H-ACANA v gotovini RNIK TELEFON CREDNISTVA; K-4ST OPRAVE! 25—67 In 2&-61 POSLOVALNICA CEL.IE. Preleraova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN tl.409 Maribor, ponedeljek 9. oktobra 1959 NAROČNINA NA MESEC j Cttna Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, I dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din I dfll 1*— Ob petletnici marsejske tragedije Jugoslavija se klanja danes spominu biagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja Bili v m P0^e^a P®t tet. °dkar so odjek-avHenua!^lBeu uS°dni streli in ugrabili iigosi^.r^eoitemu borcu za svobodo ^fadln ji sin Iz narodne hiše ^Dder s • £ev» blagopokojnl kralj Ale-\ dolj ^BibU življenje v izpolnjeva-V i^bj0811 ^ domovine, ki jo je nad-Kakor Ui s IKtkni 0 matekaterem vladarju lahko k je Jnem kralju Aleksandru rečemo, laroL ^ mladih nog zrastel s svojim S t» \ z skozi vse ovire, brid-^»Ui, D^tedja do končne zmage hi &abiti» mladih letih je moral pojavi .j® ®eč. na čelu zvestih čet je po-Jfalju pj^lasernu očetu, blagopokojnemu r^l vil*1! ^ sUajnim zmagam v bal-1914 , In ko je po usodnih dneh ^ u'tfwSe ztnaKOvlte srbske čete še m? odpočiti, glas domovine S| 'r1 z^te sinove na branik °t%v i Pokojni kralj Aleksander Poveljnik srbske vojske vzor ,N k.. a> Poklicanega, da vodi svoj i VSem težkim preizkušnjam, sHfh. I*®« CiHti *-s i--- ,,t80 ^Uu, zediniti tri brate v novo >• 0v. v0n,0vino na jugovzhodu Ev-,Er Ofn z zmago je kralj Aleksan-il5 ^VoKn zg°dovinsko delo očeta Pe-ter kot kralj Zedinitelj n3l »J*110 domovino v novo življenje. ;;e Sander se je na bojnih polja-;tol 2 v^eniti vrednost svobodne zern-■ sceij srcem je vzljubil sleherni slavlje, ob vseh naših rokah mm g ' wm$m / '~w>* i'■: •' - - - ■ ■ • v- v;..-;' ■; ; -,p; i žive rodovi, ki so imeH v svojem kralju skrbnega očeta. Posebno pri srcu je bMa velikemu sinu Šumadije naša Slovenija, kjer je kralj Aleksander vsako leto srčno rad poiskal oddiha v zavetju naših planin- Hoteč zediniti brate k složnemu so-žitju, se je blagopokojni kralj na vso moč prizadeval, odstraniti ovire, ki so bile še na poti velikemu njegovemu cilju, videti vse državljane Jugoslavije zadovoljne pod streho svobodne, z velikimi žrtvami priborjene domovine. Usoda je hotela, da je ugasnilo življenje junaškega vladarja vprav v trenutku, ko je bil na poti, da v zvezi z bratsko republiko Francijo utrdi naš zunanjepolitični položaj in doprinese v Iskreni žeijl k učvrstitvi miru na stoletja izigranih tleh Balkana. Vsa Jugoslavija je z bolestjo v srcu občutila marsejski udarec In ko je kralj Aleksander po triumlalni zadnji poti preko Sredozemskega morja v prestolni Beograd legel k večnemu počitku na tihem Oplencu, je postal njegov grob pribežališče utehe in upanja v svetlejše dneve naše domovine. Hvaležni za velika dela v vojni in miru so se oklenili ljudje pokojnikovega sina, kralja Petra II., spomin na biagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja pa bo ohranjen še poznim rodovom v junaških dejanjih, ki ostanejo vekomaj zapisana v zgodovini. Slava raučeniškemu Viteškemu kralju Aleksandru Zedinite!ju! Zvezniki niso načelno proti pogajanjem no stališče do Hitlerjevih pobud %. [ viaj ’ 9- okt. Uradno stališče an firlu Sčnn t Httlerevih pobud bi se ‘ % "Jortnulirat! tako, da VeHka naprej osvojiti in tako pokazati, da se zares odpoveduje svoji dosedanji politiki in taktiki. Za enkrat pa odgovarjata Velika Britanija in Francija z nadaljnjimi pripra vami za vojno, ki so tako velike, da se ne more niti za trenutek dvomiti o tem, kdo bo končni zmagovalec. LONDON, 9. oktobra. Prevažanje a ngleških čet na francosko bojišče se nadaljuje z vso naglico in tja prihajajo tudi že prve francoske kolonialne čete. Za prihodnje mesece pričakujejo prve trans p^rte čet iz angleških dominionov. Po dosedanjih sklepih bo postavila Velika Bri tanija na francosko bojišče nasproti Nemčiji vsaj enako število čet, kakor Franci .__ ja sama. George za pogajanja S ie^fevetn 'J'211 tankov, ki so iz- da se brižno preučijo posamezne točke v 1e^o rv?VOru v aT,2leških h- govoru, preden bo dan definitiven odgo-11 in- Sal v -o 1T*emben uvodnik in vor, Anglija naj bi na posebni konferenci podala svoj odgovor Hitlerju glede kolonij, gospodarske obnove Evrope, vposta-vitve Poljske itd. V ostalem čakajo angleški uradni krogi na posvetovanje i dom in ioni, preden bo sploh prišlo do ugibanja o eventualnem odgovoru Hitlerju. *Cte 8matr^:8? H,t,erievega govora Potai ! 1 neko formalno pon H i? b° nan? ga pa vendarle pre-\ 'elll(a ouradno odgovorila. V n ^klani P°bud za sklenitev Vil, ^nki-Pf« stavljene bi mora C>| 2° v taki obliki, ki bi \yg»*k Dosrl?8 ?0 !|Panie na uspeh 5 VeHke n"h V tem Primeru bi 6 >“liran svoi ,n Franc,ie "r \ nrirv, . zal‘teve, pod ka- \\jS*!h!a na' iCni Doga5ati se z N htev m " e,a angieških In fran-Pa morala Nemčija že v k fačene^ Patln«rieV 80VOr ofenzi' Ht^Oflhi na Hitu bojno oro#- % B <1V da bi - ra*cev i. 1 odklonili, - ’ % 11«" iia sim- yd George svetuje. ?°vor Duffa Cooperja § Bivši n,ste rV>r0 1 angleški mor-n. na ^°°Per odgo-biv5eca "™i-6a- ki s! Davida L1 oy- Se zavzema za poga- janja za sklenitev premirja in miru in pravi, da je položaj sedaj drugačen kakor je bil v svetovni vojni, ko se je vojna vodila za obnovitev Belgije, dočim se sedaj po okupaciji dela Poljske po sov- jetski Rusiji ne more več voditi za popolno obnovo Poljske. Duff Cooper očita Lioydu Georgeu, da želi kapitulacijo Velike Britanije. LIoyd George je pa glavni krivec, da so se razmere po vojni razvile v Evropi v smeri, ki je pripeljala do sedanjega nevzdržnega položaja. Lloyd George je bil tisti, ki je odklonil Wilso-nova načela prav tako kakor C16men-eeaujeva. Prvi je zahteval popolno preureditev Evrope po narodnostnih načelih c* popolni enakopravnosti in trajni razorožitvi, drugi pa tak mir, ki bi Nemcem za vse večne čase onemogočil nove re-vanžne vojne. S tem je L!oyd George ustvaril kompromis, ki je moral neizbežno voditi do tega, do česar je privedel Evropo. Ako bi tudi sedaj poslušali Ltey-da Georgea, bi doživeli še strahotnega razočaranja In storjene napake se potem sploh ne bi več dale popraviti. Amerika ne veruje v pogajanja \VASHINGTON, 9. okt. Vesti iz Berlina, da namerava Nemčija angažirati sedaj Zedinjene države in prezidenta Roosevelta za posredovanje med njo in zahodnima velesilama za sklenitev premirja in miru, so naletele tu na mešane občutke. Malo je verjetno, da bi se prezident Roosevelt hotel angažirati za stvar, ki nima skoraj nobenih izgledov na uspeh in ki mimo tega ne ustreza njegovim in ameriškim pogledom na problem. Američani iti Roosevelt bi mogli pozdraviti samo tako akcijo, ki bi dobila vnaprej zagotovilo, da bodo enkrat za vselej opuščene metode, ki so spravile Evropo v sedanji položaj. Predvsem bi se moralo znova priznati načelo popolne enakoprav. nostl in neodvisnosti vseh narodov, v prvi vrsti Poljakov, Čehov In Slovakov. Brez obnovitve Poljske in Češkoslovaške posredovanje ni mogoče. To stališče zavzemajo, kakor se zdi, tudi odgovorni državniki v Londonu in Parizu. Niso pa le teritorialna vprašanja, ki bi tvorila podlago za posredovanje, ampak obstajajo poleg teh tudi še moralna. Treba je opustiti vsako mednarodno agresivnost In dati zadostne garancije, da se bodo prevzete obvoznosti tudi Izpolnile. Nadaljnji odmevi v tisku LONDON. 