Poštnina pavšalirana. St, 26. - V Ljubljani, dne 24. junija 1920, Leto II Qlasit0 »Samostojne kmetijske stranke m % Izhaja vsak ftatrtaic. f" —*■■■...... --—1—-....... ........ ■ ■ '»i lr. sera ti: Naročnina: I Kmet, pomagaj si sam, a lam insoratncgi Stolpiča sfane za: tUoistao.........k85-__I i« svoj© stališča v državi n m*lo of?!«io........Ki-— .........* t#*— I uravnavaj si sam! R ossdtoa rasgla«......* r&o Ponama* Ste*flt» . . . . » 1— f ..... , „„,..............................—H reklame.........» — Uredništvo in uprav ništvc lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca). Prestolonaslednik v Sloveniji. Naš bodoči kralj dospe v Ljubljano v soboto, dne 26. t. ni., najbrže okoli štirih popoldne. Skupine v narodnih nošah, okrašeni vozovi in jezdeci naj se zac.no zbirati okoli ene popoldne pred hotelom „Slonomu. Na poti v Ljubljano se bo prestolonaslednik v soboto najbrže ustavil za kratek čas v Brežicah še pred 11. uro, potem pa v Litiji po eni popoldne. V obeh krajih ga bo pozdravilo ljudstvo. Skozi druge železniške postaje bo vozil vlak zelo počasi in želeti je, da se zbere tudi v teh veliko ljudstva. Hiše ob progi naj bodo okin-cane in z njih razobešene narodne zastave. V ponedeljek, dne 28. t. m., bo regent potoval z avtomobilom po državni cesti na Bled, kamor bo dospel okoli poldneva, med potjo pa se najbrže ustavi tudi v Kranju. Z Bleda se odpelje potem v Tržič, kamor utegne dospeti okoli treh popoldne, od tam pa se bo vrnil v Ljubljano. V torek, dne 29. t. m., pa se odpelje prestolonaslednik z avtomobilom preko Domžal in Lukov i ce skozi Črni graben, Vransko in Žalec v Celje, kjer se okoli poldneva za hip ustavi, potem pa nadaljuje vožnjo čez V o j ni k, Konjice in Slovensko Bistrico v Maribor, kjer bo sprejemal deputacije. Povsod ob tej poli okrasite hiše z narodnimi zastavami in zelenjem, postavite mlaje in napise, ljudstvo pa naj se zbere, da prestolonaslednika pozdravi. Skozi vasi bo avtomobil vozil počasneje. Kdor ima narodno nošo, naj ga pričaka v taki. Ako ga pričakate na okrašenih vozovih in ako se v ta namen stvorijo tudi skupine jezdecev, bo to vso svečanost še bolj povzdignilo. Naše krajevne odbore pozivljemo, da store vse, da bo sprejem čim lepši in da se zbere povsod čim več ljudstva. Pohitite vsi, tudi bolj oddaljeni, v kraje, kjer boste mogli videti prestolonaslednika regenta Aleksandra. To vam razglašamo tako pozno vsled tega, ker prej spored potovanja ni bil še natančno znan. V boj proti draginji!' Cene živilom in nekaterim drugim potrebščinam so začele počasi padati. Zal, da najprej pri naših, v potu obrazal in s krvavimi1 žulji ter z našim trudom pridobljenih pridelkih: žitu, živini itd. Začelo* se je torej najpreje pri kmetskem stanu, medtem pa si drugi producenti, trgovci,( špekulanti in verižniki, ki kažejo smehljaje svoje zadovoljstvo,.; zopet na. naš račun polnijo svoje žepe. Udarjeni smo mi. Izžemajot in izkoriščajo nas na vseh koncih in krajih. Ob padcu tujih valut v Beog*radu ni pričakovati še kar na slepo in otroško obenem tfldi zboljšanja razmer. Ne! Ne bodite kratkovidni! Mogoče se je izpremenil samo način špekulacije s tem. da so odp.aidili stari špekulanti in prišli novi. Mogoče še hujši! Kdo ve? In če se vprašamo, kdo je temu padanju cen vzrok? Naši proizvodi, naši produkti, naš trud! Ker se nam obeta dobra letina, so' se zmešali tem špekulantom računi. Ti špekulanti, krščeni in ne krščeni Judje, ki se vozarijo okoli nas in iščejo drugih poti in smeri ter se hočejo samo prilagoditi razmeram, bodo gledali samo na to, da bo tekla voda na njih mfln, da se ne bi cene znižale,, ali če se bodo, potem! samo našim pridelkom. Kaj naj gledamo to početje prekrižanih lok? Ali hočete postati še večji, sužnji, kakor ste že? Vsi na plan! „Samostojnež" ali „zvezar" naj bo pred vsem kmet! Nas je največ v državi! Izognite se veliki nevarnosti, ki preti ne le našemu stanu, ampak tudi delavcem in uradnikom, sploh vsem nižjim slojem, kratko' rečeno 99 odstotkom prebivalstva! Pogovorite se med seboj in nastopajte skupno in združeno ! Opozorite naše predstavnike, oziroma voditelje, na to! Za kaj jih pa imate? Zakaj naj bi ravno kmetje in nižji sloji ljudstva (katerih ie 99 odstotkov) bili dairitvene