Številka 174. Tečaj XXX. ar Zsbajfc ladl ob nedeljah in praznikih ob 5. ari. ob ponedeljkih ob on z i utra). itevtlke se proaaiajo po S novi, stotinr f BinocLh tobakarnah t Trstu in okolici. Ljubljani. Oonci. Jilji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani. Sabrežini. Novemmestu itd. ^vlsae le aaroebe sprejema uprava lista „Edinost", nllea JI >r«io iialattl It. 18. — Uradne ure m od 2. pop. do i. are^er. — Cene osiaaom 16 rt na Trsto petit: poslanice, amitmce. jame zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Ite*. 1157. glasil« političnega društva „Edinost1 za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znala ta vse leto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt-aarocbe brez doposlane naročnine se oprava ne orir«. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, »franko ?aa« pisma se ae sprejemajo in rokopisi se ne Trajajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uuravo i*ts UREDNIŠTVO: al. Giorfio Galattl 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik consorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista „Bdinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. Poštno-hranllnlčni račun it. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Otok Sahalin. PETROGRAD 25. Neki sotrudnik dnevnika »Slovo« je imel razgovor z bivšim namestnikom Aleksejevem o prodaji otoka Sahalina. Aleksejev je izjavil, da je došlo vladi več kupnih 'ponudeb, toda ne od ameriške vlade, marveč od ameriških |>odjetnikov. Ponudbe so bile pa odklonjene. Bivši namestnik je izrazil svoje innenozneje neki novinar vprašal odposlanca, kako da jo s premijeni, je isti odgovoril, da je treba prej rešiti še nekatere stvari. \Vashingtonski dopisnik »Ne\v-York \VorIda«, je povdarjal, da. je predsednik Kooseveld izgubil vsako nado na premirje ; sedaj skuša edino, da bi se čim prej sestali |xx>b!aščenci. Jaj>onska je dala (ornielno na znanje, da nikakor ne privoli v premirje, dokler se Rusija principijelno ne izjavi, da l>o plačala vojno odškodnino v denarju. Za obrambo Vladivostoka. LONDON 25. Brzojavka iz Tokija jioroča, da imajo Rusi med zalivom Posjet in Vladivostokom 30.000 mož. Car se brani prositi za premirje. BLROLIN 25. Iz \\ ashingtona poročajo, da je bil brezvspešen poskus predsednika Roosevelta, da bi pregovoril carja, naj prosi za premirje. Akcija za mir. \VASHINGTON 25. < Kraterjev biro). Zdi se neverjetno, da bo med Rusijo in in lajMjnsko sklenjeno premirje, preden se sredi meseca avgusta sestanejo pooblaščenci. Ruski pomožni križar v Džibuti. DŽIBL'Tl 25. Ruski pomožni križar je dospel semkaj z moštvom parnika »Clulda«. Brzojavne vesti. Nezgoda na morju. t L FEROL 25. Nemška paketna la-dija »Koblenzc je na višini rta Krior trčila skup t angležkim križarjem »Car- narvonc ; nemški parnik je dobil luknjo ob strani. Potniki so bili odvedeni na križarko. Nezgoda na vojaških vajah. PARIZ 25. Lvonski listi poročajo, da sta na kavalerijskih vojaških vajah trčila skup dva eskadrona, pri čemer je bil en podčastnik ubit in 20 vojakov ranjenih; ubitih je bilo tudi 20 konj. Tibetansko vprašanje. LONDON 25. »Dailv.Telegraph« javlja