goriški vrh, tam zravnan, povaljan, pa stane 2.700,00 tolaijev. Toliko. Kljub temu smo v tem obdobju uspeli asfaltirati cesto na Ojstrico, od Beganta na Cvitarško sedlo, nekaj malega na Viču, Čmečah in preplastitve v Dravogradu. Ljudje so bili nejevoljni, čakajoč v koloni ob zapori mostu čez Dravo. Po 25. letih je bil potreben obnove. Dve leti smo pritiskali in tri intervencije so most uvrstile v sanacijo. Stari most je gospod Zaluberšek prodal ljubljanski firmi, ki bo na njem uredila tigovinice in poslovne prostore, mi pa vztrajamo tudi pri peš in kolesarski poti.” Kako boste razbremenili staro mestno jedro? “Za to je rešitev samo obvoznica. Od prvega dne županovanja poteka niz sestankov z direkcijo Republike Slovenije za ceste. S tem namenom je potekala tudi urbanistična delavnica, kjer so se zbrali strokovnjaki iz cele Slovenije - krajinaiji, cestarji, železničarji, urbanisti, arhitekti ... - vendar je pri tem težko priti “skozi”, ker direkcija zahteva štetje prometa, in še kup dragih argumentov. Naš argument pa je ravno razbremenitev starega mestnega jedra, ki šteje že 850 let. Z odlokom bo staro mestno jedro proglašeno za kulturno zgodovinski spomenik. Trg bo postal mirnejši, turistična ponudba prijaznejša. Sedanji gostinski lokali - vrtovi na pločnikih, se bodo morali zgledovati po lepo urejenem PAGAT-u. Naš trg bomo lahko primerjali z podobnimi v Nemčiji, Belgiji in še kje.” Takrat bodo tudi kolesarji dobili svoj košček cestišča? “V Ljubljani smo prodrli s programom daljinske kolesarske poti, ki bo potekala čez Italijo, Avstrijo in mejni prehod Vič, do Trbonj in nazaj v Avstrijo preko radeljskega prehoda. Ta dravska kolesarska pot je zanimiva še iz enega razloga, ker je povezana s čistilnimi napravami preko PHARE programa, za katere smo tudi dobili soglasje. Vrednost: 250.000 ECU...” Težnje po resnično urejeni občini so vedno bolj očitne. “Seveda. Treba bi bilo še spregovoriti o kanalizaciji. Dela ali pa priprave tečejo v Libeličah, Šentjanžu, na Meži, v Dravogradu... Sanacija odlagališča smeti v Čmečah bo potekala v dveh etapah... Več kot trideset let star vodovod s svojimi salonitnimi cevmi in prenizko ležečim bazenom bo potrebno obnoviti, povezati z novimi izviri itd. Za čisto okolje smo postavili kontejneije, in če bi ta navlaka ležala v naravi, bi je bilo ogromno. Ljudje se počasi le navajajo, daje kontejner kar uporabna zadeva. Za res urejeno občino pa so predvsem potrebni srednjeročni in dolgoročni prostorski plani. Stari so slabi, že zaradi sprememb zakonodaje, družbenega sistema. Življenje in cilji ljudi so se spremenili, akti, takšni kot so, ne ustrezajo več. Težko je zadovoljiti vlogam in željam občanov, saj naletimo na zadržke, ki niso več logični. Urbanistični inštitut v Ljubljani naj bi tudi v letu in pol speljal kategorizacijo zemljišč itd.” Telovadnica v Šentjanžu je zgodba posebne vrste... “Čisto na kratko naj povem, da smo bili v programu za izgradnjo telovadnice v Šentjanžu že leta 1995, tako da bi z gradnjo lansko leto morali začeti. Pojavile so se težave z zemljiščem, s plačilom odškodnin, in izpadli smo iz republiškega programa. Sedaj smo v fazi ponovne uvrstitve na ta nesrečni program. Potrebna pa je ponovna preveritev in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj. Nekdo nam je povrhu vsega napravil še medvedjo uslugo in v Ljubljani “potožil”, da je telovadnica v Šentjanžu prerazkošna za tamkajšnje potrebe. Po strokovni preveritvi se je pokazalo, (glede na demografsko analizo in siceršnji razvoj), daje tisto, kar je preveliko in razkošno, v resnici še premalo. Če bomo zelo pridni, bomo v oktobra pričeli z izgradnjo s svojim denaijem, potem pa tudi republika odmerila svoje. Tudi v Dravogradu poteka adaptacija telovadnice in izgradnja prizidka. Tu bi pa lahko mirno posredovala pristojna inšpekcijska služba, saj je bila telovadnica v nemogočem stanju.” Lahko bi govorila še o nastajajoči brezcarinski coni, o pospeševanju gospodarstva, malega gospodarstva itd. Gospod KRPAČ, povejte, kje ste najbolj oddaljeni v vaših željah? “To je gotovo zagotovitev prostorov za kulturno dejavnost, tako v Dravogradu kot v ostalih krajih občine. Kulturni dom je nujen. Trbonjčani so se zadeve lotili samoiniciativno, gradijo gasilski dom z večnamensko dvorano. V Črnečah čakajo na denacionalizacijski posto-pek gradu, v Libeličah je stvar kolikor toliko urejena. V Dravogradu se zavzemam za obnovitev stare kino dvorane. V dolgoročnem konceptu naj bi staro mestno jedro, predvsem predel okoli “stare pošte”, postal nekakšno kulturno središče Dravo-grada. Knjižnica v centru Traberg, cerkev Sv. Vida, obnovljena kino dvorana in stara pošta z galerijskim - muze- Rado Krpač jskim prostorom, bi tvorili to kulturno jedro.” Verjetno so tudi trenutki, ko vas “zaboli glava”, kot se temu reče? “Glava me boli, ko vidim nekaj pogodb, na osnovi katerih imamo sedaj tožbe za 400 mio tolarjev..., ko vidim zahteve Slovenskih železnic..., nakazila Gradisu tir dni po moji izvolitvi... Ko smo dobili zadnje sklepe Vrhovnega sodišča glede 25 let stare zadeve, ki se je imenovala svinjska štala in je bila takrat vredna 1.200 DEM, danes pa bi morali plačati odškodnino v višini 5 mio tolaijev... Saj ne vem, ali me boli glava ali pa sem nehal veijcti in verovati v naše sodstvo. Poraja se mi dvom v državo in njeno učinkovitost ter njeno resnično voljo po tem, da bi prebolela te otroške bolezni. Kako država potem sploh gleda na občino, ali ima sama s sabo toliko opraviti, ali je odpiranje novih služb, novih uradov, novih direkcij, res nujnost. Občina pa - ne bodi je treba...” Vseeno mislim, da se najde tudi vesela plat županovanja. “Tudi takšni trenutki so. Ko nekaj narediš in opaziš, da so ljudje zadovoljni. Takrat sem skupaj z ekipo sodelavcev (znotraj in zunaj uprave), srečen tudi sam. Navadno takšne stvari povedo ljudje iz sosednjih občin nekako bolje. Nisem šel županova! zaradi časti ali imena, v moji naravi je čim več narediti, če imaš pri tem pa še uspehe, je to zadovoljstvo, je potrjevanje vezi, ki jih imam. Znano je, da delam skoraj vse na dolgi rok. V politiki pa se iščejo kratkoročni efekti, zato je to odrezan meč. Sem neke vrste gospodar v občini, kot kmet na kmetiji, in politiko uporabljam ravno toliko, kolikor se moram paziti nasprotnikov. Več pa že škoduje razvoju in delu.”Q Marjan V. Ne zamudite TV predstavitve! Vuzeniški športniki so ponesli v svet ime kroju, Koroške, Slovenije. Z Iger brez meja v Budimpešti so se vrnili zadovoljni, s pokalom za osvojeno tretje mesto med nastopajočimi ekipami. Kot bomo lahko videli v TV predstavitvi, se jim je še tik pred koncem nasmihal celo še večji uspeh. Krajani Vuzenice sojini ob vrnitvi svojo hvaležnost in pozornost izkazali z dobrodošlico, ki jo je pospremila tudi godba. Tedni naporov, treningov, odpovedovanj so bili za celotno ekipo poplačani, zahvalo jim je na posebnem sprejemu posvetil župan Miran Kus. 1: Odhod ekipe v Budimpešto so pospremili vuzeniški cicibani 2: Prizorišče Iger brez meja v madžarskem glavnem mestu 3: Moški del ekipe pred tekmovanji 4: Trg herojev v Budimpešti je bil pravi ambicnt za skupinske slike 5: Svoje razpoloženje so Vuzeničani pokazali tudi na stadionu 6: Sprejem pri županu je pomenil uradni zaključek za letošnje delo ekipe - a še bodo skupaj □ Fotoreportaža KOROfKA se PREDSTAVIM V času od 11.6. do 15.6.1997 je v Novi Gorici potekal II. mednarodni sejem obrti in podjetništva, na katerem je svojo turistično ponudbo predstavila tudi Koroška. Občine Črna na Koroškem, Mežica, Ravne-Prevalje, Drav o-grad, Radlje ob Dravi, Vuzenica in mestna občina Slovenj Gradec so se prvič skupno predstavljale kot Koroška. Pobudo za skupen nastop na sejmu je prevzela Upravna enota Ravne na Koroškem, ki je predstavitev tudi koordinirala. Na razstavnem prostoru Občinske turistične zveze Nova Gorica, ki je nosil ime Slovenija v malem, je nastopil tudi koroški kantavtor Milan KAMNIK, ki je s koroško pesmijo popestril zanimanje za Koroško. Na sejmu s 5.000 m2 pokritih in 4.000 m2 zunanjih razstavnih površin je sodelovalo 207 razstavljalcev. Po oceni organizatoija sije sejem ogledalo okrog 16.000 obiskovalcev, ki so za Koroško pokazali veliko zanimanje, saj nas na Primorskem še ne poznajo dobro. Pokazala seje tudi potreba po večji promociji naše regije. Čimprej je treba zasnovati celostno podobo Koroške za skupno promocijo. Preko odbora za turizem pri GZS - Območni zbornici Koroška je že bil objavljen natečaj za izbiro logotipa Koroške. Tokrat seje KOROŠKA prvič predstavila skupno. Upajmo, da to ne bo zadnjič. Vsak začetek je pač težak !□ Irma REBULA Dan odprtih vrat Na PP v Dravogradu so v okviru občinskega praznika in dneva policije organizirali dan odprtih vrat. Tako so si lahko obiskovalci med 9. in 16. uro ogledali obnovljene prostore za pridržanje, razstavo opreme, ki jo kriminalisti uporabljajo pri svojem delu, DOCUBOX (naprava za ugotvaljanje ponarejenih dokumentov)... Največjo pozornost obiskovalcev pa je pritegnil t.i. zaletavček (naprava za preverjanje varnostnih pasov), katere delovanje so skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu demonstrirali pred PP. “Poseben povdarek smo dali na policijsko preventivo, ki sta jo predstavila vodji policijskih okolišev, priložnost pa smo izkoristili tudi za svetovanje občanov v zvezi z preventivo pred vlomi, napadi...,” je med drugim KOROŠKI OBRfiZ DUŠKA PUŠNIK, učenka 2c razreda, Tomščičeva 42, Slovenj Gradec: “Vesela sem, da so nastopile počitnice, pa tudi. da sem drugi razred osnovne šole zaključila z odličnim uspehom. Del počitnic bom preživela pri babici Tončki v Vuhredu. Pomagala ji bom v kuhinji, pomivala bom posodo in opravljala še druga gospodinjska dela.” ■ § prnest/rnčum/rf.stvar/ Nekaj več kot leto seje prelilo čez koledaije in svetovni potnici, o katerih je pred dobrim letom poročal tudi Prepih, sta po svoje vednarle dosegli cilj: prepotovali, prevozili, tudi jezdili in preleteli sta to našo zemeljsko kroglo. Torej Anita Korošec z Mute in Nataša Potočnik iz Maribora sedaj že pridno predstavljata zanimivosti svojega potovanja. Prinesli sta res veliko izjemno lepega slikovnega in drugega materiala in pred časom sta svoje diapozitive z ravno dovolj besednega dodatka predstavili tudi na Muti. povedal komandir policijske postaje Ferdo Abraham. Dan odprtih vrat je najbolj navdušil otroke in mladostnike, ki so si lahko v kletnih prostorih policijske postaje ogledali tudi razstavo orožja. Dan zatem je bil dan odprtih vrat tudi na Policijski postaji Slovenj Gradec.Q Jasmina Detela Oglaševanje v Prepihu -prava priložnost za podjetnike in trgovce! Prepih pride povsod. PREPIH ■ Ò »OSKI e A S O PIT Gospodarstvo Mežica: Turistični rudnik in muzej Prvi pisani viri o izkoriščanju svinčene rude v Mežiški dolini so iz leta 1665 in zato to leto beležimo kot začetek rudarjenja v naših krajih. Rudnik Mežica se je razvijal in deloval tri stoletja in v tem času so rudarji odkopali 19 milijonov ton svinčeve in cinkove rude, za kar so morali odkopati preko 800 km rovov. Zaposleni pri Rudniku svinca in cinka Mežica, kot verjetno zadnja generacija rudarjev, smo se odločili, da bomo ohranili del rudnika kot muzej. Del rudnika in objekte pred vhodom v rudnik na Glančniku urejamo tako, da bodo služili za turistične in izobraževalne namene. V stari rudarski upravi urejamo prostore, kjer bodo postavljene zbirke mineralov, kamnin in rudnin iz rudnika in okolice ter zbirke iz življenja in dela rudarjev. V pritličju zgradbe bodo prostori, kjer bomo obiskovalce opremili s čeladami, površniki in lučmi, da bodo pripravljeni za obhod po poti v rudnik, po kateri so stopali rudarji dolga desetletja na vsakodnevni “šiht”. Staro rudarsko upravo bomo odprli do poletja. Obiskovalce opremimo s površniki, čeladami in lučmi v prostorih nekdanje rudarske jedilnice. Opremljeni zlezejo v vagončke pravega rudarskega vlaka in se z njim popeljejo po tri in pol km dolgem rovu do revirja Moring, kjer obiskovalci zlezejo iz vlaka in si z vodiči po 1,5 km dolgi obhodni poti ogledajo, kako je potekalo rudarjenje skozi zgodovino. Sprva se za več kot stoletje vrnejo v čas, ko so rudarji delali še vse ročno. Po jamskih stopnicah vodi pot dalje od časov prvih strojev, do moderno opremljenih delovišč. Po rovih in odkopih se ob pripovedi vodičev, ki so bili tudi sami rudarji, vrnejo do vlaka, ki jih po dveh urah ogleda popelje nazaj iz rudnika. Vse, ki vas zanima, kaj se skriva v kilometrih rovov med Črno in Mežico in želite spoznati, kako je potekalo delo rudarjev, vabimo, da nas obiščete. Skupine in posamezniki se lahko najavijo in skupno se bomo dogovorili za ustreznen termin obiska. Za informacije in naročila pokličete na številki 0602 35-110 ali 35 310. Srečno ! Suzana Fajmut-Štrud Fotografija: Tomo Jeseničnik pcÌzS)e“pece ZANIMIVOSTI Rudilčo se razlegajo na površini 64m2. Rudarji so od leta 1665 do dones izkopali 800 km rovov. Da si jilr boste ogledali manj kot 1% rovov, boste potrebovali 2 uri. Nojvišji rov je no višini 2060 m, najnižji pa na globini 268 m nadmorske višine. V dolgih stoletjih rudarjenja so rudarji izkopali okrog 19 milijonov ton rude in pridobili 1 milijon ton svinco in 1/2 milijona ton cinka. Letno so iz globine rudnika izčrpali preko 21 milijonov m3 vode, zoradi česar se je rudnik Mežico uvrščal med najbolj vodonosne rudnike. il NierosÌP NIEROS METAL d.O.O. Tovarna opreme Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041; fax: 0602/43-806,44-078 IVKO DESIGN PCATES Trg svobode 8 2390Ravne na Koroškem tel/fax (0602)23-251 AKUSTIKA,BELA TEHNIKA,ELEKTRO,PAPIRNICA prodaja na 15 ČEKOV I PANASONIC, TECH N ICS, KENWOOD, SONY, PHILIPS, GRUND/G, LENCO, SAMSUNG, GORENJE CANDY.PHILCO, GORENJE, SIEMENS, BOSCH, PHILIPS, DE LONGHI, SOEHNLE PLAČILO NA 6 OBROKOV S POGODBO,NAJUGODNEJŠE GOTOVINSKE CENE, ZA PRAVNE OSEBE MOŽNE TUDI VERIŽNE KOMPENZACIJE tel/fax (0602)23-251 PCAMDP100 8 1.27 14" 117.900.