V Gorici, dne 23. oktobra 1902. 43 Številka. r—"■ l/linjn vsaki četrtek ob H. M'* ‘lopoUlne. Rokopisi se ne vrnejo. Ncfrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena list« znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 krtini. Za m a 11 j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1‘SC 7.a Nemčijo je cena listu f) K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoriSče Hilarija štev. 7 lovensKo ljudstvo naft Ega vero dom i irr v. • foitf*. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica š. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petlt vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. (—> . j Izdajatelj in odgovorni 11 rednik: I v ah Bal * v ^0r'cl; Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Zakaj zahtevamo versko šolo! ? Na zadnji učiteljski konferenci za goriški okraj izrekla in podpisala je velika večina učiteljstva zaupnico r krajnemu šolskemu nadzorniku g. Francu F i n ž g e r j u. Ta zaupnica je bila, kakor trdi „Soča“, odgovor na napade od naše strani. Velja! Ob tej priliki pa je med učiteljstvom grome lo samega klerikalizmn, papizma, jezuitizma in vsega mogočega — iztna. Kaj gospodje učitelji umevajo pod vsemi temi „izmiu, nam do danes še niso povedali, in nam najbrže tako hitro še ne povedo. Dozdeva pa se nam, da se v teh frazah skriva strah pred versko šolo. In kako naj bi se liberalni učitelj ne bal verske šole ! Mi pa zahtevamo in bomo zahtevali versko šolo. Ne iz prepirljivosti, re iz gospodstvaželjnosti zahtevamo versko šolo, marveč zahtevamo je, ker to zahteva blagor učencev, zahtevajo pravice starišev.’ V prvi vrsti je šola namenjena učencem. Ublažiti se jim mora srce. Kje bodo pa to dosegli, ako ne v šoli, v kateri je strah božji moder gospodar in kjer je sv. vera žlahtna gospodinja ? Vedno še veljajo besede iz ust božjih: „Začetek modrosti je strah božji Iu V bukvah modrosti beremo : „Boga se boj in zapovedi njegove spolnuj, to je ves človek 1“ Tudi za šolo veljajo besede nebeškega učitelja vseh narodov, ki se glase: „lščite najprej božjega kraljestva in vse drugo se vam bo dodalo l11 A kje se učenci takih božjih naukov nauče, razven v verski šoli ? Ako jim verski poduk odvzameš, jim z njim odvzameš podlago vse modrosti. Versko šolo zahtevati imajo pravico in dolžnost katoliški stariši. Dolžnost odgajati otroke v prvi vrsti pripada stari-šem, ki so svoje otroke dobili od Boga, ki jih bo enkrat iz njihovih rok nazaj terjal, in od katerih mu bodo morali enkrat oster odgovor dajali. Stariši imajo LISTEK. Spomini na dr. Jož. Pavlico. Goriške Slovence je zadela bridka izguba. Božja previdnost nam je vzela zopet moža v najlepši moški dobi. Za polovico let prezgodaj zapustil nas je nepozabni dr. Jožef Pavlica. Kdo nam nadomesti zgubo? Saj smo zgubili ž njim nadarjenega, neumorno delavnega, narod iz vsega srca ljubečega moža. Bridko občutimo udarec in z nami ga občutijo naši* sobratje in somišljeniki. Izrazi sožalja, ki so pokojnikovemu bralu došli od raznih strani, nam pričajo, kako ljubljen in cenjen je bil pokojni dr. Jožef. Kot spominek na nepozabnega moža priobčili smo kratek in seveda nepopoln življenjepis. Popolniti pa hočemo življenjepis, da bodemo polagoma imeli celega pokojnikovega življenja podobo pred očmi. Obračamo se torej do vseh sošolcev, sobratov in prijateljev pokojnikovih, naj nam dopošljejo črtice in sličice iz življenja pokojnega dr. Jožefa Pavlice. Priobčevali jih bodemo kot „spomine na dr. Jožefa Pavlico11. Danes priobčimo pismo pokojnikovega sošolca in duhov- torej sveto, odjBoga samega jim naloženo [dolžnost učiti in dobro odgajati svoje otroke; če pa imajo lo dolžnost, morajo imeti tudi pravico, izvrševati to dolžnost, kakor najbolje vedo in znajo. Dandanes pa morajo stariši svoje otroke pošiljati v šolo, in sicer so postavno in pod kaznijo siljeni. Država stariše sili, da morajo otroke pošiljati v šolo. Slariši zaupati morajo šoli svoje upanje, svojo neizmerno ljubezen, — to so otroci. Znlo pa imajo pravico zahtevati, da bodi šola taka, da bo iz njih potomcev odgojila vrle sinove in hčere. Take sinove in hčere pa morejo pričakovati le iz verske šole. Zato imajo krščanski stariši pravico in dolžnost zahtevati versko šolo. Sedanja šolska postava res predpisuje versko-nravno vzgojo. Toda mrtva črka ne zadostuje. Duh je, ki oživlja. Da bode vzgoja res versko-nravna, biti mora tudi učitelj sam veren krščanski mož Česar namreč kdo sam nima, tudi drugim dati ne more. Če torej učitelj sam ni veren krščanski mož, tudi otrok v krščanskem duhu ne more odgajati. Priznati moramo, da je pri nas še veliko dobrih krščanskih učiteljev. In ti so veliki narodni dobrotniki, radi tegu jih mora narod odkritosrčno čislati. Žal, pa so tudi med slovenskim učiteljstvom j mnogi, katerim krščanski stariši svoj'h otrok mirnega srca ne morejo prepuščati. Kako naj versko vzgojuje otroke učitelj, ki sam vere nima in se s svojo nevero očitno baha. Od učitelja, ki nedeljske dolžnosti ne spolnuje, ki se norčuje iz molitve rožnega venca, ali očitno v šoli zasmehuje otroke, noseče svetinjice na vratu, ali ki vedno in povsodi hujska in po listih pisari proti duhovniku, ali odraslo mladino hujska proti cerkvi in duhovščini, od takega učitelja stariši ne morejo pričakovati prave verske vzgoje. In tudi takih učiteljev žal ne manjka med slovenskim narodom. In že okušamo sad delovanja takih učiteljev. • Ne pozabimo nikdar značilnih besed nega sobrata, katero je prejel g. dr. Andrej Pavlica. I. Kedarkoli se spomnim blažene smrti dr. Jožefa Pavlice, prijatelja in sošolca, pride mi v spomin odlomek sv. evan-gelja, kjer stoji: „0 pol noči pa je šum vstal: glejte, ženin gre, idite mu naproti11. In ta zanj nad vse imenitni trenutek pričakoval je naš ljubljenec vedrega duha in moleč. Blažena, srečna taka smrt! Srečen pri vsi nesreči pa tudi Ti, ki si izmučenemu delavcu zadnje prenočišče na zemlji poleg sebe pripravil. Dokler boš živel, Te bo to tolažilo. Bila sva si z blagim rajnim v bo-goslovnici sošolca, prej pa le eno leto narazen. Naj mu zapišem par besed v spomin. Izredno nadarjenemu Jožefu Pavlici niso šolski predmeti delali nikdar preglavice. Preostajalo mu je zmirom veliko svojega časa, ki ga je marljivo posvečeval drugim študijam, posebno modro-slovju in zgodovini, katere se je učil po ravno takrat zaslulih Weissovih knjigah. Domače naloge, zlasti slovenske, spisoval je nenavadno obširno in temeljito, da je imel profesor kaj brati in misliti. Pri malosemeniških koncertih na- velikega škofa in mladini najmilejšega priiatelja Slomšeka. ki pravi: „Šola, v kateri učijo le samo pisati in brati, ra-čuniti in npmškulariti, čednega zadržanja pa ne, — je vredna blata ; šola pa, v kateri se otrok zraven številstva tudi krščanstva, in poleg pisanja tudi poštenega djanja uči, taka šola je zlata!