iz Tokija: Brzojavka iz Pekinga poroča, da sta se Angležka in Kitajska glede tibetanskega vprašanja pobotala. Angležka zahteva samo 450.000 odškodnine. Španska zbornica. MADRID 25. Uradni list je priobčil kraljev dekret, s katerim je zbornica od-godjena. Rusko-japonska vojna. P O I) L I S T K K. -m Prokletstvo. ifo iovinski roman At|uU &ano« — Nadaljeval in dovriil I. E. Tomić. P«vel M. O—fi. — Da! Da! Da! Da! je iztisnil Gia-como sladkogrenko in že je hotel poseg-niti po svojem nosu, da se u veri, je-li res tako debel. — Ti si strašen brbljač. Zato pa da mi ne bos ne govoril ne delal več, nego ti povem jaz. Kakor si zmedena glava, mogel bi pred časom vse pokvarit-. Zapiši >i dobro za uho ta nauk, ker — je dvignila Lukrecija prst — ako zgrešiš, postil se boč. tri dni. Ali za ime božje ! je tožil Cava-gnoli, vse storim drage volje, Lukrecija samo da vem, kaj. — Odposlanci u}>ornikov so oblečeni kakor menihi, da bi jih nikdo ne spoznal. Pravijo, da nabirajo denar za sveto debelo. TKST, . Položaj v Mandžuriji. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) Ofenziva Japoncev na zapadnem krilu je bila v času od 15. do 20. junija vspešna, toda Linevič javlja n)—jo, da so njegove čete zopet zavzele nedavno izgubljene pozicije zapadno od železnice. Vztočno od železnice do doline Tu-tantsien je položaj 3 tedne sem nespremenjen (glej poročila v »Kdinosti«). Istotako se ni v se verno vztočni Koreji po zasedanju črte Musan-Kengteng po Japoncih nič spremenilo do danes. Japonska že dolgo pripravljana ofenziva zapadno dolin Tutantsien-Sungari do mongolske meje se nahaja — vzlic živahnim dogodkom od 15. do 20. junija — še vedno v istem stadiju kakor pred 1 rresecem. Y zadnjem izpadu Japoncev na njihovem za padnem krilu ne vidimo druzega nego ostro rekognisciranje izlasti z namenom obveščenjo o sumljivem delovanju deta-chementa Miščenko. Japonci se hvalijo sicer, tla so s zadnjimi dogodki prekrižali načrte Miščenka. Po tem takem je izpad Japoncev pripisovati gibčnemu vedenju vrlega vodje ruske konjice. Miščenko pa se more po pravici pohvaliti, da je sovražnika iztrgal iz miru in mu provzročil skrbi radi levega krila njegovega. I'meje se, da Miščenko ne more poraziti armade maršala Oyama. Ali on inore, načinom, ki mu je navaden, spretnimi manevri tudi nadalje provzročati mnogo vzburjenja v glavnem taboru Ovame. Line viču prinaša njegovo delovanje miru in jasnosti glede vsako-dobnega položaja sovražnikovega na zapadnem krilu. Bržkone bodo tudi tu dalje igrali to ko medijo. Menihi zahajajo le k menihom na stanovanje. Zato pojdeš ti lepo na Kapi-telj naravnost v meniški samostan. Tam dadeš gvardjanu cekin na mašo za dušo pokojnega si očeta. Malo se pozabavljaj tamkaj, pij, pa izprašujih o ptujili menihih. — Ah ! Ah ! Benissimo ! je zategnil Cavagnoli obraz, umejem. — Potem obidi vse menihe naših mestnih vrat, plačaj jim kaj, pa naj pazijo, da li kateri kanonik ali menih vstopi na Grič in na katero stran. Umeješ ? — In kako ! se je zasmejal zdravnik. — Nočnim stražarjem reci, naj dobro pazijo. Da, še to. Xa Kapitelju imaš znan- , cev, ki si jih zdravil, privezi se jim na