Najstarejši slovensici dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
XXIV.—LETO XXIV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) MAY 28, 1941.
ŠTEVILKA (NUMBER) 125
ki.
in bojne ladje so jo obdelovale s torpedi in izstrel-Nemška križarka Princ Eugen je še pred ^ojem izginila. — V boju je bila neznatno poškodovana samo ena angleška ladja.
ONDon, 27. maja. — An-admiraliteta je dala v poročilo o podrobnostih ifeznjenja nemške oklopnice ^arck," ki je bila pogrez-
%
v ponedeljek dopoldne ob v vodah v bližini francos-Pristanišča Brest, katere-

WROBNOSTI KONCA NEMŠKE OKLOPNICE BISMARCK

36 prizadevala doseči.
'opnica Bismarck je imela ''lož posadke, kateri je po-'^^al admiral Guenther Luet-
%

)V)'
^leška oklopnica Prince of ,' ki se je udeležila tega bo-^ priplula nocoj v Gibral-1,^0 ' Angleži priznavajo, da i-l^fijse poškodbe. , "o anglečke atlmiralitete 'ločilo angleške admiralite-^adnji poti Bismarcka se
, Sleščka izvidniška letala so j angleškima križarka-^ffolk in Norfolk, da na-Vata nemški ladji, oklop-'ismarck in križarka Princ ' (obe novi) odpluti iz nor-'®Sa pristanišča Bergen na Angleški križarki sta obvestilu o^pluli v dan-
gleških križark. Proti Bismar-cku se je zaletelo tudi troje angleških rušilcev, ki so ga pričeli obdelovati s torpedi. Na nemški bojni ladji je izbruhnil o-genj. Uro nato se je še vedno borila ter streljala na angleške rušilce. Nato se ji je približala križarka Dorsetshire, ki jo je končala s svojimi torpedi.
V tem boju je bila poškodovana'samo ena angleška ladja, in sicer Prince of Wales, in še ta neznatno.
70 ladij osišča je baje priplulo na otok Kreto
Tako poroča italijanski radio, ki ima najbrže v mislih ribiške ladje, ki so že prej poizkusile doseči otok.
Preprečitev stavke v tovarni letal v Kaliforniji
ašil"
tiic^

