List 18. Tečaj LIL niške i i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 1 kr ? za trikrat 1 kr Dop naj se pošiljaj edništvu „Novic". V Ljubljani 4. maja 1894. mi ï&msm Politiški oddelek. mM? z» 51* Toda kaj tacega pa ni bilo. Vse pritožbe Slovanov na Primorskem bile so bob ob steno To drugačno posto r ■ ^ panje vlade na Primorskem se da le s tem tolmačiti Slovenske pridobitve pod sedanjo vlado. Sedanja vlada je precej podobna Auerspergovi sla bega spomina. Kakor pod Auerspergom tudi sedaj j da je vlada zmatrala podpiranje slovanstva na Primorskem za kvar na nemškim interesom. Staro teženje Nemcev je, da bi razširili svoje gospodstvo do Jadranskega morja in to teženje je vedno podpi- zmatra vlada pospeševanje nemštva za svojo glavno na- rala liberalna vlada. Vedela je, da Italijani niso jedro logo. Krivico bi pa vendar delali Auerspergovi vladi, ko primorskega prebivalstva, da se le bolj umetno vzdr- trdili, da ni nikjer nič storila za Slovane. Ped Auers- žujejo, da torej nemškim teženjem niso tako nevarni. pergom se je vpeljalo slovansko uradovanje v Dalmaciji. Drugače je pa s Slovani. To so jedro prebivalstva in če Pravosodni minister Gla še posebno odločno v tem se okrepe, postanejo trden jez ne proti iredentičnim oziru postopal, vse drugače odločno nego pozneje Pražak. težnjam, temveč tudi nemškemu teženju na jug. Le pre Dotično naredbo je bil razglasil državni zakonik, da je dobro je liberalna vlada vedela » da bi okrepčanje slo postala občno znana in da. je dobila nekako veljavo za- vanstva na Primorskem bilo vplivalo tudi na Kranjsko, kona, da je sodniki niso mogli tako prezirati, kot so Waser Koroško in Štajarsko. Tega pa seveda niso morali dopu- in nekateri drugi sodniki naredbe Pražakove. Le iz Dal- stiti nemški liberalni gospodje. To so dežele, ki so se macije se pa slovansko uradovanje dalje širiti ni hotelo, tedaj zmatrale v kulturnem oziru za nemške, ki se pa Kdo se bode morda vprašal, kaj je uzrok temu, ko tudi faktično morajo, kakor hitro je moč, ponemčiti. Po- vendar ravno tako na Kranjskem zagotovljena narodna sebno je pa vladi tudi ugajal boj mej Slovenci in Itali- jednakopravnost, kakor v Dalmaciji. Nekaj je pač tudi Au- jani na Primorskem, češ, ta borba slabi oboje in tem erspergova vlada tudi zaradi tega bila manj prijazna Slo- ložje bode deželo pridobiti za nemštvo, čim bolj se osla-vanom, ker so jej nasprotovali vsi slovanski poslanci, biti ta dva življa. Vlada je vzdrževala nemške srednje Glavni uzrok pa njenemu postopanju to ni bilo. Višje smo šole na Primorskem, kjer je mogla, pošiljala je tja omenili, da je zmatrala tedanja vlada za glavni nemške adnike. Vse to se je godilo le zaradi tega, da namen pospeševanje nemštva. Baš zaradi tega tudi vlada pripravi deželo za nemštvo. Ker pa na Primorskem ni v ni hotela ničesa ukreniti v prid Slovanom v onih deželah, narodu nobenih tal za nemško prebivalstvo, onih ponem-kj er germanizacijo ni bilo dosti misliti, zato je pa vlada ondu ves ta trud moral ostati brez uspeha. Nemške srednje poskusila s slovanskim uradovanjem. Na Italijanih pa te- šole na Primorskem niso imele tega uspeha, nego se je danji vladi ni bilo dosti ležeče, ker je tudi dobro vedela, pričakoval. Taaffejeva vlada se je glede Primorske držala to bilo v kvar germanizaciji. V Dalmaciji pa na čenih mest, kakor drugod na Slovenskem, za to je pa kako je ž njih avstrijskim patrijotizmom, da se preveč tudi blizu take politike, kakor prejšnja nemškoliberalna. italijanski živelj ne sme podpirati, ker bi to bilo v kvar avstrijskim državnim koristim. Po mnogih neuspehih so se vladni krogi menda prepričali, da z nemštvom na Primorskem ne gre m Na Primorskem so razmere precej podobne dalma- da zlasti nemštvo ne more izpodriniti iredentovstva. Se- tinskim. Slovanski živelj je tudi tukaj steber vsega av- danja vlada je menda prišla do prepričanja, da je treba strijstva, dočim Italijani z jednim očesom vedno škilijo v vsekako začeti podpirati slovanski živelj. Seveda nemška bil kdo, da bi bila morala Auerspergova vlada se le težko kaj tacega loti. Italijo. vlada tudi tukaj na vso moč podpirati slovanski živelj. morsko Ko šlo za Pri- si mislili gospodje, bodi že v božjem imenu y 170 ali okrepčanje slovanstva na Primorskem bode vplivalo morske Slovence kaj izposlujejo, naj že sede v koaliciji na druge slovenske pokrajine, zaradi tega bode tudi po- ali zunaj nje. Ob jednem je pa nam obračati tudi vso časi vlada kaj storila za Slovane ob Jadranskem morji. pozornost na druge pokrajine slovenske. Skrbeti je, da Čitatelji naši se spominjajo, da smo mi izrekli ob začetku se vladni krogi prepričajo, da tudi po drugih slovenskih koalicije svojo misel, da se bode Slovencem pač kaj dalo pokrajinah ni več tal za germanizacijo. Ko se vladni na Primorskem in to kaže, da se potrdi. Najprej se je nekaj ukrenilo, kar bode v korist krogi prepričajo, da z germanizacijo tudi na Koroškem in Štajarskem ne gre, pa bodo stvar popustili. Če bode širila primorskim Hrvatom. Najvišje sodišče se je odločilo, vzlic nemškim šolam se na Koroškem krepila in da bode izdajalo hrvaške odloke o stvareh, ki so se obrav- slovenska narodna zavest, pa se bode vlada odločila tudi navale v nižjih inštancah v hrvaščini. To je sicer uteme- narediti konec tem šolam, ki ne dosegajo svojega namena. Ijeno v pravilniku najvišjega sodišča in bi zatorej rekli, Zato pa Slovenci ne smemo obupati, temveč moramo vse da to prav za prav ni nobena pridobitev. Slovani si pa sile napeti, da vlado in Nemce prepričamo, da je ves nas poněmčili. Ko jedenkrát prodere moramo v Avstriji itak boriti le za pravice, ki so nam trud zastonj da že v zakonih zagotovljene, ne pa za kaj, kar bi se nam to prepričanje, pa bodo obilnejše še le z novim zakonom dovoliti moralo. Zaradi tega tu to radi zmatramo za nekako pridobitev. Vsekako je pa naših državnozborskih zastopnikov. potem Naj več pridobitve torej od- visno od nas samih. Tukaj tudi velja pregovor: Pomagaj ta naredba jako karakteristična za sedanjo vlado, jedino za hrvaščino. Zakaj pa ne za slovenščino? veljala za slovenščino, bi veljala tudi za druge slovenske Velja Ko si sam, pa ti bode pomagal Bog ! pokrajine in tega pa vlada ne mara, ker neče kratiti kako nemških predpravic. Jedino na Primorsko naj ostanejo omejene pridobitve Slovencev pod koalicijsko vlado. Politični pregled. dni je Nadsodišče v Trstu je pa začelo izdajati za svoj. prava je semtertja bila jako zanimiva, pa tudi Državni zbor nadaljuje razpravo o budgetu. Zadnji razpravljal pred vsem budget učnega ministerstva. Raz nevarna za ko okoliš tudi slovenske odloke, če se je stvar pri nižjem sodišču slovenski obravnavala, avskultantom se je pa naročilo, da se morajo učiti slovenščine. Zanašamo se, alicijo. bi se gledalo H^UHH^I^^I^HH^I ), da erskonravno odgoj o, kar je mogoče po Benediktinski opat Treuenfels je bil izrazil želj da sedanjih šolskih zakonih. Učni minister je to stvar tako raz- umel da je pat priznal, da sedanje šole so dovolj versko se bode zlasti na poslednje strogo gledalo. Mi nikakor nravne, in je izrekel svoje zadovoljstvo da od ionservativ ne mislimo, da bi se to bilo storilo le na videz. Sedanja strani priznava sedanji šoli vlada je obljubila odkritosrčnost in nadejamo se, da se liberalni listi Treuenfelsev da govor dobra. Ko so še nekateri tako tolmačili, kakor mini bode tega tudi držala. Prepričani hočemo