Štev. 271. IskljnCna pooblaSSenka ra oglašt izvora: Unione Pubbliciti & St & C«na - Preito Ur 0.40 v ponedeljek 24. novembra 1941-XX Iieto VI. Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Concessionaria esclusiva per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: Unione PubbliciU Italiana S. A., Milano. Tajnik stranke minister Scrcna slovesno sprejet v Ljubljani Zagotovila prvega Mussolinijevega sodelavca v bodoči dobi za naše kraje Ljubljana, 24. novembra. Minister tajnik stranke je včeraj obiskal Ljubljano. Ekscelenca Serena je dopotoval v Postojno ob 8.20 v spremstvu načelnika' svoje posebne pisarne dr. Montarsola in drugih uradnikov. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino in zvezni tajnik Eksc. Grazioli mu je prišel nasproti do Postojne, kjer sta bila tudi tržaški prefekt eksc. Tamburini in zvezni tajnik Piva, s katerim se je tajnik stranke dolgo pogovarjal. Na Rakeku je eksc. Serena prvič pozdravilo prebivalstvo nove pokrajine. Na postaji so bili razpostavljeni šolarji in zastopstvo prebivalstva. Otroci so mahali s tribarvnicami ter po slovensko slavili tajnika stranke. Eksc. Serena je izkoristil kratki postanek vlaka, da je izstopil ter na prebivalstvo naslovil kratke pozdravne tn voščilne besede. Nato se je pogovarjal z otroki, izmed katerih je mnoge božal in se zanimal tudi za njihove rodbine. Pri tem eo ga spremljali častniki tamošnje posadke. Prvi pozdrav v Logatcu Prebivalstvo v Logatcu je bilo vse zbrano na Postaji in je visokemu dostojanstveniku z gorečim pozdravljanjem ter manifestacijo polno simpatij, izrekalo dobrodošlico Ljubljanske Pokrajine. Znotraj postaje so bile vzdolž tira razvrščene skupine krajevne posadke z godbo. Ob boku častnikov pa se je gnetlo prebivalstvo, ki je nudilo očesu kar najbolj živahno 6liko zaradi barv, katere eo v gosto skupino vnašale starinske uniforme gasilcev, ljubkost narodnih no8, v katere je bilo oblečenih kakih deset možakov in žensk, uniforme lovcev in nazadnje tribarvnice, ki so jih številni šolarji vihteli prepevajoč po slovensko slavo Du-ceju in tajniku stranke. Tudi postaja v Logatcu, kakor na Rakeku, je bila okrašena z zastavami in 8 podobami Kralja in Cesarja ter Duceja. Pri vlaku je bil poveljnik armadnega zbora eksc. Robotu z načelnikom in 'Častniki svojega generalnega štaba, dalje general Danioni ter okrajni komisar Rosin. Ko je tajnik stranke pregledal častni oddelek, se je ustavil na sredi skupine, kjer je bil župan Oblak ter župnik Valentin Remžgar, ki sta mu izrekla vdanostne in pozdravne besede. Župan Oblak je dejal; »Ekscelenca! Ko prvič, kar je Ljubljanska pokrajina pridružena Veliki Italiji, stopate na našo lepo in ljubljeno zemljo, se kot župan tega prvega važnega kraja čutim zelo počaščenega, da vam moreni izreči naš pozdrav. Razen tega vam želimo prijetno bivanje v prepričanju, da boste mogli oceniiti naša čustva, naše želje in naše delo ter vse to razlagati pri Duceju in pri naj viž jih dostojanstvenikih. Pozdravljam tudi Eksc. Visokega Komisarja, ki vas spremlja in ki nam je že v drugič izkazal čast s svojim obiskom. Ekscelence, ponavljam vam svoj pozdrav in pozdrav Logatca.« Ekscelenca Serena se je zahvalil za pozdrav in za manifestacijo, ki mu jo je priredilo ljudstvo. Izrekel je prebivalstvu Ducejev pozdrav in dejal, da bo ljudstvo v lojalnosti in v delu po njegovem našlo kar najbolj ugodno bodočnost. Solarji so potem zapeli »Giovinezzo« po italijansko. Tajnik se je ustavil pri otrocih ter je njim in učiteljem izrekel zadovoljstvo. Ko je pregledoval prebivalstvo, ki je pozdravljalo po rimsko, so se izmed otrok dvigali topli klici »Živio« na naslov Duceja. Slovesnosti na postaji v Ljubljani Ljubljana je a sprejemom, izkazanim Duceje-temu sodelavcu pokazala, da čuti čast, katere je bila deležna s tem obiskom. Zastave na javnih poslopjih in po zasebnih hišah, tribarvni trakovi ter podobe Kralja in Duceja po izložbah in po hišnih zidovih. V notranjščini postaje, slovesno okrašene z zastavami, je bila postavljena častna četa z zastavo in godbo. Ob vojaških zastopnikih so se razporedili vsi fašisti in fašistke, ki prebivajo v Ljubljani, blizu njih pa zastopstvo občine c županom dr. Adlešičem na čelu. Prihod tajnikovega vlaka je sprejelo navdušeno pozdravljanje navzočih, ki so vzklikali Duceju s tem, da so po zlogih izgovarjali njegovo ime. Komaj je stopil iz vlaka, je tajnik stranke pregledal častno četo grenadirjev in topničarjev. Ustavil se je pred zastavo II. polka in pozdravil slavno znamenje. Ko je pregledal častnike, ga je sprejelo vroče navdušenje črnih srajc. Pri tem so tajnika stranke spremljali Visoki Komisar Eksc. Grazioli, poveljnik armadnega zbora Eksc. Robot-ti, nar. sv. Vagliano, divizijski poveljnik general Orlando, zvezni podtajnik iz Ljubljane Gatti, general Tallinucci, kvestor Messana, konzul Di Padova, zvezni podpoveljnik GIL-a Cassani, poveljnik skupine kr. karabinjerjev major Lombardo ter drugi dostojanstveniki in osebnosti. Po pozdravu fašistov je tajnik stranke sprejel pozdrav mesta Ljubljane, katero' je zastopal župan dr. Adlešič, številna skupina občinskih svetnikov in nekaj žensk v narodni noši. Te so ekscelenci Serenu dale iopek cvetja z besedami spoštljive vdanosti. Ljubljanski župan je visokemu gostu izrekel naslednji Pozdrav: Govor ljubljanskega župana in zagotovila ministra Serene Ekscelencal Ponosen sem, da Vam potem, ko *®in imel čast z zastopniki Ljubljanske pokrajine b‘ti sprejet v tistem Rimu, na katerega gledamo VS1 kot simbol omike, pravice in najsvetejših izro- čil, lahko danes izrečem najgloblji pozdrav in zahvalo mesta Ljubljane, ki ima čast imeti Vas v gosteh. Tega, kar je Duce storil za Ljubljano, naše ljudstvo, ki noče veljati za nehvaležno, ne more in ne bo pozabilo in Vam po meni izraža z dobrodošlico svojo hvaležnost za ukrepe, ki jih je fašistov-ska vlada ob vsaki priliki hotela izdati v korist Ljubljane in njene preureditve. Cast, ki jo je deležna bela Ljubljana zaradi obiska ministra-tajnika stranke, najvišjega Duceje-vega sodelavca, je za nas razlog za ponos in prepričanje, ki Vam bo, čeprav se boste mudili med nami le nekaj ur, ostal v lepem spominu, in da nam boste hoteli tudi v bodoče, kot v preteklosti, ohraniti svojo naklonjenost.