Sporaziim je bil dosežen s pomočjo posredovanja Narodnega obrambnega odbora v Washingtonu.
'^e, kjer sta se pripravili
NEW YORK, 27. maja. — I-talijanski radio poroča nocoj, da je italijanska vojna mornarica varno in brez izgub spremila na Kreto dva konvoja 70 ladij, ki so prepeljale vojaštvo in razne potrebščine. (S temi ladjami so najbrže mišljene male ribiške ladje, ki so že prej poizkušale spraviti vojaštvo in potrebščine na Kreto).
LONDON, 27. maja. — Posest Krete visi danes na niti, ko prihaja z letali na Kreto vedno novo nemško vojaštvo, ne glede na dejstvo, da so izgubili Nemci na Kreti že 18,000 mož. Angleška admiraliteta naznanja, da sta bili v vodovju okoli Krete pogreznjeni dve novi angleški križarki in štirje rušilci.
Angleške ladje, ki so bile najbrže vse pogreznjene v četrtek, so sledeče; križarki Gloucester in Fiji in rušilci Greyhound, Juno, Kashmir in Kelly. Poleg tega so cela krdelq,
PROGUS PREDSEDMIKA
ZEDINJENIH DR2AV
Obrambni, posredovalni odbor v Washingtonu je snoči naznanil, da je bil dosežen sporazum,
s čemer je bila preprečena stav- j nemških bombnikov poškodova-
^'ležni metež in megla
Petek večer 23. maja sta ladji pripluli v velikem metežu in megli na A-Snežni metež in megla "hirali razgled preko razda-milje, toda obe angleški fki sta kljub temu ostali nemškima ladjama. Is-■ so ostale angleške ladje . 'ine po radiu, brzele na ^ križarkaroa,
p ®'iec bojne ladje Hood ^''Gdo zjutraj sta se an-fc °klopnici Hood in Princ približali Bismarcku ^elno razdaljo. V boju, ki ^^al, je bil zadet tudi Bis-'aJs- čigar krovu je nastal ^ato je zadel Bismar-j^trelek municijsko skladi-."^^opiiice Hood, ki se je v potopila. Bis-
ekspioziji 'j ^ Se je nato obrnil ter od ^'^klopnica Princ of Wales 3e pognala za njim.
^apad s torpedi
dneva so odletela le-torpedi z matične ladje ^^'ous, nakar je bil Bis-2 Zadet najmanj po enem ^ Bismarck je z največ-^SUco piul naprej vso noč, tri angleške križarke njim. V nedeljo zjutraj "^Sleškl bojni ladji Rodney
^''^illes, ki sta spremljali
ki
ka v North American Aviation Co., tovarni v Inglewoodu, Cal. Stavka je imela biti uveljavljena v sredo zjutraj.
S]iorazum, ki ga bo moral o-dobriti še local št. 683 CIO U-nited Automobile Workers unije določa, da ne bo nobenega zastoja v delu, ko se vrše pogajanja', kakor tudi ne tri dni po razglasitvi rezultata pogajanj. V tej tovarni je zaposlenih približno 11,000 ljudi.
Unija zahteva unijsko delavnico in 10-centno povišanje mezde na uro za vse delavce, in dalje zvišanje mezde onim delavcem, ki zaslužijo 50 centov na uro, na 75 centov na uro.
V Niagara Falls so štrajku-jAči CIO delavci odglasovali, da se vrnejo danes zjutraj na delo v Carborondum Co., tovarno, kjer se producirajo potrebščine za narodno obrambo.
la dvoje oklopnic in več križark. Več kot 1,000 mornarjev, to je skoraj vsa posadka pogreznjenih ladij, je bila rešena.
Py§mier Churchill'je izjavil v
Predsednik Franklin D. Aoo-sevelt je izdal v torek 27. maja proglas na ljudstvo Zedinjenih držav, s katerim je proglašeno stanje neomejene »ujnosti. Proglas se glasi:
Ker je bil 8. septembra 1938 zaradi izbruha vojn^ v Evropi izdan proglas omejene narodne nujnosti,.ki je odrejal korake 'V svrho ojačenja naše narodne obrambe v mejah oblasti, obstoječe v mirnem času,"
Ker je vrsta dogodkov jasno pokazala, da cilji vojujočih držav osišča v taki'vojni niso omejeni na od njih objavljene cilje, temveč gredo za tem, da se strmoglavi obstoječi demokra-i tični red širom sveta, in da se upostavi svetovna nad vlada ljudstev in gospodariva z uničenjem vsega odpora na kopnem, na morju in zraku, in
Ker bi bila brezbrižnost od strani Zed. držav napram rastol či svetovni nevarnosti opasna, in navaden razum zahteva, da v interesu varnosti tega naroda in te hemisfere preidemo od vojaške moči, avtorizirane v mirnem času, na tako podlago, ki nas bo osposobila trenotno in odločilno priti v okom vsakemu poizkusu sovražnega obkroženja te hemisfere, ali upostavitvi katere koli baze za napad proti nam, kakor tudi odbiti grožnjo osva-jalnega vtoka tujih agentov v našo zemljo in družbo,
Zatorej jaz, Franki$R'D. Roo-
Pozivljam vse lojalne državljane, ki so zaposleni v produkciji za obrambo, da dajo prednost potrebam naroda, v svrho tega, da se more ohraniti sistem vlade, pod katerim je privatno podjetništvo mogoče.
Poživljam vse lojalne delavce kot tudi delodajalce, da spojijo svoja manjša nesoglasja v večjem prizadevanju, da se za jamči obstoj edine' vrste vlade, ki priznava pravice dela ali kapitala.
Pozivljkm vse lojalne državne in lokalne voditelje in uradnike, da sodelujejo z agencijami Zed. držav za civilno obrambo v svrho zajamčenja naše notranje varnosti proti od zunaj diktirani prevratnosti, in da bo sleherna občina pripravljena za najvišji produktivni napor in najnižjo potrato in nepotrebna trenja.
Poživljam vse lojalne države, da imajo v mislih in v dejanju potrebe naroda na prvem mestu, v svrho tega, da bomo v stanju mobilizirati in imeli v pripravljenosti za t r e n otno obrambo, vse fizične moči, vso moralno silo in vse materijalne vire tega naroda.
y svedočbo tega sem ta proglas podpisal in povzročil odtis pečata Zedinjenih držav ameriških.
PREDSEDNIK ROOSEVELT JE PROGASIL IZREDNO NEOMEJENO NUJNOST
Pod tem izrazom je razumeti vso pomoč borbi za demokracijo, tudi našo lastno borbo, in konec delovanja defetistov in petokoloncev.
PROGLAS JE SKORAJ ISTOVETEN S PROGLASOM
VOJNE
WASHINGTON, 27. maja. — Predsednik Roosevelt je proglasil nocoj neomejeno izredno narodno nujnost, s katero se postavlja'Zedinjene države na vojno pripravljenost.
Predsednik je svečano izjavil, da se bo vporabilo oborožene sile našega naroda, da se ohrani svobodo morij pred hitlerizmom ter da se onemogoči vsak Hitlerjev namen, da bi se raztegnila nacijska dominacija na zapad-no poluoblo.
Nato je predsednik izjavil, da se bo podvzelo "vse dodatne potrebne korake," ki bodo zasigurali Angliji prejem ameriških vojnih dobav.
SVARILO HITLERJU
Predsednik, je posvaril Hitlerja, naj slednji nikar ne sega po atlantskem otočju, pri čemer je predsednik specifično omenil Azorsko otočje ter skupino otočja Cape Verde in izjavil, da je vitalna politika Amerike, da se prepreči hitlerizmu zasidranje na kateri koli točki, katero bi mogel izrabiti kot svojo bazo za napad na Ameriko.
nižji zbormc^,^ da je neniška tr-!	predsednik Zedinjenih
držav ameriških, tem potom
ditev, da je bilo pogreznjenih 11
križark, osem rušilcev, pet tor-pedovk in ena podmornica, kakor običajno vsa nemška porodila, neresnična in gorostasna.
V Iraqi! je bil poražen oddelek angleškega vojaštva
Nemci se boje nagle angleške zmage nad četami Iraqa ter so sklenili sabotirati oljne vrelce.
proglašam, da ta dežela stoji pred" neomejeno narodno nujnostjo, kar zahteva, da so njene vojaške, mornariške, zračne in civilne obrambe postavljene na podlago pripravljenosti za odbitje vseh in katerih koli činov ali groženj agresije, naperjene proti kateremu koli delu Za-padne hemisfere.
Predsednikovega zgodovinsko-1 v kateri se zdaj nahaja dežela. I važnega govora ne moremo na j Izraz "izredna nujnost" (unli-Narejeno v mestu Washing-mestu objaviti v celoti, zaty imited Emergency) krije nešte-tonu, 27. dneva v maju, v podamo nekaj njegovih naj- jto pojmov In zadev in v tem
važnejših stavkov:	j slučaju pomeni skoraj toliko kot
Danes nam je vsem nad vsak vojno napoved. Z drugimi bese-
letu Gospodovem devet-najststo enoinštiridesetem, in v letu sto in petinšestdesetem neodvisnosti Zedinjenih držav ameriških.
(Pečat)
FRANKLIN D. ROOSEVELT Po predsedniku:
CORDELL HULL,
dvom jasno, da če se hitlerizma ne ustavi zdaj, bo prišla zapad-na poluobla v dosego destruk-cije po nacijskem orožju.
Nacijski svet ne priznava nobenega Boga razen Hitlerja, ker so nacisti v zanikanju Boga ^rž^ii t ■ k	tako brezobzirni kakor ko-
munisti.
NOVA PODMORNICA AMER. MORNARICE
Washington.—Ameriški vojni mornarici je bila dodeljena nova podmornica "Grampus," čije izgradnja je stala 6 rnilijo-nov dolarjev.
Vije rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Edward Ko-°lvoj, pustili, konvoj ter vac, 956 East 185th St., ter pu-» V vodovje, v katerem se stile krepkega sinčka. Mati in t^^Jala nemška bojna lad- dete se nahajata v Booth Me-.^'igleške ladje. Ob 10:30 morial bolnišnici , v dobrem sta-Pa je neko v Ameriki nju. Mati je članica dram. zbora
Verovšek. — Naše čestitke!
letalo odkrilo bežeči
M\
^adji, ki sta se nahajali
zapadno od Lands End, ^ Ko so priletela na me-letala z matični lad-^oyal, o kateri so naci-^ Neštetokrat sporočili v so jo pogreznili, je bi-^	še ladja Bismarck,
J® ladja Princ Eugen iz-
t)ež izstrelkov
j®®ka letala so planila jstnarcku ter izpustila svoje torpede. Bis-k bil vitalno zadet, tako znatno zmanjšala nje-
Pa je pričel deževati na ^ ladjo dež izstrelkov an-
Zadnja čast
članice društva "Friendship Grove" št. 125 WC, so prohepe, da se nocoj, ob 7:30 uri zglasijo v pogrebnem zavodu A. F. Sve-tek. East 152nd St., da izkažejo zadnjo čast umrli sestri Margaret Marolt, jutri pa, da se po možnosti udeležijo pogreba. — Tajnica.
BAGDAD, Iraq, 27. maja. — Vlada države Iraqa poroča, da je njeno vojaštvo porazilo neki angleški oddelek med krajem Rutbo in Ramadijem, pri čemer je vzelo Angležem dvoje tankov, šest strojnic in radio-oddaj-no postajo.
VICHY, Francija, 28. maja.
—	Poročila iz Bejruta, Libanon, naznanjajo, da so angleški letalci napadli z bombami in strojnicami letališče v Nairabu v Siriji, toda da so letalce prepodili francoski antiletalski topovi.
ANKARA, Turčija, 27. maja.
—	V strahu pred naglo angleško zmago nad četami države I-raq, se nacisti pripravljajo na sabotiranje bogatih oljnih vrelcev v Mosulu in Kirkuku.
Neki nacijski veljak je izjavil, da se vojna v Iraqu ne bi smela pričeti, "dokler ne bi mi z^Lvzeli Krete in Cipra," nakar je pripomnil, da so nacijski strokovnjaki raztreseni ob vsej oljni črti ter da je njih naloga preprečiti, da bi se mogli Angleži okoristiti s tem oljem.
v Indianapolis, Ind., je pred nedavnim umrl rojak Frank Stroj, star 63 let in doma iz Podbrezja na Gorenjskem. V A-meriki je bil 39 let in zapušča ženo, 3 sinove, hčer, brata in sestro.
Pokojna Josephine Karda
Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni preminila Josephine Kar-dt,, rojena Sablek, v starosti 64 let in stanujoča n$. 15001 Hale Ave. Doma je bila iz sela Daro-var na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 32. leti. Pokojnica zapušča žalujočega soproga Josepha, tri hčere, Mary, poročeno Vacka, Sophie, poročeno Catcher in Anno, poročeno Lazeta, v Los Angeles, California, štiri sinove, Charlesa, ki ima brivnico na Waterloo Rd. Franka, Johna in Josepha ter v stari domovini tri sestre in dva brata. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 10. uri .iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 East 152nd St., v cerkev Marije Vnebovzetje ter na pokopališče sv. Pavla. Naj ji bo lahka ameriška gruda, preostalim pa naše sožalje!
Na dopustu Jutri se vrne na daljši dopust iz Camp Lee, Virginia, kjer se nahaja v vojaškem taborišču, poznani Michael (Mickey) Lah, ml., Njegovi starši Mr. in Mrs. Michael Lah, st., 18097 Kildeer Ave., vabijo številne prijatelje njih sina na obisk v soboto večer, 31,'"maja,,na njih domu. Hipratska pevska zveza
"Združeni bratje"
Tajnik društva "Združeni bratje" št. 26 SSPZ poroča, da bo pobiral asesment v četrtek, 29 maja, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., namesto v soboto. Članstvo je pttošeno, da to upošteva.	^
Smrtna kosa
Snoči ob 10. uri je preminila Theresa Mlačak, rojena Jakšič, stara 49 let, tu rojena hči pionirske Jakšičeve, oziroma Kmetove družine. Pokojnica je bila soproga Mr. George Mlačka, ki vodi trgovino z oblekami na 4212 St. Clair Ave., že nad 20 let. Bolna je bila že zadnjih 18 let, šest let ni mogla iz postelje. Poleg soproga, ki je doma iz sela Mali vrh, fara Kamenje pri Metliki, zapušča sina George in tri hčere, T^elmo, Elsie in Dolores, mater Thereso Kmet, brata Franka Jakšiča in dve sestri: Josephine Alich in Dorothy Simons ter tri popol sestre Viktorijo, Alice, poropeno Urbas in Vido. Truplo bo ležalo v kapeli pogrebnega zavoda A. Gr-dina in Sinovi. Čas pogreba bo naznanjen jutri. Bodi ji ohra-nje blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
John Košuta Rojak John Košuta se priporoča vsem, ki se bodo nahajali v okolici Geneve, da'se ustavijo na njegovih prostorih na Route 534, Trumbull Town. Vodi gaso-linsko postajo in postreže z o-krepčili.
V Californijo
Poznana Miss Jennie Sterle,
dami povedano: Amerika bo st6rila vse, kar se ji bo zdelo potrebno v za|čjto svoje varnosti, če je to osišču^rav ali ne. Dalje pomeni proglas izredne nujnosti, da bo v Ameriki zdaj konec raznega defetističnega in petokolonskega delovanja, ki se je doslej skoraj neomejeno vršilo. Vlada bo poslej stopila na prste vsem agentom provoka-Vojna se bliža robu zapadne j ter jem, defetistom in petokolon-hemisfere; ona prihaja jako jcem, ki bunijo in zavajajo na-blizu naše domovine.	|rod ter mu pod temi ali onimi
__[pretvezami pripovedujejo, da je
Ako se silam osišča ne posre-1 itak vsak boj zaman in da Hi-
či doseči kontrole nad morji, bodo gotovo poražene. Njihove sanje o zavojevanju sveta se bodo potem razblinile v nič.
Sedanje pogreznjevanje trgovskih ladij, ki jih potapljajo nacisti, se vrši s trikrat tako veliko naglico, kot morejo angleške ladjedelnice nadomestiti te
tlerja ni mogoče premagati.
Smrtna kosa
Po enoletni bolezni je preminila v torek zvečer ob 6. ur^ sedemletna Theresa Marie Perko, hčerka Josepha, po domače Grabn^rjevega in Therese, rojene Kaplan. Bila je šolarica pr-
pamlke; oni pogreznejo dva- ^	v , "
krat toliko parnikov, kot jih Mu je .pohajala v šolo sa-
morejo danes Melati anglešliei"«'«
Koncertna priredba Hrvatske j Dibble Ave., se bo te dni podala pevske zveze, ki se je zadnjo ne- ^na potovanje v solnčno Califor-deljo vršila v Slovenskem na-rodnem domu, se je prav dobro
obne^a. Zveza se zahvaljuje Mr. Johnu Potokarju, izdelovalcu mehkih pijač, za njegov dar v gotovini $5.00 v korist pevske zveze.
in ameriške ladjedelnice.
Naše patrulje pomagajo danes pri dostavljanju potrebnih zalog Angliji. Uveljavilo pa se bo tudi vse dodatne potrebne mere za varnost pošiljatev teh potrebščin.
Sistem kolektivnega pogajanja se bo vzdržal, toda ameriško ljudstvo pričakuje, da se bosta tako kapital kakor delavstvo ravnala po priporočilih naših vladnih posredovalnih a-gencij.
Mi v Ameriki bomo sami odločevali, ali, kdaj in kje so naši interesi napadeni in kdaj je o-grožena naša varnost.
ni jo. Želimo ji mnogo zabave'
Poletna obleka	_	.	j
r,. , . ., ,	. Pomen pojma "Izredne nujnosti'
Fmo poletno obleko, po cem, |
Koncem svojega zgodovinsko važnega govora je predsednik proglasil še važnejšo proklama-cijo neomejene izredne nujnosti,
ki jo boste lahko plačali, dobite pri zanesljivemu trgovcu' v Slovenskem narodnem domu Johnu Pollocku.
nehati radi bolezni. Poleg staršev zapušča brata Josepha in Franka ter več bližnjih sorodnikov. Bila je članica mladinskega oddelka društev Kraljice miru, št. 24, S. D. Z. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti, 8010 Union Ave., pod vodstvom Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda.
Poročna dovoljenja
Poročna dovoljenja so dobili; Stanley Fiediga, 701 East 157th St. in Rose Perusek, 15620 Sa-ranac Rd.; Ralph Mendat, 5010 Louisa Ct. in Josephine Marko-vich, 11116 Ashbury Ave.; Joseph Novak, 5611 Carry Ave. in Mary Jasko, 1394 E. 52 St.; James Sandy, 1553 E. 36 St. in Anne Kukich, 1551 E. 36 St; Frank Slejko, 16203 Arcade Ave. in Vera Milavec, 1158 Norwood Rd. ter Anton Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. in Josephine Petric, 1099 E. 71 St. — Bilo srečno!
Btran i
BI^AEOERA^NOS^E
28. maja, 1941'
»
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AHEBICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
•331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
fc lazna&alcu v Clevelandu, za celo leto...........................—---------------------;...»5.50
Ea « mesecev ......................................13.00; za 3 niesece ----------------------------------$150
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexicl, za celo leto-------------------------------$6.00
ca 6 mesecev .....................................$3ii5; za 3 mesece ............................................$2.00
Za Zedliijene države, za celo leto -----------------------------------------------------------------$4.50
cs 6 mesecev______________________________$2.50; za 3 mesece....................................$1.60
Z# Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države;
ga celo leto ______________________________$8.00; za 6 mesecev ......................................$4.00
|^ter>;d B3 Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Oifice at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879..
UREDNIKOVA POŠTA
BURKE NA RAČUN PREPROSTEGA LJUDSTVA
Newyorski dnevnik "New York Times" pravi, da je danes nad vsak dvom ugotovljeno, da je za kapitulacijo Bolgarije pred nacijskimi zahtevami v glavnem odgovo-len stari Ferdinand, bivši bolgarski kralj in oče sedanjega kralja Borisa. Ferdinand, ki je, kakor znano iz nemške knežje rodbine Coburg-Gotha in ki je tekom svetovne vojne vrgel Bolgarijo ob strani Nemčije v vojno, je pritiskal na svojega sina, sedanjega bolgarskega kralja Borisa, da naj se pridruži Nemcem, češ. da bodo njihove rodbinske posesti varne s»mo v slučaju, če se Bolgarija ukloni nemškim zahtevam in če se priključi osišču; sicer jih bodo nacisti konfiscirali.
Zdaj je torej jasno, kako stoji ta stvar: Priključi Bo!gaiijo Nemcem in osišČu, da ne izgubimo svojih velikih diužinskih posesti, deželo in siromašno ljudstvo pa naj vzame hudič I...
St. Clair Rifle and Hunting Club	I
Cleveland, O. — N& prošli seji je bilo sklenjeno, da naš klub kupi traktor, plug in stroj za kosit rebido. Torej, kdor izmed farmarjev ima kaj takšnega za predati, naj javi spodaj podpisanemu, ali pa naj se oglasi na klubovi. farmi v nedeljo, kjer bo lahko govoril z našimi gospodarji. Naša kosmata farma se nahaja na Route 44, eno miljo iz mesta Painesville.	j
Naši lovci napačno razumijo, j ko trdijo, da zajci najrajši gnez- j dijo ali rodijo v rebidi; največ mladičev še najde na odprtem polju, kjer je obilo mlečne hrane, ne pa v rebidi. «če bomo izčistili tisto zbadljivko in drugo golazen, ki nam zatira naš preljubljeni sport in zarod, bo škandal za naše dostojno obna- j šanje napram živalim, ki se plodijo na klubovi farmi.
Dalje se je tudi govorilo, da bi napravili kopališče in da bi se izčistilo tisti studenec, itd. Na kratko povedano — dosti je de-
Baraga .................... 19
Kramer .................... 19 .
Spenko .................... 16
J. Novak ................ 22
Papesh .................... 11
J. Urankar .............. 16 ,,
Kobal ...................... 18
Mrs. Urbanick..........12
Mrs. Novak ............ 11
Wirant .................... 16
A. Urankarf............18
A. Novak -.............. 24
Peterka ................... 5
Prihodnjo nedeljo, 1. junija bomo obrnih naše kanone proti "Dardanelom". Pridite! , A. Novak 19810 Muskoka Ave.
Cleveland, O.
BBILJANTNA ZAPESTNICA NA DRAŽBI
ŠVEDSKA VOJNA MORNARICA
Pri dražbeni tvrdki Christi v Londonu so imeli te dni prostovoljno dražbo, ki predstavlja nekaj posebnega v zgodovini te-1 je največja ga znanega podjetja. Neka nei- 7160 ton.
Švedska vojna mornarica razpolaga trenutno z osmimi obalnimi bojnimi ladjami. Med njimi "Gustav V.", ki ima
:bro plačo pa mu eno skoman I ram. Kaj mu nisem dobro P®" ,vedal? Kaj pravite?
menovana osebnost je poslala na dražbo briljantno zapestnico, ki naj bi se nje izkupiček porabil za oborožitvene svrhe. Draži-lec je objavil to željo in je obe-
V gradnji sta še dve bojni ladji po 8000 ton. Poleg dveh križark "Gotland", 4700 ton, in "Fylgia", 4200 ton, razpolaga švedska vojna mornarica s 16
Društva SNPJ jela pošiljati pomoč za izdanje Novakovega besednjaka
Doslej sem prejela prispevke m plačana naročila izdan ju Novakovega besednjaka v pomoč od sledečih društev Slovenske narodne podporne jednote: št. 580 — 631 — 594 — 665 — 408 1^38 — 106 — 564 — 48 — 53
nem navedel nabavne stroške j rušilci, 21 podmornicami, 12 miza razna letala in protiletalske jnonosci, 36 stražnimi ladjami in topove'. V skopih štirih minutah '4 torpedovkami. Med ladjami, ki jp izdražil zapestnico za skoraj ! jih prištevajo k vojni mornarici, 24,000 funtov šterlingov, ki jih | sta tudi 2 ledolomilca.
kodo spremenili sedaj v eno le-
talo tipa Spitfire ali pa v osem I rotiletalskih topov.
Sodnik Frank Lausche kandidat zu župana, menda ' ker je meni obljubil delo. No J®' saj mu dam vseeno kredit.
Kdor zna, pa zna. Zadujo s boto sem na Edna Ave.
celo ohcet, tri mašine, ^ starokranjsko. Oče ženina j® ^