9. okt. (Reuter.) »Times« polemizirajo s Hitlerjevim govorom v rajhs-tagu in poudarjajo, da njegovih mirovnih predlogov ne morejo sprejeti ne zahodne demokracije nc nevtralne države. Posebno je vzbudilo pozornost, da Hitler ni ponudil nobenih jamstev v pogledu nove ureditve, kakor jo sam predlaga. »Ncws Cronicle« pa piše, da se jamstva za mir morajo pokazati v dejanjih, a ne v besedah. Borza. C u r i h, 9. okt. Devize: Pariz 10.16. London 17.90. Newyork 445H, Bruselj 74.50, Milan 22.45, Amsterdam -367/», Berlin 177, Stockholm 106.15, Oslo 101.15, Kopenhagen 85.95, Buenos Aires 105. Preseljevanje Nemcev se že pričenja Najprej bodo preseljeni v Nemčijo Nemci iz sovjetske Rusije in baltskih držav, nakar pridejo na vrsto oni iz Podonavja in Balkana — Kdor se ne bo hotel preseliti, se bo za bo* dočnost odpovedal svoji nemški narodnosti BERLIN, 9. oktobra. Sporazum, ki je bil sklenjen med sovjetsko Rusijo in Nemčijo glede ureditve manjšinskih vprašanj na evropskem vzhodu in jugovzhodu na podlagi izseljevanja, se pričenja že uresničevati. Sklenjeno je, da se bodo preseliti iz sovjetske Rusije v Nemčijo vsi Nemci, ki so bili doslej tam naseljeni že dolga stoletja. Prav tako se vrnejo domov v Nemčijo vsi nemški kolonisti iz vseli baltskih držav, t. j. iz Estonije, Le-todje in Litve, Pogajanja s temi država- mi so že v teku in jih vodijo tamkajšnji nemški poslaniki. Sporazum z Letonijo je že dosežen in je tudi že določen rok za izvršitev preseljevanja. Pripadniki nemške manjšine na Letonskem se bodo pričeli takoj izseljevati v Nemčijo. Tja so že odpotovale posebne komisije, ki bodo to preselitev vodile. Cim bo izvršeno to izseljevanje Nemcev iz vzhodne in sever-novzhodne Evrope, pride na vrsto preseljevanje Nemcev v Nemčijo iz Madžarske, Jugoslavije, Romunije in ostalih bal- kanskih držav. Izseliti se bodo morali vsi pripadniki nemške narodnosti; tisti, ki bodo izselitev odklonili, bodo v bodoče izgubili pravico do manjšinske zaščite in se bo smatralo, da se za bodočnost odpovedujejo svoji nemški narodnosti. RIGA, 9. okt. Agencija LETA javlja, da sta se vladi Letonske in Nemčije že sporazumeli o zameni letonskih državljanov nemške narodnosti ter o vseli vprašanjih, ki so s to repatriacijo v zvezi. Pogajanja v tem pogledu se bodo skoro začela. Združitev beloruskih P® PARIZ, 9. okt. Havas iz dobro poučenih krogih ( Snovanje balkansko-podonavskega pakta Na iniciativo Italije in Jugoslavije se ustvarja blok, ki bo obsegal Madžarsko in balkanske države » Namenjen bo skupni ohranitvi popolne nevtralnosti in eventualni skupni obrambi pred napadi sena sc ta in se nadeja napori v ■BUKAREŠTA, 9. oktobra. V tukajšnjih diplomatskih in vojaških krogih so vzbudili veliko zadovoljstvo dogodki, ki napovedujejo ustanovitev močnega podonav-sko-balkanskega Moka ob sodelovanju z Italijo. Prvi uspeh teh prizadevanj je sporazum med romunsko in madžarsko vlado o umiku čet, ki so bile doslej koncentrirane z obeh strani vzdolž romunsko-madžarske meje. Ta sporazum je bil dosežen s posredovanjem Jugoslavije in ob sodelovanju Italije, ki je vplivala na Madžarsko, naj v sedanjem trenutku mednarodnih nevarnosti opusti svoje nespravljive zahteve in se z Romunijo prijateljsko sporazume. Romunske in madžarske čete so že dobile ukaz, naj se umaknejo Vsaj na daljavo 50 km od državne meje. V zvezi s tem se pričakuje skorajšnji sestanek romunskega, jugoslovanskega in madžarskega zunanjega ministra. Ta sestanek bi bil namenjen še nadaljnjemu zbliževanju med vsemi tremi sosednimi državami, katerim sedanji novi položaj v Evropi nalaga potrebo zbližan j a in sodelovanja. Na drugi strani se pa zatrjuje, da se pripravlja tudi sporazum med Bolgarijo in njenimi sosedi, zlasti z Romunijo. Po sovjetskem zagotovilu, da Rusija vsaj za enkrat nima nobenih aspiracij na romunsko Besarabijo, je postala Romunija bolj popustljiva in ne odklanja več pogajanj za delno ugoditev Bolgariji glede korekture dosedanje meje v Dobrudži. Moglo bi se zato zgoditi, da bo tudi v tem oziru dosežen že v doglednem času sporazum in bodo ustvarjeni pogoji za priključitev Bolgarije k balkanskemu bloku, kateremu bi se pridružila seveda tudi Madžarska. Na ta način bi bil ves evropsffi jugovzhod, od nemške, slovaške in sovjetske meje pa do Črnega, Egejskega in Jadranskega morja povezan v zvezo, namenjeno v prvi vrsti ohranitvi popolne nevtralnosti v sedanji evropski vojni, v pri- meru potrebe pa tudi skupni obrambi. Ustvaritev tega bloka je tudi v interesu Italije in se je treba prav njeni iniciativi in njeni diplomaciji zahvaliti, da pomirje-vanje v tem delu Evrope tako naglo in tako uspešno napreduje. Glede Italije je pa treba dalje omeniti, da tudi sama poizkuša vse, da pripravi pogoje za balkansko-podonavski blok. Tako je dosežen v načelu že popoln sporazum med Italijo in Grčijo in bodo kmalu rešena vsa vprašanja, ki so povzročila zadnje nesoglasje in napetost. Italijanske čete so se, kakor znano, z grške meje v Albaniji že umaknile in vrnile v Italijo, prav tako je pa tudi Grčija odpoklicala svoje čete, ki jih je svoječasno koncentrirala na svoji meji nasproti po Italiji okupirani Albaniji. Na podlagi tega dejstva je Grčija odredila delno demobilizacijo in se njeni pod orožje vpoklicani rezervisti že vračajo na svoje domove. Nemčija ne želi podaljšanja Me BERLIN, 9. oktobra. »Volkischer Be-obachter« prinaša članek »Veliko zanimanje za Luksemburg«, v ikaterem piše; Londonski radio je prenašal obširno reportažo vojnega poročevalca lista »Petit Parisien«, ki se boji nemškega vdora preko Luksemburga. Svoj strah opravičuje z dejstvom, da