“ In to je verska katoliška šola. Za versko šolo se bodemo vedno in vedno potegovali. Zahtevali bodemo versko šolo, ker to zahteva blagor naših učencev, pravice in želje naših starišev. Boj alkoholizmu. Minoli mesec so se v Ljubljani zbrali prijatelji ljudstva, ki so se posvetovali o sredstvih, z katerimi se treba bojevati proti pijančevanju. Z veseljem pozdravili smo ta shod. Kolikor se tudi dela na so-cijalnem polju, bo to delo vendar vedno ostalo nepopolno, polovičarsko, ako ne bomo mašili in zamašili virov in potov, po katerih dohaja zlo med nas. Največja luknja pa, skozi katero uhaja in izteka vse blagostanje našega Ijndstva, je brez vsacega dvoma pijančevanje. To je rana, iz katere krvavi naše ljudstvo. Zato je neogibno potrebno, da na to stran svojo pozornost obrnemo, da to bolečo rano na telesu našega ljudstva skušamo ozdraviti in odpraviti. Govoriti hočemo v svarilo našemu ljudstvu najpreje o žganju in nasledkih žganjepitja. Zgodovina žganja. Kdo je najhujši morilec ljudi? Alkohol. Alkohol so že pred kakimi 900 leti poznali Arabci; 200 let pozneje so ga arabski zdravniki vsesplošno vporab-ljati kot zdravilo. To zdravilo in pa način s kuhanjem je izdelovati iz vina sta se šele v 14. stoletju razširila po Evropi. Imenovali so je „aqua vitae11 t. j. voda življenja, da bi že z imenom označili dozdevne lastnosti tega zdravila, češ da osvežuje življenje. V šestnajstem stoletju stopal je kot slovenski govornik. Vem, da je enkrat govoril „0 cerkvi in državi", enkrat pa „0 lepoti11 menda po Platonu. Naslednji dan nas je v šoli profesor opozoril na ta govor, ko smo menda v Sal-lustu na neko podobno misel zadeli. V zadnjih razredih na gimnaziju mu je bilo čedalje bolj nekam tesno, želel je oprostiti se tesnih učnih vezij in prestopiti že po dovršeni VII. šoli v bogoslovnico, ker je menil, da tam bolj „vtegnejo“. Tako je tudi storil. Svojo dijaško dobo preživel je brezmadežno, veselega-živah-nega značaja, v družbi je znal biti ša-ljivo-zbadljiv, kakor je že mej tovariši navada, vendar je malo govoril, ker se je veliko učil. Dijaške prevzetnosti ali nečimernosti nisem nikdar videl, na njem, značila ga je pa zavedna samostojnost in neka trmoglavost, ki pa je bila v dobro obrnjena. Šel je vedno za ciljem, kako bo kedaj delal za cerkev in narod. Za svojo novo mašo ni mogel lahko dobiti govornika, nazadnje je prav zares mene prosil, naj prevzamem pridigr Ko je videl, da mi manjka poguma, je rekel: „Saj ti jo spišem jaz, če ni drugače14. — „0e si jo sam spišeš, si jo pa tudi sam govori I*1 sem se jaz odrezal. On pa je pogodil: „Lažje bom dobil govornika rabili so alkohol kot krepčilo za srce pri ulrujencih in onemoglih v rndokopih in vojski. V Nemčiji pričeli so za tridesetletne vojne vživati alkohol kot pijačo. Početkoma pa so ga pili le pustolovci, ljudstvo in vladarji so se pohujševali nad tem. Že v šestnajstem stoletja začeli so se rabi tega zdravila, ki je postalo navadna pijača, ustavljati. V 17. stoletju pa so že bili izdani odloki proti žganjepitju. Kaj ima žganje na vesti ? „Nobena stvar na svetu11, piše „A1-ban Stolc“, toliko ne škoduje premoženju, miru, razumu, zdravju, telesnim močem, vernosti, čednosti in sploh vsemu blagru človekovemu, kakor žganje. — Voditelj nemških katoličanov Windhorst je bil istega mnenja ter je rekel: „Jaz bi želel, da se žganje zopet zapre v lekarnico, odkoder je izšlo“. Dr. Lannelongue je govoril v francoski zbornici: »Alkohol stavi v nevarnost človeški rod. Ne samo da tira v bolnišnice več bolnikov kot vse druge bolezni, ne samo da polni ječe, galeje in norišnice; marveč kvari ves človeški rod in njegov zarod“. Tudi slavni angleški državnik Gladstone je v angleški zbornici govoril leta 1880: »Žganje provzročuje dandanes večje opustošenje, kakor zgodovinske šibe: kuga, lakota in vojska1*. Kje se alkohol nahaja? Naše navadno žganje ima 30 do 50 odstotkov alkohola v sebi, ostalo je večinoma voda. Ako je vode veliko manj, tekočino imenujemo špirit; čisti alkohol je oni, v katerem ni prav nič vode. čisti alkohol je hud strup. Tudi v zelo majhnih količinah pogosto zavžit, alkohol škodljivo vpliva na zdravje. Alkohol se nahaja bodi v manjši, bodi v večji množini v vinu, pivu, sadnem moštu, in podeljuje tem pijačam njihove razburjajoče in vpijanljive lastnosti. Je žganje potrebno ali koristno? 1500 londonskih zdravnikov ivjav-ljajo, kot svoje prepričanje, da je vsaka na ,svoje kosti1, kakor za svojo novo mašo11. Slednjič je v zadnjem hipu vendar vjel dr. Sedeja, ki se je mogel komaj nekaj malega pripraviti. Menda je hotel mene zato vpreči v pridigo, ker mi je pri moji novi maši „stregel“. Tudi pozneje mi je večkrat „stregel“, dokler ni sam strežnika potreboval. Še zdaj sem mu vse dolžan za tiste poti. Za tisočletnico smrti sv. Metoda sva skupno v veliki naglici zdelavala pridigo, katero je on govoril v Prvačini, a jaz v Vipolžah. Naj omenim še neke epizode, Ko sva bila jaz v IV., on v III. razredu na vadnici, sva šla skupaj domov za Binkošti. Ne šla, peljala sva se na kmečkem vozu. v katerega je bil vprežen en sam vol. Vola j e h o t e 1 on poganjati. Jaz som sedel z gospodarjem zadej, on z bičem v roki spredaj in v drugi roki z dežnikom. Bil je dež z vetrom in jako mrzlo, po Čavnu vse belo. Še zdaj ga vidim, kako je mojstroval tistega vola in energično poganjal proti Rihembergu, kamor smo mokri dospeli. Tvoja skrb bodi, da prinese prihodnje leto koledar Mohorjev blagega rajnega življenje in sliko. Vale et .noli flere“ 1 žgana pijača ne aamo nepotrebna, marveč človeškemu zdravju škodljiva; da nima nikakih redilnih snovi, in da popolna zdržnost zelo pripomore ohraniti zdravje. •M zdravnikov v Cincinnati (Sev. Amerika) izjavljajo isto: „Žgano pijače so zdravemu človeku ne samo nepotrebne, marveč brezdvomno Škodljive11. — Ravno tako pišejo 75 zdravnikov v Bostonu (Sev. Amerika): ..Vživanje žeanja nikdar ne koristi zdravemu človeku1. Zdravniki dublinski (Irsko) pravijo: „Nič ne bi zdravstvenega stanja tako izboljšalo, kakor popolna zdržnost žganih pijač11. 