biti, da se bode gledalo, da se vsaj na Primorskem dobi slovenščine vešč uradniški naraščaj. Da bi kaj tacega ukrenilo nadsodišče v Gradci, ni ster in iz tega sklepali, da je boj za versko šolo odveč bil pri konservativcih ogenj je v strehi. Naglašali so, da se s tem še ne morejo odreči verski soli, da so zaradi tega, če so vstopili v koalicijo se še niso odrekli svojim prejšnjim načelom, in se to tudi od njih zahtevati ne more. Treuenfel slišati, dasi bilo ravno tako potrebno in opravičeno, popravljal, da s tem ni hotel reči, da je nova šola kakor je v Trstu. Tukaj pa pridejo v poštev nemške koristi in zatorej se višji krogi ne morejo odločiti, da bi nam Slovencem kaj dovolili. Nekaterim gospodom je jako ljubo, da ni slovenščine veščih uradnikov, ker se potem ložje izgovarjajo, da ni moč uvesti slovenskega urado- vanJa- pozablj Slovenskih uradnikov bi pač najložje dobili tudi za govoril o njej s je dobra, temveč je le željo izrekel, da se tudi pri obstoječih razmerah gleda na moralno vzgojo. Ko je poročevalec o ljudskih šolah Pininski malo namignil na versko šolo in pa razmere v Šle-ziji, bil je zopet ogenj v strehi. Levicami so očitali Poljakom, da rušijo koalicijo. Krik je bil tak da bi bil mislil, koalicija se mora razdreti. Stvar se je pa kmalu poravnala in gospodje so zopet najboljši prijatelj mej seboj Verska šola je lepo Primorsko, ako bi se uvelo slovensko predavanje za nekatere justičně predmete na vseučilišči v Gradci. Posl. gosp. Ferjančič je to stvar sprožil tudi letos v državnem zboru, ali ni dobil od vlade nobenega po volj nega odgovora. Pravosodni minister se je v odseku nekaj izgovarjal, da to ni njegova stvar, Madejski je pa molčal. Da bi to predavanje vpeljali, manjka dobre volje, ker bi to tudi pri- Nabergoj, dr. Grego večjemu na kakem volilnem shodu bode še kdo Govorili so slovenski poslanci dr. Gregorčič, *ec se Robič. Posebno je dr. Grego letos moško potegnil za koroške Slovence. Lahi so tudi letos zahtevali italijansko vseučilišče v Trstu, ali nič posebno z veseljem zbor ni njih zahtev pozdravil. Sploh pa moramo reči, da se razprave vrše se precej mirno Šlezija Poljaki so mislili za Poljake v Slezij za- htevati jedno gimnazijo v Tešenu in pa poljske ljudske šole za poljski del Slezije To je pa bilo vzbudilo v liberalnih . . v. . , . . , r, . o, 1 . krogih veliko nevoljo. Sleziški nemški poslanci so imeli posveto- konstilo stajarskim m koroškim Slovencem, ne pa le pri- vanje -Q gkleûjlii da ge z vselûi gilami upr0f ko bi se kaj tacega morskim. Tako sodimo, da se bodo tudi bodoče slovenske poskušalo. Poljaki so videč, da se Nemci ustavljajo, vso stvar na pridobitve pod Windischgrátzovo vlado omejevale Primorsko. Sicer pa radi priznavamo, da tudi take pridobitve niso brez vse cene. Utrjenje slovanskega življa na Pri- popustiti da koalicija ne razdere. Pokazalo zopet, da morskem bode tudi vplivalo na druge slovenske pokra- Nemci gospodarji polo Koalicija kako besedo zastavil za koalicij kazal st Poslanec Ebenhoch, kateri je še marši pri tem že večkrat po ojo veliko nevednost v političnih in socijalnih razmerah je te dni pred svojimi volilci nekem shodu zopet opravi jine. Zaradi tega bodemo hvaležni možem, ki za pri- čeval koalicij Za argumente je pa bil v precejšnji zadregi 171 Pa kdor zna, pa zna. Rekel je, da so konservativci zares odložili versko šolo, ali so s koalicijo dosegli, da liberalci ne smejo zahtevati civilnega zakona. Kdor pač razmere pozna, bode gotovo vedel, da pri sedanjih razmerah na civilni zakon drngi v Avstriji ne more misliti, kakor dr. Ebenhoch. Pač pa zna baš koalicija pripomoči, da pridemo do tacih razmer, da se civilni zakon vpelja. Vsakemu je jasno, da bratenje katoliških strank z židovskimi liberalci kaj slabo vpliva na narod. To pospešuje versko brezbrižnost, bolj nego se misli. S časom utegne narod zares popolnoma za cerkev ravnodušen postati. To tudi škoduje narodni politični zavednosti. Kdo se bode še pahal za katoliške zastopnike, če pa ti potem na Dunaji hodijo roko ob roko z levičarji. Posebno če se volilna reforma izvrši po željah z levičarji, da dobe v zbor v verskih vprašanjih novih zaveznikov, tedaj bodo pa pokazali svoj pogum. Po volilni reformi jih koalicija ne bode več vezala, lahko bodo prišli s civilnim zakonom in prebivalstvo bode že tako nemarno postalo, da se ne bode več upiralo, in z največjo lahkoto utegnejo civilni zakon spraviti pod streho, dočim bode verska šola za zmirom pokopana, če bodemo imeli civilni zakon v Avstriji, imeli se bodemo zanj vsekako nekoliko zahvaliti g. Ebenhochu in tovarišem. Soareja pri učnem ministru. — Dne 22. m. m. meseca je bila velika soareja (zabavni večer) pri novem naučném ministru. Zbrali so se bili mnogi diplomatje, visoki duhovniki, civilni in vojaški dostojanstveniki in mnogo ženstva iz višjih krogov, mej njimi tudi soproge vseh ministrov. K soareji je bilo povabljenih več poslancev, seveda v prvi vrsti koalicijskih, pa tudi nekaj iz druzih strank. Pred vsem se je pa opazilo, da Mladočehi niso pri učnem ministru priljubljeni, kajti noben ni bil vabljen, če tudi so pravi zastopniki češkega naroda. Izmej slovenskih poslancev so bili na tej soareji g. Klun. Šuklje in Vošnjak, poleg grofa Hohenwarta, ki se je gibal le bolj mej najvišjo gospodo. Gospoda so se lepo zabavali, razgovarjali so so tudi o politiki in nekateri časopisi pišejo, da so bili nekateri razgovori jako duhoviti. Pri vsej duhovitosti pa še tudi ta zvečer nobeden gospodov v prijaznem razgovoru ni razodel nobenega pota, kako bi rešili volilno reformo. Finančni minister Plener in avstroogerska banka. — Vrejenje valute bode po času napredovalo, kajti banka je za svojo podporo stavila take pogoje, da jih finančni minister ni mogel vsprejeti. Govori se še, da bi osnovali državno banko. Civilni zakon na Ogerskem. — Odsek ogerske gospodske zbornice je vsprejel z 51 proti 15 glasom načrt postave o civilnem zakonu v generalni in specijalni debati. Vladni predlog sta pobijala mej drugim dva škofa. Katoliški listi se nadjajo, da bode predloga v zbornici zavržena. Koliko je važnosti pripisovati izjavam teh listov, ne vemo, ker so tudi poprej pisali, da bode v zbornici poslancev večina k večjemu za kacih 60 glasov, pa je bilo 175. iootisoč goldinarjev je ogerska vlada letos dala kal-vinski cerkvi izredne podpore, za katere celo nikdo prosil ni. Poslanec Kovacs je na gPvnem zboru te cerkve se izrazil, da je to svoto vlada kalvincem le zaradi tega dovolila, ko so glasovali za civilni zakon in ga tudi z vso odločnostjo zagovarjali. Ogerska akademija znanostij je tudi bila razobesila črno zastavo ob smrti Košutovi, kar je gotovo bilo netaktno. Košut m bil noben učenjak, pa tudi član akademije ne. Zaradi te netaktnosti je nadvojvoda Josip hotel odložiti častno članstvo in ravnateljstvo akademije, ker je proslavljala največjega sovražnika Habsburške kraljeve rodbine. Nemčija in Vatikan. — Vatikan se pogaja z nemško vlado zaradi imenovanja rimsko-katoliškega škofa v Berolinu. Dosedaj še ni bilo katoliškega Škota v Berolinu. Papežu je mnogo na tem ležeče, da pridobi nemško vlado za to svojo namero. Nemški cesar se baje protivi tej želji papeževi, ker se boji, da bi on kot vrhovni glavar protestantovske vere ne izgubil potem ugleda, ko bi imel v Berolinu svoj sedež tudi katoliški škof. Srbija. — S posebnim ukazom odrejuje kralj Aleksander — seveda vsled