ovce, oziroma sužnji, nekaterih verižnikov in trgovcev in naj bodo ti slednji že potem v judovski ali krščanski halji! Vsi so enaki! Vsakega posameznika, slehernega kmeta in sleherne kmetice, duševnega in ročnega delavca naj bo prva in najvažnejša skrb, da svoje potrebščine omeji na najnižjo1 mero. Ne izdajajte denarja po nepotrebnem za drage obleke, čevlje in za druge mnogokrat prav nepotrebne stvari ! Oklenite se trdovratno sklepa, da mora stvar, ki jo hočete kupiti, na vsak način postati cenejša in boljši kup! Potrpite! Napovejte boj vsemu, kar je predrago! Voditelji, duhovniki in učitelji, sploih vsa trpeča inteligenca! Vaša dolžnost je, poučiti ljudstvo, da vztraja, oziroma varčuje, ter ga vzpodbujati ne sanro z besedami, temveč tudi z dejanji in lastnim vzgledolm. Franjo Kafol, strokovni učitelj na Grmu. Premišljevanje slovenskega kmeta. Hude čase smo preživeli in jih še živimo. Nimamo najpotrebnejših reči in še tiste, ki se dobe, imajo tako ceno, da jih ni mogoče plačati. Ce prideš v trgovino kupovat, opaziš, da so vsemu blagu cene od dne do dne višje. Tobaka, katerega naša država največ pridela, dobimo bore malo in cene mu skoraj vsak mefeec zvišajo. Usnju, podplatom so cene take, da te po peti za-šegeče, če jih slišiš. Ce pa kmetica kako jajce, glavo zelja ali kak drug pridelek za nekaj vinarjev preceni ali proda, jo že kaznujejo. Kje naj vzame* kmet denar, če nima kaj prodati? Kako naj poplača neobhodne potrebščine? Ce pa ima kaj za prodati, ne sme prekoračiti uradno določejnih cen. Tako je bilo v času vojne in je še sedaj. Slovenski kmet naj skrbi, da bodo mesta meso ceno dobivala, sam pa naj pri težkem delu ob suhem kruhu živi, da bo mogel brezposelne ljudi v mestih hraniti. Prav je pisal pesnik starina: Pridite delat, krav' dojit, No naše friške vode pit, Ve kuštrave gospače! Kda ne bo vaš želodec sit, Bogme dobite apetit Na naše koruziače. Večkrat povprašujemo: kam gre naše zrnje in za kaj ? Kompenzacija za poljske pridelke naj bo blago, ki je kmetijstvu potrel nejše. Pisalo se je, da dobimo ceno blago za obleko itd., pa na vseh koncih in krajih od tega. nič ne vidimo. Opravičeno bi zaklicali Beogradu: „Proč s tako vlado!" Odkar obstoji naša država je bila in je vlada v rokah samih doktorjev. Ti se prav-dajo za ministrske stole in za strankarstvo, dobrobit države pa jim je deveta briga. Pa kako naj taki- ljudje gospodarstvo poljedelske države vodijo, ko se gospodarstva niso učili. Znajo pač lepo govoriti in nam obljubljati nebesa na zemlji, mislijo pa pri tem samo na svoj žep. Glavno jim je, da zasedejo ministrske stole. To, da bi o njim prideljenem poslu kaj razumeli, je postranska stvar. Ce premišljujemo žalostne razmere v naši državi^ loti se nas nehote vprašanje: „Kdo je temu kriv"? V lastno sramoto moramo priznati, da mi kmetje sami. Ce premotrivamo-sedanji živelj ljudstva, vidimo, da se vse druži, ker v združenju je moč. Kaj vse sq dosegli združeni delavci i. dr.! Izvojevali ?o si za svoj obstoj različne potrebne pravice in ugodnosti, samoi mi kmetje smo tako zabiti, da tega ne sprevidimo in se ne združimo. Ustanovila se je sicer pred leti „Kmetska zveza", katera pa svoje ude le veže, da se ne smejo za svojo dobrobit prosto gibati. Molčati moraš, kakor kužek in storiti to, kar voditelji ukažejo. Ako izustiš kako pametno, ki jim ni po dlaki, ali pa dokažeš, da je njih ukrep kmetu škodljiv, izgubil si njih milost, proglasijo te za brezverca ter sovražnika cerkve in duhovnikov. Roko na srce in povejte mi, k'aj je „Kmetska zveza" od svojega obstoja do sedaj koristnega za kmeta izposlovala! Zbudimo se, da ne bo prepozno! Združimo se v SKS., katere edina zadača je skrb za dobrobit kmetskega stanu! Nastopimo ob volitvah vsi kot en mož! Združeni volimo za poslance svoje može, ki poznajo' naše težnje in jih bodo na pristojnem mestu tudi braniti znali! Prcč z doktorji, ki so Del ujmo s podvojenimi močmi za našega ,. Ekonoma"! \ dokazali, da krmila države voditi ne znajo, ker so jim strankarski nameni dražji kot blagor ljudstva! Podravski kmet. Klerikalci in prehrana. Kaj je pri nas vse mogoče! Vsi še predobro vemo, da je svoj čas vlada,'v kateri so sedeli tudi klerikalni ministri, uradno izjavila, da v Jugoslaviji