« Tajnik stranke je v odgovoru pozdravil mesto Ljubljano v Ducejevem imenu ter dejal, da Mussolini s kar najbolj čuječno pozornostjo in z največjo naklonjenostjo spremlja življenje mesta, ki je bilo in bo kulturno središče pokrajine, ki je postala del fašistične domovine in rimske omike. Dejal je, da je prepričan, da bo v prebivalstvu našel zvestega sodelavca v boju, ki se bije, da bi se Evropi zagotovila boljša bodočnost. Preden je odšel s postaje, je šel mimo vrst fašističnih žensk, ki so mu priredile navdušeno demonstracijo ter vzklikale Duceju in fašistični Italiji. Pozdravi v vladni palači S postaje je visoki gost odšel naravnost v vladno palačo, kjer mu je Visoki komisar predstavil svoje sodelavce in krajevne osebnosti. Ekscelenca Serena se je pogovarjal z generalnim vikarjem msgr. Nadrahom, ki je 'zastopal odsotnega škofa. Nato je sprejel župana, ki ga je spremljala skupina mestnih svetnikov in načelnikov mestnih uradov. Zupan mu je z nekaj vdanimi besedami izročil v imenu mesta veliko kolajno, na kateri je upodobljen sveti zaščitnik Ljubljane. Po predstavljanju je tajnik stranke odšel v slavnostno dvorano, kjer so bili zbrani v lepo urejenih skupinah vsi zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Velika dvorana je bila polna slovenskih zastopnikov, ki so Ducejevega poslanca sprejeli z ognjevitimi »Živio«. Vzkliki so se ponovili, ko je zastopnik delavstva slavil Kralja in Cesarja ter Duceja. Ministra je prvi pozdravil zastopnik delodajalcev dr. Slokar, rekoč: »Ekscelencal Kot predsednik Zveze delodajalcev v Ljubljanski pokrajini imam čast, izreči Vam vdano dobrodošlico podjetnikov vseh vrst proizvodnje. Industrije!, rokodelci, poljedelci, slovenski denarni zavodi, včlanjeni v svojih poklicnih združbah, ki spadajo pod Zvezo, Vam po meni zagotavljajo trdno voljo, da hočejo doseči čim večji razvoj in zmogljivost v svojih podjetjih in najpopolnejše uveljavljenje gospodarskih virov v Ljubljanski pokrajini, ter končno sodelovati v mejah svojih možnosti, da fašistična Italija postane še močnejša in bogatejša. Takšna prizadevanja so, Ekscelenca, odgovor, ki ga izdelovalne sile pokrajine hočejo dati tudi v znamenje hvaležnosti za dela, s katerimi je Italija skrbela in skrbi za potrebe in koristi proizvajalcev v Ljubljanski pokrajini po stalnem, budnem in bistrem delu vladnih zastopnikov. Ekscelencal žive in delovne sile Ljubljanske pokrajine so pripravljene storiti vso svojo dolžnost skupno z drugimi pokrajinami kraljevine, za zmago v boju, ki ga fašistična Italija bije za svoje pravice in za nov red v Evropi.« Vdanostna izjava predsednika Delavske zveze Nato je govoril predsednik delavske zveze dr. Alujevich, ki je čustva delovnih stanov izrazil takole: »Ekscelenca! Kot podpredsednik Pokrajinske delavske zveze in torej kot zastopnik delavstva vseh proizvajalnih panog v pokrajini, Vam izrekam vdani pozdrav delojemalskih sindikalnih organizacij, navzočih tukaj, ter pozdrav vsega delavstva, ki ga mi zastopamo. V Vas, ekscelenca, ne pozdravljamo samo prvega Ducejevega sodelavca, temveč tudi zastopnika italijanske in fašistovske vlade, ki je njeno razumevanje za gospodarske, socialne in kulturne potrebe samorodnega prebivalstva v tej pokrajini omogočilo delavcem nadaljevati z delom in si tako zaslužiti za življenje v vojnem času, polnem truda in pritrgovanja. Delavci bodo vedno znalf pravično ocenjevati ukrepe za gospodarsko ozdravitev pokrajine in bodo na vse to odgovarjali s svojo lojalnostjo v akciji, ki nedvomno služi koristi prebivalstva, zlasti pa koristi manj imovitih slojev. Javna dela, družinske podpore, zviSanje plač, ureditev prehrane, ustanovitev sindikalnih organizacij ter vsi drugi ukrepi socialnega in gospodarskega značaja so dejstva, ki nas nagibajo k hvaležnosti in ki dajejo odkritosrčnost našemu pozdravu Vam, ekscelenca, kot zastopniku držav« fn stranke, katera vključuje vase tudi Ljubljansko pokrajino ter njeno delovnost, ko jo ojačuje. Prosimo Vas, ekscelenca, da izvolite Duceju fašizma izreči našo brezpogojno hvaležnost in globoko občudovanje.« Minister Serena delavnim slojem Med največjo pozornostjo, pogosto prekinjen po odobravanja, je nato spregovoril tajnik stranke, čegar govor so po stavkih prevajali v slovenščino. Dejal je, da je posebno radosten, biti na tej močni in plemeniti zemlji, ki je zdaj nova, lepa in smehljajoča se italijanska pokrajina. Izrekel je zbranim Ducejeva voščila ter dejal, da je prepričan, da bo ljubljansko prebivalstvo znalo pokazati se vredno zaupanja in ukrepov vlade. Govoril je o korporativni in sindikalni organizaciji Dejal je, da je vesel vgotovitve( da se je v Ljubljani ta organizacija, značilna za iašistovsko državo, srečno začela vključevati v tukajšnje socialno življenje. Poudaril je veliko moč korporativnega reda, Id je s svojo uveljavitvijo dokazal polom demokratičnih in boljševi-ških ideologij. Posvetitev Fašistovskega doma Ko je končal svoje poročilo 8 pozdravom Duceju, je Eksc. Serena odšel k posvetitvi Fašističnega doma v vili zraven Visokega komisariata. Tam sta bila zvezni tajnik stranke in zvečani podtajnik Gattii, ki je spremljal visokega dostojanstvenika v zborovaLno dvorano, kjer so bili zbrani vsi krajevni in pokrajinski funkcionarji moškega in ženskega fašija. Zraven so bili tudi vsi predelni nadzorniki, ki so obenem komisarji in okrajni poglavarji, in sicer dr. Sisgoreo, dr. Griselli, cav. Kosin, cent. Mallei in ing. Cassanego, zastopnik Guia inž. Car-ra, za DopoJavoro couun. Onesti in Li/berati, za zvezo železničarjev oomm. Guglielmolti, za CONI Buratti teir vsi politični tajniki in komisarji odsekov za poanoč. Od ženskega fašja so bili navzoči pokrajinska zaupnica De Veccbi, podzaupnica Cassani, pokrajinska tajnica kmečkih gospodinj Rea, tajnica društva gospodinjskih pomočnic Furlani in druge sodelavke. Eksc. Grazioli je ognjevito pozdravil tajnika stranke in mu zagotovil, da