Poifni urad 9021 Celovec — Verlagsporiam! 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheirtungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,20 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XXI.	Celovec, petek, 5. avgust 1966	Štev. 31 (1262)
Zmagalo je samoupravljanje
Redko kateri dogodek zbudi tako zanimanje svetovnega tiska, kakor ga je zbudilo zasedanje IV. plenuma CK ZKJ na Brionih, ki je sprejel vazne in dalekosežne sklepe za na-daljni razvoj demokratizacije družbenega življenja in samoupravljanja v Jugoslaviji. Po tem zasedanju so veliki svetovni časopisi na uvodnih straneh objavljali informacije o poteku plenuma in jih komentirali y svojih uvodnikih. Razumljivo so bdi ti komentarji dokaj različni in so se gibali na liniji izdajateljev teh časopisov. Kdor je proti socializmu, od tega tudi ni mogoče pričakovati, da bo brionske sklepe prikazal v pravi luči njihovega pomena. Vendar so morali tudi ti časopisi priznati, da je Zveza komunistov Jugoslavije s tem plenumom »okrepila svoje ^ vrste okrog Tita« in da ni bilo slisati nesoglasja.
Pariški »Express« je sicer pretiraval, ko je opisoval težave delavskega samoupravljanja, vendar ni mogel prikriti, da v Jugoslaviji niso za sistem, hi bi bil bolj centraliziran, marveč so za to, da se delavsko samoupravljanje še bolj razširi. »Treba je
NEVARNOST RAZŠIRITVE VOJNE PREKO MEJA VIETNAMA:
Bombe „na vse, kar se premika"
Položaj v Vietnamu se je zadnje dni nevarno zaostril. Vse kaže, da hoče Amerika z najbolj okrutnimi sredstvi zadušiti sile osvobodilnega gibanja in stopiti z njimi v pogajanja šele, ko jih bo premagala. Na drugi strani pa vznemirjajo svet vesti, ki prihajajo iz LR Kitajske in ki govore o množičnih političnih mobilizacijah prebivalstva vzdolž vietnamske meje za »obrambo" pred ameriškimi napadalci.
Generalni sekretar OZN U Tant je spričo tega in spričo nespremenjenega sovjetskega stališča v vprašanju Vietnama po svojem povratku iz Moskve izjavil, da se boji, da bo vojna prekoračila meje Vietnama. Resignirano pa je dodal, da OZN spričo sedanjega u-stroja v vietnamskem spopadu ne more igrati pomembnejše vloge za njegovo pomiritev.
Združene države Amerike so v svoji agresiji segle po najokrutnej-ših sredstvih. Po bombardiranju Hanoia in drugih mest in industrijskih središč Severnega Vietnama so njihova letala v soboto prvič napadla demilitarizirano cono, ki loči Severni in Južni Vietnam in ki jo nadzorujejo opazovalci mednarodne nadzorne komisije, v kateri
.	_____ ■ ... .	__predstavniki Indije, Kanade in
priznati* piše socialistični list »Avon- ,p0|js|cei Svoje napade pa so za-Italiji, yjugoslovansko Jrtzade- osfrilj lfudi s kerničnimi sredstvi, ki
jih sipajo iz letal, da bi zastrupili rastlinstvo obsežnih Območij viet-
cialnih enot in jih vreči v Vietnam. Sedanje „tiho stopnjevanje vojne v Vietnamu" je naletelo na odločen protest 47 članov predstavniškega doma. Ti senatorji so napadli saigonskega premiera Kyja in zahtevali, naj vlada predsednika Johnsona sproži novo pobudo za končanje vojne v Vietnamu s pogajanji. Izjavo je podpisalo 44 senatorjev demokratske in 3 senatorji republikanske stranke.
OD 1. AVGUSTA NAPREJ:
Železnica se je podražila
Od ponedeljka naprej čutimo drugo breme, ki ga je samovlada OVP naložila delovnim ljudem. Za podražitvijo bencina, nafte in drugih mineralnih olj 1. junija je sedaj uveljavila tudi podražitev železnice in njenih avtobusov. Kdor se je v nedeljo peljal z železnico iz Beljaka v Celovec je za povratno vozovnico plačal 20,80 šil., v ponedeljek pa je ista vozovnica stala 28 šilingov. Podražitev je torej znašala 37 odstotkov.
Od podražitve bodo najbolj prizadeti delavci in nameščenci ki se od doma vozijo z železnico na svoje delovno mesto in nazaj. Njihova tedenska vozovnica se je za razdalje od 10 do 60 km podražila za 30 do 36 odstotkov. Podražil pa se ,je tudi prevoz blaga po železnici. Najbolj so se podražile drobne pošiljke, medtem ko pri vagonskih ‘pošiljkah med dosedanjimi in sedanjimi tarifami niso velike razlike.
Značilno v zvezi s temi podražitvami je zadržanje časopisja OVP. Ker je prišlo v zvezi s podražitvijo železnice do protestnih akcij in protestnih lepakov, zahteva celovška »Volkszeitung« kaznovanje vseh, ki so sodelovali pri takih akcijah.
V BELJAKU:
Spomenik zveznemu prezidentu dr. Adolfu Scharfu
Občina Beljak je počastila spomin umrlega zveznega prezidenfa dr. Adolfa Schtirfa s spomenikom, ki mu ga je postavila v parku Be-
vanje pri iskanju bolj ali manj demokratičnih rešitev, kot je n. pr. ustavno določilo o rotaciji v vladi in partiji«. »Tiste, ki govore o krizi, ki pretresa socialistične dežele« piše komunistični tednik »Rinascita« v Italiji, »opozarjamo na stopnjo politične zrelosti, ki jo dokazuje sam potek sestanka CK in celoten kompleks vprašanj glede tega. Ne samo Zato, ker se je pokazalo, da alternativa nemogoči idili ni izdajstvo in spletkarstvo, kakor tudi to, da alternative politični razpravi ne predstavljajo ne obsodbe, ne državni udar, temveč zato, ker se je še enkrat pokazalo, da so neizbežno na poraz obsojeni tisti, ki poskušajo zaustaviti proces razvoja socialistične družbe.
Dunajska »Arbeiter Zeitung«, glasilo SPO, pa je zapisala: »To, da je maršal Tito odstavil podpredsednika Rankoviča, je odločilnega pomena za prihodnost Jugoslavije. Predsednik Rito je v svojem govoru na seji CK govoril o razbijaški skupini, ki se bojuje za oblast. Toda v tem primeru kaže, da ne gre za navaden boj za oblast, temveč za resnična ideološka vprašanja. Gre namreč za daljnosežno demokratizacijo Jugoslavije, predvsem na gospodarskem področju.« Švedski socialdemokratski list »Arbe-tet« ob tem ugotavlja, da postajajo v Jugoslaviji delavski sveti po P°d' jetjih vse pomembnejši činitelj in da Igra Socialistična zveza vse pomembnejšo vlogo. Grški list »Elefteria« pa dodaja, da je na tem plenumu nedvomno zmagalo uveljavljanje neposredne demokracije, kar v Jugoslaviji imenujemo delavsko samoupravljanje. Krepi se federalni princip kot politični izraz jugoslovanskih narodnosti.
»Velika liberalna gospodarska reforma« piše »Nevo York Times«, ki so jo sprejeli pred enim letom, je privedla notranji konflikt do vrhunca Ko bo uresničena, bo dala mnoge večjo svobodo akcije podjetjem ir državi, dala bo mnogo več moči jugoslovanskim republikam in odprla bo pot do plodnega sodelovanja med Zahodnimi investitorji in tistimi, ki upravljajo jugoslovanske tovarne«. *Eden prvih Titovih korakov« pravi agencija AP, je bila generalna decentralizacija, ki je postavila^ samoupravljanje kot osnovno načelo jugoslovanskega komunizma. To je privedlo do določene oblike neodvisnih Podjetij, uvedbe dobička v industriji in do svobodnih gibanj na takih področjih, kot so finance, kultura in šport. Toda vse to je storjeno v okviru družbene lastnine nad sredstvi za proizvodnjo. Nobena druga komunistična država še ni storila tega koraka.«
Jugoslavija enakopravna članica GATT
namslkih osvobodilnih enot in po tej poti zatrli vse življenje.
Napade na demilitarizirano cono stopnjujejo. Tekom ponedeljka so na tem področju in v Severnem Vietnamu izvedli 97 napadalnih akcij, pri čemer so napadli tudi kraje blizu vietnamsko-kitajske -meje. Med severnovietna-mskim mestom Don Hoa in 17. vzporednikom, v pasu, ki je širok okoli 60 km, že nekaj dni bombardirajo „vse, kar se premika".
Da spričo tega vznemirjenje v Severnem Vietnamu in na kitajski strani meje narašča in da ga čutimo povsod v svetu, je razumljivo in upravičeno. ZDA hočejo namreč svoje vojaške sile v Vietnamu še povečati. Kakor je bilo slišati, hočejo tudi iz Zahodne Evrope odtegniti 40.000 vojakov svojih špe-
S podpisom protokola o pristopu Jugoslavije k splošnemu sporazumi o carinah in trgovini (GATT) bo Jugoslavija 25. avgusta postala enakopravna članica te mednarodne organizacije. Protokol o pristopu sc podpisali 26. julija v Ženevi potem, ko se je 45 držav, ki so članice GATT in ki sestavljajo njegovo dvotretjinsko večino, s posameznimi pismenimi glasovanji izreklo za sprejem Jugoslavije v to organizacijo.
Od 25. avgusta naprej bodo morale vse države članice GATT v trgovini z Jugoslavijo brez vsakih diskriminacij izvajati klavzulo o največjih ugodnostih, carina pa bo ostala edini varstveni instrument jugoslovanske industrije. Njene carine se ne bodo bistveno spremenile, ker je njihove stopnje že spremenila v okviru gospodarske reforme. Kot članica GATT bo vendar morala v pri-
hodnje utrditi carine za določeno število proizvodov. Teh carin ne bo smela potem enostransko spreminjati. Kot država v razvoju pa ima Jugoslavija pravico, da s carinami varuje tisto industrijo, ki se še razvija. Med pogajanji določeni cariniki odnosi veljajo v glavnem za industrijske blago, za reprodukcijski material ir blago široke potrošnje.
(jaških toplic, kamor je hodil leta vsako poletje na oddih in zdravljenje, s čemer je postal velik prijatelj mesta.
Spomenik je beijaški župan Tim-merer odkril minulo soboto dopoldne. Slavnostnemu odkritju so prisostvovali zvezni prezident Jonas, kancler dr. Klaus, predsednik Socialistične stranke Avstrije dr. Pit-termann, poslevodeči deželni glavar dr. Kerstnig in številni predstavniki avstrijskega političnega življenja. Po odkritju so pred spomenik položiti svoje vence in se tako oddolžili spominu velikega soustvarjalca druge republike Avstrije.
OVP hoče opehariti občine in zvezne dežele
Pridružitev k EGS vedno bolj problematična
Ni še dolgo od tega, ko je grški minister za trgovino Koth-ris pred novinarji v Bruslju dal duška razočaranju grške vlade nad pridružitvijo k Evropski gospodarski skupnosti. Na svoji tiskovni konferenci po razgovorih z načelnikom za odnose s tretjimi državami komisije EGS Jeanom Rayem je ugotovil, da pogodba o asociaciji Grčije z EGS doslej Grčiji ni prinesla pričakovanih koristi. S to asociacijo povezani deficit Grčije v trgovini z EGS narašča tako, da ga Grčija skoraj ne more več nositi.
Izkušnje Grčije so tudi mnenje Danske. Danski ministrski predsednik Krag je spričo sporazuma o skupnem agrarnem trgu, ki ga je EGS pred kratkim dosegla, poudaril, da Danska nima nobenega interesa, da bi se sama od sebe prizadevala za pridružitev k EGS. To bi privedlo do njene izolacije nasproti EFTA, ki daje Danski večje ugodnosti, kot jih more nuditi EGS. Namigujoč na agrarno politiko EGS je Krag dejal, da je ta politika prenaglena, vsled česar bi dansko gospodarstvo s pridružitvijo več zgubilo kot pa pridobilo.
Grške izkušnje in mnenje Danske kažejo, kako neosnovana so pravzaprav prizadevanja Avstrije, da bi se čim prej lahko pridružila k EGS. Če je že za Dansko politika EGS prenaglena, je za Avstrijo še bolj, ker je nevtralna država in ker gospodarsko še zdaleka ne dosega Danske.
OVP in njen finančni minister sta poskrbela, da imajo predstavniki občin, mest in zveznih dežel tudi v času -političnih počitnic svoje velike skrbi. Te skrbi sta njim naložila z osnutkom novega zakona o f-inančni izravnavi med državno blagajno in blagajnami občin in zveznih dežel. Pri osnutku gre v bistvu za to, da hoče finančni minister s svojim razdelitvenim ključem v prid zvezne vlade občine in dežele prikrajšati v njihovi udeležbi na dohodkih, ki jih ima država iz davkov in davščin.
Predstavniki občin in deželnih vlad s tem osnutkom niso zadovoljni, ker bremena, ki so jim prisojena, že po sedanjem razdelitvenem ključu skoraj ne morejo nositi. Tako bo n. pr. mesto St. Polten pri vzdrževanju svojih bolnišnic imelo 22 milijonov šilingov primanjkljaja, ker zvezna vlada še vedno dolguje svoj prispevek za leto 1965. Uvedba deve-
tega šolskega leta bo občinam in zveznim deželam povečala njihove izdatke za blizu 7 milijard šilingov. Če pa bo finančni minister uveljavil svoj osnutek, vsaka Občina na primeru Celovca lahko izračuna, kako bodo njena sredstva v prihodnje skrčena. Občina Celovec bi v tem primeru imela za 10 milijonov šilingov manj dohodkov, k-ot jih ima.
Za vse te argumente je finančni minister gluh in jih zavrača z edino utemeljitvijo, da je bila država že leta 1963 zadolžena s 45 % državnega proračuna in da so zvezne dežele zadolžene le 23 % svojih rednih proračunov, občine pa še manj. Finančni minister torej hoče, da bi občine in zvezne dežele pomagale državi plačevati dolgove, ki so jih napravili on in njegovi predhodniki kot finančni ministri, ki so zadnjih 20 let vsi pripadali OVP.
V SOVJETSKI ZVEZI:
Vrhovni sovjet se je konstituiral
V torek se je v Moskvi prvič sestal 12. junija izvoljeni Vrhovni sovjet ki ga -predstavlja 767 poslancev zvezne zbornice in 750 poslancev zbornice narodov Sovjetske zveze.
Na dnevnem redu zasedanja je bilo postavljeno konstituiranje Vrhovnega sovjeta, volitve njegovega predsednika, ki je istočasno državni predsednik, imenovanje nove vlade in razprava o petletnem načrtu Sovjetske zveze za obdobje 1966—1970. Zasedanje bo trajalo več dni.
Uvodoma je najstarejši član Vr-»Titova vizija Jugoslavije«, je ob- komentarjev na brionski plenum. Na- hovnega sovjeta, pisatelj Konstan-javil londonski radio, »ki bi jo rad nizali bi jih lahko še več. Vsi pa sko- ,!n pecjin v kraj*em nagovoru med predal svojim naslednikom in zgo- raj ugotavljajo, da sklepi tega plenu- dru • y imenu pos|ancev izjavj|, dovini, vključuje popolno demokra- ma m uvedene akcije po n,em mso da ,onc, Vrho a sovjeta v
ttčSSZLIStteŠZZ -f * "£ - I-,<">■
nje partije«.	rtih strasti, kar so napovedovali ne- *°i°|0 ameriško agresijo v Vietna-
'	---kateri zahodni listi.
Nanizali srno samo nekaj bistvenih
mu in da zahtevajo umik ameriških
čet. „Naša naloga je", je dejal Fe-din, „da stopnjujemo svojo pozornost, da napravimo vse za obrambo naše dežele in da se borimo za mir in varnost".
Po formalnem odstopu dosedanje vlade premiera Aleksija Kosi-g-ina je bil ta od Vrhovnega sovjeta znova pooblaščen, da sestavi novo vlado. Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Podgorni je nato govoril o sedanjih nalogah in pri tem naglasil, da se bo moral Vrhovni sovjet še temeljiteje in konkretneje baviti z vprašanji gospodarstva in z vprašanji dviga življenjske ravni sovjetskega -prebivalstva. Eden najvažnejših predpogojev za uspešno izvedbo -politike države in partije je aktivna dejavnost poslancev »sredi med ljudstvom".

Gozdarstvo in lesno gospodarstvo
v luči 15. avstrijskega lesnega sejma
Letošnji avstrijski lesni sejem ne bo le dajal poudarka sodobnim strokovnim pogledom vzgoje, nege in rabe gozda ter propagandi za les in lesne izdelke, marveč se bo v še večji meri, kot doslej, osredotočil na potrebo racionalizacije v proizvodnji, predelavi in obdelovi lesa. Precejšen poudarek bo dal tudi racionalizaciji opreme iz lesa. Racionalizacija je namreč zlasti na področju gozdarstva in lesnega gospodarstva vedno bolj potrebna.
Racionalizacija, pod katere pojem spadajo maksimalno izkoriščanje proizvodne zmogljivosti, mehanizacija delovnega procesa, smotrna delitev dela, povečanje produktivnosti po delovni sili, neprenehno zboljšavanje kvalitete in prilagajanje proizvodnje in cen na pogoje mednarodnega trga, je zlasti v gozdarstvu in lesnem gospodarstvu naše države najtesneje povezana z potjo njunega nadaljnjega razvoja. Naš les in naši lesni izdelki so namreč — kakor je dejal podpredsednik strokovne zveze avstrijske lesne industrije, komercialni svetnik Friedrich Morawsky — na svetovnem trgu dragi in predragi.