ni živil niti toliko, da bi bila gladka zagotovitev prehrane mogoča, vsled česar je prepovedala izvoz. Cene so se začele dvigati. Ker se je vsakdo bal, da bo moral gladovati, kakor v letih 1917. in 1918., je kupoval, kar je dobil in plačeval po taki ceni, kakršna 'se je zahtevala. Moka n. pr. se je skoraj čez noč podražila od 3 na 15 kron, odnosno od 5 na 20 kron za. kilogram. Sedaj pa je naenkrat ista vlada razglasila, da imamo preveč živil, vsled česar je dovolila njih izvoz, ki znaša na tisoče vagonov. Kakšna vlada je to, ki razglaša danes, da smo pred lakoto, jutri pa trobenta, da imamo vsega preveč? Zakaj je vlada delala tako? Ali je bila mnenja, da mora delati za nikdar site požeruhe — veriž-nike — ali za ogromno večino poštenega stradajo-čega ljudstva? Vlada je dobro vedela, da je v državi še veliko preveč živil, saj se je lahko vsak čas po svojih organih prepričala, kolikšne so zaloge. Toda vlada je menda uprav nalašč uradno razglasila, da ni živil in to samo zato, da so cene čez noč tako strahovito poskočile, da so pri tem zopet ve-rižniki in zavodi raznih strank, ki so bile na vladi, svoje že prej poceni nakupljene in skrbno prikrivane zaloge mogli po oderuških cenah prodajati in s tem ubogo ljudstvo prav do kosti sniii.i. Vse mizerije so v polni meri krivi klerikalni ministri, ki so ljudstvu lagali, da ni živil. Vsi tisti naročniki, katerim so bile v zadnji številki priložene položnice, a imajo naročnino plačano že za vse leto, naj porabijo položnico v to, da pridobe novega naročnika. Upravništvo »Kmetijskega lista". Naši shodi in sestanki. (Sv. Andraž v Halozah.) V nedeljo dne 6. junija je bil v Leskovcu shod SKS., čigar udeležba je bila nad vse pričakovanje povoljna. Dopisnik ..Straže" je trdil resnico, ko ie pisal, da je Les-kovec ,,'zaveden". Mi bi samo še dostavili, da je tudi „samostojen", čeravno neki gospod misli, da naš kmet še ni sposoben za samostojnost. Bomo videli! Na shodu sta govorila tovariša Kirbiš iz Prepolj in Fric od Sv. Tanža. V svojih govorih staobjasnila program ..Samostojne kmetijske stranke", ki stremi za tem, da postavi našega kmeta na lastne noge ter .ga nauči v zadevah, ki se tičejo njegovega stanu, samostojno nastopati. SKS. bo zastavila vse svoje moči, da povzdigne našega kmetovalca gospodarsko 'in kulturno in da postavi s temi našo lepo in bogato jugolslovansko državo na trdna tla. Slovenski kmet, zavedaj se, da ti je v političnem življenju mesto natančno odmerjeno, ako hočeš biti zvest svojemu stanu in koristen član svobodne države. Slovenski kmet pripada lahko >le eni stranki, t. j. „Samostojni kmetijski stranki", ker druge stranke zasledujejo samo svoje sebične cilje, pri čemer jim je kmet le sredstvol SKS. je dosegla s tem shodom dober uspeh, kar se bo najlepše pokazalo pri bodočih volitvah. ,.Kmetijski list" pa bo v vedno večjem številu romal v naše krasne Haloze. Živela „Stara pravda"! Pokrajinske vesti. (Slovenski javnosti.) Njegovo kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednik in regent Aleksander pride dne 26. t. mi. v Ljubljano. Na osvobojena slovenska tla stopa po stoletjih rob-stva vladar, ki ga je izklical narod sam. Vem, da rni ni potrebno z besedami izražati globokih čuvstev in drhtenja naših src, ki bodo v zanosu utripala tiste dni, ko bo Njegovo kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednik, našega naroda sin, prebival sredi med nami. Slovenija bo storila vse, da najslovesneje in najprisrčneje pozdravi svojega junaškega in najvišjega sina. Dr. Brejc s. r. (Pokrajinske vlade v Sloveniji in na Hrvatskem) se preosnujejo šele po regentovi vrnitvi s potovanja. („Slovenec" nas vendar priznava!) Dosedaj je klerikalno časopisje skušalo popolnoma utajiti važnost gibanja za SKS. V številki 133. pa proroktije ,,Slovenec" demokratom poraz ter piše: „Kar so i mleti (namreč JDS.) po deželi pristašev, jim je ušlo v kmetijsko stranko, ki proglaša, da je samostojna. Po mestih in trgih se je ustanavljala obrtna stranka, ki je tudi ušla v kmetijsko stranko". — K slabi stranki ljudje vendar ne uhajajo, temuč si na ta način preberejo nekaj boljšega. „Slovenec" bo doživel še vse drugačno uhajanje v našo stranko, ki je edina poštena, resna in stanovska. (Za župana borovniške občine) je bil 'čine 13. t. m. izvoljen g. Ivan Majaron ml. iz Brezovice pri Borovnici, ki je zaveden pristaš naše stranke. Borovniškim občanom čestitamo na tej pridobitvi. 