gorenje
gorenje
■	m	gorenje
informator isrimi
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St. 23.—Leto XVIII.—Titovo Velenje, 4.5.1983
PO
TITOVI
POTI
Njegov korak je zastal pred tremi leti, 4. maja 1980.
Vendar je ostala njegova pot.
Obljubili smo tedaj in naša predanost njegovim načelom je še trdnejša.
Odločno stopamo po poti socialističnega samoupravljanja, po poti bratstva in enotnosti,
neuvrščanja, sožitja in miru.
Stopamo po veliki poti tovariša Tita!
PRIZNANJE ZA DELO IN ZVESTOBO
V	Gorenju vsako leto ob prazniku dela podelimo jubilejna priznanja za deset, dvajset in trideset let zvestobe naši organizaciji. Na torkovi slovesnosti, kjer so v kratkem kulturnem programu sodelovali pevci MPZ Gorenje, ansambel Štajerski fantje in recitator, so podelili priznanja in nagrade za deset let neprekinjenega dela 551 delavkam in delavcev, za dvajset let 46 slavljencem in za trideset let zvestobe dvema jubilantoma dela.
Jubilantom je ob podelitvi priznanj spregovoril predsednik poslovodnega odbora Gorenje TGO Janez Miklavčič, ki je med drugim poudaril velik prispevek delavcev, ki so s svojim zavzetim delom, sposobnostjo in znanjem ustvarili Gorenje. Prav ti delavci nosijo tudi odločilen delež pri premagovanju težav, v katerih smo se ob splošnem poslabšanju gospodarske situacije v svetu in doma, znašli tudi v Gorenju (govor v celoti objavljamo).
Med jubilanti dela je bil letos tudi Anton Orešnik, eden izmed tistih enajstih delavcev, ki so bili pionirji Gorenja. Na srečanju, kjer so se v pogovore vpletali spomini na leta, ko je bilo treba delati tudi ob nedeljah, pa niso bili redki tisti, ki so izrazili pripravljenost za takšno delo tudi sedaj. Žal pa vse pesti slaba oskrba z reprodukcijskim materialom.
Pozdravne besede
Uspešnost delovnega procesa je v vsaki delovni organizaciji odvisna predvsem od človeka in, le če delovni proces vodijo in izvršujejo sposobni, delavni in disciplinirani kadri, je uspeh zagotovljen.
V	Gorenju smo se lahko vedno pohvalili, da imamo sposobne in pridne delavce, ki znajo zavzeto delati. Toda ta delovna klima ni prišla v Gorenje sama po sebi. Nosilci tradicije vestnega, kvalitetnega in prizadevnega dela ste vi, spoštovani jubilanti.
Če ne bi bilo vaše zvestobe Gorenju, bi mi imeli danes čisto drugačen delovni kolektiv, sestavljen iz tistih, ki so prišli včeraj in predvčerajšnjim. Kako bi potem lahko govorili o tradiciji vestnega, prizadevnega in kvalitetnega dela?!
Vaša zvestoba Gorenju je torej most, preko katerega je Gorenje doseglo delovno tradicijo.
Tu imamo dva jubilanta, ki danes slavita 30 let zvestobe, to je 30 let dela v isti hiši.
In tu vas je 46 jubilantov, ki danes slavite 20 let zvestobe Gorenju.
In kar 551 vas je, ki danes slavite 10 let zvestobe in dela v Gorenju.
Najbrž mi ni treba posebej poudarjati, kakšen kadrovski potencial predstavljate.
Naj raje na tem mestu v imenu celotnega delovnega kolektiva poudarim, da cenimo vaše delo, vašo strokovno in delovno usposobljenost, ki ste jo poglobili z deset —, dvajset — in tridesetletnim delom v Gorenju in da se zavedamo, da ste vi tisti kadri, ki že prenašate znanje na mlajše sodelavce. Z drugimi besedami povedano, predstavljate tisto kategorijo našega delovnega kolektiva, ki bi jo najtežje pogrešali.
Gorenje danes ni v lahkem položaju. Odločiti se za zvestobo Gorenju, je tudi danes plemenita gesta, ki je delovni kolektiv Gorenja ne bo pozabil, tako kot ni pozabil na vsa vaša odrekanja in žrtve, ki ste jih morali utrpeti v vaših desetih, dvajsetih, tridesetih letih zvestobe Gorenju.
Tudi za naprej bodo potrebne žrtve. Resnično, položaj ni lahek. Vse bi še šlo, ko bi bila vsaj preskrba z repromateria-lom dobra. Potem bi zavihali rokave, delali noč in dan, pri tem bi varčevali in nekako bi poravnali izgube, ki so se pojavile v preteklih letih. Težava pa je v tem, da niti ne moremo vedno zavihati rokavov, ker enostavno ni materiala. Ob takih trenutkih smo skoraj nemočni.