ELEKTRONSKO MERJENJE DESK O potrebi in možnostih racionalizacije gozdarstva tukaj ne bomo zgubljali preveč besedi. Gozdarski oddelek sejma te potrebe in možnosti že nekaj let zelo pregledno prikazuje in predočuje. Tudi letos bo v
V LETU 1967:
Avstrija
NA 44 INOZEMSKIH SEJMIH
Gospodarstvo Avstrije se ibo prihodnje leto udeležilo 44 inozemskih sejmov, kjer bo imelo 22 s/kupinskih razstav, 17 informativnih centrov in 5 reprezentančnih razstav.
Po evropskih državah gledano se bo udeležilo 10 sejmov v Zahodni Nemčiji, 6 sejmov v Italiji, 4 v Franciji, po 2 v Veliki Britaniji, Švici in Jugoslaviji, po enega sejma pa se bo udeležilo v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Grčiji, Luxem-burgu, na Madžarskem in Poljskem ter v Španiji in Vzhodni Nemčiji.
Ta pregled kaže, da bo tudi prihodnje leto avstrijska zunanja trgovina u-smerjena na območje EGS, kjer bo Avstrija sodelovala kar na 22 sejmih.
dusfrije vezanega lesa, parketov, plošč iz lesnih vlaken ter ivernih plošč in opažnih plošč za betoniranje. Proizvodnja slednjih je dosegla lani velik razmah in se uveljavlja tudi na svetovnem trgu. Z novostmi na tem področju se bo predstavilo tudi novo Fundenjevo podjetje na Koroškem, ki je v Glandortu in ki izdeluje dekorativne plošče in plošče pod imenom »Fundopal" za potrebe opreme stanovanj.
Lesna industrija hoče s tem na primerih najnovejših dognanj dokazati, da je les idealen gradbeni material, če je pravilno pripravljen in uporabljen, ker je izredno trpežen ter v gradbeništvu varnejši in cenejši od jekla in železobetona.
RACIONALIZACIJA TRANSPORTOV
Les sodi med tiste vrste blaga, ki zahtevajo največ, najtežje in najdražje transporte. Sodobna motorna transportna sredstva se zaradi tega niso le zarila v najstrmejše gozdove, marveč so tudi pri transportih in prekladanju lesa v industrijskih podjetjih in na skladiščih prevzela težko in drago delo, ki sta ga še do nedavnega opravljala človek in vprežna žival. Pri transportu lesa na daljave pa cesta in tovornjaki čedalje bolj izpodrivajo manj prikladno železnico. Kakor zadnja leta bo sejem tudi tokrat postregel s tovrstnimi najnovejšimi izsledki in vozili.
opreme. Lepo pohištvo, ki si ga vsak kulturen človek želi, je drago, zato ga povprečna družina nabavlja le postopoma. Posebnost letošnjih razstav pohištva, bodo pohištveni elementi poljubne velikosti in oblike, ki jih je mogoče vsak čas dopolnjevati in s tem pohištvo kompletirati in po tej poti brez velikih skrbi in zadolžitve priti do harmonične stanovanjske opreme.
NAŠI SOSEDJE NA SEJMU
S tovrstnimi modeli pohištva se bo predstavila letos predvsem poljska industrija pohištva, katere izdelke in kombinacije so na nedavnem mednarodnem sejmu pohištva v Kolnu ravno tako občudovali, kakor smo jih lani v Celovcu. Presenečenja na področju pohištva so napovedana tudi iz Romunije in Jugoslavije, vsled česar je jasno, da bo tudi domača industrija sledila tej konkurenci.
Od neposrednih avstrijskih sosednih držav, ki bodo sodelovale na celovškem sejmu, bosta imeli le Italija in Jugoslavija svoji tradicionalni posebni razstavi. Italijo bosta zastopali pokrajina Furlanija-Julijska krajina ter pristanišče Trst. Letošnjo razstavo bodo prireditelji prilagodili v duhu vse tesnejšega sodelovanja s Koroško na področju blagovne menjave in turizma. Predstavili bodo kmetijstvo, rudarstvo, industrijo, obrtništvo in turizem, s čemer hočejo dati neposredne pobude za razvoj kooperacije tudi v proizvodnji, za kar se zadnje čase Furlanija-Julijska krajina zavzema skupno s Koroško in Slovenijo.
Tradicionalno jugoslovansko razstavo na celovškem sejmu sta spet prevzeli gospodarski zbornici Slovenije in Hrvatske. Poseben poudarek hočeta letos dati pohištvu, tekstilijam, usnju in izdelkom domače obrti. Poleg tega pa hočeta prikazati najnovejši razvoj turistične dejavnosti v Jugoslaviji. Kakor vsako leto bosta tudi letos v okviru jugoslovanske razstave zastopani pristanišči Reka in Koper, od katerih se slednji ravno zadnje čase bavi z uresničevanjem smelih 'in dalekosežnih načrtov razvoja v mednarodno pomembno pristanišče.
tem oddelku glavni poudarek dan poglavitnim možnostim racionalizacije, kot so vzgoja in nega gozda, gnojenje, čiščenje in redčenje sestojev, gozdne ceste in druge oblike spravila lesa, urejanje hudournikov in varnostni ukrepi proti plazovom. Da bo ob tem tudi letošnji sejem poln novosti pri gozdarskih strojih, se razume samo po sebi.
Žagarstvo je v naši državi nedvomno najvažnejša veja lesnega gospodarstva. Vrednost njegove bruto-proizvodnje je lani znašala 5,5 milijarde šilingov, količina zrezanega lesa pa nad 4,5 milijona kubičnih metrov. Od te proizvodnje sta bili skoraj dve tretjini izvoženi, količinsko torej več, kot je bilo izvožene hlodovine. Letošnji izvoz se giblje v mejah lanskega, težave pa povzročajo na eni strani severno- in vzhodnoevropske države, ki so pomladi nenadoma znižale cene rezanega lesa, na drugi pa Kanada, ki je povečala izvoz lesa v Evropo. Proti tej konkurenci se more naše žagarstvo boriti le po poti zniževanja cen. S to potrebo pogojena racionalizacija žagarstvo je v teku, sejem pa bo letos poleg izpopolnjene avtomatizirane žage prvič predstavil sistem elektronskega merjenja desk, ki ga je razvil in potrebne aparate konstruiral ing. H. Pliessnig, tvrdke »elic” iz Celovca.
ENA PETINA PROIZVODNE VREDNOSTI
PREDELOVALNE INDUSTRIJE
KORISTI GRADBENIŠTVU
S področja lesne predelovalne industrije bo letos glavni poudarek dan predpriprav-Ijenim elementom za gradbeništvo in uporabnosti lesa v gradbeništvu. Najboljši primer za oboje je nova hala iz lepljenih desk. Ta poudarek pa korenini na pogojih mednarodnega trga, kjer povpraševanje za montažnimi stanovanjskimi poslopji in drugimi objekti vidno narašča. Znanost in tehnika sta pri tem uporabnost lesa (Oko daleč izpopolnili, da z njim ni mogoče graditi le šolskih poslopij, marveč da je prišlo že do tega, da v Evropi obstoja prvi veliki kopalni bazen, ki je v celoti iz lesa.
Predelovalna industrija se bo predstavila s stanovanjskimi hišicami iz lesa in s pred-pripravljenimi elementi za nje, z elementi za objekte iz lepljenega lesa, z izdelki industrije lesenih oken in vrat ter z izdelki in-
V sklop racionalizacije transportov lesa sodi tudi posebna razstava obrtne zbornice »Prometni problemi na Koroškem”. Leti so namreč za racionalizacijo lesnega gospodarstva najmanj tako tehtni, kot za na-daljni razvoj turizma in za oskrbo z mineralnimi olji, kajti les je tisti, s katerim so poleg turistov in mineralnih olj naše ceste najbolj obremenjene. Ti problemi so toliko tehtnejši, ker vodijo skozi našo deželo kar tri evropske ceste in sicer E 14 (Trst—Praga), E 7 (Rim—Varšava) in E 94 (Celovec—Beograd).
RACIONALIZACIJA NA PODROČJU
HIŠNE OPREME
Nadaljno področje, na katero so se osredotočili prireditelji in razstavljala sejma, je letos racionalizacija na področju opreme stanovanj. Kakor gre na področju gradnje stanovanjskih hiš razvoj v smeri »rastočega lastnega doma”, tako gre tudi na področju
Ugoden razvoj turizma
Tekoče turistično leto v naši državi dobro kaže, izredno in nepričakovano dobro pa kaže na Koroškem.
V prvi tretjini turističnega leta je število turističnih nočitev na Koroškem naraslo za 24 °/o. Takega porasta ni zabeležila nobena druga zvezna dežela. Na drugem mestu stoji po porastu nočitev Gradiščanska z 18 °/o, na tretjem mestu pa Salzburg s 11 °!o. Na Tirolskem se je število nočitev v tem času povečalo za 9 °/o, na Dunaju pa za 5 °/o.
Da se je turizem tudi v zadnjih mesecih dobro razvijal, kaže njegov devizni dotok v mesecu juniju. S skupno 1890 milijonov šilingov je bil za 10 °/o višji od turističnega deviznega dotoka v juliju 1965.
DDK pomaga ustvarjati lepšo podobo Koroške
Kakorkoli že gledamo razvoj spreminjanja podobe naše dežele, moramo priznati, da je družba dravskih elektrarn eden njenih bistvenih soustvarjalcev. To je znova dokazala s prebitjem podzemskega rova iz doline Goss v območju Malte v Visokih Turah minulo soboto. Z tem rovom bo postala Koroška bogatejša na proizvodnji električne energije, DDK pa je s tem dala tudi gozdarstvu in turizmu tega doslej od gospodarskega toka docela izoliranemu območju nove impulze.
V soboto so DDK ob navzočnosti predstavnikov zvezne in deželne vlade v 1600 metrov nadmorske višine prebile 6,3 km dolgi rov, po katerem se bodo tod okoli zbrane vode lahko stakale v območje energetskega sistema Reifi-eck-Kreuzeck in obogatile njegovo elektrarno v Kolbnitzu za 40 milijonov kWh na leto. Rov je bil prebit v dobrih 18 mesecih eno leto prej, kot je bilo predvideno. iPo premeru ima obseg 6,5 do 13,5 m2 in bo zmogel 5,8 m3 vode v sekundi. Stal bo 60 milijonov šilingov. S tem rovom bodo DDK povečale bogastvo Koroške na električni energiji, istočasno pa so
s 13 km dolgo cesto, ki so jo zgradile, gospodarsko odprle doslej docela osamljeni čudoviti gorski svet tega Območja. Zato ni čudno, da se je k slavnostnemu prebitju zbralo tudi okoliško prebivalstvo in številni turisti.
Goss-rov je hkrati prvi od rovov, po katerih se bo pozneje zbirala voda za novi energetski sistem v dolini Malte. Skupno bo za ta energetski sistem potrebnih 20 km rovov. Z njimi zajeto Območje bo 98 km2 veliko, sedanji rov pa zajema Območje 19 km2. Kakor se je pokazalo pri sedanjem rovu, utegne biti gradnja tega sistema zelo poceni. Predstavniki DDK računajo, da bo po dosedanjih izkušnjah gradnja obremenila kilovatno uro le z 1,50 šilingov, medtem ko obremeni gradnja pri elektrarnah ob tekočih vodah kilovatno uro večinoma z 2,50 šil. Pridobljeni tok bo DDK tukaj lahko producirala po 10 grošev za kilovat. Tako cenen tok bo omogočila u-godna geološka struktura tega območja Visokih Tur. Rov je gradilo podjetje Arge, ki je imelo pri tem zaposlenih do 100 delavcev.
0	biščite X\	fl. Gorenjski sejem v od 5. do 16. avgusta 1966	Kranju
osi rokco) svecu
PRAGA. — Francoski zunanji minister Couve de Murville, ki je bil na uradnem obisku iv Pragi, je n« tiskovni konferenci izjavil, da se odnosi med Češkoslovaško in Francijo razvijajo v skladu s politiko Francije, ki feži za tem, da bi zahodnoevropske in vzhodnoevropske države navezale med seboj kar najtesnejše stike. Poudaril je, da se odnosi med ČSSR in Francijo razvijajo normalno, v zaupanju in prijateljstvu. O pogovorih, ki jih je francoski zunanji minister imel v Pragi, je dejal, da so predvsem razpravljali o nemškem problemu, vendar kaj več ni hotel povedati. Po tem obisku je odpotoval na Madžarsko.
VVASHINGTON. — Ameriški obrambni minister Robert McNamara je, ko se je vrnil s pariškega zasedanja NATO, izjavil, da se po njegovem mnenju »sovjetska nevarnost za Evropo ni zmanjšala'’. V pogovoru s časnikarji minister ni ničesar omenil, da bi se del ameriškega vojaštva morda kaj kmalu umaknil iz ZR Nemčije. Poudaril je, da so tudi drugi ameriški zavezniki v NATO mnenja, da »sovjetska nevarnost I« naprej preži". Kakor je že povedal, so na pariškem zasedanju v okviru novega petletnega obrambnega načrta NATO posvetili posebno pozornost krepitvi atlantskih sil v Evropi, zlasti še v grško-turškem območju.
BONN. — Zahodnonemška policija je blizu Kassela aretirala štiri mladince, ki so maja in junija letos dvakrat risali kljukaste križe in pisali nacistične parole po zidovih.
MEXICO CITY. — Tritisoč študentov je demonstriralo na ulicah Mežico Cityja in izražalo podporo Fi-delu Castru in kubanski revoluciji. Zahtevali so tudi konec ameriške agresije v Vietnamu.
LONDON. — Britanski premier Wi!san je zavrnil napade opozicije na njegovo gospodarsko politiko, katere cilj je, ohraniti vrednost funta. Zahtevo opozicije, naj bi zaradi gospodarskih ukrepov vlade glasovali o zaupnici, so zavrnili s 325 proti 246 glasovom. To se pravi, da tudi nekateri pripadniki Wilsonove stranke niso podprli njegove politike. Toda Generalni svet kongresa britanskih Trade-unionov je sklenil načeloma podpreti deflacijske ukrepe britanske vlade in blokiranje zviševanja plač. To odločitev Trade-unionov ocenjujejo kot prvo zmago premiera Wilsona v naporih, da ostvari svoj program varčevanja.
PJONG JANG. — Ob 13. obletnici korejske vojne je severno-korejski list »Nodom Sinmun" objavil članek, v katerem poudarja, da je korejsko ljudstvo s po-močjo socialističnih držav ohranilo neodvisnost in svobodo domovine ter zaščitilo mir.
PARIZ. — V Parizu so podpisali konvencijo med ZAR in Francijo, s katero so dokončno uredili premoženjske zahteve med dvema vladama zaradi fran-cosko-britanske agresije na Suez leta 1956, kakor tudi glede nacionalizacije francoskega imetja, ki jo je kasneje izvedla vlada ZAR.
DUNAJ. — Avstrijska zunanja trgovina je končala prvo polletje 1966 z 8 milijardami 845 milijoni šilingov pasive. To je nad 3 milijarde šilingov več kot v istem času lani. Avstrijska narodna banka ugotavlja v poročilu, da se je trgovinska bilanca poslabšala zlasti zategadelj, ker se je uvoz blaga v Avstrijo v prvih šestih mesecih letos povečal za odstotkov, medtem ko je vrednost izvoza bila večja I« za 7 odstotkov. Samo prejšnji mesec je imela avstrijska zunanja trgovina 1,5 milijard šilingov primanjkljaja. Z lanskoletnim čistim deviznim dohodkom od turizma, ki je znašal 10,9 milijarde šilingov, so pokrili 84 odstotkov primanjkljaja v zunanji trgovini.
RIM. — Na seji skupnega komiteja italijanske socialistične in socialdemokratske stranke so sprejeli načela za združitev teh dveh strank. Po dvodnevnem zasedanju tega komiteja so sprejeli dva dokumenta o združitvi: politično poslanico in statut bodoče enotne stranke.
BERLIN. — V zahodnem Berlinu so prekinili pogajanja za sklenitev novega sporazuma o prehodu Berlinčanov iz zahodnega v vzhodni Berlin. Predstavnik DR Nemčije državni sekretar dr. Michael Kohl j® po prekinjenih pogajanjih obtožil svojega partnerja, predstovnika zahodnega Berlina Korberja, da je * raznimi mahinacijami povzročil ta neuspeh. Pripravo za nov sporazum so trajale več kot mesec dni. Med pogajanji pa je spet prišlo do nesoglasij, vendar s® je kljub temu pričakovalo, da bodo sporazum podpisali.
DŽAKARTA. — Po izjalovljenem puču lani v oktobru so aretirali 120.000 članov komunistične partij® Indonezije. Sklicujoč se na poročilo indonezijskega vrhovnega tožilca generala Arta, poroča radio Džakarta, da noben aretiranec ni pripadal vojski. Radio je objavil, da vojaške oblasti zaslišujejo nekega ministra, člana bivše vlade. Baje pride minister v kratkem pred sodišče.
CIUDAD MEXICO. — Po sklepu združenja izdajateljev so se cene dnevnikov v Mehiki povečale za 33 odstotkov, tednikov pa za 60 odstotkov. Posledica podražitve časnikov je bila padec naklade časnikov in najstarejši ter najuglednejši latinsko-amerl-ški časnik Ezelsior je zašel v hudo finančno krizo, tako da grozi nevarnost, da bo nehal izhajati.
MARIBOR. — Iz tovarne Impol v Slovenski Bistrici so poslali prve količine aluminijastih konstrukcij, ki jih bodo vgradili v nekatere nove reprezentativne zgradbe v središču Moskve. Takih konstrukcij boda izvozili za več kot dva milijona dolarjev. Pred nedavnim se je mudila v Impolu skupina sovjetskih strokovnjakov, ki so proučevali možnost za še širše tehnično sodelovanje sovjetskih podjetij s to tovarno. Po prvih uspehih teh zadnjih dogovorov bo Impol pomagal zgraditi v Moskvi več 45-nadstropnih stavb.