dušo. In slednjič še to. Jako verjetno je, da punta rji niti ne sanjajo, da prežimo nanje, pak ne pazijo. Skušali bodo, da bi plemiče in velikaše zavlekli v svoj krog, a ti bivajo tu na Griču, pak morajo puntarji sem na Grič na pogovore, ali pa velikaši k njim na Kapi telj. Tu jim je najkrajša pot skozi Kamenena vrata. Xajmi šolnika Kuzmiča. Dovolj neumen je, opravila nima in ne bo Sploh je jako modro od Lineviča, da , je vrgel jako daleč pred svojo armadno fronto mnogoštevilne mešane oddelke. To je skoro na daljavo enodnevnega marša tesno do sovražnika. Ti detacliementi so od bitke pri Mukdenu sem jako dobro de lali. Se svojim ofenzivnim delovanjem so naprej potisnjene sovražne detachemente, ki so bili naprej potisnjeni okroglo 40 km preko črte rek Liaoho in Tsinho, zopet nazaj potisnili do rečene črte. Tako so v sredi minolega meseca, oddaljeni za kakih j 5 dnevnih maršov od stališč svoje glavne armade, trdo pritiskali na sovražnika. Pred bitko pri Mukdenu ni bilo nika kega pravega obveščevanja na desnem ruskem krilu. Radi tega so bile tudi vse , odredbe za odbitje Nogija prekasne. Pred bitko pri Mukdenu sem si jaz vedno do mneval, da je ruska kavalerija naprej po-' tisnjena vsaj do črte Kompantsi-Ničvang za opazovanje na desnem boku armade. Zdi se pa, da ni bilo tako. Odobravati je tudi vedenje ruskih skupin v sev 'rno-vztočni Koreji, ki so bile do aprila še naprej potisnjene v črti Puk-čen Kapsan za ogledovanje severnovztočne Koreje (400 km, skoro 18 dnij). Da rusko vojskovodstvo pripisuje ustju reke Turaen in zalivu Posjet veliko strategično važnost, to nam dokazujejo že obrambene odredbe, ki so se — kakor se čuje — tam odredile te zadnje dni. S tem se kaže rusko vojsko-! vodstvo jako dalekogledno Središče Japonske — zaliv Posjet-Ningita-Omoso: to je najkrajša črta v Harbin. Ta črta bi bila morala biti Japoncem že začetkom vojne kakor glavna operacijska smer. Predstavljajmo si le, da je bilo začetkom vojne razvrščenje japon ske glavne armade izvedeno n. pr. v črti Omoso-Ningita. Ves prostor južno od črte Kirin-Tsantšun bi bil prisvojen brez enega strela. V vsej naglici bi bil Knropatkin umaknil vse svoje čete iz juž.ie Mandžurije in Harbina : Vse to bi se bilo moglo dogoditi koncem maja. Xogi bi bil 11a kopnem od severa cerniral Port Artur. Togo bi bil blokiral z morja in Port-Artur bi bil pal brez strela. Japonci pa so ob železnici in cesti Daljn-Tje'in brez koristi žrtvovali — Liaojan in Mukden — najbolji del svoje armade. To pa imenuje svet genijalno vojno umetnost Japoncev. ludi danes pred predvidno glavno bitko pri Kirinu smatram jaz kakor najložjo in naj-izdatnejo rešitev naloge maršala Ojama, ako vrže Ruse iz sedanjih glavnih pozicij Tsantšun Kirin-Omoso-Ningita proti Har-binu. Močna armada Ojama bi napredovala ob železnici in reki Sungari proti Tsantšunu-Kirinu, dočim bi zadnje možne mnogo povpraševal, kako in zakaj, samo da mu daš vina, kolikor hoče. Posadi ga v krčmo kraj Kamenenih vrat, naj pazi, kdo vhaja, kdo izhaja, pak, če se pojavi kakov tak, kakor jih mi iščemo, naj gre za njegovo sledujo, da vidi, v katero hišo pojde. Capisci benedetto ? — Eh, eh ! Kako ne ? Ala Lukrecija ! Od kje si vzela toliko kačje pameti ? — Od tebe si je gotovo nisem izposodila, neumnež, se je zasmejala razposajena ženska. Pojdi ! Pojdi ! Požuri se, zaspanec ! — A ti, kaj boš ti ? je vprašal Cavagnoli, ozrši se po strani na žensko. — Jaz ? 