1 (Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani) razpisuje mesto državnega vinarskega inštruktorja pri Sv. I.ensrtu v Shmns-kih goricah. Službeni pogoji so razvidni iz razpisa v 76. čt. ..Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo". Prošnje je vložiti do dne 31. julija 1.1. pri spredaj imenovanem pioverjeništvu. (Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol) ima dne 29. t. m., t. j. na praznik Sv. Petra in Pavla ob desetih pri ,,Novem! svetu" v Ljubljani svojo glavno skupščino z zanimivim in obširnim. sporedom. Vabijo sc vsi člani kakor tudi ostali tovariši-absolventi širne Slovenije, ki še niso člani društva, da se udeleže tega občnega zbora in se kot zavedni kmetovalci prijavijo, k vstopu v društvo, ki ima namen pospeševati strokovne in stanovske koristi svojih članov. Tovariši, pridite vsi, da preštejemo svoje vrste ter tako manifestiramo za našo stvar in postavimo naše preosnovanO društvo na. trdno in širšo podlago. Dandanes, ko iščejo vsi stanovi svoj obstoj in dobrobit v združenju, mora tudi zaveden in strokovno uaobražen kmetovalec korakati z duhom časa naprej. V družbi je moč! (Srečna Slovenija!) Pri nas dobimo skoraj vsaki teden kak nov davek v obliki pristojbin, carin in raznih taks, pri tem pa se delajo naši trgovini, industriji in obrti, kakor tudi kmetijskemu proizvajanju vse mogoče ovire in težave. Tako srečna pa je le Slovenija, dočim v drugih krajih države cvete popolna svoboda za. trgovino in obrt. Tudi se pri nas redno pobirajo vsi davki, dočim uživajo sodržavljani niže na jugu v tem oziru posebne predpravice. Temu bo treba nar praviti konec. Vsem državljanom enake pravice, pa tudi enake dolžnosti! Priti že moramo enkrat do urejenega, enotnega državnega gospodarstva, predvsem pa do urejenega in enakomernega davčnega postopanja, ker z večnimi primanjkljaji se v državi ne bo moglo in smelo več gospodariti. (Ubogi socialni demokratje.) Ljubljanski socialni d.emokratje so kupili tiskarno J. Blasni-kovih naslednikov za 1 milijon 400.000 kron. (Podpore po vojnih ujetnikih ustavljene.) Zopet se je zgodila kričeča krivica. Beogradska vlada je ustavila podpore rodbinam, ki imajo Vzdrževalce v vojnem ujetništvu, dasi ni vlada ničesar storila, da bi se mogli ujetniki vrniti iz Rusije. Poslanci naj krivico preprečijo! (Naši vojni ujetniki.) V Italiji imamo še 429 vojnih ujetnikov, ki se vrnejo v najkrajšem času, oziioma ko ozdravijo. Deset teh ujetnikov je izjavilo,, da prostovoljno ostanejo v Italiji. — Iz Rusije se je zadnje čase vrnilo 2221 jugoslovanskih ujetnikov, a koliko jih je še tam ostalo, ni mogoče dognati. Naša država je poslala tja dve komisiji, ki zbirata ujetnike ter pripravljata vse potrebno za njih vrnitev. (Program komunistov) je razglasilo boljše-viško glasilo „Rdeči Prapor" s tem, da piše: „V boju za delavsko premoč sc stranka nikdar in nikjer ne sme odreči tudi najslabšemu orožju". (Manifestacija za „Jugoslovensko Matico" v Novem mestu) je bila prav veličastna, k čemur je največ pripomoglo zavedno kmetsko prebivalstvo. Nasprotno pa je bila zadnjo nedeljo v Ljubljani udeležba na ustanovnem zborovanju !za pokrajinsko podružnico naravnost klavrna. Zdi se, da bodo morali kmetje učiti meščane narodne zavednosti. V Novem mestu je bilo sprejetih vreč resoluciji, ki jih, žal, zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. (Čebelarsko društvo za Slovenijo) priredi v vtorek dne 29. junija enodnevni čebelarski tečaj za začetnike v vzornem čebelnjaku v ljubljanskem „Marijanišču" z nastopnim sporedom: j Ob devetih dopoldne: 1.) Narodno-gospodarski j pomen čebelarstva z ozirom na našo sivko. Če-; belna družina. Najvažnejši življenski pojavi. |*2.) Pogoji za uspešno čebelarjenje. Priprostd in napredno čebelarstvo. Popoldne: 1.) A. Z. Panj. Praktične vaje in Opravila v prvem letu. , 2.) Sovražniki in bolezni čebel. — Na tečaj so j vabljeni posebno začetniki in čebelarji, ki se za , spredaj navedene točke zanimajo. — Odbor. (Grozna nesreča.) V sredo 1.6. t. m. se je pripetila na grosupeljski