ALŽIR. — Posebno sodišče za pregon kriminala# ustanovljeno nedavno v treh največjih mestih Alžirije# poroča, da se je začela obravnava proti dvema mednarodnima skupinama, ki sta z razpečavanjem ponarejenega denarja in umetnega zlota skušali povzročiti motnje na alžirskem trgu. Pred sodiščem se zagovarjajo razpečevalci 500 milijonov ponarejenih starih frankov, katerih centrala je v Parizu. Aretirani ponarejevalci so izdelali več tisoč umetnih zlatnikov. V zgornji Alžiriji so ustanovili pravo tovarno za svoje »alkimistično delo’, ki so ga tudi opravljali tujine.
BUDIMPEŠTA. — V Budimpešti je bil St. svetovi*! kongres esperontlslov, na katerem je sodelovalo več sto delegatov iz približno 50 dežel, kjer delujejo zveze esperantistov. Na kongresu so obravnavali predvsem možnosti, da bi esperanto postal eden izmed svetovnih jezikov na mednarodnih konferencah In da bi učenje tega jezika rozširlli na šole.
Televizija v Sovjetski zvezi
V	Sovjetski zvezi so na poti širokopotezne izgradnje svojega televizijskega omrežja, ki bo bistveno izpopolnil sedanjih 185 televizijskih postaj. V ta namen so ustanovili centralni televizijski sistem, ki se razširja do vseh glavnih mest 12 sovjetskih republik in do okrog sto drugih večjih mest. Z novimi antenami hočejo do 1970 razširiti možnost sprejemanja televizijskega programa tudi tla najbolj oddaljena področja Sibirije in Daljnega vzhoda.
Nedaleč od Moskve gradijo vsezvezni televizijski center, ki bo zavzemal površino 117.000 kvadratnih metrov (11,7 ha). V tem centru bo 14 osnovnih študijev, fonetika, dvorana Za konference in podobno. Štirje študiji bodo služili izključno snemanju 'televizijskih filmov, od katerih jih hočejo na leto posneti okoli 150. Nova tehnologija bo omogočila štiri čr-nobele oddaje in televizijski spored v barvah v skupnem trajanju petdeset ur na dan. Osnovni studio bo služil samo za direktne prenose in tako imenovane »žive* oddaje. V tem centru je predviden tudi prevajalski u-rad, preko katerega bodo lahko vsako oddajo sproti prevajali na dvanajst jezikov.
Ob vsezveznem televizijskem centru gradijo televizijski stolp, ki bo 525 metrov visok in bo kot tak presegel vse višine dosedanjih stavb v svetu. Stolp bo 225 metrov višji od Eiflovega stolpa in 203 metre višji od nedavno zgrajenega televizijskega stolpa v Tokiu. Najvišjo stavbo v svetu Empire State Building v Nem Torku bo presegel za 145 metrov.
V	stolpu, ki bo verjetno dograjen do 50-letnice oktobrske revolucije jeseni prihodnjega leta bodo antene študiji in družbeni lokali. Imel bo vrsto teras, od katerih bo najvišja 340 metrov visoko. Na terasi bo za 500 ljudi prostora, poleg nje pa bo še restavracija s 300 sedeži. Stolp bo viden z razdalje 100 km in še delj, ponoči bo ves osvetljen. Njegove temelje, ki merijo v premeru 70 metrov in Za stožčasti stolp gradijo iz prednapetega železobetona, ki ga bodo v celoti porabili 15.000 kubičnih metrov.
Na poti te širokopotezne izgradnje televizijskega sistema bodo Sov-]eti poslali v vesolje komunikacijski satelit, preko katerega bodo z oddajami dosegli tudi najbolj oddaljene kraje velike države. Radijske in televizijske naprave bodo razširili tudi na velike radioteleskope in na različna sredstva za diagnostiziranje nekaterih obolenj in za biološke preiskave. Na tej poti jim bodo pomagale številne nove tovarne elektronskih naprav in drugih tehničnih novitet ki jih gradijo oz. jih dokončujejo.
Jeseni uvedba devetega šolskega leta
Uvedba devetega šolskega leta bo postala šele letos resnica, čeprav so bili zadevni zakoni, ki so jo predvideli in s katerimi je bilo obvezno šolanje podaljšano od osmih na devet let, sklenjeni že pred nekaj leti. Zvezno ministrstvo za pouk je namreč pred kratkim odredilo, da se s pričetkom prihodnjega šolskega leta v septembru uvede za vse šolarje, ki so letos 14 let stari in ki ne bodo prestopili v višjo stopnjo srednjih šol, takoimenovano poklicno pripravljalno leto (berufsvorbereitendes Jahrj. Prvotno so deveto šolsko leto imenovali politehnično leto, kar vendar nikakor ni odgovarjalo namenu devetega šolskega leta.
Skupno bo odredba ministrsiva za pouk prizadela okroglo 35.000 šolarjev, ki so sfari 14 lef in ki bi drugače z minulim šolskim letom zadostili svoji šolski obveznosti. Za te šolarje bo potrebnih okoli 1300 razredov. Odredba predvideva, da ne bo imela vsaka osnovna šola
svojega devetega letnika, marveč bodo razredi za ta letnik ustanovljena le v večjih krajih. Menda so za ta letnik predvidene šole v 600 krajih. V teh krajih hoče ministrstvo za pouk v prihodnjih 10 do 15 letih ustanoviti posebne šole za poklicno pripravljalno leto.
Folklorni festival v Kopru končan
V soboto je bil na nabito polnem koprskem glavnem trgu zaključen VII. jugoslovanski folklorni festival ki se je pričel v sredo 27. julija. Prvi večer festivalskih prireditev je potekal pod geslom »Zemlja—človek— ples« in so na njem nastopale folklorne skupine iz Pirana, Portoroža, iz Hrvat&ke in Istre, ki so se predstavile z vrsto folklornih novosti zlasti iz okolice Kopra in Trsta.
Naslednji folklorni večer je bil posvečen »mladosti—ritmu—pesmi in plesu«, pri čemer je folklorna skupina »France Marolt« med drugimi predvajala več koroških narodnih plesov. Tretji in zaključni večer folklornega festivala je bil v soboto pod geslom »Jugoslavija pleše in poje« Spored so izvajali Slovenski oktet iz Ljubljane, KOLO iz Beoarada, LADO iz Zagreba in TANEČ iz Skopja.
Vse prireditve so bile na prostem in sicer na glavnem trgu Kopra. Udeležilo se jih je veliko inozemskih turistov, ki so v tem času v izredno velikem številu letovali ob slovenski jadranski obali. Letošnji folklorni fe-stavil je bil povezan z razstavo primorskih narodnih noš v prostorih koprskega muzeja. V to razstavo so se vključile tudi številne trgovine Kopra, ki so v svoja izložbena oknr postavile tamkajšnje narodne noše Letošnji folklorni festival v Kopru je mednarodni javnosti pokazal nova odkritja folklornega bogastva slovenskega Primorja in Istre, poleg tega pa se je mednarodni javnosti predstavil
z izbranim sporedom slovenskih, hr-vatskih, srbskih in makedonskih narodnih plesov in pesmi.
V avgustu so ob slovenski jadranski obali napovedane še druge večje prireditve. Med njimi bo zlasti lepa tradicionalna »Portorožka noč« v soboto 13. avgusta z jadralno regato, bengaličnim ognjem in drugimi prireditvami. Nastopila bosta tudi znani italijanski pevec Tony Little in ljubljanska pevka Berta Ambrož. 18. avgusta pa bodo v Portorožu spet tekme osličkov. Julija je tem tekmam prisostvovalo nad 5000 gledalcev.
Na provizoričnost načina uvedbe devetega šolskega leta kažejo tudi določila glede učiteljev na teh šolah. Tudi glede učiteljev obstojajo zaenkrat težave, ki jih bo mogoče le postopoma odpraviti skladno s pritokom novih učiteljev. Pričakujejo, da bo ta sedaj nekaj boljši, kot je bil. V začetku bo za poučevanje na poklicno pripravljalnih šolah zadostovalo, če bodo učitelji opravili predpisan dodatni izpit, pozneje bo vendar zahtevan dokaz primerne učne usposobljenosti učiteljev.
Učenci srednjih šol, ki so 14 let stari in ki bodo jeseni prestopili v razrede višje stopnje splošno izobraževalnih višjih šol, od podaljšanja šolske obveznosti za eno leto še ne bodo prizadeti. Za nje bo obvezno deveto šolsko leto uvedeno šele v šolskem letu 1971-72.
Odredba ministrstva za pouk kaže da bo prehodna doba uvedbe devetega šolskega leta trajala nekaj let. Vsekakor pa bo njegova uvedba precej prizadela industrijo, obrt in trgovino ki letos iz osnovnih šol skoraj ne smejo pričakovati vajencev.
TEDENSKI SPORED POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV
•	BREZE:
5.	8. — Brecht; GOSPOD PUNTILA IN
NJEGOV HLAPEC MATTI
6.	8. — HochwaIder:	SVETI EKSPERI-
MENT
7.	8. — Brecht; GOSPOD PUNTILA IN
NJEGOV (HLAPEC MATTI
10.	8. — Hochwalder:	SVETI EKSPERI-
MENT
11.	8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN
NJEGOV HLAPEC MATTI
12.	8. — Hochvvalder: SVETI EKSPERI-
MENT
13.	8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN
NJEGOV HLAPEC MATTI
14.	8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN
NJEGOV HLAPEC MATTI
Začetek predstav na Petrovi gori ob 20. uri.
•	LJUBLJANA:
5. 8. — RECITAL MIRE SARDOČ. Slovensko gledališče Trst
8.	8. — STRINO OUARTET, lowa,
Amerika
9.	8. — SATIRIČNI KABARET
»METLA 66"
10. 8. — KONCERT BAROČNE GLASBE,
Akademija .Mozarfeum", Salzburg
1H. 8. — KONCERT RENESANČNE
GLASBE Akademija »Mozarteum', Salzburg
Začetek predstav ob 20.30 uri v Križankah.
Seminar za slovenske šolnike s Tržaškega
V četrtek prihodnjega tedna se bo v Tacnem pri Ljubljani zbralo 30 slovenskih učiteljev in profesorjev tržaških šol na svoj letošnji počitniški seminar, ki bo trajal do 27. avgusta. Seminar bo prirejen v okviru dogovora jugoslovansko-ita-
lijanske mešane komisije za kulturno izmenjavo in bo vseboval tako predavanja kot poučne izlete. Na teh izletih se bodo tržaški šolniki seznanili s problemi Gorenjske, Dolenjske in Bele krajine ter s šolami, muzeji in galerijami Ljubljane.
Seminar kot tak bo vseboval
Celovško Mestno gledališče je podalo obračun ^kuP™ 10 predavanj, Pn katerih
o zimski sezoni dela
Celovško Mestno gledališče je minulo zimsko gledališko sezono uspešno zaključilo. Na seji gledališkega odbora pri koroški deželni vladi koncem minulega tedna so bili z uspehom gledališča v tej sezoni zadovoljni. Ansambel gledališča je dal skupno 351 predstav, ki jih je obiskalo skupno 155.177 gledalcev in poslušalcev. S tem je na predstavo v povprečju odpadlo 442 obiskovalcev.
Posebno pa so bili na seji zadovoljni s poročilom intendanta gledališča, v katerem je bilo govora o finančnem položaju gledališča. Na vstopnini so predstave dale 3,569.690 šilingov dohodkov, kar odgovarja povprečni vstopnini 23 šilingov na obiskovalca. Ta vstopnina je skupno s subvencijami države, dežele in mesta Celovec katerih višina pa številčno v zadevnem poročilu ni bila objavljena, pripomogla, da je gledališče minulo sezono finančno zaključilo s presežkom 100.000 šilingov. K temu uspehu so precej pripomogla gostovanja, ki jih hoče gledališče v prihodnje še intenzivirati.
Pri razpravi o gledališkem proračunu sta deželna vlada in mestna občina Celovec obljubili, da bosta svoj prispevek gledališču v prihodnjem letu zvišali in sicer vsaka za 120.000 šilingov.
bo zlasti govora o organizaciji šolstva v Jugoslaviji in Sloveniji, o reformi osnovne šole in gimnazije ter o strokovnem šolstvu in otroškem varstvu na Slovenskem. Poleg tega pa bodo tržaški šolniki seznanjeni tudi s sodobnim kulturnim in umetniškim ustvarjanjem v Sloveniji in Jugoslaviji. Tovrstna predavanja se bodo nanašala na slovenski knjižni jezik, njegovo izgovorjavo in pra-vopisje, na najnovejšo slovensko literaturo, na jugoslovanski in slovenski film, na najnovejšo slovensko upodabljajočo umetnost in na najnovejšo slovensko glasbo. Seminar bo zaključen s predavanjem o jugoslovanskih narodih v obdobju od prve svetovne vojne do danes.
Delovne skupnosti - motor za napredek gorskih kmetov
(1. nadaljevanje)
PREUSMERITVENI NAČRT
Delo preusmeritvene skupnosti se prične s sestavo preusmeritvenega načrta. Ta načrt roora vsebovati
opis obstoječih gospodarskih razmer na kmetijah, ki so se združile v skupnost, utemeljitev vključitve v akcijo za preusmeritev,
~~ opis zaželjenih oz. potrebnih ciljev preusmeritve,
~~ opis potrebnih ukrepov za dosego teh ciljev,
čas oz. obdobje, v 'katerem naj bi bila preusmeritev izvedena.
L-lani skupnosti so obvezani, da sklenjeni ^ačrt tudi v resnici izvedejo. Pri sestavi na-čHa pomaga skupnosti kmetijska zbornica s Svojimi strokovnjaki, načrt mora odobriti kmetijsko ministrstvo, za njegovo izvajanje PQ dobi skupnost dodeljenega preusmerjenega svetovalca, ki mora najmanj dvakrat na leto obiskati vsakega člana skup-n°sfi in mu biti tudi drugače z nasveti na
razpolago.
V okviru preusmeritvenega načrta mora skupnost vsako leto sestaviti odgovarjajoč letni delovni načrt. Iz njega morajo biti raz-vidni v tem letu po vrstnem redu preusmeritvenega načrta potrebni ukrepi. Kot taki Pa pridejo v poštev:
‘ zboljšanje transportnih pogojev do kmetije in na kmetiji potom tovornih in gospodarskih potov, žičnic in zldžitve zemljišč,
—	elektrifikacija kmetij,
—	osuševanje ali pa namakanje zemljišč,
—	zboljšanje oskrbe kmetij s pitno vodo,
—	zboljšanje gospodarske strukture kmetij potom dokupa zemljišč ali pa njihove po-gozditve, če za kmetijsko rabo niso več rentabilna,
—	mehanizacija kmetij,
—	zboljšanje gospodarstva z gnojem,
—	zboljšanje gospodarskih in po potrdbi tudi stanovanjskih poslopij,
—	preusmeritev rastlinske proizvodnje, kakor to najbolj odgovarja talnim in klimatskim pogojem,
—	intenzivacija gospodarskih panog in po potrebi uvedba novih,
—	zboljšanje načinov proizvodnje in obratovanja ipotom povečanja proizvodnje, produktivnosti in kvalitete rastlinske proizvodnje in živinoreje.
Načelno so pospeševanja s strani države pri izvajanju letnih delovnih načrtov deležni le kmetje oz. člani skupnosti, pri katerih je razvidno, da v redu gospodarijo in da kmetijo v redu vzdržujejo. Pospeševanje s strani države obstoja v prvi vrsti v pocenjenih agrarnih investicijskih kreditih (AIK). Le kjer ti ne zadostujejo, pridejo v poštev tudi subvencije, oboje vendar šele, ko so lastna sredstva skupnosti (tako naturalna kot denarna) izčrpana.
Višino subvencij določi kmetijsko ministr-
stvo, višina pocenjenih kreditov pa je določena kvečjemu z dvema tretjinama skupnih stroškov. Kredite je treba vrniti tekom 10 let v polletnih obrokih. Kjer so bili dodeljeni krediti in subvencije skupno, njihova skupna vsota ne sme presegati dveh tretjin skupnih stroškov.
OOO
Iz tega splošnega orisa preusmeritvenih skupnosti lahko povzemamo, da združitev kmetov v preusmeritveno skupnost omogoča
—	brezplačno intenzivno strokovno pospeševalno službo in
—	dosego potrebnih agrarnih investicijskih kreditov in subvencij v okviru »zelenega načrta",
oboje s ciljem pospeševanja proizvodnje ter olajšanja proizvodnje in vnovčenja pridelkov. S tem pa je zagotovljeno, da se bodo gorski kmetje, ki so se v skupnost združili, obdržali na svojih kmetijah. Istočasno pa jih preusmeritveno skupnost najbolj prirodno usmerja v stvarnost, da je bodočnost gorskih kmetov zagotovljena le v združitvi za dosego skupnega cilja: obstoj na svoji zemlji in doprinos svojega deleža v korist družbe, ki jim na tej poti pomaga.
Preusmeritvene skupnosti že v načelu odklanjajo miloščine, njihov cilj je, da na eni strani najbolj učinkovito mobilizirajo lastne sile, da se gospodarsko preusmerijo tako, da bodo doprinašale svoj del k blaginji družbe. Na drugi strani pa je njihov cilj, da kar se da racionalno izkoristijo sredstva, ki jih koncem koncev vsaka država daje v prid zagotovitve prehrane lastnega prebivalstva in prebivalstva v svetu kot enega osnovnih predpogojev mirnega sožitja v pogojih industrijske družbe.
S tem svojim ciljem spodbujajo med člani samoiniciativo, ki jo je treba povsod pozdravljati. Najbolj je treba to samoiniciativo pozdravljati na področju kmetijstva, posebej pa še kmetijstva v gorskem svetu, za katerega obstoj in napredek verjetno ni drugega recepta, kot je pot, ki jo kažejo preusmeritvene skupnosti.