1-Ia, ha, ha ! Kaj to tebi mari ? Jaz se že pametno lotim svojega posla. Ah ! Umejem ! Menda se bojiš , da ugriznem v neumnost, pak mi hočeš svetovati, je-li ? Hvala na tvoji dobroti. No, slednjič si oblečen. Pojdi, okrepi se, potem pa, medice, pot pod noge na lov za puntarji. — Siromašni zdravnik je vzdihnil globoko, a o tem mu je bil obraz strašno kisel. Bilo mu je pri duši kakor"sužnju, ki je prikovan na ladiji, ki se ravno odmika v debelo morje. Ali kaj je pomagalo vzdi- reserve Japonske ubrale kurz Japonska --zaliv Posjet. Od tu pa v dveh kolonah : ena preko Mitsina v Ningito, druga (moč-neja) preko Kajgana v Omoso. Jaz mislim, da bi v momentu, ko bi ta izpadna skupina zasedla Omoso in Ningita, Linevič moral takoj začeti umikati se v Harbin-Mosin ter bi svojo močno pozicijo Tsantun-Kirin zapustil brez velicega odpora. In zdi se, da se konečno pripravlja vendar nekaj tacega od strani Ojame. Glasi se, da je 200.000 mož doseglo Mu-zan—Kengsan, ki so bili svoječasno, \v aprilu, izkrcani pri Genzanu. Ce imajo Japonci res tii namen, potem bomo čuli skoro, da so pod varstvom Hote pri ustju Tumen in zalivu Posjet izkrcali še zadnje razpoložive sile (150.000 mož), ki skupno z že postavljeno skupino (vseskupno 250.000 mož) zaprično napredovanje proti rečeni črti Omoso—Ningita. Rusi bi mogli uvre-či nasproti v icčena dva kraja, kakor glavno obrambeno črto, en deCvladivosto-ške skupine, potrebno število od armade Linevič in pozneje prihajajoča ojačanja iz Rusije. Najvažnejo in zadnjo glavno obrambeno pozicijo Rusov pri Omoso in Ningita si mislim jaz ob severnem bregu reke Mudan s kolikor le možno močnim vtrje^-njem imenovanih mest v obrambo glavne oporne točke. Po takem si mislim jaz skupno bodočo glavno bojno črto, [računamo od vztoka na zapad, Ningita, Omoso, Likijang, Vo-kosan, Oleho, 1'rtong, Tzoho, Poho, Ja-mukov, Fenmenfeng, Šilin, Kirin, Majermo, Muaušan. Šaliho — ob vztočnem pritoku reke Hunlio južno od kraja baninkov, Tantsiaupu. Santsiatsi, Ilojlietsi ob obrežju reke Taliauho do mongolske meje. Križar „Bajan" dvignjen. Poveljnik Port A rtu rja poroča, da seje posrečilo dvigniti oklopnega križarja »Bajan«. - -> t <--- - Vprašanje slovenskega vseučilišča v proračunskem odseku. V sobotni seji proračunskega odseka je poslanec Robič vprašal vlado, kaj da misli glede slovenskega vseučilisča v J.j ubijani, ker ministerski predsednik baron Gautsch ni v svojem govoru v zbornici ničesar omenil te stare in opravičene zahteve slovenskega naroda, te želje, ki jo goji že nad pol stoletja. Naučni minister Hartel se je najprej bavil z obstoječimi vseučilišči. ( e bi imeli v Avstriji, je rekel minister, samo nemške srednje šole, bi imeli samo nemška vseučilišča. Ker pa vsako leto narašča število šol. za to tudi raste število nenemških abi- hati, kisati se ? Tu ni bilo izhoda in trebalo je kloniti tilnik pod