železniški postaji grozna" , nesreča. Vsem znancem priljubljeni gostilničar 'Aiic:1 Jdcaz iz Novega mesta sc je med vožnjo v Ljubljano ponesrečil. Vstopivši v že premikajoči se vlak, je prišel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi skc,ro tik ped kolenom. Ponesrečenec, ki so ga prepeljali v ljubljansko občno javno bolnico, je oče našega nadarjenega ; umetnika slikarja Jacaza. j (Velik požar) je bil v Zarečici pri Ilirski Bi-; strici. Trem posestnikom je pogorelo vse imetje, j Škoda znaša okoli 300.000 lir. Zažgali so baje ! neki ljudje, ki so kradli kokoši. (Iz Planine na Štajerskem.) „Slovenski gospodar'^ dne 16. t. m. še vedno rogovili. Dopisnika opozarjamo, da se kupica vina ali poži-rek slivovke še ne šteje med.dobrodelne namene, v to je treba kaj okroglega ali sličnega. Z dobrodelnimi nameni na dan! (Iz Hajdina pri Ptuju) nam pišejo, da se nezavedni kmet Grahar silno širokousti proti Samostojni", ker se mu je bilo zaenkrat s pomočjo nezavedne ženske posrečilo onemogočiti naš shod. Toda enkrat ni nobenkrat. Blagor ubogim na duhu, ,ker taki ne čutijo telege na vratu. Stremljenja po osvoboditvi tudi kak Grahar ne bo ustavil, ker tako stremljenje bo šlo kot vihar preko njega. (Iz Gradišča v Prekmurju) nam poročajo, da je kovač M. računil kmetu za podkovanje šestih konjskih nog 72 kron, kar je opravil v dveh urah, a železo je dal kmet sam, oglje pa je dobil od ,,Gospodarske zadruge" po 1 K 36 v. Na tako odiranje kmeta opozarjamo civilni komisarijat in protiverižniški urad. (Mednarodna komisija za ljudsko glasovanje na Koroškem) že dela v prilog Nemcem, ker namreč zahteva, naj se odstranijo mejne straže med našo in nemško demarkacijsko črta ter dovoli svoboden promet med obema conama, kar bi imtelo za posledico, da bi nemški hujskači in agitatorji preplavili slovensko Koroško, obenem pa odnašali in izvažali živila. Kako bi potem izpadlo ljudsko glasovanje, si lahko mislimo. („Koroška Vas kliče!") Pod tem naslovom priredi Narodni svet za Koroško informativna predavanja o Koroški, in sicer: v ponedeljek dne 28. junija v Ptuju, Marbregu, Slovenjgradcu, Laškem, Tržiču, Krškem, Litiji, Višnji gori in Velikih Laščah; v vtorek dne 29. junija v Ormožu, Šoštanju, Rogatcu, Kostanjevici, na Vrhniki, v Trebnjem in! Ribnici; v sredo dne 30. junija v Slovenski Bistrici, Ljutomeru, Sevnici, Škofji Loki, Novem mestu, Kamniku, Žužemberku, in Kočevju; v četrtek dne 1. julija v Celju, Zgornji Radgoni, Gornjem Gradu, Šmarju, Brežicah, Radovljici in na Brdu; v petek dne 2. julija v Mariboru, Kranjski gori, Mokronogu, Črnomlju in Cerknici; v soboto dne 3. julija v Št. Lenartu v Slovenskih goricah, na Vranskem, v Konjicah, Kozjem, Kranju, Metliki in Ložu. Vsa društva, Vse korporacije in vse posameznike, katerim so se doposlali letaki in lepaki, prosimo, da jih pravočasno lazdele po okolišu svojega okraja, in sicer tako, da dobi vsak večji okraj poleg letakov vsaj po en lepak. Morda bi bilo najpripravneje razdeliti jih županstvom, oziroma župnijskim uradom ali šolskim vod- Podpirajte »Jugoslovansko matico"! ,,Kmetijski list" stane celoletno 25, poluletno pa 13 kron. stvom. Dan predavanja je na lepakih že določen iz ekonomskih razlogov. Posameznim krajevnim faktorjem je treba preskrbeti le prostor (morda šolo ali kako drugo pripravno dvorano) za predavanje ter določiti uro. Naše somišljenike vabimo, da gredo prirediteljem povsod na roko ter mnogobroino obiščejo predavanja. Politične vesti. (Naš parlament) je razpravljal v zadnjih sejah o novem volilnem redu. Sprejele so se določbe, po katerih se morajo nove volitve izvršiti tekom šestih mesecev po razglasitvi volilnega zakona, parlament pa se mora zbrati 14 dni po Volitvah. Za čas regentovega potovanja na Hrvatsko in v Slovenijo so seje narodnega predstavništva od-godene. ^ (Za dnevnine jim gre!) Zadnje seje narodnega predstavništva so bile dobro obiskane, ker je podpredsednik dr. Ribar odredil, da se malomarnim poslancem ne izplačajo dnevnine. (Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo,) ki so se vršila več dni v Beogradu, so prekinjena baje zato, ker je naša vlada zahtevala previsoke cene za žito in živino, tak)o da bi Avstrija dobila celo iz Amerike živila ceneje kot pri