- PC AMD P133 1<5 1.7 16b 8X 14" 153.900.- PC INTEL P133 16 1.7 16b 12X 14" 164.900.- EPSON STYLUS 200 COLOR 35.900. - EPSON STYLUS 400 COLOR 48.900. - GSM NOKIA VPC 62. OOO. - GOTOVINA S% KREDIT DO 60 MESECEV ZR+6% Družabna kronika Koroški policisti in novinarji koroške regije so se te dni ponovno srečali na športno družabnih igrah na karavli Vič pri Dravogradu. Tako kot vsako leto je bil tudi tokrat rezultat neodločen, saj so policisti račke premagali v nogometu, novinarji pa policiste v šahu. Seveda pa so se koroški novinarji tokrat izkazali tudi po organizacijski plati, saj je organizacija srečanja bila natančno izpeljana in dovršena. Prepihov urednik Vojko Močnik, ki jo je lani pri nogometu skupil po prstu, je vseskozi tiščal roke v žepu in bil le opazovalec. Marko Vrečič, urednik koroškega radia, je imel v šahu slab dan, zato je bil boljši v prijateljskih obračunih v namiznem tenisu. Niku R. Kolarju, nogometnemu publicistu in strategu, se treningi tenisa vsaj pri nogometu še ne poznajo dovolj. Spoznali smo novo sodelavko Jasmino Detelo. Gotovo pa je bil glavna medijska zvezda inšpektor Rajko Meh, ki je prišel prijatelje le pozdraviti, nato pa odhitel na snemanje TV tednika, ki je postavil njegovo vlogo v vojni za Slovenijo na pravo mesto. Šef slovenjgraških policistov Drago Berden je bil tudi na športnem terenu glavni, saj je zabil največ golov, pa tudi največ vicev zna povedati ta mož iz vinorodne Prlekije. Fotografije: 1. O Novinarski intelektualni potencial še vedno zmaguje v šahu... 2. O ...zato pa vselej izgubljajo v nogometu: načelnik UNZ Drago Berden je zabil tri gole golmanu račk Gašperju Starcu. 3. c> Lečnikov mesar Bojan je dobrote pripravljal ob skrbnem nadzoru Franca Leskovška-Luke. 4. O Večerova novinarka Zlatka Strgar izroča domiselno priznanje (ideja in izvedba by family Brezočnik) šefu koroške policije Dragu Berdenu Družabna kronika [Ui!?®1T[|(S& š* m & © (s3 D^l r°°i (f%a ’EASING Lampret ! (N) (M CTD £S) M Glavni sponzor za nagrado strokovne žirije - teden dni Španije za dve osebi. /udjwjy uJoiioi'/'i I Leto rojstva: KIKA SAHINOVIC Dravograjski podjetnik in predsednik podružnične SLS Dušan Kudmovsky je pred dnevi precej velikopotezno obeležil pol stoletja svojega življenja. V hotel Traberg je uspel povabiti tudi dva ministra (za kmetijstvo in za obrambo) Drnovškove vlade in veliko število drugih prijateljev. Mnogi pa so med prisotnimi pogrešali dravograjskega župana Rada Krpača, saj bi na takšno gala prireditev vsekakor sodil. Preverili smo: gospod župan na praznovanje Dušanovega abrahama ni dobil vabila. Marsikomu se ob tem (spet) postavlja vprašanje: Kdo je tisti, ki zares gradi mostove? Astrološko znamenje: Višina: Kraj bivanja: Hobiji: Idealen moški: 1980 Rak 171 cm Črna na Koroškem tenis, potovanja... Bedanec Naj slovenska manekenka: Marina Kajtež Najljubša hrana: Najljubša pijača: Kje bi najraje živela: špageti Coca cola Portorož CSe®®: UJEHA ul# PRIJAVNICA Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«. ki ga organizira koroški časopis PREPIH. e Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis M *w K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem. ©fosqpDSffl® Bffl (i@D® Na Koroškem radiu uvajajo nov red in disciplino; vsaj izpitna komisija je poskusila z novim redom ob zagovoru pripravniške naloge Mateje Hudolist. Ker so že pred napovedanim časom bili zbrani vsi člani komisije, skupaj z zunanjim članom, pravnikom Vilkom Čemovškom, in seveda kandidatko Matejo, niso čakali na tradicionalnih akademskih četrt, ampak so začeli celo dve ali tri minutke prej... Vsekakor bolje prej kot prepozno! O izidu izpita ni potrebno zgubljati besed. Novinarka Mateja Hudolist ima namreč poleg diplome v žepu tudi službo - na dopisništvu Dela v Slovenj Gradcu, kjer bo startala s 1. avgustom. :mm ji m®jM V eni izmed oddaj Dobro jutro na VTV sta direktor Koroškega radia in odgovorni urednik govorila o 35 letnici KR. Pred odhodom je direktor Danilo - bolj za šalo kot zares • naložil delavcem obveznost, da spremljajo pogovor v živo. Nekateri so nalogo vzeli resno in sedli pred TV sprejemnik. Tako pozorno so spremljali pogovor, da so ob vrnitvi obeh šefov natresli pripombe o mašilih in sklanjatvah. Za kazen so “morali” gledati ol)e ponovitvi. in prepihane čveke * ********** Dela na obvoznici v Radljah bodo že letos stekla. Tako je to: vsaka koroška občina bi morala imeti dva poslanca! H:********* V Koroškem tedniku se mladi pisec pritožuje, da policisti ob rutinskih kontrolah prometa sprašujejo tudi po intimnostih (“Od kod prihajate?”). Kje pa živite? Kjer so organi, je vendar pričakovati tudi intimnosti. ********** Star vic, nova resnica. O tem, da so politiki zaklad, naj spregovorijo jeclavci in dobili bomo resnico, da so naši politiki “za-zaklat”. **❖*❖***** Korošci nestrpno pričakujemo odločbe o odmeri dohodnine. Tisti, ki bodo morali doplačati in se zaradi tega odreči letovanju, naj se tolažijo z mislijo, da je bolje dati lastni državi kot pustiti denar Hrvatom. ********** Zdaj, ko je cesta v Hudi luknji v glavnem urejena, lahko pričakujemo, da bodo za Koroško zvedeli tudi prebivalci “velemesta” Ljubljana. ********** Ko v nepreglednem ovinku čez neprekinjeno črto in ob omejitvi hitrosti na 40 km/h policijski avto prehiti kar dva avtomobila, upaš, da upravičeno upaš, da voznik ne hiti predavat šolarjem o prometni varnosti. ********** Na letošnjih regijskih kmečkih igrah na Antonu na Pohorju so tekmovalci prikazali tudi moč, spretnost in staro tehniko pajsanja hloda. In to v čisto novih teniških copatih. ********** S parkiranjem je v Radljah včasih menda pravi križ. Močno me zanima, kdo je parkirišča blagoslovil. ********** Pravijo, da ima kresna noč svojo moč. Zato so torej nakresani tako močni. MfIRELE, MfIRELE... Te dni sta sc sredi Ljubljane na poti na isti sestanek v dežju srečala dravograjski in ravenski župan: Rado Krpač z dežnikom z napisom Istrabenza, Maks Večko pa s petrolovim dežnikom. Krpač je na boljšem, saj ima v pisarni obe mareli, v občini pa oba bencinska servisa in potemtakem lahko izbira. Iz dobro obveščenih virov pa smo zvedeli, da bo Maks Večko v kratkem hodil naokrog z marcio ene največjih svetovnih nafnih družb - Shell. BO KOMUNALNI INŠPEKTOR OGLOBIL MINISTRA V Sloveniji je navada, da se vsak minister, pa tudi če je tja postavljen pomotoma ali samo za pol leta, vozi naokrog s helikopterjem. Tako seveda ne more v živo spoznati, kako uničene so koroške ceste, vendar je to že druga zgodba. Komunalni inšpektor v občini Ravne-Prevalje, gospod Lesjak, svojo službo jemlje nadvse resno, dasiravno je zaradi tega tudi v nemilosti pri županu. Ondan, ko je zvedel, da bo na stadionu v ravenskem parku s helikopterjem pristal minister za obrambo Tit Turnšek, se je bojda tja odpravil s plačilnim nalogom. Turnška sicer ni uspel dobiti, saj se je možu mudilo na ogled ravenskih havbic, zato pa bo račun morda poslal v STO dr. Milanu Švajgerju. Ker je znano, da se g. Lesjak ne da kar tako (spomnimo se: “Veš, župan, svoj dolg”), lahko v prihodnjih dneh pričakujemo v katerem od časopisov tudi njegov poziv: Veš, minister, svoj dolg! Prepih bo zapis, če ga bo dobil, vsekakor objavil. VX til tvlK 14M OD I ALI Poročila o gostovanju okteta Lesna in slovenjgaškega župana iz Avstralije so bila tako lepa in dopadljiva, da si je marsikdo v Mislinjski dolini zaželel, da bi devet veličastnih ostalo kar tam. Mislinjska dolina je v teh dneh spoznala, da lahko živi brez Komljanca, najrazličnejše kulturne prireditve brez okteta Lesna pa so tudi imele veliko umetniško težo. BANANE IN MIR Slovenjgraški galerist Niko R. Kolar ima poleg občudovalcev tudi posnemovalce - imitatorje, ki ga znajo po vsebini in gestah dobro posnemati. Oni dan seje v družbi ob tržnici znašel dober imitator, ki je z roko zamahnil proti dobro naloženim stojnicam in izjavil v “Kolarjevem” stilu: “No, no, no... a je treba toliko banan! Saj nismo mesto opic, ampak mesto miru.” s ZZZS OE RAVNE NA KROS KEM UGODNA PONUDBA ZA PODALJŠANJE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ ZA DOPLAČILA PRI ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Izteka se peto leto, odkar je Zavod ponudil in uspešno izvaja prostovoljno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Zavodu je v tem času zaupalo skupaj že preko 1,2 milijona zavarovancev. Od tega jih ima kar 174.000 individualne police , ki so sklenjene mimo krovnih pogodb (ostali so zavarovani po skupinskih policah). V letu 1995 je Zavod pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ustva-ril16,979 milijard tolarjev fakturirane premije, glede na zbrano premijo pa seuvršča na drugo mesto med vsemi zavarovalnicami v Sloveniji. Vse to jeodraz zaupanja tako velikega števila zavarovancev, posledica pa je trdnost, zanesljivost in korektnost poslovanja Zavoda kot zavarovalnice. Zavod je specializirana zavarovalna organizacija, katere osnovni cilj ni kovanje dobičkov, ampak visoka zdravstvena varnost zavarovancev oziroma zavarovanj, ki jih imajo. Zavarovanci so lahko z izkaznico Zavoda o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju brez težav uveljavljali zavarovanje pri vseh izvajalcih obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri splošnem zdravniku, zobozdravniku, specialistu, v bolnišnici, zdravilišču in lekarni). Tako se je Zavod izkazal kot zaupanja vreden partner tako pri svojih zavarovancih kot pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Zaupanja zavarovancev ni mogoče kupiti niti ga pridobiti z lepimi besedami in obljubami ter nekorektnim obveščanjem, ampak samo in le z dejanji,dolgoletnim uspešnim delom, korektnim informiranjem in ponudbo, kizagotavlja trdnost zavarovanja in socialno varnost zavarovancev. Poleg zavarovanj za doplačila do polne vrednosti nudi Zavod še vrsto drugih, dodatnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, kot so zavarovanja za nadstandardne storitve in materiale v zdravstvu, razna zdraviliška zavarovanja, zdravstveno zavarovanje za čas potovanja v tujino in druga. Paleta teh zavarovanj je resnično široka. Za zavarovance je Zavod v letu 1997 pripravil prav posebej ugodno ponudbo za podaljšanje zdravstvenih zavarovanj za doplačila, katere osnovne značilnosti so: ■*- konkurenčna premija zanesljivo in enostavno uveljavljanje zavarovanja «•- popusti na izhodiščno premijo *- posodobljen sistem poslovanja m- varnost zavarovanja vsem zavarovanim za doplačila pri Zavodu ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Pa si poglejmo nekaj primerov konkretnih ponudb za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Zavodu, za primer zavarovalca, ki ima sklenjeno zavarovanje po pogojih krovne pogodbe med sindikati in Zavodom (večina zaposlenih in njihovih družinski člani). Pri vključitvi v zavarovanje “ Popolno zdravstveno zavarovanje - PZZ “ lahko zavarovalec izbere različno zavarovalno dobo, vendar je nedvomno najugodnejša tista za 5 let. Poleg cenovne ugodnosti zavarovalcu to zagotavlja tudi brezskrbno uveljavljanje pravic iz zavarovanja pri izvajalcih zdravstvenih storitev nadaljnih pet let. Torej ni potrebno vsako leto razmišljati, kdaj poteče zavarovanje, ki gaje potrebno obnoviti. Primer 1: 5-letno zavrovanje z mesečnim plačilom, znesek mesečne premije = 1.440,00 SIT Primer 2: 5-letno zavarovanje z letnim načinom plačila (dodatni 7 % popust), znesek letne premije = 15.264,00 SIT (15.264,00 : 12 = 1.272,00 SIT mesečno) Primer 3: 5-letno zavarovanje z mesečnim načinom plačila in dodatnim 10% popustom za krvodajalce (najmanj 20 x daroval kri), znesek mesečne premije = 1.200,00 SIT Podrobneje Vam bo konkretno ponudbo za Vaš primer predstavil pooblaščeni zastopnik ali kontaktna oseba Zavoda. Prav tako pa lahko podrobnejše infor-macijedobite tudi na vseh enotah in izpostavah Zavoda po vsej Sloveniji.Povsod Vas bodo radi sprejeli in Vam svetovali zavarovalni zastopniki Zavoda , ki so vsi redno zaposleni delavci, strokovno usposobljeni za svetovanje in sklepanje zdravstvenih zavarovanj. Skupni cilj vseh je zadovoljen zavarovancev, ki ima resnično zagotovljeno nemoteno in enostavno uveljavljanje svojega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Zavodu. Feljton ZAREČE NEBO NAD MÙNCHNOM Piše: Rok Gorenšek Pisalo se je usodno leto 1944. Po svetu je divjala najhujša in največja morija v zgodovini človeštva, druga svetovna vojna, ki skoraj nikomur ni prizanesla. Tudi meni ni. 13. januarja 1943 sem bil skupaj z mnogimi fanti iz Kotelj in Mežiške doline prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Pričelo se je moje triletno vandranje po Evropi, frontah na vzhodu in zahodu, ki se je končalo z ujetništvom v Rusiji. Avgusta leta 1944 sem bil dodeljen skupini hrvaških Muslimanov, ki so kot protiletalci prišli v Miinchen na urjenje in izpopolnjevanje znanja pri uprabi protiletalskih topov in šolanje za podčastnike. Dodeljen sem jim bil kot tolmač, zaradi mojega znanja srbohrvaščine in nemščine. V Miinchnu smo bili nastanjeni v orjaški petnadstropni kasarni - vojašnici v obliki kvadrata, katerega stranice so bile vsaka pol kilometra (500 m) dolge. Pri tem je bilo najbolj zanimivo, kako v vojni tisti, ki računajo na zmago, načrtno ohranjajo vse objekte, ki jih bodo potrebovali po zmagi. Tako je bilo tudi s to vojašnico. Daleč naokrog so bila zaradi letalskih napadov do tal požgana delavska naselja individualnih hišic, tovarne in skladišča, le kasarna je ostala nedotaknjena. Samo enega izmed mogočnih stolpov pri glavnem vhodu je pri vrhu oprasnila mala, morebiti kakšnih 50 kg težka bombica. Stavba je sredi nepreglednih ruševin in stalnih dnevnih in nočnih letalskih napadov ostala cela in tako še bolj povdarjala svojo mogočnost. Življene