NEKAJ IZ PRAKSE PREUSMERITVENIH SKUPNOSTI
Na Koroškem obstoja 25 preusmeritvenih skupnosti z 972 člani. Nekatere izmed njih so svoj program preusmeritve že zaključile, večina od njih pa je na sredi poti. Pri vseh pa na poti njihovega razvoja naletimo na naslednje mejnike:
—	ceste do območja skupnosti in do 'kmetij, kjer pa so ceste predrage, jih nadomeščajo žičnice,
—	elektrifikacija naselij in kmetij,
—	zboljšanje krmne osnove po vrstnem redu: mineralna gnojila — gnojišča — spravilo gnojnice ali gnojevke — ureditev hlevov — silosi — prevetravanje na skednju — mehanizacija spravila gnoja — mehanizacija spravila 'krme — osuševanje — kultiviranje,
—	povečanje in zboljšanje kvalitete goveje črede v pogledu na mleko, meso in na plemensko vrednost,
—	zboljšanje gozdnega gospodarstva po naslednji poti: gozdna pota — pogozditev kmetijskih zemljišč, ki niso za kmetijsko rabo — ločitev gozda in paše — nega gozda — sodobna ureditev gozdnega gospodarstva (načrt koriščanja gozdov),
—	zboljšanje gospodarskih poslopij in v danih možnostih povečanje površine kmetij.
(Se nadaljuje)
KESTAG v 60. letu svojega obstoja
60 let neprenehne racionalizacije in prilagajanja trgu Nova špecialiteta: stoli in mize iz jeklene žice
Koroške železarne in jeklarne v Boravljah (KESTAG) so stare 60 let. Ustanovljene so bile leta 1906, ko so se z gradnjo rožanske železnice začele stare kovačnice iz Bajtiš in Podljubelja seliti ob železniško progo v Borovlje. Kakor na vseh področjih gospodarskega In tehničnega uveljavljanja sodi tudi ta doba v čase stalnega in nepre-nehnega spreminjanja pogojev proizvodnje in neprenehnega prilagajanja novim tehničnim pogojem in novim zahtevam mednarodnega trga. Od vseh koroških železarn in jeklarn so edino Borovlje to dobo uspešno preživele, druge tovrstne tovarne pa so po vrsti odmirale.
fjreschehen in	i -
Siidkarnten
Ende des Schuljahres 1965-64 brachte die Direktron des Bundesgymnasiums fOr Slowenen In Klagenfurt ihren diesjdhrigen Jahresbericht zur Ausgabe. Nach diesem Bericht besuchlen Im 9. Jahr seines Bestandes 375 Schillerinen und Schiller dieses Gymnasium, von denen 59 das Schuljahr mit sehr gutem Erfolg abschlos-sen. Zur Matura — der vierten seit Bestehen des Gymnasiums — sind 23 Schiller angetreten. Der Unterricht erfolgte in 14 Klassen. Aufjer der sechsten und der achten Klasse wurden alle anderen Klassen mit Parallelkla-ssen ge-filhrt. Der Lehrk&rper bestand aus 21 Profes-soren. Zu den Aufnahmsprufungen filr die ersfe Klasse im Schuljahr 1966-67 sind ilber 50 Schillerinen und Schiller angetreten.
•
Wie alljdhriich iilhrten auch »n diesen Schul-ferien die im Zentralverband slowenischer Organisationen in Kdrnten vereinten Organi-sationen eine Kindererholungsaktion durch. Im Rahmen dieser Aktion weilten In der Zeit vom 11. bis 31. Juli 60 slowenische Kinder im Fe-rienheim in Savudrija an der Westkilste Isfriens auf Erholung.
•
Verschiedene Slowenische Kulturvereine ha-ben sich in dieser Fremdenverkehrssaison in die kulturelle Betreuung der Gtiste im ge-mischtsprachigen Gebiet Kdrntens eingeglie-dert. Ihre Ch&re und Volksmusikgruppen ge-ben im Rahmen dieser Betreuung filr die Gdste Konzerte slowenischer und deutscher Lieder. An dieser Betreuung beteiiigten sich vor allem die slowenischen Kulturvereine ..Danica" in St. Vid v Podjuni/St. Veit im Jaun-tal, welcher allein im Raume des Klopinj-sko jezero/Klopeiner See 6 Konzerte veran-stalten wird, „Vinko Poljanec” in Skocijan/St. Kanzian am Klopeiner See, .Zarja” in Železna Kapla/Eisenkappel, .Svoboda” in Loga vas/Augsdorf am Wdrther See, .Edinost” in Skofiče/Schiefting am See und die Kulturvereine Globasnica/Globasnitz und St. Stefan/St. Stefan bei Globasnitz.
•
Das in Sekira/Sekirn am W&rther See gele-gene Hotel .Korotan” der Hranilnica in posojilnica v Celovcu/Spar- und Darlehenskasse in Klagenfurt hat in diesem Jahr wieder eine Er-weiterung seiner Raumlichkeiten erfahren. Die-se wurden im Rahmen einer Feier am 16. Juli 1966 ihrer Bestimmung ilbergeben. An dieser nahmen sowohl Vertreter der Gemeinde Otok/ Maria W6rth, sowie der Kammer der gewerb-lichen Wirtschaft Karntens teli. Mit seinen 200 Betten »st das Hotel .Korotan” das grdite Hotel in der Gemeinde Otok/Maria W&rth.
•
Anlafjlich der bsterreichischen Mehrkampf-meisterschaften in Schielleiten In der Steier-mark siegte der karntner-slowenische Leicht-athlet Robert Kropivnik im FOnfkampf u. erwarb sich damit den Tit el des bsterreichi-schen FOnfkampfmeisters. Vor diesen Meisfer-schaften siegte der 23-jdhrige Študent auch beim ASKO-Bundeslander-Cup in Linz u. zwar im 400-Meter-Lauf und im 400-Meter-Hilrden-lauf. Bei den Ktirntner Leichtathletik-Meister-schaften 1966 in Klagenfurt ktimpfte er in 8 Disziplinen und erwarb sich in 4 von ihnen den ersten Platz. In weiteren 4 Disziplinen be-legte er den dritten Platz.
BILČOVS. — Za svojim uspelim koncertom v Antoničevi dvorani na Reki so nas v nedeljo zvečer obiskali pevke in pevci katoliških prosvetnih društev iz Globasnice in Štebna. V Miklavževi dvorani so se nam predstavili s sporedom, ki sta ga izvajala mešani zbor iz Globasnice in moški oktet iz Štebna, oba pod vodstvom znanega pevovodje Janeza Petja-k a iz Štebna.
Posebnost tega koncerta je bila v tem, da sta nam nastopajoča zbora v glavnem predvajala pesmi globaške-ga ljudskega pevca Franca Lederja-Lesičjaka in pesmice Milke Hartmanove, slednje v posrečeni in lepi priredbi dirigenta samega. Tako je bil ta koncert lepa revija kulturnega ustvarjanja naše spodnje Podjune, ki je pričarala v našo dvorano srce, običaje in navade naših ljudi iz okolice Globasnice in okolice Pliberka. K temu je pripomogla dovršena interpretacija pesmi enako kakor izredno dobri in izvež-bani glasovi, s katerimi razpolagata zbora.
Miklavževa dvorana je bila tudi tokrat, kakor vedno, zasedena do zadnjega kotička, čeprav je bila na predvečer v bližini še druga prireditev. Med številnimi domačimi poslušalci je bil tudi predsednik Krščanske kulturne zveze, prof. dr. Pavle Z a ib 1 a t n ik , ki je rodom član naše bilčovske skupnosti. Goste iz Pod-
KESTAG je prebolela svetovno gospodarsko krizo med leti 1930 in 1938 in premostila fudi težave obnove po letu 1945. Nacisti so jo pridružili Hermann Goringovemu koncernu v Linzu (sedanji VOEST), v sklopu podržavljanja leta 1946 je bila podržavljena in spada kot taka v skupino podržavljenih že-
lezarn in jeklarn Alpine Montan. Sedaj zaposluje 700 delavcev in je največje industrijsko podjetje Roža in koroškega dvojezičnega o-zemlja.
V povojnih letih se je pričela KESTAG gospodarsko in tehnično razvijati. Njena proizvodnja je iz leta v leto naraščala, kot podjetje pa je vsa leta dosledno stopala po poti špecializacije in racionalizacije. Sedaj predela 3500 ton železa in jekla na mesec. Njene Specialitete so stavbeno jeklo, žica in žični izdelki iz žlahtnega jekla ter orodje za obdelavo železa in jekla. Podjetje že nekaj let sodeluje z železarno Ravne na Koroškem.
Lani je KESTAG producirala blaga v vrednosti 186 milijonov šilingov. V primerjavi z letom 1964 je svojo proizvodnjo povečala za 8 odstotkov, medtem ko jo je skupina Alpine Montan kot celota povečata le za 5 %. Skoraj polovico njenega blaga oz. izdelkov pro-
daja v inozemstvo in se z njimi pojavlja na vseh celinah zemeljske oble. Posebno veliko je povpraševanje za njenim orodjem, ki ga do 50 % izdeluje na posebna naročila. Letos ima na tem področju toliko naročil, da so njene kapacitete izkoriščene do konca leta.
Pred desetimi leti je uprava
KESTAG besedi in pojma racionalizacija in koncentracija zapisala na prvo mesto svojih prizadevanj. S tem se je pričel razvijati obsežen načrt, ki ga je pričela uresničevati leta 1958. Medtem ko je prej strukturne probleme dvajsetega stoletja premagovala po poti popolne zagotovitve potreb po električni energiji in po poti prehoda od premoga na olje za kurjenje svojih peči, se je tedaj nadaljne racionalizacije lotila s koncentracijo svojih ob-ratovališč. Za starimi, dokaj raztegnjenimi obratovališči so pričela južno od železniške proge ob Ljubeljskem potoku nastajati nova obratovališča, ki bodo prihodnjo
V središču razprave je bila oddaja del za obnovitev osnovne šole in naprave za krajevno razsvetljavo. Nujna obnovitvena dela na osnovni šoli so poverili mizarskemu mojstru Albinu K o h I i c h u v Selah in slikarskemu mojstru Johanu Ogrisu v Borovljah. Pri napravi krajevne razsvetljave bodo udeležena naslednja podjetja:	AEG
Austria, Celovec, elektrotvrdka dipl. ing. Helmut H a w I i t s c h e k, Borovlje in gradbeno podjetje Jose! J a k I i t s c h , Šmarjeta v R.
s plastičnimi tvarinami v Celovcu.
V sredo pred otvoritvijo pa se bo v istih prostorih pričelo tridnevno posvetovanje novinarjev lesnega gospodarstva, ki ga ibo letos uprava sejma priredila že četrtič.
KOLEDAR
(■•tak, S. avgust: Marija Sn. Sobota, 6. avgust: Gosp. spr. Nedelja, 7. avgust: Kajetan Ponedeljek, 8. avgust: Cirljok Torek, 9. avgust: Roman Sreda, 10. avgust: Lovrencij Četrtek, 11. avgust: Ttbvrcij
pomlad do poslednjega zgotovlje-na. V njih bo uprava koncentrirala vsa obratovališča, s čemer bodo odpravljeni dragi medobratni transporti z vozički po tirnicah. Starih obratovališč zaenkrat ne misli podirati, marveč jih koristiti za poskusno proizvodnjo novih izdelkov, dokler se ti na trgu tako daleč ne uveljavijo, da je mogoče računati, da si bodo novo obratovališče sami .prislužili".
V 60. letu svojega obstoja KESTAG ne zaključuje le obsežnega projekta najožje koncentracije svojih obratovališč, marveč se je lotila tudi nove proizvodnje. Ustrezajoč zahtevam mednarodnega trga je pričela s proizvodnjo stolov in miz iz jeklene žice. K tej odločitvi so jo napotile na eni strani težave pri vnovčenju nekaterih žičnih izdelkov na setovnem trgu, na drugi pa nekdanje dobre izkušnje s proizvodnjo stolov in miz iz ploščatega železa, ki jih je izdelovala v letih 1928 do 1934. Njeni tovrstni izdelki bodo prvič razstavljeni na letošnjem Avstrijskem lesnem sejmu pred halo 6, v kateri so pozimi prireditve dunajske Revije na ledu in tekme v hokeju na ledu.
Izdelki te vrste, ki smo jih gledali ob našem obisku pri KESTAG, so izredno okusni, prožni in trpežni. Kakor so pripravni za vrt in verando ter za hotele in pisarne, tako jih je mogoče lepo uporabiti tudi za opremo stanovanj. Njihove barve so nevtralne in so po posebnem postopku kot plastična tvarina z imenom Rilsan nekam vžgane v jeklo. O možnosti ali nevarnosti od-luščenja te prevleke ali o drugačni okvari tudi pri večjem in daljšem štrapaciranju ne more biti govora.
In ko smo proti koncu našega Obiska vprašali za izgledi in možnostmi nadaljnjega uveljavljanja KESTAG, so nam vodilni predstavniki dejali, da v tem pogledu nimajo skrbi, ker bo sedanja daleko-
Stroški za popravila osnovne šole bodo znašali okoli 25.000 šilingov, oni za krajevno svetilno napravo pa 65.000 šilingov. Denar za kritje stroškov svetilne naprave je zagotovljen s 73.100 šilingi iz prebitka proračuna v letu 1965, vsota, ki bo v obliki dodatnega proračuna porabljena v ta namen. To pomeni, da je le štedljivo občinsko gospodarstvo v preteklem letu omogočilo tudi to koristno in potrebno namero.
Župan je tudi poročal, da se je občinska delegacija zglasila pred nedavnim pri cestno-gradbenem reterentu, namestniku deželnega glavarja Truppeju, zaradi izgraditve oziroma odprave prahu na odseku Bajtiške deželne ceste Sele—Trki. Odbor je vzel poročilo z zadovoljstvom na znanje ter še enkrat naslovil na deželnega cestnega referenta nujno prošnjo, da se odločno zavzame za izboljšanje cestnih razmer v občini v korist vseh občanov in gospodarskega razvoja. Občina Sele se bo z dogotovitvijo svetilne naprave in 7 asfaltirano cesto pomaknila lep korak naprej ter bo ta idilični pokrajinsko lepi krdj postal za domačine in številne tujce še mnogo mikavnejši, kot je ta pojav razveseljiv že doslej.
,,Divji lovec“
V TRŽIČU IN V KRANJU
Delavsko prosvetno društvo .Svoboda” Tržič priredi v okviru občinskega praznika v soboto 6. avgusta 1966 ob osmih zvečer na griču Sv. Jožefa ljudsko igro Frana Šaleškega Finžgarja .Divji lovec”. Sodelujejo tudi pevci iz Dupelj.
Isto igro igra tudi Delavsko prosvetno društvo Svoboda Stražišče pri Kranju in sicer v soboto 6. avgusta in v nedeljo 7. avgusta, vsakikrat ob pol deveti uri zvečer v Stražišču na prostem.
sežna faza racionalizacije zaključena in ker ima podjetje ugodne pogoje za prilagoditev na posebne želje naročnikov in kupcev svojega blaga. Slej ko prej ima namreč trg na področju železa in jekla posebna naročila, katerih pa zaradi njihovega manjšega obsega velika podjetja kot so VOEST v Linzu ter železarne in jeklarne v Do-nawitzu, Judenburgu in podjetje Bohler ne morejo prevzeti, ker jih pride prehod na njihovo izdelavo predrag. KESTAG pa ima kot manjše podjetje vse pogoje, da jih izpolni. In to je tudi v bodoče njena velika šansa.
(bi)
IN VEDNO SPET:
Smrt ima bogato žetev na cestah
Radio in časopisje prinaša vedno znova vesti o pretresljivih in usodnih prometnih nesrečah na cestah, ki so v poletni sezoni pogojno številnejše zaradi pojačenega motoriziranega prometa. Podoba pa je, da vsi ti žalostni dogodki udeležencev prometa in drugih ljudi ne ganejo preveč. Prvenstveni vzroki prometnih nesreč so vedno isti: Prehitra brzina, premalo previdnosti, brezobzirnost, nepotrebno prehitevanje in — ne nazadnje alkohol za volanom. Zdi se. da so prometne nesreče na cestah postale tako vsakdanje, da se za te nihče ne zmeni ter jih smatrajo za nekaj samoumevnega in neizogibnega. Razumljiva žalost in socialne težkoče ter tragika v prizadetih družinah, bi moralo vzbuditi pri vseh ganotje in sočustvovanje, kar naj bi bilo kot svareč opomin: vozimo previdno in pametno, da čimbolj preprečimo prometne nezgode — kajti nihče ni izvzet — danes meni, jutri tebi!
Ali ni obilno in preveč, da je bilo ob koncu prejšnjega tedna na Koroškem samo v dveh dnevih sedem smrtnih prometnih nezgod. Najbolj pretresljiva prometna nesreča se je zgodila pri Reichenfelsu, kjer sta bili dve osebi mrtvi, dve pa poškodovani. Neki osebni avto iz Zgornje Avstrije je s štirimi potniki strmoglavil čez cestno brežino, se prevrnil in začel goreti. V plamenih je devetletno dekletce dobesedno zoglenelo. Šofer, ki je skušal ideklico rešiti, je dobil tako hude opekline, da je kmalu nato podlegel poškodbam. Nadaljnjo potnico, neko 50-letno ženo, so s smrtonosnimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. Edino mater nesrečnega dekleta je pri zakotaljenju vrglo iz avtomobila ter je odnesla le lažje poškodbe. Z obupnim naporom se je še borila za življenje hčerke, toda bilo je zaman.