preveva vse njegove sodelavce volja in želja po sodelovanju, nakar je tudi na naslov teh izrekel priznanja polne besede. Zborovalci so izražali, kakor ob vseh prilikah tega dne, svoje veliko navdušenje, podobno vojaškemu navdušenju. Eksc. Serena se je navzočim zahvalil z izrazi zadovoljstva nad delom, ki 60 ga že storili, hkratu pa jim nakazal pot, po kateri morajo hoditi. Zanimal se je za organizacije posameznih vrst fašja v pokrajini in se pogovarjal z navzočimi. Takoj nato je obiskal prostore ženskega fašja, kjer je bila zbrana skupina kmečkih gospodinj in gospodinjskih pomočnic te 1. strani. in stotin grenadirskih ust zadonela sardinska himna. Komaj je potihnila ta pesem, so se spet zganila usta in koraki vsega polka. Grenadirji so peli Giovinezzo In korakali v popolnem redu, ne da bi skrivili svojo krasno vrsto. >Zdelo se je,« je rekel pozneje tajnik stranke, »da je to prijemljiva slika vsega naroda, ki koraka s svojim orožjem in sreem proti cilju svoje veličine.. .< Ne bi se mogel boljše označiti vtis, ki ga je podal veličastni korak ob taktu revolucijske himne. Po obisku v vojašnici, pri čemer je tajnik stranke obiskal tudi bolne vojake, je odšel v sredino vojaškega kroga in ukazal pozdrav Kralju in Duceju. Dvojni vzkliki so zadoneli v odgovor. Preden je zapustil vojašnico, je izrazil tajnik stranke svoje veliko zadovoljstvo polkovniku, poveljniku polka, obenem pa izrazil poveljniku divizije, generalu Orlandu, živo občudovanje za prireditev, pri kateri je bil navzoč. Na sedežu vojaškega Dopolavora, kamor se je Eksc. Serena podal po kratki vožnji po mestu, je prisostvoval še drugi zanimivi vojaški predstavi. Nato je Odšel v vladno palačo, kjer je pred zbranimi zastopniki črnih srajc, vojske in drugih imel Eksc. Grazioli kot zvezni tajnik za Ljubljansko pokrajino naslednje poročilo: Poročilo Eksc. Graziolija o delu stranke v Ljubljanski pokrajini »Ekscelenca, vaš današnji obisk je v visoko Časi mestu Ljubljani in Pokrajini. Čeprav morda grešimo e skromnostjo, pa predvsem smatramo kot najvišjo nagrado vsem netim, ki so e svojim faši-stovskim srcem ponosni, da morejo tu delovati po vaših zapovedih v popolni pokorščini in brezpogojni vdanosti Duceju. Izvolite sprejeti, ekscelenca, našo kar najbolj živo zahvalo hkrati z navdušenim in vdanim pozdravom. Preden bom razložil podatke o delu do danes, mi dovolite, da povzdignem spoštljivo misel Veličanstvu Kralju in Cesarju, da se spomnim juna ških in plodnih žrtev naših padlih v revoluciji ii v vojni ter naj pošljem navdušen »Alald« slavnin m slavnim bojevnikom, ki imajo visoko prednost, do morejo z orožjem služiti fašistoveki domovini, dodajajoč nove lovorje bojevniškim znamenjem imperialne Italije. Poleg tega naj pošljem poseben tovariški pozdrav poveljniku in vsem oboroženim silam, ki 60 v tej obmejni pokrajini zanesljiva ki trdna posadka rimske sile in pravičnosti. Ekscelenca, pokrajinska zveza bojevniških fa-šijev v Ljubljani nima še mesec življenja. Ustanovljena je bila 24. oktobra. Izšla je Iz spremembe že obstoječe Pokrajinske zveze pomožnih središč, ustanovljene takoj po naši zasedbi. Zdaj šteje 10 bojevniških fašijev ter 45 pomožnih središč, vključenih v pet predelnih nadzomištev. To je deset plamenov revolucije, ki se dvigajo proti nebu j» najvažnejših krajih. Tem m bodo v kratkem pridružile druge bojevniške zveze, kakor bo število tukaj prebivajočih fašistov ustvarjalo možnosti za ustanovitev. Bojevniški fašijo v prestolnici ima čast, da 6prejme od vas zastavico, ki 60 jo podarile tržaške fašistoveke žene, katerim velja naša tovariška zahvala. Zares ne bi mogel stati pod boljšim znamenjem. Vpisanih fašistov je do danes 822, od tega 58 skvadffistov. Zenski fašijo v Ljubljani šteje 51 faustovskih žensk. Oddelka kmečkih gospodinj in gospodinjskih pomočnic štejeta že 1136 vpisanih članic, ki so brez slehernega pritiska in docela prostovoljno poslale prošnio, da dobe tako visoko uslugo. Vseučiliška organizacija, Italijanska liktorska mladina v Ljubljani ter združenja stranke se tudi zadovoljivo organizirajo. Pokrajinski Dopolavoro je že začel svoje delo. Danes to v prestolnici ustanovljeni štirje Dopola-vori v podjetjih in trije občinski. Z razpustitvijo starih strokovnih organizacij, ki so bile od različnih bivših političnih strank, ter z ustanovitvijo Pokrajinske zveze delavcev, delodajalcev ter pokrajinske zveze obmikov in umetnikov ter z ustanovitvijo pokrajinskega odseka za rokodelce, je bil ustvarjen ploden začetek za uved- bo našega korporativnega reda. Prijemljivi doseženi uspehi so docela dokazali vsem delovnim silam, da organizacija popolnoma odgovarja koristim zastopanih slojev, ki bodo v določbah Delovne karte videli uresničenje zahtev, za katere so se leta in leta brez uspeha borili. Zanimanje voditeljev in delavcev za organizacije je vedno večje in vsi so se jim enodušno priključili. Stranka in organizacije, ki so odvisne od nje, bodo po načrtu za pomoč, kakor ste ga določili vi, kakor se v fašistovski vladavini uveljavlja Duce-jeva zapoved »Pojdite k ljudstvu,« če se bo ljudstvo v tej pokrajini znalo pokazati tega vredno s svojo hvaležno lojalnostjo. Voditeljem in članom organizacije sem dal točno navodilo: zavedajo naj se tistega, kar v tej pokrajini predstavljajo, to je velike imperialne fa-šistovske Italije, ki jo je ustvaril Duce. Vsako njihovo dejanje,mora zaradi tega navdihovati pred- j vsem brezpogojna odločnost ter takojšen neusmi- j ljen odgovor proti vsakomur, ki bi kakor koli sku- * šal žaliti sveti obraz zmagovite domovine. I Ekscelenca, ko vsem svojim sodelavcem pred • vami omenjam navdušeno in dragoceno dosedanje delovanje, mi dovolite še, da se vam zahvalim, ker ste mi dovolili radost in vzvišeno nagrado, da lahko služim tudi v vrstah voditeljev stranke. Prosim vas, da sporočite Duceju z našim naj-vdanejšim in najponižnejšim pozdravom tudi trdno obljubo, da bomo znali zdajz in zmeraj služiti s tisto vero, ki se je z leti še bolj utrdila in z voljo, ki ne pozna ovir. Zatem je fašistom spregovoril tajnik stranke, ki je izrekel živo pohvalo