v Miinchnu je bilo tisti čas težko in naporno. Branajo bila slaba, malo je je bilo. Služba pa vsak dan zahtevna in naporna. Dopoldnevi so nam minevali na vajah z orožjem: s topovi vseh kalibrov, od 20 mm eno-cevnih, solo, protiletalskih topov, do dvocevnih 3,6 mm in vierlingov, štiricevnih 20 mm polavtomatskih topov, do največjih, 88 mm in 105 mm protiletalskih topov. Od teh so bili daleč najboljši znani 88 mm topovi, ki so se jih poleg letal najbolj bali tanki. Opoldne smo imeli kosilo, po kosilu pa šolanje podčastnikov. Strogo, pospešeno urjenje, pravi “dril”. Kot tolmač sem moral biti na razpolago ves dan in tudi zvečer v kasarni. Prosti smo bili samo po večerji in ob nedeljah. Sicer pa je življenje v tistih dneh, ki sem jih preživel v Miinchnu, potekalo predvsem v znamenju silovitih zračnih, letalskih napadov na mesto. V prvi polovici septembra 1944 seje zvrstilo več kot deset nočnih vele-napadov na mesto. Pri vsakem napadu je sodelovalo tudi do 1000 in več najtežjih bombnikov. Bilo je prepovedano o tem govoriti, vendar seje skrivaj šušljalo, da je bilo samo v tednu dni ubitih nad 54.000 ljudi. Mnogo več jih je bilo ranjenih. “BOŽIČNO DREVO” Ob 22. uri smo morali biti vsi v posteljah. Komaj smo zaspali po kakšno urico, že so zatulile in nas prebudile sirene, ki so s svojim predirnim, zavijajočim glasom naznanile, da se bližajo sovražna letala, ki bodo bombardirala mesto. Planili smo iz postelje ter se hlastno oblekli. Pograbili smo vsak svoje osebno orožje in zbežali iz vojašnice na vežbališča in poligone, ki so bili daleč stran od kasarne. Tam so bili gozdovi, kjer so bili izkopani globoki cikcakasti jarki, na dnu katerih je bilo kar precej vode in v katere smo se skrili. Tik pred napadom je tuljenje siren zamrlo, mesto in mi pa smo z grozo pričakovali napad. Najprej so se visoko, visoko nad nami pojavila zavezniška, angleška letala. Imela so nalogo prileteti nad mesto v višini nad 13.000 metrov. Imenovali smo jih “Pfadfindeiji” - Stezosledci. Njihova naloga je bila prileteti nad mesto tako visoko, da jih niso mogli doseči tudi najboljši protiletalski topovi in tudi lovci sojih le težko in redko izsledili. Ta letala so imela nalogo zaznamovati predel mesta, ki je bil cilj napada. Cilj so označili tako, da so se na nebu nenadoma prižgale novoletne jelke, božična drevesca. To je bila posebna kasetna bomba, ki je vsebovala na stotine majhnih raket. Ko je bomba eksplodirala, je potisnila iz sebe množico raznobarvnih raket, ki so obešene na majhnih padalih počasi lebdele in se spuščale proti tlom. Mi smo od spodaj s strahom in grozo opazovali pojav novoletnih jelk na nebu in smo kar trepetali od pričakovanja, kje se bo pojavilo naslednje drevesca. In ko seje to zgodilo in seje pojavilo daleč stran od nas, ne pa nad nami, kakor smo v strahu pričakovali, smo si oddahnili in nam je resnično odleglo. Zavedeli smo se, da tisto noč še nismo cilj napada in jo bomo preživeli. Letala, ki so letala tako visoko, da jih nismo niti slišali, so odvrgla tudi znamenja na tla. Na vseh štirih vogalih so se namreč na tleh pojavili veliki ognji, tako da je bil cilj napada jasno označen na tleh in visoko na nebu. Čepeli smo v jarkih in poslušali hrumenje teških bombnikov, ki so v valovih drug za drugim prihajali nad zaznamovano območje. Brnenje in hrumenje letal je prekinjalo značilno, predimo čvižganje bomb, ki so se na gosto vsipale iz trebuhov letal in na tleh vsevprek rušile in uničevale vse, kar je bilo zgrajenega in kar je v teh zgradbah živelo. Čez nekaj časa je postal prizor, ki se je nudil očem na tleh, tam, kjer je bilo zaznamovano, grozljiv. Videti ni bilo ničesar drugega kot molje požarov, moije plamena, kamorkoli si pogledal. Nebo nad nami je rdeče žarelo. Slika je bila strašna in veličasma obenem. Dragi dan po napadu, če je bil velik, smo morali neprespani in utrujeni oditi tja, kjer je bilo vse porušeno in pomagati reševati in izkopavati civiliste. Bilo je strašno in grozljivo obenem. Včasih smo morali vojaki samo stražiti paziti na tiste, ki so izkopavali in reševali žrtve, da niso česa ukradli. Za vsak prekršek je sledila smrtna kazen, takoj na kraju, kjer se je zgodil. Pri vsakem reševanju in izkopavanju smo ponavadi potegnili iz ruševin od 700 do 1500 trupel. Ranjencev še mnogo več. Neko popoldne me je nenadni letalski napad zatekel sredi mesta, blizu stolnic, cerkve z dvema 110 m visokima stolpoma. Ko so zatulile sirene, sem se nahajal čisto blizu cerkve. Vse ulice so se hipoma izpraznile, vsa vrata zapi la. Stekel sem proti reki Isari, da bi se skril pod drevjem v parkih na njenih bregovih. Pritekel sem že blizu reke, ko sem se nenadoma ustavil in pomislil:” Rok, kam pa tečeš? Obrni se in steci nazaj k stolnici. Cerkev je zgodovinska umetnina. Zaradi lepote in vrednosti je gotovo ne bodo bombandirali.” Poslušal sem glas in res sem se vrnil k stolnici. V cerkev nisem mogel, ker je bila zaklenjena. Nič drugega nisem mogel storiti, kot da sem se tesno stisnil v kot med gotskimi stebri, oporniki, ki zunaj podpirajo zidove v gotskem slogu zidane cerkve. In zares sem tam popolnoma mimo preživel ta letalski napad. V bližino stolnice v resnici ni padla nobena bomba. Drugače pa je bilo doli ob Isari. Tam je bilo vse preorano od bomb. Drevje v parkih je bilo izruvano, s koreninami obrnjeno v zrak, polomljeno. Bombni krater pri kraterju. Če bi se skril tam, najbrž nikoli ne bi napisal teh vrstic. Se nadaljuje Kultura Tudi kultura ima ceno Piše: Marko Košan Prežihova bajta nad Kotljami je brez dvoma najpopularnejša kultumo-turistična točka Koroške. V zadnjih treh mesecih jo je obiskalo natančno 5949 šolarjev in popotnikov z vseh koncev dežele. Spominski muzej v idiličnem naravnem okolju in etnološka pričevalnost preproste lesene arhitekture ne nudita le avtentično izhodišče za vstop v literarni svet pisateljevih junakov, temveč tudi zgovorno pripovedujeta o ne tako davnem načinu življenja ljudi v teh krajih. Prav zato obiskovalci v veliki večini Prežihovino zapuščajo zadovoljni ter se radi vračajo. Med množico gostov, ki zlasti v spomladanski sezoni šolskih in sindikalnih izletov iz dneva v dan romajo k Prežihu, pa se slejkoprej, že po logiki verjetnostnega računa, znajde kdo, ki mu ponujeno iz tega ali onega razloga ni všeč. Občasni zlovolji obiskovalcev največkrat botruje nerodna organizacija izleta, saj je “bajta” dislocirana enota muzeja in je obisk, če gostje želijo vodiča, potrebno najaviti vnaprej. Le redko pa se zgodi, kot je tudi sicer v življenju, daje nesporazum plod arogance gosta ali gostitelja. A s trohico dobre volje, zlasti še, ker je prag tolerance v kulturnih institucijah ponavadi višji kot drugod, je vsak problem zlahka rešljiv v vsestransko zadovoljstvo. Stvar se nerodno zaplete le, ako samozavestni nergač zaviha nos in poprime za pero ter sveto jezo, ki kot božja mana pade v jasli pregovorne slovenske nevoščljivosti, strese na papir, pisarijo pa objavi v vseh nacionalnih časnikih. Tako je v začetku junija na račun skrbnikov Prežihovega nekaj krepkih in zasoljenih zapisal gospod, čigar provenienca kaže v bližino prestolnice (od koder prihajajo na oglede v provinco praviloma najbolj vzvišeno samozadovoljni obiskovalci - to vam bodo potrdili vodiči v vseh muzejsko-galerijskih institucijah na obrobju dežele) in jih objavil v Pismih bralcev, najpopularnejši rubriki vsakega ambicioznega časopisa in svojevrstnemu ogledalu nestrpnih frustracij, kijih v imenu večine navadnih smrtnikov med pripadniki naroda tostran Alp samovšečno trosijo samozvano najbolj poklicani. Vsako kritiko je razumeti kot dobronamerno in tudi ta ni delavcem Koroškega muzeja z Raven zlezla pod kožo nič drugače. Nenazadnje tudi tukaj velja tista, da ima gost vedno prav. Drži brez nadaljnega: vsi delavci muzeja, od ravnatelja do čistilke, so (tudi) zaradi obisko- preteklost, v veliki meri podcenjevala. Medtem ko je kulturi na eni strani odrekala možnost pridobivanja lastnega dohodka, saj bi to menda vodilo v nesprejemljivi elitizem, ji je na drugi strani očitala, kako ni zmožna ustvaijati, temveč samo trošiti. Tudi danes ni drugače, saj mrgoli dušebrižniških veljakov, ki od valcev in ne obratno. Opisani pripetljaj, resnici na ljubo, ni povsem nedolžen, saj lahko ima za institucijo, ki svoj program v največji meri financira z dobičkom iz vstopnine tudi neprijetne posledice, a mene je, neglede na nevoščljivo muzanje tistih, s katerimi smo bolj ali manj na istem bregu (lastnost Slovencev, ki mi gre brez dvoma najbolj na jetra), zmotilo nekaj drugega. V profesionalni kulturi delam dobrih deset let in nedavna neprijetna epizoda je v mojem organizmu kot kaplja čez rob sprožila niz adrenalinskih reakcij, s katerimi omenjeni jezavi, a gotovo čisto dobrodušni gospod nima nobene zveze, saj se dotikajo širše problematike v zvezi z recepcijo dejavnosti, ki sem si jo, vrag vedi zakaj, usodil. V mislih imam načelen odnos ljudi do muzejev, galerij ter kulturne dediščine in umetnosti nasploh, ki še v marsikateri potezi odraža miselnost časov, ko je bila kulturna vsebina splošna ljudska dobrina in kot takšna zapovedano v službi delovnega človeka, ki je zanjo le s težavo in z odrekanjem odrinil delež težko prigaranih dinarjev. V postindustrijski družbi, ki se v veliki meri opira na prebujeno zavest nacionalnih identitet, najbolj jasno izkazano prav skozi kulturo, se stvari sicer naglo spreminjajo, pa vendar predstavlja kultura tudi v okviru državnih nacionalnih programov sfero, v kateri je najlaže prihraniti kakšen tolar. Za Slovence je še vedno in v prvi vrsti le poraba. Mentaliteta, kije nekoč rast družbe videla le v zveličavni moči proletarčevih mišičje intelektualno delo, zlasti še tisto, ki je bilo v muzejih zazrto v muzejskih javnih zavodov tajajo tržnega obnašanja in razbremenitve proračunskih sredstev, a se že naslednji hip zaskrbljeno sprašujejo o upravičenosti višine vstopnin, ki jih le-ti za obisk zbirk in strokovno vodstvo zaračunavajo obiskovalcem. Ob tem velja poudariti, da so cene vstopnic usklajene med vsemi slovenskimi institucijami, odobri pa jih tudi upravni organ zavoda. A nikjer v uslužnostnih dejavnostih ne boste naleteli na situacijo, kije simptomatično značilna za obiskovanje muzejev in galerij: bodisi stroge učiteljice ali pa razigrani izletniki so se brez trohice slabe vesti pripravljeni pogajati za ceno vstopnice, ob morebitni nejevolji gostitelja pa so celo zmožni užaljeno odkorakati s prizorišča. Ste že kdaj naleteli na sceno, ko je gost v restavraciji barantal pri ceni piva? Ali pa za višino vstopnine na blagajni kinematografa? Ob tem nikogar ne zanima, da mora biti strokovni vodič na voljo dopoldne in popoldne, ob sobotah, nedeljah in tudi ob praznikih, kot redno zaposleni muzejski delavec pa teh ur niti nima plačanih. Vmes mora najti čas še za redno in raziskovalno delo ter za publiciranje po smešno nizkih honorarjih. A delavci v muzejsko-galerijski stroki smo bili od vekomaj entuziasti. Saj nam kaj drugega niti ne preostane. Čeprav smo simpatizirali z učiteljsko in celo zdravniško stavko, nam kaj podobnega nikoli ni prišlo na misel. Morda tudi zato, ker svoje delo v prvi vrsti vendarle opravljamo z ljubeznijo. □ d.o.o. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Mercedes-Benz ( ' KIA MOTORS PRODAJA SERVIS REZERVNI DELI UGODNI KREDITI * LEASING * STARO ZA NOVO • SALON VELENJE, Hrastovec 24 - tel.: 063 893 884 • SALON in SERVIS Slovenj Gradec - Celjska c. 45, tel.: 0602 42 986 MICHELIN, KLEBER, SHELL, BP Avtomobilizem Piše: Aleksander Praper P%aVTGMMIJa Avtomanijo lahko poslušate na Koroškem radiu vsakih 14 dni, ob sobotah ob 910 To soboto bo oddaja posvečena FORDU Zgodovina Veliko stvari, ki so danes v avtomobilski industriji samoumevne, je izumil ravno Mercedes-Benz. Začelo se je 29. januarja 1886, ko je Karel Benz dobil potrdilo, da je njegov 0,9 KM močan trikolesnik patentiran pod št. 37435. V istem letu je tudi Gottlieb Daimler opravil prve testne vožnje s svojo motorno kočijo. Sicer se gospoda nikoli nista osebno poznala, a skupen jima je bil pionirski duh in stremenje za uresničitvijo zadanih ciljev. Leta 1909 je zvezda postala simbol Daimletjevih vozil, 1926. leta sta se združili obe znamki v skupno znamko Daimler Benz, ki je za simbol prevzela zvezdo z lovoriko v obrobnem krogu in napisom Mercedes Benz. Daimler je uporbil za svoje avtomobile kar ime hčerke poslovnega part-neija iz Nice - Mercedes. Že osem let po rojstvu avtomobila 22. julija 1894 je bila prva dirka avtomobilov. Od takrat išče Mercedes Benz na dirkališčih po celem svetu primeijavo s konkurenti. 1921. leta so zmagali na dirkah v Avusu in Monzi, dve leti kasneje na zgodovinski dirki Targa Flavo na Siciliji, 1931. leta ja Rudolf Caracciola z legendarnim modelom SSKL zmagal dirico “Mille Miglia”. 1938 leta je isti voznik na avtocesti Frankfurt - Darmstadt postavil rekord s posebno različico aerodinamično oblikovanega dirkalnika W 125, in sicer s 432,7 km na uro. To je do sedaj naj višja hihost, dosežena na javnih cestah. 1952 so z enim najlepših Mercedesov vseh časov, znanim pod imenom “Krilata vrata”, zmagali dirko Panamerkan, tri leta kasneje pa še Mille Miglia. Uspehi na dirkališčih so se vrstili, najbolj pa se lahko spominjamo uspehov na nemškem cestno hitrostnem prvenstvu DTM z Mercedesom 190 E 2,5 16 V Evolution, ki je v svoji karieri dosegel kar 50 zmag, bil 1992. leta svetovni prvak, 1988 in 1993 pa drago uvrščeni. Njegovo tradicijo nadaljuje zadnja leta Mecedes C razreda. Kar se legendarne srebrne barve tiče, je zanimivo, daje zakon o teži dirkalnikov 570 kg primoral Mercedesovo ekipo, da so belo obarvana vozila obrusili do naravne barve aluminija ter tako privarčevali nekaj kilogramov. Mercedesa pa večina ljudi ne kupi zaradi dirkanja, temveč zaradi nesporne kvalitete in varnosti vozil. Omenil bom le nekaj patentov: 1936 prvi dieselski motor v serijskem avtomobilu, 1959 prvi crash testi, 1967 so vpeljali varnostni krmilni Tokrat vam bomo predstavili prvo avtomobilsko znamko - Mercedes-Benz. Povedali vam bomo nekaj o aerodinamiki in kako so pri Mercedesu razvijali njihov novi E razred. mehanizem, 1978 ABS, bi leta kasneje pa tudi že elektronsko krmiljen airbag z zategovalcem pasov. Veliko prelomnico za takratni čas je pomenila 1982. leta predstavljena prostorska zadnja prema. 