Nadaljnje prometne nezgode s smrtonosnimi posledicami so bile v Velikovcu, v St. Stefanu in pri Galiciji. Tragične smrti je umrl tudi invalidski rentnik Rudolf Pavlič iz Plaznice. V nedeljo ponoči se je peljal s kolesom proti domu. Iz neznanega vzroka je zašel s ceste ter strmoglavil v potok Belo, kjer je utonil. Potniki so zjutraj zapazili v potoku neko kolo, kar je vzbudilo slutnjo da se je ndkaj zgodilo. Žendarmerij-tfki uradniki in drugi prostovoljci so potok preiskali in našli truplo mrtvega Pavliča. Vest o njegovi tragični smrti je pri ljudeh v okolici vzbudila globoko sočutje in sožalovanje z vsemi, ki so bili pokojnemu blizu.
Lepa revija kulturnega ustvarjanja v spodnji Podjuni
june je pozdravil naš društveni predsednik Peter Sitar, v imenu gostov pa se je za povabilo in za obisk zahvalil globaški živinozdravnik dr. Marko D u m p e En i k , ki je v imenu globaškega društva povabil naše »Bilko« na protiobisk. Po koncertu smo se z gosti še dolgo zadržali v prijetni družabnosti in veselem skupnem prepevanju, pri čemer je nastopal tudi naš društveni pevksi zbor. Naši prosvetaši pa so obljubili, da bodo gostom obisk vrnili.
Otroški dan
na letošnjem lesnem sejmu
Letošnji Avstrijski lesni sejem in Koroški sejem bo prinesel tudi za otroke prijetno novost. Uprava sejma se je z razstavljalo na veseličnem prostoru sporazumela, da bo na veseličnem prostoru v sredo 17. avgusta otročki dan in sicer v času od treh do šestih popoldne.
Otroci se bodo lahko brezplačno poslužili vrste zabavišč na veseličnem prostoru, poleg tega bodo dobili brezplačno manjša darila, ob koncu pa še otroško malico.
V času od 18. do 19. avgusta bo v klubskih prostorih uprave lesnega sejma posvetovanje o zadržanju lesa v primeru požara. Posvetovanje prireja družba za pospeševanje tehnike

Nova obratovaliiča KESTAG. Od leve na desno: skladišče valjane žice, tovarna za proizvodnjo jeklene žice, tovarna za orodje za obdelavo železa in jekla.
Iz seje občinskega odbora v Selah
Občinski odbor v občini Sele se je na svoji seji, ki je bila pred nedavnim, spet ukvarjal s koristnimi namerami za napredek, blaginjo in boljše življenje vseh občanov brez razlike. Člani občinskega sveta in odbora so pod predsedstvom župana Hermana Velika tudi na tej seji pokazali svoje razumevanje in dobro voljo za potrebne ukrepe v občini s soglasnimi sklepi predlogov, s stvarnimi nasveti in pobudami za uresničitev različnih potreb v občini ter za odstranitev nevšečnih pomanjkljivosti.
PUNIJA IN MORSKI PSI
To se je zgodilo v starih časih. Takrat je bilo morje globlje in skalne stene višje. Tudi trava je bila bolj zelena, reveži so živeli tudi takrat prav tako slabo kot danes. Takrat je živel na nekem otoku deček Punija, živel je z materjo v nizki koči na morski obali. Punija in njegova mati sta bila revna, korenje in krompir sta bila njuna hrana dan za dnem. Le redko sta večerjala sladkorni trs in banane.
Punija je rad posedal na morski obali, skozi vodo je gledal morske rake, ki so se skrivali med pečinami. Bil je dober plavač, toda nikoli se ni potopil, da bi lovil rake, kajti bal se je morskih psov.
Morski psi so živeli kraj pečin in bilo jih je devet, vsak od njih bi lahko pogoltnil malega Punija. V čeljusti največjega psa Kaemaene pa bi lahko pristal velik čoln.
Na vsem lepem pa se je mali Punija domislil, kako bi prevaril morske pse. Opoldne, ko so zverine spale na dnu zaliva, je prišel deček na obalo, sedel na pečino na rtiču in jel z nogama tleskati po vodi. Ko so se morski psi zbudili, je glasno rekel:
—1 Zelo rad bi lovil rake. Okusni so. Morski psi zdajle spe in jaz se nimam ničesar
Polžek Dolgorog
Težko hišo nosi polžek Dolgorog, z njo ubožček prosi dinarje okrog.
Hiša je velika, on pa onegav, pa bi za voznika rad denar nabral.
Z njo kot Mižek Figa roma križemsvet, išče otok Niga že nad tisoč let, išče kraj, kjer zajček psa čez hrib podi, silni zajček Majček, velik pol pedi.
Tamkaj miška kuha kašo z muco vred in s čebelo muha znaša skupaj med, osel Dolgouhec moder je za tri in še pajek Suhec korenjak se zdi.
Lojze Krakar
(Havajska pravljica)
bati. Pa tudi, če se prebude, vem, 'kako jih bom prevaril. To me je naučil najbolj shujšani morski pes.
Ko je to spregovoril, je Punija zgrabil velik kamen ter ga z vso silo vrgel daleč v morje. Morski psi so urno splavali za kamnom, ker so mislili, da je Punija skočil v morje.
Medtem ko so morski psi iskali Punija v morju, kamor je padel kamen, se je deček potopil in ujel dva raka.
Ko je Kaemaen opazil Punija na skali z rakoma v rokah, je dejal:
— Torej je res, med nami je izdajalec.
On in sedem velikih morskih psov je takoj raztrgalo devetega, najbolj suhega psa.
Naslednji dan je Punija spet prišel na morski breg, spet je tlesknil z nogami po valovih in ko so se morski psi zbudili, je glasno dejal:
— Raki so bili od sile okusni. Danes bom ujel še dva. Morski psi spe in nikogar se ne bojim. Če se zbude, pa tudi vem, kako jih bom prevaril. Naučil me je prav največji med njimi.
Spet je pobral Punija kamen in ga vrgel daleč v morje. Medtem pa, ko so morski psi iskali Punija daleč tam, kjer je padel kamen v morje, je deček ujel še dva raka.
Ko je Kaemaen zagledal Punija na obali z rakoma v rokah, se je razjezil:
— Kdo je od nas največji? je vprašal s takim glasom, da je vseh sedem morskih psov vztrepetalo. Tedaj je pripomnil najpogumnejši, pa bržkone tudi najbolj neumen: — O, Kaemaen, ti si vendar največji. Toda pogumni morski pes se je tako prestrašil svojega poguma, da se je brž po-
gnal in hotel pobegniti. A bilo je že prepozno. Kaemaen se je vrgel nanj in ga presekal na dvoje.
Tretji dan je Punija znova prišel na obalo, znova tlesknil po morski gladini in ko so se morski psi prebudili, je glasno dejal:
— Danes bom ujel še dva raka. Morski psi spe in ničesar se mi ni bati, pa vem, kako jih bom prevaril. To me je danes naučil morski pes z zlomljenim ščitom.
Takrat Puniju ni bilo treba vreči kamne v morje. Brž ko je Kaemaen slišal, da je Punija omenil psa z zlomljenim ščitom, se je vrgel nanj in medtem ko so se psi borili, je Punija ujel še dva raka.
Sedaj je Punija vsak dan prišel na morsko obalo, vsak dan je ujel dva raka in vsak dan je Kaemaen raztrgal enega morskega psa. Tako je prišel deveti dan. Punija je spet prišel na morski breg in prinesel s seboj veliko gorjačo, na dve strani ošiljeno. Spet je jel tleskati z nogami po morski gladini in ko se je Kaemaen predramil, je glasno dejal:
— Danes bom ujel še dva raka. Kaemaen spi in ničesar se mi ni bati. Če se prebudi, pa vem, kako ga bom prevaril. Samo da se ne bi Kaemaen spomnil in me celega pogoltnil. Sicer pa je itak neumen.
Ko je Kaemaen slišal, kaj Punija govori, si je mislil: — Kakšen blebetač je tale deček, zdaj vsaj vem, kako ga bom uničil. Kar je mogel, je razprl svojo čeljust in se pripravil, da bo pogoltnil Punija. To si je Punija tudi želel. Pripravil je svojo veliko gorjačo in skočil z rta naravnost v žrelo morskega psa.
Ko je Kaemaen poskušal zapreti čeljusti, se mu je ostra konica gorjače zarila v meso. Punija pa je splaval iz njegovih čeljusti lovit rake.
Zaman se je morski pes poskušal osvoboditi Punijeve palice. Z odprtimi čeljustmi je plaval po morju, dokler je živel.
To se je zgodilo že davno. Pravijo pa, da se morski psi še danes boje obale, kjer je Punija rake lovil.
HANS CHRISTIAN ANDERSEN:
Vrtnica s Homerjevega groba
Iz vseh pesmi Orienta zveni ljubezen slavca do vrtnice. V molčečih, zvezdojasnih nočeh prireja krilati pevec svoji dišeči cvetlici podoknico.
Ne daleč od Smjrne pod visokimi platanami, kjer trgovec priganja svoje otovorjene kamele, ki ponosno dvigajo dolge vratove in okorno stopajo po svetih tleh, sem videl cvetoč rožni grm. Pod vejami visokih dreves so se spreletavali divji golobi in njihove peruti so se bleščale, kakor bi bile iz biserovine, kadar je prek njih drsel sončni žarek.
Rožni grm je imel cvet, ki je bil med vsemi najlepši, in temu cvetu je pel slavec svojo ljubezensko bol. Toda vrtnica je molčala, niti ena kapljica rose ni ležala na njenih listih kot
Zakaj ljudje sovražijo kače in ljubijo lastovke
(LETONSKA PRAVLJICA)
V ladji, (ki je prestala vesoljni potop, se je naredila majhna špranja. Ljudje in divje in domače živali so preudarjali, kako bi špranjo zamašili. Tedaj je prilezla kača in rekla: — Če mi boste dali potem, 'ko bodo vode odtekle, jesti meso, ki bo prepojeno z najslajšo krvjo, vam bom s svojim telesom zamašila špranjo. Obljubili so ji.
Ko so vode odtekle, se je mušica podala na delo, da bi dognala, katero živo bitje ima najslajšo kri. Od jutra do noči je letala slednj ič dognala, da ima med vsemi živimi bitji človek najslajšo kri.
Ko se je mušica vračala, jo je srečala lastovka in jo vprašala: — No, čigava kri ti je najbolj teknila? — Nihče nima tako sladke krvi kot človek. — Misliš? — Seveda, je rekla mušica in hotela naprej. Tedaj pa se je lastovki zasmilil človek. In odtrgala je mušici polovico brade, da ne bi mogla povedati, kdo ima najslajšo kri. — Ko je mušica hotela spregovoriti, ni spravila iz sebe drugega kot: dzin, dzin!
Vsi so se čudili, kakšna govorica je to. Tedaj je priletela lastovka in rekla: — Jaz pa razumem, kaj hoče povedati.
— Kaj neki? je radovedno vprašala kača.
— Reči hoče, da ima žaba najslajšo kri med vsemi živimi bitji, je pojasnila lastovka.
Ko je kača to slišala, se je razjezila in usekala proti lastovki. Vendar je zgrešila in ji le iztrgala košček repa iz sredine. Od takrat imajo ljudje radi lastovke, kače pa sovražijo.
solza sočutja. Z vejico se je sklonila nad nekaj velikih kamnov.
»Tukaj počiva največji pevec!* je dejala vrtnica. »Nad njegovim grobom hočem vonjati, nanj osuti svoje liste, kadar me osuje vihar! Pevec Iliade se je spremenil v prst, iz katere sem vzklila! — Jaz, vrtnica na Homerjevem grobu, sem presveta, da bi cvetela ubogemu slavcu!*
In slavec je pel, da je umrl.
Prišel je gonjač kamel z otovorjenimi kamelami in s črnimi sužnji. Njegov sinček je našel mrtvega ptiča in pokopal drobnega pevca v grobu velikega Homerja.
Vrtnica je v vetru trepetala.
Zvečerilo se je in vrtnica je tesneje zvila svoje liste in sanjala:
Bil je lep sončen dan, Bližalo se je krdelo tujih mož, romali so na Homerjev grob. Med tujci je bil neki pevec s Severa, IZ domovine megla in severnega sija. Odlomil je vrtnico, jO močno stisnil v neki knjigi in jo tako odvedel s seboj v drug del sveta, v svojo daljno domovino. Vrtnica je od žalosti ovenela v tesni knjigi, ki jo je v domovini odprl in dejal: »Tole je vrtnica s Homerjevega groba!*
To je cvetlica sanjala, zbudila se je in se tresla v vetru: z njenih listov je padla kapljica rose na pevčev grob. Vzšlo je sonce in lepše kakor poprej je cvetela vrtnica. Bil je vroč dan. Bila je v svoji vroči Aziji. Tedaj so se zaslišali koraki, prišli so tujci, hi jih je bila vrtnica videla v sanjah, in med njimi je bil nek pesnik s Severa, odlomil je vrtnico, jo poljubil na sveže ustne ter jo vzel s seboj v domovino megla in severnega sija.
Kot kaka mumija leži zdaj mrtvi cvet v njegovi Iliadi. In kakor v sanjah ga sliši odpreti knjigo in reči:
»Tole je vrtnica s Homerjevega groba!*
			
Janez Švajncer:
jjsjA meji
Nič hudega sluteč sta se približevala meji. Nenado-^a je odjeknilo skozi zrak: »Haiti” In strelil
Juretiča je zaskelelo v ramenu. Opotekel se je, padel, Vs*al in hitel dalje. Hotel se je vprašati, zakaj streljajo 2a njim. Saj še ni prestopil meje. Ali ne vidijo, da je v duhovniški obleki? Ni tihotapil, samo spremljal je stanovskega tovariša. Poznata se. Nikomur nočeta skriviti lasu. 2 ničimer si ni omadaževal rok. V vasi ga poznajo kot dobrega in mirnega pastirja. Včasih je res nagle jeze in Premalo usmiljen do revežev. Toda vsak človek ima svojo slabosti in napake. — Začele so mu pešati moči in lah-°o dremavica se ga je prijemala. Zdelo se mu je, da so Postajale kosti mehke. Usta so hotela govoriti, a jezik se j° zapletal. V prsih mu je hropeta, na hrbtu je čutil toploto. Kr' se je cedila iz ran ... Zemlja jo je vpijala ... Opotekel je, klecnil... Pred očmi se mu je zameglilo. Zaprl jih je ‘n se prijel za prsi... Krvava suknja je opletala v vetru ... f^očno je vzravnal glavo, dvignil nogo, da bi jo izprozil 'n tekel dalje, toda obstal je na mestu, zakrilil z rokami in
s® zgrudil na zemljo...	,.
Krištof je obležal poleg meje na avstrijski strani. Tudi
nioga so prerešetale krogle. —
Esesovci so ju naložili na voz in z voli odpeljali v do-hno. Kri je pronicala skazi deske in kapljala na kolovoz. Bila sta med mnogimi, ki so jih pred vpadom v Jugo-
slavijo ustrelili na meji. Fašisti niso izbirali žrtev. Z izzivanji so hoteli obdolžiti jugoslovanske graničarje in orožnike, češ da pripravljajo napad na tretji rajh.
»Tako je tulil veter tistikrat, ko je umirala moja mati,” je menil Cmager v gozdu, kjer sta z Romanom podirala drevje.
27
Cmager v bajke o Hitlerju ni nič verjel. Preveč slabo so ravnali z njim v zaporu. »To so torej njihove obljube," si je rekel in se namrdnil, kadar je slišal pogovore o Hitlerju.
Odkar je bil pri Mačku za hlapca, je shujšal v obraz in v telo. Prej je imel dom, svojo posteljo, zdaj je ležal v hlevu.
Najbolj so se mu smilili otroci. Kako slab je bil videti Pavlek. Splahnelo ,mu je z lic tisto malo barve, ki jo je imel takrat, ko so živeli pod eno streho. Rojs ga je tepel s kolom! In Liziko priganjajo Grašičev!, da jim mora čistiti hleve. Katica, ki je še otrok, mora vlačiti iz gozda veje, pasti kravo in svinje blizu pokopališča, kjer jo je včasih strah tudi pri belem dnevu.
Kolikokrat se je v mislih pogovarjal s svojimi otroki. Včasih pa je obiskal ženin grob na pokopališču in gledal v svežo prst. —
Ko je peljal gnojnico na njivo, ga je nagovoril Vinko: »Zaslužiti nočeš več? Vsaj za pijačo bi ti prišlo prav."
»Misliš, da sem še vedno tetko nor? Poišči si drugega!"
Fant je od presenečenja namnšil dbrvi. »Saj tega ne misliš zares?"
»Dosti bolj resno mislim, kakor si ti mislil tistikrat, ko so me zaprli. Kaj si napravil zame? Eno figo! Niti s prstom nisi migni!, ko sem jaz sedel v aresfu. Tudi nobene prijazne besede mi nisi dal, ko sem prišel domov."
Vinko je še bolj zijal od začudenja. Nekdanji viničar in njegov tihotapski pajdaš, ki je znal samo molčati in ubogati, je prišel z besedo na dan.
»Tisto, kar sem ti dal nekoč, ni bilo nič? Takšni ste viničarji! Ne samo prste, tudi roko bi radi imeli 1"
»Dovolj me je izučilo. Presedel sem svoje, kaj bi rad še zdaj od mene? Poišči si drugega, sem ti rekel. Toliko si bom že pridelal, da me ne bo vzel vrag.”
»Danes si z levo nogo vstal, da si tako slabe volje ... Če boš kdaj hodil mimo nas, se oglasi. Še imam v kleti nekaj pletenk dobrega."	#
Cmager si je samo popravil klobuk, zaklical voloma: »Stija!" in odšel za vozom.
Glad, mraz, uši, zapostavljanje in vse, kar je doživel v zaporu, je Cmagerja popolnoma iztreznilo. Tako, da je sklenil ostati pošten.