pritrditve ministerskega sveta —, da imajo stopiti vse one postave in določila iz veljave, s katerimi se je prepovedalo kralju Milanu in kraljici Nataliji ali bivanje v Belemgradu ali so se jima odvzele pravice kut Članoma kraljevske hiše. Vsled tega ukaza je upravičen Milan stalno ostati v Srbiji in se ima istotako pravico tja vrniti kraljica Natalija. Da bodo radikalci ta čin kraljev skušali porabiti kot orožje proti vladi, je umevno. Rumunija. Liberalna stranka v Rumuniji jela je svojo antidinaško mišljenje že javno kazati. Ko se je zadnji čas ru-munski prestolonaslednik Ferdinand mudil s svojo soprogo v Jašu, liberalna stranka ni le samo, da ni zastopana bila pri pozdravu, pokazala s tem svoje mišljenje, temveč celo demonstrativno ob velikanski razsvetljavi mesta ni razsvetlila svojega kluba. Bolgarija in Turčija. — Dolgoletnim željam in zahtevam Bolgarov je Turčija ustregla. Bolgari so namreč vedne hrepenili po tem, da bi se njih šolstvo smelo v Makedoniji prostejo razvijati. Turčija kot gospodar čez Makedonijo je to ovirala in turške oblasti so nasproti bolgarskim zahtevam samovoljno postopale. Zdaj pa je po prizadevanji bolgarske vlade in pa eksarha turški sultan izdal posebno naredbo, s katero se bolgarskemu šolstvu v Makedoniji daje svoboščina in s katero se odpravljajo samovoljnosti turških oblastev. Tudi se je eksarhu dovolilo, da imenuje dva nova škofa za Makedonijo in osnuje v Carigradu bolgarsko semenišče. Ta pridobitev bolgarske vlade je napolnila ves bolgarski narod z največjim zadovoljstvom. Tako prijenjujejo drug drugemu glede opravičenih zahtev, sicer razupiti necivilizováni narodi v jutrovih deželah in pri nas ? Anglija. — Dolenja zbornica sprejela je z veliko večino zakon, s katerim se določuje osemurni delavnik v rudnikih in premogokopih. Razmerje glasov je bilo 281 proti 194. Ta čin, katerega je doprinesla sedaj vladajoča in delavskemu stanu zares prijateljska liheralna stranka je prevelikega socijalno-politiškega pomena, ne le za Angleško, temveč za vso Evropo. V Španija. — Velika gospodarska nevolja in revščina vlada na južnem Španskem posebno v Andaluziji. Drugače ne more biti, da pride do splošne vstaje kakor v Siciliji. V mnogih pokrajinah žive ljudje ob samem zelenji, koreninah in ob divjem sadji. Peki dostavljajo svojim naročnikom kruh po noči, drugače bi ga jim ugrabili brezposelni in gladni delavci, ki posedajo po ulicah. Lačno ljudstvo napada grajščine in pobere vse, kar je za jelo, druzega imetja se ne pritakne. Mnoge siromašne matere hranijo svoje otroke s kuhanim makovim zrnjem, da dolgo spe in tako od glada ne jočejo. Žalostno pa je, da mora ljudstvo glad trpeti mej tem, ko je zemlja v Andaluziji plodovita in z ljudmi neprenapulnjena, temveč še veliko zemlje je neobdelane. Ljudstvo bi zemljo rado obdelovalo, a je ne sme, ker ni njegova. V Andaluziji vladajo namreč čudni odnošaji. Tam se ne nahajajo kmetje tako, kakor drugod. Tam so sami veleposestniki in ljudstvo je pri teh veleposestnikih kakor v sužnosti. Delavec zasluži za 15urno dnevno delo 20 > krajcarjev našega denarja. Se, če je vedno delo, ne more shajati s tem zaslužkom, kaj pa še le tedaj, ko ne dobi dela, kot ravno sedaj. Veleposestniki se namreč nič ne brigajo za ubogo ljudstvo in ne privoščijo mu večkrat še tega pičlega zaslužka, če tudi bi ga mu lahko dali. Naravna posledica tega tužnega stanja je pač le vedno napredovanje anarhizma in pojavljanje razbojniških Čet. Ni čuda tudi, Če bukne v Andaluziji splošna vstaja, kakor v Siciliji. * 192 Obrtnija. z4 Kranjski odposlanci pri obrtni enketi na Dunaji. (Dalje.) 7. vprašanje, a) Naj to (namreč, da se vpraša zadruga) tudi velja pri odločitvah o obsegu obrta po § 76. obrtnega reda. Ali naj v dvomljivih slučajih o obsegu obrtne pravice obrtno oblastvo zasliši zadrugo in ali naj bode navezana na njeno mnenje. Izvedenec Kunc: O obsegu obrtne pravice mislim, da bi najbolje mogla soditi zadruga. Da bi pa v slučaji kake pristranosti bila kaka višja inštanca, naj se bi stvar prepustila v drugi stopinji razsojevati deželnim zvezam, katere bodemo konečno priporočili. Na odstavek a) od- govorim z „ne « na odstavek pa z » da". polno Drugi izvedenci se pridružijo temu mnenju. 8. vprašanje. Ali naj obrtnik, kateri za podel izvršitev svojih izdelkov potrebuje druzih obrtov, ta dela daje preskrbeti po samo- stojnih obrtnikih dotičnih obrtov, došča § 37. obrtnega reda. ali naj za- Izvedenec Regali: Jaz mislim, da mora prepustiti samostojnim obrtnikom, kar kdo sam izdelati ne more. Če se voz naroči, naj kolar naredi les, ali kovaškega pomočnika naj se mu pa ne pusti imeti, da bi mu vozove koval. To naj velja tudi za sedlarja. Jaz torej pritrjujem temu vprašanju. Izvedenec Kune: Jaz tudi temu vprašanju pritr- jujem in sicer zaradi tega, ker bi sicer dokaz sposobnosti nič ne koristil. . vprašanje. Smejo li tisti, ki imajo kaki trgovski obrt, vsprejemati naročila po meri, ako niso doprinesli zmožnostnega dokaza za dotični obrt? Izvedenec št ur m: Na to vprašanje moram odločno odgovoriti, kajti to jemanje mere je največja kri- z „ne vica, bilo, sedaj. se je kdaj storila rokodelstvu. Ko bi tega ne marsikateri obrtnik bolje izhajal, nego izhaja Od tod prihaja da kakor je rekel moj predgo vornik, prihajajo dninarji v krojaštvo ali čevljarstvo, jem-ejo mero in poštenemu obrtu jemljo tla pod nogami. Izvedenec Kune: Jaz tudi mislim, da naj nikdo ne jemlje mere, kdor se ni učil. Jaz bi to natančneje razlagal, ker sem v tem oziru veščak in učim v šoli jemanje mere. Mi, rokodelci zmatramo v svojem obrtu jemanje mere za največjo umetnost, dočim upravno sodišče trdi, trgovce v Ljubljani, ki jemljo mero za pečine cevi, tudi železniške trgovce, ki jemljo mero za matroce in potem preskrbujejo narejene matroce. Po čemu smo pač mi potem V Vsako jemanje mere prepuste naj torej rokodelcem Predsednikov namestnik: Zame je jako važno » da to le izvem : Trdi se, da so se v nekaterih krajih v Avstriji mojstri domenili, da svojih učencev ne uče jemati mere, da še celo pomočnikom ne puste jemati mere, temveč to si pridržujejo kot nekako mojstrove predpra-vicoV Seveda se učenci in pomočniki potem nikdar ne nauče te umetnosti, naj se tudi oproste in potem spolnijo tudi vse pogoje dokaza zmožnosti, tudi kaj tacega dogaja r Se na Kranjskem s Kune: Jaz sem sam pri osnovi moje šole vložil vlogo na trgovsko in obrtno zbornico, da nekateri mojstri skrivajo svoje znanje, da s tem varujejo svoje rokodelstvo. Sedaj nismo več tega mnenja, temveč mislimo, čim boljše učence izučimo, tem boljši bodo mojstri in tem bolj se povzdigne rokodelstvo. Ker se je dogodilo, da mojstri nečejo vsega pokazati in se nekateri še danes drže tega presodka, zato jaz nisem za mojsterski izpit. Kdo naj bi izpraševal ? Vprašanje še ni zrelo. Mi nimamo nobene šole in ne moremo izpita izvesti, kakor bi mojstrom koristil. Poročevalec Pernerstorfer: Da je jemanje mere pri krojačih važno, mi je jasno, ali vi ste sploh proti jemanju mere po trgovcih? Kune: Da, jaz sem proti temu, da trgovec jemlje mero. Pernerstorfer: Pa je tudi jemanje mere, za katero ni treba nobene umetnosti in spretnosti. Jaz si napravim hišo ali vilo in hitro potrebujem hišne oprave Naročim jo torej v kaki trgovini. Tukaj ne pokličem nobenega, temveč sam premermi, kako visoke in dolge naj bodo omare itd. Da bi bil to, če jaz sam mero vzamem, kak umeten del mizarskega