di oče društva Nanos št
la, dosti je govorjenja, nič paj'.n 742.
narejenega. Vendar, kdor izmed i Ob tej priliki naj se iskreno članov hoče delati, lahko gre na zahvalim vsem članom in čla-Gornji primer pa ni edini, ki prikazuje te kraljevske j svojo voljo delati kadarkoli ima ;r.icam,-zgoraj navedenih društev parazite v njih pravi luči. Podobnih primerov imamo celo čas, če ne drugo, pa kosit rebi- ;ra njihovo* naklonjenost upa je, vrsto. Samo poglejmo v dežele, ki so jih zavojevali . .	;da bodo še vsa druga čim preje
Nemci s svojo mehanizirano vojno mašino, in v one, kjer ' zadnje vaje.
se ta borba se vedno vrši. Ljudstva teh dežel so ostala doma, kjer so izpostavljena nezaslišanemu terorizmu od strani zavojevalcev, trpljenju, pomanjkanju in gkdu,
njihova — po "milosti božji" jim izbrana kraljevska gospoda, pa se sonči v udobnosti in ugodju v Angliji in Kanadi. Čim so se pokazali prvi znaki resne nevarnosti, I jo je ta "po milosti božji" izbrana svojat pobrisala —;
dobro založena z denarnimi sredstvi, seveda — iz dežele v varno inozemstvo, odkoder "vodi vojno proti sovražniku ..
JAPONSKO SVARILO/
Neki japonski prometni sva-r.Ini napis, ki je namenjen pešcem in jih poziva, naj bi bih bolj previdni in potrpežljivi nasproti avtomobilistom, je zagrabil stvar s psihološke strani in menda prav spretno. Napis veli;
"Pešec, pomish, da boš jutri morda že sani imel avtomobil! Zato danes avtomobilov rajši ne zmerjaj in stopaj tako, kakor si boš to kot avtomobilist od pešca želel!"
ŠKRAT