Zavrnil je tudi kočarja Miho, ki ga je nagovarjal pri javni tehtnici pred občino.
Od takrat ga tihotapci niso več nadlegovali. Zavrnil je vse njihove obljubljene bogate nagrade.
28
Cmager je politiko poznal samo toliko, kolikor je pač imel v želodcu. Zato se ni mogel navdušiti za nobenega, najsi je Maček kot župan tiste stranke, ki so ji rekli JKZ, še toliko govoril o dobrem, poštenem in modrem gospodu poslancu. Tem vragovom ni verjel, ker se mu je zdelo, da hočejo vsi od Mačka do poslanca in še dalje gor k tistemu koritu, ki je pač polno. Ko se bodo nažrti, bodo stisnili rep med noge in se bodo prikazali spet za nove volitve. Jevtič je grabil denar iz državne blagajne in drugi za njim se ga tudi ne bodo branili. Tako nekdko je slišal govoriti na Pesnici, kamor je vozil jabolke na postdjo.
Nekateri so govorili o bližnjih volitvah in o tem, da
Lekarna v omarici
Domača lekarna! Ali ni to zastarel pripomoček! Saj imamo vendar skoraj na vsakem vogalu lekarno, kjer kupimo zdravila za prvo pomoč! Vendar lahko vzlic temu trdimo, da je domača lekarna nujno potrebna v vsaki hiši, še posebno pa v gospodinjstvih, kjer imajo otroke.
Domača lekarna naj bi praviloma imela dva dela: v enem hranimo vse, kar potrebujemo za prvo pomoč v nezgodi, v drugem pa si uredimo »osebno" lekarnico, v kateri hranimo razna zdravila in če je le mogoče, tudi razne pripomočke za nego bolnika. Delitev domače lekarne priporočajo predvsem zato, ker sme biti lekarna, v kateri hranimo obveze, dopustna tudi otrokom, medtem ko je za drugo to strogo prepovedano!
Omarico z zdravili namestimo v najhladnejšem prostoru stanovanja in tako visoko, da otroci nikakor ne morejo do nje. Najbolje je, da jo zaklenemo.
Kar zadeva obvezilni material, moramo skrbeti, da nikoli ne bomo brez njega. Znano je, da noben poklic ni tako nevaren kot gospodinjski. Da bi ob raznih nesrečah lahko hitro pomagali, moramo imeti zmeraj na razpolago: povoje v različnih širinah, levkoplast, gazo, vato, zavojčke sterilnih povojev, povoj za opekline, elastični povoj, trikotno ruto in sponke, naprstnik, ki ga naredimo iz palca stare usnjene rokavice, alkohol (70-odstotni špirit), pinceto, škarjice in desinfekcijsko sredstvo. V omarici za prvo pomoč pa ne potrebujemo nobenih mazil, posipov, joda in podobnega, saj nas sodobna medicina uči, da je treba vsako rano kolikor mogoče hitro prekriti s sterilno gazo in jo poviti, pa če tudi gre za opekli-
ne, ki smo jih prej obvezno mazali z oljem. Majhne ranice najbolje in najhitreje pozdravimo, če pustimo odkrite, z večjimi ranami pa moramo čimprej k zdravniku.
Na vratca omarice nalepimo listek z naslovi in telefonskimi številkami zdravnika, bolnišnice, reševalne postaje, gasilcev, ker v nesreči tudi v telefonskem imeniku ne bomo ničesar našli.
Priložimo zgoraj našfefemu materialu še pravila za prvo pomoč, ki jih najdemo že skoraj v vsakem žepnem koledarčku.
Da hitreje ločimo zdravila, nam pomagajo že v apoteki: na stekleničke z zdravili za zunanjo rabo nalepijo rdeče listke z napisi, na stekleničke za notranjo rabo pa bele listke. Škatlice z mazili moramo zmeraj dobro zapreti. Pazimo tudi, da je na stekleničkah razen vsebine zapisan tudi datum, kdaj smo zdravilo nabavili. Najbolje je, da priložimo še seznam zdravil, za katerega
družinskega člana smo jih nabavili, kako jih uporabljamo in podobno.
Sicer pa je prav, da imamo v omarici z zdravili zmeraj na zalogi: sredstvo zoper kašelj (kapljice, sirup, čaj), kapljice zoper nahod (v začetku ga bomo najhitreje pozdravili), sredstvo za potenje (aspirin ali kakšne druge tablete), odvajalno sredstvo (čaj, tablete, svečke), baldrijanove kapljice (pomirjevalno sredstvo), Hoffmannove kapljice (zoper slabost), kamilice (za obkladke in izpiranje), desinfekcijsko sredstvo in toplomer.
® Prav je, da pregledamo, kako je s temi stvarmi v našem gospodinjstvo. Pri prvi nesreči se nam bo neurejenost lahko maščevala. Pomislimo samo, da bi se kdo izmed družinskih članov udaril, urezal, ali da dobi kdo vročino, kako neprijetno bo, če bomo morali preiskati vse predale, preden bomo našli na primer povoj ali toplomer.
Drobni nasveti
■	Tla iz nepobarvanega lesa po večkratnem pranju počrnijo, če jih preveč močimo. Zato moramo najprej očistiti madeže s smirkovim papirjem in vodo, v katero smo dali nekaj kapljic amo-nijaka. Šele nato lahko tla poribamo in pri tem uporabljamo milo ali detergent. Les pa bo postal še 'bolj bel, če ga takoj po pranju obrišemo s suho kepo.
■	Vsaka dobra gospodinja ve, da parket -ne sme namazati z loščilom, dokler z njega ne očisti vseh madežev. Če so madeži samo od vode, je dovolj, če jih podrgnemo s smirkovim papirjem ali z žičnato ščetko. Mastne madeže je treba očistiti s terpentinom ali triklor-etile-nom in jih potem posuti s pudrom, ki posrka vase še zadnjo maščobo. Večje mastne madeže na debelo posujte z vročim pepelom in počakajte tako vsaj tri ure, nato pa jih podrgnite še s ščetko, namočeno v vroč detergent.
■	Vročo polno steklenico ohladimo, četudi nimamo hladilnika: ovijemo jo z mokro frotirko ter jo pustimo na zraku, najbolje na prepihu.
■	Madeže od saj odstranimo z raztopino vinskega kamna ali z gosto kašo iz krede in bencina. Zatem dobro izperemo.
■	Zadrge se kaj rade zatikajo. Dobro bodo tekle, če jih včasih malo na-drgnemo z ostankom sveče ali s trdim milom.
■	Žamet je treba skrbno negovati. Če ima žametasto Oblačilo že nekaj pritisnjenih mest, obesimo tako Obleko nad vročo soparo ter pritisnjena mesta skrtačimo v smeri proti dlačicam.
■	Žimnice, polnjene s pravo žimo, pdkvarimo, če jih iztepamo. Take žimnice je treba le krtačiti ali čistiti s sesalcem.
■	Krpo iz srnine kože, ki je postala trda, napravimo spet lepo voljno in mehko, če jo splaknemo v dva in pol litra vode, ki smo ji dodali žličko olivnega olja.
Dober zgled
Vzgajanje k poslušnosti je samo majhen del splošne 'vzgoje. Bistveni del je v posnemanju tistega, kar otrok vidi, sliši in doživlja.
Pri mizi se bo vedel pač tako, kakor vidi doma. S prijatelji bo govoril tako, kot govore med seboj njegovi domači. Resnicoljubnosti mu ne bo moč priučiti, če bo doma vladala laž.
Samo z dobrim zgledom lahko otroke vzgojite k skromnosti, hvaležnosti, obzirnosti in vljudnosti. Te čednosti mu bodo pomagale k sreči v poznejšem življenju. Potruditi se morate, da jih naučite teh kreposti že v zgodnjih letih, če otroke res ljubite, če jih hočete osrečiti. Toplina v občevanju z drugimi in pa poštenost naj ne bosta zunanji videz, za katerim se skriva laž in trdosrčnost. Dobrosrčen in odkritosrčen človek najde vsak čas pravo besedo, ne da bi se tega prej učil.
Vsaka generacija vzgaja otroke po svoje, vidi napake prejšnjih in zato spreminja in poskuša zboljšati svojo vzgojo. Za vedno pa o-staja prepričanje, da je najboljša vzgoja dober zgled. Zato je važno, da vedno premislite irt presodite, kolikokrat bi morali kaznovati sebe zaradi nepotrpežljivosti, zaradi premajhne previdnosti, zaradi zlorabe resnicie in drugih majhnih pogreškov iz vsakdanjega življenja, ki jih vaši znanja žejni otroci takoj opazijo, posnemajo, vi pa jih zato pozneje kaznujete. Vzgoja otrok je v prvi vrsti samovzgoja.
Preseljevanje
cvetlic
Za večino sobnih rastlin je primerno, da zamenjajo svoje bivališče, da se lahko bolje razvijajo in uspevajo. Za nekatere je to priporočljivo enkrat na leto, za druge pa po enkrat na vsakih nekaj mesecev. Za to operacijo so najbolj porabni novi lonci; ni pa potrebno, da so pološčeni. Lonec potopite v vodo in staro zemljo nadomestite z svežo prstjo.
Novi lonec ne sme biti mnogo večji, kot je bil stari. Rastline je treba preseliti v etapah, tako da vedno uporabimo malo večji lonec, kot je bil prejšnji.
Zemljo s koreninami vred vzamemo iz lonca tako, da loncu izbijemo dno in pazimo, da se nam pri tem prst ne raztrese.
Korenine, ki jih otresemo stare prsti, narahlo obrežemo z nožem.
Da zemlja ne bi zamašila luknjice na dnu lonca, natresite na dno črepinje lončene posode in jih pokrijte s prgiščem sveže zemlje.
Na tanko ležišče položimo rastlino; pri tem moramo paziti, da je popolnoma zravnana. Nato dodamo še ostanek prsti.
Nazadnje prst z rokami primerno utrdimo, vendar je ne smemo preveč pritiskati. Pustiti moramo višino enega centimetra, namenjeno zalivanju.
Kako predelamo ostanke mesa v novo jed?
MESNI OSTANKI
V OMAKI
Ostanke telečje pečenke zrežemo na tanjše koščke in jih vložimo v omako, ki smo ji dali različne okuse.
Najprej sok pečenke zago-stimo z veliko žlico moke, pc otrebi dodamo malo maščo-e, ga razredčimo z govejo juho in nato pridenemo ali žlice sesekljanih kaper ali gorčice morda dve stlačeni sardeli, dobro aromo dajo tudi sveže ali suhe namočene gobe, pa tudi sesekljana gnjat se dobro obnese. TaJko dobimo novo jed v omaki, ki jo ponudimo s prilogo, če pa je omake bolj malo, z njo polijemo testenine riž ali cmoke in jih ponudimc z mešano solato.
Ostanke mesa lahko tudi zmeljemo na mesoreznici, pripravimo iz njega zrezke ali pa okusne nadeve za žlikrofe štruklje, krompirjevo testo ali pa narastke.
NARASTEK IZ PALAČINK
Z MESNIMI OSTANKI
Spečemo po 2 omleti za osebo, jih narežemo na rezance in
zmešamo z zmletimi mesnimi ostanki, ki smo jih prepražili na drobno sesekljani čebuli in zelenem peteršilju. Jed odišavimo s poprom, mušaktovim oreščkom in majoranovimi plevami ter izboljšamo z jušnim prahom. Zmes nadevamo v pomaščeno ognjavarno skledo polijemo s kislo smetano, mlekom in raztepenim jajcem ter pečemo v pečici pol ure. Narastek serviramo kot samostojno jed z zeleno solato.
KROMPIRJEVI POLPETI
Z MESNIMI OSTANKI
Zmletim, na čebuli in zelenem peteršilju prepraženim o-stankom dodamo kuhan pretlačen krompir, jih osolimo in popopramo, zalijemo po potrebi z mlekom in primešamo 2 jajci. Oblikujemo okrogle hlebčke, naredimo v vsakega vdolbino, kamor položimo košček surovega masla in v pečici spečemo.
KIPNIK IZ MESNIH
OSTANKOV
Kuhano govedino zmeljemc na mesoreznici, prav tako zmeljemo tudi vso zelenjavo iz juhe in pridenemo: žlice nastrgane slanine, žličko sladke rdeče paprike, jušni prah, 2 jajci, omako pečenke, košček nastrganih surovih mladih jeter In v mleku namočeno ožeto žemljo. Vse dodatke dobre premešamo, če je zmes pretrda dolijemo še malo juhe in gost-ljato napolnimo v dobro pomaščen kipnikov model ali navaden lonec. Pokrijemo s pokrovko in kuhamo v sopari približno eno uro. Kipnik lahko ponudimo topel s prilogami, okusen pa je tudi mrzel Narežemo ga na rezine, obložimo s pikantnimi solatami, manj dela pa bomo imeli, če ga serviramo z vloženo srbsko solato ali okusnim malo pekočim ajvarjem.
.....................m...................................im
bo več nosilcev lisf, drugi so namigovali, da z volitvami ne bo nič, ker bo prišel Hitler. V Šentpavlu so se pripravljali na volitve, čez mejo pa so se sestajali domači in avstrijski kullurbundovci, ki so sproti obveščali vodstvo o tem, kako so Senfpavelčani razpoloženi.
Nekega jutra je Cmager stal med hlevskimi vrati in gledal tja k občini, kjer je nekaj dni poprej visel velik plakat. Vrata so bila prazna! Tudi drugod po vasi so ponoči potrgali plakate.
„Bodo volitve?" je vprašal Mačka, ki se je pretegoval na balkonu in gledal po vremenu.
»Kakšno tele pa si, Sa tega ne veš?"
„Zakaj ste sneli plakate? Ste se bali, da jim ponoči rosa ne bi škodovala?”
Župan je odprl usta, da bi se zadrl na hlapca, a je le pogledal na vrata, kjer je poprej visel plakat. Kar vztrepetal je od razburjenja in zadnički izginil v veži.
Cmager se je otroško veselil, da so se orožniki tako jezili zaradi snetih plakatov.
Po maši so sklicali pri Mačku predvolilni sestanek. Z balkona pred cerkvijo je sluga prebral uradni akt. Vsi morajo priti na sestanek, da bodo slišali gospoda, ki se je potrudil k njim iz mesta.
Cmager je stal pri oknu. Poleg njega kočar Miha, daije stran hlapec Pepe in drugi viničarji in delavci. V prednjih vrstah so sedeli gospod župnik, Rojs in njegov sin Vinko, trgovčeva žena Keglca s sinom Mirkom, dalje Knedlov Lojzek, učitelj in ostali kmetje. Župan je nemirno begal z očmi, si popravljal srajco na vraltu in se neprestano gladil po laseh.
Gospod Stimec iz Maribora je bil rejen. Višnjev nos je bil podoben slivam, ki jih je rodilo drevo iza kočo, v kateri je nekoč živel Cmager. Oblečen je bil gospod posla-
nec v imeniten frak, s črnim cilindrom na glavi. Vstopil je s cigaro v ustih.
Gospod poslanec je najprej govoril o milosti božji. (Cmager se je domislil, da je na tem svetu še ni bil deležen.) Nato je govoril o njegovem veličanstvu kralju, ki da so mu ljudje zelo pri srcu. Ko je govoril o Hitlerju, se je namrdnil, da Cmager ni vedel, ali gospoda poslanca ščiplje v trebuhu zaradi hrane ali zaradi Hitlerja.
Gospod poslanec se je spomnil tudi na Šentpavel: »Dragi gospodje! V dokaz, kako stranka skrbi za ljudstvo, vzemimo za primer samo vaš kraj. Speljali bomo lepo cesto iz Bresternice, čez kobanske hribe, prav do vas. Prihajali bodo turisti in vi boste lahko prevažali po njej svoj les in druge pridelke. Napeljali bomo v vaše hiše tudi elektriko, zgradili bomo prosvetni dom .. ."
»Kdaj boste gradili? Pred leti ste govorili prav tako, a še do danes ni bilo nič iz tega!" je zinil Cmager.
Štimca je iznenadilo, vendar je odgovoril zadržano: »Gospodje, takoj po volitvah bomo pričeli delati!"
Kočar Miha je usekal: »Če ne bo prepozno!"
Medklic: »Da, takrat bo bolje za nas reveže!”
»Tiho!” se je zadrl Maček.
Cmager, ki je bil sicer ponižen pred gospodo, zdaj ni videl več gospoda poslanca. Pozneje se ni spominjal, kaj ga je obsedlo. Obregnil se je in kričal: »Vam se že godi, ko imate tak trebuhi Lahko govorite, ker ste pri koritu. Kdor je nor, vam bo verjel! Mi reveži pa ne...!"
Hlapci in viničarji so začeli ploskati, orožniki pa so na poslančevo zahtevo vrgli Cmagerja na cesto in ga pošteno pretepli.
štiri dni ga je bolelo po vsem telesu, da ni mogel ne sedeti ne ležati. Tudi jesti mu ni dišalo, gospod posla-
nec pa se je po zborovanju pri Mačku precej časa mudil z jedačo in pijačo.
29
»Si že boljši," je zjutraj Tona vprašala Cmagerja.
»Zdaj že gre. Še dobro, da vse mine na svetu."
Maček je bil na zborovanju tako jezen na Cmagerja, da mu je privoščil, ko so orožniki udrihali po njegovem hrbtu. Šele zvečer, ko je Štimec govoril o volitvah z njim na samem, se je nekoliko pomiril. Jezilo ga je, ker se je prav njegov hlapec najbolj vtikaval v te stvari. Kje neki se ta revež spozna na volitve. Zadovoljen naj bo, da ima delo in streho pri rijem. Če ga ne bi vzel k setai za hlapca, bi se potikal okrog in nobenih koristi ne bi bilo od njega. Predobro je vedel, da je tihotapil živino čez mejo in bil zaprt. Tako odkrito še nikoli ni govoril pred ljudmi. Gotovo ga je sam hudobni duh obsedel, da ni mogel držati jezika za zobmi. Do volitev ga bo pustil na miru, potem ga bo vze! v roke. Ali ni rekel gospod Štimec, da mora pokazati svojo moč in še bolj svoj ugled? Župan je, zato mora vaščane držati lepo na vajetih.