je nemško-luksem-burška meja štirikrat daljša kakor meja med Francijo in to vojvodino. Nemčija pa nikoli ne bo prekršila nevtralnosti te državice, s čimer bi omogočila sovražnikom, da bi razširili napadalno fronto proti rajhu. Prepričani smo, da tudi Luksemburg samo želi, da bi ga angleško-franco-ski vojskovodje, ki se itak preveč zanimajo za njegovo mejo, pustili na miru. Delna mobilizacija na Finskem HELSINKI, 9. oktobra. Finska vlada je na svoji seji v soboto zvečer sklenila, da ustreže želji sovjetske Rusije v toliko, da pošlje v Moskvo svojega zastopnika, ki pa ue bo zunanji minister, ampak sedanji stockholmski poslanik. Ta odposlanec ne bo imel nobenih pooblastil za sklepanje kakih obveznih dogovorov med obema državama. Nadalje je finska vlada sklenila, da ne bo pod nobenih pogojem pristala na kakršne koti teritorialne zahte- ve, ki bi jih eventualno utegnila staviti Moskva. Istočasno z objavo teh sklepov je bila razglašena tudi delna mobilizacija finskih rezervistov in pričela so se nagla dela za utrditev finske meje nasproti sovjetski Rusiji. Eventualno vztrajanje sovjetske Rusije pri kakih zahtevah teritorialnega značaja bi utegnilo roditi dogodke, ki bi bili za nadaljnji razvoj evropskega položaja velike važnosti. Letalska bitka nad Severnim morjem LONDON, 9. oktobra. Havas. V sporočilu ministrstva za informacije je rečeno, da sta včeraj dve nemški letali sodelovali v letalskem boju nad Severnim moljem. Pilot angleškega hidroaviona je opajal sovražni hidroavion. Poletel je proti njemu in začelo se je streljanje iz strojnic. Tedaj se je pojavil drug nemški hi-droavion in sc tudi spustil v boj. Kmalu za tem sta dospeli na kraj bitke dve angleški letali. Angleška letala so se ta-ko>j dvignila iznad nemških letal. Prvi nemški hidroavion je opustil boj in pa- Memška podmornica pri Floridi WA5H1NGT0N, 9. okt. Eden izmed Rooseveltovih tajnikov je izdal poročilo, da je bila opažena 15 milj od obale polotoka Floride neka tuja, po vsei priliki nemška podmornica. Ta objava je v zvezi z Rooseveltovo politiko, ki sl je nadela nalogo, obveščati javnost o vsakem pri-bHžavanju bolnih ladij vojskujočih sc držav ameriški- cettnL del na morje, drugi pa je pobegnil. Streli sovražnih letal so zadeli dve angleški letali, ki pa nista resno poškodovani. Med posadkami angleških letal ni bilo nobene žrtve. Velike ameriške vojaške vaje NEW YORK, 9. oktobra. Po pisanju, ameriških listov, se bodo vojaške vaje Zedinjenih držav pričele še v teku tega meseca in bodo predstavljale največjo koncentracijo ameriške vojske v mirnem času. Dan pričetka teh vaj bo najbrže 25. oktober in izvršene bodo v državah, ki leže na jugu in jugozahodu USA. Sodelovalo bo v ce-celoti 67.500 častnikov in vojakov. „New York Times“ pišejo, da je program za te vaje že davno izdelan in nima zato nobene zveze s sedanjo vojno v Evropi. skoro prišlo do popolnega.ze pirane Bele Rusije z stalim d ^ sile. Sovjetska oblastva so z® ]ef( časnim upravnikom okupiran® je naredbo, da izberejo deleg3 ’ v moskovskem parlamentu za ^ končno zedinitev novo pridob'!e jine z ostalo Rusijo. Ta teden odločitev v ^ WASHIXGTON, 9. okt. $ man je včeraj izjavil, da j* meniha nevlralnostnega zaK ^ teden. Je velik da bodo tem pogledu uspe • -------- • cfljfr NEMČIJA NEZADOVOLJNA 3 ČIJ0 ,• u RIM, 9. okt. Italijanski naj iz Berlina, da vlada v t310”* tičnih in vojaških krogih v®“ v voljstvo z zadržanjem Turčije dneh. Berlinska vlada je Ture d no pozvala v najenergičnejšeffl se izjasni o svojem nadaljnjem Berlinski krogi očitajo Ankari, . ^ iskrena proti Nemčiji in da je dokazom potrebe nevtralne*0 sporazum z Anglijo. Prav ta it;ral ^ zastopnik obiskal Sofijo in ^ Bolgari za protinemški blok o? ji Turčija je svoj čas odobrava ^ obkroževanja Nemčije. Ker J® j* ^ zumu Berlina z Moskvo tarj!fogl^ propadla, morajo turški vladni ^ meniti svojo zunanjo politiko* da bosta Francija in AngUJ Hitlerjeve mirovne ponudbe, sprejela s strani Turčije V°n' vico in se po tem ravnala, Berlinu. LETALO JEjSt| GUAYAQUIL, 9. oktobra, v J grešano ekvadorsko vojaško terim je potoval generalni inSP~ ju dorske vojske general Rivade jimi spremljevalci, se je P° poročilih v bližini mesta EKVADORSKO 50.000 DOLARJEV ZA KUHNA NEW YORK, 0. okt. Vodja ameriških hitlerjevcev, Fritz Kuhn, je bil izpuščen za nekaj časa na svobodo. Sodišču je moral položiti jamčevino v znesku 50.000 dolarjev« pokrajini Macaljlla vnelo v 0 th na zemljo. Vsi častniki, ki s° ^1» lom na inšpekcijskem potovanj NEMCI POTOPILI H°L j PARNIK LONDON, 9. okt. RcUJf iioO ska ladja ..Binnendyk » $ob° Jt reg. ton, je bila v noč! *%lff nedeljo na svojem P°^oV.. ia, ^ ke v Amsterdam potoplj® ,e po , sadka potopljene ladje, -c ^ žrtev nemške podmornic ’p0p' Parnik je bil potopljen v Polivu- ___________________ Mariborska napoved. malo oblačno in nekoliko ^10 w je bila najvišJ^ me. Včeraj danes najnižja davin od včerajšnjega milimetrov. Rusi zgrade svojo Maginotovo ' —„ . . .. » , . . . . .. uHila tl»4* PARIZ, 9. okt. Havas poroča iz Am sterdama: Dopisnik lista »De Telegraal« poroča Iz Helsinkov, da zahteva sovjetska Rusija od Litve dovoljenje, da sme na njenem ozemlju zgraditi trdnjavsko črto proti Nemčiji. Ta trdnjavska črta bi bila nadaljevanje pasu utrdb, ki jih bo sovjetska Rusija zSradllL nove zahodne meje c ,Q pa ozemlje od madžarske ,avs do vzhodne Prusije. TaJgJ* » zgrajen po vzorcu friedove obrambne ^rte Francozi zabijajo klin v nemško o . Stalno napredovanje med Mozelo in Saro - Namen počasne taktike bojfl Frontalni napad bi terjal milijon žrtev mŠ -inih PARIZ, 9. okt. Nadaljevanje napredovanja francoskih čet vzdolž nemško-Iuksemburške meje se še vodno nadaljuje kljub nemškim protinapadom, katerih namen je izgubljeno pozicije znova osvojiti. Pri teh napadih in protinapadih se razvijajo tudi naskoki na nož. Delovanje topov je z obeh strani zelo intenzivno. Vojni opazovalci potrjujejo, da obvladujejo Francozi in Angleži vse ozemlje med Mozelo in Saro. Tu sre za to, da se zabile močan klin med sovražnikovo fronto. Ker stoje iraucoske in angleške četo na osvojenih gričih, imajo sedaj od tam popoln pregled vsega nemškega zaledja vse do Trierja. Iniciativa je slej ko prej na zavezniški strani. Naglica, s katero so francoske čete obvladale podnr-nirana polja in ostale zapreke, in to z minimalnimi izgubami, Je vzbudila pri Nemcih začudenje in vznemirjenje. Pri tem pa je treba pomisliti, da so položili Nemci na nekem eksponiranem terenu na enem samem kvadratnem kilometru rušiti košček za košek0^ ^ p bo v utrjenih je lagoma skozi. ra. vajsK°^ xftey' tT in terja dolgo dobo ^ edino uspešna In bf f°. mogle doseči nijUP ^ bi * prav tako za prio* ' jeji, vršili Francozi in ga izvršili Nemd. Nevarnost jesenskih povodnji je minila 0 dolgotrajnem dežju se je spet zvedrita nebo — Sezona za splavarje je na višku bo veselo v naših goricah Zdaj ki je do vrha na- ?o • deževnih dni se je spet raz-n«b°. Po vsej naši zemlji je dneli močno deževalo, težke 20,,. e .krpe oblakov so visele nad ob-tisi»mv za prve dni oktobra je pri-^ zgodaj hlad. Reke in potoki .