obrta, tega jaz ne morem razumeti. i Kune: Jaz mislim, da je to pravica dotičnega ro kodelca. Pri kateri stroki je težje, pri drugi lažje. Je manje mere pa pripada obrtu, mizar sam naj vzame mero narediti itd., to mislim, da se vse- za omaro, katero kako mora pridržati obrtu. Saj ne gre za jemanje mere, temveč za zaslužek. Če ima trgovec pravico vzeti mero, ima tudi pravico preskrbeti delo, tako odvzame dobiček ki bi ga imel mizar. Tukaj gre za gmotne posledice. Za to pa hočem, da se pravico jemati mero prepusti za roda trgovec ne bode kodelske izdelke dotičnemu obrtu i imel pravice ne meneč se obrtno upravičenost jemati da to ni nobeno rokodelsko opravilo. Jaz tega nisem raz- sam ne grem tja, temveč pošljem pomočnika. To mere in s tem dobička rokodelcu. Pernerstorfer: Ostanimo pri svojem vzgledu, jaz bilo umeti mogel kajti jemanje mere je največji rokodelski nevarnejše, ko temu naročiti , naj vzame mero, ker ni opravek in največja umetnost, katero si more pridobiti več lastnik. rokodelec. Ako vedo] zadruge mojsterski izpit, bode pri nekaterih obrtih jemanje mere in prikrojenje na njeni Kune: Tako daleč stvari ne smemo tirati Če Si podla prav mojsterski izpit da kdo zmeriti kako omaro, ne pride na tako neznatne Da se to. dasi se zmatra okolnosti. Ko bi vse tako do konca doganjali, bi v soci- za najtežje, kar obrtu odreka, je največja krivica. Poznam jalnem oziru ne mogli skleniti nobenih zakonov. 173 Izvedenec Rebek pravi v slovenščini klici ključarski pomočnik. On se odločno i j da je po po- nameravalo je osnovati hranilnico kot zasebno društvo eče proti da se dovolilo ljudem jemati mero, ki se niso obrta učili Posebno opozarja, da železniški trgovci prihajajo kij za delnice, toda visoka deželna prizadevanja, poudarjajoč, da čarju in naročajo po meri to ali ono blago. Taka je s ničnim sestavom vlada ni podpirala tega se ustanovitev delniške družbe za dobičkarsko spekulacijo ne strinjala z hranil- Leta ključi Ti imajo vsi jednako obliko in če ga je komu 1873. prizadevali so si zopet treba, kupi ga lahko pr trgovci z železnino. Samo malo mu ga je treba popiliti in prirediti. Lahko potem kiju cem odpre razne prostore in kaj pokrade, kar se več- iz leta 1873 krat zgodi. Izvedenec opozarja, da jeden trgovec z železnino jemlje tudi mero za štedilna ognjišča ; naposled tako Kranjčani združeni z nekaterimi tržaškimi veljaki, da bi v življenje obudili zasebni zavod „Gorenjsko hranilnico" s sedežem v Kranji, pa veliki dunajski denarni polom udušil je vse takratne dobre namere ter ohladil za dolgo časa zanimanje za ustanovitev hranilnič ognjišče se vendar ne priklada in stane več, kakor bi se nilnice se bilo naročilo pri rednem mojstru. To so povodi terih je on odločno proti temu, nega zavoda v Kranji posrečil in dne tretji poskus osnovanja hra da , iz kase dovolilo komu julija 1893. otvorila se je jemati mero, ki se obrta ni učil. Obrtnijske raznoterosti. sčistis, ako je kalen, če mu prideneš 1 do 3 žlic posnetega mleka. Za brezbarven jesih je treba manj mleka, nego za rudečega. mestna hranilnica v Kranji" kot občinski zavod ter pričela svoje delovanje. Mestna občina prevzela je na sé (Dalje sledi.) velike žrtve za novi zavod, za kar jej gre vsa hvala: pre- hranilnici v mestni hiši brezplačno potrebne pustila prostore, prevzela je vse poroštvo za njo in deponovala Jesih v ta namen kavcijo znašajoča 10.000 gld., na stroških za nje prvo uravnanje in prvo upravo pa je potrošila 1.157 gld. 64 kr. Pa tudi meščanje kazali so glede hra-Hitro čistitev oken. Čistilne krede deni v čisto cunjo, nilničnih zadev tako v mestnem zastopu kakor pri opravljanji hranilničnih poslov lepo složnost, vzajemnost in veliko požrtovalnost, in le na ta način bilo je možno, uspešno vkupe zvi in pomoči v vodo, potem pa s to cunjo pobriši okno. Na to se pa okno izbriše še z čisto cunjo. Funt take krede velja 6 kr. in jo je za dolgo zadosti. Mušjo blato odpraviš z hišne oprave, ako narediš premagovati preobilne težava, ki so vedno združene z testo iz fino zdrobljenega navadnega škroba. Na to v to testo osnovo in začetnim poslovanjem tacega zavoda. Skromen pomoči vate in ž njo zdrgni hišno opravo, da se umazanost je bil začetek, a uspeh koncem polletnega poslovanja sme odmoči. Na to se pa previdno obriše opravo z volnenimi cunjami Hišna oprava je kmalu čista, kakor je bila poprej. Dolgo rabljene vinske kozarce sčistiš, ako vodi pri- se imenovati ugoden. To dokazuje denarno gibanje tega zavoda ki je deneš solne kisline Solna kislina raztopi ogljikovokislo apno, bilo tekom pretecene polletne dobe sledeče : ki se je sesedlo iz vode. Naposled se pa morajo kozarci še s čisto vodo izplakniti. Skupnega prometa imela hranilnica kih v prejem in izdatkih z vštetim preostankom gotovine v bla-.........156.316 gld. 96 kr. Računski zaključek mestne hranilnice Kranji. v Začetkom tega stoletja pričela se je tudi v Avstriji priznavati velika odno-gospodarska važnost blago gajnici ......... Na hranilnih vlogah bila je do 31. decembra 1893 na 232 knjiž. hranilnici izročena svota 58.969 gld. 83 kr Od teh se je vzdignilo skupaj 1.630 in je vložena ostala svota . . Če se tej svoti prištejejo kapi-talizovane vložne obresti s . . . » 18 57.339 gld. 65 kr 529 » 57 » dejnost hranilnic, to je denarnih zavodov, ki imajo z jedne strani namen, da vzbujajo štedljivost mej občinstvom, s » iznaša stanje vlog koncem leta 1893 57.869 gld. 22 kr Pri porabi ali nalaganji tega hranilničnega premo tem pa pospešujejo delavnost in marljivost, ter povzdi- ženJa uvaževala je hranilnica pred vsem, da je občinstvu gujejo v- naravni posledici gmotno blagostanje, pa tudi Pa tudi hranilničnemu namenu in njeni koristi najbolj kulturni napredek prebivalstva, — kateri pa z druge prikladno, da se ta zaklada kolikor možno plodonosno nastrani s velikimi denarnimi sredstvi po vlogah pridobije- l°ži na hipoteke, in radi tega ni se uporabljala hranilnimi pomagajo posestnikom, obrtnikom in trgovcem na nična zaklada za nakup vrednostnih papirjev To je bilo način, da jim v potrebah na male obresti izposojujejo tembolj opravičeno, ker so se kmalu pričeli oglašati po- denar ter jih varujejo visocih obrestij presebičnih poso- sojilojemniki, in je bilo treba primer svoto gotovine jilodajcev. Prva hranilnica v Avstriji osnovala se je leta imeti pripravljeno za izplačilo dovoljenih hipotečnih posojil. Prošenj za hipotečna posojila bilo je do koncem 1819 na Dunaji, prva v vojvodini Kranjski pa leta 1820 v Ljubljani, potem pa osnova novih hranilnic na Kranjskem dolgo,časa ni napredovala. leta 1882 na stala . 1893. vloženih skupno svoto . 56 za naprošeno nova hranilnica v Kočevji, leta 1889, pa mestna in na te prošnje dovolilo se 46.678 gld. 50 kr. hranilnica v Ljubljani. po soj il svota 35.122 - 50 Tudi mesto Kranj poskušalo je že párkrát ustano- likvidovalo in izplačalo pa se jih je n n viti v sredini Gorenjske svoj denarni zavod. Že leta 1853 do konca 1. 1893....... 9.402 gld. 50 kr 194 nost v strani sce Zgodi Previdnost pa je ukazovala hranilnici, da mora denar pri- nabirati nabrane hrošče in metal je na pol žive rujavce napravljen imeti tudi za druga dovoljena a ne še likvidovaná posojila, zatorej naložila se je ostala hranilnična zaklada potom tekočega računa pri zanesljivih denarnih zavodih s konečno svoto ..... se pa. da je soproga tajnikov] kmalu po tem iz stranišča večkrat kar pribežala tožuje, da na stranišči sedeča nima miru in kaj je bilo? hro so oživeli in frčali proti vrhu zraka in opet 48.409 gld. 11 kr. z večkratnim polivanjem z vrelim kropom in z pobode živim zaporu iskaje. apnom na ugoden način tako, da je ta denar do konca 1. 