jarm krvnika Badoera. Eh, si je mislil slednjič obupani sin Eskulapov, ker se umakrniti ni mogoče, pa se spustimo v boj ! Cavagnoli seje krepil danes preko navadne mere. — Znaš, je rekel Lukreciji, izpivši prvo kapljo vina in natočivši si drugo, danes je izredna prilika, ko treba oborožiti telo in duha. Od vina vsplamtuje kri, budi se junaštvo, vino ostri duha. — - Tudi topih glav, je potrdila Lukrecija ironično. — Ali čakaj ! Nekaj sem pozabila. Kje je mošnja s cekini, ki ti jih je dal Badoer ? — Tu, tu, v mojem žepu, je šepnil zdravnik in se je plaho ozrl na žensko. — Daj mi jo ! Cavagnoli je storil, nekoliko obatov-ljaje se, po njeni zapovedi. Mislil je, da mu ženska vzame vso podkupnino. Nu, Lukrecija je vzela samo polovico, drugo pa je vrnila zdravniku, kateremu se je obraz zopet razvedril. (Pride še). turjentov, "ki streme ten), or. Kakor poroča petrograjski list »No voje Vremjac, ima načrt bodočega ruskega državnega zbora tudi določbo, da ima na prest resa vanje zakonov, ki skupni za Rusijo in Finsko, oziroma, ki se tičejo samo J-inske, toda se dotikajo splošnih državnih koristi, prisustvovati sejam državnega zbora dvanajst zastopnikov Finske, po trije vsacega stanu. Da se prepreči vsaka ob-strukcija, je določeno, da odsotnost finskih zastopnikov ne zamore nikakor ovirati posvetovanja o dotičnem zakonu. Volilna pravica Židov v Rusiji. List »Naša /izn« je izvedel da mini sterstvo ni vsprejelo predloge, po kateri naj bi Zidje v bodočem ruskem parlamentu ne imeli ni aktivne ni pasivne volilne pravice. Ministerstvo se je baje izjavilo za to, da se Židom, ki plačujejo visoke davke, dovoli volilna pravica. Konečno se o stvari še ni ničesar sklenilo. (Kako pa s pasivno volilno pravico? !!) - ______=_>M<-- Drobne politične vesti. Japonski princ Arisugava obišče s svojo soprogo tudi angležki dvor. Ta obisk smatrajo v Londonu kakor oti-cijelen državen obisk. Sam kralj Kdvard bo princa in princesinjo Arisugava vspre-jel na kolodvoru. Manifest na madjarski narod. Nekateri budimpeštanski listi poročajo, tla izda cesar manifest na madjarski narod. Bolgarski knez Ferdinand pride koncem tega meseca z velikim spremstvom v kopališče Marienbad. Državni zbor. Zasedanje državnega zbora bo baje zaključeno dne 8. julija. Domače vesti. Županstva pozor! Že večkrat smo opozarjali županstva, naj bodo oprezna poravnavanju računov tržaški mestni bolnišnici. Večkrat se je namreč že dogodilo, da je eno ali drugo delavsko društvo pla-t alo bolniške stroške in da je uprava mestne bolnišnice terjala plačila tudi od občine, kamor je bil dotični bolnik pristojen. Kaj je imenovana uprava ukrenila, kad r je za kakega bolnika prejela bolniške tro-ške od dveh strani — to nam ni znano; fakt pa je, da se v bolnišnici večkrat po motijo. .Sleherni delavec mora biti zavarovan za slučaj bolezni in ako ni mora troske plačati oni gospodar, pri katerem je kedo obolel. Izvzeti so od prisilnega zavarovanja le zasebni sluge in služkinje. Društva, v katerih je zavarovanih gotovo 95 odstotkov, morajo plačati za bolne ude 28 dni bolniških stroškov in še le potem gredo troški na račun občin (ako bolnik nima s čem