°cuo narasli, napojena zemlja ni več vsrkati velikega odviška »a.1^rice fc'*;«0 močno so narasle Ljubija-hribn • a in Savinja. V zahodnem %ah SloveDl.ie in v Savinjskih Iti j,' s.? Vsako jesen nagrmadijo obla-^ 1^ Žene vlažni jug. Ker pre-tebij ae tPorejo preko gora, se m-°dvišne vlage in po hudournih I L, “ite potoki deževnice v doline. ^ letju in zgodnji jeseni izsušeni ,;«ci so spet do grla polni šu- uC4aj CUrkov in če M deževalo še -bi, hi lahko nastopile za ni-atastrofalne povodnji. h dežjem je prišla sezona kravarje ................. ob Kdor se je vozil te dni zemlje, ki je v večjem *Sk, je lahko opazil tipično ^Vsln?nia le v Kanadi in v skan-državah. Na stotine splavov je šlo te dni po naših vodah na jugovzhod, nadaljnji se bodo zvrstili v prihodnjih dneh. Velike zaloge lesa so bile že dolgo časa pripravljene za transport. Vode so bile več mesecev izredno nizke, posebno Savinja in Sava sta kazali gola rebra v strugi, kakor že dolgo ne. Zdaj je transportnega sredstva'1 dovolj, med splavarje je prišlo malo več upanja, da bodo za zimo spravili nekaj cvenka v žep. V sončnih jesenskih dneh se bo oglasila zdaj vesela trgatev. „Uradna“ namreč, ki je po oblasti od 9. t. m. dalje odrejena. Živahno bo v naših goricah, s polja bo pohitel kmet pospravljati zadnje pridelke, kajti s prihodnjim dežjem se bo letos najbrž že zgodaj oglasil sneg tudi v dolinah. Zadnje trume lastovk, ki so žalostno po-letavale v mrzlem jesenskem dežju, si bodo zdaj naglo pomagale dalje na sončni jug, dokler je še kaj sonca. In ko se bo po Vseh svetih oglasil listopad ,se bo življenje umaknilo za zidovje, dokler ne bodo nekega jutra izvabile bele poljane neugnano smučarsko mladež v svoje mehko naročje. o. Pri St. Trojici r Slov. goricah je posestnik in gostilničar Ernest Mlinarič padel z jablane in zaradi notranje krvavitve podlegel smrtnim poškodbam. o. Potegavščina v Ormožu. Nekega jutra se je zbrala pred ormoško postajo velika množica okoličanov, med katerimi so bili večinoma viničarji, kočarji in revni kmetje. Očividno so na nekaj čakali. Ko so že več ur tavali okoli postaje, se je ugotovilo, da čakajo na veliko pošiljko blaga za moške obleke, ki sta ga dva krošnjarja ponujala po 4 dinarje meter. Kmalu so okoličani spoznali, da so bili potegnjeni. Enak dogodek smo nedavno zabeležili tudi v Rušah. o. Otrok zažgal hišo. V Mure linčih je 4 letni deček zažgal hišo svojega očeta. Ogenj je uničil tudi gospodarsko poslopje in znaša škoda okoli 70.000 dinarjev. Celje Osamosvojitev hrvatskih invalidov V nedeljo dopoldne je bil v Zagrebu kongres vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije. XIII. kongresa se je udeležilo 210 delegatov iz vse države. Na kongresu je bil prisoten kraljev odposlanec konjeniški general Jovan Antič. Svečano sejo je otvoril predsednik Božidar Nedič. Po izvolitvi predsedstva kongresa in po številnih govorih ter brzojavkah, ki so bile odposlane na najvišja mesta, je stopil na oder delegat invalidov iz banovine Hrvatske dr. Krpan, ter izjavil, da hrvat-ski invalidi izstopajo iz skupnega društva, v katerem so delovali 17 let, in da bodo osnovali svoje posebno društvo v Zagrebu. Predsednik Nedič se je zahvalil hr-vatskim invalidom za sodelovanje v zadnjih 17. letih, ter izjavil, da bo iskalo združenje vojnih invalidov bazo, na kateri bi bilo možno sodelovanje vseh invalidov v naši državi. potegavščine podeželskega verižnika mariborskim ^ v p, .sodiščem je moral sesti ne sa-,1U’ ^Pak tudi po ptujski okoli-^ mehanik, 52 let stari Vin- z1® b i č. Precej obširna in za-^ jo je izdalo proti te % rsko državno tožilstvo, ga r vrste prevar, prestopkov zo- P. dolžnost, zločinstva utaj in d lc4 g] ' segajo več let nazaj. Obto-^te ]w.azPrava sta obenem pokazali, ;> ‘?red s katerim je tudi poli-Sredstvo za svoje osebne ter K rat ka-> problematične koristi. V v strv prišeJ obtoženi Si- u ^Kristino Mahaczovo, ženo s RJahacza. Simonič se je rad k, it , ^hbii političnimi zvezami, pa vaj r, ac?°Xa Potožila, da bi njeni J 1 r . vejaliC1, Ul iV dobil jugoslovansko državni? Se d* obrtno dovoljenje. Si- Dozm.Uato. Ponudil, češ da se da h„ 2 bivšim banom dr. Maruši 53ct>zva Q*Vso zadevo uredil. Zakonca . a dkla v ta namen Simoni-it) a' da ne’,seveda pa sta kmalu spo-14 z Pid ne z državljanstvom se 7Z obrt«- ne z državUanstv fevCel Sin^^l dovoljenjem. Končno W sJc><>varjati, da ne »is W rl - keT n‘ dr- Marušič več SiL m,“ “ ««<- l* l, .11 Sin,™,?!.’! m'nial P"«'4"1 re- V, UDrav'Jimonič „ V|iania vreu razre- } e ie zgeriu .nienega druženja, ..., 0 '0. septembra 1037 'hario u“o S^‘m Senla »»tattrat ■» Ct »fc- k' ra™’tL?.v!čoria pa b^Q,rainu’naWwie »stavilo na to K5lne nerei^lr.-.^man je od-J L^iu. Kaj,. *ti, ki so se dogajale l;S ,' »N zdrS,,"’ pre4s®, cert lahke glasbe; 12.12 Koncert Instrumentalni in vokalni s®11'’,:ir#?', Milan: JI. $$3* ske romance, opera’ ,EIektra' Bruselj tov oratorij. — Ankara: 8 koncert. — Budimpešta: 23.20 K v ganskega ’ orkestra; Mariborsko g$eeSaiii&2e - Ponedeljek, 9. ZaDrto. , Torek, 10, ob 20. f Veriga, A, y p* Sreda, 11. Zaprto. (Gostovanj . Četrtek, 12. ob 20.: Neopra^ceu ^ „Pygmalion“ v Celju in lani izvrstno sprejeti Shavrov „ še ni bil odigran, pride le» p,M oder. In sicer najprej v GeiJ ^ en 11 .t. m.), nato pa kmalu tu | mariborskega gledališča. Zadnje siovo g. V. Kukovca v V soboto popoldne se J® Celju pogreb pokojnega, javnega delavca g. Vinka o Udeležila se ga je velika m pet* činstva. Pogreb je vodil op' ^ Jurak z veliko asistenco. g pi# so stopali gasilci iz Gabei‘J *jj, rom in pokojnikovi vozom s’krsto svojci in so aCjj$j putacije organizacij, mestno z županom, vodstvo in . $'S* . Celjske posojilnice, °dbo^lU ce'lju> a* Slov. obrtnega društva v stopstvo Zveze obrtniški ojjrjjjiliLj dravske banovine, mnog1 ^oj1^; raznih krajev, trgovci _in P Obo'r< prijatelji. Ob grobu se je o ^ poslovi župan dr. Vorsi ’ & Jt udaril pokojnikove in okolico. V imenu obrtn govoril g. A. Lečnik, ^ tf&jd da je krona pokojnikovi P f ponosni Obrhii dom v L J j(,f Celjske posojilnice in v5® j^ro'vpf’ nosti se ie noslovil g- “1-._ 0p*„f vec. Z lepimi besedami J vs°./ kojnikovo delo za CelJ€_ . do1”/ rodno stvar. Na njegov vS){0 zapelo žalostinko Celjs i štvo, ob grobu pa » Zborovanje celjskih ■ iDJel o^t V soboto .dopoldne J® r> P ^ učiteljsko društvo občni ^^ je udeležilo 170 član*3 ^ doma je predsednik 8- j^alj^ spomin blagopokojo^» j.pt Pe(yil’ sandra L, ga ozna 1 j.atere.v’ usLvariteljaJugoslaviJ■ > ob tej spoznavamo prav se od3® r svetovnih dogodku1- teku .L osebne izpremembe, poro in prešel Aa občni-sA l cionarjev so bila^ oStaU ° 0d^ je dobil blagajnik m ^ solutorij. Izvoljen J . jn ju', ; dosedanjim dolgole ^ * predsednikom g- iu Po poročil« o skupščini, se je 1 %tav!jc?