1200 nemških zdravnikov so podpisali naslednjo izjavo o žganju: „Mi podpisani izjavljamo kot svoje prepričanje, da vživanje žganja (L j. žganih pijač katerekoli vrste) zdravju človekovemu in ohranjenju telesnih moči nikakor ni potrebno, ampak velikoveč škodljivo, in da ta pijača nima nikakih rediln;h in ktep-čujočih sestavin11. J. Bardsly govoril je na shodu v Manšestru (Angleško): „Človek more krepkeje delati, hitreje hoditi, globokeje misliti, bolje moliti in svoje stanovske dolžnosti nalanjčneje spolnovati, ako pije hladno vodo mestn žganj i“. (Pride še.) Politični pregled. Naš avstrijski .avni zbor. — Prva seja tega zasedanja pričela je 16. t. m. ob 11. uri predpoludne. Potem ko je predsednik grof Vetter z navadnim pozdravom otvoril sejo in so se prečilaji razni spisi, je predložila vlada zbornici državni proračun in pa zakonski načrt gledč pomnožitve novincev tor vladni načrt gledč dovolitve kredita v znesku 38,000.000 za prevstrojbo topničarstva, posebno pa za ustanovitev novih baterij s havbicami. Na to je ministrski predsednik pojasnil sedanji politični položaj. Priporočal je posebno, naj bi se državni proračun rešil prej ko prej. Potem pa je izjavil, da hoče vlada na vsaki način rešiti jezikovno vprašanje ter da hoče predložiti v zbornici dva zakonska načrta in sicer jednega za Češko a drugega za Moravsko. Ko je m:nisterski predsednik rekel, da hoče vlada jednakomerno postopati tako proti Čehom kakor tudi proti Nemcem, nastal je v zbornici veliki vihar posebno med Čehi. Pa tudi ostali Slovani so dr. Korberju vgovarjali. Gledč avstro-ogrske nagodbe je rekel dr. Korber, da ista še ni dognana med vladama, da se pa nadeja, da se to kmalu zgodi. Čeh dr. Pac&k je odločno protestoval proti načinu, na kakošen misli dr. Korber rešiti češko-nemško jezikovno vprašanje. Prodlagal je, da se o dr. Korberjevem govoru odpre debata, kar se je tudi sprejelo. Na to je sledilo čilanje in utemeljevanje raznih nujnih predlogov. Za tem se je seja zaključila. V prejšnih letih so bile interpelacije v državnem zboru bolj redke in tudi zaradi tega bolj važne, ker je vlada skoraj na vsako interpelacijo odgovorila. Danes pa se je število interpelacij v državnem zboru tako nagromadilo, da vlada skoraj na tretjino interpelacij niti ne odgovori. Ker pa hočejo nekateri poslanci, da se vlada vendarle izjavi o raznih dogodkih, kateri se jim zdijo važni, poprijeli so se, da dosežejo svoj namen izdatnejšega sredstva. To sredstvo so pa ravno nujni predlogi, kateri morajo po poslovniku priti na vrsto pred vsako točko dnevnega reda. In tako je bilo v državnem zboru tudi v petkovi seji. V tej seji bi imela priti po dnevnem redu kot prva točka, razprava, o dr. Koerberja izjavi glede stališča, katero zavzema vlada nas* proti rešitvi češko nemškega jezikovnega vprašanja. Ali. ker sta bila tu dva nujna predloga, morala seje ta razprava preložiti na drugo sejo. Nujna predloga pa stabilain sicer: prvi poslancev Voglerja in Schumeierja, naperjen proti dunajskemu magistratu in nižje avstrijskemu namestništvu zaradi volilnih imenikov, katere ni hotel dunajski magistrat dati tiskati ter jih razdeliti med volilce. Ker ni taka zahteva dunajskih liberalcev v postavi utemeljena, je zbornica temu nujnemu predlogu odrekla nujnost. Da je bilo za te razprave veliko krika in vika in vse polno najgrših psovk, to je pri današnjih dunajskih parlamentarnih razmerah umevno vsakomur, ki se ž njimi peča. Drugi nujni predlog pa so stavili poslanci Ofner, dr. Vasilko in dr. Straucher, da se razveljavi sklep disciplinarnega senata pri Lvovskem nad-sodišču, vsled katerega je bil, odpuščen is službe rumunski poslanec dr. Lupu zaradi n jogo ve brošure naperjene proti nekaterim visokim uradnikom pri bu-kovinski deželni vladi, ter proti nekaterim bukovinskim deželnim poslancem. Dr. Lupi je bil namreč brez vsake pokojnine postavljen na cesto, no da bi se poprej vprašala poslanska zbornica, katere člen je dr. Lupu, ali se sme proti njemu postopati. Ker tako postopanje nasprotuje določbam §. 16. temeljnega državnega zakona, kar so poslanci dr. Stransky, Ofner in dr. Menger jasno dokazali, je zbornica nujnost tena predloga soglasno sprejela, ter ga izročila vstav-nemu odseku, da v 8 dneh zbornici o njem poroča. S tem je bila petkova seja končana. Odstop justičnega ministra. — Uradna „Wiener Zeitung11 od sobote je prijavila dve lastnoročni cesarjevi pismi. Prvo namenjeno ministerskemu predsedniku dr. Korberju drugo pa justič-nemu ministru grofu Spens-Bodenu. V prvem pismu je rečeno, da je cesar vzprejel ostiivko justičnega ministra, ter izročil vodstvo toga ministerstva dr. Korberju. Drugo pismo pa odslavlja justičnega ministra SpensBodena ter mu priznavajoč zasluge naznanja, da mu je vznak cesarjeve nadaljne naklonjenosti podeljen veliki križec Leopoldovega reda. Dalmatinski Italijani užaljeni. — Med lahoni v Dalmaciji, posebno onimi v Zadru, vlada nepopisno razburjenje. Zgodilo se jim je nekai nečuvenega: grb na italijanskem konzulatu jim je nekdo onesnažil Italijanski konzul je takoj hitel k namestniku baronu Handlu, da se tam pritoži in vloži ugovor v ime Italije. Baron Handel seve ni mogel nič drugega obljubiti, nego da bo krivce strogo kaznoval. Morda jih zasači celo v italijanskih vrstah, ki so se poslužile kake fakinažo, da morejo sedaj udariti po Hrvatih. — Seve če pa avstrijski lahoni pokažejo svojo kulturo nad avstrijskim grbom ali zastavo, pa ne sme biti nihče užaljen. V ogrskem parlamentu se vrsti napad za napadom na Avstrijo in na cesarja. Tem napadom dajata največ povoda kvotna svota in pa nagodba. Poslanec Beotby je rekel, da ne more za-popasti, kako da je mogoče naprtiti Ogrski tako veliko breme, kakoršno je kvotna svota, ki meni nič, tebi nič, le tako z jednim navadnim