plačati iz svojega). Županstva naj pazijo tudi na sledeče : Iz neke občine na Krasu se nam poroča, da je nekdo že nad leto dni občan mestne občine tržaške, a županstvo ni še do danes prejelo nikakega obvestila od te mestne občine. Za vsaki slučaj bo dobro, da s<» občine zelo oprezne ob plačevanju bolniških stroškov. Letoinja glavna skupščina sv družbe »v Cirila in Metodija za Istro (l*osnetki iz poročila tajnikovega>. Razmerno jako veliki primanjkljaj mi-nolega upravnega leta (24.952 K 94 stot.) pojasnjuje poročilo s tem : Najviša svota družbinih izdatkov v mi-nolem upravnem letu se nahaja pod naslovom : »Nakup nepremičnin in zidanje š o 1.» Ta svota je znašala 3-).i)i 9 kron. Kraji kjer se sedaj zidajo šolska poslopja, so same zelo eksponirane točke. Naša družba bo skoro imela pet novih ponosnih šolskih poslopij, pet novih ognjišč, kjer bo zapuščeni narod naš zajemal znanja in zavesti. K tem je še prišteti že obstoječa družbina poslopja, ki jih je deset. Tudi vzdrževanje teh poslopij je zahtevalo v minolem letu velikih žrtev. Ali to je v interesu družbe, da se nje nepremično premoženje ohranja čim dalje v dobrem stanju. V dveh poslopjih, ki ja je sezidala, oziroma kupila družba, sta nameščeni sedaj javni šoli, katerih učitelji so plačani iz deželnega šolskega zaklada. Kna je v Vlakoven!. druga v Jurišičih To se pravi : oni v Vlakovem bi moral biti plačan iz rečenega zaklada. Ker pa šolsko vprašanje v Vlakovem še ni rešeno, in sicer zato ne, ker je deželni odbor vložil vtok proti ustanovljenju te javne šole, ni tairosnji učitelj že več mesecev dobil niti novčića plače! ! Stradati, ali pa pobegniti bi mo ral učitelj, ako ne bi bila zopet družba, ki se žrtvuje. (To je nečuven škandal! To je menda slučaj, ko bi morale kompetentne oblasti hiteti z rešenjem rekurza, mesto da učitelje, ki so prišli zahtevat svojo neoporečno pravico — prav»co do plačila, ki jo ima vsakdo, kdor pošteno dela — ponižujejo z miloščino par goldinarjev za pot ! ! Čudno luč mečejo taki dogodki na razmere v naših pokrajinah in na — referente na c. kr. namestništvu. Op. Uredn.) V vseh drugih poslopjih družbe so nameščene šole, ki jih ona vzdržuje iz svojih sredstev. Te so : trorazrednica v Puli, eno-razrednica v Vinkuranu, dvorazrednica v Kaštelirju, dvorazrednica v Livadah, eno-razrednica v Vabrigi, enorazrednica v Bademi, enorazrednica v Stokovcili, enorazrednica v Rakiju, dvorazrednica v Malem Lošinju, enorazrednica v Voloskem, enorazrednica v Opatiji, enorazrednica v Br-gudcu, enorazrednica v sv. Marini in šola v Sušnjevici. Kakor je torej razvidno, vzdržuje družba sv. Cirila in Metodija za Istro 14 svojih šol z 19 učiteljskih sil. Dalje vzdržuje družba dva otroška vatca v Malem Lošinju in v Pazinu. Skupno učiteljško osobje iznaša torej 21 učiteljev oziroma učiteljic. Poleg tega mora plačevati tudi italijanske svečenike (v hrvatskih krajih !!) v Kašteliru, Vabrigi in Rakiju, da v rečenih šolah poučujejo veronauk. (Pride še). Birma. V soboto je škof dr. Nagi birmal v cerkvi novega sv. Antona 305 dečkov in deklic. Regulacija Corsa. Mestna delegacija je odobrila načrt za regulacijo onega dela