nas. Načeloma pa se je dosegel sporazum, da se ne bo več izvažalo od nas v zameno (kompenzacija), temveč za navadno plačilo; tudi bodo smeli Nemci plačevati z našim dinarsko-kronskim denarjem. (Novemu italijanskemu ministrstvu) predseduje TSIetni Giolitti, ki ni priljubljen pri antantnih državah, ker je bil odločen protivnik vstopa Italije v vojno. Zunanji minister je Sforza, ki je bil določen, da vodi pogajanja z Jugoslavijo. Novo ministrstvo' namerava izvršiti diailekosežne socialne in finančne preosnove, ako bo dobilo dovolj zaslombe v parlamjentu. (Italijanski demokratje) so poslali Wilsonu daljšo spomenico, v kateri pravijo, da gospodarijo na Reki še vedno lopovi in špekulantje. Vsa italijanska politika glede Reke stremi za tem, da uniči Reko, reši pa Trst in Benetke. Spomenica zahteva, da se ustanovi reška država brez slovanskega zaledja, ker bi bila velika krivica za državo SHS, ako bi se ji odtrgalo zaledje. (Umor Esad paše in Italija.) V Parizu ustreljeni voditelj Albancev, znani Esad paša, je bil prijatelj Jugoslavije in je vedno deloval na to, da se Albanija pridruži ostalim balkanskim narodom proti zunanjim pohlepnežem. Vsled tega ga je Italija sovražila in nobenega dvoma ni, da je imela tudi pri njegovem umoru svoje prste. Dovolj značilno je, da je morilec Esad paše študiral na stroške italijanske vlade ter da je prišel v Pariz z italijanskim potnim listom in z italijanskim denarjem. Sicer pa bo francoska ' rvlada uvedla glede umiora strogo' preiskavo. V našem- parlamentu je govoril ministrski (predsednik dr. Vesnič pokojnemu Esad paši sočutno posnirtnico. (Italijanski poraz v Albaniji.) Italijani so morali zapustiti Valono ter so se umaknili na neki otok, odkoder obstreljujejo Valono. V bojih ie padlo mnogo Italijanov, nad 1600 pa so jih Albanci ujeli, med njimi 132 častnikov. Albanci so zajeli tudi mnogo topov in strojnic, streljiva, in avtomobilov. Tepeni Italijani dolže sedaj našo beograjsko vlado, da je podpirala Albance, kar pa je obrekovanje. (Romuni za Italijo.) Romunska vlada je sklenila, da odstopi Italiji vse žito, ki odpade letos za izvoz. Za enkrat dobe Italijani 400.000 kvin-talov žita. (Nemška vlada brez socialistov.) Dosedaj so nemško republiko vladali socialisti, ki pa so bili pri zadnjih volitvah precej poraženi. Novo vlado sestavijo pristaši centruma, ljudske stranke in demokratov. (Revolucija na Grškem.) Grki hočejo prisiliti kralja, da se odpove prestolu ter proglasiti republiko. Kralj se še obotavlja odstopiti, a prisilila ga bo k odstopu revolucija. (Bojkotirana Madžarska.) Dne 20. t. m. so avstrijski železničarji in poštni uslužbenci ustavili ves tovarni in poštni promet z Madžarsko. Bojkot bo trajal baje toliko časa, dokler ne prenehajo nečloveške grozovitosti madžarskega vojaštva (bele garde), ki strahuje vso deželo, in dokler se ne zagotovi osebna svoboda, svobodno gibanje in organiziranje delavstva. Na Madžarskem je danes zaprtih 27.000 oseb, ki so bile nasprotne sedaj vladajoči kliki. (Madžarski poštenjakovič.) Ministerialni tajnik Jelinek je izvabil raznim bankam in zasebnikom 450 milijonov kron s pretvezo-, da jim priskrbi dražjo tujo valuto, ter z denarjem pobegnil. (Batine na Madžarskem.) Madžarska vlada je uvedla srednjeveško- telesno1 kazen za verižnike in navijalce cen ter za slučaje posebne sirovosti. Batine dobe le moški, in sicer največ 25, najmanj pa 5. (Iz boljševiške Rusije) prihajajo obupna poročila. Večina tovarn stoji, a gladni delavci iščejo zaman dela. Promet na železnicah je skoraj po-polnomja ustavljen. Politični katekizem. S tem, kar smo povedali doslej v »Političnem katekizmu", smo podali in obrazložili vsaj najvažnejše stvari in najvažnejša "vprašanja v okviru, ki smo si ga že v začetku določili. Ker se pa čujejo dandanes pogosto tožbe, da enemu ali drugemu ta ali ona zadeva ni zadosti jasna, smo' se namenili, dal pojasnimo v nastopnih odstavkih še tako tvarino, o kateri mislimo, da je nekake razlage, oziroma obrazložitve, jako potrebna. Kaj je »centralizem"? Beseda; »centralizem", ki jo- slišimo* pri nas Zadnje čase prav pogosto, posebno, kadar se govori o državni uredbi, pomeni zahtevo, po kateri naj se i vse držalvno delovanje in vsa državna, uprava