N. P. J. Svatje so pa biH: ^^ Simčič, ženin, Irene Dailej" vesta, tovariši, in tovarisic" Anthony Simčič in Florence Ihar; Justine Repic in Dailey; Ann Welezsko io drew Kranjc; Walter Vifginia Dulbs.
pa. M"'
iept" AB" ifl
Stampel .......
Kosec ..........
Mihelich ......
J. Urbanick' Boziqh ..........
20 20 14 22 22
j rispevala vsako po svojih mo-ičeh v sklad za izdanje te pre polt rebne i.n koristne knjige. !	Mrs. Agnes Novak,
I.	2506 N. Clark Street,
1	Chicago, 111.
Teh parazitov, ki predstavljajo antični anahronizem temnih vekov, je nešteto, zadnji med njimi je grški kralj Jurij, ki jo je popihal v Aleksandrijo, domače ljudi pa pustil na Kreti, naj opravijo z Nemci in Italijani kakor
Od tam prihaja	^
1 •	I 1'rebivalstvo se poleg
olje
Med vsemi norveškimi pristanišči je najbolj zanimiva najsevernejša luka, to je Narvik.
To pristanišče leži za Lofot-3kim otočjem in je glavno me-ito v kraju, ki je silno bogat I .la železni rudi. V bližini Narvi-vedo in znajo. — Nadaljneg-a takega parazita poznamo v j ležita znameniti postojanki nctoričnem razsipnežu in razvratnežu, bivšem rumun- j železne rude Malberg i.n GaUi-skem kralju Karolu, ki polega s svojo priležnico in njeni-1 vare. Med Narvikom in Galliva-m: psi po elegantnih kopališčih Bermude in- Kube, dočim j "^om je speljana železniška pro-živi rumunsko-ljudstvo v najhujšem pomanjkanju, izpo-,^?. ki je najsevernejša na sve-
stavljeno terorju domače svojati, ki je na oblasti, kakor ; ^ . . .	,, ,
...	v,	1 • -	1 •	T i Narvik pa m samo nakladali-
tudi nasilju nemške gospodujoče rase, ki mu gospodari v
se poleg ribolova preživlja z obdelovanjem zemlje, ki daje izvrstno povrtni-110 in sadje. Iz Bergena drži proti Oslu železnica, ki se vije večinonia skozi jelkove gozdove.
Stavanger je v prvi vrsti izvozno pristanišče za les. Ima dobr-e železniške zveze z zaledjem, in sic^r s Sandnesom, Bru-sandom, Egersundom ter Ilek-kefjordom, kraji, ki slovijo takisto kot izvozna pristanišča Nor vešlte za ribe in les.
1ZNAJUL.IIVA L-JU15EZEN
Da bi mogel nemoteno in brez nadležnega nadzorstva biti skupaj z damo svojega srca, se je mlad moški iz ugledne družine v Piaccnzi preoblekel v žensko, iitvar je prišla na dan, ko sta o-bidkala neki kinematograf in je
Tole kolono lahko čita več kot sto tisoč ljudi. Takih dni je pa malo. Zadnji^ enkrat sem oženil vdovca in vdovo, oziroma sem posredoval, da sta se rada ime-laTPotem sem dobil rojaka, ki bi rad prodal svojo hišo,' nakar uem (jlobil rojaka, ki bi rad kupil hišo. Potem sem dobil naročilo za par korsetov in nato sem šel pa še v tovarno.
o Kad"'' Kar je res, pa je res. ^
so šli žužemberčanje v W
no, so se lepo opravili in ^
nedeljo je pisec teh vrstic
predlagal in podpiral in
noglasno sprejel, da bo ^
žužemberoane v Ljublj^'^ ^
hodnjo nedeljo, ko bo
dan v Euclidu. V paradi
videli rdečo mašino, na,
ga izdelka — Oklsmobil«'
rega bo šofiral Mr. Harry
iz Collinwooda. Mašina '
Ijena nalašč za tisto
Slovenski dan v Euclidu-
svidenje!	_
,,4. pcg"f

n v
V:
r
'Si H:
di &
%
R( le;
st 8li
ci bo lo Vo
sk
lo
Ta
de: "ji
k
Ho; &
«to 1
ko

>'a
iiif
Na St. Clairju je sedaj najstarejši fant Mr. Anton Bobek, tu 7. nerodno kretnjo premaknil {Ribničan. "Pa bi se oženil s
kakšno bogato," sem mu rekel. Povedal sem mu, da je 14 vdov samo na Bonna Ave., ki so vse bogate, imajo svoje hiše. Za do-
svojo zlatolaso — lasuljo, da inu je padla na tla. Vsa Piacen-za ima še sedaj nad tem svojo veliko zabavo.
Na potu v zapor
Hessov naslednik
ZLOŽLJIVE VOJAŠKE SENJACE
LE-«
^	išče za IZVOZ zeiezne rude, am-
njegovi domači deželi._	| pak tudi važno ribiško središče- Na švedskem izdelujejo novo
Nikakor ni potrebno, da je človek radikalen revolii-, Lofotslp otoki in njih bližina vjsto vojaških lesenjač iz posa-
cionar, da ga popade sveta jeza ob rnisli na nezaslišane , nai%ir^č slove kot najboljše ip-1 mednih, zložljivih delov, ki so se j
burke, ki jih uganjajo kraljevski niaziljenci pa tudi vsi j	trske.	i zelo obnesle. Te barake, ki jih
ostali plebejski oblastniki na račun ubogega ljudstva, i Norvežani nalovijo tod okoli more šest do osem ljudi posta-
• - t	1	1-v, »,i»Iv normalnih časih do 600,000
cigar pravica je - trpeti muke, pomanjkanje m	Ko je lov kpn$w, se
končno pa umreti za domovino...	i začno ribiči posvečati čiščiepju in
, Ironija usode je, da moramo danes z vsemi silami' shranjevanju ribe. Pridobivanje d ;lovati za zmago Anglije, ker vsi vemo, da se ona res ribjega olja spada med najbolj b )ri na življenje in smrt za ohranitev svoboščin, katerih | ionosnq posle norveških ribičev.
bi bilo konec s Hitlerjevo zmago. Toda koga ne bo po- {"ilo padla jeza ob misli, da so bili glavni voditelji
I -iiglijc, ki SG boii nu zivljGnj© in snu t pioti Hitlciju,: ribiška luka v lovu na ki-i.skdaj člani Hitlerjevega krožka, ker so bili — kakor ^to. Toda tukaj okrog lovijo tudi večinoma vsi bogataši in oblastniki vseh dežel — prežeti' alanike.
s Hitlerjevimi idejami. Ta Hitlerjev krožek je obstojal iz ! Zemlja v okolici Bergena jo 1 aprezentantov velikega businessa, katerih mnogo je šej^elo rodovitna, kraj sam na se-
.daj članov obeh angleških .bomic, ki so vedno trdili, da	Salta "o
...	,	,	'v	. . .	-I I KUil lic htilllL/iIlKi,	Dia^O-	-------------
Hitlerjevim ugotovitvam m mogoče ugovarjati, li ^ngle- j	zalivskega teka i- Tehtala je z opremo vred 6800
i. ki paraziti so se cesto sestajali s Himmlerjem, načelni- j menujejo Norvežani nabrežjp ob kg.
kom nemškega Gestapa, kakor tudi z Ribbentropom,---------------------------?———
nemškim ministrom zunanjih zadev. Vodilni člani te črnograjčnikov, je eden izmed njih, drugi jp vojvoda angleške kaste, kakor lord Lothian, ki je postal pozneje; Wellingtonski. kjer je bil lord Halifax, današnji angleški rngleški poslanik v Zedinjenih državah; lord Stamp, |poslanik v Washingtonu, vedno časten gost...
felavni svetdvijilec angleškega finančnega ministrstva, ki I Kakor znano, je nemški nacist št. 3 Rudolf Hess je bil ned&vnp ubit po nemških bombah v Londonu; lord priletel s svojimi letalom na posestvo svojega prijatelj; I McGowan, šef Imperial Chemical industrij, ki je inter-! in somišljenika, lorda Hamiltona. Lord HamiltTm, ki je; nacionalna municijska korporacija, zvezana z nacijskimi, sedaj načelnik odreda angleške zračne sile, ki napada I kemičnimi in Du Pontovimi interesi, sp često obiskovali i Nemčijo, je bil prepričan nacist. Omenjeni lord lastuje i Hitlerja.	i 157,48.6 akrov zemlje ter ima $.350,000 letnih dohodkov.'
Osem in dvajset članov lordske in 24 članov niž je i Ali je torej čudno, če je preprosto ljudstvo .kljub j zbornice je pripadalo temu Hitlerjevemu krožku; značil-1svojemu sovraštvu do Hitlerja in do njegovih metod, s j no pri tem je, da nekateri izm.ed teh še vedno secle v katerimi hoče zasužnjiti svet, čedalje bolj skeptično? ' angleškem parlamentu. Lord Rodesdale, oče proslule
\ iti v treh urah, nimajo niti ene-;;a žeblja, temveč se dado zlcži-ti 3 pomočjo zagozd.
Prav tako hitro, kakor jih je luogoče postaviti, se dado tud: razstaviti, a njih prevoz je tudi lažji nego- je bil za barako' prejšnjih tipov.
Te dnilso v Stockhplmu pokazali takšno barako, ki je bila do-l).)čena za 24 mož. Opremljena je bila g posteljami, omarami za posodp, mizami, stoli, stojalom ra pušicc, napravo za sušenje o-bleke, umivalno napravo i. t. d.