1986 so predstavili elektronsko nadzorovane pogonske sisteme ASD, ASR in 4 MATIC. Čez eno leto pa so Uidi sovozniku ponudili airbag. Sledilo je še nekaj patentov, kot na primer avtomatsko sprožljiv varnostni lok v modelu SL, od namdorske višine odvisno vbrizgavanje, hidravlično zapiranje vrat, dvojna bočna zasteklitev, ESP za nadzor stabilnosti vozila, lepilo in kompresor za primer defekta namesto rezervnega kolesa ter nenazadnje kodiran ključ, katerega kodo zmogljivi računalniki naj ne bi mogli ugotoviti v 100 letih. Še mnogo patentov bodo predstavili, ker drugače njihov slogan “z zvezdo k zvezdam” ne bi držal. Aerodinamika Preden predstavim oblikovanje Mercedesov, moram seveda povdariti, da ima na oblikovanje pomemben vpliv tudi aerodinamika. Ime te vede izvira iz prevoda besed aero-zrak in dinamika-gibanje, torej gibanje zraka. Predvsem se je ta pojem uveljavil po naftnem šoku v sedemdesetih letih. Z aerodinamiko so se takrat namreč poskušali boriti proti preveliki porabi goriva, hkrati pa je to prikladna rešitev za doseganje višjih hitrosti. Danes na naših cestah srečujemo avtomobile s potlačenimi nosovi, vzdignjenimi zadki, velikimi, lepljenimi stekli, v streho vtisnjenimi vrati ter toku zraka povoljno oblikovanimi odbijači in zračnimi režami v njih. Zaradi oblike sicer lahko precej bpi preglednost vozila, a žeja po gorivu se je s takšnimi prijemi precej zmanjšala. Mecedes 200 je leta 1973 porabil povprečno 14 litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov, njegov naslednik leta 1991 pa le še 9,1 litra, s podobno motorizacijo. Kontroliran zračni tok ob vozilu je pomemben tudi za hlajenje motorja in zavor. Tako se da izboljšati lego na cesti in zvočno udobje vozila. Modelar pri delu Idealna oblika kapljice (spredaj zaobljena, zadaj zašiljena) ne bo prišla v praktično uporabo zaradi nepreglednosti, varnosti, prostornosti in splošne uporabnosti, ki je takšna oblika ne bi omogočala v zadostni meri. Za dobro aerodinamiko je poleg prečne površine vozila pomembna gladkost linij -čim manj prelomov in krivin, ter hrapavost povraine. Zaradi teh zahtev tovarne serijsko ne vgrajujejo širokih gum, potrudijo pa se tudi z zmanjšanjem štrlin in preciznimi spoji. Zanimiv je morda podatek, da Opel Calibra s količnikom zračnega upora 0,26 pri 200 km/h porabi 14,6 litra goriva, z aerodinamiko 0,30 pa bi porabila pri isti hitrosti 1,6 litra več na 100 kilometrov. Zračni tok in aerodinamično oblikovana karoserija imata bistven pomen šele pri hitrostih nad 80 km/h, do te vrednosti ima poglavitno vlogo upor trenja oz. kotaljenja. Ker pa so Mercedesi hitra vozila, morajo tudi pri njihovem oblikovanju upoštevati aerodinamiko. Oblikovanj e Nov Mercedesov E razred ima koeficient zračnega upora 0,27, kar je zelo dober rezultat za klasično obliko vozila. Razvoj E razreda je trajal 38 mesecev in stal okrogle tri milijarde mark. Novi obraz Mercedesa ima drugačne oči. Njegov predhodnik se je v devetih letih prodal v kar 2,5 milijona primerkov in predstavljal skoraj polovici prodaje vozil Mercedes-Benz. Ta podatek govori o velikem bremenu, ki gaje moral prevzeti naslednik in tudi o velikem tveganju uvajanja novega obraza. Prva študija je nastala že nekje leta 1988, vendar takrat še niso razmišljali o novem prednjem delu. Prototipi VRC (vario research car), FCC (family car China) in Vision A so E razredu prispevali kar nekaj tehniških in tudi oblikovnih rešitev. Iz začetne faze oblikovanja, kjer je nastalo več kot 100 dizajnov, so izdelali 20 modelov v merilu 1:5, od katerih je bilo 6 predlogov izbranih za izdelavo modelov v naravni velikosti. Te so izdelali med avgustom 1989 in junijem 1990. Model z dvema paroma okroglih luči je bil najbolj zanimiv, zato so ga skupaj s še eno varianto izdelali do zadnjega detajla. Začuda, odločili so se za model z okroglimi lučmi. V Ženevi so leta 1993 predstavili avtomobil s podobnim prednjim delom, ki bi naj nakazal bodočo usmeritev Mercedesovega designa, iz tega prototipa je nastal CLK. Izgled tega vozila je naletel na mnogo pozitivnih kritik, zato so v upravi dokončno po&dili obliko z okroglastimi lučmi. Vzporedno z zunanjostjo so razvijali tudi notranjost, ki pa ni toliko revolucionarna in zato z vidika designa ne toliko zanimiva Za koncept in razvoj modela W 210 je bil zadolžen Karl Heinz Bauer, vodja enega od treh Mercedsovih oblikovalskih oddelkov. Sam projekt pa je vodil Ingo Feurherdt, ki je poudaril, da prednje luči niso okrogle, ampak elipsaste, kar omogoča glede na lego elipse več možnosti in bolj povdarjen značaj. Zadnje luči pa so mešanica treh različnih oblikovnih rešitev in kot takšne ne ravno v ponos Mercedesa, saj delujejo prav kičasto. Splošno pa je novi E razred skladno oblikovan, kar potrjuje tudi odziv ljubiteljev in kupcev vozil s trikrako zvezdo. Za konec pa spet kritika: nekateri uporabljajo meglenke na svojem vozilu ne glede na vreme in del dneva, kakor daje to najlepši ali najdražji del vozila. Če so jim meglenke tako všeč, naj si kupijo lička in petdeset parov meglenk, da bo sijal kot sonce. Sam ne najdem opravičila za takšno oviranje prometa. Na pamet mi pade nekaj možnosti: ali so vam meglenke zelo všeč, ali jih ne znate izklopiti, ali ima zaradi prižganih meglenk vaš avto kakšnega konja več, ali pa enostavno želite zbujati pozornost s slepenjem in oviranjem ostalih udeležencev v prometu. Če ne veste, čemu so meglenke, pokličite policijsko postajo. Naslednjič kaj več o vozilih Peugeot. Razgledi ŠENTANEL JE PESEM Piše: Alenka Glazer Spomladi 1997 je Fužinar Ravne, d.o.o., izdal pesniško zbirko Majde Senica-Vujanovič: MAVRICA NAD ŠENTANELOM. To je njena druga knjiga; prva. Veter na mojem pragu pesmi poje, je izšla v okviru mariborske literatne družbe pri Zvezi kulturnih organizacij Maribor dobra tri leta prej, konec leta 1993. Vendar beremo med oseminšestdesetimi pesmimi nove zbirke tudi njeni prvi pesniški besedili spoh, Doma in Lastovičji domek, s katerima seje predstavila kot pesnica v četrti številki Koroškega fužinaija leta 1989. Obe sta nastali iz spominov na otroška leta v vaškem okolju. Obe govorita o navezanosti avtorice na dom, na mater, na očeta. Iz časovne in krajevne oddaljenosti -šolala seje in službovala do upokojitve, ko je začela pisati, v Mariboru - seji kažejo v spominu podobe nekdanjega zavetja v domači hiši, ki jo občuti kot “domek”. Privrženost družini, domačemu kraju preveva tudi vsa druga besedila v zbirki. Urednica Mojca Potočnik jih je pregledno razporedila v pet razdelkov: K izvirom, Moj majnik, Domačija praznuje, Mladost na trati. Podobe spomina. Vsak razdelek uvaja risba Stanka Lodranta, vendno z motivom deklice. V prvem razdelku se zvrstijo upodobitve domače zemlje, ki jo pesnica doživlja kot pesem, kakor pravi v uvodni Pesmi: “Pesem je Šentanel / in Šentanel je pesem.” Prisluškuje glasovom domače zemlje vrača se k svojim izvirom. “Izviri tenko zapojo, / bol duše ohladijo,” pravi v pesmi K izvirom, ki sklepa prvi razdelek. In prav iz tega sklepnega dvostišja razberemo osnovno življenjsko občutje pesnice. V duši nosi bolečino, toda o njej ne govori. Iz svoje bolečine izstopa v izsanjani, polepoteni svet otroštva, “med davne podobe” (Moj dan), ki so zanjo “Srečna žlahta, / srečni časi!” (Doma). Domača zemlja (v pesmi z enakim naslovom in tudi v drugih pesmih) je zanjo “zemlja mati”, po njej hrepeni in iz hrepenenja zveni občutek izgubljenosti v tujem svetu, čeprav o tem pesmi neposredno ne govorijo. Toda čutiti je kes in željo po pokori, ker seje tej zemlji nekoč izneverila, četudi je izpovedano to občutje z arhaičnimi podobami nekdanjega življenja (Pred počitkom, Prošnja devic). V drugem razdelku pesmi govore o doživljanju narav, kije polepotena (Pungrat v majniku), tako da učinkuje idilično, tudi kadar je v verze vpleten opis dela, spravljanje sena, podan v prvi osebi množine (Pod slamnato streho). Idilika pa je načeta v osebnoizpovednih verzih, v katerih so nakazani mračnejši toni: “Po starih potkah hodim, / po zaceljenih ranah brodim” (Klasje). Rane je zadajala torej tudi preteklost. Slutnja socialne prizadetosti se skriva v uvodnih verzih pesmi Rdeče črnice, ki govore o gosposkih mizah, na katerih se bodo znašli nabrani sadeži. Hkrati njihova redeča barva nosi simbolni pomen, ki ponazatja čustveno doživljanje prvoosebne pripovedovalke in izpovedovalke. Ta iz skupnskega opisa otrok pri nabiranju rdečih črnic v prvem delu pesmi proti koncu stopi v ospredje. V pesmi Že praprot rumeni simbolnost opisovanega dogajanja ob spravljanju praproti druži vse udeležene in jih prepaja s posebnim, slovesno privzdignjenim občutjem. Ob pesmih s posplošenimi podobami (So rože pokošene) so tudi besedila s pripovednimi sestavinami, kakor verzi o ljubezenskem srečnaju Žepa in Gele sredi žita (V trepetu poletja), ali o žganjekuhi (Žgajnarca). Verza iz te pesmi “Že kaplja srebrna nitka / božje in satanske slasti” pričata o širokem razponu spominskega gradiva, iz katerega rastejo te pesmi. Tako je tudi spomin na mlačvo v mrzlem skednju v hudi zimi (Zima), ko sta mlatili snopove je pesniška pripovedovalka in njena sestra Tončka, podan brez idealiziranja in idilike. Bolj blizu idiličnim podobam so spet pesmi v tretjem razdelku, ki oživljajo spomine na nekdanje skupaj preživete praznike ter vključujejo še ljudske verze (Godniča, Otepanje). Sklepna pesem razdelka Pod domačo streho pa združuje opisnost in hkrati simboliko, pripoved o doživetem in izpoved čustvenih odzivov. Četrti razdelek se iz začetne idilike preveša v čedalje bolj stvarno podobo nekdanjega trdega življenja, vendar v hrepenenju po vrnitvi ožarjeno z milino: “Nedeljski zvonovi / trdoto dneva mileje odzvanjajo” (Prošnja). Celo pesem o nesreči pri oranju, ki prizadene otroka (V razoru), se izteče v umirjeno podobo očeta in otroka na njivi, posijana s soncem. Podoba strogega, bogaboječega očeta, zaskrbljenega in skrbečega, zaživi še posebej v pesmih Kope na ozarah in Kadunje. O navezanosti na mater, ki nudi občutek varnosti, govori več pesmi, med njimi Doma, Ognjišče, Koroške trente. Epsko-dramatsko zasnovana pesem Hlebec kruha pripoveduje o gmotni stiski kmečke hiše, ki mora poslati otroka k sosedom, da bi si izposodili kruh. O pomanjkanju govori tudi pesem Skušnjava. V delo, ki omogoča preživetje, je samoumevno vključena deklica, še skoraj obok (Molža, V mlin). V takem okolju morajo tudi dekliške ljubezenske sanje, brzdane s strahom pred grehom, ostati samo spomin na davno šentanelsko polko (Rdeči nagelj). Pesem temnica na podstrešju pa s srhljivim strahom pred smrtjo osvteljuje privržnost življenju. Misel na odhajanje druži večino pesmi zadnjega, petega razdelka. Posvečene so spominom na najbližje člane družine, na ostarelega očeta (Garteljc), deda (Dediju), brata, ki je med vojno padel (Brat), na materino bolezen in smrt (Na pragu brunice, Ne odhajaj, mati), pa mračnim spominom na stiske in dolgove, ko je moral od hiše ljubljeni teliček (Rubežniki), na nasilno smrt pred otroškimi očmi (Češnja). Spomini na gluhonemega hlapca (Muti), na zane-maijeno “malo Pepo” (Pepa), na starosto, ki je umrl (Slovo), dopolnjujejo spominske zarise iz nekdanjega življenja. Zadnjo pesem Vrni se pa lahko beremo kot prošnjo odhajajočim ali kot opomin pesnice sami sebi, saj se končuje z verzoma: “postani tleči ogenj / ljubljene koroške zemlje.” Zbirka Mavrica nad Šentanelom prinaša pesmi, ki so nastajale v razponu dobrih sedem let, od začetkov avtoričinega sno- vanja leta 1989 do končnih priprav za zbirko leta 1996. Kakšen razvoj je doživljala avtorica kot besedna ustvarjalka, nazorno pričajo tri besedila, Domača zemlja, K izvirom, Pod domačo streho, ki so v prvi zbirki Veter na mojem pragu pesmi poje natisnjene v poznejši, bolj strnjeni obliki, v Mavrici nad Šentanelom pa v prvotnem, opisujoče razvezanem zapisu. Ta druga zbirka združuje torej besedila od še deloma izrazno in ritmično neokretne zgodnje pesmi Lastovičji domek do tekoče izoblikovane pesniške govorice, kakor jo beremo na primer v pesmi Že praprot rumeni. A že v prvem besedilu se kažejo značilnosti mnogih poznejših pesmi: beleženju posameznih prizorov ali dogodkov sledi strnitev opisovanega v povzemajoče čustvo oziroma občutje. Ob prvi osebi ednine, ki ponazatja neposredno izpoved, je pogosto uporabljena prva oseba množine. Ta v pesmih pomeni skupno doživljanje otrok v družini, s čimer se veljavnost upesnjenega stopnjuje. Splošno koroški značaj pa dajejo pesmim uporaba narečnih besed in opisi običajev ali izsekov iz življenja. Mavrica nad Šentanelom je pesniška zbirka, ki lahko domačinom budi občutek pripadnosti domačemu kraju, drugim bralcem pa ta kraj, pokrajino in človeka v njej z upodobljeno svetlobo in sencami živo približa.O RDEČE ČRNICE šentanelske, strojnske, prodane romale m mize so gosposke. Rdeče črnice so zorele v avgustovski pripeki. Smo zgodaj vstajali. Za sadeži smo oprezali vsak zase - po jami, gmajni, ob kostanjih, nad ogradam, odorom. Čudna obvagovtnost nas je gnala, da nabrali bi rdečine. Grozdiči visijo: med vresjem, mahom, praprotjo, črnivjem. Se čudim, v sebi vriskam, s prsti mulim... V kangli cinglja, poje: temnordeče, svetlordeče, rožnatobele jagode kipijo... Vse je rdeče, v srcu divje bije. Svoj zaklad i' temno klet zakrijem. VEDEZEVANJE-TAROT 090 4489 ^090 4490 