zveznemu tajniiku za dopolnjeno delo. Dejal je, da so ljubljanski fašisti tiho delali kot budni spremljevalci fašistovske revolucije v novi pokrajini, zvezani z usodo Rima, večnim virom omike in pravičnosti. Tajnikove besede so sprožile tople in navdušene manifestacije. Ducejevo ime je odmevalo na ves glas JK) dvorani. Zborovanje se je končalo s petjem »Giovinezze<, ki jo je začel Eksc. Serena. Minister Serena je zapustil Ljubljano ob 17.45 in ga je Visoki Komisar spremljal do Postojne. Novice iz Države Izdelovanje cementa v dalmatinskih tovarnah. Zavoljo velikih skladov laporja se je zlasti v okolici Spliita močno- razvila cementna industrija Dalmacije. Po razsulu Jugoslavije se je ta industrija vključila v sestav italijanske cementne industrije. Dalmatinski lapor je tako visoke kakovosti, da se iz ene tone dobi skoraj % tone cementa. Največja je tovarna družbe »Split«, ki je doslej izdelala letno po 400.000 ton prvovrstnega cementa. Druga je bila last družbe »Dalmacija« s proizvodnjo 800.000 ton letno. Potem slede »Adria« z 250.000 tonami, »Foric« s 60.000 tonami, »Lavo-cad< z 10.000 tonami in »Palavorič« s 15.000 tonami letne proizvodnje. Razen tega je treba pri tem omeniti tudi tovarno azbestno-cementne opeke »Salonit«, katere sedež je v Vranjioi. Ta tovarna je letno izdelala povprečno po 3 milijone kosov salonitne opeke. Priprave za proglasitev Indijanke za svetnico. V rimski kongregaciji obredov je bila pred tremi dnevi posebna seja vodstva, ki je razpravljalo o pripravah za svečano proglasitev blaženim Indijanke Katarine Tekakwitia, ki je bila rojena leta 1656. in je umrla 1. 1680. Redni proces o njenem življenju in čudežih na njeno priprošnjo je tekel v škofiji Montreal at Albany v Ameriki. Pred tremi leti je imela kongregacija obredov prvo zaključno sejo, na kateri so odobrili pripravljalne spise, nakar je sv. oče podpisal ukaz, da se začne redni proces za proglasitev Indijanke blaženim. Potem so posebne komisije preiskovale resničnost čudežnih del, ki so se dogodila na priprošnjo indijanske mučenic«, sedaj pa prehaja tudi to delo v zaključno obdobje. Na zadnji seji kongregacije pred trmi dnevi je bil navzočen tudi papež. Poverjenik komisij« za preiskovanje in ugotavljanje resničnosti zbranega gradiva o svetniškem življenju Katarine Tekakvvitda je jezuit Carlo Micci-nelli kot naslednik msgr-a Josipa Breslina iz New- yorka, ki se je bil zaradi vojne vrnil v svojo domovino. Obletnica posvetitve cerkve Sv. Petra. Ob obletnici posvetitve bazilike sv. Petra v Rimu je bila slovesna sv. maša, katero je bral župnik te cerkve kardinal Tedeschini. Njemu so asistirali številni prelati, med drugim tudi msgr. Wittelsbach, bavarski knez. Pri slovesni sv. maši je bil navzoč tudi sv. Oče. Vatikanska knjižničarska šola. V petek so odprli v Vatikanu novi tečaj šole za izoorazbo knjižničarjev. Ta šola je bila ustanovljena pred sedmimi leti in se je vanjo prvo leto vpisalo 33 učencev, letos pa jih je že 220. Večino tvorijo frančiškani. Učenci pripadajo 23 različnim narodom iz Evrope, Azije in Afrike. Največ jih je iz Italije. V šoli so predavanja o katalogizaciji, o ureditvi knjižnic, o bibliografiji in o zgodovini knjige. Solo vodi profesor Igino Giordani. Novo mesto Ravnateljstvo meščanske Sole v Novem mestu | sporoča, da so bo v vseh razredih in oddelkih začel pouk v sredo, dne 26. novembra. Vsi učenci in učenke naj se tega dne zjutraj ob 8 zberejo pred novomeškim Prosvetnim domom. Protituberkulozna zveza v Ljubljani se zahvaljuje iskreno za nakazane ji zneske v spomin bla-gopokojnega svojega predsednika dr. Jože Bohinjca. 500 lir je daroval Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani, po 100 Hr pa indu-stnjalec g. Rojina Anton in kegljaški klub »Tonček« v Ljubljani. Za mestne reveže je v pofaščenje pok. dr, Jože Bohinjca podaril 200 L trgovec g. J. Krek z BIeiweisove c. 50; g. Franc Zalokar z Jegličeve c. 22 je pa v počaščenje pok. ge. Terezije Kosllivy nakazal 100 L. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikoma mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! Ravnateljstvo Pokrajinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu sporoča vsem prosilcem za sprejem v to šolo, da so tehnične težkoče za začetek šolskega leta deloma odstranjene, radi česar se bo šolsko leto za celoletno in zimsko šolo pričelo v sredo, dne 10. decembra. Vsi gojenci morajo biti na predvečer, t. j. dne 9. decembra na zavodu. — O sprejemu bo vsak še osebno obveščan, prj čemer mu bo tudi sporočeno, kaj mora prinesti s seboj. — Ravnateljstvo. Požar v ribniškem hofelu Ribnica, 24. novembra Okrog polnoči je izbruhnil velik ogenj v ribniškem hotelu Arko. V hotelskih 6obah zdaj kurijo. V neki 6obi 60 le preveč naložili in se je peč tako segrela, da je začela goreti lesena stenska obloga. Ogenj se je hitro širil in zajel več sosednjih sob. Ker je bilo v hotelu več ljudi, ki so prenočevali, je nastal med njimi precejšen poplah. Gasilci so hitro prihiteli in kmalu udušiJi ogenj. Skoda pa je kljub temu precejšnja, saj ie oceni uničil tri 6obe in precej jsohištva. Veletrgovec Andrej Šarabon Ljubljana, 24. nov. Včeraj je v zgodnjih jutranjih urah zatisnil za vedno svoje oči znani ljubljanski veletrgovec A. Šarabon. Pokojni Šaiabon je bil mož redke gospodarske delavnosti in širokega razgleda. Bil je človek izredno plemenitega in čutečega srca. Vedno je imel odprte roke za tiste, ki so bili pomoči potrebni. Imel je velik krog poslovnih tovarišev in še širši krog prijateljev, ki bodo pokojnika težko pogrešali. Da je postal pokojnik to. kar je, je bila zasluga njegove velike trgovske podjetnosti. Iz majhnega trgovčiča je postal ugleden gospodarstvenik, povsod visoko spoštovan. Kljub velikemu ugledu, ki si ga je pokojnik pridobil med stanovskimi in drugimi tovariši, pa je ostal vedno skromen in tih. V največje veselje mu je bilo delo, bil je neumoren in delaven, poln dobrih zamisli, vedno pripravljen storiti kaj dobrega. V svojem trgovskem stanu je pokojnik izobrazil številne dobre trgovske sotrud-nike in pomočnike, ki se uspešno