/ °P' zanimiva debata- > ‘ uČiteL ge'^ dlogi za pre«-«« p mzacije pri “aS-/lafli & ‘#0 fie? pančičeve bodo _ zi& j^jii letos uvedle akcij Ž obmejnim šolam, uspela. tu 'dne 9. X. 1939. »Vefernltr« Stran 5. ie2i2!iM®sž* Štirinožni borci v svetovni vojni ryavih poljanah so se v posebno nevarnih primerih izkazali zdresirani psi — ovčjaki Y°rku so postavili spomenik sti .?° žrtvovali človeštvu kot zve-W ,nsi sv°te življenje za časa sve-% Mnogo tisoč psov je bilo sofcot . s.vstovnim klanjem. Poginili Vv®k) četveronožci. Psi niso šli Qe, ^ 12 niržnje do sovražnika, tudi '^en ??a^° k zmagi. Gnala jih je le *> j0s ’ °®čutek vdanosti in zvestobe -obrij,. - ,rjev’ s katerimi so delili vse Nemjijg bridkosti krvavih front. s^ma ie imela takoj v začetku »s v°^ne več tisoč izvežbanih psov 1 b°j'šcu. Vežbali in dresirali “■ l0 . ?no one vrste psov, ki so se ^ ^kazali za irontno službo. An-Ptabni uporat>ljati pse na fronti šele !Hli r - 1917. Za vojno službo so iz-'fejitoft Vrste Psov, najprikladnejši V°»a ? ?ej®i so Pa bili ovčjaki. Wsl«*ba psov se je omejila na ^ vestj v’ °a Prenašanje važnih in nuj-^rih. k. . raznih frontnih odsekih, v pri-^lUogi: °d'Povedal telefon. Kadar ni- na vrst .g™. ^ ®nai<%S e*° Je liudi, borcev s front, ki 1° PriSlj spretni vojaki iz rovovv j' so vJLVrs*0 v °rdonančni službi psi. °st. h)esi ^ Pokazali nenavadno mo- So r-u, da je žival slutila, da se skozi krogle in granate ne bo mogla prebiti, se je privlekla nazaj v rove. Pogled zveste živali je bil tedaj tako žalosten, da je ganil slednjega borca. Kakor da bi pes slutil, da se mu je častna naloga ponesrečila ... V službi Rdečega križa so rešili frontni psi premnogo ranjencev. Stikali so po bojišču, zavohali ranjence in jim s privezanimi obvezami na trupu nudili prvo pomoč. Ali so pa po svojem odkritju prihiteli k sanitetnemu obvezovališču ter cvileč odvedli sanitejce k ranjencu. Spretni psi so iz gruče mrtvecev takoj zavohali ranjenca, če je bilo le količkaj življenja še v njem. Ko je Rdeči križ po bitkah preiskaval bojišče, so imeli frontni psi najodgovornejšo nalogo. Čim se je pes približal mrtvecu, je prestrašen odskočil. Sanitejci so vedeli, da je borec mrtev, če je pa bila v ranjencu le še trohica življenja, ga je pes izvohal in takoj privedel sanitejce. Kadar so granate zasule vojake, je pes čutil, če je pod prstjo še kak borec, ki ni mrtev. Naglo so odkopali prst in rešili nesrečnike gotove smrti. Sluh in vonj zveste živali je bil tako razvit, da je še pod zemljo zaslutila žive zakopane' nesrečneže... Izpolnjeno prekletstvo zapuščene Za svoje življenje zahvaliti bi-•vmar ps°m. ^ z v° -p?sebll° spretnega ovčjaka sr*3211'111 sP°r°čilom iz rovov v ar OJilom ^ ukazali, kam mora iti s ^ k’1*0 Privezano na rep n ^ttirhnog. Pes se je vlekel sk^ streli • se instinktivno skrival ni >tiv 'vgranat ‘n pušk, počepal za iv 11 tia*! Ve jame ter v danem tre-? skočil dalje. Lc redko se je < a te pes zašel ali celo zane-•^očilo sovražniku. V prime- V Beogradu je te dni padel pod tramvaj kolar Mohamed Zečevič in obležal mrtev. Ko so mrliča preiskali, so našli v njegovem žepu fotografijo nekega dekleta in na zadnji strani strašno kletvino, ki se je končala z željo, naj bi čimprej poginil. Fotografijo in sporočilo mu je poslala njegova nevesta, katero je zapustil. Naključje je hotelo, da se je dekličino prekletstvo izvršilo že nekaj dni po odpošiljatvi slike. Kariera pri filmu. Gospod Nadobudnik je pisal filmski družbi: »Polno imenitnih idej imam; moje misli delajo ves dan in še 4ponoči m: ne dajo spati. Ali me hočete zaposliti v vašem podjetju?« Odgovor je prišel s filmsko brzino: »Da, kot nočnega čuvaja.« Če ima mladenič motor. Stric svojemu nečaku: »Slišal sem, da imaš dve dekleti. Eno v Ljubljar.% drugo v Mariboru. Kako moreš le kaj takega početi?« »Z lahkoto, stric, saj imam vendar motocikel!« Moderni Don Juan. Šepetal ji je v uho: »Ela, ti si n&jlepše dekle na svetu.« »Prav isto si dejal tudi Angeli.« »Toda Angela ve, kakšen lažnivec sem.« Predkrstni trening. Kučerovim se je rodil sin. Pravkar so bili z njim pri krstu. Za čudo, Jante pri krstnem opravilu niti črhnil ni. Župnik se je o njem izrazil silno pohvalno: — Takega otroka, ki pri krstu ne bi niti vekal, doslej še nisem videl. — To ni kar tako, se je široko odrezal oče, ves teden smo. ga doma trenirali s soljeno vodo! ČREDA KRAV SE JE ZASTRUPILA NA PAŠI V Vretešincu blizu Krakova je neki pastir pase-l vaške krave. Nenadoma je zapazil, da so vse krave popadale na tla. Živinozdravnik je ugotovil, da so se živali zastrupile z metanom ali z nekim drugim plinom, ki prihaja iz zemlje, kjer so ležišča nafte. Več krav je poginilo, ostale pa so z umetnim dihanjem in črno kavo rešili. — čul sem, da so sinoči vlomili v vašo trgovino. Ali imate mnogo škode? — No, ni sile. Srečen sem. Dan pred vlomom sem znižal vsemu blagu cene za 10%. 0; 'aln,. zvoj šolstva v stari Dalmaciji Dandanašnja morala: Kdor krade na malo, ta je tat; kdor krade na veliko, ta je spreten poslovni človek; kdor krade cele dežele, ta je genij. Rešitev nedeljske križanke. Vodoravno: Salamina, Atila, ep, Renata, Ana, Iran, je, ono, Klemen, Veleja, omega, to, Ida, Anam, mak, Sarajevo. Navpično: Sarajevo, as, Atene, Emona, lina, kletar, Ala, Oleg, ma, matineja, aroma, ime, ne, udav, Apenini, ako. Epidemija samomorov med Kitajkami 'Mefe spacia med najstarejše kul- v v Evropi, saj so imeli svoje k^elitvj 'Hej že stari Grki. Pa tudi 't ^ h«,.. **rvatov se je dalmatinska yeHj3ir,’^° razvijala dalje. Tako- j »uc vijaia uaijv. larvvr V*%ii , katinske šole že v dese-V 2adr zPričano je. da so obsta-Ceniku, Trogiru, Splitu, Nai 0vniku, a verjetno tudi v%CJ2"ameniteiš :a ; -Aenitejša šola je bila du-V Užiten-80 Poučevali na njej prvo-Mpjmfr?1 ki so prejemali na leto > stanovanje in še druge la<% e tiadvi^j šo*0. Posebno za časa stalna ’ a so Benečani v tein i vieJi Prizadevala, da bi do- .