»Dobil si, kar si pač iskal," je rekel Maček, ko se je ustavil v hlevu.
Cmager se je oprl na komolce. Ni se ustrašil gospodarjevega pogleda. »Povedal sem resnico."
»Mi smo poklicani za to, ne ti!"
»Vsak lahko pove, kakor pač misli."
»Ti si tele! Rekel sem ti že to!"
»Tudi živina ima svojo pamet."
»Ponosen bi moral biti, da služiš pri županu. Pri meni boš lahko ostal do smrti, če boš priden." Po premolku je ublažil svaj glas. »V nedeljo le glej, da boš šel na volitve in da boš vrgel v našo skrinjico."
(Dalje prihodnjič)
ANTON P. ČEHOV:
Grenko maščevanje
Lev Turmanov, povprečni državljan, lastnik majhnega kapitala, mlade žene in ogledne pleše, je obiskal svojega prijatelja, da bi proslavil njegov god.
Igrali so karte. Turmanov je izgubil partijo in v stiski se je domislil, da že dalj časa ni pil vodke. Vstal je, odšel po prstih iz sobe in skozi majhna vrata v prostor, kjer je bil pripravljen hladen prigrizek.
Tukaj, na okrogli mizici, so stale steklenice z vodko. Zraven njih je sredi drugih dobrot ležal na pol razkosan slanik, ovenčan s peteršiljem in drobnjakom.
Turmanov si je nalil kozarec vodke, ga izpil in segel z vilico previdno proti slaniku. Tedaj je nenadoma zaslišal glasove onstran španske stene.
»Prosim, prosim!" je pravil živahen ženski glas. »Toda kaj bi mogla ..
»Moja žena," je pomislil Turmanov. »Toda kdo je pri njej?"
»Kadarkoli želiš, moja draga!" je odgovoril nekdo v globokem basu. »Danes ni primerno, jutri pa sem ves dan zaposlen ..."
»To je Dehfjarev! Ta mladi pobalin!" Turmanov je po glasu spo-znal enega svojih znancev. »In ona mu to dovoljuje! Mar ga je celo že poljubila? Ta prismojena, nenasitna ženščina! Še dneva ne more Preživeti brez takšne prigodice!"
»Da, jutri sem zaposlen," je nadaljeval bas. »Pisala pa bi mi lahko pisemce. Srčno bi me veselilo. Tatjana . . . nekako morava urediti Kajino dopisovanje. Zvijačo potrebujeva. Pošta ni primerna. Ako ti Pošljem pismo, ga utegne tvoj pu-ran stakniti pri poštarju. In če mi Pišeš ti, utegne prestreči pismo moja boljša polovica. Nedvomno bi 9a odprla."
»Torej, kaj naj storiva?"
»Nekaj si morava izmisliti. Tudi sel ni primeren, tvoj pasji sin opa-zuje najbrž vsako služkinjo ali lakaja... Sicer pa, spet kvartal”
»Da, vselej enako! Neumno pri stvari je to, da nenehno izgublja."
»Vrhu vsega pravijo, da ima človek v tem primeru srečo pri ljubezni!" Dehtjarev onkraj španske stene se je zoprno nasmejal. »Ta-*°i moja srčna dama, imam jo. Tutri ob šestih, ko pridem iz pisar-
ne, pojdem skozi mestni park. Zaklad moj, do šestih poskušaj skriti pisemce v veliko marmornato vazo, ki stoji na levi zraven trte. Saj veš, katero mislim?"
»Vem!"
»To je poezija ... nekaj povsem novega. Niti tvoj debeluh niti moja častitljiva ne bosta izvedela za to!"
Turmanov je izpil še kozarček. Po polovici slanika ga je minil tek. Vrnil se je k igri. Odkritje ga ni posebno presenetilo. Časi, ko je besnel in se prepiral, so bili mimo.
Jezilo pa ga je, ker so ga imenovali »puran", »debeluh” in »pasji sin". To je bilo prehudo. Vrhu vsega se mu je zdelo, da ga njegov nasprotnik onstran mize, galanterijski trgovec Dulinov, meri s prezirljivim pogledom.
»Zoprni krošnjar!" je pomislil Turmanov. »Tudi ta se je nekoč oziral na mojo ženo!" Turmanov je spet izgubil. V njem je plamtela jeza.
»Ne, kakšen ničvrednež je ta Dehtjarev!" je razmišljal. »Na cesti kaže svoje velike zobe! Zdaj pa prijazno pozdravlja, se smehlja in takšne nesramnosti! V obraz me hvali, za hrbtom pa pravi, da sem puran, debeluh in pasji sin!"
Čim večkrat je izgubil, tem huje se je jezil. »Zelenec!" je pomislil jezno. »Smrkavi pobalin ... tokrat tega ne bom požrl ... pokazal ti bom, kdo je pasji sin!”
Po jedi skoraj ni mogel več prenašati pogleda Dehtjareva. Dehtjarev pa je vsiljivo pristopil in ga vprašal, če ima srečo v igri, čemu je videti tako žalosten in podobno. Celo tako predrzen je bil, da je Turmanovo mlado soprogo glasno pokaral, ker se ne briga dovolj za zdravje svojega moža! Tatjana je zrla v svojega moža z ganjenimi očmi, ko da se ni nič zgodilo, se veselo smehljala in kramljala tako nedolžno, da bi še vrag ne podvomil vanjo.
Po vrnitvi domov je bil Turmanov tako slabe volje in nezadovoljen, ko da je namesto okusne telečje pečenke požrl star čevelj. Morda bi se pomiril in pozabil zadevo, ko ga ne bi klepetanje soproge in njeno smehljanje nenehno spominjalo na purana, debeluha in pasjega sina ...
»Oklotutati bi ga moral, ničvredneža, pretepsti pred vsemi!"
In Turmanov je razmišljal, kako lepo bi bilo, ko bi Dehtjareva pošteno premikastil ali ustrelil v dvoboju. Morda bi bilo dobro, ko bi v vazo položil kaj gnusnega, na primer podgano.
Turmanov se je dolgo sprehajal po sobi ter užival v podobnih mislih. Nenadoma je obstal in plos-nil z roko po čelu.
»Imam ga! Imenitno!" je zavpil veselo. »Odlična stvar! Tako se bom obenem maščeval še branjar-ju Dulinovu, ki je prav tako lazi! za mojo ženo!"
Turmanov je sedel in skrbno napisal s spremenjeno pisavo in namernimi napakami naslednje vrstice:
»Trgovcu Dulinovu: spoštovani gospod! Ako danes, 12. septembra, ne položite v marmornato vazo levo od trte v mestnem parku dva bankovca po sto rubljev, boste umorjeni, vaša smešna branjarija pa bo odfrčala v zrak!"
G. RIKLIN:
Turmanov je dokončal pismo in skakal od veselja. »Tole je domislica, kaj?” je mrmral predse in si mel roke. »Elegantna zadeva. Se satan si ne bi izmislil boljše. Strahopetni Dulinov bo trepetal od strahu in obvestil policijo. Policisti se bodo skrili blizu vaze, in potem gorje tebi, moj ljubi Dehtjarev! Aretirali te bodo, če le prideš! In precej truda te bo veljalo, dokler jim ne boš pojasnil zadeve!"
Turmanov je odnesel pismo v predalček na vogalu. Blaženo smehljaje je zaspal. Tako sladko je dremal kakor ne od otroških dni dalje. Prebudil se je dobre volje in uščipnil celo svojo nezvesto družico pod brado. Med službo v uradu se je ves čas smehljal predse. Z zadovoljstvom si je zamišljal, kako se Dulinov boji in kako bo Dehfjarev presenečen.
Proti šesti uri zvečer je odšel v mestni park in se skril blizu trte, da bi z lastnimi očmi spremljal usodo svojega sovražnika. »Aha!" je dejal, ko je v bližini zagledal orožnika, ki se je sprehajal z umerjenimi koraki.
Točno ob šestih se je prikazal Dehfjarev. Mladi nadutež je bil o-čitno imenitne volje. Klobuk si je potisnil bahavo na tilnik. Pod razpetim plaščem je bilo videti elegantno jopico. Tiho je požvižgava!
Vzorna vnukinja
Vsi njeni prijatelji in znanci so govorili:
»Mina je dctbra vnukinja. Niti ena nedelja ne mine, da bi ne šla na obisk k svoji osamljeni babici.«
Mina se ne upira tej pohvali. Po navadi še doda:
»Ne samo, da grem k njej na obisk; ves dan ostanem pri njej, pri ubogi stari ženici.«
Babica zelo ljubi svojo vnukinjo Mino.
»Ne vem, kako je pri drugih,« pravi balbica, »a jaz ne morem reči žal besede o svoji vnukinji. Suhega zlata je vredna. Med tednom se od jutra do večera uči in pripravlja na izpite. Ko pa pride nedelja, ne misli na počitek, ampak ji je glavna skrb, da bi me ne pustila samo. Pride k meni, sede v gugalnik in se guga. Pri tem pijeva belo kavo. Mina jo ima tako rada.«
»Kuha dobro kavo?« se zanima soseda.
»Kdo?«
»Tvoja vnukinja vendar.«
CARLO MANZONI:
Ključ
Gospod, Veneranda se je ustavil pred vežnimi vrati, si nekaj časa ogledoval zamračena okna na kisi, potem pa večkrat zažvižgal, ko da bi koga klical. V tretjem nadstropju se je kmalu prižgala luč in na oknu se je prikazala glava nekega gospoda.
»Nimate ključa?« je kar glasno zavpil gospod iz tretjega nadstropja, da bi ga lahko možak pri vežnih vratih slišal.
»Ne, nimam ključa,« mu je prav tako glasno odgovoril gospod Veneranda.
»Ali so vežna vrata zaklenjena?« je spet vpil tisti iz tretjega nadstropja.
»So,« je gospod Veneranda zavpil nazaj.
»Potem vam bom vrgel ključ.«
»Zakaj?« je vprašal gospod Veneranda.
»Da boste odklenili vežna vrata,« mu je odgovoril tisti iz tretjega nadstropja.
•No, lepo,« je vpil gospod Veneranda. »Če ravno hočete, da odklenem vežna vrata, potem mi vrzite ključ.«	•
»Kaj nočete v hišo?« je spraševal možak z okna.
»Jaz? Ne. Zakaj?«
»Kaj, ali ne stanujete v tej hiši?« je že nekoliko omotično rjul tisti iz tretjega nadstropja.
• Jaz? Ne!« je kriknil možak na pločniku.
»Zakaj potem hočete ključ?«
»Če hočete, da odklenem vežna vrata, mi morate vreči ključ. Pa ja ne mislite, da jih lahko odklenem s svojo pipo?«
»Saj nočem, da bi odklenili vežna vrata,« je tulil
gospod na oknu. »Mislil sem, da stanujete v tej hiši, ker ste žvižgali.«
»Kaj vsi tisti, ki stanujejo v tej hiši, žvižgajo pred vežnimi vrati?« je hotel zvedeti gospod Veneranda in pri tem vpil na ves glas.
»Samo tisti, ki nimajo ključa,« je grmelo z okna v tretjem nadstropju.
»Saj jaz nimam ključa,« je zavpil gospod Veneranda.
»Ali lahko zvem, koliko časa bo še trajalo to tuljenje? Saj je da bi ponorel! Le kako naj človek spi?« je nenadoma zarjul nekdo z okna v prvem nadstropju.
»Vpijeva zato, ker je gospod v tretjem nadstropju, jaz pa sem tukaj doli, na pločniku. Če bi govorila tiho, bi se ne razumela,« mu je precej naglas odgovoril gospod Veneranda.
»Kaj pa pravzaprav hočeta?« je spraševal tisti iz prvega nadstropja.
»To pa vprašajte kar gospoda iz tretjega nadstropja,« je pojasnjeval gospod Veneranda. »Jaz sploh še ne morem doumeti, kaj pravzaprav hoče. Najprej mi je hotel vreči ključ od vežnih vrat, da bi jih lahko odklenil; potem noče, da bi jih odklenil; potem trdi, da moje žvižganje že pomeni, da stanujem v tej hiši. Ali tudi vi žvižgate?«
»Jaz? Ne! Le zakaj neki naj bi žvižgal?«
»Zato, ker stanujete v tej hiši,« je odvrnil gospod Veneranda. »Gospod iz tretjega nadstropja je rekel, da ljudje v tej hiši žvižgajo. No, zaradi mene res lahko žvižgajo, dokler jih je volja.«
Gospod Veneranda se je priklonil .in žvižgajoč nadaljeval svojo pot.
»Res si čudna; niti najbolj preprostih stvari ne razumeš. Kako naj jc pustim, da kuha kavo, če pride .1 meni na obisk? Vrhu tega bi je n( znala skuhati. Še čaja ne zna kuhati Mlada je še in neizkušena..«
»Koliko je pa stara?«
»Prava deklica je še. Komaj devetnajst let ima.«
»Zdaj te razumem. Pa je res št otrok. Kaj si pa ti delala, ko ti je bilo devetnajst let?«
»Nehaj no s tem, nikar me ne spominjaj! Svojo Mino imam rada in uživam, ko vidim, kako pije kavo in prigrizuje krofe.«
»Od kod pa prinese krofe?«
»Kako — prinese? Menda imam tudi sama moko, jajca, maslo in sladkor in tudi to še vem, kako se pečejo krofi.«
»Jaz sem pa mislila, da jih sama speče doma.«
»Le kako prideš na tako čudno misel? Pri njih na filološki fakulteti vendar ne mesijo krofov! Nikar ne mešaj stvari, soseda!«
»Oprosti mi, ne bom več. No, kaj pa počenjata, ko se podpreta s hrano?«
»Kaki dve urici poleživa s knjigo v roki na divanu, vmes pa včasih tudi zadremava.«
»S kakšno knjigo pa?«
»Blakove pesmi je imela zadnjič.«
»O, od kdaj pa ti pri svojih letih čitaš ljubezenske pesmi?«
»Saj ne poležavam na divanu jaz, ampak moja vnukinja.«
»Oprosti. Mislila sem, da ti tudi.«
»'Le zakaj! Kot da bi ne imela drugega posla? Medtem ko Mina počiva, pospravim sobo, olupim krompir, pripravim kosilo. Ona, moja sladka deklica, pa poležava s svojo knjižico in o nečem sanjari. Nenadoma ti začne govoriti: .Razprostrla bom krila, razmaknila zidove...! Ne vem, kako naprej ■.. Potem se usede in začne prišivati gumb na bluzo. Podarila sem ji lepo bluzo. Sedi taiko z iglo v rctki in jaz jo opazujem ...«
»Lepo, da si tudi sama kaj naredi ...«
»Ko vidim, da ji ne gre od rok vzamem iglo in ji prišijem gumb. Potem ji samo še zlikam krilo.«
»Ali je nisi poskusila naučiti, da bi si ga sama likala?«
»Sem. Zažgala mi je dve rjuhi, ki sem ju imela za podlogo.«
»Zdaj mi je jasno: .Razprostrla bom krila, razmaknila zidove ...«
»Glej, glej, si se že naučila. Ah ta moja vnukinja! Talko lepo nama je kadar sva skupaj. Kaj je danes? Petek? še dolgo bom morala čakati do nedelje...«
predse in drža! v roki drago cigaro.
»Takoj boš spoznal, kdo je puran!" se je veselil Turmanov v svojem skrivališču. »Le počakaj!"
Dehtjarev je stopil k vazi in vtaknil vanjo roko. Iz nje je potegnil majhen zavitek. Odkimal je, pogledal krog sebe — v daljavi je izginjal orožnik — in ga odvil. Prikazala sta se dva pisana bankovca. Bankovca po sto rubljev ...
Sprva začuden, potem pa vesel je Dehtjarev ogledoval bankovca, ju del v žep in segel še enkrat v vazo. Takrat je potegnil iz nje majceno pisemce, ga odprl, prebral in odšel z veselim smehljajem na obrazu.
Turmanov je osupel zrl za njim iz svojega skrivališča. Menil je, da se bo razpočil. Preklinjal je samega sebe, srečneža Dehtjareva, krošnjarja Dulinova, ki je bil preneumen, da bi poklical policijo, pa je rctje del v vazo 200 rubljev ...
Turmanov je ves večer stal pred trgovino Dulinova v hišni senci, pretil s pestjo in psoval:
»Strahopetec! Ubogi krošnjar! Umazani ničvrednež! Ušivi zajec!"
Dehtjarev pa si je s Tatjano Turmanovo privoščil imeniten večer v dragi, skriti restavraciji. Krošnjarje-vi rublji so padli nalašč v ta namen. »To bi moral vedeti tvoj uši-vec,” se je hihital Dehtjarev in vnovič ugriznil v sočno kokoško.
Izreki
® Ljubezen je samo krik u-pora proti praznoti življenja.
(Bataille)
® Ljubezen — za nekatere prečisti izliv svetlobe; za druge temna dobrota sence.
[Bata iile|
•	Težko je določiti pojem ljubezni: edino toliko lahko rečemo o njej, da je v bistvu strast po vladanju; v duhu je sočustvovanje, a v telesu je samo skrito in nežno poželenje po posedovanju tega, kar ljubimo, po mnogih skrivnostih.
(La Rochfoucauld)
•	Ljubezen je zanos; uživajmo ga, ne da bi hoteli spoznati mičnost, ki nas zabava in zavaja. Razčlenje-nje ljubezni pomeni, da hočemo biti ozdravljeni od nje.