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA LJUBEZEN PARTNERSTVO ZDRAVJE POSEL-DENAR SANJE I min - 156 SIT NON - STOP Merkant com. d.o.o. Razgledi Glavni trg, trgovina, promet in morda še kaj... Piše: Niko R. Kolar So ljudje, ki me dnevno zaustavljajo z najrazličnejšimi vprašanji, zahtevki in željami. Seveda si ne bi nikoli mislil, da bo predsedniška vloga v mestnem svetu tako aktualna. Niti najmanj, ker so mi na začetku govorili, da funkcija predsednika ni kaj posebej odgovorna, saj ima tako ali tako vso izvršilno oblast župan mestne občine. In jo res ima! No, pa kljub temu nanese prilika, da tu pa tam javno zastopam mestni svet in si ne morem kaj, da ne bi zagovarjal skupnih stališč svetnikov. So pa tudi odločitve, ki me spravljajo v zadrego takrat, ko jih je potrebno razlagati občanom, ti pa jih ne morejo razumeti, ali pa jih nočejo oziroma jih zavračajo. Slovenjgraški Glavni trg je v zadnjih dveh letih doživel revolucionarne spremembe, najprej nov prometni režim (ukinjen neposredni tranzit za avtomobilska vozila), zatem razmah zasebnih trgovin in gostišč, na novo prevrednotena organizacija sejmov in še marsikaj, o čemer bom zapisal kdaj drugič. Rad pa bi se dotaknil nenavadnega stanja, ki zadeva odpiranje in zapiranje trgovin in gostišč v ožjem središču mesta. Podatki, s katerimi razpolagam, mi kažejo zares čudno podobo. Bolj megleno kot pa bistro in jasno. Včeraj še prekrasen butični lokal, danes pa zapito in jutri bo izpraznjeno... Komaj sem si pred časom kupil trenerko firme Kappa, že sem bil soočen z zaprtjem te kakovostne športne trgovine. Pa še v mestni pasaži je bila, za katero sem mnenja, daje odlična lokacija. In menda ni? Tako mi zatrjujeta trgovca (Damjan in Mojca). Slab promet, noben nakupni interes, slaba označba pasaže itd. To je seveda šele začetek mojega sprehoda po Glavnem trgu, prav škoda se mi zdi zaprtja Galerije Prizma, ki je bila nekaj prijaznega in čudovita dopolnitev k likovni dejavnosti mesta Slovenj Gradec. In v tej soseščini, skoraj nerazumljivi dogodki, ki zadevajo menjavo lastnikov gostinske ponudbe v Rozmanovi hiši. Trije so se že zvrstili v dveh letih. Upal sem, da se bo pivnica obdržala, predvsem zaradi tega, da bi se naveza s Češkim Krumlovom upravičila tudi v tej smeri (uvoz njihovega piva). Škoda, bi rekel moj prijatelj Vinko. In, glej ga, zlomka, Kamičnik bo tudi šel po gobe! Zaprto bo, me seznanjajo. Saj ni čudno, mi zagotavlja človek, ki je lansko leto odprl prekrasno urejeno vinoteko, s pestro ponudbo vin najboljših slovenskih proizvajalcev. Ni mu uspelo. Ljudje tega niso navajeni, nimajo denarja, mesto je izgubljeno in Glavni trg je z novim prometnim režimom postavil vse na glavo. Trg je prazen in ljudi preprosto ni! Vse te njegove pripombe vestno poslušam in jih ohranjam za kakšen prihodnji razmislek o življenju in delu ljudi, zavezanim Slovenj Gradcu. Nekako se mi je sredi tega pisanja zazdelo kar neprijetno, ko človek ugotavlja, koliko truda vložijo ljudje za preprost namen - prodati. In kako veliko finančnih sredstev gre za to. Potem pa pridejo slabi časi in zgodbe trgovcev so si povsem podobne: standard ljudi je na ničli, velike firme požirajo manjše... V Slovenj Gradcu trgovski center Katica, ki je na obrobju mesta, pobere skoraj vse kupce in ni čuda, da Glavni trg trgovsko zamira. Hkrati pa grozi že nova nevarnost, kaj bo, če bo zares prišel v Slovenj Gradec trgovski gigant Spar? Vprašanja in samo vprašanja. Odgovorov zaenkrat ni, kot tudi ni bilo odgovorov v zvezi z zapiranjem trgovin, tako zasebnih kakor družbenih, ki so v nekaj mesecih usahnile v središču mesta. Naštejem lahko: Mini market, Oblačila Danijela, Zlatarstvo M.H., Drogerija Fantasy, Varteks, Nama-igrače... Vsak naslovnik zase doživlja svojevrstno, bolj ali manj kruto zasebno usodo. Ta usodnost pa je poleg subjektivne tudi objektivne narave. O tem sem prepričan. Upošteval pa bi tudi tista mnenja, ki opozatjajo na še nekaj rezerv v trgovski ponudbi, ustrezni reklami in večji vztrajnosti. To pa je že tema za drugačen pristop in obravnavo trgovine in gostinstva nasploh. Končno sem tudi sam zaskrbljen nad trenutnim stanjem, saj kot dolgoletni zasebni galerist nimam namena zapirati Galerije. Imam pa željo, da bi mestni svet skupaj z županom urejal vprašanja Glavnega trga, prometa in še marsičesa v mestni občini tako, da bo moj naslednji zapis bolj optimističen in manj pretresljiv. Še posebej, če se bom v Mestu glasniku miru kdaj v prihodnje sprehajal s tujimi obiskovalci. □ Naglica burlesk Piše: Blaž Prapotnik Se tudi vam mudi in nimate časa? Kaj tudi vas naglica in hlastanje sodobnega vrveža kar nočeta izpustiti? Niti za trenutek? Hitro, nujno, takoj... In tekate skozi življenje z odsekanimi gibi kot figure v nemem filmu. Stop. Naj le počaka! Pastina lente - hiti počasi je pevec dešifriral stari rek. Prav vsaka stvar potrebuje svoj čas in tega dejstva se bomo morali zavedati in naučiti upoštevati tudi v naši družbi, pa naj sije še tako večinsko usmerjena na zahod, v še večje hlastanje in drvenje. Povsod pozabljamo na zmernost, tudi v hitrosti. In pri delu. Kakršnakoli pot ali dejanje brez predhodnega premisleka je lahko korak v temo, brca v meglo ali oboje. In potem nas še takšna naglica ne prinese do pravega cilja, prej nasprotno, oddaljimo se, zapravljamo čas, energijo in voljo. Nemalokrat pa se pripeti nezgoda in brezglavost konča groteskna, vendar nevarna pirueta na bananinem olupku. Tako v burleskah, kaj pa v življenju? V zadnjem času smo v naši “tranzicijski” družbi (saj res, katera pa ni prehodna?) priča vztrajnim tendencam polariziranja. Vse se nekako pospešeno razdvaja v skrajne lege. Vsporedno z razslojevanjem srednjega sloja na bogate in revne poteka ta proces družbene elektiolize tudi na malo manj zaskrbljujočih področjih: kristjani se v politični areni odločajo za leve in desne (le kaj bodo izbrali?), neopredeljeni se cepijo na liberalne in konzervativne... celo mladi ljubitelji narave se delijo eni na tabornike in eni na skavte... in tako dalje. In če te zadeve še dajejo nekak ironično humorni videz, nas kar zmrazi ob podatku, da se delovno ljudstvo, če se rahlo staromodno izrazim, deli na tiste, ki delo imajo, in na one, ki ga nimajo. A to še ni vse, proces, morda preobrazba je v smislu obremenjenosti še izdatnejša. In tu prihaja do absurda. Na eni strani je brezposelnost v stalnem porastu, po drugi strani pa so zaposleni čedalje bolj obremenjeni in morajo delati krepko več, hitreje in pogosto preko delovnega časa. Tudi preko zakonsko določene meje. In ženske, ponoči, dvanajst ur. Ljudje, delovna sila je pri nas relativno draga in čedalje manj smo ljudje in vedno bolj delovna sila. Nehumanistična sintagma, ta zanikrni evfemizem, me spominja na vojaško “sovražnikovo živo silo”, kar je v resnici pomenilo: človek, kot ti in jaz, v katerega v vojni streljaš, da bi ga -zaradi nekih imaginarnih interesov zapovedovalcev - ubil. In če zaostreno parafraziramo - je kapitalistična delovna sila človek, ki ga skozi delo intenzivno izkoristiš, zaradi ekonomskih interesov, seveda, ne da bi te skrbelo vse ostalo. Marsikje so pri nas, žal, privzeli najbru-talnejši model kapitalizma, ki pa dolgoročno ne more obstati. Zaenkrat pa. Statistično bo družba še naprej lepo v ravnovesju, povprečno bo vsem srednje lepo in načeloma nikomur ne bo nič manjkalo. Vendar... Brezposelni (pustimo zdaj ob strani delo na črno) imajo ob odvečnem času realno vse slabše možnosti za človeka dostojno življenje in dolgoročno tudi za socialno varnost, (pre)zaposleni pa imajo zaradi nasičenosti in obremenjenosti podobno slabe možnosti za sprotno človeka dostojno življenje: z razvedrilom, zabavo, kulturo, hobiji, rekreacijo, ustvaijalnim prostim časom... Na ta način dobivamo dva nezadovoljna tabora, eni bi, pa ne morejo, drugi lahko, pa nimajo časa. Izgovor, da bo za vse to čas v pokoju, je slaba tolažba. Nihče ne živi jutri, vsi živimo sproti, zdaj. Vse to poteka po zapletenih zakonitostih, kijih ne uravnavajo ne birokratski ne ekonomski zakoni - niti zdrava pamet. Tako pač je. Dogaja se, da celo v ustvaijalnih poklicih kar naprej pritiskajo z roki in zamudami. Povsod gneča in panika, vsem se mudi. Marsikdo bi rad nemogoče. Res, tudi za to, ker ne znamo realno načrtovati, ker se nekaterim zdi izdelava terminskega plana izguba časa in ker nam ni jasno, da vsako delo teija svoj čas, še posebej, če naj bo kvalitetno opravljeno. A doba pohlepne kvantitete, več, več in več... nas sili v hitrost, naglico in pretiravanje. Morda res naredimo veliko, količinsko, toda kmalu se pojavi površnost, napake, neinova-tivnost, hitre klišejske rešitve in na koncu, kot seštevek posledic naglice -nezadovoljstvo z opravljenim delom. V vsej tej zmedi vsakdana in hiperpro-dukcije smo še žlahtno geslo starih lat-incev: više, hitreje, močneje, kije simboliziralo tudi kvaliteto, zbanalizirali v popolnoma plehko parolo. Toda, tudi akumulator se pokvari, če ga preveč iztrošiš, ne da bi ga pravočasno napolnil. In sčasoma ugotoviš, da so nekatere ure prostega časa preprosto pomembnejše in preveč vredne, da bi jih prodal za denar. □ Šport gXgiBSKKQ Piše: Ivo Mlakar TRETJI MESTI MLfiDIH DRAVOGRAJČANOV Ekipi dravograjske nogometne šole sta se sredi preteklega meseca udeležili dveh izjemno kakovostnih turnirjev. Ekipa dečkov do 10 let je sodelovala na mednarodnem tumiiju v Mariboru, kjer je nastopilo 8 ekip iz Madžarske, Avstrije in Slovenije. Mladi dravograjski nogometaši so pod vodstvom trenerjev Marjana Pušnika in Janija Pečnika osvojili 3. mesto, potem ko so v svoji predtekmovalni skupini izgubili le srečanje z Mariborčani z 1:4, v finalni tekmi za 3. mesto pa premagali madžarsko ekipo iz Nagykanizse s 5:2. Prvi so bili Mariborčani, druga pa ekipa Mure iz Murske Sobote. Ekipa dečkov dravograjske nogometne šole do 12 let pa je sočasno nastopila na petem memorialnem turnirju Franja Frančeškina v Ljubljani. Tudi na tem turnirju je sodelovalo 8 ekip iz Hrvaške in Slovenije. Ekipa Dravograda, katero je vodil trener Marjan Stočko, je bila tretja, brez poraza, po zmagi s 3:2 v finalni igri proti Slovanu Slaviji iz Ljubljane. Predtem so Dravograjčani v svoji skupini odpravili Varteks iz Varaždina in Ljubljansko Ježico, obakrat z 1:0, ter igrali neodločeno 0:0 z eprezentanco Ljubljane, ki je bila tudi kasnejši zmagovalec tumiija. MLADI PTUJČANI PRED PREVALJČANI Na Pragerskem je bil nogometni turnir dečkov, rojenih 1985 leta in mlajših, na katerem je nastopilo 8 ekip, med njimi nadvse uspešno tudi nogometni upi Korotana Prevalje. Ekipa Korotana je najprej v svoji skupini premagala mlade nogometaše iz Šempasa pri Novi Gorici, Gerečjo vas in Aluminij iz Kidričevega ter osvojila I. mesto v skupini. V finalnem srečanju so nato igralci Korotana podlegli ekipi Drave iz Ptuja toda šele po streljanju kazenskih strelov, saj se je regularni del tekme končal brez zadetkov. Tako so Ptujčani osvojili 1. mesto pred Korotanom, tretja je bila Gerečja vas in čeuti Aluminij. MEŽA IN LIBELIČE PRVAKA DRAVOGRAJSKIH LIG S tekmami 22. kroga B lige in finalno tekmo za pokal občine za sezono 1997 med nogometaši Črneč in Meže, ki so jo dobili slednji s 4:3, seje v nedeljo, 22. junija, končalo letošnje prvenstvo v obeh skupinah območne lige Dravograd. V kakovostnejši A ligi, ki so jo sklenili že koncem maja so zmagali nogometaši Meže, pred Čmečami in Otiškim Vrhom. Sledijo: Domit, Koroške pekarne IL, GO-GO, Šentjanž in Vič. V B ligi so si 1. mesto priigrali nogometaši Libelič, pred Rekreatorji in Podklancem. Sledijo: HIT Gorče, Bukovska vas, Doč, Pavliji, Boštjan, Koroške pekarne IL, Sokoli, Odpisani Libeliče in Par. Najbolj disciplinirani ekipi sta bili GO-GO Šentjanž v prvi in Pavliji v drugi ligi, najboljši strelci pa Zdravko Navodnik pred Zvonkom Krapežem in Aleksandrom Zajcem v prvi ter Marko Prevolčič pred Tomom Pšeničnikom in Vladom Rožejem v dragi ligi. WEISSU TENIŠKI TURNIR V MEŽICI V soboto in nedeljo, 21. in 22. junija so prizadevni delavci teniškega kluba Mežica, na čelu s predsednikom Vladom Ovničem, že šestič pripravili teniški turnir za odprto prvenstvo kraja. Tokrat je nastopilo 22 igralcev, zmagal pa je Blaž Weiss iz Rečice ob Savinji, ki je v finalu ugnal Ravenčana Mirana Mlakarja s 6:1 in 6:3 v nizih. Tretje oz. četrto mesto sta osvojila domačin Matej Kasnik in lanskoletni zmagovalec tumiija Samo Pintcr iz Sl. Konjic, ki pa je tokrat utrpel poraz, v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu Weissu. Nagradni sklad tumiija je bil 80 tisoč tolaijev, najboljši pa so bili deležni še kopice lepih praktičnih nagrad. Uspešno izvedbo tumiija so omogočili: Tovarna akumulatorskih baterij, Cablex, Salus, Primex, Gostišče Edlvajs (vsi iz Mežice), Dimnikarsko podjetje Ravne in še nekateri drugi donatoiji. VAVČETOVA IZPOLNILA NORMO Na dvodnevnem članskem državnem prvenstvu v atletiki 21. in 22. junija v Novi Gorici so tekmovalci KAK Ravne dosegli naslednje boljše uvrstitve: Mojca Vavče je bila druga v teku na 100 in četrta na 200 m, kjer je s časom 24,97 sek. izpolnila normo za nastop na olimpijskih dnevih mladih, ki bodo od 18. do 20. julija v Lisboni. Luka Leitinger si je v teku na 400 m pritekel peto mesto, Zoran Planinšec je bil sedmi na 800 m, Metoda Videtič pa šesta v konkurenci tekačic na 3000 m. MISLINJČANI PRED VUZENICO Odbojkarski klub Mislinja je v počastitev občinskega praznika in dneva državnosti pripravil v sredo, 25. junija, prvi turnir moških ekip za prehodni pokal, ki bo odslej vsako leto. Med štirimi ekipami so bili pričakovano najuspešnejši odbojkarji domačega kluba. Okrepljeni s tremi bivšimi igralci Fužinarja Verbičem, Šulerjem in Zmagajem, ki naj bi odslej nastopali za Mislinjo v prvenstvu 11. državne lige, so v finalni igri za 1. mesto premagali Vuzeničane z 2:0 v nizih. V tekmi za 3. mesto so odbojkaiji