lističem. Tu je imel v mislih cesarski autograf. Dalje je očital vladarski hiši, da je ista preveč naklonjena Avstriji. Rekel je, da se nagodba ne more sklepati z Avslrijo, ker jo tam diktimjo zgolj birokrati. Očital je Avstriji nahvaležnost do Ogorske, zato ker ji je poslednja priborila ustavo. Da, da, ogrska nesramnost postaja vedno večja. Macedonijn in Albanija. — Revolucionarno gibanje v Macedoniji in Albaniji raste od dne do dne tako hitro, da je začelo delati velevlastim hudo preglavico. Na vseh koncih in krajih teh dveh nesrečnih dežel prikazujejo se močne ustaške čete, katerim turški vojaški oddelki večkrat niso kos, ter morajo pred njimi bežati, pustivši po več mrtvih za seboj. Ni torej čudo, da postaja evropska diplomacija vedno nervoznejša, ter, da je postalo med posameznimi državami jako živahnorazgovarjanje zaradi teh dogodkov. Angleško in avstrijsko oficijozno časopisje, ki je dozdaj te dogodke bagateli-ziralo, postaja zadnji čas, pišoč o njih vedno resnejše. Dopisi. Iz Mirna. — Mirenski strojarji še vedno štrajkajo, in bodo še štrajkali, dokler ne dosežejo izboljšanja svojega res žalostnega gmotnega stanja. Med njimi vlada lepa edinost, nobenega izdajalca ni vmes. Podpirajo pa strojarje po svojih močeh tudi čevljarji in posebno še klesarji. Kar pa je pisala resnicoljubna „Soča“, da so štrajkujoči delavci napadli stanovanja gospodarjev, da so razbijali itd., je nesramno obrekovanje. In to si naše delavstvo dobro zapomni. A tudi vlada je zgrešila, ker ni takoj v začetku štrajka posredovala med delavci in delodajalci. Ako je vlada spolnila svojo dolžnost in vpoštevala opravičene zahteve delavcev "ter posredovala, bil je štrajk že končan. Saj vendar vsakdo ve, da štrajk škoduje na vse strani. Za časa štrajka družine delavcev zabredejo v revščino, trpeldelodajalci in obrt. Kar pa je največja škoda, se ob štrajkn sklicujejo pogosti shodi, na katerih se brez strahu napada cerkev in država. Kaj je bilo treba pomnožiti orož-ništvo v Mirnu, ko se stavkujoči delavci vedejo mirno in trezno. Zato iskreno poživljamo vlado, da prične s posredovanjem. S pametnim postopanjem bode se več doseglo, kakor z vsemi policijskimi nared batni. Mirenski klesar. Iz Kepcntabra, 20. oktobra. — Lahko je s cepcem biti po mrtvi stvari; tako neki si jo mislil dopisnik v „Užit. Tovarišu11 pred par meseci.' Ker pa jaz se le nisem hotel oglasiti na predbaci-vanje, — hajdi z menoj še v »Primorski List11. Vem, daje uredništvo »Primorskega Lista11 na strani, da hoče resnico zagovarjati; radi tega prosim, naj sprejme odgovor na one napade da ljudstvo sodi o vsem. Nekdo, ki se skriva za uredništvi listov, hoče morda," da bi jaz popustil orglanje v Repentabru. Ta me prijema, kakor bi jaz jemal kruh tukajšnjemu g. učitelju. Predno sem sprejel ponujamo orglanje v tukajšnji cerkvi, sem vprašal g. učitelja Fakina, ali ne bi morda on sprejel sedaj izpraznjenega orglavskega mesta; a ta mi je odgovoril, da nikakor ne sprejme. In še le, ko sem zvedel to od njega, sem se pogodil za orglanje. Očita se mi, da jemljem drugemu učitelju kruh iz ust; ali ne ve dopisnik, da je pred menoj orglal drngi in ne g. učitelj F.? In sedaj, ako fbi šlo na to, da bi jaz pustil orglanje in s tem zadovoljil „trpečo učit. paro11, rad ustrežem; in ni treba druzega kot par kolegijalnih besed. Da bi pa kdo porabljal to okoliščino v svoje namene, ne pustim. Ako misli, da se mu to posreči, se jako moti. Karol Bratina. Iz Trente. — Na podli dopisič iz Bovca v 108. št. „Soče11, došli iz kovačnice pri „Cezarjevem Francu" sploh ne odgovarjam. Spuščati se v polemiko z ljudmi dvomljive vrednosti, katerim more biti zelč v vsakem oziru za uzor cel6 odstavljeni učitelj, g. Muz ni k, ki zdaj prakticira, kakor se govori, za časnikarja pri svojem bratrancu A. Gabrščeku, je sploh časogubno in neumno. Sicer pa ne urnem, čemu bi se imel zagovarjati takim ljudem, in sploh, kak6 pridejo oni in vsa liberalna klapa do pravice ali dolžnosti (1), da zasleduje vsako mojo pot. Vsi vkup pa naj nikar ne mislijo, da so s tem podlim napadanjem kaj dosegli. Kakor do zdaj, tak6 bom hodil, kadar bo potreba ali pa se mi bo ljubilo, v Bovec ali tudi kam drugam. Abram. Iz Kamnega pri Tolminu. — Ako je katera občina zapuščena, je naša. Pogosto smo čitali v vašem listu, koliko je dala vlada podpor za popravo cesta in za uravnavo Soče. A toliko škode menda Soča nikjer ne dela, kakor pri nas. Koliko rodovitnega polja nam je že odnesla, a dosedaj se še prav nič ni storilo. Letos so navozili nekaj kamenja k So^i menda z namenom, da napravijo bran ob Soči. A kamenje leži tam, kjer so ga zmetali z vozov. Menda mislijo, da se bran zgradi sam. Kamenje pa bode ležalo, dokler je Soča n6 odnese. Kamenjci živo potrebujemo tudi mostu čez Sočo. Pripoznati mora potrebo vsak, ki pozna naše krajevne razmere. Saj imamo Kamenjci skoraj polovica zemljišča na drugem bregu Soče. Vse kar pridelamo, posebno seno iz Kolovrata, moramo znositi oziroma prevoziti v čolnu čez Sočo. In v tem čolnu moremo k večemu do kvintala likratu prepeljati. Če pa Soča narase, pretrgana je vsaka zveza Skrajno potreben je torej most čez Sočo. Pa tudi v dušnem oziru smo sedaj popolnoma zapuščeni. Ostali smo brez duhovnika in brez šole. Šole zato nimamo, ker v celi vasi ni mopoče dobiti primerne sobe za šolo. Kaj bode pač z našo mladino? Zato prosimo vse merodajne činitelje, da se ozro tudi na našo zapuščeno občino ter nam pomagajo v dušnem in gmotnem pogledu. Kamenjski občinar. Novice. Presvetli knezo-nadškof se je v torek srečno vrnil z birmovanja v devinskem dekanatu. Proštu mons. dr. Faidutti-ju poklonilo se je večje število prijateljev in članov „Gospodarske zveze“ za furlanski del dežele. V imenu odposlanstva nagovoril je mons. prošta stolni vikar č. g. Sion, nakar so mu poklonili darove, zlati naprsni križec z verižico in srebrno namizno opravo za 12 oseb. Mons. dr. Faidutti so je ginjen zahvalil ter navžoče pozival, da ostanejo zvesti katoliški akciji za gospodarski napredek ubogega furlanskega ljudstva. Promocija. — Gosp. Rihard Jug, sin solkanskega nadučitelja g. Tomaža Juga, je bil promoviran dne 18. t. m. na graškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva. Naredil je vse- izpile z odliko. Čestitamo! /lato mašo je obhajal preč. mons. Ivan Rodaro, župnik v Gradežu. 