centralizirata, t. j. osredotočita (latinski izraz centrum znači po naše središče), v eno samo osrednjo oblast, vsled česar bi odpadle pokrajinske ali deželne, okrajne in občinske avtonomije. Ljudi, ki se zavzemajo za tako državno upravo, imenujemo »centraiiste". Kaj je »decentralizacija"? »Decentralizacija" je nasprotna struja »centralizacije" v toliko, da zahtevajo »decentralisti" avtonomijo za dežele ali pokrajine. Tiste, ki so za tak način državne uredbe, nazivi jemo z »decentralisti". Kaj je »federalizem"? Beseda »federalizem" izvira iz latinščine, kjer pomenja »foedus" toliko kot „vez" ali »zveza". Ta beseda predstavlja v našem zmislu zahtevo, da se pripoznaj n. pr. Jugoslavija za skupno zvezno državo, v kateri pa bi posamezni deli postali nekake samostojne državice, katere vse skupaj bi tvorile »zvezo državic" (podobno kakor v Švici) in katere bi skupno* predstavljale, odnosno sestavljale, Jugoslavijo. Privrženci take državne sestave se imenujejp »federalisti". »Federalizem" je v nasprotju tako s »centralizmom", kakor tudi s popolnim »separatizmom", ki zahteva, da bi se n. pr. prej omenjene državice ne združile v Jugoslaviji v eno državno telo, marveč bi se ločile in bi vsaka izmed njih pot-stalla zase popolnoma samostojna in neodvisna država. Ljudje, ki streme za »separatizmom", so »separatisti". Kdo je »monarhist"? »Monarhist" je tisti, ki se zavzema za monarhijo, t. j. za vlado ene osebe, enega vladarja (pri nas za vlado kralja). V naši Jugoslaviji bi pri tem prišli v poštev skoro gotovo dve obliki monarhije, in sicer ali dedna ali pa parlamentarična Najugodnejša je za, ljudstvo parlamentarična monarhija, kakršne so n. pr. na Angleškem, v Italiji, v Belgiji in na Holandskem, kjer imajo odločujočo besedo parlamenti teh držav. Monarhističnemu gibanju je nasprotno republikansko gibanje, ki noče vladarja v osebi kralja, ampak hoče imeti predsednika, katerega si izvoli ljudstvo za gotovo vrsto let. Po povedanem razločujemo tedaj „monar-L~" ' republikance". republikanske vlade. Zelja po republiki je sicer lepa, a i'z gospodarskih in splošr.opolitičnih ozi-rov se dandanes ne kaže potegovati za republiko, ker ni v državnem ustroju še nikake stalnosti in urejenosti in ker sta tudi vzgoja in na-ziranje pretežne večine prebivalstva protirepubli-kanska. Parlamentarična, monarhija je skoro isto* kot republika, ker odloča v prvi vrsti le ljudstvo. Razlika obstoji samo v tem, da se določi (izvoli) kralja za daljšo dobo, predsednika republiki pa samo za nekaj !let. Parlamentarična monarhija v naših razmerah ni nikako zlo, ampak po treznem preudarku edino mogoča državna oblika. (Pri tem je pa treba zlasti še pomisliti, če je v Jugoslaviji sploh še mogoča, zahteva po republiki, odnosno če je sploh mogoče tako zahtevo legalnim potom' uveljaviti.) Kaj je »koalicija"? Pod »koalicijo" se razume stanje, če se n. pr. posamezne politične stranke dogovore, da bodo nastopale združeno pri skupnem delu, odnosno da bodo postopale skupno v interesnih zadevah. histe" m Ali bi bila v Jugoslaviji umestnejša monarhija ali republika? Nepristranski opazovalec bo potrdil, da se je treba pri nas vsekakor preje ogrevati za monarhijo kot pa za republiko (ljudo.vlado), kajti naše razmere zal enkrat prav gotovo ne prenesejo Gospodarstvo ia gospodinjstvo. (Ali smemo res pričakovati bogato letino?) Z našimi bodočimi kmetijskimi pridelki že davno barantajo tuje države. Angleži so že natančno izračunih, koliko bo- Jugoslavija izvozila. Bojimo se, da, so bili taki računi prezgodni. Vsled neprestanega deževja letina nikakor ne kaže več tako sijajno, kakor se je dozdevalo prejšnji mesec. Pokošeno seno gnije, stoječe pa stari. Žito podlega, sadje postaja črvivo in odpada, vinogradi se palijo, a zorenje zaostaja. Poljski pridelki bodo torej imeli visoke Cene, posebno, ker kažejo po drugih državah slabo. Letošnja ameriška in avstralska žetev bosta celo zaostali, z žetvijo v Rusiji se sploh ne more računati, na Angleškem se je zmanjšalo pridelovanje žita za 400.000 oralov in Južna Amerika je že prepovedala izvoz žita. Ako bodionnaši ministri vse to premislili, gotovo ne bodo izdajali kar na: slepo- izvoznic za naše žito. (Padanje cen — špekulacija.) Zadnje čase se sliši povsod o padanju