Braslovč odpravili ekipo iz Moziija, prav tako z 2:0. ŠAHOVSKI TURNIR IVARČKO 97 V počastitev dneva državnosti je šahovski klub Fužinar organiziral tradicionalni hitropotezni turnir Ivarčko jezero 1997. V hotelu Rimski vrelec v Kotljah se je zbralo 39 igralcev iz Koroške in Šaleške doline. Zmagal je Velenjčan Rajko Rajkovič z 9,5 točke, pred Brankom Špalirjem, ki je izbral enako število točk. Tretje mesto je zasedel Zdravko Burjak iz Črne s pol točke manj. DOLKANI V VODSTVU Končanje spomladanski del tekmovanja v malonogometnih ligah občine Mislinja. Po prvem delu v obeh ligah vodita ekipi iz Doliča. V 1. ligi je v vodstvu ekipa KMN Dolič, ki je bila zmagovalec že v zadnjih dveh sezonah in, kot kaže, tudi letos ne namerava prepustiti prvega mesta, saj je doslej v devetih tekmah kar osemkrat zmagala in enkrat igrala neodločeno. Sledijo ji: MM Mislinja, Trgovina AS, Amerikanec, PGL Mislinja, Nx klub itd. V 2. ligi so na polovici prvenstva na čelu lestvice mlajši veterani Doliča, ki šele prvo leto nastopajo v tem ligaškem tekmovanju. Doslej so zabeležili sedem zmag in izgubili le eno tekmo. Za veterani Doliča so uvrščeni: Wincester, Veterani Mislinja, Bistro Jaka, Fabrika itd.O KoroSka cesta 2 VAL RADIA RADLJE Šport PaBBSWMhDfiM]® mm&L&s GREGOR SLATINŠEK Po stopinjah očeta Milana in brata Davida se je napotil tudi Gregor, najmlajši član družine Slatinšek, ki se je v celoti zapisala atraktivni odbojkarski igri. Nič čudnega, kajti oče je bil nekoč, posebej pa od 1970 leta dalje, več kot dobro desetletje nepogrešljiv igralec članske vrste Fužinarja, ki je takrat z velikim uspehom nastopala nekaj časa tudi v prvi jugoslovanski ligi. Gregorjevemu starejšemu bratu Davidu je uspel “meteorski” vzpon med odbojkarske “veljake”, saj je tačas ne samo standardni član prve šesterke članske ekipe Fužinarja, temveč sije pridobil tudi stalno mesto v slovenski članski reprezentanci. Prav na letošnjih tekmah v naši izbrani vrsti se je David izkazal z odličnimi igrami in nanj so vrgli oko številni priznani strokovnjaki in ga vabili v druge klube. Ali bo takšen hiter vzpon uspel tudi Gregorju? Kot kaže, da, kajti fant, ki še ni dopolnil 15 let in se trenutno ponaša z višino kar 187 cm, ima vse pogoje, da postane podobno kot njegov brat eden najboljših slovenskih odbojkarjev. V 6. razredu osnovne šole Koroških jeklarjev na Ravnah je pričel igrati odbojko, za šolsko ekipo, ki jo je treniral športni pedagog na šoli Franjo Jež. Nekaj časa je imel nagnjenje tudi za košarko, obiskal tudi nekaj treningov, ki jih je vodil trener Gvido “Luka” Lužnik, toda raje se je odločil za odbojko. In odločitev je bila popolnoma pravilna, bržkone podkrepljena tudi nekolikanj s strani očeta in brata. Kmalu je bilo namreč vidno, da visoki fant obeta postati dober igralec. V šolski ekipi, ki se je vsako leto uvrščala v finale državnega prvenstva, je bil nepogrešljiv. Posebej vidno vlogo je odigral v letošnjih nastopih svoje ekipe, na zaključnem turnirju za državno prvenstvo na Ravnah, ko je njegova šola prvič osvojila najvišji naslov v Sloveniji. Grega, kot ga kličejo doma in v šoli, seje predvsem izkazal kot napadalec in hkrati sredinski bloker. Sicer pa je Gregor tudi standardni član slovenske reprezentance starejših dečkov, poleg njega pa v selekciji igrajo še trije Fužinarjevi naraščajniki, Andrej Hutolen, Savo Radženovič in Dejan Hdlzl. O mladem Slatinšeku kot športniku bomo zagotovo še veliko slišali. Skromnega fanta, ki je letos končal osemletko in bo nadaljeval študije na srednji poslovni šoli v Slovenj Gradcu, namreč kljub mladostni razposajenosti krasijo poleg nadarjenosti za odbojko še številne odlike, kot so delavnost, vztrajnost in marljivost pri treningih. Poleg šole, učenja in treningov Grega rad priskoči v pomoč tudi pri delu v njihovem podjetju, ki je znano po izdelavi oken iz umetnih materialov. Zato ni dvoma, oče Milan in mama Jožica sta lahko ponosna na svoja dva sinova - odlična športnika ! Gregor Slatinšek seje rodil 28.9.1982, stanuje na Ravnah, Brdinje 18a. /iv Mlakar KADROVSKE SPREMEMBE PRI ODBOJKARJIH FUŽINARJA Kotnik pri Olimpiji, Urnaut v Nico Potem ko je uprava odbojkarskega kluba Fužinar uspešno zaključila pogovore z reprezentantom Matjažem Hafnerjem, bivšim igralcem Olimpije, ki je za dve leti okrepil Ravenčane, pa je v teh dneh prišlo še do nekaterih kadrovskih premikov v članski ekipi Fužinaija. Prvi je klub zapustil mladi, nadvse obetavni 19-letni Bogdan Kotnik, član mladinske reprezentance Slovenije. Kotnik bo nadaljeval študij v Ljubljani in je podpisal pogodbo s prvoligaško ekipo Olimpije. Drugi, kije odbojkarje Fužinaija zapustil pred dnevi, pa je reprezentant Matjaž Urnaut, ki bo po enoletnem nastopanju za koroški prvoligaški klub odšel na tuje. Svojo kariero, ki jo je sicer pričel v ravenskem klubu, bo nadaljeval v francoskem prvoligaškem klubu Nici, ki jo vodi hrvaški trener Mladen Kašič. Z upravo francoskega kluba je Matjaž že podpisal enoletno pogodbo. Tako so na Ravnah ostali brez dveh odličnih igralcev, ki bi še kako prav prišla v boju za visoko uvrstitev v bodočem državnem prvenstvu. Nastalo vrzel v ekipi bo trener Branko Golob skušal zapolniti z drugimi igralci. Tako je strokovno vodstvo kluba v prvo ekipo že pripeljalo Bogdanovega starejšega brata Vlada Kotnika, ki je v minulem prvenstvu nastopal v drugi Fužinarjevi ekipi, v klub pa želijo pripeljati še reprezentanta Gregorja Jerončiča, ki je doslej igral za državnega prvaka Salonit iz Kanala. Z Jerončičem se uprava kluba že dogovarja o prestopu. Če se bodo uresničile želje vodstva kluba, bodo Ravenčani v novem prvenstvu kljub odhodu dveh kakovostnih odbojkarjev drugam, izjemno močni, kajti pogodbo je s Fužinaijem obnovil tudi reprezentant David Slatinšek, za katerega so se v prestopnem roku zlasti zanimali Mariborčani in Kanalci, ponudba o prestopu pa je prišla celo iz svetovno znanega italijanskega kluba Modene. Seveda pa pri Fužinarju ne morejo več računati, da bi jih pred to sezono okrepil Matjažev starejši brat Andrej Urnaut, ki seje odločil ostati še eno sezono v belgijskem klubu Maseiku. □ -m Trgovsko podjetje d.d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 127, 41 426 Fax: 0602 43 756 BLAGOVNICA Mislinja Pritličje: ♦ Popolna ponudba živilskega in neživilskega blaga ♦ Vedno sveže sadje in sveža zelenjava ♦ Največja ponudba mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih proizvodov ♦ Konkurenčne cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač Spodnja etaža: ♦ bela tehnika ♦ akustika ♦ železnina in vodovod ♦ kemija in topli podi Zgornja etaža: ♦ trikotaža, pletenine ♦ trenirke _ ♦ čevlji ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI > Novi tiski Koroški Fužinar Piše: Helena Merkač Snov tokratne številke so občine, kultura, zgodovina in šport. Iz občin je naslednje: intervjuji z župani Maksom Večkom, Janezom Prapeijem in Francem Staknetom o delu v preteklem letu (pogovarjala seje Mojca Potočnik), predstavitev Odloka o priznanjih in nagradi Občine Ravne -Prevalje ter nato beseda o treh nagrajencih za leto 1996. Potočnikova predstavi dobitnika občinske nagrade Franca Rusa, Cibronova dobitnika zlatega Klančnikovega priznanja Franca Telceija, Jože Šater pa dobitnika srebrnega Klančnikovega priznanja Pavla Cesaija. Bogata življenja, predvsem v razdajanju za druge, bogati zapisi, z očitnim spoštovanjem pišočih do predstavljenih. Uredništvo je tokrat objavilo kar tri, če ne štiri besedila ne pisana posebej za to glasilo, ampak za druge namene: govor predsednika sveta občine Ravne -Prevalje Marjana Berložnika ob 95-letnici Pihalnega orkestra železaijev Ravne, govor ravnateljice Koroške osrednje knjižnice Majde Kotnik -Verčko ob odprtju razstave Iz zakladnice Koroške osrednje knjižnice (objavljen je tudi seznam razstavljenih del), besedila iz Samorastnikov - ob odprtju prizidka k Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah - ter “mogoče” Romanja od reke h gori in nazaj (zapis Alenke Glazer ob izidu zbirke Francija Šalija Romarke; v njej je tudi veliko koroških motivov). V literarni sklop sodijo še tri besedila. Najprej je to intervju Grete Jukič z Nikom Brumnom, avtorjem knjig aforizmov Misli iz parterja in Natroski. Če je aforizem “roman, ki gaje napisal lenuh”, kot pravi Brumen, je samoumevno, da ta intervju ne premore dolgih odgovorov. Ker so takšna tudi vprašanja, sta odliki zapisanega dinamičnost in seveda bistroumnost. Miran Kodrin, nesporno eden boljših interpretov sodobne slovenske oziroma koroške lirike, spregovori o poeziji Aleksandre Stermec - Perovec (Podobe podob ali “smisel ni v krogu in jaz se vrtim”), Tone Sušnik pa v svojem značilnem slogu o “doživetju zbirke” Mavrica nad Šentanelom, avtorice Majde Senica - Vujanovič. Ta zbirka je tudi literarni prvenec založbe, ki izdaja Fužinar. Nadalje piše v tem Koroškem fužinarju Marijan Gerdej o pomenu arhivov in varovanja kulturne dediščine, Janko Torej in Avgust Knez pa o AMD Ravne nekoč in danes. Sledi zgodovinski sklop z glavno Wlodygovo besedo. Tokrat predstavi zgodovino prevaljske papirnice in dogodek izpred 60 let, ko so bili na Ravnah kar trije novomašniki naenkrat: Viljem Jevšnikar, Janko in Jaroslav Kotnik. Z novih maš so tudi fotografije z naštetimi udeleženci, žal pa sem ugotovila, da moja mama Rozalija Konečnik na fotografiji z družicami ni predpredzadnja desno v zadnji vrsti, pač pa predzadnja. Gospod Wlodyga bo gotovo ugotovil, kako je prišlo do zamenjav. Iz zgodovine so še prispevki Franca Gornika o prostovoljnem društvu za pomoč bolnim in revnim rudarskim otrokom, Marte Repanšek o “puntu rebeljonu v Koprivni in Solčavi” (upor Koprivcev in Solčavcev, ki bi morali za 12 let v vojsko Marije Terezije) in zapis mag. Karle Oder o “naših gradovih”, v glavnem propadajočih. O drugačnih gradovih, snežnih, grajenih v Podpeci za kralja Matjaža, pa poroča urednica. In že smo v čisto zadnjem delu Fužinaija, kjer najdemo namig za izlet (tokrat nam urednica Čibronova priporoči obisk libeliške kostnice), zapis o tem, kako je Kotuljski oktet potoval v Pariz (piše Anne Marie Valentar), predstavitev specialne olimpiade (piše Marijan Lačen) ter poročilo o športno-plezalni odpravi Tajska 97 (pišeta udeleženca David Čreslovnik in Brane Vezovnik; fantje ne le da dobro plezajo, tudi pišejo, da bi šel kar z njimi!). Kot vedno, tudi v tej številki Koroškega fužinaija ni najti jezikovne napake, tudi grafična podoba v zeleno-čmem je dopadljiva, šibka točka je le fotografija (čmo-bela, narejena iz barvne). □ LETOPIS RAVENSKE GIMNAZIJE Če malo po svoje razložim naslovnico, je na ravenski gimnaziji tako kot na vsaki šoli: učitelji se trudijo pred tablo, dijaki pa tako - tako; med drugim komaj čakajo na konec šolskega leta. Kako ga gimnazijci tudi ne bi, ko pa takrat izide njihov letopis! To je zanimiv zbornik, saj se v njem najdejo čisto vsi, v seznamih in na fotografijah! Koliko je dela, preden za vsakega znanega ugotoviš, kje je in kakšen je videti ter razvozlaš “umotvore”, kijih tudi mora o sebi prispevati vsak razred! Ker je na šoli 28 razredov, znese to skupaj s predstavitvijo zaposlenih 59 strani, kar je več kot polovica zbornika. V drugi polovici je nato zabeleženo (skoraj) vse življenje in delo te naše srednješolske ustanove v enem letu. Tako najdemo posebno poglavje “Iz kronike Gimnazije Ravne na Koroškem za šolsko leto 1996/97”, kjer so po datumih od 2. septembra 1996 do 20. junija 1997 predstavljeni najpomembnejši šolski dogodki. O več dejavnostih je v nadaljevanju še posebna beseda; ali dijak na kratko predstavi skupino, v kateri je (tako spoznamo delo debame in gledališke skupine, mladih raziskovalcev, kemijskega krožka, skupine, ki je opravljala CPP, se udeležila regijskega tekmovanja o budizmu, šole v naravi na Kivavcu, sedemdnevnega potepanja po Angliji in obiska pri celovških gimnazijcih) ali pa to stori učitelj. Tako v tem almanahu profesorja športne vzgoje predstavita šolsko košarkarsko ligo in kronologijo športnih tekmovanj. Še posebej prinaša letopis rezultate, ki sojih dijaki dosegli na šolskih in državnih tekmovanjih v znanju in nato še posebej kratke portrete sedmih uspešnih dijakov. Konec je literarno obarvan, začetek pa je seveda ravnateljičin. Na kratko spregovori o danes in jutri šole Če v tem drugem gimnazijskem letopisu ni čisto vse, nič hudega. Prav je, da še kaj ostane za zbornike ob okroglih obletnicah, bodo pa ti letopisi gotovo zlata vredni prav pri njihovem pripravljanju. To je en plus za odločitev gimnazijcev za letopis, pa še najmanj dva sta: ustvaijanje pripadnosti in seveda informiranje javnosti o delu neke šole. Prav bi bilo, če bi Gimnazijo Ravne posnemale še druge šole, pa čeprav zadeva ni poceni. Tudi nemalo časa in živcev (ob nepravočasni oddaji besedil) vzame. Gotovo je letopis od vseh dozdajšnjih pisnih “ogledal” neke šole najbolj posrečen.□ m «UKM RAČUNALNIŠKI INGENERING Vili Veler s p. Javornik 44,Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S. P. - enostavno in dvostavno knjigovodstvo plače - osnovna sredstva - - poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - fakturiranje - virmani - - položnice - prispevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informacijski opremi - TeUFax-0602-21-277-MaH: Vili. Veler@eunet.si Horoskop Nagrajenci križanke iz Prepiha št. 12: 1. Deset dni bivanja za eno osebo v objektu KRONE v Moravskih Toplicah: Vanja Ferk, Čečovje 53, 2390 Ravne na Koroškem 2. Zbirka knjig iz založbe VORANC: Peter Rudi, Meža 155b, 2370 Dravograd 3. Večerja za dve osebi v gostišču PIRAT na Ravnah na Koroškem: Viktor Sinrelh, Pod gonjami 65, 2391 Prevalje FOTO IVKO Čečovje 6, Ravne ® VI3 ©S in kvalitetno, 'slovesnosti. riporoTarno fotografiranje v ateljeju! IVKO - kvaliteta, ki se vidi fK-Pur*" GOSTIŠČE PIRAT ■n 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem (■ostiščc rilC VI vabi vse ljubitelje morskih sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov. Posebej vabljive so ponudbe dneva, ki stanejo samo 400 tolarjev (od 9.