uveljavljajo v trgovskem življenju. Pokojnik se je uspešno udejstvoval v gremiju trgovcev, v trgovskem društvu Merkur, v Zbornici za TOI, v Trgovskem bolniškem in podpornem društvu in drugod. Kakor rečeno, je bil pokojni A. Šarabon velik dobrotnik ubogih. Njegovo smrt bodo najbolj občutili ubogi gluhonemi, katerim je bil pokojnik velik dobrotnik. Ob svoji 80 letnici so mu gluhonemi priredili lepo slovesnost, ki je jasno izpričala, kaj jim je bil pokojni A. Šarabon. Umrl je mož, visoko spoštovan in srčno dober. Bog naj mu poplača vse tisto, kar je dobrega storil ubogim. Sveti naj mu večna luč, žalujočim pa naše globoko sožalje 1 IZ PRIMORSKE Kdor je naročil »S 1 o v e n č e v koledar« in ga še ni plačal, naj to nemudoma stori. Oni, ki koledarja niso plačali, ga ne bodo prejeli. Najprej je treba naročeno plačati, potem bomo koledar šele poslali. »Slovenčev koledar«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. Snortne vesti Včerajšnji domači športni spored je bil kaj skromen. Sele v zadnjem trenutKU so se nekateri klubi domenil! za prijateljska srečanja. Tako so igrali na igrišču Ljubljane Ljubljana : Mladika 6:0 (0:0). Tekma je imela značaj treninga. Oba nasprotnika je nista vzela resno in je bila zaradi tega primerno medla. Prvi polčas ni uspelo Ljubljani, čeprav je imela terensko premoč, da bi zabila kakšen gol. Igra je bila v tem delu še dokaj Izravnana. V drugem polčasu pa so bili Ljubljančani bolj vzdržni in so kar naprej napadali. Ne brez uspeha. Gol je padal za golom. Sest so jih nabrali sebi v prid. Sodil je g. Jerman. Le najvnetejši navijači so prišli gledat svoje. V predtekmi sta nastopili dve domači moštvi Ljubljančanov. Na igrišču Marsa sta se pa pomerili moštvi Svobode in Marsa. Ta tekma je bila v primeri z ono na Ljubljani dokaj bolj živahna in tudi bolj zares so jo vzeli, tako eni kakor drugi. Mars je nastopil koraj kompleten, Svoboda pa je imela v svojih vrstah tudi nekatere igralce iz drugih klubov. Svoboda : Mars 4:3 (2:2). Prvi polčas 6ta 61 bili moštvi enaki, le Mars bi mogel nekatere prednosti bolje izkoristiti. Mareovi napadalci j>a 60 bili pred golom sila nerodni. Svobodaši so igrali prav lepo in tudi učinkoviti 60 bili. Topot so tudi streljali, kar sicer pri njih ni navada. Sicer je Imel Mars v drugem f>olčasu več od igre, toda zmagala je Svoboda, ki je igrala bolj koristno. . Včeraj zjutraj je v Ljubljani preminul v 70 letu stairosti g. Martin Gorjanc, bivši čevljarski mojster. Pogreb bo danes ob 4. uri z 2al iz kapelice 6V. Jakoba. Osebje tvrdke A. Šarabon & Co. sporoča, da je umrl njihov srčno dobri in nepozabni šef, gospod Andrej Šarabon veletrgovec in posestnik Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 23. novembra 1941. Raznoterosti iz sodne dvorane Klanje prašičev - Kršitve zdravstvenih predpisov - Posestne ižpremembe Ljubljane, 24. novembra. Na okrajnem eodišču 60 6e pretekli teden dnevno vrstile kratke in zanimive razprave o vsemogočih spornih zadevah, to v pogledu kršitve različnih proti drag Lnjsk ih ukrepov in predpisov o ra-cioniranju življenjskih potrebščin odnosno drugega blaga, potrebnega za vsakdanje gospodarsko in socialno življenje. Prijavljenih je bilo sodišču že več oseb, posestnikov, ki 60 kršili predpise o klanju prašičev. Mnogi izdelovalci usnja so bili prijavljeni, ker niso točno popisa'i svojih zalog usnja. Največ je bilo trgovcev, ki so kršili predpise o zakonito dovoljenem dobičku. Nad 50 je primerov kršitve predpisov, posebno člena 4 uredbe Visokega Komisarja i dne 9. julija t. 1., ki določa najvišji pribitek k nabavnim k; rimerno visoke denarne kazni. Neka lastnica mle-arne je bila prijavljena, da je kršila omenjeni člen, ker ie s previsokim dobičkom prodajala sir. Obsojena je bila na 100 lir denarne kazni in mora ta znesek plačali v 2 mesecih po pravomočnosti sodbe, ali v slučaju neizterljivosti na 5 dni zapora. Obtoženka se je izgovarjala, da je tolmačila vse protidraginjske ukrepe tako, da veljajo najvišje cene le za domači sit. ne pa za uvoženi. »Treba bi bilo kaznovati tudi dobavitelja,« je obtoženka pripomnita, »ker je za sir zahteval previsoko ceno. Plačala sem 23 lir kg.« Imela pa ]e še to smolo, da je kupila ta sir prav na dan, ko je stopila v veljavo nova uredba o dovoljenem dobičku. Sir je prodajala po 28 lir kg. Mnogo oseb je bilo dalje nedavno prijavljenih s^rlL.j, ker so kršili predpise sanitarne policije. la lampada di qualitd prodotta nello stabilimento di Milano deila TUNGSRAM ELETTRICAITAUANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A. 'r.hv,, j' TUNGSRAM Ko se niso javili mestnemu fiziku po prihodu v Ljubljano, potujoč iz raznih krajev, kjer je bila odrejena karantena. Kontrola je v pogledu sanitarnih predpisov prav stroga. Zemljiška knjiga je do 20. t. m. zaznamovala 32 kupnin pogodb za celokupno vrednost 1,212.105 lir. Zadnji čas je jx>stalo na nepremičninskem trgu nekoliko živahnejše, kakor pa je bilo v začetku tega meseca. Zavladalo je razmeroma veliko zanimanje za razne stanovanjske hiše in trgovske lokale. V naslednjem navajamo le nekatere večje posestne ižpremembe. Fc kupljer Arh. Schell Hugo, stavbenik v Ljubljani, Mau-rerjeva ulica št. 29 in njegova soproga Marija sta rodala Mileni Kutinovi zasebnici, Ljubljana, Kar-loška cesta St. 7 stavbno parcelo štev. 184/5 k. o. Spodnja Šiška, v izmeri 711 mJ za 27.018 lir. Kvadratni meter je bil jx> 38 lir. Pogodba datira še od marca tega leta. Pirnat Alojzij, posestnik, Ljubljana, Tržaška cesta št. 109 je prodal Ivanu Dobnikarju, tehniku, Solin pri Splitu, parcelo štev. 1276/2 njiva k. o. Vič v izmeri 722 ms za 11.400 lir. Parcela je bila jena že decembra lanskega leta. erme Apolonija, posestnica, Jarše št. 28, je rodala Franu Černetu, posestniku v Ljubljani, ftožna dolina XIX/6, j>arCelo štev 1525/3 gozd v izmeri 864 m® za 13.250 lir in parcelo štev. 1525/2 travnik v izmeri 628 m3 za 9.420 lir. Obe parceli ležita v k. o. Stožiee. Stojan Stane, bančni uradnik v Ljubljani, Cankarjeva ulica št. 6, Stojan Julij, poštni uradnik, Ljubljana in inž. Stojan Lovro gradbeni inženir v