1893. se ta škodlj mrčes ajbolj popolnoma uniči. > donesel na obrestih (po odbitku za 1. 1894. predplačanih ... 563 gld. 96 kr. bilo uverjeno, da v 112 gld. 50 kr.) čisto svoto . Hranilnično ravnateljstvo prvem začetku hranilničnega poslovanja ni možno pričakovati precejšnjega čistega prihodka, zato je štedilo po možnosti pri uradnih stroških, in je hranilnično poslo- Daji barj Lipo jako priporočati, da bi se sadila ob cestah dobro senco, za čebele dobro pašo dober les za podo katerega se ne loti črv in dobro oglj za risanje. = : : ©SžMm : Poučni in zabavni del. vanje uravnalo tako, da so vsi uradni stroški za polu-letno poslovno dobo znašali le . . 153 gld. 59 kr. in to je prouzročilo veseli učinek, da more mestna hra nilnica v Kranji koncem prvega poluletnega poslovanja izkazati že čisti dobiček v znesku 11 gld 83 kr Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Iz zakristije podal sem se v znotranje samostanske Hranilnica je torej in bode tudi v prihodnje posto- prostore, da se poklonim ondi č o. P. F. Bila sva si pala kolikor možno previdno in sigurno in zatorej sme v mladinskih letih dobra znanca. On je kmalu po viharni pričakovati, da se bode zaupanje slavnega občinstva do dobi leta 1848. vstopil v frančiškanski red, in se od takrat nisva več videla. Ko se mu predstavim, kedo da sem, sprejel prav prijazno. Med mnogo drugim pogo- nje zmirom bolj množilo in širilo, in da bode mladi zavod od leta do leta napredoval, ter vedno bolje ustrezal svo- me jemu namenu » širiti blagostanje v svojem poslovnem okrožji in utrjati gmotno nezavisnost narodovo. # Snovanje novih posojilnic in hranilnic nas posebno varjala sva se tudi o dobrih starih znancih, katere žali! že do malega zagrebla grobarjeva lopata pa, Ker me posebno mikal in zanimal razgled iz „Fortece", zaradi tega veseli, ker vemo, da je naš narodni obstanek okroglega in na vrhu obzidanega vrhunca, ki se vzdiguje tedaj zagotovljen, ako se tudi v narodnem oziru po- ob kraji samostana in nekako v sredi njegovega vrta, ki je v gospodarskih ozi- prosil sem č. g. prijatelja, naj me pospremi tja gori. Se stavimo na lastne noge Narod rih odvisen od tujcev, si tudi nobene politične samostoj ve da je rad vstregel moji prošnji Razgled iz „Fortece" nosti in svobode pridobiti ne more. Na Štajerskem in je pač v resnici pravi lepovidek. Tik pod manoj v pod- Koroškem vidimo, da se je slovenski narod še potem nožji griča razširjal se mi je Sušak. Ne verjel skoraj desni od Sušaka neposredno naprej razširja se, a se jel politično bolj zavedati, ko si je s posojilnicami neko- človek, da se je v malih letih zasulo toliko morja, in s liko v gospodarskem oziru pridobil gospodarsko neodvis- tem pridobilo se toliko stavbenih prostorov za ta reški nost od Nemcev. Naši nasprotniki dobro poznajo važnost predkraj, ki ima, kakor sem prilično že omenil, namen: denarnih naših zavodov zato se tako hudujejo nad njimi sprejeti s časom iz Reke le sem potisnjene Hrvate. po listih pa tudi v javnih zastopih. Na Kranjskem se baš začenja košatiti tuji kapital, takem času so posebno važni domači denarni zavodi, M ' ker lahko obvarujejo marsikaterega kmeta in obrtnika, da ne zagazi v zavisnost od tujstva. Marsikatero posestvo lahko taki zavodi ohranijo v slovenskih rokah. Zato bi v dokaj večjej obširnosti mesto Reka na kar neraz- umlji način. Za cele vrste ulic, trgov, palač in raznih poslopij pridobilo se je prostora s zasipanjem morja 7 ladjestaji zibalo se je v morski gladini brodov skoraj števila. Kaj bi ne, saj je ta še manj kot javna taj veseli bili da se je naše prebivalstvo bolj začelo za stvar zanimati. Le predolgo smo malomarno gledali, kako samo kranjska hranilnica v Ljubljani košatila in z brez nost, da Reka želi in hrepeni če bo moč, pre se kucniti Trst, postaviti ga v senco, ponižati ga, a sebe pa povzdigniti v prvo pomorsko mesto ob Adriji. Da našim denarjem podpirala naše narodne nasprotnike, bi se taki zavodi vedno bolj razvijali, v to nam pomozi Bog! likanska morska planota razlival se dalj Kakor ve- V podnožji i okolu 40 pod manoj Kvarnerski zaliv, zavzemajoč prostora morskih milj; onkraj njega razprostirala se mi je tužna Istra s svojo visoko Učko goro (Monte maggiore) ; kazale Kmetijske raznoterosti. pokončevanji hroscev levredno je, da se ta toliko škodlj Na moč koristno se mi dalje: tija (Abacija). otoka Krk in Ika, Moščenica, Lovran in svetoznana Opa- levi vzdigovala sta se iz morja velika Mimo teh dveh otokov polje k desni mrčes kar se da zatira, 5. hočemo skozi tako zvana „Velika vrata" morski pot proti Pulj treba je, da se nabrani kebri popolnoma uničij reči usmrtijo in potlej še le v kompostno jamo, gnoj ali kam in Trstu levi pa skozi n Mala ata" na Senj in dalje drugam zakopljejo, če ne mu pol živi hrošči še lahko uidej Temu v dokaz navedemo kratko, a resnično, zraven pa proti Dalmaciji. Tudi razgled na trsatski trg, ki šteje nad 100 hiš, in na razvalino starega frankopanskega grada malo smešno dogodbo nekem kraji začel je občinski tajnik od tod prav zanimiv Proti izhodu pa se razširja, po 1*5 višinah sicer prikrito, a zgodovinsko sloveče Grobniško polje kraje 1601 . pridrvilo se je bilo mnogo Turkov v te vtaborilo se na imenovanem polji. Nameravali Poučni in zabavni drobiž. Košut v številkah. Košut bil rojen leta 1802 so oropati trsatsko svetišče. Toda Marija se je bila sama Polovica je umrl leta 1894. Seštejemo ti dve številki dobimo 3696 vsi pre postavila samosilnikom v bran. Nastal je bil tako strahoviti vihar z dežjem, kakor bi ga razlivale od nebes čeznatorni moči. Turke je prevzel siloviti strah, plašeni so pobegnili, zdaj so pa vdarili za njimi še Hrvatje, ter jih mnogo polovili in pobili. Vrnivši se iz „Fortece" zopet v samostan, poslovil sem se od mojega starega č. g. o. znanca. Bival je sicer tega števila pa 1848 drugi zvezek Izvestiji muzejskega društva za Kranjsko izšel obsega nadalj S Kutarja spisi. Grrobiš pri Sv. Luciji blizu Tolmina, potem dr. Fr. Kosa spisi „Re gestn k domači zgodovini", Jos. Apiha spis: „K občni poli tiki 18. veka nice iz furnanskih arhivov konec daljšega spisa A Koblarja „Drobti nekaj krajnih stvarij. Ta list priporočati vsem članom kranjske zgodovine Boleslav, tragedijo v pet velja gld oni čas še neki drugi č, g. o edovnik na Trsatu s ka hrvatsko literarno delo, katero činova imenuje se novo » terim sem tudi pred nekoliko leti večkrat prijazno ob je v jako obliki natisnila pisal Štefan Miletič Dionička tiskarna v Zagrebu čeval v Skofj Prijateljem hrvatskega slovstva in dramatika bode novo lite Loki. Kot misijonar je on poznej prehodil rarno delo dobro došlo, ker baš tragedij slovanska slovstva mnogo sveta, bil menda dvakrat v Ameriki, pozneje pa se vi majo ravno obillo nil na Sv Trsat, kjer biva baje še zdaj. Prepozno sem bil vendar zvedel za to in ga toraj nisem zamogel pozdraviti. Nekam me je sicer še močno mikalo, namreč na razvalino starega Frankopanskega grada in v njej pri-zidani novi gradiček sedanjih vlastnikov iz visokorodne obitelji grofov Nungent-ov. O neki prejšni priliki sem bil ta gradič obiskal in moram priznati, da mi je služujoče Petdesetletnica vladanja