8v. maša zadušnica po r. dr. Jožefu Pavlici. — Opozarjamo ude „slov. kat. delavskega društva'1 na sv. mašo, ki so b(, darovala dne 9. nov. v cerkvi sv. Ivana za dušni blagor blagega ■(■ dr. Jož. Pavlice. Med sv. mašo bo tudi kratek govor. imenovanje. — Sodni pristav g. Teodor Stegu je imenovan za deželno sodnega tajnika ter je prideljen deželnemu sodišču v Trstu. Odlikovanje. — Velečastiti gospod Franc Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu tik Slatine, je bil od biskupa Jos-J. Strossmayerja s pismom z dne 16. sept. imenovan k o n z i s t o r i j a I n i m svetovalcem djakovske škofije s pravico, nositi rdeč pas. — Povodom tega se je podal omenjeni gospod odlikovanec še s tremi svojimi duhov, sobrati — tvorili so pevski kvartet — v Djakovo, da se slavnemu biskupu osebno zahvali za to čast; pri tej priliki je daroval na krasnem narodnem traku všitih 200 K v zlatu v korist dijaškega semenišča v Osieku, ki je najnovejše Strossmayerjevo delo. Za „Alojzijcvifiče“ so darovali mesto, venca na grob dr. Pavlice č. g. župnik Jož. Kosec 8 K, (ravno toliko za „Šolski Dom11); N. N. 5 K, (in 5 K, za „Šolski Dom41 in 5 K, za prihodnje Slovensko sirotišče“; preč. g. Vinc. Mežan 10 K. O priliki sv. birme v Temnici nabrali so v veseli družbi na predlog g. Fr. Rogelja iz Novela 7 K 20 v; J. G. v K. 10 K. Bog stotero povrni! Rodoljubom. — Z izredno požrtvovalnostjo vzdržujejo goriški Slovenoi učne zavode društva „Šolski Dom11, v katere zahaja na stotine slovenskih otrok, ki bi bili drugače brez pouku, ali pa bi izgubili svojo narodnost. Društven odbor se je mnogo prizadel, da bi spravil te razne zavode v tako varno zavetje, da bi bili rodoljubi oproščeni tega izrednega narodnega davka; ali to se mu ni posrečilo. Zato se obrača tudi letos do rodoljubov v mestu in na deželi z nujno prošnjo, naj blagovolijo še dalje podpirati te prepotrebne in prekoristne učne in vzgojne zavode z mesečnimi ali z letnimi ali kakoršnimikoli doneski Mesečni doneski dajejo odboru možnost, da ima nekoliko pregleda s dohodkih, katere sine pričakovati, že naprej ter lajšajo tudi rodoljubom darežljivost, ker ne zahtevajo vsega zneska h kralu ampak v delih po obrokih. Samo plače in nagrade učiteljskemu osebju znašajo na mesec okroglih 1200 K. Ako bi imelo društvo primerno število dobrotnikov z gotovimi mesečnimi prispevki, šlo bi prihodnosti s samozavestjo nasproti. Rodoljubi so nas podpirali v občekoristnih podjetjih do zdaj, upanje imamo, da nas ne zapustijo tudi za naprej. Vsak, tudi še tako majhen dar se hvaležno sprejme ter javno pobota, ako darovalec ne izreče nasprotne želje. Dosedanji krasni uspehi na šolskem polju naj dajejo rodoljubom pogum, da ne opešajo v svoji požrtvovalnosti, ki rodi tako lepe sadove. Krščansko, narodno šolstvo je podlaga boljši prihodnosti. Kdor to želi, naj odpre srce in radodarno roko. V Gorici, 20. oktobra 1902. Odbor. Posebna tečaja za pouk v ročnih delili v „Šolskem Domu“. — Kakor minulih let, odpreta se tudi letos posebna tečaja: 1. z« um»tno vezenje in belo šivanje, 2 za krojenje in šivanje vrhne obleke. Tečaja se odpreta s pričetkom novembra t. I. ter se bode učilo v vsakem tečaju po 4 ure na teden, in sicer: v šoli za krojenje in šivanje oblek ob pondeljkih in četrtkih od 10. do 12. ure predpoludne, v šoli za umetno vezenje in belo šivanje ob torkih in petkih od 10. do 12. ure predpoludne. V ta tečaja se sprejmejo one gospodične, ki so že izurjene v ročnih delih, pa so hočejo popolni ti s posebnim ozirom im krojenje perila in oblek. — Za sprejem se je oglasiti do 28. oktobra pismeno ali ustmeno pri vodstvu šole, ozirom« Pri <1 o ličnih gospodičnah učiteljicah. ,,Soča“ in kranjski romarji. - Soči“ mora kranjsko romanje ležati prav globoko v želodcu, ker se ji vsled tega romanja še sedaj poriguje. Zadnjič jp izratunila koliko je to romanje stalo. Čudno da se „Soča“ loliko briga zn klerikalna teleta. Izračuni naj raje, koliko po ljudje zapravili ra zadnji veselici v Kanalu, kjer se je pozno v noč popivalo in plesalo. Le pred svojim pragom. Kupčijo brez patente „Soča“ očita č. g. kapelanu dornberškemu. Ker otrokom preskrbuje katekizme in masne knjižice, katere mora naročiti v knjigarni, poslal je trgovec. Kuj pa so potemtakem učitelji, ki tudi naročajo šolske potrebščine (zvezke, peresa, svinčnike itd.), ter jih olrnkom v šoli prodajajo. Tudi oni dobijo rabat pri večjem naročanju. V šoli pa prodajajo po. običajni ceni. Ali ti niso trgovci brez patente? Torej le tiho o kupčiji brez patente. Prva kuhinjska šola v Gorici. — Na razna vprašanja odgovarjamo, da se kuhinjska šola nahaja v Gorici v ulici Vetlurini št. 9. S šolo je združena tudi obednica, kjer se dobiva po nizki ceni kosilo in večerja. Dr. Ivan Šušteršič v smrtni nevarnosti. — Dr. Šušteršič se je v nedel:o peljal z Vidma na shod v Kostanjevico na Dolenjskem. Konj se je splašil in prevrnil voz na dr. Šušteršiča. V divjem diru je vlekel dr. Šušteršiča, katerega noga jo bila zamotana pod kolo, nad šest metrov naprej. K sreči pa se je voz pretrgal, zdivjana žival je s sprednjim delom dirjala proti Krškemu, dr. SušterSič pa je o! ležal na cesti. Pripeljali so ga v bolnico v Krškem, kjer so zdravniki km-statirali, da noga ni zlomljena. Ostati je moral v krški bolnišnici. Naše iskreno sočutje I Izdajateljstvo iu uredništvo »Slovenca44 je prevzel g. dr. Ig. Žitnik. Od izdajateljstva je g. dr. E v. L a m p e odstopil vsled bolehnosti in ima sedaj samo sonredništvo listn „Dom in Svet14. • Novi davek na pivo. — Kakor smo že omenili je bila te dni sankcijo-nirana deželna postava z dne 15'. septembra 1902, na podlagi katere je naš deželni zbor pooblaščen naložiti in izterjevati posebni davek na pivo, da si priskrbi na ta način novih pjtrebnih dohodkov za pokritji' raznih deželnih stroškov. Visokost tega davka pa določi deželni zbor s posebnim sklepom, kateri sklep bode pa šele takrat veljaven, ko zadobi najvišje potrjenje. To pa bode vsakrat potrebno, ako bi hotel deželni zbor spremeniti visokost davščine. Ta davek pa se bo nalagal le na konsum piva. Produkcija in trgovina pa bodeta prosti tega