Toda perspektive se vendarle že kažejo. Celotno naše gospodarstvo je usmerjeno v izvoz. Tu nihče ne more Gorenju odvzeti legitimacije enega glavnih izvoznikov v naši republiki.
Mi smo sposobni delati kvaliteto, ki jo pogojuje zahtevni zahodni trg. Mi smo sposobni izvažati na vzhod in na zahod, kajti po celem svetu imamo vzpostavljene trgovinske potil
Pri tem nam naj bo za izvor moči tudi zavest, da je Gorenje naši družbi že veliko dalo in še bo dalo. Naj povem samo primer, ki sem ga že nekje povedal: Samo pralnih strojev
smo v Gorenju proizvedli do danes okroglo štiri in pol milijone. Velike količine teh pralnih strojev smo izvozili. Še večje število pa je ostalo doma, za našega potrošnika. Vprašam vas, kaj bi bilo, če ne bi bilo Gorenja. Odgovor je enostaven: toliko in toliko milijonov gospodinjstev ne bi imelo pralnega stroja; ali pa bi vse te pralne stroje morali uvoziti. Podobno je pri številnikih, podobno pri hladilnikih, zamrzovalnikih, keramičnih ploščicah in še bi lahko naštevali.
Milijone in milijone gospodinjskih aparatov bi bili uvozili, če jih ne bi skupaj s svojimi domačimi kooperanti proizvedlo Gorenje.
Prav tako se lahko pohvalimo, da smo v teh letih uspešno razvijali in poglabljali našo samoupravno ureditev. Ta proces je prineseI s seboj preobrazbo gorenjskega delavca v delavca — samoupravljalca.
Samoupravna preobrazba našega delovnega človeka pa je gotovo trajna človeška vrednota. Naj bo tudi to pozitivno dejstvo izvor moči pri bodočem delu in izvor ponosa ob Pogledu na prehojeno pot.
Prispevek Gorenja naši družbi je velik. Kljub Koertingovi izgubi moramo objektivno pogledati celotno situacijo. Oceniti moramo splošno gospodarsko situacijo v svetu. In še posebej v svetu zabavne elektronike! V svojo oceno moramo vključiti številne dejavnike, ki so vplivali mimo naših prizadevanj in poslovnih odločitev. Predvsem pa ne smemo spregledati pozitivnih strani prispevka Gorenja v vseh tridesetih letih. Ta pa je nedvomen in pozitiven. To je veliko delo, ki ga je uspel narediti le en kolektiv daleč naokoli.
V	to delo pa je vtkano vaše prizadevanje, spoštovani jubilanti. V to delo sta vtkana vaša zvestoba in vaše življenje.
V	imenu celotnega delovnega kolektiva, pa tudi v svojem imenu, za vse, prisrčna hvala.
In ne pozabite: Na vas računamo tudi za naprej. Ko bomo premagali težave, ko bomo prebrodili krizo, vas bo prevzemala prijetna zavest, da ste zvesto vztrajali tudi takrat, ko je bilo morda najtežje.
Sindikat in mi
RTV PROGRAM
Razpored glavnih informativnih oddaj
Pred dnevi je izvršni odbor Konference 00 ZS Gorenje TGO, na pobudo večine osnovnih organizacij sindikata, poslal Radio televiziji Ljubljana predlog za spremembo časa oddajanja glavnih informativnih oddaj.
Zdaj, ko začnemo in končamo z delom eno uro kasneje, je večina delavcev na poti iz službe, ko se ob 15. uri prične osrednja popoldanska informativna oddaja. Tudi radijski dnevnik ob 19. uri in televizijski ob 19.30 se glede na novo razporeditev delovnega časa po naši sodbi pričneta prezgodaj. Zato smo predlagali spremembo.
Kar hitro smo dobili odgovor, ki gaje podpisal pomočnik direktorja radijskih programov tovariš Mirko Čepič, da bo do spremembe kmalu prišlo.
Od 4. maja naprej bo glavna popoldanska informativna radijska oddaja na sporedu ob 16. uri (in ne več ob treh popoldan). V prihodnjem letu naj bi uvedli tudi kasnejši čas oddajanja TV dnevnika. Pri spremembi programov so težave tudi zato, ker je vrsta oddaj, ki imajo že dolga leta enake ure odda-
janja in jih ne kaže spreminjati, kot pravijo na RTV.
Radiotelevizija torej ima posluh za svoje poslušalce — seveda pa je teh veliko in želje so različne. Vsekakor pa določene spremembe v programih še lahko pričakujemo.