Ljubljani so prodali Marti Stojanovi, soprogi gradbenega inženirja, parcelo št. 384/9 k. o. Št. Pe-tersko predmestje za 5.320 lir. —d. Koledar Danes, ponedeljek, 24. novembra: Janez od Kr. Torek, 36. novembra: Katarina, Obvestila NoSnn službo imajo lekarne: mr. BakarSi?, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Opozarjamo na konce/t violinista Karla Rupla, ki bo v torek dne 2. decembra t. 1. ob 'Al. uri zvečer v veliki Unionski dvorani Za svoj letošnji samostojni koncert je določil velik 6j>ored, na katerem se bodo izvajala dela naslednjih skladateljev: Tartini, Bach, Debussy, Dvorak, Adamič, Paga-nini in Bassini. Na klavirju bo spremljala docenta Rupla naša odlična pianistka, profesorica Zora Zarnikova. Podrobnosti slede. Predprodaja vstopnic od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. Spominske hnfige 8 i oglejte v LJUDSKI KNJIGARNI Ljubljansko gledališče Drama: Ponedeljek, 24. novembra: Zaprto. Opera: Ponedeljek, 24. novembra: Zaprto. Non rinunciatea/piacere Ne odpovejte se ugodju di kumare!... Kajenja!... Ma F U M ATE nel modo ampak KADITE bolje migliore con z ANICOTINA F. DP. FILTR0 DENICOTINIZZANTE P0LI-VALENTE Brevettato in tutto il mondo (Bre-vetto Italiano N. 884952) Berivato da studi rlgorosi dell’Emi-nente Chhnlco e Blologo 1’rofesisoro Dott. Coram. LUIGI BERNARDINI, Ispettore Generale Tecnico al Monopoli dl Stato, Consigllere dl Presidenza neirAssoolazlone Sclentlfica Interna-zionale del Tabacoo, con Sede ln Bre-ma, Mombro d’Onore del Centro Intor-nuzionale del Tabaoco, con Sede ln ltoma, Membro del Consigllo Direttivo deirEnte Nazlonalo per il Tabacco, ecc. eco. Autore della voce „11 Tabacco" suirEuoiclopedia Treccani. ANICOTINA E. D. 1*. č ranico filtro cbe Insleuie alla nicotina elimina anche luMe le altre ba8i organiche e gll altri prodottl noclvl, quali l’os-sido di oarbonio e l’aoido clanldrlco. Non altera' 11 guato, 1’uromu e 11 profumo del turno del tabacco, e ne couaerva umldl i gas e i vapori. Nelle migliorl liivendito di Generl di Monopolio e nel piti Importanti ne-gozl dl Articoll per Fumatorl. Quattro fra le plu importanti Ditte in Italia, specializzate in Artiooli per Eumatori, Bi procureranno 11 piacere di favorlrvi al vostro domicilio, iranco e raouoinaudato: un elegante boccbino In galallte con 11 filtri, contro rlinessa unticipata dl L. 15. Anche tre scatole di filtri di ri-camblo, ogni scutola 10 filtri, L. 15 (aeinpre Iranco e raccomandato). Indirlzzare rlchleste e rlmesse r> PROTINIKOTINSKIH POLIVALENTNIM FILTROM patentiranim po vsem svetu (ita lijanskt patent St 384952) ANIKOTIN F. D. P. je po strogem proučevanju spHlavil znameniti kemik in biolog profesor komendator dr. LUIGI BERNARDINI, glavni tehnični nadzornik državnih monopolov, svčtnik v predsedstvu Mednarodne znanstveno zveze za tobak s sedežem v Bremenu, rastni član Mednarodnega zavoda za tobak s sedežem v Rimu, član vodilnega svita državne ustanove za tobak itd. itd. Pisec razprave „Tobak“ (II Tabacco) v Enciklopediji Treecani. ANIKOTIN F. D. P. je edini filter, ki z nikotinom vred izloča iu«ll v»e organske luge in druge škodljive proizvode, kot so ogljikov dvokls in cija-novodlk. Ne kvari okusa, duha in vonja tobačnega dima in ohranjuje njegove pline in pare vlažne. Dobiva se v boljših prodajalnah monopolnih izdelkov in v važnejših trgovinah s potrebščinami za kadilce. Stirl najvažnejše tvrdke v Italiji, specializirane v potrebščinah za kadilce, Vam bodo z velikim vesoljem poslale na dom priporočeno in brez poštnino eleganten ustnik iz galalita z 11 filtri proti predhodnemu plačilu 15- Ur. Tudi tri škatle z nadomestnimi Hitri, katerih vsaka vsebuje 10 filtrov, stanejo 15'— Ur (brez poštnine ln pri-porpčeno). Naročila ln denar pošljite na: Difta CARMIGNANI - 40, Vi# Colonna Antonina - ROMA Dit\, SAVINBLLI - 2, Via Orefiei - MILANO Ditta SAVINBLLI - 81, Galleria Mariini • GENOVA 153, Portici XX Settembre - GENOVA Ditta INSERRA - 206, Via Rema - NAPOLI N. B. — I slgnorl grossistl e riven-ditori possono rlvolgersi direttamente N. B. — Gospodje razprodajale! na debelo ln drobno se lahko obrnejo naravnost na: C« •I1 ANICOTINA F. D. P." - Via Po, 4 Roma Umrl nam je naš srčnolj ubij eni dobri soprog, stric, svak in zet, gospod ANDREJ ŠARABON VELETRGOVEC IN POSESTNIK 22. t. m., po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 25. novembra 1941, ob 3. uri od doma žalosti Hrvatski trg 1 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Cvetje se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanja. V Ljubljani dne 23. novembra 1941. Globoko žalujoča soproga MINKA in sorodstvo Žalost m veselje Besedilo priredil Mirko Javornik 2E Andrejčkov Risal Jože Beranek mm M \ n o m a n slikah »Vse to sem idotiro videl. Uganil sem tudi tvoje misli in tvoje želje.« Pri tem je prijel Aleša za roke in nadaljeval: »Iskal si prilike, kako bi govoril z menoj in da bi ti povedal, s kakšnim pisanjem se ubadam. Ljubi moj, nič se ne čudi, skušnje in dolga nesreča človeka privadijo vsemu.« »Pa mi dozdaj nisi hotel nič povedati. Zakaj ne?« je spraševal Aleš. Rašet je odgovarjal: 197. »Ni bilo priličnega časa. Brž bi bili kaj sumili in naju za vselej ločili. Nocoj se pa ni bati. Poglej!« Pokazal mu je pod krov, kjer so roparji ležali po kotih pijani kot muhe ter smrčali. »Abdala misli jutri odriniti v Afriko. Vesel, da se mu je rop posrečil in da znaš ti že toliko arabskega. Zato jim je dal pijače po mili volji. Tebe pa misli v Afriki pri prvi priliki prodati, če se bo dalo, že jutri.« i' ■r:* HA V J?' j; 2 S' g 5 •fr »Oh, moj Bog,« je vzdihnil Aleš, se sesedel na kup vrvi in si podprl glavo z rokami. »Jutri me bodo torej prodali v neznane kraje, odkoder me morda nikdar več ne bo!