(De Lenclos)
•	Moški, ki je rojen ljubimec, in ženska, ki je rojena ljubimka, se takoj najdeta in v sredi gneče odkrijeta.
|EI. Rey|
•	Ljubezen se rodi na en sam pogled, z enim samim stavkom, in ta prva iskra je prav tako razkrajajoča kol ogenj. Ko pa je ogenj enkrat vžgan, ali ne upepeli vsega gozda)
(De Lenclos)
•	Kaj pomeni to, srečati žensko, jo pogledati, ji reči besedo in je nikoli več pozabiti) Zakaj prav to in ne katere druge) Pokličite na pomoč razum, navado, čute, glavo, srce in razložite stvar, če morete. Videli boste samo dve telesi, eno tu, drugo tam in med njima kojl Zrak, prostor, brezmejnost)
|A. De Muuet)
15. AVSTRIJSKI LESNI SEJEM CELOVEC 11. - 21. AVGUSTA 1966
Z BLAGOVNIM SEJMOM
1200 razstavljaIcev iz 28 držav — velik veselični vrt — popust pri vožnji s pošto in železnico
Osmo svetovno prvenstvo v nogometu končano
Anglija je postala prvič svetovni prvak
Gotovo ni bilo v času med 11. in 30. julijem v svetu dogodka, ki bi mednarodno javnost tako vznemiril, kot osmo svetovno prvenstvo v nogometu. Gotovo pa tudi ie nobeno svetovno prvenstvo pred njim ni prineslo toliko presenečenj in ni potekalo tako dramatično, kot je sedanje. Nobeden od dosedanjih svetovnih prvakov se ob osmem prvenstvu ni mogel več priboriti do prvega mesta. Tokrat se je priborila Anglija kot gostiteljica prvenstva in dežela, ki je pred 100 leti dala svetu to priljubljeno športno panogo. V finalni igri, ki je morala biti podaljšana na 120 minut, da je prinesla jasno odločitev, je v soboto pred blizu 100.000 gledalci v Wembley-stadionu v Londonu in pred okroglo 400 milijoni gledalcev pred televizijskimi zasloni s 4:2 premagala Zahodno Nemčijo.
S lem se je svetovno prvenstvo v nogometu za pokal Julesa Rimeta končalo z zlatim pokalom za enajstorico Anglije. Pozlačeni pokal si je osvojila enajstorica Zahodne Nemčije, srebrnega enajstorica Portugalske, bronastega pa enajstorica Sovjetske zveze. Od dosedanjih svetovnih prvakov je prišla le Nemčija na drugo mesto, ostali prvaki in sicer dvakratni prvak Uruguay, dvakratni prvak Italija in dvakratni in dosedanji prvak Brazilija si niso mogli letos osvojiti niti četrtega mesta. V Braziliji in v Italiji je to dejstvo skoraj povzročilo državna krizo. Zmaga Anglije preseneča toliko bolj, ker se pri sedanjih prvenstvih niti ni mogla priboriti do četrtega mesta. Novi med prvimi štirimi v svetovnem prvenstvu sta tudi Portugalska in Sovjetska zveza, ki sta se v igri za tretje mesto ločili z 2:1.
V osmem svetovnem prvenstvu so nastopale reprezentance Anglije, Argentine, Bol-
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročil«: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže
—	lil .45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni Iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 6. 8.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književ-nost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Setev morja, roman
—	16.00 Aktualna reportaža — 16.30 Pogovor z gostom —
17.30	Slavnostne igre v Salzburgu smo videli in poslušali
—	18.00 Kulturni razgledi — 19J10 Odmev časa — Ba-saridi, opera.
Nedeljo, 7. 8.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Glasbena družina Simons — 11.00 Koncert v zelenem — 13.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Svetovno prvenstvo v smučanju — 17.35 Križem po svetu, križem skozi čas — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Nepričakovano, burka — 21.15 Zupan je odstopil, kabareti-stično poročilo.
Ponedeljek, 8. 8.; 8.15 Pisana tančica, roman — 8.45 Glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo —
18.35	Mladina in gledališče — 20.15 Smrtna lady — 20.30 Evropska reportaža — 21.15 Iz koroškega glasbenega življenja.
Torek, 9. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Koroška in njeni studenci — 15.45 Četrt ure kulturnega urada — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Party z Modelauom, slušna igra.
Sreda, 10. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Ob 65-lefnici Roberta Keldorferja — 15.30 Lovci na plan
—	15.45 Svetovni zračni promet — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstveni pogovori — 20.15 Slavnostne igre v Salzburgu: večer pesmi.
Četrtek, 11. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Planinsko veselje — 18.00 Deželna kulturna poročila — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Četrt ure delavske zbornice — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20 J5 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 12. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Četrt ure referenta za ljudsko prosveto — 18.00 Pri koroških pihalnih godbah — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Seina-Donava — 20.45 Ever-
HORIZONT- električni plot
z v e s j i pastir živine
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Ebarndorf
A »141 Ml. (0-41-14) 201
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi.
garije, Brazilije, Čila, Francije, Italije, Madžarske, Mehike, Portugalske, Severne Koreje, Sovjetske zveze, Španije, Švice, Uru-guaya, in Zahodne Nemčije. Igrale so v štirih skupinah na igrišču v Londonu, Birminghamu, Liverpoolu in Sunderlandu. Otvoritvi in finalni igri je prisostvovala kraljica Elizabeta II. Kakor poročajo, so se iger osmega svetovnega prvenstva udeležili gledalci blizu 100 držav, pred televizijskimi zasloni pa jim je menda sledilo nad 2 milijardi gledalcev.
O napetosti in kvaliteti finalne igre priča tudi število golov, ki so bili sfreljeni. Angleško moštvo je strelilo 51 golov in štirikrat zadelo, zahodnonemško moštvo pa je sfre-lilo 40 golov in dvakrat zadelo. Skupno je bilo v igrah tega prvenstva zadetih 89 golov, največ in sicer 9 jih je zadel Portugalec Eusebio. Na drugo mesto se je postavil z 6 goli Hailer iz Zahodne Nemčije.
green, tokrat z Dunaja — 21.00 Tretji komorni koncert slavnostnih Iger v Salzburgu.
II. PROGRAM
Poročilo: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jufro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura —- 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni
komentar — 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, 6. 8.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar
—	9.30 Otroška ura — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Pihalna glasba — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 17.50 Šport in glasba — 19.10 Mali dunajski radijski orkester — 19.30 Drugi mednarodni festival lahke glasbe v Munchenu — 21.30 In svet gladuje.
Nedelja, 7. 8.: 8.05 Oh, ti-le moški — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Druga matineja slavnostnih iger v Salzburgu — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Pisana tančica, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Temza— Donava — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden drvi svetovnih dogajanj — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 21.15 Mi in naš čos.
Ponedeljek, 8. 8.: 8J0 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov
—	13.30 Za prijatelja oper — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Danes gremo ribit — 15.05 Brali smo za vas — 15.20 Zenska oddaja — 15.40 Otroška ura — >16.30 vetovno prvenstvo v smučanju — 20.00 Peti orke-strolni koncert slavnostnih iger v Salzburgu — 21.55 Tedenski športni komentar.
Torek, 9. 8.; 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Sfvoritve velikih mojstrov —
13.30	Pomembni orkestri — 14.35 Zagovor Xanthippe —
15.05	Znanje za vse — Sodobne spremembe v arhitekturi — 16.30 Svetovno prvenstvo v smučanju — 19.30 Glasbeni sprehod z Hansom Moserjem po Dunaju — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 10. 8.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov
—	13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja oper — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Daljni horicanti — 15.05 iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 15.20 Lepa pesem — 15.40 Gutenberg je vsega kriv — 16.30 Svetovno prvenstvo v smučanju —
19.30	Kjer pritekajo vode v deželo — 20.15 Dama filma, kriminalka — 21.40 Aktualen prispevek.
Četrtek, 11. 8.: 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dunajsko koncertno ogledalo — 14.15 Znani orkestri — 14.35 Hansel, vpreži —
16.00	Med Kirdl — 17.25 Raziskovalcci v gosteh — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Okoli operete — 21.00 Iz življenja Ludw>iga van Beethovna.
Petek, 12. 8.: 8.10 Z veselo igro — 9.00 Dobrodošli v Avstriji! — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja oper — 14j10 Sodobni avstrijski komponisti —
15.05	Znanje za vse — 15.40 Ofroška ura — 16.30 Svetovno prvenstvo v smučanju — 19.30 Polna resnica, kriminalka — 21.00 Kdo nas je tako poneumil — 21.25 Zaljubljene četrt ure.
Slovenske oddaje
Sobota, 6. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Zdaj zapojmo in zaigrojmo.
Nedelja, 7. 8.: 6J5 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 8. 8.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Srečanja in izkustva — 18.00 Za našo vas.
—	Iz zdravnikove beležnice.
Torek, 9. 8.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik
Sreda, 10. 8.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrteik, 11. 8.: 14.15 Poročila, objave — Slovenske narodne — Ljudsko verovanje.
Pelek, 12. 8.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Harmonika, kitara in bas.
zrete vizij &
Sobota, 6. 8.: 19.00 Družina Leitner — 19.30 Cas v sliki
—	20.15 Eden bo zmagal — 22.00 Sedem dni časovnih dogajanj — 22.30 Svetovno prvenstvo v smučanju.
Nedelja, 7. 8.: 10.00 Svetovno prvenstvo v smučanju — 13.45 Velika nagrada Nemčije — 17.03 Fury — 17.30 Svet mladine — 18.05 Z dejanjem in nasvetom — 19.00 Pozor, smrtna nevarnost — 19.25 Aktualni šport — 20.20 Otroci Edouarda, veseloigra.
Ponedeljek, 8. 8.: 19.05 Pustolovščine pod vodo — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Čuda živalskega sveta — 20.45 Dekleta Dakaruzuka — 22.15 Svetovno prvenstvo v smučanju. Torek, 9. 8.: 19.05 Pouk za odrasle — 19.30 Cas v sliki
—	20.00 Čuda živalskega sveta — 20.45 Dekleta Dakaruzuka — 22.15 Svetovno prvenstvo v smučanju.
Sreda, 10. 8.: 11.03 Dekleta Dakaruzuka — 17.03 Pavlihove dogodivščine — 17.45 Lassie —- 18.15 Svetovno prvenstvo v smučanju — 19.05 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Opazovanja — 22.05 Janine Aimee.
Četrtek, 11. 8.: 18.40 Figarova svatba, opera — 22.10 Cas v sliki — 22.30 Svetovno prvenstvo v smučanju.
Petek, 12. 8.: 11.03 Grešni kozel — 19.05 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.05 Pustite me živeli, filmska drama — 22.25 Janine Aimee.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah); 4.30 Dobro jufro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert —
19,05	Glasbene razglednice — 22,10 Plesna glasba.
Sobota, 6. 8.; 8.05 Glasbena matineja — 9.15 Počitniški pozdrovi — 10.15 Operni koncert — 12.05 Simfonietla Borisa Papandopula — 12.40 Ansambel Dobri znanci in kvartet Pavla Kosca —- 14.05 Simonitijevi samospevi —
14.35	Voščila — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije —
17.35	Iz filmov in glasbenih revij — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Trije možje v čolnu, radijska igra •— 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 7. 8.; 8.05 Mehikanec, mladinska radijska igra —• 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Slavni pevci, znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Večer v orkestralnem študiju
—	21.00 Kličemo letovišče.
Ponedeljek, 8. 8.: 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 10.15 Obrežje plesalk — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Antonio Janigro, gost orkestra dunajske opere — 12.40 Bolgarske narodne pesmi — 14.05 Slovenske skladbe po ljudskih pesmih — 14.35 Voščila
—	17.05 V svetu opernih melodij — 18.15 Zvočni razgledi — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.00 Z letošnjih dubrovniških poletnih iger.
Torek, 9. 8.: 8.05 Glasbena matineja — 9j15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere Luiza — 12.05 V glasbi križem po Evropi — 12.40 Ansambel Borisa Franka in Veseli planšarji — 14.05 Odmevi iz baletnih odrov — 15.40 V torek nosvidenje —
17.05	Sedem mojstrov svetovnega samospeva — 18.15 Vrtimo globus zobavnih melodij — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Poje Akademski pevski zbor iz Ljubljane — 20.20 Apolon na Seini, radijska igra.
Sreda, 10. 8.; 8.05 Glasbena matineja — 9j15 Kaj so letos peli naši otroški zbori — 10.45 Človek in zdravje —
12.05	Sonatlna In concertino — 12.30 Slovenske narodne —- 14.35 Voščila — 15.30 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana — 17.05 Na obisku pri Franzu Lisztu — 18.15 Iz naših študijev — 18.50 NaŠ razgovor — 20.00 La Bo-heme, opera.
Četrtek, 11. 8.; 8.05 Glasbena matineja — 9.15 Lepe melodije — 9.45 Sneguljčica, glasbena provljica — 10.15 Z našimi pevci po Verdijevih operah — 12.05 Poletni čas — 12.40 Cez hrib in dol — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 14.35 Lepe melodije — 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice — 15.40 Literarni
sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18j15 PaJeta operetnih napevov — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Večer umetniške besede.
Pelek, 12.	8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski
tednik — 9.30 Iz starejše in novejše češke glasbe —*
10.35	Naš podlistek — 12.05 Iz oper Carla Marie Webra — 12.40 Iz narodne zakladnice — 14.05 Koncert lahke glasbe — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaj — 18.50 Kulturni globus — 20.25 Lahka orkestralna glasba — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Dosedanji svetovni prvaki v nogometu	
Dosedanjih osem svetovnih prvenstev v metu je v finalnih igrah končalo fako-le: 1930 v Monlevideo:	nogo-
Uruguay — Argentina 1934 v Rimu (s podaljškom);	4 : 2
llallja — Češkoslovaška 1938 v Parizu:	2 : 1
Italija — Madžarska 1950 v Rio de Janelru:	4:2
Uruguay — Brazilija 1954 v Bernu:	2 :1
Zahodna Nemčija — Madžarska 1958 v Stockholmu:	3 : 2
Brazilija — Švedska 1962 v Santiagu:	J : 2
Brazilija — Češkoslovaška 1966 v Londonu (s podaljškom):	3 : 1
Anglrja — Zahodna Nemčija	4 : 2
RADIO TRST
Sobota, 6. 8.:	12,15 Živalstvo Jadranskega morja —*
15.30	Otroški zbor osnovne šole iz Trnovega pri Ljubljani — 16.00 Volan — 16.20 Zmagoslavje gospe Marijo
—	16.50 Kraji in dežele v simfonični literaturi — 18.30 Panorama ameriške folklore — 19.15 Počitniška srečanja
—	21.00 Deseti braf.
Nedelja, 7. 8.; 8.30 Kmetijska oddaja — 111.15 Oddajo za najmlajše — 12.30 Za vsakogar nekaj — 13.30 Glasba po željah — 14.30 Sedem dni po svetu — 15.30 Filu-mena Marturano, drama — 18.00 Najlepše simfonije — 19J5 Nedeljski vestnik — 10.30 Počitnice v Italiji — 20.30 Vokalna glasba julijskih avtorjev.
Ponedeljek, 8. 8.; 12.115 Počitniška srečanja — 13.30 Znane melodije — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Baročne skladbe — 18.55 Glasba na pihala — 19.15 Iz ženskih tednikov in revij — 20.35 Zvoki, uglašeni na temo — 21.00 Lodoletta, lirska drama.
Torek, 9. 8.: 12.00 Iz slovenske folklore — 13.30 Glasba po željah — 18.30 Ustvarjalci moderne glasbe — 19.15 Spoznavajmo naravo — 19.30 Slovenske zborovske skladbe — 21.00 Gore v slovenski literaturi.
Sreda, 10. 8.: 12J5 Turistični razgledi — 13.30 Glasbo iz filmov in revij — 18.00 Ne vse, foda o vsem — 18.30 Bartokova komorna dela — 19J5 Sodobne bolezni —
19.30	Motivi, ki so mladim všeč — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 11. 8.; 12.00 Deseti brat — 13.30 Glasba po željah — 18.30 Slavni solisti — 19.00 Zlata skrinjica 19.40 Zbor Antonio lllesberg — 21.00 Nekdo pri telefonu.
Petek, 12. 8.: 12J15 Zena in dom —- 13.30 Glasbena potovanje po svetu —- 18.00 Ne vse, foda o vsem — 18.30 Slovenski solisti — 19,15 Umetnostne galerije v Italiji —*
20.30	Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operno glasbe.
Prodom 2 turbini znamke „Franzis" (pužarke) 14 in 24 PS. Ponudbe na naslov: Višnjič llija, Ždovlje 15, pošta Borovlje.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik; Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
Tateden vam priporočamo:
Dela iz svetovne književnosti
H Henrik Siervkievvicz: KRIŽARJI, zgodovinski roman o germanizaciji slovanske
zemlje, dve knjigi skupaj 772 str., ppl. 65 šil. | Charles Dickens: PICKWICKOYCI, humorističen roman, tri knjige skupaj
1012 str., ppl. 100 šil.
H A. S. Puškin: STOTNIKOVA HČI, socialen roman iz stare Rusije,
160 str., ilustr., pl. 24 šil.
■	Pearl S. Buck: MATI, eden najlepših romanov o ženi in materi,
228 str., ppl. 38 šil.
■	F. M. Dostojevski: STEPANČIKOVO - SREČKAR - VEČNI MOŽ, trije romani
velikega ruskega pisatelja, 664 str., pl. 87 šil. fl Ernest Hemingway: SONCE VZHAJA IN ZAHAJA, roman iz domovine
bikoborcev, 248 str., pl. 34 šil.
| Alois Jirasek: PROTI VSEM, zgodovinski roman iz časov husitskih bojev,
600 str., pl. 64 šil.
B lrwin Shaw: MLADI LEVI, veliki roman iz druge svetovne vojne,
916 str., ppl. 92 šil.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po poiti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga14, Wulfengasse
. *£