davka. Prestopki proti določbam le postave se bodo kaznovali, ali z denarnimi kaznimi od 2 do 200 K, ali pa z zaporom od 6 ur do 14 dnij.Pouk o izvrševanju te postave, ki se ima objaviti, sestavita sporazumno c. kr. namestništvo v Trstu in goriški deželni odbor. Postava stopi koj v veljavo. Mesto ognja, lov na stenice. — 20. t. m. okolo 8. ure zvečor zapazili so nekateri ljudje dim, ki je prodiral skozi okna starih zaporov pri sv. Antonu. Mislili so ioraj, da gori. Zaradi lega pripeljali so se tje tudi ognjegasci. Ali ko so odprli vrata prepričali so se, da. je pro-vzročevalo dim žveplo, ki je bilo zažgano v namen, da pokonča stenice in razno drugo golazen, nahajoče se v starih zaporih. Mežai je. — 23-letni Alojzij Nemec je stal iedni pred justično palačo ter jo ogledaval. Ko pa je zagledal bližajoče se redarje, jo je popihal. Ali ti so ga vjeli in spoznali v njem Nemca, ki je izgnan iz Gorice. Peljali so ga v zapore, da bode tudi od znotraj občudoval justično palačo. Cigan Gašpar Ileld star 30-let, ki je bil zaradi umora svojega tasta obsojen na smrt, a ga je oesar pomilostil in bi moral biti zaprt do svoje smrti, skočil je 20. t. m. zjutraj z zidu jetnišnice v Gradišču, visokega 30 m. Held zlomil si je desno nogo in se sploh hudo poškodoval. Ne ve se pa ali je hotel zbežati ali se usmrtiti. Samomor. — V pelek zvečer sta videla dva dečka, ki sta šla po mostu od Zagrada proti Gradišču, da je neka mlada pa revno oblečena ženska skočila z mosta v Sočo, ter zginila 7 valovih. Surovi sinovi. — f>7-letni A. Gabrijelčič iz Kojskega se je ob trgatvi sprl s svojimi sinovi. Ti so ga tako pretepli, da so očeta morali prepeljati v bolnišnico. Izjava. — Podpisano starešinstvo zavrača steni hudobne napade v „KočiM na tukajšnjega g. vikarja, in izjavlja, da on vse svoje službe in opravila brez izjeme vestno opravlja, nikar pa zanemarja. Tudi ni res, da hodi vedno okoli in zlasti v Bovec; gre pa, kadar treba, vsled občinskih ali svojih opravkov, kar tudi v nedeljo v cerkvi oznani, da vedo vsi, kam poide. Tudi je le podlo obrekovanje ,.Soče“, da popija po Trenti. V Trenti 15. oktobra 1902. Župan: Jožef Berginc; podžupani: Andr. Verlelj. Anton Cuder, Janez Zorč; starešine: Anton Kravanja, Jožef Cuder, Ant. Tožbar. Pretep. — V krčmi Valentina F. pod Gradom sta se hudo sporekla čevljar Jože Štrukelj in Miha Koršek po domače Piščanec. Konečno pljune Štrukelj Koršekn v obraz. Koršeku na pomoč so pa prihiteli in sicer mehanik Ernest Naglič, mizar Emilij Stanta in pleskar Anton Z'M. Ti trije so začeli tako neusmiljeno pestili Štruklja po obrazu, da ga ni bilo skoraj več spoznati. Zato pa jih je tudi policija zaprla. Porodila 4 deklice je pri Britofu pri Marijinem Celju na Kanalskem minuli teden M. V. 2 deklici prišli sta mrtvi na svet, dve pa ste živeli približno 1 uro. Begunca. — Na italijanski meji so prijeli dva desetnika našega domačega pešpolka št. 97. Hotela sta jo pobrisati čez mejo. Manifestačni shod kršč. sooijal-cev v St. lllpolitu. — V St. Hipolitu so imeli pred kratkim krščanski socijalisti pod vodstvom dr. Luegerja svoj shod, katerega se je udeležilo 10000 ljudi. Nemški nacijonalci so hoteli s pomočjo socijalnih demokratov preprečiti ta shod, pa se jim to ni posrečilo. Ostalo je le pri žvižganju in kričanju, za kar se pa dunajski krščanski socijalisti, kateri so se pripeljali v St. Hipolit v petih posebnih vlakih, niti znaeneli niso Seve, da, bi ta dan v St. Hipolitu ne bilo brez izgredov, ako ne bi politična oblast za to skrbela in zagotovila red s tem, da je poklicala v St. Hipolit vse polno orožnikov in vojakov. Tudi soeijalni demokratje so imeli ta dan v St. Hipolitu svoj shod, katerega so je udeležilo pa le kakih 2000 oseb. Značilno je pa to, da so se združili proti krščanskim socijalistom soeijalni demokratje z židi in z nemškimi nacijonalci. Bog naj razume te šmentane socijalne demokrate ! Nesreča v tovarni na .Jesenicah. — Pomožni delavec Jakob Šorli, doma iz Podmelca na Primorskem, je dne 2. t. m. pomagal pri prevažanju železne omare, težke o!:oli 1500 kg. iz livarne. Voziček, na katerem je ležalo težko breme, je skočil iz tira in se nagnil, omara pa je padla na nesrečnega delavca. Ta se je hotel z naglim skokom rešiti, a je s čevljem obvisel na nekem klinu. Ponesrečenca so prepeljali v tovarniško bolnico, kjer pa je čez tri ure vsled hudih poškodeb umrl. Domači pešpolk št. !)7 je dobil drugega poveljnika v osebi polkovnika Emila viteza W a g ne rj a iz istega polka. Dosedanji poveljnik, polkovnik Alfonz B e r n a t h Bosutpoljski, je imenovan poveljnikom 2 gorske brigade v Trebinju. Predrzen tat. — V nedeljo zjutraj šel je r.eki uslužbenec južne železnice v Trstu mimo nekega skladišča. Ko zasliši v skladišču ropot stopi na vrata ter vpraša, kdo da se nahaja notri. V tem hipu pa priskoči k njemu neznan človek, ga zgrabi za vrat ter mu hoče zamašiti usta, kar pa se mu ni posrečilo. Napadeni uslužbenec začne klicati na pomoč. Ko se napadalec in napadanec borita in sta v borbi padla obadva na tla, se tam valjala in pestila, priteče neki drugi že-leznični uslužbenec in pomaga napadalca ukrotiti. Peljala sta ga k policijskemu oddelku, nahajajočem se na južnem kolodvoru. Tu so preiskali napadalca in našli pri njem 10?« fine jute, katero je vkradel v skladišču, kakor so se pozneje prepričali. Tut je neki Peter B. doma iz Vivara, v blaženi Italiji. Spravili so ga seveda pod ključ. Nesreča. — Strojevodja vlaka ki odhaja iz Trsta ob 7 45 min. zvečer in prihaja v Pulj ob 11. po noči, je zagledal med postajama sv. Peter v Šumi in Kan-fanarorn in sicer med seloma Kršanci in Prkačini žminske občine na tiru le- žečega človeka. Bilo pa je preblizu njega, da bi zamogel popolnoma ustaviti vlak, predno je isti pridrdral do istega. Ker je ta človek na progi ležal tako, da je slonela njegova glavi’ tik železniškega lira, ranil je vlak lež .;ega človeka na glavi. Ko se je vlak popolnoma ustavil skočili so iz vozov nekateri potniki, med njimi tudi neki zdravnik, vzdignili so nesrečnega ter ga položili v železniški voz. Spoznali so pa v njem brzojavnega nadzornika Petra Trobec, ki je nadzoroval železniško črto med L)i ačo in Puljem. Prepeljali so ga v bolnišnico v