IZ DELEGATSKEGA GRADIVA
10. seja zbora združenega del a GOSPODARSKA GIBANJA V OBČtNI
Na svoji 10. seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje, ki bo v petek, 6. maja 1983, bodo delegati obravnavali izključno gospodarska gibanja v naši občini. Posebej naj bi proučili vzroke za nastale izgube ter ukrepe za njihovo odpravo. Gradivu, ki so ga delegati prejeli je tako že priložena informacija o sanaciji Gorenja TGO, medtem ko jih bodo za ostale organizacije prejeli kasneje. Izvršni svet je o vseh teh izgubah že razpravljal na svoji seji, 21. aprila 1983. Poročilo o izgubah v gospodarstvu bosta obravnavala tudi zbor združenega dela in zbor republiške skupščine. Gradivo zanjo je objavljeno v prilogi Poročevalca, ki ga prejemajo tudi vsi naši delegati. Zaradi pomembnosti obravnavane problematike, so na sejo vabljeni tudi predstavniki organizacij, ki poslujejo z izgubo, in republiške skupščine, občinske gos lodarske zbornice, banke in SDK.
STANOVANJA
Opozarjamo vse, ki se nameravajo prijaviti na razpis za dodelitev, zamenjavo ali sofinanciranje nakupa stanovanja, da ob prijavi obvezno prineso tudi vse zahtevane dokumente, kot je bilo objavljeno v razpisu (Informator št. 20, 20. 4. 1983). Tistim, ki dokumentov ne bodo predložili, prijave ne bomo mogli sprejeti.
Vsak delavec mora k prijavi prinesti s seboj naslednje dokumente:
—	izkaznico o zaposlitvi
—	potrdilo o osebnem dohodku in o vseh ostalih dohodkih družine v preteklem letu
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
—	potrdilo o stalnem bivališču prijavitelja in zakonca, opremljeno z datumom, od kdaj stanuje na določenem naslovu.
RAZPIS ZA POSOJILA
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje je v zadnji številki Našega časa objavila 16. razpis za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti. Za kreditiranje graditve, pridobitve (nakupa) in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
Natečaj za posojilo traja do vključno 9. maja 1983. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu in prijave brez navedene dokumentacije, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitve na natečaj sprejema po sklepu komisije Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje — oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja Titovo Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem.
KULTURNI CENTER VABI
V	soboto, 7. maja 1983 bo ob 20.30 v domu kulture v Titovem Velenju, gostoval balet iz Senegala. Vstopnice za ta največji afriški spektakel, kot so ga poimenovali, so po 200 , za šolsko mladino po 150 dinarjev. Prodajajo jih v knjižnici v Titovem Velenju.
V	četrtek, 12. maja bo ob 20.30 v domu kulture klavirski recital Dubravke Tomšič. Vstopnice so po 100, za šolsko mladino pa po 50 dinarjev. V prodaji so od ponedeljka, 2. maja, dalje.
V	petek, 13. maja 1983 bo ob 19.30 v razstavnem prostoru knjižnice v Titovem Velenju otvoritev razstave olj akademskega slikarja Tomaža Perka iz Cerknice.
IZLET INVALIDOV
Obveščamo vse invalide in invalidske upokojence, da organizira Aktiv invalidov Gorenje izlet v Ptuj, 28. maja 1983. Odhod bo 28. maja 1983 ob 7. uri izpred Rdeče dvorane, po prihodu v Ptuj bomo položili venec na Lackov spomenik, predstavnik krajevne organizacije Zveze borcev pa nam bo v kratkem govoru orisal življenjski lik heroja Lacka ter njegovo borbo. Obiskali bomo tudi Ptujske toplice, kjer se bomo lahko kopali tudi na prostem, če bo vreme to dovoljevalo. Tam bomo tudi kosili, potem pa nas bo pot vodila v Haloze, kjer bomo izlet z različnimi igrami na prostem zaključili in se ob 19. uri odpeljali nazaj proti Titovem Velenju.
Cena izleta je za člane aktiva 350 dinarjev, za ožje sorodnike 400 in za invalidske upokojence 300 dinarjev. Ostalo razliko, do polne cene izleta, krije naš Aktiv invalidov.
Prijave z vplačilom sprejemata Danica Dobnik, interna 453, in Vida Divjak, interna 431, do 20. maja 1983.
Prijavite se, ne bo vam žal.
Danica Dobnik
Pot štafete mladosti
Štafeta mladosti, naš simbol in oddolžitev tovarišu Titu, bo tudi letos potovala skozi Šaleško dolino. Mladinci Mozirja jo bodo velenjskim vrstnikom predali v soboto, 14. maja, ob 17.50 v Šmartnem. Ob 18.10 bo postanek v Šoštanju, ob 18.30 pa na Titovem trgu v Titovem Velenju. Prireditveni prostor pred Domom kulture bo oživel že ob 16.00, ko se bodo začele kulturne prireditve, nastopi recitatorjev, glasbenih in plesnih skupin, godbe na pihala, rock skupin in drugih mladih ustvarjalcev.
FOTOKROMIKA
Prvega maja na Graški gori
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Smajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.