Nj. Vel. presvitlega cesarja. Skupščina oklicana na minolo nedeljo na Dunaj v namen posvetovanja dostojnega skupnega praznovanja 501etnice osobje vse prav rade volje razkazalo. Po sobah je videti mnogo zgodovinskih slik in stare oprave, po dvorišču je vlapanj skaua obi Vseh poslali so svoje zastopnike Vel. previtlega cesarja bila je mnogobrojuo avstr. kronovin zastopi, korporacije in društva razpostavljenih mnogo starinskih kamenov in zelo umetno državni in dež Kranjske so bili navzoči poslanec Karol Klun kot zastopuik dež • • od izklesenih kamnitih kipov iz rimljanske dobe, v kapelici bora< državni poslanec Jos. Kušar kot zastopnik mesta ljub pa ki je bila saj takrat vsa z črnim suknom prepre žena, počivajo trupla slovečega avstrijskega maršala grofa Lavall Nungent-a, njegove soproge in hčere. (Pred letom 1848. je bil imenovani maršal en čas zapovedni general ljanskega in trgovske in obrtniške zbornice, državni in dež. poslanec Fr. Povše kot zastopnik kmetijske družbe. Po triurni debati, v kateri so se stavili razni se je najbolj povdarjal ta da nasveti in mej katerimi 501etnico slaviti z velikimi (komandirender General v Gradcu človekoljubnimi čini, to je z raznimi obdarovanji, ustanovami in bila mi je slu- ità. volil se je odbor 25 članov iz zastopnikov vseh krono\ čajno nekdaj prilika, viditi ga osebno v Ljubljani, kamor je bil prišel nadzorovat vojaščino.) baje ne mašuje. Kakor sem že omenil kapelici se zdaj ki ima nalogo vse stavljene nasvete natanko pretresati in v kratkem stopiti s konkretnimi predlogi pred novo skupščino rad se bil še zastopnikov vseh kronovin Nadvojvodinja Marija Valerija, hči naše enkrat ogledal vse to, a zmanjkalo mi je v to potreb- svitle cesarske dvojice, povila je dne 30. aprila t nega časa. pre princa Visoka gospa in novorojeni princ se počutita dobro. Nadvoj Preden se poslovim od Trsata, naj povem še to, vodinj Marij Valerij bila dozdaj mati dveh otrok, nad da je bil on o Valvazorjevem času nekako ena izmej mejnih trdnjav (Gràntzhaus) vojvodine Kranjske ob Jadranskem morji. On (Valvazor) sicer po drugi strani to nekoliko vojvodinje Elizabete rojene dne 27. jan. 1892 in nadvojvode Franca Karola Salvatorja, rojenega dne 17. febr Pre Birmovanje v ljubljanski škofiji 1. j gospod knezoškof ljubljanski bode delil zakrament sv. 1893 894. j M zanika, pravi pa vendar, da dežela vzdržuje kot stražo birme letos P° nastopnih duhovnijah : od 27. maja do 1 — " * _ _ .1-1____••• 1__Y 1 • • V I • v v « . . ondi nekoliko vojakov in da ima tudi novrstne izdatke. drugo osobje raz- nija v dekaniji kočevski, semiški, žužemberški, trebaniski in litijski: Kočevj Približal se bil Mozelj Spodnj Reka Log pri Kostelu, O Banjaloka Sv. Trsata. Kakor so poslednjič čas mojega odhoda s Koprivnik, Stara Cerkev, Polom Stari Trg pri Poljanah, Nemška Loka Stari Log, Topla Reber, Hinj moji prvi koraki o prihodu na Smihel pri Žužemberku, Ambrus, Zagradec, Ajdovec, Dobrniče znamenito višino odmenjeni bili obiskovanju slovečega Ma-rijnega svetišča, ravno tako sem se cb odhodu šel še od njega poslovit. Ponovil sem še enkrat vsa moja priporočila in prošnje, zlasti pa ono, ki jo tako rad izražam o Primskovo Sela Koncem junija in začetkom julija bode sv. birma po kamniški, moravski, litijski in leskovški deka- • • • niji : Vače Kamnik, Spodnji Tuhinj, Motnik, Cemšenik, Moravče, Šmartno pri Litiji, Zagorje, Boštanj. Koncem julija in začetkom avgusta v ribniški in cerkniški dekaniji : Dobrepolj ločitvah od božjepotnih krajev : da bi jih vsaj še enkrat Struge, Lašče, Sv. Trojica, Bloke Draga Loški Potok, Grora v življenji obiskati zamogel! Zdaj pa: z Bogom! sv. Trsat bi me vese lilo ko te moje skromne črtice privabile še mnogo Sodražica. — Slednjič v prvi polovici meseca septembra v kranjski, radovljiški, starološki in indrijski dekaniji : Smlednik, Št. Jurij pri Kranji, Cerklje, Radovljica, Kranjska Gora, Jese- novih božjepotnikov iz naše Slovenije na Tvoj milosti- Poljane, Žiri nice, Bled, Bohinjska Bistrica Kropa Stara Loka. Železniki polni kraj (Dalje sledi.) Izpiti za učiteljsko vsposobljenost so se na ljubljanskem učiteljišči pričeli minoli ponedeljek. Oglasilo se je 30 kandidatov in sicer 6 kandidatov in 9 kandidatinj za 176 ske šole kandidata in 2 kanaidatinji za, meščanske šole je pa tudi vedno naraščalo. Došlo je več delavcev pa kandidat in 1 kandidatinja za ponavljavni izpit iz nemščine in tudi uličnih postopačev, žensk in otrok, mnogi seveda le 1 kandidatinja iz slovenščine kandidatinj pa za specijalni zpit francoščine iz ado vednosti. Položaj policij bil večkrat jako kri Pravil »Slovenske sokolske zveze« c. kr. de Ljudje so redarje kamnali, kričali, da naj delavca želna vlada v Ljublj ne more potrditi, ker imajo zvezi tičen izpuste in jim pretili pripadati tudi društva iz drugih kronovin. Pravila poslala so Dva edarja sta v sili dvakrat ustrelila anila se vsled tega c. kr. ministerstvu za notranje reči v potrdilo, jednega godca in jednega iijakarja, katera so morali od Nova slovenska opera. Znani nadarj domači n skladatelj g. Viktor Parma je zložil novo opero v treh dejanjih Grof Urh Celjski." Vsebina operi je povsem enaka „Teharskim plemičem Opera nima nič proze, temveč je skozi in skozi komponirana peljati v bolnico. Redarji so naposled le delavca pripeljali na policijski komisarjat, kjer so ju zaslišali. Mnogobrojni policisti so pa ljudi razgnali. tem pa še ni bil konec izgredom, kmalu so se Tehnična poizvedovanja o železniških zadevah. jejj zbirati v veliko večjih množinah po ulicah. Prodajal C. kr. trgovinsko ministerstvo je zaukazalo pričeti s tehnič nimi poizvedovanj študijami za železnico, bi šla iz Ce ničarji in hišni posestniki so že bili v strahu Hiteli so lovca čez Bistrico in črtala mej Javornikom in Lescami-Ble dom, progo Ljubljana-Trbiž ter bi vodila preko Bohinjske do zapirat vrata Močni oddelki redarstva so razganjali ljudij line in Sv Lucij v Gorico z orožjem in jih je bilo več poškodovanih. Se le ob osmih zvečer so se ljudje razšli. Bilo bi pa gotovo še huje, da Iz Zagorja ob Savi v začetku maja. Posnemanji vredno. Kebrovo leto imamo tudi tu po naši premogarski oko Šolska mladina na Toplici pri Zagorji pokončala lici. škodljivega mrčesa za primerno po g. učitelju deljeno nagrado že do sedaj do 14 mernikov; pokončevanj tega a bil začel iti precej močen dež, ki je mnogo pripomogel so ljudje šli domov. Cerinu raz- se nadaljuj po njih dokler jih še kaj Prve češnje prinesli so Vipavci na ljubljanski trg minolo sredo dne 2. maja. Pač res zgodaj Med brati. Na Dunaji je bil steklar Karol Paschi obsojen v petdnevni zapor zaradi pretepa. To kazen je pa obsodil njegov brat krovec Julij, kateri je imel bolj čas. Državno pravdništvo je pa to zvedelo, in oba brata toži zaradi Novo pošto so odprli s 1. majem pri sv. Ani pri goljufij Tržiči na Gorenjskem krivega zglaševanja. sinom skočil v vodo. Dne 29 m m e v Novo poštno in brzojavno poslopje dobijo v Celji Budimpešti z mostu skočil neki oče s sinom v vodo. Oče je Za vojaško oskrbovališče v Ljublj za katero trdno objel sina in poslednji se mu je skušal izviti, pa se ni se je ljubljanska mestna občina v ze toli trudila da je do mogel Predno so ljudje mogli priti na pomoč oče skočil bila v svojo last pogaj se sedaj z erarjem baje kranjska sinom v vodo in izginila sta v valovih hranilnica, ki hoče vojaški upravi za odstop starega oskrbo vališča zgraditi