Pulj, kjer je kmalu potem umrl, ne da bi bil prišel k zavesti. Koj iz začetka govorilo se je o roparskem napadu. Ko so ga pa zdravniki preiskali, konstatirali so da Trobca ni umorila človeška roka marveč, da je povzročil njegovo smrt kak drugi slučaj. Trobec je namreč v petek popoludne v selu Kršanci pil. Bila je namreč sedaj tudi tam trgatev, ljudstvo, pa namreč hrvatsko, je v Istri jako gostoljubno in tako se je zgodilo, da se je Trobec baje opil.Vrnivši se iz Kršancev proti Kanfanaru, hodil je kakor po navadi po železniškem tiru. Tu pa ga je vino premagalo in obležal je na progi, kjer ga je našel prejšnji vlak, ki je vozil po progi dve uri pred brzovlakom ter ga ranivši ga na vratu tilniku in hrbtu tako prevrgel, da je obležal na progi v tistem stanju, v katerem ga je kakor smo poprej omenili našel brzovlak. Razburjenje mej tržaškimi brivci. —• Tržaški brivci, ki so večinoma laški podaniki, nimajo stalne tarife. Te dni je odprl neki Corno v ulici delle Poste svojo novo brivnico. Omenjeni Corno je drugi brivec v Trstu, ki se je upal določiti stalne cene in sicer 30 stot. za samo brado in isto toliko za striženje las. S tem pa je novi brivec zadel v sršenovo gnezdo, kajti ostali brivci so z vso resnostjo nastopili proti najnovejšemu drugu. Temu posledica je, da so pred omenjeno brivnico v sredo aretirali nič manje nego deset razgrajačev! Zatrjuje se, da bodo brivci zahtevali, da se ta brivnica zapre. Nekateri govore tudi o možnosti geral-nega štrajka. ki pa je za to pač skoro nemogoč, ker delavci ne bodo tega hoteli uprizoriti proti človeku, ki jim gre v prilog z nizkimi cenami., ljubljanski grad prodado razven stolpa, ki je mestna lastj prihodnji mesec na javni dražbi. Mestu ga ni hotela vlada odstopiti za 10000 kron. Merodajni gospodje naj pazijo, da ne pride v židovske roke, kakor nekdaj blejski grad. Novo društvo v Gradcu, ki bo na slovenskem in krščanjskem temelju se snuje. Nosilo bo lepo ime „Domovina“ Bogat „berač“. — V Gradcu je umrl 70 letni zasebnik Hugo Sigmundt, doma iz pruske Šlezije. Oblačil se je vedno zelo ubožno, in je posedaval po ulicah, zato mu je tudi marsikdo podaril kak krajcar. Po leti je šel najraje na grad, kjer je veliko sadnega drevja. Jedel je tam sadje in si na ta način prihranil obed. Ljudje, ki so ga poznali, so ga imenovali „stari skopuh1*. Ko so njegovo zapuščino preiskali, so našli, da je imel 100.000 K premoženja. Če ima sorodnike, se še ne ve. Čudna statistika. — Neki dunajski list piše: Pariz je inesto, kjer je največ krojačev, advokatov in pisateljev. London je mesto, kjer je največ (ijakerjev, inže-nerjev, tiskarjev in kuharjev. Amsterdam je mesto kjer je največ oderuhov, v Bruselju je največ lumpov in mladoletnih kadilcev. Neapelj je prebivališče postreščekov, Berolin pivopivcev. Papirnati čevlji. — Naša doba odpira papirju vedno nova polja. Sedaj so prišli iz Amerike — papirnati čevlji. Na videz so čevlji, narejeni iz papirja, skoro nič ne razlikujejo od usnjatih. Ti čevlji so seve jako lahki, a malo trpežni. Gospodarski nauki. — Zdravilnost limone. Pri boleznih nosa in grla, kakor otekline v nosi, davica, zalepljenje itd., limonin sok izvrstno deluje. Ak° 9> zei° naboden, večkrat na dan potegni čisti limonin sok v nos. in nahod se ti zmanjša, kmalu pa popolnoma izgine. Kdor ima slabe zobe, slabo dišeča usta, se z pridom poslužuj razredčenega limonovega soka. Ako na kurje oko navežeš košček limone, ti kurje oko se omehča; limona se z pridom rabi proti ozebkom Razredčen limonin sok, s katerim si večkrat operemo glavo, prepreči izpadanje las, zadržuje tvorenje luskin in pospospešuje rast las. Proti putiki in trganju je najbolje zdravljenje z limonovim sokom. Nocijalno vprašanje, spisal f dr. Jožef Pavlica, se dobiva pri našem uprav-ništvu. Knjižica slane 60 vin. Priporočamo jo vsem prijateljem ljudstva, da jo naročč in razširijo med ljudstvom. Tako poljudno pisane knjige o socijalnem vprašanju Slovenci dosedaj še nismo imeli. Slov« liska kuharica ali navod, ukusno kuhati navadna in imenitna jedila je ravnokar izšla v katoliški bukvami. Peti pomnoženi natis. Cena nevezan 3 K, nevezan 360 K, po pošti 20 vin. več. Ta knjiga obsega celo vrsto navodil za najfinejša in najpriprostejša jedila. Ker je knjiga res temeljita in obsežna ter potrebna vsem gospodinjam • različnih stanov jo toplo priporočamo. Apno v kmetijstvu je naslov ravnokar izšli knjižici, ki jo je spisal g. Frančišek Stupar, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. Marsikje zemlji nedostaja apna, in kmetovalec tamkaj navzlic skrbnemu obdelovanju in gnojenju ne more priti do pravega uspeha, ker v rastlinski hrani manjka apna. Apno pa ni le rastlinska hranilna snov, ampak se z njim v mnogih slučajih zemlja tudi rahlja in zboljšuje, zboljšuje se krma in se zatirajo rastlinski škodljivci. Vse to knjižica pojasjnuje poljudno in natančno, tako da jo bo vsak kmetovalec s pridom čital. V I. dela knjižica popisuje apno, kaj je, kje se nahaja, kako se pretvarja in kakšen pomen ima v kmetijstvu. V II. delu pa uči, kako se zemlja spozna, da potrebuje a-pna, ktere snovi se rabijo za apnenje, kako se pripravljajo, kako in kdaj se apni, po koliko apnenih tvarin je potrebnih z* apnenje v najrazličnejših slučajih, v kakšnem razmerju je apno z dragimi gnojili, ači pomen klajnega apna ter porabo apna pri uničevanju kmetijskih škodljivcev. Knjižica obsega IV -|- B6 strani male osmerke in jo pojasnjuje 11 podob. Dobiva se v pisarni c. kr. kmetijske dražbe kranjske v Ljubljani ter stane samo 30 vinarjev b poštnino vred. Zaradi važnosti in zelo nizke cene knjižico toplo priporočamo. Vedno le „pristno“. — Ne malokdaj izraža kdo pri nakupovanju željo, da bi dobil samo »pristno44 blago. Kaj pa je pravzaprav „pristno“ ? S tem označujemo »prvotno“, „prvo“ blago, ki je izdelano tako, kakor ga je hotel izumitelj. V današnjih dneh pa kaj radi „po-snemajo44 novo, dobro stvar, ki ima kaj uspeha, ter prodajajo posnemek kot „prav tako dobrega41, časih celo kot »boljšega44. To se godi zlasti pri živilih, nsgsi je uprav tu najbolj važno, da se odjemalec ogiblje »nepristnim44 izdelkom. Ko se je pred več nego deset leti Kathreinerjeva Kneip-pova sladna kava spričo nenavadnih