^1^ nasprotovali. Uta 1639. se ^tovn I?Voditur Mocenigo (Moč-Nr* Qraril VenskeSa pokolenja, ka-^ V - Gradnik) za usta- ^ sole na Hvaru, a pri re- publiki ni uspel. Bilc pa so tedanje dalmatinske šole seveda latinske. Dalmatinci so zato hodili na visoko šolo v Padovo v Italiji, kjer so študirali pravo, filozofijo in medicino. V Padovi so se uveljavili tudi kot profesorji. Mimo tega so dali še ostali Italiji veliko profesorjev, učenjakov, umetnikov itd. Od leta 1500. do leta 1800. je bilo na padovski univerzi nič manj ko 24 Dalmatincev, ki so dosegli čast rektorjev. Bogoslovje in cerkveno pravo je predavalo 26 Dalmatincev, filozofijo 19, civilno pravo tudi 19, matematiko 3 in medicino 4. Med avtorji znanstvenih del je bilo 21 teologov, 39 filozofov, 44 zgodovinarjev, 14 diplomatov in 22 matematikov. Razen tega je dala Dalmacija v tem času 33 slikarjev in miniaturistov, 7 arhitektov, 6 bakrorezcev, 7 glasbenikov in celo vrsto drugih intelektualnih delavcev. Vrhovni sodnik v Kantonu je izdal oklic, v katerem nastopa zelo ostro proti epidemiji samomora Kitajk, ki se je pričela pred nekaj meseci in se vedno bolj naglo širi. Iz oklica spoznamo, da se usta navijajo kar društva samomorilnih kandidatinj, ki se potem zbirajo k zborovanjem, po katerih si končujejo življenje na vse mogoče načine; z obešanjem, utapljanjem, rezanjem žil, zastrupljanjem itd. Vzrok te epidemije je strahotnost vojne, ki jo preživljajo Kitajci sedaj že tretje leto. Samomore izvršujejo večinoma žene vojakov, in sicer zaradi odsotnosti mož, kesanja nad zvestobo, bede in drugega zla. Oklic pravi, da gredo nekatere v smrt zaradi stvari, »ki 'bi jih še vrabci brez škode pretrpeli.« Pri tem ie pa treba upoštevati, da je kitajska ženska dosti bolj romantično razpoložena in dosti bolj občutljiva, kakor je evropska. Sicer je pa na drugi strani tudi res, da je življenje Kitajke težko, zlasti še v sedanjem vojnem času. NEZGODA V PRISTANIŠČU CON-STANZA Kakor poročajo iz Bukarešte, je v pristanišču Constanza angleški parnik »Dromoor« trčil v bolgarsko tovorno ladjo »Marija Luiza« in jo težko poškodoval. Komisija strokovnjakov je ocenila škodo na 600 funtov šterlingov, ki jih 'bo moral plačati angleški kapitan, ker je prišlo do 'karambola po njegovi krivdi. KRUH V AVSTRIJSKIH GOSTILNAH Glavni prehranjevalni urad na Dunaju razglaša: Od nepoklicane strani razširjena vest, da sinejo gostilne kruh in pe civo svobodno dajati gostom, je neres nična. Kruih in pecivo se sme oddajati brez izjeme samo proti ustrezajočim odrezkom rajhovske krušne karte, oziro ma potne karte, v kolikor je ta že v ob toku. »V računstvu si pa silno slaba.« »Nič zato, saj se bom omožila kakor mama z možem, pri katerem mi ne bo sile zavoljo računanja.« — Čemu pa nosite tako dolgo brado? — Zato, da mi ni treba kupovati kravat. cpoole UUBEZEN mornarja ericssona A>ve« ROM 1,1 tu!!^ Gudinundsson. Mogo- lahko SC V al> Francijo, franju vaP°Ve!te- česa se moram vs EiUr,vaK’* %r2arn°stio *bC ne n,orc obvarovati %:$ vinu. ^neV^UOSt ^ m°ji P°ti?* 5j(> -Od Q ttli Prrw- % y0(fe.« ta nevarnost?« i.V bOJl) ,| ... bo'?1 brodolom?* o« morja.« ite Srl Qi€mP°6oltnili ? Tocia valovi vas %U>}ne r ’ tudi K,an'‘ — - arnost Valeč ^ m< vicli Gudmundsson \ *** „ m°l° smrt?« ^^n^evidim prest ra- kako mi v°de,« pravi more Gud- I i ^Povedati.« VaC‘Vrs»t4 dvatset kron In se avi!« n Pravi. »Pazil boin na AN 35 »Bodite zdravi tudi vi!« pravi žena. Gudmundsson je odšel. Bil je nemiren. Vest, da Ericsson nc bo križal njegovih namenov, ga ni prav nič pomirila; prav nič ga ni veselilo to, da bo Švala poročila njegovega tekmeca, čeprav ne bo otrok ... * Tri dni ni Ericsson videl švale; odhajal je zgodaj na morje in se vračal šele pozno zvečer domOv. četrtega dne pa jo je videl prihajati po cesti. Naglo se je skril, da bi se izognil srečanju. Stopil je v pastorjev vrt; od zunaj je slišal &valin glas, ki je klical Helgi. Ali, to je Švala Gunnarsson,« pravi pastor Olsen, ki jc delal na vrtu. *Svojo lisico kliče«. Pastor je bil star čez šestdeset; preživel je skoro vse življenje v Skarsstiidu in krstil večino prebivalcev. Poznal je vse vaščane do kosti, z dobrimi in slabimi lastnostmi, in razen gospe Sturlusson je .bil edini, ki ni odobraval Švaline zaroke Iz Gudniundssonom, čeprav ni nikoli o tem spregovoril besedice. Ericsson ga je poslušal in se poslovil, ko je minila nevarnost, da sc z dekletom sreča. Vprav to, da se je zadnje dneve izogibal srečanja, je tiralo stvari pri njem na višek. Ljubezen, s katero se je vse življenje samo igral, se je nenadoma začela ma ščevati nad njim. To ni bila nilkaka bežna strast, ki jo užijemo in potem zavržemo... To noč ni mogel zaspati, in ko je vendarle zadremal, so ga mučile najstrašnejše sanje; gore, kopice lavin ledene čeri so ležale pred njim — in vse te ovire je moral premagati, preden je dospel do švale. Prihodnje jutro jc Magnusa in Surssona poslal na lov sama; on je ostal doma, popravljal mreže in brusil irnkc. Bilo je sijoče lepo vreme, in ko je sedel pri svojem delu, je poslušal šumenje reke in glasove, ki so prihajali iz vasi. Nenadoma, kakor da bi dozorel v njem sklep, ki je že dolgo dremal v njem, je delo o-dložil in zapustil hišo. Na kakršen kol način mora vso stvar zaključiti, in sicer zdaj takoj; šel bo enostavno k švali in ji povedal, kaj čuti do nje. Mogoče ga bo odklonila — mogoče — toda na to ni mislil, šel je navzgor po ce- sti proti Gundarssonovi hiši. Pritisnil je zapah vrtnih vrat in vstopil. Srce mu je močno utripalo, ko so se odprla vrata — potem je bilo pa vse tiho. Najhujše je minilo, si je mislil. Zdaj je pač že v hiši, noben umik ni več mogoč. Potrkal je, in služkinja mu je odprla. švale ni bilo doma. Tudi Gunnarsson je odšel, toda po njem ni prav nič vpraševal. Na kratko se je obrnil in zapustil hišo. šel je navzgor po dolini, ne da bi v svo jem razočaranju mislil na to, Ikam ga vodijo noge. Skoro je smatral njeno odsotnost kot spretno pripravljeno žalitev; spominjal se je, kako je Šila mimo njega, ne da bi ga pozdravila, in nenadoma ga je pograbil divji srd. Ne, še enkrat ne pojde tja, pa naj si ona misli, kar si