cen in tujih valut ter o dviganju naše denarne vrednosti. Vse skupaj pa je le špekulacija- in igra borz. Treba je velike previdnosti in nezaupnosti. (Sprememba izvoznih carin) se izvede v najkrajšem času, ker je vlada sama uvidela, da so nekatere carine previsoke, druge pa sploh nepotrebne. (Kako smo potrpežljivi!) Da se bo zredilo doivolj živine za izvoz, se v naši državi dvakrat v tednu prepove klanje živine.' Istočasno- pa beremo, da je dovolilo ministrstvo izvoz 10.000 prašičev in sedaj še 1000 volov na Češko. Zaslužili bodo le izvozniki. (Novi kolki) so se kar čez noč uvedli, stari pa razveljavili. Tako važne spremembe bi se vendar morale dosti poprej razglasiti. (Izvozna carina na vino) je znižana od 100 dinarjev z,a 100 kilogramov na 5 dinarjev za hektoliter. Tudi carina na izvoz žganja se bo znatno znižala. (Izvoz starega fižola v inozemstvo) je iz-, jemno dovoljen v neomejeni količini, toda proti plačilu predpisane izvozne carine in zavarovanju valute. Ta svoboda izvoza naj traja, dokler se ne pridela fižol nove letine, t. j. do dne 31, avgusta 1920. (Izvoz hmelja in ječmena dovoljen.) Ministrstvo je dovolilo izvoz hmelja, izvoz ječmena pa le do 30. t. m. (Izvozna carina za sadje znižana.) Finančno ministrstvo je znižalo carino na sveže zgodnje sadje na 2 dinarja za 100 kg. Seveda je prišld znižanje šele sedaj, ko črešenj sploh že več ni. (Sajenje tobaka dovoljeno.) Zadnje čase je postal tobak za pipo tako redek, da ga kadilci v Ljubljani na svoje karte že ves mesec niso dobili niti zavojčka. Sedaj je vlada dovolila, da se b-o smel s prihodnjim letom v Sloveniji saditi tobak* v prvi vrsti tobak za pipo. Dof druge žetve pa je še daleč. (Kdor ima uvoznice nemško-avstrijskega bla-govno-prometnega urada,) takozyani »Import-schein", naj ga takoj pošlje podružnici »Centralne uprave" v Ljubljani, ki bo nato stranke obvestila, če se jim dovoli uvoz ali ne. Moč stranke se meri po številu naročnikov na stanovski list. 4 Obrtniki in obrtnice, naročite se na ,,Kmetijski list"! (Mlinarji) dobe1 lahko nekaj svile za sita št. 7 (široke 102 cm) pri uradu za pospeševanje Obrti v Ljubljani. (Za povzdigo našega brodarstva in za organizacijo pomorstva) se je ustanovilo v Beogradu za vso Jugoslavijo društvo „Jugoslovenski Galeb". (Narodna banka,) ki ima isti pomen kakor ga je imela, nekdaj Avstro-ogrska banka, ustanoivi svoji podružnici tudi v Ljubljani in v Mariboru. (Škodove tovarne v Plznju,) v katerih so poprej izldelovali topove in drugo* marilnoi oirožje, so sedaj preurejene tako, da bodo« izdelovale do 250 novih lokomotiv na leto. (Zagreb dobi 25 vagonov sladkorja) proti temu, da izvozi v zamenjavo mestna aprovizacija 75 vagonov svinj na Češko. ' (Cene masti so Se znižale) v Beogradu od 15 na 10 dinarjev. Pričakuje pa se še nadaljnjega zniževanja. (Tudi Grška se zanaša na našo žetev,) in sicer upajo v naši državi dobiti ves primanjkljaj 180.000 ton žita. V našem ministrstvu računajo!, da bomo imeli za izvoz prebitka, na žitu 100.000 vagonov. (Cene blagu v Ameriki.) Čevlji, ki so še nedavno veljali 30 dolarjev, se dobe danes za 5 do 6 dolarjev, a obleke, ki so veljale 90 dolarjev, pa za 36 dolarjev. Take cene je d'oseglo pametno prebivalstvo po mestih, ki je nosilo« staire zakrpane čevlje in ''staro zakrpano« obleko ali pai si kupovalo najcenejše blago. (Rožičenje sliv.) Poznam nekaj občin, ki se razprostirajo na južnih obronkih orliškega gorovja, kjer se slive (sad) že nekaj let dasiltecina zrožičijo ter potem odpadejo. Bolezen, ki pro-vzročuje ta pojav, imenujemo rožičenje! sliv ali trobljenje. To ie še prav malo znana rastlinska bolezen, ki pa delaj v spredaj omenjenih krajih ogromno; škodo. SI i v na« drevesa, ne nudijo namreč nobenega sadu več in obstoji njih vrednost kvečjemu še v lesu. V kolikor vem iz opazovanj, napada bolezen le sad. Bolezen se pojavi navadnio tekom meseca maja,, čim so dosegle slive (sad) gotovo velikost. Napadeni sad! pobeli, oziroma porumeni in doseže v kratkem1 času nadnaravno« velikost zrele slive, pri čemer se zrožiči in tekom treh tednov do> enega meseca odpade. Čudno je, da so slive v 354 km oddaljenih dolinah povsem zdrave, kar sem mogel pose b not letos ugotoviti. Vremenske razmere dbzdevno sploh n