svojih prednosti čudovito hitro udomačila v rodbinah, so se takoj pojavili posne-malci, da bi navadne pražene izdelke, ki so bili le po zunanjosti podobni pristnemu blagu, prodajali kot „enako dobre“ in tako kupčevali v svoj prid. Seveda ni trajalo slepenje nikoli dolgo, zakaj naše gospodinje, ki so se dale enkrat ali dvakrat „pregovoriti“, da so poizkusile posnemek, so kaj hitro opazile veliko razliko v okusu. Ali če eden neha, začne zopet drugi, zato ravna vsaka gospodinja pametno, če ob nakupu sladne kave vselej pristavi: „Pa le pristno Kathreinerjevo“ v znanih Kathreinerjevih zavojih. Zak^j samo ta ima priljubljeni, prijetni okus, ki se močno bliža okusu zrnate kave, in samo ta izboljšuje kavo, ki je že prišla v vsakdanjo navado. Tudi je »pristna Kathreinerjeva kavau priznano najboljši nadomestek za zrnato kavo, kjer je ta zdravniško prepovedana. Kathreinerjeva kava je bila in je še zdaj pač najboljši, pristni izdelek, še danes nedosežen v svojih vrlinah. Zanjo res velja toli izpričano geslo: „Pravo je zdravo14. Za kratek čas. Smola zakonskega moža. — Hra-broslav Kramarček je bil zasebni uradnik s primerno plačo. Imel je mlado ženo, ki pa ga je držala precej trdo v ojnicah. Dovolila mu je trikrat na teden iti po večerji v gostilno, a ob 10. uri moral je biti doma. Kramarček je redno izrabljal dano dovoljenje a tudi točno ob 10 uri prihajal domov. Neki večer pa so obhajali odhodnico stanovskega tovariša. Vince jim je zlezlo v glavo. Hrabroslav je v veseli družbi popolnoma pozabil na deseto uro. Ko so vstali in se začeli razhajati, je že zdavno v zvoniku odbila druga ura. Hrabroslavu začelo je lesti srce v hlače. Bal se je žene, ki ni ra- zumela šalo. A kmalu mu vzraste pogum, in načrt kako se bodo izrezal, je bil narejen. Ko jo prišel domov, sezul in slekel se je že pred vrati svojega stanovanja. Tiho, kar je mogel se priplazi v s^bo Hitro vrže obleko na stol in stopi k otroškemu vozičku, v katerem je navadno počival niegov prvorojenec Premikali začne voziček, začetkoma polagoma, potem pa vedno hitreje in glasneje, ter začel otroku prepevati pesmi-uspanke. butn prebudi 2eno. ..Kaj pa delaš?-1 zakriči žena. „Ah otrok je začel jokati, in ne morem ga potolažiti, ravnokar je nekoliko utihnil. Toliko časa .ga že vozim sem in tja“, izgovarja se mož. ,.Otroka voziš, pa čegavega? Najin otrok lež' že od večera pri meni na postelji. Vožiš, voziš pa ne otroka, marveč ..barko11. Nadaljni priz< r zakrila j« temno noč. Organist se išče za Podbrdo ob Bači. — Potrebni podatki izvejo t-e v župnišču. Župni urad v Podbrdu, 19. novembra 1902. Sprejme se takoj urarski učenec, ki je dovršil ljudsko šolo. — Kje, pove upravništvo „Prim. Lista“. I 1 C Naznanilo. 1’odpisaiii se ulj1 dnu priporoča proč. duhovščini ili sl. občinstvu za izdelovalce kipov i/. kamena in lesa, kakor tudi za izdelovanje lesenih altarjev v poljubnem slogu. Popravljanje cerkvenih del izvršujem po zelo nizki ceni. Za pošteno delo jamčim. Josip Grošelj, podobar v Seidli pri Skofiilokt iC rrnjsko. • 1-------1 Podpisani posestnik prodaja erno in belo vino po najnižjih cenah lil od 20 K naprej. Postrežba točna ob v.sakem času. Kdor želi, pripelje se mu naročeno vino tudi na dom. — K obilni naročitvi priporoča se s spoštovanjem Josip Toroš, Via Ponte Isonzo št. 6. *»<*• i i-fl—■— RomaHemjiaJjvMioro kakor tudi slavnemu občinstvu v oi)če_s«; uajuljudneje prlpoMČa Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vsi>h vrst, različne moke iz Najdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobč tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trpovec v Semcuiški ulici h. štv. 1. (v lastni hišU Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro št. 580 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 40 Cprfu . „ boljše „ 44 Bari . dalmatinsko „ 48 Lucca •. isfrijansko . „ 48 Nizza • Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja za cerkv. svetilke. kr. 56 „ 60 ,, 7o .. 80 „Central“ t na Travniku tik f erkve sVjlKnaeijaMjastiiik^ Fllln Pečenko iz Rlhem^ berRa^^njra^polaKoJiina nad 100 časopisov, kava lu likerji liajboljši.jio-strežba točna, člstoba izglednajCenesoka^ korvdrugihkavarnah^ ICA IV PETER COTIČ čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica štev. 14. priporoča svojo delavnico. Pisarniške io Šolske raznovrstni papirnati stvori po najnlžjih konkurenčnih cenah: Molitvene knjige ... od — 24 v navgor Žepni nožiči........... Mošnički za denar . . , Tobačnice in smodčnice Zavitki, kuverte 100 . Papir: pisemski 100 pol „ uraden bel 1000 pol , „ za maslo ovijati kilo „ za cigarete 100 snop. Posetnice s tiskom 100 „ Tiskovine za duhovnije in županije po ceni „Narodne tiskarne14 v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v naročila navesti približno ceao. Itd. itd. V Gorici G. LIKAR, sredi Sem eniške ulice proti Placuti 10. Anton Pucelj priporoča svojo brivnico v gorici na Travniku, in brivsko podružnico v ulici Tre Rč, 16. -•50 -•20 „ -•80 „ -•50 „ -•60 „ 6'- „ 1-40 „ 2-20 , 120 „ Lekarna ris o tem* Pravo in edino žel kapljice e znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, či* se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) popjje _ Okrepi ielodcc, store, da strine kratkem času omotica in votna lenost (mrlvostV Te k:ip- ,j ljice tudi store, d>i človek raje ji. Jj. Cena steklenici 60 vin. j} Prodajajo sc v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CKlSTOFOIiETTI v Gorici. Nova delavnica cerkvenih posod O O O O O O in orodja. Gorica, magistratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da jo odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. Udani Franc Leban, srebrar. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje ku|ii>viilišrc ninilicrškcKn in 0 vsaki zaves, platua, blata za mobifje, platna, tniuuu«, * “"»fs" ‘v hlačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombazevin, žepnih rut itd Gospode opozarja na Uborno perilo, katero se razprodaja 16 /. pod oeno, dokler Je Se zaloge. Pod perilo spada sledeče: belo srajce z barvanimi oprsnlkl, ovratniku zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce Itd. Vse po najnižjih in stalnih cenah! Na željo se raapoSiljajo uaorci poStnine prosti.