hoče. Sploh pa odide iz Skarsstoda, prodal bo čoln in se vrnil v kabelsko službo. Ko je zavil krog vogala, uzre pred seboj Gudmundssonovo hišo. Zadnje dneve je res čisto pozabil na odnošaj med švalo in Gudmunssonom. Stvari sploh ni jemal resno, enostavno zato, ker je bil prepričan, da dekletu odvratnega Gudmurossona kot ljubavnika nič ni mar. S do rt Podzvezino nogometno prvenstvo DV1J TOČKI STA ODŠLI V ČAKOVEC -DALJE ŽELEZNIČAR, V CELJSKI Na področju LNP-a je bilo odigranih včeraj šest prvorazrednih nogometnih tekem, po ena v mariborski in celjski skupini, ostale pa v ljubljanski. V mariborski se je ČŠK z zmago proti ISSK Mariboru zasidral tik za Siv Železničarjem, v celjski vodi trenutno trboveljski Amater s 5 točkami in boljšim količnikom pred Olimpom, v ljubljanski pa je kar za 4 točke pred vsemi drugimi Mars, ki je včeraj beležil svojo 6 zaporedno zmago. V MARIBORSKI SKUPINI VODI SE NA-AMATER, V LJUBLJANSKI MARS ISSK MARIBOR—CSK 1:2 (1:0) Včeraj popoldne je gostovala na Rapido-vem igrišču enajstorica ČŠK iz Čakovca proti ISSK Mariboru ter zasluženo odnesla obe točki. Kdor je igro zasledoval od začetka je moral dobiti vtis, da sc je moštvo belo-črnih izdatno popravilo in da bo osvojilo naslednji dve točki. Toda kakor je bila igra v prvi polovici odprta ob rahli premoči ISSK Maribora, tako je po odmoru ČŠK blokiral vrata svojega nasprotnika, ki je z veliko srečo ušel s tako tesnim porazom. Gostje so si svojo zmago brezdvomno zaslužili. Predstavili so se kot bolj vi-grana družina, ki jo zlasti odlikuje prav dober start ter mnogo večja kondicija od domačinov, kjer je baš na ta račun v drugi polovici' popolnoma zatajila krilska vrsta, ki v tej sestavi nima bodočnostih Ožja obramba domačinov je bila preobložena z delom, ki si ga pa je v veliki meri povzročala tudi sama in večkrat jo je le izrazila sreča rešila nesreče. Napadu manjka odločna poteza na gol in strelci, prav močno se je opažala velika neodločnost in počasnost srednjega napadalca. Prve minute igre so pripadale Mariboru, ki je v 5. min dosegel po Komiču iz lepo izdelane šanse neubranljiv prvi gol. še enkrat ali dvakrat se je žoga belo-črne-ga napada odbila od vrat, nato pa je bilo konec ugodnih pozicij v napadu. Igra je ostala odprta, rezultat se do odmora iii menjal. V drugi polovici so čakovčani skraja večkrat zaporedoma zgrešili prazna vrata, Mariborova obramba se je uspešno ustavljala do 33. min, vratar je ubranil celo 11 m, nato pa so gosti iz dveh naglih zaporednih predorov izenačili in zmagali. Igra je bila ostra, vendar v glavnem ni mnogo prekoračila okvira običajnih prven- stvenih srečanj. Sodil je Celjan g. Hobacher. Prvenstvena tablica I. razreda mariborske skupine je po včerajšnji nedelji sledeča: Železničar 4 3 1 0 7:4 7 ČŠK 4 3 0 1 10:7 6 Maribor 5 2 0 3 11:7 4 Rapid 4 2 0 2 6:4 4 Mura 5 113 6:9 3 Gradjanski 4 0 2 2 5:14 2 MARIBOR OSVOJIL JUNIORSKO PRVENSTVO V predtekmi je nastopil juniorski team ISSK Maribora proti precej ojačenemu te-amu Rapida ter odnesel tesno zmago z 2:1 (1:0), s katero si je zagotovil jesensko prvenstvo. Igra je nudila lepši nogomet kakor v glavni tekmi. Sodnik te tekme je bil g. Grošelj, tablica pa je sledeča: Maribor 3 3 0 0 13:1 6 železničar 3 2 0 1 14:3 4 Rapid 3 1 0 2 6:8 2 Slavija 3 0 0 3 2:23 0 Celjski in ljubljanski nogomet V celjski skupini je bila odigrana važna prvorazredna tekma Amater—Olimp 1:1 (1:1)» kajti srečala sta se kluba, ki vodita na tablici z istim številom točk. Z boljšim količnikom je zavzel prvo mesto Amater. Sodil je mariborski sodnik g. Ivonič. V celjskem drugem razredu je SK Laško premagal SK štore z 2:1 (1:1)» obe juniorski predtekmi pa sta se končali tako: Celje—Atlctik 4:1 (1:1) in Jugoslavija— Olimp 2:0 (0:0). V ljubljanskem prvem razredu so bili doseženi sledeči rezultati: Jadran—Mars 1:3 (OKI) Svoboda—Reka 1:1 (1KI) Kranj—Bratstvo 3:2 (2:2) Rezultat tekme Disk—Hermes nam v času poročanja še manjka. Nedeljske tekme v obeh ligah Sedmo ligaško kolo v slovensko-hrvat-ski ligi sc je končalo brez presenečenji Ljubljana se je tudi tokrat vrnila brez točke iz Zagreba, rezultat pa je z ozirom na potek tekme malo previsok. Vse tekme so sc končale z zmago favoritov ter so potekle v redu, edino iz Splita poročajo o incidentih. Včerajšnji rezultati so sledeči: Concordia—Ljubljana 5:1 (3:1) Hašk—Slavija (O) 3:1 (1:1) Sašk-Bačka 2:0 (OKI) Gradjanski—Slavija (V) «:1 (3:1) Hajduk—Split 5:2 (3.-0) Na tablici slovensko-lirvatske lige vodi še vedno Gradjanski s 13 točkami, sledijo Hašk z 12, Sašk z 10, Hajduk z 9, Concor- dia s 7, Slavija (O) s 6, Ljubljana in Bačka s po 4, Split s 3 ter Slavija (V) z 2 točkama. V vzhodni lig! so odigrali doslej šele štiri kola. Trenutno vodi na tablici beo- grajska Jugoslavija s 7 točkami pred Sla. vijo (S) ter BSK s po 6 točkami. Včerajšnje tekme so prinesle dva remija, ki jih nismo pričakovali, prvega v Beogradu med Jugoslavijo in Baskom, drugega v Zemumu, kjer je gostovala Vojvodina iz Novega Sada. Zemun je na ta način dobil prvo točko. Rezultati: Jugoslavija—Bask 2:2 (2 KI) BSK—Jcdinstvo 6:1 (3 KI) Zemun—Vojvodina 2:2 (1:1) Bata—Gradjanski (S) 2:1 Balkanske igre zaključene VISOKA ZMAGA GRKOV—JUGOSLAVIJA ZOPET NA DRUGEM MESTU Včeraj so bile v Atenah na svečan način zaključene letošnje balkanske igre v navzočnosti okrog 70.000 gledalcev. Navzoča sta bila tudi grški kralj Jurij II,, knez namestnik Pavle, predsednik vlade Me-taksas ter ves diplomatski zbor. Naši atleti so v soboto precej zatajili, osvojili niso niti enega prvega mesta, včeraj pa so priborili dve zmagi, Markušič je v metu kopja postavil celo nOv jugoslovanski rekord s SOBOTNI REZULTATI 200 m: 1. Muzafer (Turčija) 23.2, 2. Kling (Jugoslavija) 23.3, 3. Geren (T), 4. Lambra-kis (Grčija). Skok v daljino: 1. Stoiticesu (Romunija) 6.83m, 2. Elesteriades (G) 6.82, 3. Lenert (J) 6.77, 4. Klinis (G) 6.72 m. 5000 m: 1. Mauroapostolos (G) 15:34.6, (nov balkanski rekord), 2. Cristea (R) 15:41.4, 3. Kotnik (J) 16:10.6. Disk, balkanski stil: 1. Silos (G) 50.lt (nov balkanski rekord), 2. Floros (G) 46.625, 3. Havaletz (R) 44.62, 4. Kovačevič (J) 42.615. 400 m z zaprekami: 1. Skiados (G) 54.9, 2. Mantos (G) 55, 3. Maješčuk (R) 57.9, 4. Kis (R) 58. Balkanska staleta: t. Grčija 3:27.6, 2. Jugoslavija (Nabernik, Klinar, Radonjič, Stevanovič) 3:28.8, 3. Turčija 3:32,8, 4. Romunija 3:33.6. Stanje točk po četrtem dnevu tekmovanja: t. Grčija 62, 2. Jugoslavija 40, 3. Romunija 26, 4. Turčija 22 točk. REZULTATI ZADNJEGA DNEVA 110 m z zaprekami: 1. Mantikas (G) 16.6, 2. Skijados (G) 15.9, 3. Hanžekovič (J) 16.4, 4. Ehrlich (J) 16.5. Disk, helenski stil: 1. Silas (G) 39.02, 2. Floros (G) 38,88, 3. Kovačevič (J) 35.83, 4. Aras (T). 