« Pozabil je ob žalostni novici, da je prav za prav mislil nocoj zvedeti kaj več o Rašetu. Začel je kovati sto načrtov in naklepov, kako bi ušel, pa ni iz vsega nazadnje prišlo nič pametnega. Bil je zmeraj bolj žalosten in obupan. Ena sama antena za 50 radijskih aparatov Aov izum, ki bo olepšal mosta in zmanjšal stroške za postavitev antene stoji iz enega samega tarokega droga, upogljivega kot bambusova palica. V6a novost pa ni v tej enostavnosti, pač pa je pri tem novem izumu se pomembnejše to, da ena sama takšna antena zadostuje tudi za 50 radijskih sprejemnih aparatov. Ce je po tem takem v kakšni pailači 50 6tran>k, ki imajo vse radio doma, potem na 6trehi dotične palače mi treba več kot ene antene in še ta je kar najbolj enostavna. Dobra stran nove antene ni samo v tem, da mestne 6trehe odslej ne bodo več vsevprek prepredene z neokusno žico, pač pa so tudi stroški z anteno dosti manjši, ker si jih stanovalci lahko med seboj razdele. Ker je število radijskih poslušalcev oziroma naročnikov v zadnjih letih zelo hitro naraščalo, so birle strehe biš po večjih mestih kmalu »poraščene« s pravcatim gozdom najraznovretnejših anten, ki jin je izumila sodobna radijska tehnika. Antene niso med 6eboj različne samo po obliki, pač pa tudi po velikosti tako, da takšno mesto, ce ga gledaš zviška, kar precej izgubi na svoji lepoti. V6e je nekam neokusno prepredeno z žico. Zdaj pa poročajo iz Berlina o novem izumu, ki bo odstranil z mestnih streh tudi to neokusnost. Pravijo, da 60 iznašli nove vrste anteno, ki ob- Koliko je na vsej zemlji ljudi Sama Azija jih ima precej več kot vse druge celine skupaj Zgodovina podpisov in pečatov Pečati so dosti starejši kot pa lastnoročni podpisi Uporaba pečatov veeb vrst za potrjevanje verodostojnosti raznih listini je zelo starega izvora. Pečate so nporabljall že skoraj vsi orientalski narodi. Od njih so jih dobili Grki, ki so jih prenesli na Rimljane. Ti so pečate vde-lavali v prstane, ki so jih imenovali »anulus signatorius« ali po naše pečatni prstan. To je bila silno praktična iznajoba v času, ko še niso poznali podpisov (subscriptio), oziroma^ ko so šele komaj začeli s podpisi nadomeščati posebna znamenja oziroma »sigillura« — pečat. Lastnoročne podpise so na raznih listinah uvedli šele mnogo pozneje. Njihova uvedba ie imela namen potrditi zakonlitost oporok, ki ne bi bile narejene v takšni obliki, kakor jo je predpisoval zakon. Sčasoma so podpisi »sub-scriptio«. zahtevali na vseh listinah in so ga morali dajati tildi tisti, ki niso znali pisati. Na listino so ti nepismeni ljudje naredili neko znamenje, »signum mantialec — znamenje z foko, s katerim so potrdili pravilnost listine. V dobi srednjega veka je prišlo v navado, da so potrjevali razne listine z lastnoročnim podpisom, pod katerega so napisali »manu pro-pria« —lastnoročno. Okrog leta (000 je podpis na splošno predstavljal križ, monogram, ime, posebno znamenje namesto imena ali pa tir ronski znak, imenovan tako po Marcu Tulliu Tironu, rimskem iznajditelju stenografije. Ta stenografski znak je pomenil: »podpisal sem«. Enostavni podpis s samim imenom, ki so ga tedaj imenovali »signum nomini6«, je odgovarjal sedanjim našim podpisom, in so ga uvedli notarji v trinajstem stoletju. Od kdaj ljudje nosijo rokavice Ljudem, ki 6e ukvarjajo z zgodovino mode, se dozdaj še ni posrečilo točno ugotoviti, kdaj in kje je človek prvič začel nositi rokavice. Ce gremo nazaj v starodavne čase, naletimo na prve kožnate rokavice pri Perzijanih. Kakor so stari no slovci in zgodovinarji ugotovili, 60 Perzijaoi takšne rokavice nosili res zaradi mraza. Grki so izdelovali in nosili rokavice iz surovih kož in sicer ne zato, da bi jih varovale pred mrazom, pač pa da bi si z njimi zavarovali roke pri nekaterih težjih delih, zlasti pa še pri vrtnarskih poslih. Grki in Rimljani so si tudi pri jedi natikali tanke rokavice, da si ne bi opekli prstov. Vilic namreč tedaj še niso poznali, pač pa 60 trše jedi nosili kar z roko v usta. Za germanske in skandinavske narode je ugotovljeno, da so nosili rokavice že v osmem in de- vetem stoletju. Rokavice kot predmet ženske mode, pa imajo razmeroma še zelo kratko zgodovino. Prve ženske, ki so nosile bolj zaradi mode, kakor pa zaradi toplote platnene rokavice, ki so 6ega>le do komolca, so živele v trinajstem stoletju. Lela 1910. so izraunali, oziroma ocenili, da živi na zemlji 1 milijarda 620 milijonov ljudi. Deset let pozneje, torej leta 1920., se je število prebivalstva na zemlji dvignilo že na 1 milijardo 811 milijonov, leta 1930. pa je bilo že za 175 milijonov višje od celih dveh milijard. Eden glavnih vzrokov, da se je število prebivalstva na zemlji tako dvignilo, je v tem, da je zdravniška veda v tem času zelo napredovala, obenem pa je tudi higiena dosegla dosti višjo stopnjo. Spričo tega je umrljivost zelo padla, zlasti med mlajšim rodom. Teh dveh milijard 175 milijonov ljudi, kolikor jih je bilo pred dobrimi desetimi leti na vsej zemlji, je tedaj imelo na razpolago 145 milijonov štirijaških kilometrov površine ali življenjskega prostora, kakor bi se “-lahko po novem izrazili. Toda na vsem tem ogromnem področju ljudje ne prebivajo, ker marsikje na zemlji življenjski pogoji za človekovo bivanje niso prikladni. Pod gornjo številko 143 milijonov štirijaških kilometrov je treba razumeti poleg poseljenega področja tudi širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Sime polarne pokrajine, ogromne puščave, močvirne predele, kjer človek vsaj zazdaj nima obstanka spričo izrednih vremenskih razmer. Po posameznih zemeljskih celinah je prebivalstvo razdeljeno takole: Na prvem mestu je Azija z eno milijardo 196 milijoni ljudi, za njo pa slede Evropa s 581 milijoni, Amerika z 277 milijoni, Afrika s 160.6 in Avstralija z 10.8 milijoni duš. Iz gornjih številk se vidi, da je Azija imela leta 1930. sama skoraj 70 milijonov ljudi več, kakor pa vse druge celine skupaj! Brez dvoma jih ima vsaj toliko več tudi Še danes. Gotovo so zimski večeri, ki so nastopili, zares dolgi. Nailepše bo?te izpolnili čas teh večerov, če boste brali I i »9® e« Vsaka knjiga le 5 lir. Kdor se naroč na vso zbirko 24 knjig, bo dobil 25. knjigo zastonj. Kako je prav za prav z našim branjem Vseh črk hitri bralec ne gleda, pač pa še cele besede dostikrat samo s pogledom »ošvrkne« Nič ni tako čudnega, če tudi ne preveč izobraženi ljudje znajo hitro brali tiskana poročila. V resnici je 6tvar takšni — tako zdaj razlagajo ljudje, ki jim to vprašanje ni ušlo izpred oči, da človekovo oko ne prebere vseh napisanih, oziroma natiskanih črk, pač pa besede le nekako »preleti«. Že če besedo samo »ošvrknemo«, s pogledom, zadostuje, da 6e nam v glavi »posveti«, kaj dotična beseda pomeni. Proučevanja so dokazala, da na splošno človek ne prebere vseh črk v napisanih besedah, pa kljub temu čisto pravilno bere. Zadostuje tudi, če vidi napisane šaino zgornje dele črk. O tem se prepričamo, če s koščkom papirja zakrijemo spodnji del črk in potem poskusimo brati. Branje gre v tem primeru skoraj prav tako hitro od rok, kakor če bi videli cele črke. Ce pa nasprotno zakrijemo s papirjem zgornje dele črk, je branje dosti težje, včasih celo nemogoče. DOBRI Bolnica ga je žalostno pogledala. »Verjemi,« je dodala. »To ni samo domišljija. Ne bom mogla v miru umreti, če ne vzameš te stvari zares.