-15. ure). Delovni čas: Od ponedeljka do petka sobota Nedelja zaprto O900.2i«> 1 100 - 2200 IVKO DESIGN ea®E®s[K®ip m. - (3® ®©a m, simv /OVEN: Če ta čas načrtujete kak krajši, skupni dopust, boste prav Ovni tisti, ki vTZ boste za spremembo bolj tiho, ko bo treba reči zadnjo besedo. Pravzaprav imate v zalogi sto-in-en razlog, da bi raje ostali doma. Po 23. juliju pa bo na vrsti čisto druga pesem... Novim dogodivščinam naproti hitite preudarno, Mars vam krade energijo in nastavlja zanke občasne zaletavosti. BIK: Tudi Bikci ne boste preveč žalovali, če je do dopusta še daleč ali pa ga sploh ne bo - četudi ni treba, se boste lahko z veseljem še naprej ukvarjali s študijskimi zadevami, predvsem pa vas navdihuje dom, še posebej njegova zunanjost. Beljenje stanovanja je še najmanj, kar bi si utegnili naprtiti in končati do konca julija, ko vas bo Venera zapeljala v lenobna poletna sanjatjenja. /Sp. DVOJČEK: Trgovati, zamenjati, še vedno ostaja vaš moto in celo na kak prijeten izlet ste pripravljeni koga odpeljati za minimalno povračilo - prijetno s koristnim je zdaj najboljša kombinacija za vas, saj si kakšnega poležavanja niti želite. Vaš vrt ali balkon bosta najbolj priljubljeni “izletniško družabni” točki. Po ljubezni že segate z obema rokama, morda nekoliko prezgodaj? RAK: Če ste še v letih, ko vas starejši kdaj spomnijo na domača opravila, bodo lahko te počitnice priznali, da znate zavihati rokave in skoraj mimogrede odvzeti drugim vrsto vsakodnevnih bremen. Tudi to je lahko dopust... Mimogrede se bo zbralo tudi nekaj cvenka, trenutno navdušenje za potepanju v prijetni družbi pa bo še vedno premagovala želja po varnem zavetju. r^l,\ LEV: Z vsakomer, ki ima trenutek časa, ste pripravljeni spregovoriti, pravzaprav mu sporočiti, da obstajate. Do nasprotnega spola bi lahko zvenelo celo kot zapeljevanje, vendar bo pronicljivo uho zaznalo, da imate še preveč opravka sami s seboj in vam nekako ni mogoče pogledati v dušo. Po 23. juliju vas bo Sonce v vašem rojstnem znamenju spet postavilo na noge. DEVICA: Ko se bo v naslednjih dneh nekoliko umirilo vaše družabno življenje in se bodo zredčili prijateljski stiki, vam bo kar prav, da se boste lahko umaknili v svoje posle - pridobitništvo in pridnost bosta krojila tudi vaš prosti čas. Za dopust pa boste iskali najbolj varčno možnost. Ne odpovejte se mu - najboljši izbor: načrtna rekreacija in zdravstveni oddih! TEHTNICA: Čimvečja bo družba, temboljše se boste počutili - proti koncu julija bo vaša sedanja ambicioznost nekoliko popustila in brez zadržkov boste lahko uživali in se zabavali. Morda se boste v družbo celo zatekali, da bi tako lažje preživeli obdobje, ko vas osebna partnerstva utesnjujejo - zdaj niste pripravljeni sprejeti togega ritma, če gre za stare zveze, a tudi novim se boste šele čez kak mesec nehali upirati. ŠKORPIJON: Morda se vam zdi, da vam poletni čas nekoristno polzi skozi prste? In ker niste preveč občutljivi na to, kaj bodo ljudje rekli, si lahko ta čas skrojite po (§) svoje, pa naj bo še tako nenavadno - prebrskati knjižnico - vse več je gradiva o sodobnih metodah načrtovanega uspeha, vpisati se v intenzivni jezikovni tečaj, odpotovati... Dopust za mentalni trening torej. STRELEC: Prijatelji se bodo morda spraševali, kaj sploh pričakujete od njih -kličete jih, predlagate, spodbujate, se prijetno pogovarjate, ko pa naj bi se iz tega razvila sproščena zabava ali sprehod v dvoje, nenadoma nimate več časa. Morda ste res nekoliko zamrznili najbolj nežna čustva in si ne želite prevelike bližine. Vodijo vas višji, najbrž izobraževalni ciji. KOZOROG: Tudi vi ste verjetno med tistimi, ki bi se bili pripravljeni odreči lenarjenju, da ne bi zaostali v družbenem napredovanju - Mars vas pri tem še spodbuja. Verjetno pa ste vse poletje že skrbno razdelili in če je na vrsti oddih, bo lahko partnersko zelo intenziven, samevati vam ne bo dovoljeno. Podedovana materialna bremena odložite, bodo že počakala. VODNAR: Najbrž ste med redkimi, ki svoje dnevne obveznosti opravljajo zdaj celo bolj intenzivno: še nekaj dni, pa vam bo veselje do intelektualnih naporov po daljšem času splahnelo, lahko bi postali celo nekoliko prepirljivi, če vam okolica ne bo znala ponuditi dovolj modre duševne hrane. Kljub možnostim za intenzivne partnerske stike bi v tem primeru najraje izginili na dolgo potovanje. RIBI: Radoživi dnevi se še kar vrstijo, če ima kdo počitniške načrte z vami, se mu zdite morda nekoliko spremenljivi - “izmuzniti se” je pač ta čas vaša najljubša zabava. Konec julija pa vam ne bo več težko zavihati rokave in se oprijeti vsakdanjih opravkov. Tudi za zdravje in športni videz boste takrat bolj vztrajno in sistematično skrbeli. Dopust? Zdaj! Glosirana črna kronika Čeprav je v minulih štirinajstih dnevih koroške črne kronike več dogodkov, ki bi morebiti sodili na vrh mojega tokratnega pisanja, sem se vendarle odločil, da dam prednost nezgodi, ki je dokaj nenavadna in opozarja na neslutene posledice neprevidnega ravnanja. Smrtnih žrtev v tem primeru - na srečo - ni bilo, vendar - kot pač običajno rečemo - vse bi se lahko obrnilo precej drugače. Morala, ki jo lahko izluščimo iz tega dogodka, pa bi lahko bila: Človek obrača, narava obrne...! “Leteče” drevo V dopoldanskem času sta dne 12. 6. 1997 J.P. in S.K. iz občine Muta v gozdu nad stanovanjsko hišo, last A.D. na Tolstem vrhu nad Ravnami, podirala bukovo drevje. Okoli 12,30 sta podrla 25 metrov visoko in 30 centimetrov debelo bukev. Požagano drevo je zdrsnilo po strmem pobočju okoli 800 metrov in treščilo v stanovanjsko hišo A.D. Najprej je prebilo zunanjo steno in nadaljevalo pot skozi shrambo, kjer je poškodovalo električno omarico in kuhinjske elemente. Zatem je prebilo vmesni zid med shrambo in kuhinjo in nadaljevalo pot skozi slednjo. Tukaj je poškodovalo kotno klop, mizo in štedilnik. Deblu pa tudi ob tem še ni zmanjkalo moči in drevo je prebilo še eno steno ter obstalo zagozdeno. Izjemno srečo so ob tem imeli stanovalci hiše. V kuhinji je namreč prav tedaj sedela lastnica hiša D.K. s sinom Alešem in hčerko Mojco. Drobci razbitih zidakov, ki so jih zadeli, so jim povzročili rane po vsem telesu. V zdravstvenem domu na Ravnah so poskrbeli zanje in jih poslali domov. Gmotna škoda znaša po prvih grobih ocenah kar okoli 400.000 tolarjev. Tudi ta nezgoda ponovno opozarja, kako nujno je treba ob vsakem delu poskrbeti za varnost. Tudi v tem primeru J.P. in S.K. nedvomno nista namerno podrla drevo tako, da so si sledili dogodki, kot je zapisano. Vendar so delovne nezgode ob podiranju drevja, zlasti v koroških strmih bregih, dokaj pogoste in je treba pri delu marsikaj predvideti! Podrto drevo bi na primer lahko zadelo koga izmed njiju in posledice bi lahko bile zelo tragične. Torej, še enkrat: Previdnost je mati modrosti ! Gledal za kapo In če sem že pri nenavadnih nesrečah ali vzrokih zanje, si poglejmo še tole. V Radljah ob Dravi se je 22. 6. pričel šesti kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo 148 kolesarjev. Ob 10.04 je strnjena kolona kolesarjev vozila po magistralni cesti proti Dravogradu. V Zgornji Vižingi so kolesarji vozili vzporedno in tesno drug za drugim. Med spustom po klancu so dosegli tudi nekoliko višjo hitrost. Pri tem je kolesar V.L., doma iz Hrastnika, izgubil platneno kolesarsko čepico in pričel seje ozirati nazaj. Zaneslo gaje in trčil je v kolesarja M.D. iz Lenarta v Slovenskih Goricah. Ob tem sta oba izgubila ravnotežje in padla po cestišču. Pri padcu sta dobila hude telesne poškodbe po glavi, izgubila sta zavest. Odpeljali so ju v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer sta ostala na zdravljenju. Poškodbe V.L. so tako hude, daje v smrtni nevarnosti. Kolesarja med vožnjo nista uporabljala zaščitnih čelad! Izgubil ravnotežje Med bolj nenavadne nezgode, ki je prav tako povezana z ravnotežjem, sodi tudi tale, ki se je pripetila 14. 6. okoli 1,30 na Breznem vrhu v občini Podvelka - Ribnica na Pohorju. Na obisku pri svojem prijatelju v tem kraju je bil namreč L.K. iz Maribora. Ko je ob omenjeni uri sestopal v pritljičje novogradnje, je izgubil ravnotežje in padel je v globino 2,5 metra. Pri padcu se je zelo hudo poškodoval, saj je imel odprti zlom gležnja in pete na levi nogi ter močne odgrnine temenskega dela glave. Alkoholna oblast Ne ravnotežja, temveč oblast - tako nad seboj kot nad vozilom, pa je izgubil M.P. iz občine Mežica. 22. 6. je namreč okoli 6,20 vozil osebni avtomobil po regionalni cesti Mežica -Prevalje. Zunaj naselja Prevalje je v ostrem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na levo na nasprotni vozni pas, nakar je sunkovito zavil nazaj na desno in trčil v varovalno ograjo. Od nje je vozilo odbilo ponovno na levo stran ceste, kjer je trčilo v travnato nabrežino. Voznik M.P., za katerega so policisti ugotovili, daje vozil pod vplivom alkohola (2,02 g/kg alkohola v izdihanem zraku), se je v nezgodi hudo poškodoval, njegov sopotnik L.S. s Prevalj pa je dobil le lažje poškodbe. Oba so odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Traktor “obračalnik” Hudo se je poškodoval tudi traktorist U.H. z Vrh. 25. 6. okoli 22. ure je vozil z neregistriranim traktorjem po krajevni cesti zunaj naselja Vrhe v občini Slovenj Gradec. V ostrem desnem ovinku je zapeljal na levo stran vozišča ter nato čez rob, kjer je traktor po nekaj metrih vožnje obrnilo na streho. Traktorje po 25 metrih obračanja obstal na desnem boku, zagozden ob jablano. Voznika U.H. je med vožnjo vrglo s traktorja in je obležal na travi. Odpeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je ostal na zdravljenju. Ima hude telesne poškodbe - serijski zlom rebner, zlom desne roke in poškodbe na glavi. Gmotna škoda na traktorju znaša okoli 200.000 tolarjev. Strela Mnogo višja škoda, kar okoli 3 mili- jone tolarjev, pa je nastala zaradi vzroka, ki je prišel z neba. 12. 6. ob 15.15 je namreč strela udarila v gospodarsko poslopje na kmetiji M.K. iz Mislinje. V požaru je gospodarsko poslopje zgorelo v celoti, v njem pa je zgorelo tudi več kmetijskih strojev, orodja, rezanega lesa in lesnih izdelkov. Na kraju požara so posredovali gasilci iz Mislinje, Dovž in Doliča. Puškarjenje na Pohorju Dogodek, ki se je pripetil v nedeljo, 22. 6. 97, pri Svetem Antonu na Pohorju, pa sodi med tiste, ki bolj spominjajo na kakšen filmski scenarij kot na resnično. Kar nekako si namreč ne morem predstavljati, da v naših krajih prihaja do pravega obleganja in streljanja na policiste in njihove posebne enote. Ne, ne gre za vajo -bila je kruta resničnost! Kot so odkrile dosedanje preiskave, naj bi bila v nedeljo okoli 15,30 na kmetijo T.M. prišla četverica ljudi, J.P., M.P. J.K. in A.P. poravnavat družinske spore. Četverica naj bi na kmetijo prišla oborožena z dvema pištolama in puško. Nepovabljeni 'gostje' naj bi bili najprej napadli T.M., ga pretepli, obrcali in tolkli po njem z rokami in kamenjem ter ga huje poškodovali. Ko seje umikal v hišo, naj bi bili proti njemu tudi streljali, a ga niso zadeli. Četverica je poskušala tudi nasilno vstopiti v hišo, kar jim ni uspelo. Preden so odšli, naj bi bili ponovno sprožili strel proti hiši, s seboj pa so odpeljali lastnikovega psa. Razboriti 'napadalci' naj bi potem najprej odšli na dom bratov P., kasneje pa na kmetijo J.K. Tam so jih okoli 23.45 obkolili policisti in nekdo s kmetije naj bi bil ustrelil proti njim, vendar na srečo nikokar ni zadel. Takoj zatem so policisti prijeli J.in M.P. ter ju vklenili, drugih dveh pa tam ni bilo več. Prijeli so ju prihodnji dan v Radljah ob Dravi. Med hišno preiskavo pri osumljenih je policija v žagovini zakopano našla doma izdelano malokalibrsko pištolo, osumljene pa bodo ovadili zaradi utcmljencga suma poskusa umora. Kako široko je bila zasnovana policijska akcija, pa pričajo podatki, da je pri iskanju storilcev sodelovalo okoli 50 policistov, posebna policijska enota UNZ Slovenj Gradec in pripad- Glosiratiii emu kronika niki posebne enote minstrstva za notranje zadeve. Usodna brezizhodnost S streljanjem je povezan še en dogodek iz Radelj ob Dravi. Orožje je tudi v tem primeru bila pištola, katere izvor policisti še raziskujejo. Zgodba pa je veliko bolj tragična od prejšnje. Gre namreč za mladostno stisko in najbolj krut izhod iz nje. Prav zaradi tega imena - niti kratice ne - seveda niso pomembna. Tragedija seje zgodila v nekem stanovanju v Radljah ob Dravi, kjer je devetnajstletni fant ustrelil svojo enako staro prijateljico. Po sredi naj bi bilo najbrž bolestno ljubosumje. Nesrečni fant pa si je nekaj zatem, ko so njegovo prijateljico hudo ranjeno odpeljali v bolnišnico, na Radeljskem pokopališču sodil sam. Dekle je sicer hudo poškodovano, vendar je zunaj smrtne nevarnosti. Prepovedana hoja Kot vemo, je hoja po železniški progi smrtno nevarna in zaradi tega tudi prepovedana. Vendar se tega nekateri še vedno ne zavedajo ali pa menijo, da se jim nič ne more zgoditi. O nasprotnem se je na svoji koži lahko prepričal tudi D.E. s Prevalj. Dne 18. 6. 97 ob 4.13 je strojevodja M.G. vozil potniški vlak s Prevalj proti mejnemu prehodu Holmec. V vlaku ni bilo potnikov, saj je strojevodja opravljal redni jutranji pregled proge med Mariborom in Holmecom. V kraju Zgornji kraj na Prevaljah, v desnem nepreglednem ovinku, je strojevodja opazil moškega, ki je hodil po sredini železniške proge. Strojevodja ga je z zvočnim znakom opozoril na prihajajoči vlak, hkrati pa je z zavoro v sili pričel vlak ustavljati. Moški se s proge kljub vsemu ni pravočasno umaknil in vlak gaje zadel v levo roko in ga zbil s proge, kjer je obležal hudo ranjen. Kasneje so ugotovili tudi identiteto moškega - bil je to D.E. s Prevalj. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, zaradi hudih poškodb glave in leve roke pa so ga kasneje prepeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju. Po nosu ga je Seveda tudi v minulem štirinajstdnevnem obdobju ni šlo brez kršitev JRM (javni red in mir - op. pisca). Tale dogodek seje pripetil 21. 6. ob 23.55 na letnem vrtu gostišča v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Prišlo je namreč do prepira in pretepa med H.G. iz Slovenj gradca in F.F. iz Podgorja. H.G. je med prepirom prijel F.F. za vrat in ga s pestjo udaril po nosu. F.F. je padel na tla in nezavesten obležal. Odpeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ugotovili, daje hudo poškodovan: dobil je hud pretres možganov, zlom nosu in bil je v globoki nezavesti. Poletni kar tako Kot ste verjetno že opazili, iz tokratne črne kronike na Koroškem nisem pobral ničesar za po moje zasukano in glosirano črno zgodbo. V policijskih sporočilih tokrat kratko in malo ni bilo nobenega takšnega dogodka, ki pa ga lahko tako zašpičil. Zato bom za zaključek tokratne kronike in pred daljšimi poletnimi počitnicami, ko bo Prepih izšel le enkrat na mesec, izbral nekaj resničnih glosic, ki pa niso s Koroške. Kar takole, da ne izgubim “kondicije” do jeseni. Rdeča zastavica Po nekem starem zakonu iz države Mephis v ZDA ženski ni bilo dovoljeno voziti avtomobila - če pred njo ni hodil moški z rdečo zastavico! Ostajam pri prometu, vendar tokrat pri “zračnem”, če lahko tako rečem: prvi človek “topovski izstrelek” je bila - ženska. Njen prvi polet je bil takšna senzacija, da sije s tem sklenila služiti za življenje. Še vedno smo pri prometu, zdaj na železnici: leta 1984 je znameniti vlak Orient expres na relaciji Pariz -Benetke obstal sredi odprte proge in stal dobre pol ure, potem ko seje neka ženska z nogo zataknila v zasilno zavoro - med seksom! Ženske, te naše ljube ženske! Prvi človek, ki mu je uspelo v sodu spustiti se preko Niagarskih slapov je bila ženska, ki - ni znala plavati! Tudi tale je resnična, čeprav zveni povsem neverjetno: Paul Hubert je preživel 21 let v zaporu, obsojen na doživljensko kazen, preden je bilo ugotovljeno, da so ga obsodili zaradi umora - samega sebe.Q Audi Prednost je v tehniki Bodite pozorni no dogajanje. Za vse ostalo smo poskrbeli mi. Novi Audi A6 Avtocenter Meh Koroška 7d. 3320 Velenje tel. 063/852 955, in 063/856 824 JAVORNIK NAJ NE BO PROSTOR ZA CIRKUS Nedavno tega je na Ravnah,'točneje - ob novem naselju na Javorniku gostoval cirkus Krone, ki je kar tri dni oziroma noči vznemirjal tamkajšnje stanovalce s svojo bučno glasbo in ropotom njihovega mini avtobusnega parka. Tudi obiskovalci, posebej mladi, so bili še posebej glasni ter še dodatno povzročali hrup in nemir. Najbolj so ta ropot slišali tisti, ki stanujejo v neposredni bližini, kjer je bil postavljen velik cirkuški šotor, z vsemi pripadajočimi objekti. Vštete so tudi divje in še kakšne živali, ki jih cirkuški “umetniki” vozijo s seboj ter z njimi nastopajo na predstavah. Ni nam sicer znano, kdo ima v občini, na krajevni skupnosti takšna pooblastila, da lahko brez privolitve meščanov daje cirkusantom dovoljenja za tovrstne, brez dvoma zelo hrupne prireditve v neposredni bližini velikih stanovanjskih blokov na Javorniku in hiš na Šancah. Tu stanujejo tudi ljudje, ki so zaposleni in potrebujejo nočni počitek, da o zaporah cestnega prometa ob sicer enosmerni cesti tudi ne izgubljamo besed. Ne trdimo, da bi kakšen cirkus nikoli ne smel priti na Ravne. Resnica pa je, da bi morali tisti, ki dajejo ustrezna dovoljenje (razumljivo, da proti primerni odškodnini), le poiskati bolj ustrezen prostor, recimo kje na relaciji Ravne Prevalje, kjer cirkusanti (pa tudi obiskovalci) ne bi kalili nočnega miru. Neuradno sem zvedel, da so prebivalci mesta Slovenj Gradec povsem drugačnega kova in nikakor ne dovolijo, da bi cirkusanti postavljali svoje šotore ob gosto naseljenih predelih mesta. Zahtevali so celo odstranitev otroškega zabavišča, ki je bilo v središču mesta. Upati je, da se kaj podobnega na Ravnah ne bo več ponovilo. Sicer bodo šli prebivalci Javornika in Šanc protestirat pred sedež občineJJ Franjo Hovnik SPOMIN NA ŠOLO V NARAVI 14. junija smo se zjutraj ob 7. uri z avtobusom in s kombijem odpeljali v Strunjan. Prispeli smo ob 12. uri. Bilo je sončno in vroče. Na vrtu pred restavracijo nas je že čakalo kosilo. Nato je vse potekalo po dnevnem redu. Prvi večer smo imeli prireditev, peli smo in plesali. TINA JELEN, 3.a Zjutraj smo zgodaj vstali, se oblekli, prijeli v roke potovalke in skupaj s starši odšli do parkirišča, kjer nas je čakal avtobus. Po dolgih urah vožnje smo končno zagledali morje. Bilo je čudovito modro in je lepo valovilo. Po prihodu v Strunjan smo najprej šli na kosilo, nato pa smo nesli prtljago v bungalove in zložili vsak svoje stvari v omare. V tem tednu sem videla veliko zanimivega, bila sem Vaš Prepih tudi v cerkvi Sv. Jurija v Piranu. ANA MOČIVNIK, 3.c Pred odhodom sva z mamo spakirala stvari v potovalko in v nahrbtnik. Pred pakiranjem sem bil zelo nervozen. Ponoči dolgo nisem mogel zaspati. Zjutraj, ko sem se zbudil, sem bil zelo vesel. Med potjo smo se ustavili na Trojanah in na Lomu ob avtocesti. Ker je bilo v avtobusu premalo prostora za vse, se nas je nekaj peljalo s kombijem. Vsi smo bili nestrpni, komaj smo čakali, da zagledamo morje. PETER KOVAČ, 3.c V Strunjan smo se odpeljali z avtobusom, ki je imel tri zvezdice. Prvi večer smo bili čisto nori, saj od vznemirjenja nismo mogli zaspati, zato sta nas dežurni učiteljici prišli opozarjat, da moramo biti tiho, ker je ura že deset. Vsak dan se je dogajalo kaj zanimivega. Igrali smo tudi nogomet. Fantje našega razreda smo doživeli en poraz in dosegli eno zmago. J URE Z!H, 3.b. Moj najljubši dan je bil ponedeljek, ko smo šli na izlet z ladjo. V Portorož smo šli peš skozi tunel. Zunaj je bilo zelo vroče, v tunelu pa prijetno hladno. Šli smo do skladišča Droge Portorož in tam nas je že čakala ladja Laho. Peljali smo se v Izolo. Tam smo si na tržnici kupili, kar smo želeli. DITER VEBER, 3.a V petek smo se po zajtrku z avtobusom odpeljali v Piran. Ogledat smo si šli akvarij. Zelo smo bili radovedni, kaj bomo videli. V bazenu so bili majhni morski psi, velike želve in ribe. Po ogledu akvarija smo si kupovali ogrlice, zapestnice, školjke, prstane in obeske. Ogledali smo si mesto. Videl sem trg, kjer so snemali film Poletje v školjki. JANEZ LIPOVNIK, 3.a so bili tudi ti majhni zelo zanimivi. Videl sem želve, skata, moreno, veliko rib in morskega konjička. Ta sploh ni imel jahača, kar sam je plaval po akvariju. JURE ŠTRUC, 3.c V ponedeljek smo se odpravili na dolgo pot v Portorož. Šli smo mimo strunjanskih solin, nato pa po tunelu. To je bilo pravo doživetje. Med potjo smo peli in se šalili. Iz tunela smo prišli nad avtobusno postajo v Portorožu. Potem smo si kupili sladoled in malo počivali. Na pomolu pri skladišču soli nas je čakala ladja, ki nas je odpeljala v Izolo. Med potjo smo opazovali morje in šteli meduze. Na ladji so bili tudi turisti. TJAŠA RAZDEVŠEK, 3.a Lepe spomine so zapisali otroci z Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. PESTRO V ČRNEŠKEM DOMU V Koroškem domu starostnikov Črneče -Dravograd smo imeli junija že tretjo likovno Teden v Strunjanu mi je zelo hitro minil. Plavali smo v bazenu in v morju. Vsak dan smo imeli dve učni uri. Spoznavali smo morje in primorski svet. Stanovali smo v lepih bungalovih. Špela, Jasna in jaz smo bile v številki 614. Šli smo tudi v Piran. Tam smo sedeli na Tartinijevem trgu. ELENPESIČER, 3.h V ponedeljek in v sredo smo igrali nogomot. Proti 3.c smo izgubili, bili smo zelo razočarani. Zato pa smo se proti 3.a bolj potrudili in zmagali. Ne bom pozabil, kako je bilo, ko smo šli peš v Piran in nas je ujel močan dež. Morali smo se vrniti. V Piran smo šli naslednji dan. Tam sem mami kupil spominek. MARKO SMOLAK, 3.b Ko sem vstopil v akvarij v Piranu, sem takoj šel gledat morske pse. Pričakoval sem sicer večje, vendar delavnico. Takšne dejavnosti dajejo poleg ostalih različnih prireditev posebno mesto našemu kulturnemu dogajanju in bolj kakovostnemu življenju v domu. S posebnim veseljme ugotavljamo, da je pri nas veliko zanimanje za te oblike dela, saj se vsako leto delavnice udeležuje več stanovalcev. Vse delavnce je doslej vodil likovni pedagog Luka POPIČ iz Slovenj Gradca. Z njim že nekaj let sodelujemo in treba je reči, daje z nekaterimi idejami kot strokovnjak in človek pozitivno razvojno vplival na razmišljanje, odnos in delo naših stanovalcev. 12. junija smo v Koroškem domu starostnikov odprli razstavo likovnih del članic društva Koroških likovnikov, Milene GOLOB - Mine in Helene KOTAR. Razstava bo na ogled do konca avgusta.O Vaš Prepih NA GLAŽUTI V mesecu maju smo se otroci iz Vrtca Pod Gonjami udeležili enotedenskega planinskega tabora na Glažuti (Mariborsko Pohorje). Preživeli smo nepozaben teden, poln lepih doživetij in se vrnili samostojnejši za prenekatero izkušnjo. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so nam kakorkoli pomagali. Brez vas nam ne bi bilo tako lepo. Hvala! VVZ Ravne na Koroškem VRTEC POD GONJAMI vzgojiteljici: Jelka MOŽE, Gabrijela GRZINA IN MEMORIAM Milki Hartmanovi Milka je živela za narod. Pesmi ni pisala le iz svoje potrebe, pisala jih je, da jih bodo ljudje brali. Njene pesmi so biser njenega srca. Prelepa koroška pesem “Ob reki Dravci” je postala himna naših koroških bratov onstran meja. S pesniško zbirko “Pesmi z Libuškega poula” je poromala črez koroške meje in si utrle pot povsod, kjer živijo Slovenci, ki znajo ceniti slovensko poezijo. Leta 1934 je izdala v samozaložbi cikostirano zbirko pod naslovom Dekliške pesmi. Leta 1952, za njeno 50 letnico, izide zbirka Moje grede, leta 1972 pa pri Mohorjevi zbirki Lipov cvet. Preživela je dve svetovni vojni. V Ljubljani je pri šolskih sestrah obiskovala desetmesečni gospodinjski tečaj. Pozneje je vodila tečaje na Koroškem. Nacizem jo je izselil v taborišče. Veliko je pretrpela, a ni klonila. Ljubezen do slovenske besede je bila v njej tako močna, daje niti nacizem ni mogel streti. V poznih letih je prejela tudi častni naziv profesorica, vendar, kot je sama večkrat rekla, na to ni dala nič. Bila je ljudska pevka, ki želi osrečiti Slovence širom po svetu. Umrla je 9. junija 1997 v 96. letu starosti. Draga Milka, hvala ti za lepe besede, ki si nam jih podarila! Tvoja ljubezen je našla pot do tja, kjer je že za razum pretemno. Imela si veliko notranje razumevanje do človeka. Iskala si človeka v Bogu, tudi našla si ga. Sedaj, Milka, tiho spiš sredi božje njive Libuškega puola, sredi pšeničnega polja. Večno pesem ti pojeta Dravca, otožna Zilja. Miru ti želijo: Zilja, Rož, Podjuna in pesem Miklovc Zale Mau črez izaro. Viktor Levovnik K/Mia ©čga&sa Si želite izboljšati svoj finančni položaj. Ni vam treba nikamor, ker je to delo na domu. Pošljite pismo z znamko in vašim naslovom: Marija Krušič, Spuhlja 132, 2250 Ptuj Nujno kupim počitniško prikolico ADRIA 500 (E ali S - ravna streha). Gotovina. Tel.: 0602 287 380 Prodam solarij Kcttler. Tel.: 21 555 v______________________________________________________________J ^OVA PONUDBA od 1. 7. 1997 dalje 0»A^Rc* SIRUP 11 (pomaranča - ribezi 258,90 SIT | SIRUP 1l (jagoda • borovnica) 279,90 SIT 137,90 SIT 693,90 SIT 94,90 SIT •' I MOKA BELA tip 500 5 kg 344,50 SIT [MOKA RŽENA tip 1250 5 kg 294,50 SIT 114,90 SIT SLADOLED ll družinski (čoko.-van.-jag.) 286,90 SIT VEGETA Ikg MOKA RŽENA tip 850 5 kg 289,50 SIT 518,90 SIT 109,90 SIT 109,90 SIT Poleg omenjenih izdelkov vam nudimo tudi ostale delke po zelo konkurenčnih cenah. VLJUDNO VABLJENI ! PO VAŠI ŽELJI DOSTAVA NA DOM I Tel.: 35 172 OBČINA RAVNE-PREVALJE Na osnovi 13. člena Odloka o priznanjih in nagradi občine Ravne-Prevalje (Uradni list RS, št. 41/996,71/96) Komisija za občinska priznanja in odlikovanja objavlja javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrade občine Ravne-Prevalje za leto 1997 I. S tem razpisom komisija zbira predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrade za leto 1997. Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradi občine Ravne-Prevalje občina podeljuje: 1. NAGRADO OBČINE - za izjemne uspehe pri demokratičnem razvoju družbe, v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, ki so pomembni za ravzoj občine, življenje in delo v njej ter njen ugled. 2. PRIZNANJA OBČINE A. PRIZNANJE OBČINE RAVNE-PREVALJE - za dosežke, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju gospodarst- va in družbenih dejavnosti v občini B. ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO PREŽIHOVO PRIZNANJE - za izredne dosežke oz. življenjsko delo na področju kulture, ki pomenijo pomemben prispevek k splošnemu kulturnemu napredku v umetniškem in programskem smislu, pri čemer se upošteva profesionalno in ljubiteljsko udejstvovanje in vse zvrsti kulturnega delovanja. C. ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO KLANČNIKOVO PRIZNANJE - za izjemne dosežke in udejstvovanje na področju športa v vseh športnih panogah, v tekmovalnem, rekreativnem in organizacijskem smislu. II. Predloge lahko podajo vsa podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti ter organi, politične stranke, društva, skupine občanov in posamezniki. III. Predlog mora biti v pisni obliki, vsebovati pa mora podatke o predlagatelju, o kandidatu ter podrobno utemeljitev, iz katere bo razvidno delovanje in uspeh kandidata. IV. Predloge pošljite na naslov KOMISIJA ZA OBČINSKA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA, Čečovje 12a, Ravne na Koroškem, najkasneje do 15. oktobra 1997. Vse dodatne informacije lahko dobite v Županstvu občine, tel. 23-821 ali 21-906, vsak delovni dan od 8. do 12. ure. PREDSEDNIK KOMISIJE Ludvik KOTNIK, l.r. NTERTEHNA •a-