400 m: 1. Geren (T) 50.8, 2. Stratakos (G) 51, 3. Karajorgos (G) 51.6, 4. Markovič (J) 51.7. Troskok: 1. Kaladiotis (G) 14.44, 2. Kali-stra (R) 14.08, 3. Marinakis (G) 13.80, 4. Abdu Rahman (T) 13.71. Kopje: 1. Markušič (J) 63.23 (nov jugoslovanski rekord), 2. Papas (G) 60.85, 3. Mausar (J) 60.51, 4. Memkalas (G) 59.01. 1500 m: L Elkopulos (G) 4:06.6, 2. Košir (J) 4:06.8, 3. Mažut (T) 4:07 (nov turški rekord), 4. Mauroapostolos (G) 4.11. Skok ob palici: 1. Tanos (G) 3.92, 2. Travlos (G) 3.80, 3. Muhidir (T) 3.60, 4. Ba-kov (J) 3.60. Štafeta 4X100 m: 1. Jugoslavija 43.8, 2. Romunija 43.9, 3. Grčija 44.5, 4. Turčija 44.6. Maratonski tek: 1. Kiriakides (G) 2:52.07, 2. Ragazos (G) 2:59.06, 3. Gal (R) 3:02.21, 4. Aii (T) 3:18.11, 5. Krajcar (J) 3:30. lih ba V S LETIH RODILA 9 OTROK V Crkveni pri Bosanskem Šamcu živi mlada in siromašna žena Cukičeva. Ta je šele 5 let poročena in je povila svojemu možu že 9 otrok. Prvo leto po po- roki je rodila dvojčke, Prfv v:ta r« 1 leto. tretje in četrto leto je P° ^ kričača, zato pa je peto leto ro ^ ke. Vsi otroci razen enega s zdravi. MALI OGLAS CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 na: oglase le din S Dražbe oreklicl dopisovanja In tenitovanlskl oglasi din I-— ””n-lasni - v znesek za te oglase ie din 10— Debelo tiskane besede se računalo dvolno ojiro®’,, enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oelase se olačuje tako) ori u.403 vposlati v pismu skuoa) z naročilom ali Da oo ooštnl ooložnici na 5ekovnf račun oismene odgovore dede malih odasov se mota oriiožiti znamka za 3 din MHBNBSr.* SOBARIcA Razno SLADKORNO BOLNI! Crn in bel kruh, moko. suhor, kekse in drobtine vse za dia-betičare dobite samo v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. 9000—1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 9013—1 VINA NAJBOLJŠE KVALITETE po zelo zmerni ceni. Sladek vinski mošt, Izboren rdeč bur gundec liter din 8—. Restavracija A. Senica, Kneza Koclja ulica., 9691-1 GOSPODINJE! Z malenkostnimi stroški očistite obleke sebi in družini vseh madežev, da je kakor nova. če uporabite »Orodo-lin«. Zahtevajte ga povsod. 9761-1 CENJENIM DAMAM naznanjam, da sem s preselitvijo svojega lokala namestil tudi novo osebje, zlasti prvovrstne ženske moči. Se priporoča salon Knez, Kneza Koclja ul. 24. 9787-1 la CVETLIČNI MED (točen) od din 15.— naprej. O. Črepinko. čebelarstvo, prodaialna čebelarskega društva Maribor, Zrinjskega trg št. 6. 9789-1 Prodam IZBOREN CVETLIČNI MED po din 16,— za kg oddaja Kmetijska družba Meljska c. 12, tel. 20-83. 8910—4 Stanovanie DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 15. okt. mirni stranki brez otrok. Praprotnikova ul. 29, Krčevina. 9780-5 STANOVANJE oddam. Vojašniška ul. 5. 9785-5 Stanovanje išče SOBO IN KUHINJO z vsemi pritiklinami iščem v mestu. Ponudbe pod »Državni uradnik« na upiavo »Večer nika«, 9651-6 Sobo odda NA STANOVANJE z vso oskrbo spreiinem gospoda. Vošnjakova 21. 9784-7 DVE MAJHNI SOBI in kuhinjo oddam 2 do 3 osebam. Pobreška c. 21. blizu magd. cerkve. 9786-7 Sobo išie V CELJU išče 75-letna vdova mebllrano sobo po možnosti z razgledom na ulico in z vso oskrbo v hiši. Ponudbe z navedbo ce ne na upravo »Večernika«, Celje. 9782-8 SOBO s posebnim vhodom išče gospodična v bližini Vodnikove ga trga. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »15. oktober«. 9790-8 Službo dobi DEKLE pridno, pošteno in snažno, ki zna tudi kuhati, sprejmem za vsa hišna dela takoj k tričlanski družini' z modernim stanovanjem. Naslov v upravi »Večernika«. 9781-9 Službo ište perfektna srednjih let. si letnimi spričevali. v boljši hiši. govoru Naslov v ■ pjjjv černika« cerniKa«. ——-fM Poštne r. nozei«€ živili o° V t z raznimi zivm ^ razpošilja sPeC‘f^ tii n A 7.3 ziVr Vina za ** td L Anderle, m Gosposka ul. imun«- 2 prodaiafl dobro verzirani v m0 se sprejmeta. P°nUnd„, vo lista pod ..DOBRA. Pokolenice Nahrbtniki^ Kovčegi Aktovke itd. UPOKOJENEC star 45 let, zdrav in močan, išče kakršno koli zaposlitev v svrho izboljšanja svojega gmotnega položaja. Vešč ie vseh pisarniških del ter slovenske in nemške steno- ( grafije. Sprejme mesto skla-! diščnika, vratarja, ekonoma, j osebnega ali hotelskega sluge itd. Ponudbe pod »Hvaležen j 300« na upravo »Večernika«. 9776-10 1 Ivan Kf3 Maribor iili**1 Ze 35 let 3eb> Pf. Zak. zašč. poteka, odkar BURGIIT z najboljšimi usP -jjA končuje brez OPERACIJE in brez bolečin ^ ^ OČESA in trdo kožo na podplatih. PrePrl,. sjti tudi Vi o visoki kvaliteti BURGIT °^^*f,|c#r(ii ^ bo rešil teh bolečin ter zahtevajte v e . jjn drogeriji samo BURGIT za din 4 > 7'—, za podplate se priporoča večji za Razpošilja: BURGIT G. z. Novo mesto, draVS Končni skupni rezultat letošnjih balkanskih iger Je: 1. Grčija 112, 2. Jugoslavija 60, 3. Turčija 34, 4. Romunija 34 točk. Turčija je zasedla tretje mesto z večjim številom zmag kot Romunija. X. balkanske igre sp se zaključile s slovesno razdelitvijo pokalov in daril zmagovalcem, ki jo je izvrišl grški kralj Jurij II. Brez posebnega obvestila. Umrl je, po dolgem trpljenju naš ljubljeni soprog, gospod oče l" SV3k’ EMIL KRA s. Prvenstvena nog. tekma Svoboda : Dask v Zagorju se je končala z zmago Svobode v rezmerju 4:1. Sodnik g. Presinger. s. Včeraj je bila v Zagrebu ustanovljena Hrvatska boksarska zveza. Za predsednika je bil izvoljen dr. D. Jelič. s. Na prvi seji Vrhovne nogometne zveze v Beogradu je bila določena za tekmo proti Nemčiji sledeča reprezentanca: Glaser, Belo-ševič, J. Matošič, Manola, Jazbinšek, Lech-ner, Medarič, Hitrec, Lešnik, Antolkovič, Per-lič. sodni svetnik v soboto, dne 7. oktobra 1939. g, ok*° Pogreb blagopokojnika se bo vršil v ponedeljek dne ^ ob 16. uri iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. 0kt°bf3 ° Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek dne 10-'/»9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor dne 8. oktobra 1939. Rodbina Ol*1 Pavla Kramer, soproga. Milko, sin. . llo^i5> predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po cenik“,n §te*- * —[CU* Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d.. -------------------------------------------------------------------------- r- nc vračajo. — Uredništvo In uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni ra J