« Potem, ko je mladenič resno ponovil obljubo, j,? nadaljevala: »še besedo. Ko boš odšel od tod, pojdeš k profesorju Gilar-donijn, kaj ne?« »Tq je naš prvi načrt. Babici bi moral reči, da bom spal pri profesorju GHardoniju, ker bova zjutraj skupaj šla na izlet. Zdaj pa veš, kako sem šel od doma.« »Pojdi vseeno tja. Vesela bom, če greš k njemu. In čaka te, kaj ne? Moraš torj tja. Ubogi Gilardoni, že dve leti je, kar po onem nespametnem dogodku ni prišel več k nam. Saj veš, ne? Luiza ti je gotovo povedala?« »Da, mamica.« Ta profesor Gilardoni, ki je samotarsko živel v Casaricu, se je bil pred nekaj leti zelo sanjavo zaljubil v gospo Terezijo. Boječe in spoštljivo se ji je bil ponudil za moža. Zaradi velikega začudenja pa, ki ga je vzbudil s to ponudbo, je izgubil pogum, da bi se ji še kdaj prikazal pred oči. »Ubožec,« je nadaljevala gospa Rigeyjeva. »To je bilo od njega zelo nespametno. Sicer pa ima zlato srce, zvest prijatelj je, zato bodite dobri z njim. Dan pred tistim nespametnim dogodkom mi je nekaj zaupal. Ne morem ti tega ponoviti in te tudi prosim, da ne bi govoril o tem, če ne bo sam začel; vendar bi bila ta stvar kdaj lahko zelo važna za vaju, zlasti,, če bosta imela kaj otrok, če ti bo Gilardoni govoril o tem, premisli prej, preden boš povedal Luizi. Luiza bo mogoče stvar drugače razu- mela, kakor jo je treba. Odloči ti, psvetuj se s stricem Petrom, potem pa ji povej, Kakor se boš pač odločil.« »Da, mamica.« Rahlo je potrkalo na vrata in Luizin glas je vprašal: »Sta končala?« Franco je pogledal bolnica »Naprej,« je rekla. »Ali je že čas, da gresta?« Luiza ni odgovorila. Oklenila se je Franca okoli vratu. Sku-paj sta pokleknila pred mater in ji položila glavo v naročje. Luiza se je trudila, da bi zadržala solze, ker j? dobro vedela, da je treba obvarovati mater vsakega prevelikega razburjenja. Toda rame so jo izdale. »Ne, Luiza,« je rekla mati, »ne, draga, ne,« in gladila jo je po glavi. »Hvaležna sem ti, ker si bila vedno dobra hčerka, tako dobra. Pomiri se, tako zadovoljna sem.' Boš videla, da bo vse dobro. Pojdita torej! Poljubita me in potem pridita, da gospod župnik ne bo čakal. Bog te blagoslovi, Luiza, in tudi tebe, Franco.« Prosila je, naj ji prinesejo molitvenik, pomaknila je luč bližje, ukazala je, naj odpro okna in vrata na ploščad, da bo lužje dihala. Služabnici, ki ji je hotela delati družbo, je velela oditi. Ko je mladi par odšel, je vstopil inženir, da bi pozdravil sestro, preden odide v cerkev. »No torej, Terezija.« »Z Bogom, Peter. Spet smo naložili novo breme na tvoje rame, ubogi Peter.« »Amen,« je mirno odgovoril inženir. Ko je ostala gospa Rigejrj^va sama, je prisluškovala korakom, ki so se počasi oddaljevali. Težki koraki njenega brata in gospoda Giacoma, ki je šel zadnji, so zaglušili druge korake, ki bi jih bila tako rada slišala, dokler bi se dalo. Še trenutek in ničesar ni več slišala. Domislila se je, da se Luiza in Franko skupaj oddaljujeta v prihodnjost, kamor bo bodila za njima morda samo še nekaj mesecev, mogoče samo še nekaj dni. In ničesar ne more uganiti, ničesar ne more vedeti o njuni usodi. »Uboga otroka,« je pomislila, »kdove, kaj bo z njima čez pet let, čez deset let?« še vedno je prisluškovala, a okrog nje je bila globoka tišina. Samo skozi okno je prihajalo daljno, daljno šumenje slapa v Reseii, onstran jezera. Ko je domnevala, da so tedaj že v cerkvi, je vzela molitvenik v roko in začela z vnemo brati. A kmalu se je utrudila, v glavi je začutila omotico in črke so ji začele plesati pred očmi. Duh ji je zaspal, volja je izginila. Zaslutila je, da se ji prikazujejo neresnične stvari; vedela je, da ne spi, čutila je, da ne sanja, da je to samo stanje, katero je povzročila bolezen. Videla je, kako so se odprla kuhinjska vrata in kako je vstopil stari Gilardoni, imenovan Carlino iz Dasa, profesorjev oče, oskrbnik Maironovih posestev v Valsoldi, ki je bil umrl že pred petindvajsetimi leti. Prikazen je vstopila in rekla z naravnim glasom: »O, gospa Terezija, ali se vam dobro godi?« Zdelo se ij je, da je odgovorila: »O, Carlin! Dobro, in vam?« a v resnici ni niti ust odprla. »Tu imam pismo,« je nadaljevala prikazen in zmagoslavno vihtela v roki neko pismo. »Za vas sem ga prinesel,« in položil h pismo na mizo. Gospa Terezija je videla jasno in s čustvom živega ugodja to umazano pismo, orumenelo od starosti, br^z ovitka in s sledovi majhnega rdečega pečata. Zdelo se ji je, da je rekla: »Hvala, Carlin. Ali greste zdaj v Dasio?« »Ne, gospa,« je odgovoril Carlin, »v Casarico grem, k sinu.« Bolnica Carlina ni več videla, pač pa je še vedno videla pismo na mizi. Pismo je razločno videla, četudi ni bila prepričana, da je tam. V otrplih možganih ji je ležala nejasna podoba prejšnjih blodenj, podoba njene sovražnice in krute gospodarice — njene bolezni. Oči je imela steklen-, težko in naglo je dihala. Za LJud*ko tiskarn« « l.jnhijanh Jo»e Kramarič — Izdajatelj (ni Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski tlom« tehaja vsak delavnik nb 19 Mesečna naročnina J« 0 Ur, ca Inozemstvo 10 U> — Uredništvo: Kopitar teva ultra klil - Upravni Kopitarjeva ulica 6, Ljobljana — I el e Ion ilev. «0-01 do 10 09 — Podružnica: Novo mesto,