Zakrajsek Fun^^ Home, Inc.
6016 ST. CLAIR
MUSTEROUl";
Mother—Give Your
This Same Expert '
oftheD^fS
Hessovo meat o bu poslej zavzemal Martin Bormann (gornja : slika), fci pa bo same nominalen načelnih nacijske stranke, dočim bo njen resnični glavar sam Adolf Hitler.

Na sliki vidinio aretacijo nekega vojaka, katerega odvaja stražnik v zapor, ker se je vojak z drugimi vred udeletil nU' I pada na pikete, ki so piketirali v Washingtonu za American Peacc Mohiiization organizacijo.
Dar Rdečega križa
Sabotaža
At the first sign tuplets catching cold - ,
throats are rUbbcd with	^
MUd Musterole — a promptly relieve the children's colds and resulti"''. v
The Quints have always test of care, so mother—
assured of using just product made when you use v-gl«® »s; MO^E than an ordinary wanning, soothing Muster
break up local congestion-in Regular and Extra Str those preferring a stroupi
Go out with W

You' ■when you
've got thi-ee ""c" you are guilty of b jt ^ breath). Anyone may time or other without rs'tf yo&l! may offend needlessly. Ag others to like you,	:
caution against the com^
ydate.^pu.
Anfrležinie. v Hitlerja in njegov nacizem zatelebane Unity Jiitfordove, in tast Moseley-a, firerja angleških
John G. Wina/nt, ameriški poslanik v Londonu, izroča lady\ Na sliki vidimo dokaz sahbia-,	. ^	.	.	. '.Readingpvi ček za 10,000 funtov, že, izvajane na italijanskem par-
Ali je bil res s&nio slllCclj, da je lUiClst Hess piist&i	je daiovctl ctTney^iSki ^liku Coloradu. član umcriskc
S- svoji letalom na posestvu angleškega nacista lorda {Bdeči kng angleškemu Rdece'\ohrezne straže 'pregleduje raz-Hamiltona?	\	mu križu.	.bito kolo.
bad breath caused by tion. Rinse the mouth. Antiseptic before any <
your breath becomes swe'
likely to offend.
♦Some cases of systemic conditions, but j j,yi some authorities, are	oj'.
tatlon of tiny food	%
mouth and gum halts such fermentation* (loO i comes the odors ferjnen
Lambert Pharmacal Co«
£/««
LISTERINE ANTP X
' To Mofce your
Before Any
ath^
fr
28.
maja, 1941.
■RAKOBR^VNOBl
rfTRAlf
Dežela mornarjev, ribičev in gozdarjev
Norveška, država mornarjev, •■ibičev in gozdafjev je v zad-"jih generacijah skoro popolno-pozabila na vojno udejstvo-^'^iije, kajti zadnjih 12^ let ni poskusila, kaj je vojna. — fred 126 leti, ko se je hotela s 'ilo odcepiti od Švedske, so nje-sinovi zadnjič prelivali kri za domovino.
Vse tri skandinavske države: ^^edska. Norveška in Danska ^ se leta 1389 združile v skup-lost in so v tej uniji živele. do 1523, ko so Švedi pod vodstvom Gustava Vase zapustili skupnost.
Norvežani so ostali pod Dan-in so ti'atili moči v stoletnih ®jih za samostojnost in avto-"^ttiijo.. Ko je po napoleonskih švedska izgubila Fin-so ji v zameno za izgublje-ozemlje prisodili Norveško, ^ko je prišla Danska ob velik
del
ozemlja, ki je bil prej pod
gerrak, od koder je mogoče ppd-vzemati pomorske napade na ladje, ki plovejo med baltiškimi pristanišči ne eni, ter Kielom, Rostockom in Stettinom na drugi strani.
Obala Norveške, ki vsebuje na tisoče zalivov, fjordov in morskih tesni, je kakor nalršč stvarjena za zasede in iznena-denja in lahko se reče, da se bo Y tem predelu odigralo najvažnejše poglavje pomorske vojne bližnje bodočnosti.
Norveška mesta niso posebno gosto obljudena. Največ prebivalcev šteje Oslo, namreč 260 tisoč ljudi. Sledi mu Bergen s 100,000, Trondheim s 54, Sta-vanger s 47, Drammen s 25 in Kristiansand z 19 tisoči prebivalci.
Prebivalci norveškega severa živijo v docela polarnih razmerah. v Hammerfestu na pr. od 21. novembra do 21. januarja ni
di "Cair Lonein", kar bi lahko bilo London. Kronist omenja tudi mesto Trinovantum, kjer je Julij Cesar 47. pred našim štetjem premagal Brite.
O postanku irnena London govori pr9,stara legenda. Po tej legendi je niki Enejev potomec, Brutus, prišel na otok z imenom Albion, kjer je hotel ustanoviti novo Trojo. Ta Troja je morda pozneje omenjeno mesto Trinovantum, kjer je Julij Cezar dosegel svojo zmago. Cezarjev na-.gprptnik je bil tedaj britski, kralj Kasibelavnus. Tega je nekega dne vrgel njegov brat Lud. Lud je po Cezarju razdejano mesto Trinovantum znova zgradil in ga je potem imenoval a Kerlud. Ta Kaerlud je po kronistih izvor londonske Cizy.
Ko so pozneje Angli in Saksi vdril na Angleško, HO mesto imenovali Lundain ali Londrys. O stari legendi o-krog Luda, ustanovitelja Londona, govorijo še danes stara, mestna vrata Ludgate. Nekoč sp v duplini nad temi starimi vrati stali kipi kralja Luda in
svojo posebnost konserve iz levjih src, je zašla v težave, kajti zavolja vojne se je lov na leve zelo omejil. Tvrdka je že izjavila, da je pripravljena plačati vsako ceno za levja srca.
Kako dobra kupčija je to, si lahko predstavljamo, če beremo, da so Američani, ki so skoraj e-dini odjemalci te specialitete, že pred vojno plačevali po 600 do 1000 dolarjev za konservirano srce kralja živali.
VLOMILEC KLIČE POLICIJO
V policijski stražnici večjega mesta v Avstraliji se je ponoči ob treh nenadno oglasil telefon. Ko je službujoči uradnik prislonil slušalko k ušesu, je- slišal v svoje največje presenečenje glas ki je velel: "Jaz sem vomilec in bil bi vam zelo hvaležen, če bi prišli kolikor mogoče hitro sem ter me aretirali. Sem v baru tem in tem, kamor sem vlomil."
Ne da bi čas izgubljali, so ne-
kateri policisti skočili tja in ko so prišli v lokal, so zagledali moža, ki je s samokresom v roki strahoval drugega moža. Ta dru gi mož je imel roke dvignjene in je bil vlomilec sam. Možak je imel nenavadno smolo. Baš ko je hotel navrtati blagajno, je prišel lastnik bara, ki ga je s samokresom v roki prisilil, da je sam poklical policijo. Kot višek vsega je moral smolasti vomilec iz svojega žepa plačati tudi pristojbino za uporabo telefona.
LOČITEV NAJMLAJŠIH ZAKONCEV
Najmlajša zakonca na svetu, vsaj med belokožci, 19-letni Rus-sel Stimson in 14-letna Ruth Stimson, sta se ločila. Zakon je trajal komaj leto dni. Ko sta se lansko leto poročilk, je ta poroka v Zedinjenih državah povzročila hude debate.
"Jenim vplivom in vodstvom. so videli sonca, ker je bilo stal
Norveška si je hotela že tedaj' no pod obzorjem.
'^poslovati državno ■ samostoj- Norvežani so prosvetljeni, na-' cbeh njegovih sinov.
zato so prestol ponudili p redni, odlični trgovci, pomorci!--j
^nskemu princu Kristijanu, ki^jn svetovljani. V vojaškem ozi-1 VISOKE CEN^ ZA LEVJA SK-1 tudi oklical državno samo- j ru pa se ne morejo izkazati. —	CA	j
Manjka jim v tem pogledu tra- Neka tovarna konserv v Kap- j dicija in izkušnja.	j skem mestu, ki razpošilja kot ■
V mirnem času ima Norveška
Ako bi graduantinjo vprašali
LAHKO JE BITI PREMARJEN
Na tisoče jih jc plačalo, da bi videli divjo wisconsko "hodag" žival
Divji wiseouski ''hodag" je bila žival z glavo bika, obrazom moškega obličja, in truplom ter repom dinozavra. Na tisoče ljudi jo piačiflo, da bi videli to žival, ki pa je v resnici bil velik pes, dekoriran z konjsko kožo. To je zopet dokaz, kako lahko je biti prevar-'
jen.
H • • 1 ^
Z onimi, ki najbolj poznajo svoj Bourbon
JE