Corsa, ki se razteza od trga Goldoni do ulice Ponterosso. Postojnska jama. Na binkoštni ponedeljek je bilo na c, kr. poštnem uradu v jami poleg plešišča oddanih približno 12.000 razglednic, ki so tehtale 50 kilogramov. Volitev goriškega župana se bo vršila danes ob 6. uri zvečer. Toča. V petek popoludne je pobila toča po Furlaniji med Gradiščem in Kor-minom. Take toče ni bilo po Furlaniji že od leta 1874. Ceni se, da je napravila 2 milijona škode. Najhuje so prizadete vasi Karra, Sv. Lovrenc v Moši in Villanova di Larra. Toča je bila tako debela, da so tri zrna tehtala 1 kilogram. Proti vlečkam (Šlepom) Ljubljanski občinski svet je vsprejel predlog občinskega svetovalca Šubica, da se prepove na javnih šetališčih ženskam nositi vlečke. Taka prepoved bi bila jako koristna tudi v Trstu ! Grad Ravne pri Št. Petru na Krasu, ki je bil nad 200 let lastnina grofov Ho-hen\vart, je kupil ravnatelj Julijan H. Lutz z Dunaja. Neverjetno. »D«»nioviiiu» poroča «> tem le skoro neverjetnem dogodku: Kako j daleč sega nemški šovinizem, kuže sledeči slučaj, ki se je pripetil sicer v večinoma 1 nemški župniji na Koroškem, v kateri pa prebiva več nego ena tretjina Slovencev in okolica je popolnoma slovenska. Bilo je pred praznikom sv. Kešnjet»a Telesa in kapelan (seveda Nemec) je zahteval od svojega župnika, da se mora monštranca s p 1 a v i c a m i odi-č i t i. Slovenski gostje v Zagrebu Bodočo sredo pridejo na povabilo »Cirilo-Me odijskih zidarjev« v Zagreb v goste, slovenci iz (\lja ; njihovo »Celjsko pevsko društvo« bo pevalo na koncertu, ki ga »Cirilo-Metodijski zidarji« prirede v sredo zvečer na vrtu »Kola«. Sprememba imena. Spljetsko »Jedinstvo« javlja da prične s 1. julijem izhajati pod imenom »Naše Jedinstvo«, da bo zamogel list iti tudi na Hrvatsko, kjer mu je bil odvzgt poštni debit. Darovi. Na upravo našega lista so poslali rodoljubi zbrani pri g. Babudru v Podgorju znesek K 3 40 za dijaško podporno društvo v Pazinu. Vsakemu svoje. Včeraj smo posneli po spljetskem »Jedinstvu« notico, tičočo se odlikovanja grofa Marenzija. Po neljubem naključju pa je včeraj izostala pripomba uredništva, v kateri je bilo rečeno, da se popolnoma strinjamo s tem, kar govori notica o postopanju grofa Marenzija, ali trditev, da bi bilonliberalec in irred ento vec, ta pa da ne odgovarja dejstvom. Še posebno pa ni res, da ni poznan kakor pobožnjak ter da »ljude zatrjujejo, da ga nikdar ne vidijo v cerkvi razun na slovesnih paradah«. Ravno nasprotno je res. In če mi kritikujemo njegovo odlikovanje od strani papeža, je vzrok ta, ker smo uverjeni, da grof Marenzi ob vsej svoji poznani po-pobožnosti ni koristil cerkvi se svojim po stopanjem ob riemanjskem vprašanju. To vprašanje bi bilo bržkone že davno rešeno tudi na korist cerkve, da ga ni reševal — grof Marenzi. Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1904. do vštetega 21. junija 1905. je prišlo v Opatijo 19 525 oseb. Od 15. junija 1905. do vštetega 21. junija 1905 je prirasla 201 oseba. Dne 21. junija je bilo navzočih 676 oseb. kega kmeta porodila čudno dete. Fo'bitje ima eno trup*o in dve z lasmi gosto obra-ščeni glavi, štiri roke in dve nogi a ru/.un tega mu je i/, hrbtenice izraščen petnajst centimetrov a katerega znajo le dve ali tri osebe. Vsako leto hodita eden ali dva londonska zlatarja, tla jih pregledati!. Ko so jih pogreznili v morje, so rekli, tlu Ijili bo treba 30 let držati v morju, prede:i 1 zadobe zopet prvotni blesk. Neznosna vročina je bila predminolo s«>-J boto v Ne\\ Jorku. Na stotine ljudi je zadela ; solnčarica. Vročina ni prenehala niti po noči. V ponedeljek se je pa temperatura naglo znižala,tako,da so morali ljudje obleči svršnike. M. SALARIN1 ▼ ulici Poute della Fabbra št. 2. Pomlad! (Vogal ul. Torrcnte.) Poletje! Zaloga oblek in površnikov za goapode, dečke ln otroke, velik izbor platneno obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in —===== modra obleka za delavce. ———— Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se izvrše točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in trunko. PODRUŽNICA: „ALLA CITTA DI LONDRA" al. Poste naore Št. 5. (vogal ul. Toire bianca) MlaHanip V6ŠČ knjigo v. dstva z večletno ITIldilulIlO prakso, zmožen slovenskega, italijanskega, hrvatskega jezika v govoru in I pisavi ter deloma tudi nemškega išče službe. ' E entuvelno tudi samo pol dneva. Ponudbe pod »Bodočnost« na upravo »Edinosti«. Razne vesti. Lužiški Srbi, stanujoči na Saksonskem in na Pruskem, so najmanjši slovanski narod. Dele se na gorenje in dolenje Srbe. Vseh skupaj uteg-ne biti 175.969. Izmed teli jih je krog- 12.000 katoličanov, vsi druyi so protestantje. Središče gorenje-lu-žiskih Srbov je Budišin, kjer so otvorili lani »Srbski matični dom» in kjer imajo svojo srbsko cerkev Device Marije. Srbski katoliški duhovniki se izza leta 1706. vzgajajo v lužiškem semenišču v Prag-i : tamkaj se navzemajo navdušenja za narodno delovanje. i\alogo, ki jo pri nas izvršuje družba sv. Mohorja, ima v Lužiškili Srbih «Tovarstvo sv. Cirila in Metoda*, ustanovljeno leta 1863. od Mihaela Ilornika. V gorenje-lužiških šolah na Saksonskem se poučuje samo krščanski nauk in čitanje po srbsko, ves drugi pouk je nemški. Redek porod, v vasi Kumcn v Toron talski županiji na Ogerskem je žena ne- Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso štv. 47 priporoča vsakovrstne a*~zlatenine in srebrnine = ter žepne ure. mw Sprejema poprave ter kupuje zlato. — Cene zmerne. — 0i'0''0"0'i0«i 0 '' 0 " 0 '' 011 011 01 Tovarna pohištva Aleksander £evi jtfinzi ulica lesa štv. 52. R (lastna hiša). ZALOGA: Pinzzn ROSRRIO (šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tu
  • 1 O ■ I O I Jfarodni kolek je vdobiti pri npravi t> Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MtBLUVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. JKariJaktur^ SBUELZ \ Plazza Barriera veechia 2 in ul. Nuova &S (naspr. palače Salem) v je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar ponuja — po jako nizkih cenah KOTEN IN A, t>ela 7»» cm po . »» t) * ^ » j* • „ bela za rjuhe 15tt cm po -I* 1H nov KOTENINA, navadna, 6«", cm po 14 nove. TO » 1« » 'Mi „ « „ za rjuhe ,, „ „ Velikanska zaloga i-erkala, satena, prtov, prtičev, brisalk, rut vse po tovarniških cenah. mm- Filijalka ul. Nuova št. 38 J