novo po zahtevanem sistemu Velikanski prešič bode na ogled razstavlj maja t. 1. na dvorišču gosp. Elija Predoviča pri mestni _ . ^ - - /% 1 I • • I 1 1 «rr /\ A do klavnici v Ljublj kilogramov, to Prešič je star Čudni dogodek. V Wállerdoríu pri Dunajskem Novem mestu zaprli so nekega poročnika in njegovega slugo. Sluga je dvakrat prišel v kantino kupovat s ponarejenim gol-dinarskim bankovcem. Kantiner je stvar naznanil. Stvar se je leti in tehtaA nad 500 jela zasledovati, ter so poročnika in slugo njegovega zaprli od cez centov stare vage Izredil je tega velikana — prešiča znani živinorejec gosp Janez Hubad iz Nesreča. Te dni so šli dva ključavničarska pomočnika in dva učenca na goro Kumpen pri Trofajah. Pomočniku Podulja pri Skaručini Vstopnine bode 10 kr Kdor se Petru Brindnerj Je zpodletelo, ko je nabiral trobentk m količkaj briga za živinorejstvo gotovo bode zamudil prilike pogledat tega izvanrednega prešiča Izgredi na Dunaju zdrsnil je čez skalovje v globočino. Sedemnajstletni vohun. V Thoinu so zaprli učenca tamošnje realne gimnazije Šolca, Kusa po rodu, katerega brat snje nad da je risal mestne utrdbe in natančno na korak meril Sumiti se je začelo, da tega ne dela samo za je ruski častnik. Ta učenec je imel posebno dopadaj tem Na Dunaji so sedaj razni štrajki. Tako štrajkajo razne dalj zabavo Deset anarhistov se ima zagovarjati pred sodiščem mizarji in pa zidarji. Mizarskih pomočnikov praznuje v Cadiksu na Spanjskem, ker jih dolže udeležitve pri napadu sedaj kacih 9000, koliko pa je zidarjev, pa ni znano. Za- na maršala Camposa. Vladni komisar za vse predlagal radi teh štrajkov zidanje hiš ne napreduje Štrajkujoči smrtno kazen delavci zahtevajo osemurni delavnik in pa zvišanje plače Kolera prikazuje se na raznih krajih v Evropi Na Poljskem, v Galiciji, Portugalskem, Spanjskem Turčiji se Dne 30. aprila so delali na Otakringu zidarji, ka- prikazuje. Posebno nevarno še zdaj ni, ali bati se je pa vse- teri se štrajku niso pridružili i neki hlev. Ker so delali kako nevarnosti po letu. Na Portugalskem jih je zbolelo pač zadej na dvorišču so mislili, da jih štrajkovci ne bodo opazili. Ob polu treh popoldne se je zbralo mnogo štraj že na stotine, ali umrlo jih je pa razmeroma jako malo. Bologni so prijeli anarhista Rochij Bombe ko je vrgel bombo. Bomba se je razletela mej silnim pokom kovcev in je udrlo na dvorišče, da delajoče zidarje pre- ne da bi bila napraviia ^0 pOSebno škodo. V Rochijevem ženo od dela. Nastal je mej njim pretep. stanovanji našli so več bomb, ki so bile pripravljene za prvi Kmalu je prišlo več redarjev, ki so skušali ljudij mai Zaprli so tudi štiri sokrivce Na dvorišču ženiške pomiriti toda brez vsacega vspeha. Prijeli so dva de jjuuiiiiiA) tvuw mav^ . ■ ------------w lavca, katera sta posebno druge hujskala. Drugi delavci in bi se vojašnice v Pavii, razletela se je dne 29. minolega meseca bomba. V vojašnici se je pa našel zavoj pozivov, v katerih se poživljajo vojaki, da se pridružijo anarhistom dne 1. maja. Dne 28. m. m. ob 11. uri zvečer se je razletela pred so poskusili redarjem ta dva delavca iztrgati, jim bilo kmalu posrečilo, da niso od vseh stranij skupaj cerkvijo sv. Jakoba v Liitticbu bomba. Razdrobile so se okna tekli redarji peš in na konjih na pomoč Število ljudij cerkve in več druzih hiš 177 Na Zajčarski gimnaziji v Srbiji so dijaki nare- dili štrajk, ker profeso preostro njimi ravnajo. Prodana železnica. Dne 26. aprila sta na javni dražbi kupila podjetnik Lindner in Bertschinger železnico iz Brienza v Eothhorn v Švici za 100.000 gld. Nova je stala 2,015.000 frankov. Mnogo ljudij so zaprli dne 17. t. m v Varšavi. Ta dan so Poljaki se spominjali poljskega boritelja za svobodo Kosziuska, kateri je pred sto leti bil spuntal Poljake in hotel obnoviti Poljsko. Kacih 300 ljudij je gologlavih korakalo mimo hiše, jeden glavnih udeležnikov tedanj Strel na vlak. Blizu Budimpešte je v soboto nekdo ustrelil v vlak, v katerem se je vozil nadvojvoda Ladislav, ki se je peljal v Alcsuth. Sodi se, da ni nikdo nalašč streljal. Blizu železnice so namreč streljali tiče in je lahko mogoče, da je slučajno svinec priletel v vagon. Napadovaleč Henry V Parizu so obsodili na smrt anarhista Henn je vrgel bombo v kavarni Terminus Henry je precej izobražen mož. Dejauja ni tajil Povedati pa ni hotel nobenega soudeleženca. Ko ga je vprašal predsednik : ..Ni sodišča, če je imel kacega soudeleženca mu odgovoril v kateri je bival pred sto leti čevljar Janez Kilinski Vam jedna glava zadosti Ko je bil obsojen, je zaklical vstaje Policij jih vse n Živela anarhij Pogum tovariši Prošnje za pomiloščenj pria mej njimi 40 žens Govori da jih preženo v bi rij Nesreča. Te dni so St. Wolfgangu peljali iz neče vložiti. Pričakuje se, da ga usmrtijo v malo dneh Zaprli so v Parizu uradnika v vojnem ministerstvu Ludovika Feneona, ker se je izvedelo, da že ima več let hleva žrebca, katere ščipale v vampu, da se sprehodi mu potem odlože. Žrebca je poganjal Benedikt Pichler, vdovec zveze z anarhisti. V njegovem stanovanji anarhistov in več razstrelil. so pisma raznih in oče 6 otrok. Konj na levo stran, da j< brcnil zadel Pichlerja tako nesrečno Ljubezen do tujega otroka. Te dni je na Du bil precej mrtev naji naznanila oblastvu soproga nekega tovarnarj da v njeni hiši biva dete, ki je krščeno na napačno ime. To dete plamenom Koroški deželni predsednik se je s spiritovim je njeno, ali ga ni priznavala, ker je nezakonsko. Gospa opekel na obeh rokah mora imeti obvezane, kakor poročajo celovški listi Zastrupila se pripeljala celo dve priči, da sti potrdili, da je gospa dete tajno porodila. Babica, ki je bila pri porodu tega otroka, je pa to na nekem šetališcu v Trstu 30 oporekla in stvar se je pojasnila tako, da je dete gospa vzela letna delavka vdova Josipina Bertoldi. Pila je zmes benzina iz usmiljenja in se jej je tako priljubilo da ga rada vzela in terpenti nika, da j Ko stokala, so ljudje prihiteli, poklicali zdav- za svojega Ker po postavnim potom to ni šlo, je poslužila zpral želodec poslal v bolnico Bala za ruskega carjeviča nevesto je vsa na- Sedaj se bode adi kri- ročena na Dunaji. Dunajski oblačilni obrti so zadnji čas prišli že na tako dober glas, kakor pariški, in poleg tega pa delajo na Dunaji ceneje kakor v Parizu. Nesreča v premogovniku. V premogovniku v Bois du Lue se je utrgala neka vrv in 16 delavcev se imeli vzdigniti iz jame, je palo v globočino. težko poškodovani. Mrtvih so 13. se laži in celo sebe obdolžila prešestovanj pa gospa s pričami vred najbrž morala zagovarjati vega pričanja Drzen napad na vlak. Iz Rima v Genovo je te dni z vlakom se vozila neka večja pošiljatev denarja. V voz, kjer je vodnika, ki je bil v 17 ran bil denar, je nakrat stopil neki ropar, ter napal «prevozu. Sprevodniku je z bodalom prizadjal potem ga pa hotel vreči še z Sprevodnik je pa sreči posegel z roko po vrvici in dal znamenje, da se vlak ustavi. Vlak se je ustavil. Napadovalec je ubežal. Sprevodnika Truplo morilca Hahna. Te dni so pri Požunu so hitro obvezali. Ranjen je nevarno, ali upanje je vendar, iz vode potegnili truplo morilca Hahna, kateri je bil v poslopji da ozdravi. Napadovalec baj neki nižji železniški uradnik najvišjega računišča dva delavca umoril. Tedaj se je govorilo da se je Hahn, obesil, kar se pa ni potrdilo, pač pa je iskal Ponarejen denar v Rusiji. Po uradnih poročilih je ruska državna banka dobila