)st Norveške.
^^rišlo pa je usodno leto 1814 I? je švedski kralj Karel Ivan '^cnadotte z vojaško silo prisi-
pod orožjem samo 12 tisoč mož.
Norveško, da je pristala na i Razume se, da takšna vojska ne j^^sonalno unija s švedsko. To'
I zadnja krvava vojna, kilg^ rasnega odpora ' Jo vodili Norvežani s svojimi'
ZA POLETNI CAS
Vsem rojakom, ki obiščejo na-more nuditi sovražniku nikake-'go okolico v Genevi, Ohio, pri-
psprotnild.

ersonalna unija med Šved-
in Norveško je trajala do 26 ^t^obra 1905, ko je švedski Oskar II. pristal na raz-!^'javljenje unije, kakor so to ^'Jlagali predstavniki norveš-
I poročamo, i nas. Vodimo
in švedskega ljudstva v!toda to ne pove še ničesar. Stro-^''Istadtu leta 1905.	jkovnjaki so danes le prepričani,
%rvežani so z ljudskim gla- j da izira ime že iz predrimske panjem posadili na prestol dobe in da je keltsko.
da se oglasijo pri I	gasolinsko posta-
Odkod iiue London? I p ter tudi postrežemo z pivom.
;Za izletnike imamo pa lepe prostore na farmi. Postregli bomo I tudi najbolje z okusnim prigrizkom.
JOHN KOŠUTA
Route 534 Truinbull Town
Izvor imena angleške prestolnice je učenjakom že stoletja dajal misliti. Današnje ime izvira od- rimskega "Londinium",
Delikatesno
4
p^skega princa Karla, vnuka
^'stijana IX., ki vlada še da-
Norveško pod imenom kra-
5aakona VII.
I ^01'veška nima niti za Nemči-P
in konfekcijsko trgovino z vso Tacitove in Ptolomejeve kro- 'opremo se proda za $1,000. — nike omenjajo Londinium ali Najemnina prostorov za trgovi-Lun^inium že kot veliko, cveto- no in stanovanje s 5 sobami sta-če mesto. Zanimivo pa je, da ne $30.00 mesečno. — Pokličite najstarejša britanska kronika MElrose 6980.
I ^i|:i za zaveznike neposredne- ^ iz 6. stol. po našem štetju tega L pomena. Njen problem je sa-, mesta ne navaja, čeprav omenja t ^ v tem, da leži na poti, po ka-' Gildas Modri, pisec te kronike. Se lahko zapre Nemčija, in bogate trgovinske ladje, ki so i 3e njena sedanja tragika! j že tedaj vozile po Temzi, ^ južnega Lindesnesa do Se- j Približno ob istem času nava-1'^ga rta meri Norveška v ja neki drugi kronist iz Juž-''mo 1750 km in s svojo trd- nega Walesa, da je' na Angle-Krištiansand zapira Ska- skem 33 mest, med njimi je tu-
Prav malo rabljene električne ledenice se dobijo po
$19.00
Zakaj bi kupovali led, ^ko imate . tu priliko kupiti električno ledenico.
819 E. 185 St.
6104 St. Clair Ave.
"LASTNI RADIO
APARAT ZA MOJO MIZICO."
"ELEKTRIČNI GRELEC ZA ^ HLADNE SPO-" MLADANSKE in JESENSKE. JUTRE"
ELEKTRIČNI SANDVIC GRILL, S KATERIM POSTREŽEM MOJIM TOVARIŠEM"
' "ELEKTRIČNO URO BUDILKO, DA BI ME ZBUDILA OB ČASU ZA NA TiOVO DELO"
"AKO BI ME VPRAŠALI, KAJ BI ŽELELA ZA GRADUACIJSKO. DARILO, BI REKLA-
Kentucky čisto burbonsko žganje
Ga ni boljšega "bourbon" žganja v katerikoli steklenici
Vzemite namig od onih, ki najbolje poznat j o Bourbon—in pijte Old Jordan. Takoj, ko boste prvič pokusili ta Kentucky Straight Bourbon, boste spoznali, zakaj ga ima toL'ko ljudi najraje. V sestavi—v okusu—zrelosti—v vsem je Old Jordan prvi. Kaplja za kapljo—
požlrek za požirkom—ni ga boljšega ••bourbon" žganja! Pijte Old Jordan •Kentucky Straight Bourbon in pili boste najboljšega!
Old Jordan Distillery, Inc., Deatsvllle, Ky.
/iW WHiSKEy'fi
Stiri lut;i stiiuO 96 odst. močno ^
bLDJORD#
g*! .0!) poln pajnlVrucKV
i Ci'Uci yUNU t?	WHISK''^
J'j.92 poln kvari
f'udc HiMul stfk. 1(1(1 iiii.st
»1.19 poln DaJnt J„. „
V I'udt'	'J;■'omiAN"Bxiti.'«'

Nl boljšega "Bourbona" v nobeni steklenici
"vid ohrAn^ujoco svetilko ZA mojo MIZOV
"ROČNI SUŠILEC ZA LASE ZA UDOBNOST IN EKONOMIJO"
TRAD
... don't cough! Get pleasant relief from a cough due to a cold with Smith Brother* Cough Drops—Black or Menthol—5^.
Smith Bros. Cough Drops are the only drops containing VITAMIN A
Vitamin A (Carotene) raises the resistance of mucous membranes of nose and throat to cold infections) when lack of resistance is due to Vitamin A deficiency.
MARK
WOMEN! I
read jiow thousands Ijiavs been able to
GET NEW ENERGY
IMPORTANT Medical Tests Reveal WHY Famous Lyilia E. Pinkbam's Vegetable Com* pound Has Been Helping V/eak, Rundown, Nervo'js Women For Ovsr Half A Century!

wsmm
#
VSAKEGA TRGOVCA
dolžnost je, da preskrbi za odjemalce dobro in
trpežno blago.
IPi-i nas dobite SWRJUC13, KlijiVjlTE, SPOIINUTE
PERILO, NOGAVICE in vse blago, trpežno in po zmerni ceni. Velika izbera slamnikov po $1.00, $1.45, $1.65 in $1.95, kakor tudi po $3.50. "Polo" srajce od 49c naprej, velika izbera poletnih oblek za dečke in deklice.
' Se vam priporoča slovenski trgovec
JOHN POLLOCK
v Slov. Nar. Domu, 6407 St. Clair Ave.

Za društvene prireditve, drumbne sestanke, poroke in enake slučaje, narpčite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem oku^u. Cene vednp najnižja.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEndersoii 5311 - 5312
IB
m
m
!1! #
ili

IMPORTANT!
medicaE tests reveal how thousands of WOMEN
HAVE BEEN ABLE TO
If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves are 'constantly on «dge and you're losing your boy fricpds to more attractive, peppy women—SNAP OUT OF ITI No man litres a dull, tired, cranky woman.
All you may need is a good reliable tonic. If so try farfious Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. Let it stimulate gastric juices to help digest and assimilute more whole-
some food which your body uses dircctly for energy—to help build up r-iore physical resistance and thus help ca'.m jittery nerves, lessen fe-mcile functional distress ard give you joyful bubbling energy that is rs. llected liirnout your whole being.
Over 1,000.000 women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound. Results should d&li^hi you I Telephone you dru(;glit rif;ht now for a bottle.
SICK, NERVOUS
I
Then Read WHY Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound Is ReafWoman's Friend"!
Some women suffer severe monthly pain (cramps, backftclie, heailache) due to female functional tUaorders while other's ncrrcstend to become upsetiand they set-cross, i-esUc^a and moody.
So why not take Lydia E. Pinkham's VeKetable Compound made cspeciallu to help frired. run-doNvn, nervous women to pro amAinj?'thru "difficult days." Pinkham's Compound contains no opiates or habit-forming ingredients. It
'EVERY m MONTH" ;
ia made from nature's own beneficial roota iind herbs—each with its own spiicial purpose to HUH' WOMEN.
Famous for over 60 years—Pinkham's Compound i:? the beet known and ono of the most effective "woman'a" tonics obtainable. Tru itt

If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends, to moro attractive, peppy women—SNAP OUT OF I"!! No man likes a dull, tired, Aoss woman-
All you may need is a good rpliablo tonic. If so,just try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound made especially for women. Let it stimulate gastric juices to help digest and assimilate more wholesome food
which your body uses dircciln for energy to help build up more physical resistance and thus help calm'
jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that ia reflected thruout your whole being.
Over 1,000,000 women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound. Results fihould detiglit you! Telephone your ^ druggist'right now for a bottle.
WELL WORTH TRYING.

HAIR-BREADTH HARRY
QHE HORRIBLE HIPPOWUMPUS DR0P5 OPR HEROlME.UNCljgNCHeOJO CATCH . TUMBLING FORM OF HARRY511
' /• h

V vv \\\\ • \'!/ ■ Y -y, ''» ^ -ry-: >■!''» /

f, // i 1,1 IfH	^
tiof* .,r
/A HALF GAY/JOK IN THE AIR AND A LUNGE AT •rtJU monster!! TAKE;
ow! 'S TERRIBLE!
!l / OH-
Irs horrible', t mssNT/	, ,
• 1 EVEN LOOK!	I /,
^ >»
KOIIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK!
Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo namči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa jo potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek!
Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite rnfivništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov! Gin SL Clair .Ave., Cleveland, Ohio.
Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik
NASLOV:_________________-------------i—
Zastopnik: ________________________________
Plačal	Dne____________19___
BTRAN «.
ENAK0PRAVN031
FRANCE BEVK
KRIVDA
LJUDSKA POVEST

"Gospoda," je predsednik znova premeril navzočne, "današnja zadeva, ki jo bomo morali soditi, je, težka. Kar se tiče obtoženca, se bomo morali držati zapisnika preiskovalnega sodnika. Posvetimo torej vso pazljivost zasliševanju prič. Naj vstopi priča Simon Klavžar, vul-go Cufer."
Čufed se je prikazal, obstal, gledal po ljudeh in vrtel klobuk med prsti.
"Prisegli ste," je predsednik naglo brbral, "da boste govorili resnico, nič drugega kot čisto resnico. Povejte, kar veste!"
"Ne vem, kaj me vprašujejo, gospod sodnik," je dejal Cufer.
"Ali poznate današnjega obtoženca?"
Cufer je po strani ošinil Jožeta.
"Nič slabega ne vem o njem." "Izpričevalo o lepem vedenju bo dobil od nas," se je oglasil državni pravdnik.
"Vprašujem vas', ali ga poznate?" je ponovil predsednik trdo.
"Streharjev Jože je, sosedje smo si — kaj bi ga ne poznal!"
"Kakšne razmere so vladale v hiši?" je vprašal predsednik. In hez čas, ko je Cufer le mencal in ni rekel nobene: "Mislim — med materjo, med hlapcem in med temle sinom."
Cufer je zavrtel klobuk v roki, se popraskal za ušesi in še enkrat ošinil Jožeta.
"Prav rad bi jim povedal, gospod sodnik. Pa se ne vtikam rad v tuje zadeve. Je že tako. Nič ne vem."	"•
"Ali veste," je vprašal predsednik, 'ali je obstajalo med u-morjenim in materjo današnjega obtoženca kako nedovoljeno razmerje?"
"Najrajši bi nič ne vedel, gospod sodnik."
V dvorani je nastal smeh. Cufer se je začuden ozrl; ni vedel, čemu se smejejo. Pogledal . je Jožeta, ki se je bil dvignil in se z obema rokama držal za železne palice kletke.
"Saj to ni tisto," je zajecljal v soseda in v predsednika. "Saj to ni poglavitno."
Mati mu je bila prevzvišena, da bi jo javno in na tak način vlačili po zobeh. Vse mesece se je bal, da bodo prav o tem govorili pred sodnijo. Kar se je bal, se je zgodilo.
Predsednik se ni zmenil za Jožeta. Zvišal je glas, da bi preplašil Cufra.
"Prisegli ste, da boste govorili vso resnico. Ce se boste upirali, vas bomo zaprli."
"Nekaj pač," se je Cufer prestrašil, "nekaj so govorili."
"Ali nista spala v eni in isti sobi?"
Mož "se je ozrl po občinstvu in ■zganil z rameni.
"Pred ljudmi ni mogoče vse-'ga praviti," je dejal.
Nastal je ponoven smeh. — Predsednik je zagrozil, da bo dal dvorano izprazniti.
"Videl nisem ničesar in tudi nič takega ne vem, da bi lahko pričal," je nadaljeval Cufer. — "Brez hude zamere, gospod sodnik, je tudi to," je pokazal na Jožetsr. "njega boste obsodili, ko nič hudega o njem ne vem, razen tega, da je — kako bi že rekel — ubil tistega človeka. O njih — o njegovi materi namreč in o rajnem hlapcu — so govorili to in ono; toda jaz'sem njihov sosed, potrebujem to in ono pomoč, radi tega je najbolje, da nič ne vem."
Občinstvo je spreletel tih smeh. Predsednik je razmišljal nekaj trenutkov.
"Vi nočete povedati ničesar več t"
"Najljubše bi mi bilo, gospod
sodnik."
30d
"Še eno vprašanje; ali je hlapec pretepal otroke?"
"Od sile skop in čudaški človek je bil," je Cufer sklenil svoje pričevanje.
i "Sedite!"' mu je ukazal predsednik in se okrenil k slugi. — "Anton Jereb, vulgo Brdar."
Jože je sedel ves sključen, nepremičen, roke je držal med ko-, leni.
Brdar je vstopil praznično o-blečen, s široko hojo in pogledal naravnost v kletko. Jože se je zravnal in strme gledal v strica, ki je šel proti njemu s trdimi samozavestnimi koraki. Prožil mu je roko, kot bi mu jo hotel podati, a se mu je tik pred kletko na mah zazdelo zamalo, da jo je naglo umaknil, kot da se je opekel.
"Neumnost si naredil," mu je vrgel pol v žalosti., pol iz jeze.
"Stric!"	'
Drugega Jože ni mogel reči.
"Vi ste obtoženčev sorodnik, ne moremo vas prisiliti k pričevanju. Ali boste pričevali?"
'Pričeval bom," "je odgovoril Brdar odločno in gledal, kam bi položil klobuk. "Po resnici bom govoril."
"Povejte, kar veste o obtožencu! Kaj se je zgodilo v u-sodni noči?"
"O obtožencu?" je Brdar premeril Jožeta. "Kaj pa njega obtožujete? Obtožujte tistega, ki je česa kriv!"
"Kdo je po vašem mnenju
krivec?"
Baba je kriva," je planilo iz njega, kar je zadrževal vso zimo. "Njo zaprite v tak železni kurnik."
"Ne tako, stric!" se je Jože prebudil iz otopelosti, glas mu je bil bolesten.
"Ne tako?" se je otresel Brdar. "Kako pa drugače?"
'Izražajte se dostojneje," je predsednik namrščil obrvi. "Kdo je baba? Koga mislite?"
"Nič ne bom olepšaval njegovo mater sem mislil," je Brdar zamahnil s klobukom proti kletki.
"Gospod sodnik," se je oglasil Jože, kakor da hoče razpoditi grozeče oblake, ki so se zbirali nad njegovo usodo, "ne mati, hlapec je bil tisti."
Brdar ga je gledal, gledal tako, kakor ga še takrat ni, ko ga je najhujše oštel zaradi neodločnosti. Tako ga je zdaj razjezil, da bi ga bil najrajši udaril.
'Neumnost si naredil, da si ga ubil," je izlil ves srd v besede, ki jih je skoraj kričal, "pa še budališ! Pretepel bi te!"
Te besede so Jožeta predramile iz otopelosti in bridkosti. Saj se je zavedal, da je naredil neumnost, a vedel je tudi, da bi mu stric tega ne smel očitati.
"Vi ste me zmeraj drezali — zdaj me pa psujete ..."
"Aha!" si je Brdar uprl desnico v bok. "Ali sem ti mar rekel: zabodi ga! Iz hiše bi ga bil vrgel."
Tedaj se je Jože znova zrušil v sebi.
"Kar se je zgodilo, se je zgodilo," je rekel mračno.
"In da se je zgodilo, je kriva ona/'
Predsednik se je bil sprva zavzel. Obtoženec in priča sta mu ušla z vrvice. Pomislil je, da je Jože slednjič dobil besedo in bo morda na ta način izvedel tisto, po čemer ga je prej zaman vpraševal. Ni ju hotel prekiniti.
"Moja mati?" je vprašal Jože. "Kaj naj bi bila kriva o-
šanji ..."
Brdar se ni zmenil za njegove besede.
"Govoril bom," je nadaljeval obrnjen proti Jožetu, "ne zaradi tebe, zaradi tvojega očeta. Po cele mesece je presamo-taril v kamri, ko se je tvoja mati valjala s hlapcem ..." "Takrat ne . . ."
'Ti veš, ali je bilo takrat, ali ni bilo! Ta, ki govori tu notri," se je Brdar bil po prsih, "me še nikoli ni varal. Tvoja mati. naj pove."
"Pustite to, stric! Ne govorite tako o moji materi!"
'Misliš, da ti je še mati? To ti povem, že zdavnaj te je pozabila."
Jože ni pustil, da bi stric dalje govoril.
"Naj govori mati!" je skoraj kričal. "Naj pove ona!"
"Dobro, dobro," se je Brdar plašno oziral, ko je postala dvorana nemirna in je predsednik vihtel zvonec. " Dobro, dobro. Govori naj! Pogledali si bomo iz oči. v oči."
28. maja,
na:
9"
"Ali si že na vse pozabil? — Prav na vse?"
"Dovolite gospod predsednik," se je oglasol državni pravdnik.
"Pustite ju," je predsednik dvignil roko.
"V zaporu," je Jože jecljal, "sem vse premislil in vem, da mati ničesar ni zagrešila."
"Ničesar? Pustila je, da te je hlapec tepel," je Brdar dregnil z besedo v najobčutljivejšo Jo-žetovo rano.
"To vem," je fant stisnil zobe.
"Tebe je gnal v hlev spat, on pa je ležal s tvojo materjo v kamri."
Jože je zagorel. Svetla podoba matere, ki si jo je bU naslikal v samotnih urah ječe, se je zrušila pod težo resnice.
"Gospod sodnik, ne dajte mu tako govoriti!"
"Mirujeta!" je položil predsednik roko na spise. "Dve vpra-
Umolknil je.
"Ali imate še kaj povedati?" ga je vprašal predsednik.
Brdar je molče odkival. "Pokličite pričo Ano Jereb!" Ob tem imenu je začutil Jože čudno vročino po telesu. Ozrl se je okrog sebe, kakor bi hotel u-Dežati. Nato je sedel in vzdihnil.
"Še pogledala ga ne bo," je Brdar siknil polglasno in prise-del k Čufru.	,
Vstopila je Streharica. Bila je črno oblečenp, bleda, zdela se je lepša kot kdaj prej. Za roko je vodila triletno Maričko. Sluga ji je nekaj're^el zaradi otroka, a ona ga ni izpustila iz rok. Sodnik je namignil slugi, naj jo pusti. Pogled se ji je bil že ob vratih uprl naravnost v razpelo. Nato je šla do predsednika, ne da bi pogledala na sina ali na občinstvo.
Brdar se ni mogel vzdržati.
"Črno obleko nosi," je dejal polglasno .Čufru. "Po rajnem Florjanu je ni nosila."
Ana ni preslišala teh besed. Ozrla se je in z ostrim pogledom premerila soseda.
"Brzdajte se!" je predsednik opomnil Brd9.rja, nato se je o-, krenil do ženske. "Ana Jereb, mati današrijega obtoženca ste, ne moremo vas prisiliti k pričevanju. Ali boste pričevali?" "Da."
"Proti sinu," je siknil Brdar. "Zadnjič: priča Anton Jereb, molčite!" je predsednik zvišal glas.
"Dovolite, gospod predsed-, nik," se je dvignil odvetnik, ki ves čas ni odvrnil pogleda od Ane. "Ana Jereb! Pred nami sedi obtoženec, ki trdi da je vaš sin. Odkar ste vstopili v ta žalostni prostor, ga niste pogledali. Povejte, ali je ta mladenič
vaš sin afi ne?"
Ana se je počasi okrenila proti kletki in se ozrla v Jožeta. Dolga sta si gledala iz oči v oči.. Slednjič si je mati pritisnila robec na obraz.
"Mati!" je jeknil Jože.
"Kaj si mi storil!" je zahlipa-la mati.
"Hvala, gospod predsednik, samo to sem hotel," je dejal odvetnik in sedel.
"Vi boste znali najnatančneje opisati razmerje, ki je vladalo med umorjenim in današnjim obtožencem." je začel predsednik. "Predvsem bi radi vedeli, kakšno je vaše mnenje o umorjenem?"
Ana si je otrla solze in po-molčala nekaj trenotkov.
"Priden in vesten človek je bil," je spregovorila z negotovim glasom. "Rešil nas je bil, da nismo prišli na nič."
"Za njo je bil dober," je Brdar zagodrnjal predse.
"Kaj poveste o svojem sinu?"
Ana je trepetala še pred golo mislijo na Jožeta. Občutila je, kakor de se nekaj neznanega, zahrbtnega zgrinja nad njo in ji grozi s pogubo. Prišla je pričevat, a ne zaradi sina, ampak zaradi sebe. Bala se je, da jo bodo izpodkopavali z besedami. Da bi bila močnejša, je pripeljala o-troka s seboj. Iz njega je zajemala moč, da se je lahko branila in otepala hudega.
Tedaj, ko so jo vprašali, kaj ve o sinu, se je zmedla, dasi je bila pripravila vse besede v svoj zagovor. Noge so se ji za-šibile, stisnila je Maričko za roko.
"O njem ničesar ne vem," je počasi izpregovorila.
"Mati," se je oglasil Jože, "niti ene dobre besede nimate zame?"
' "Tudi slaioe nisem rekla."
'Ali se je pokojni — vaš hlapec namreč —= vedel proti vam drugače, kot se vede hlapec proti gospodinji? Hočem reči, ali ni morda gojil kakih toplejših čuvstev do vas?"
"Tega ne vem."	j
"Kaj ne boš vedela!" se je Brdar dvignil. "Gospodar je hotel postati."
Predsednik je ukrotil Brdarja z očmi.
"Vedeti sem hotel," je vprašal Ano, "ali je bilo med vama kako tesnejšo razmerje?"
"N—ne," jW odgovorila počasi in težko.
Tedaj se je Brdar vnovič dvignil in stal razkačen tik za Ano, ki se je bilo napol okrenila in ga gledala s Skrajnim sovraštvom v očeh.
Sodnik in državni pravdnik sta se spogledala.
"Kaj ni bilo?" je kričal Brdar. "Povej, kaj ni bilo! Poglej me naravnost v obraz, če se u-
pas
I"
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM...
Enakopravnosti'
NOVICA...
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-Bon 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom^ M
JOHN RENKO 955 East 76th Street
JOHN 5TEBLAJ 1145 East 169 Street	KEnmore 4680W
JOHN PETERKA 1121 East 68 Street	ENdicott 0653
T'ROG'RAM
Slovenskega dneva
ki se bo vršil
V POCAST SLOVENSKEMU PESNIKU IVANUZORMANU
na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., Euclid, Ohio
NA 31. MAJA IN 1. JUNUA
ZORMANOV VEČER V SOBOTO, 31. MAJA
VEČERJA, PETJE IN GOVORI
Začetek točno ob osmih zveier
PROGRAM:
Pomen večera, govori Jas. Rotter Zbor Slovan zapoje pesniku v pozdrav Gdč. Agnes Godec deklamira pesniku v pozdrav Gdč. Angela Kern podari cvetke in šopek ter pomen istih
Gospodični Elsie M. Desmond (Miss Ljubljana) i" Agnes Godec, izrdčita g. Ivanu ^ormanu spominsko knjigo, dar euclidskih Slovencev. Stoloravnatelj g. Ivan Tomažič prevzame vodstvo
nadaljnega programa Govori župan mesta Euclid, H. Kenneth Sims Govori župan mesta Cleveland, H. Edward Blythin Govori sodnik, Hon. Frank J. Lausche Govori konzul dr. James W. Mally Govori župan mesta Ljubljane, Frank Segulin Govori kongresnica Mrs. Frances P. Bolton Govore predsedniki raznih društev Govori "ljubljanski stric" Josip Plevnik Govori "ljubljanska teta" ga. Frances Rupert Govore uredniki raznih listov ii%, revij Govori slavljenec, g. Ivan Zorman Med govori sodeluje zbor Slovan ter naši solisti iz Clevelanda: Tončka Simčič, Josephine Lausche-Welf, Mary Udovich, Anton Šubelj, Louis Belle in Frank Plut. Na klavirju spremlja dr. Wm-J. Lausche.
Zbor Slovana zaključi večerni program s, pesmijo: Domovina, mili kraj
Sledi prosta zabava in ples.
* * * '
PROGRAM ZA NEDELJO, 1. JUNIJA
• Vsa društva, občinstvo in gostje se zbirajo vrtu Slovenskega društvenega doma ob 12:30 popoldne. Med tem časom igra godba Bled. Ob 1:30 odkorakajo z godbo in zastavami na 200. cesto in Miller Ave.	,
Delegacija se odpelje v Cleveland po slavijenca "g. Ivana Zormana. Delegaciji na čelu bosta euclidski župan Kenneth Sims in maršal A. F. Svetek, dekleta in žene v narodnih nošah; boter John Drenik in botra Tončka Svetek; stric in teta Ljubljane.
Ob 1:30 se delegaciji pridružijo pred SND St. Clair Ave. okrašeni avtomobili, nakar se odpelje!'' vsi skupaj na 200. cesto in Miller Ave. v Euclid. Tukaj jih sprejmejo Škrjančki, Rupert Cadets, društva z zastavami, Ameriška legija št. 999 in godba BlP"-Nato se razvije povorka na vrt Slovenskega društven-doma, kjer se prične slavnostni program, kot sledi: Župan mesta Euclida otvori "Slovenski dan nase pesmi."
Predsednik Slovenskega dr'uStvenega doma razloz'
pomen prireditve.
Mladinski pevski zbor Škrjančki zapoje God Bless America.
Godba Bled zaigta slovensko himno.
Odkritje spominske plošče, dar euclidskih Slovence^ pesniku Ivanu Zormanu. Odkrije jo ena izm®^ sledečih, ki so v kontestu: Mrs. Frances Rotter^ Mrs. Agnes Žagar; Miss Ann Gačnik. Kot čast# straža stojijo Frances Rupert Cadets in Ameriška legija.	_ Boter in botra pritrdita ameriško zastavo z napisoi"
"God Bless America" na spominsko ploščo. Govori predstavnikov raznih organizacij. Med programom bodo nastopili sledeči pevski zbori-Škrjančki, Adrija, Slovan, Zvon, Planina in gi povabljeni zbori.
Pesnik Ivan Zorman govori o pomenu slovenske pes^^ I Godba Bled zaigra ameriško himno The Star Spangle Banner.
Zaključek programa, nakar se razvije prosta zabaV na vrtu, v dvorani se prične ples ob petih-katerega bo igral orkester Pecon.
* /
Vsa cenjena slovenska javnost od blizu in je prijazno vabljena k tej pomembni slavnosti. Va , ODBOR KLUBA DRUŠTEV SDD