ponarejenega denarja, odkar so smrt v donavskih valovih Lesna skladišča pogorela so v Budimpešti Bila se pokazali ponarejeni bankovci do 1 januvarija lanskega leta 168.814 bankovcev za 1,542.155 rublj Večina teh so menda nalašč zažgana. Škode je več sto tisoč goldinarj V jamo zaprti. Osem članov društva za preisko vanje podzemeljskih jam v Gradci je šlo minolo soboto v Lugloch, da preiskujejo tamošnje podzemeljske jame. Te jame imajo dva vhoda, v katera teče voda. Notri se obe vodi združita v neki kotlini, kmalu potem pa teče ta potok skozi Kdor hoče glavo Tako so tudi gospodje prišli v gorenji bankovcev se je sežgalo, nekaj se jih je pa pustilo še zaradi sodnjih preiskav. Osem na smrt obsodili. V Lugi na Španjskem obsodili so na smrt osem roparjev, kateri so umorili Ma župnika v Rivierude. Roparji so župnika nad neko ožino, po kateri se pride v gorenji del jame priti v gorenji del jame, mora prav v potoku lezti nuela.. Barre ognjem pekli, ker jim ni precej povedal, kje ima denar je povedal, žerjavico in in at ima vode Ko denar, so vzeli denar, zopet ga položili na n ga pretepali, dokler ni bil mrtev. Srebrna poroka japonskega cesarja. Japonski del jame. V tem je pa nastopilo deževje. Voda je narastla cesar dne marca slavil svojo srebrno poroko. Najprej Bila vsekako člani omenjenega društva ne morejo nazaj. Ker drugače ni mogoče ljudij iz jame rešiti, so sklenili kamenje razstreliti Če se je to posrečilo, še sedaj ne vemo. nevarnost, da se jama zasuje pri streljanji. Povozil je te dni v Trstu tovorni vlak nekega tu lepo oblečenega gospoda, ki je padel, ko bila božja služba v cesarski palači. Po božji službi so časti-tali cesarju — cesarica, princi, plemenitaši, ministri in višji častniki s soprogami. Častitali so tudi zastopniki tujih vlastij s soprogami Brzoj so častitali, avstrijski cesar in cesa- jega, neznanega, šel preko železnice. rica, nemški cesar, veliki vojvoda saksonskoweimerski in predsednik švicarske republike. Belgijski kralj je pismeno častital. Bila je velika vojaška parada, katere se je udeležilo 11000 Ogrska Opatija. Madj mi Cerkvenico tako vojakov. Zvečer je bil banket, h kateremu so bili povablj zastopniki tujih držav s soprogami Plesali so tudi tri nad povzdigniti da bode mogla meriti se z avstrijsko Opatijo, iqqo let stare plesove, katere so pa plesali jedino moški Ljubljanski stavbeni mojster Tonnies je že jel zidati velikanski Jednega teh plesov je izumil celo neki japonski cesar, Yomei hotel, ki mora biti dodelan do prihodnjega leta po imenu, ki je živel pred dobrimi 1300 leti Gosti dobili Samomor. Dne 29. m. m. otrovala se je v Trstu za dar srebrne škatljice z bomboni 221etna Justina Benedek Uzrok samomoru ni znan. Poročila Koliko stane dunajski mizarski štrajk? Izraču se pred tremi leti in ljudj ne vedo da ne bil srečen. njen zakon nilo se je. da imajo razni obrtniki in lesni trgovci od mizar skega štrajka prvih štirinajst dnij škode nad 700.000 gld. 118 Indijska princezinja ga je odpeljala Lon donski torbar Ang Berberis je nenavadno lep mlad mož London je prišla neka indijska princezinja Ta )e po trebovala neki kovčeg in poslala po torbarja Angela Berberisa. Ta je prišel z dvema pomočnikoma in so prinesli kovčege na ogled. Princezinji so ugajali kovčegi, še bolj pa lepi torbar Da bi ga večkrat videla, je nekaj časa naročila slednji dan jeden kovčeg pri njem. To seveda dolgo ni šlo in jela je sam kako bi ga drugače privabila misliti bila na svoj parnik Neki dan ga je pova na katerem je spravila kovčege, katere je on naredil. Ko je torbar parnik ogledoval, je parnik hitro dplul in torbar je bil odpelj Ko so bili že daleč morji mu razodela svojo ljnbezen. Torbar se je rotil in jezil, kajti princezinja lepa nikakor ni bila. Imela je tndi že petdeset let. Tako je minuJ na ladiji skoraj jeden mesec. Sedaj nastane vihar, parnik dobi luknjo in bali so se velike nevarnosti Po klicali so na pomoč neko mimo peljajočo se angleško ladij Pomoč je prišla, parnik so hitro nekaj popravili, vodo iztrom-bali. V tem je pa tudi lepi torbar na rešilnem čolnu ubežal na angleško ladijo in se rešil neprijetnega jetništva a Korei so bili zasledili zaroto, naperjeno Zarota Zarotniki so mislili dne febr u proti ministerstvu in kralju, varija, kadar je na Korei novoletni dan liti glavno vladno poslopje, kadar se v njem po starnem obi s smodnikom razstre čaji snidej kralj kraljevič in pa vsi ministri Pod tla (pod) dotične dvorane so bili dali že 1000 funtov smodnika. Gov se, da je kralj oce, je bil pred kakimi deseti leti regent vedel za to zaroto. Ko bi bili zarotniki razstrelili vladno poslopj se bili s svojimi ljudmi bili polastili vlade. Sedemin dvajset zarotnikov so že zaprli in tudi že usmrtili, druge še iščejo tres. podrlo Potres na Grškem. Na Grškem je bil velik po-Več sto ljudij je mrtvih, in ranjenih. Mnogo hiš se je Škoda se sedaj še preceniti ne da. Anarhistično pretilno pismo. V Kolomei je dobil da mlinar Gartenberg pismo, v katerem se zahteva od njega prinese 3000 gld., na neko gotovo drevo, če ne mu bodo strelili mlin Goljufen blagajnik. Ubegli blagajnik bankevForli Primož Sughi se je sam oglasil pri sodišči. Dosedaj so našli za 370.000 lir ponarejenih menic Poneverj mnogo večja. so pa gotovo Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreinerova Kneipp ova sladna kava z okusom prave kave. ■ Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (11) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. V. kile 25 ki Tržne cene. V Ljubljani dne 28. aprila 1894. Pšenica gld. 8 60 kr. rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. 6*50 kr., oves gld. 7 50 kr., ajda gld. 8 50 kr., proso gld. kr., turšica gld. 5 80 kr., leča gld. 12 kr., grah gld. 12 kr., fižol gld.8. kr. Vse cene veljajo za 100 kgr.) 4 4 4 Loterijske srečke. V Lincu dne 29. aprila t V Trstu dne 29. aprila t V Pragi dne 45, 62, 33, v, 9 maja t 51, 49, 25, 42, 64. 25, 21, 14, 54, 16. liki žin „Ne kupuj pri branjevci, temveč pravi star predgovor. To se lahko uporablja na moje podjetj trgovci trgovina, kot moj a, una blaga za gotov denar in dru kupoval prednost elikih mno- stroške v korist kateri so naposled le kupo Mičnt vzorci zasebnim kupovalcem zastonj Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar za krojače nefrankovano. Blago za obleke. Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpi franko za uniforme c. kr. uradnikov, za veterance, požarne brambe telovadce, livreje, sukno za bilard in igralne mize, prevlake vozove, pošteno Janez tudi neprem , potni pledi od 4 do 14 trdno, čisto volneno sukno jedva splača krojač, pripoi Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) sukna v vrednosti i/.i milijoni Pošilja se le proti povzetju ! nemščini, češčini, madjarščini, lijanščini, francoščini in angleščini. lovske suknje, perilno cene ► M g 'V- 1 v : kaplj ice za 4 * f a izgotovljene v lekarni k „angelu varhu" BRAD Y-ci y Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (21) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice i > za želodec prodajajo se pr Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni lek lek. Fr. Bec v Ljubljan i t ich ; v Skofji Loki lek Kari Fabiani dovljici lek. Alex. Roblek; v Novemmestu v Ra : lek Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; J. Močnik; v Črnomlju: lek v Kamniku: . Blažek lek 4 Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki