Številka 171. Trst v petek 23. junija 1905. Tečaj XXX. mm~ izhaja va&ii dan. ~wm " odi oo aMeJiah m praznikih ob 5. on. ob ponedeljkih ob S. on 21 utr«}. '•aaa^iae -trTlik#- »e crooaiajo po 3 novć. i6 Btotmk) • tnnoerh u '.afcarnan ▼ Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Tiiii. Krmn u. Mariboru. Celovcu. Idnji. Petru, Sežani, Nabrežini. Noveinmeeiu itd. >rla**- la narorbr sprejema uprava lista .Edinost", aliea »Urrio Gaiattl it. 1K. — l radne are so od 2. pop. 4o l- ffffr. — Cene oriasom 16 st na vrsto petit; poslanice, »mraiice. javne ranvaie in dommfi oeiasi po pogodbi. ^c TELEFON iter. 11*7. Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorski. V edinosti Je moč I laroCnlak znafta ca vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — aaročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Kefrankovana pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Olorglo Galattl 18. (Narodni dom.) Iadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu, ulica Gior^io Galatti it. iS. PoStno-hranilntčni račun St. €52.841. Rnsko - japonsta vojna. Brzojavne vesti). Mobilizacija v moskovskem okraju. MOSKVA 22. Mastni glavar je obja-v.l. da prične nobiiizacja v tukajšnjem mrsKovskem vojaškem okrožja dne 23. t. zr. Glavar poživlja prebivalstvo, naj se vede m; m o. Japonsko poročilo iz Mandžurije. T<>KIO 22. Kakor je uradno priob-■Tsti nadaljevala. Dogodki v Rusiji. LODZ 22. Po mestnih ulicah se je veraj popoludce vrš la velika demonstracija, katere te je u eležilo kakih 700 oseb. Mnc-ii*a je korakala po ulicah b 2h radečimi zrstavem . B lo je več revoluc jonaru h govorov. V začetsu ni bila navfoča oborožena sla: pozneje je poseglo vmes vojaštvo ter je rabilo orožje. O.jetrnaj-t je bilo ubitih, kakih 100 pa ranjen h. PETROGRAD 22. Kakcr izjavlja list »Kae«. je popolnoma neosnovano poročilo, Ha preidejo baltiške ladije leln c i, m^banište tovarne in drug> ecasi zavod: v b l:iških provicijah v roke arner ških trustov za jeklo. Ras je, i!a se je o take u načrtu pred nekoliko časa razpravljalo, toda pozneje se ga je opustilo. Brzojavne vesti. Fejervarv Da Dunaju. BUDIMPEŠTA 22. Biron Fejervarv se je danes popoludne podal na Dunaj. Jutri dopoludne ga vsprejme cesar v avdi-jenci. Najbrž se Feiervarv zvečer povrne zopet semkaj. Nadvojvoda Hafner. . DUNAJ 22. Nadvojvoda Rainer je dostavil akademji znanosti sožalno pismo povodom smrti prcfdsorja Mussefia, pravega člena akademije. Romunska kraljeva dvojica. DUNAJ 22. Romunska kraljeva dvojica je danes predpoludne odpotovala v Bj karešto. Seja ogrskega minister* t v a. BUDIMPEŠTA 22. List »Magvar Nemzet« peroča : Predpoludne ee je vršilo posvetovanje minittrov, ki je trajalo do 2. ure pop. Poslanec Voszi. BUDIMPEŠTA 22. Pos!. Vesti je cd poslal predsedniku liberalne stranke pismo, v katerem naznanja svoj izstop iz liberalne ft^aoke. On da mera izvajati posledice, ker je glasoval v ztornicl za Batttvjev predlog, | kar je bilo v ns- jrotstvu s Bklepom liberalna stranke. Cesar v Brucko ob Litvi. DUNAJ 22. Cesar bo jutri v lirucku ob I/tvi inšpiclral čete druge šotor ščne dobe. Procesija sv. Resnjfga telesa na Dunaju. DUNA J 22. Dane« predpoludne se je z običajno slovesnostjo vršila prccasija sv. Re-šniega telesa, katere se je udeležil cesar, vsi tukaj bivajoči nadvojvodje, minister vnanjih stvari, državni vojni minister, državni finančni minister, Člen' ministarstva, župan, dvorni in državni dostcjantt,*eniki. Cesarju je obč nstvo priredilo navdušene ovacije. Italijanska zbornica. RIM 22. Zbornica je v tajnem glasova nju s 190 proti 4"- glasom vsprejela z^kon ski načrt glede pov šanja stroškov za vojno mornarico. RIM 22. Prsi. Pais je svoje poročilo o načrtu glede povišanja vojnega prorsčuoa za 11 milijonov, včeraj prečital v proračunskem od<«-ku. OJsek je vzel poroč lo na znanje z Veemi proti 1 gia»>u. Norvežko kraljestvo. BEROLIN 22. »Barliner TageblatU poroča ie S.okli Ima, da se tamkej govori, da je Norvcžka poslala v Stokfcolm doisedf-njega odposlanca v Madrida, barona \VtdeI-Jarlsberga, da ponudi prirca Karolu nor-vežko kraljevo krono. Švedska in Norvežka. BEROLIN 22. Iz Stokholma poročajo, da se med švedsko in norvežko vlado za kulisami pripravlja poravnava, ki meri nato, da bi ee na nor?ežsi kraljevi prestol postavilo kakega švedskega princa. Švedski državni zbor, ki j« sklican v izredno zasedanje bo stvar pripravil, kralj pa, navidezno nerad, bo v to pritrdil. Morda se postavi pogoj, da Norveika poruši svoje obmejne utrdba in da se sklene med obema državama pogodba za medsebojno obrambo. Španska minlsterska kriza. MADRID 22. MontericB je vfienj imel razgovor z Mavro in Villaverde Danes predpoludne predlož I sto novega min ster-stva. Časniki opozarjajo, da bo Monterios imel z vprašanjem glede rešitve proračuna največe težive. Grška ministerska kriza. ATENE 22. Ker obstoja med «e lanjimi ministri in Raili jem nesporazumljenje, so prekinjena pogajanja redi sastave ministerstva. Ralli je nameraval ntni'eč spremeniti program delvanisLov. Nezgoda na železnici. — 20 oseb mrtvih. CLE VELAND (Oh o) 22. Ch eage — New-Yorški ekspresni vlak železniške proge Lake Shor, je dane* pri Me.t>vju v Ohio zavezil v odprto izog bal.šče ter je skočil s tira. Vlak se je razbil ter je b i VBled po-žara, ki je nastal, deloma uničen. 13 oseb je bilo ubitih, 20 pa ranjenih. Ko je skočil s tira, je v^zii s hitrostjo 70 na uro. vlak' milj f O naši šolski mizeriji in njenih posledicah. (Dopis. > III. Govor mo o nemšk h državnih 1 j u d s k i h šjlah. Naučna uprava je glede teh šel uveljavila princip, bi ee praktično izvr- in — panslavist. vsacega narodnega, duševnega in tudi krajevnega kontakta s temi neš mi kraji in njih prebivalstvom ! In ti ljudje naj sedaj uče in vzgajajo našo domačo mladino ? Povdarjamo posebno: domač) mladino! Kajti če hočemo v polni meri umati ves pedagogični nesmisel tacega pošiljanja ptujih učnih moči na te državne ljudske š>le, se moramo spominjati v tem pogledu odločilnega dejstva, da velika veČina otrok, ki zahajajo v te šole, niso Nemci, ampak Slovenci in Italijani, otroci obeh avtohtonnih narodnosti v deželi !! Pošiljanje tacih tujincev na državne ljudske šole je že nekaj let sem — kakor 2e omenjeno — v pravilo. Izjeme od tega pravila so s la redke. Na karakteristično dejstvo v tem pogledu je opozorila »EdinoBt« že večkrat, na dejstvo namreč, da tudi tedaj, ko viša učna uprava izrečno odreja tako izjemo — nameščanje domačinov — ne prihaja do izvršenja, ker tsga noče i o podrejene šolske oblasti. »Edinostc je svojedobno citirala ministerijalno, oziroma namestništveno odredbo, označivši jej datum in številko, s katero je bilo zaukazano, naj se o bodoč.h imenovanjih učiteljev gleda na to7 da bodo Bedanji učitelji BlovenBkega jezika razbremenjen . To se pravi: imenujejo naj se aspirantje, usposobljeni za poučevanje našega jezika, torej sinovi teh mšh pokrajin !! Se je li praktično izvrševala ta naredba ? Ćitatelji si morda niti ne morejo misliti, da bi se ne bila, toda motijo se. M:ni-sterijalna naredba je ostala na papirju, praktično pa je obveljala volja nižih podrejenih organov. Nu, vzemimo, da je Brečni slučaj vendar zanesel kakega slovenskega človeka na državne ljudske čole, ki jih obiskujejo v glavnem It ilijani in — 81ovenc". ! Ali se vpogne, ali pa ima življenje — pekla, ko bi hotel vršiti svo poklic, kakor mu velevajo vest, ljubezsn in —- pedagogični principi. Ne, niti toliko ne treba, da si nakoplje jezo. Pedagogični princip-, kakor so jih določili prvi pedagogi sveta, ne pripoznavajo druzega jezika kakcr učno sredstvo v ljudskih šolah, izven — materinega!! Tu pa gorje učitelju, ki bi 8*cer rabil nexeČ no kakor učni predmet, ako bi se tu pa tam, ko jo je res nujno potrebno, pri slovenskih otrocih poalu-Žil njihovega jezika kakor poni žnega sredstva !! Proskribiran je morda celo kakor polit čnu nevaren človek, puntar, konspirar.or PODLISTEK. 23i Prokletstvo. ifodOTinsn temu Avguata Ćenoe — Nadaljeval in dovriil X. E. Toznlć. Prevei M. O—d. — Krivoverec ! je zakričal Badoer živo, ne veruje v svetega očeta, ni v moč svet- b kov ! — M;sericordia! sta vskliknila hkratu z iravmk :n Lukrec ja, prekriž&vša trikrat. — Grdi vama svetega Marka ! — Ah! — Se ne poeti nikdar ! — L bera nos a malo ! je mrmral Ci- v* gnoli. — Pod t*ga vas h.čejo spraviti. — Nikdar! — Kdor se bo protivil, izgubi glavo. — Da vidimo ! je dvigal Cavsgnoli pesti, m:, m , evo, jaz se protivim. — Najhuje bosa vae meščane na Griču. Jaz ne bi dal za vašo aožo nit dva beliča. D1 vji, kikor so Bo5njac:, vas izsekajo, ker vedo, da ste telo in dušo prodali Mariji. — In smo, smo! je pritrdil zdravnik, k maje z glavo in bijoči z dlanmi po svojem trebuhu. Ma, sigaore, sedaj poletim niad va-ščane v mestno hišo, ali na breg, kričal bom ; — a pljuča so mi dobra, per dio ! Kr čal bom, da prhaja Bošnjak, divji pesoglavec, da nes hoče pojesti v treh obrokih. Pusti, da idem, da kričim, je besnel zdravnik. Badoer je zgrabil razgretega zdravnika za vrat, ga potegnil k sebi na klop in se otrese) glasno : — Molči ! Sedi ! Stari neumnež ! Pogasi slamo na svoji Btrehi. Komu boš kričal ? Kaj hočeš kričati ? Veš-li, kdo je za Tvrdka ? Kdo dela zanj in punta plemstvo ? — Eh, per d:o, ne vem, je zinil zdravnik na 15 Čudno vprašanje. — Vidiš, kako si neumen. Molčal boš in n:č ne porečeš ni živi duši, dokler ti ne velim jaz. Marveč slušaj to le : Včeraj eo pršle v Zagreb tri osebe, po obleki samostane:, ampak to niao menih', marveč plemenita gospoda. Imen jim' ne vem, ali vem, da prihajajo is Dalmacije. Pcslani bo, da bunijo plemstvo za Tvrdka in proti vam. šuje že nekaj let sem in ki mu je efekt znaten integralen del naše — čilske miee rije. Ta princip je, da se na teh s lah nameščajo učiielji iz drugih, Beveda, nemških krajev države. Padši tu sem iznenada, so tu prava eksotična bitja, ker so bili df slej brez — Ah maledetti ! — Došli so pred menoj, izgubil sem jim sled. V mestu so, ali ne vem, kje bo. To treba prei9k>t, s:- i čul Cavsgnoli, ter iskati jim vsiko sled, paziti, s kom govore, kam zahajajo, ali imajo kje sestanke in dogovore ; a vse to treba meni povedati, ali sta umela ? Ti, Lukrecija, obhajaj lepo ženski svet, pred vsem pa preži ca p emiče in velikaše, da od njih izprež š tajno. — Ne boj Be, s gnore, se je zasmejala Lukrecija bahant ški, za toli lepo stvar se znam žrtvovati tudi jaz, pak tu je moja glava, Če bo moja žrtev brez koristi. Boš videl, k liko velja Lukrec ja ! — Boš videl, ti, eccellenza, koliko velja »il mcdico Giacomo Cavagnoli« ter da se more Venec.ja ponašati s tem Bvojim sinom. Trije menihi, ki pa niso menihi — tega ni t'žko pogoditi. — Eb, dobro, di vidimo, da čujemo, Tu vstaja pred našim duševnim očesom sacca iz groba. Senca je to pokojnega mnogoletnega učitelja na državnih ljudskih šol^h v Trat$,£77^ta klasična, priča o a qaši šolski mizeriji. Š kaniraSi so ga do groha^-t'g^ bili t p d i preko, če b]c tudi7tjarrčez gegala a, . • ..k-n <• 959= — ^ikaicor! ,Hvala vama \ hiteti. q#i-poslaMcs, hiša vama je itak luajhoa. Nočem biti vama, v npdlego.cZapomnita s^. Jaz vama nisem fftkelv«yčesar. Jaz ^m trgovec. Jut»ri pridem,.rda, čujem od vas novi?. JRrosim Lukrecija,,odpri mi-v^ata- lCai m ltf n9y dejani ^t^jzgi^ hit*© # prafr. (B1. iqbo(J Poča.s.aina{korakom;in t'a se je vraSal^t4epa JL-ukrecija hišot^ Na pragu sobe je st^l zdravnik,. ^Držal je,roki na trebpbu in zapori, o^j abog Qhupnosti. s e e o i) e a (7- JtJm|; Kaj !c Signora Lukr4cia, !1 je izustil akozi st:sneni ustnici kakor skozi meh. — tim, rfJ^aj,! Sigoor Giacomo l sa je apup atila ženska v^rohptsn smeh, potianivši adra^-niku svet;ljko po^ fffJS^^a j s-jdes — Seda^tediva v tej hišici Ifakor dve miši v paft^ je f&l*oval zdravnik, prevrače-vaje^očesi^jj.f o^ensvi • odmžid £lssv?iq 1« ^rikotla, Lnkreeya prrog-sta-li zaeluž la milost prejasne beneške občine, ljivo in sunila s pestjo v treJouh,v kaj pa je Sedaj z Bogom, ljudje! Kasno je že. Lahko za tq!;ti stari neumnež !. Bodiv^-miši, pojej va noč! je rekel Badcer ter ee dvignil za cdhod. slaninov pa^t',. Badper nam/dade. sove, | a k — Mislil sem, je rekel sdravnik, da boš ne bo ^.najalabeje^vrenje, ,9 * dioo i vi»qf popolne ma najin gost, da boš spal pod našo' — Niti spati ni hotel pod našo streho, siromašno streho. , To je žaljenje ! (Pride še.) nj h v a moč). Trpet je moral le zat% ker Fe ni pr legcdjal entenbiu, ki ga je sestavila senčna uprava z uveljavljanjem priccija, da na t-ieske državce šole sod jo le — tujinci :n da mi naraeščenje Slovenca domeč na bit: le — tujinrem skrijno nel u1 a izjema. N.č ni pomagalo pok. D jlinarju, da je b:i vesten cč teli, izskušen pedagog, da s« je izkatal celo kakor j isc učoih knjig, ki ao ee tuJi uvedle v rabo! N J ni poma galo pok. Dolinarju, da je bil tudi kakor Človek najbla/ a duša: blag, popustljiv, nlju den in celo preko meje obziren tudi do njib, o katerih je vedel, da ga mree ! ! Nič mu ni p m a galo, ker je že s svojim slovenskim rojstvom motil krnge tujincev. Pehali so ga ia pehali — kar so mogli tembolj, ker je bil tako obziren — dokler ni padel v peazijo in ropet v prezgodnji grob. In še p* tsm, ko ga ni bilo več, so delali (kakor em > doznali z dobrega vira) neslane dovt pe o n em. Niti mrtvemu niso odpuščali, ker j;m živ ni bil po vo j . Naj se dogcdi že eno ali drugo — ali se je ulal \ladajoSi struji, a!i pa priš l v navs^riž e z veljaai te struge — ni v enem ni v diujem slučaju nam ne more b ti koralen, impak ostaja živa priča o — šoUki miz»riji. k tac na« tržaška Slovercj in :z katere se ne morem » n ^ ti vr ie vsem prošnjam, vsem rekurzom, vsem r oprave m na naJv:s h sodnih instac<*ah, vtl c vsem ponovnim komisijonalnim poizvedovanjem ia vil e vsem — las*, tot lesst — sladkim besedam birokratov o enaki pravici vseh držav ljacov. dobrotniki toliko gospodov, ki kakor naioinjak:. Priprosto občinstvo se je zares bolj častno odzvalo pc-zivcm odbcra in je podpiralo istega po svojih močeh. Posebno te je to opazilo na veliki veselici, ki jo je naša moška podružnca priredila skupno s žensko podružnico na korist družbe na vrlu »Narodnega domač pri S7. Ivanu. Veselica je uprav izvrstno ispala, vel častna množina slovanskega ljudstva iz vseh slojev, in posebno iz priprostega, se je je vdeležda. Gmoten vspeh je bil tudi povoljen. Nab ral se je luli, kakor navcdno, Ciril Metodijev dar, pozvalo ee je, kakor na« vadno, pitmeno vee narodnjake na pr spevek, d.šli so iz raznh krajev prispevki, ali, žal, mara k ga, ki je prejšnje leto daroval, pogrešamo med darovalci minolega leta. In za to Občni zbor možke podružnice družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu. se je vršil minuli torek v prostorih »Trža--tega podpornega in bralnega društva« ob pč'i vdeležbi podružničarjev. Po ob ča'nem pre d-ednikovem pozdravu prečrtali sta se poročili tajnika denarničarja ter pregledova!cev larunov. Poročili sta bili oiobren:. Ob točki dnevnega reda »morebitni pred ogi in nasvetic, so se oglas.li nekateri pcdružaičaiji ter povdarjali, da bi mora! pedružn čni odbor ukreniti potrebno, da bi se f onsnetilo število udov in tako jamčilo podružnici ob;lnejih dohodkov, oeob to, da bi u^livalo na stariše onih otrok, ki obiskujejo družbine šole, da bi pristopili kakor podružničarji. Tajnikovo poročilo se je gladilo : Na zadnjem občnem zb ru naše moške podružnice je b.l izvoljen sledeči odbor: Dr. Jos. Abram preds., Ante Siember ger tajnik. Simon Škr.njar decarn čar, Luka Saražio, Anton Kelar in Josip Gregorič odborniki. Ddnee stopa isti pred Vas, č. člene, da Vam eporoči, kako je izvrševal svojo na cge. Odbor se ne mo:e — žal pohvaliti z Bog ve ztk mi vspehi, pridobljenimi se svojim delo van em. kajti ozirom na obstoječe razmere ni mogel razviti svoje delovanje kakor bi bilo želer. Temu je tudi ta rjzlog, da je moral tekom zadnje druitvene dobe :z3topiti iz odbcra g. tajnik, ker je bil službeno premeščen iz Trsta. G avno svojo nalogo, to je pobiranje donesaov, je pa odbor po svoji moči vestno izvršil, kar bo razvidno iz poročila g. denarničarja. Da ti d juesici n s j tako veliki kakor poprejšnja h t«, temu ni odbor krv, temveč dejstvo, da je slovensko občinstvo huje cb'c-ženo z raznimi drugimi narodn;mi davk'. Vendar moramo obžalovati, da od marsikatere strani nismo mogli dobiti one materijelne podpore, ki bi jo b li sme i jričtkivat . Žal, da marsikateri narodnjak pozablja, da se moramo še vedno boriti na šolskem polju, da vkljub jasnemu zakonu nismo še dosegli jezikovne ravno pravnosti za svoje šolstvo, da je naš narod-trpin postavljen med dva naroda, ki prežita oba, kako bi pograbila njegovo krasno deželo, kak) bi ga raznarodda. Pozabljajo ti narodnjaki, da je vsakomur v sveto dolžn< s; z vsemi močjai da podpira blago podjetje šolske družba, ki je prevzela hrambo slovenske mladine pos»bno na periferijah, kjer nam preti največa nevarnost polujčevasja. To moramo g-ajati, kajti sicer bi morali imeti veliko več dehedkov, veliko več pri-epevajočih členov in ne bi pogrešali med je bil minelo leto »Ciril-Metodijev dar« nekoliko manjši nego navadno. Podružnica je pridobila s car ni kaj nc-v h členov, a tudi izbrisalo se jih je nekoliko, tiko da te v tem ozira ne more konstatirati nikakfgi napredka. Ako pomislimo, da se zi vzdiževanje s oveaskega šolstva v Trstu troši več let po —14 ti*oč kron na leto, vidimo, kako velikansko žrtev dela šolssa družba za rešitev naše slovenske dece ! Ako pomislimo, da imsmo pri Sv. Jakobu popolno 5 rat red no deško in 5 razredno dekliško šolo, na kate rih se pridno uče nad 600 učencev in učenk, da se je na tej šoli vzgojilo mnogo dobrih pridnih delavcev, trgovskih in roke del-k h pomočnikov, gimnazijskih in celo vseučilišč -nih dijakov, ki se zavedajo svojo narodnosti in ki smo jih oteli potujčevanjp, potem mo ramo ž» častneje vršiti svojo dolžnost ter podpirati to prepotrebno družbo, kajti — žal — še dolgo s« bomo morali boriti in vstra-jati, ker, od koder bi morali pravice, je ne dobimo. Brez sole pa gotovo propademo. so na glafeU, | tudi dovolj bojevne sile, ti zamore določiti j vojno urnisterstvo. Da se pa kmaio sklene ' mir, o tem se pa dvomi zalo vzlic vsem go vorlcam. Ne oziraje se na to, da bi bilo z ozirom na notranji poležij Rusije želeti, da pride do zvršstka vone, ie to seveda tudi v interesu upnikov Rusije in Japonske, torej v interesu Francozke, Angltžke in Amerike. Rusija ne odstopi nikdar otoka Sahalina in nikdar ne privoli v porušenje utrdeb vladi-vostoških. Ako Japonska to nfm?rava, bi bilo bolje, da besede miru nikdar ne izgovori. Odvisno je torej edino od japnskib pogojev, se bo li vojna nadaljevala ali ne. »Jaz, o?ebnc, (tako je zaključil ziupnik) menim, da se bo vojna za sedaj nadaljevala«. V dveh do treh mesecih zamorerao morda pričakovati odleč tve, da li pride r<8 do miru, ali se bo pa vojna nadaljevala ša več let. Utrdbe t Harbinu. L mdonski »Djiv Telegrapb« je zvedel iz Tl kija, da imajo Rusi v svojih utrdbah pri? Harbinu, južno-vztočno in zapadno cd mesta, ter v utribah pri železniški postaji in ob reki Sungari, 51.000 mež s 300 topovi. Od teh jih je 12.000 ob reki Sungaru, 16 000 pa blizo kolodvora. F.irti z nasipi in rovi, ki se raztezajo na mnogo milj daleč, so zgradjeni na raznih točkah, v presledkih od 20 do 70 milj. Ruii se baje boje napada od južne ali pa od zapadne strani. Vsaki dan odhaja en vlak v Harbin iz Petrograda in prihaja tjakaj drugi vlak iz Harbina. Tudi v Vladivoatok odpošiljajo vsak dan po en vlak. Dogodki na Ogrskem. Kar se je zgodilo pred včeraj njim v ogrsko hrvatski zbornici v Budimpešti, je veliko huje in usodneje, nego so pričakovali najhuji Črnogledi. Zastonj se je baron Fejer pričakovati' vaiv skliceval na stoletne trad.cije, po katerih treba vladarja slušati, kadar hoče vladar govoriti zbornici. Zborn:ca ni hotela poslu-Zato je naša dolžnost, da vstrajamo v boja j šati kraljevega reskripta, s katerim se odgaja do popolne zmage. Naša naloga je sveta, ker nam ne gre z* potujčevanje sosednjih nam narodov, temveč za ohranitev lastne narodnosti. Kako SivljeB8ko moč ima naš narod v Bebi, to dokazuje iasno dejstvo, da kljubu večni borbi se svojimi nasprotniki, naš narod noče zapasti narodni smrti, temveč se bori nadalje. Spominjaj m o se le našega Šolskega manifesticijskega shoda v »Narodnem domu« v Trsta ! Ta impozantn i in resna manifestacija, ki je imponirala našim najhujšim nasprotnikom, naj nam bo v dokaz, da pridemo ako bomo vstrajni*, do konečne zmage. Ia v to ime vam kličem : Oalen mo ee trdno zasedanje. Poraženo in popolnoma zapuščeno od zbjrmčnih strank je novo ministarstvo ostavilo zbornico in prepustilo teren zmagovitim koalirancem in — liberalcem. Potem so še le prečitali omenjeni kraljevi reskript, ki so ga h tro označali za nezakonitega in protiustavnega. Vsprejeti sklepni predlog pa prepoveduje izplačanje ogrske kvote za skupne potrebe in pričakuje od municipijev, da ne bodo pomagali pobirati nedovoljenih davkov in nabirati nedovoljenih novincev...! Torej, to ni nič več in nič manje, nego — revolucije, pasivna sicer ali vendar. Vsi listi, ogrski ia avstrijski izražajo s7oje uver- naše prepotrebne šolske družbe, podpirajmo jenje, da se je v Budimpešti nekaj usodnega jo vstrajno in izdatao in zmaga bo nsša. Ne vdejmo se ! V novi podružnični odbor s? bili izvoljeni gg.: dr. Jos. Abram predsednikom, Miroslav Pretner, Jos. Ajdešek, Iv. Vrščaj, dogodilo, čemur mežne posledice so nedo-gledne! In skoro bi rekli, da sodba v »Arbeiter Zeitung«, ki je omenjamo niže doli, ni pretirana. Dunajska »Neue Freie Presse« p s a : A nt. Rep in Stepacčič in r čunov Iv. Levičar, odborniki; N:ce'8e-li ne zdi, da so se nenadoma odprla vrata Jernej Pintar preg'edovalca govor z norvežkim st jitisgom in da zamore skleniti p gojno urejenje poslov, ki jih je treba določiti glede na odpau Norvežke. V ministerakem svetu, ki je sestavil zakonski načrt, je ministerski predsednik Ramstedt izjavil, da ni v iDteresu Švedske, da rabi nasilna sredstva nasproti Norvežki, zato priporoča pred pogajanj a. Želeti je, da se oba državi mirno sporazumeti v svrho mirnega skupnega življenja. Mirna rešitev švedsko-nor-vežkega spora. Iz Kristijanije javljajo, da so norVežki časniki zadovoljni z razpravo, ki se je vršila v* sredo v Švedskem državnem zboru in s predlogami švedske vlade. Časniki izrežajo nado, da je v kratkem času pričakovati mirne rešitve spora med Švedsko :n Nor-vežko. Drobne politične vesti. Bolgarski eksarh. Bolgarskemu ek-arhu Josipu je eultan, kakor poročajo iz Carigrada, dovolil končno, da se sme radi svojega zdravja podati v inozemstvo. Eksarh sa poda najprej na Dunaj in v Pariz, kjer se bo posvetoval z raznimi zdravniki ; od todi se pa baje poda v francosko kopelj Vi c h v. Grška mini8terska kr za. Iz Aten poročajo, da ima Ralli težavo s sestavo novega kabineta. Delvannis mia jo cdkionil ponujeno mu listnico. Vkljub temu se Ralli nadeja, da mu bo možno sestaviti mini-sterstvo. Zedinjenje dveh hrvatskih strank. Iz Zagreba poročajo, da se vrše pogajanja med napredao in kmečko stranko glede zedinjeoja. I z S r b i j e. Iz Belegagrada poročajo, da sta liberalna stranka, in narodna stranka, ki je minolega leta iziš'a iz prve, sklenili, da se bosta na bodočih volitvah medsebojno podpirali in postavili 3^upne kandidate. Sprememba garnizij. Dunajska >Zeit« poroča, da Be bo na jesen vršila diuga izredna Bprememba garnizij v tem letu. Ta sprememba je tem pomenljiveja, ker bi se bila imela izvršiti ša le na spomlad. Papež hoče iz Vatikana. Rimski list »Italie« p še, da je papež konečno sklenil, da pojde za nekoliko tednov v Castel GandiJfo, v letno pilačo ob albanskem jezeru. To da se zgodi v prihodnjem mesecu, in sicer da so zdravniki svetovali papežu, naj radi zdravja spremeni zrak. Š1e z i j b k i deželni predsednik odstopi. Iz Opave poročajo, da namerava šlezijski deželni predsednik gre f Thun v kratkem odstopiti. Isti se najbrž poda v pokoj. Kdo da utegne postati njegov namestnik ni še znano. Angležki parlament se je po vrnil s svojih binkoštnih počitnic ter je zopet pričel svoje delovanje. Rusko-japonska vojna. Trst, dne 22. junija 1905. Razpoloženje v Petrogradu. Dopisnik »Berliner Tageblatta« poroča iz Petrograda nastopno : Vprašanje glede mira napreduje le zelo počaai in isto smatrajo tudi v ministarstvu za vnanje stvari za precej skeptičn«-. Tudi na carskem dvoru ne vlada posebno miroljubno razpoloženje. — Vkljub temu, oziroma ravno zato, hočejo odločitev glede miru oziroma vojne čim možno povspeš.ti, kur nihaja svoje potrjenje v tem, da so za začetek pogajanj določili dan 1. avgusta. Od dobro obveščene strani sem slišal, da S) razpoloženje v prid vojne na dvoru zato vziržuje, ker je prejel car točna poročila o mirovnih pogojih, ki jih baje namerava staviti Japonsie, katerih po gojev pa ne more Rusija absolutno vsprejeti. Kakor neprestano zatrjuje vojni dopi-sn k »Novoje Vremja«, noče ruska armada v Mandžuriji ničesar znati o miru ; izjavila je, da so nje policije izvrs n»j in da je ni možao po aziti. D pisnik berolinskega »Lokal-Anzei-gerje« pa poroča iz Petrograda: Neka v aokostoječa oseba i« finančnega ministerstva mi je izjavila, da ima Rusija doslej finančnih sredstev, da zamore nadaljevati vojno še dve in tadi tri leta. Da li ima | v tem prostoru, iz katerega ni videti nobene I res tve ? Bati se je, da bo sedaj skoraj re-možno iz divje, »kilovite pokrajine, kamor so ae Madjari izgubili, najti stezo, ki naj privede do miru prejšnjih časov. »Vaterland« pravi: Na Ogrskem je izbruhnila revolucija.; pripravljeni moramo biti na vse možne slučaje. »Arbeiter-Zeitung« pravi, da so Habs-buržini v sredo izgubili bitko. Boj na Ogrskem je oč to naperjen proti dualizmu ; povračajo si oblaki z leta 1849. Z drug« strani pa ni izključeno, da so na Duaaju računali tadi z mežnostjo takega izida. Neki sotrudnik časnika »Neues Pester Journal« pripoveduje vsaj, da je vprašal barona Fejervarv ja, da-li so dogedki minole srede izpodkopali položaj novemu minister-stvu. Fejervery pa da je odgovoril : »Ni najmanje; mi smo bili na topri-p r a vljeni«. »Torej ministarstvo ne odstopi ?« je vprašal dalje sotrudnik. — »Ni nobenega poveda za to ; mi ostanemo oa svojem mestn, ker uživamo zaupanje vladarja«. Po tem takem bi bili odločilni krogi pr.pravljeni na skrajni ustavni koefl kt: nced krono in zbornico. Storjeni grehi se ljuto maščujejo. Švedska in Norvežka. V sredo -je švedska vlada predložila državnemu zboru zakonaki načrt, v katerem zahteva pooblastila, da zamore stopiti v do- Domače vesti. Procesija sv. Reš njega Telesa a a je vršila včeraj ob najlepšem vremenu. Kakor smo že v torek javili, je šla letos procesa iz cerkve Novega sv. Antona, ker popravljajo baziliko sv. Jusia. Ob T. uri zjutraj je bila v omenjeni cerkvi pOLt tikalna mana, ki jo je služil šiof dr. Nagi, ki je potem tudi vodil procesijo. Istočasno se je pričela pomikati prccasija po ul ci sv. Antona, mali trg% sv. Jakoba, Donota, sv. Ju3ta, S. Mi-chele, Sanita, trg Mercato vecchio, preko velikega trga, Corsa in po ulici sv. Antona nazaj v cerkev sv. Antona. Ob 11. uri je bila vsa slovesnost dovišena. L^hko rečemo, da je bilo na proce iji nad 70 odstotkov Slovencev ; posebno dolga vrsta deklet in žensk je šla za zastavo slovenske Marijine družbe. Takoj za to je priš a zastava bratovščine sv. Cirila in Metodija, za katero je šel pevski zbor »bratovščine«, ki je med procesijo prepeval slovenske pasm . Za zborom je pa korakala dolga vrsta slovenskih mož in mladeničev. Seveda je bila proce3ija le senca nekdanje procesije, ko se je iste vdeleževala tudi vsa tržaška slovenska okolica. Napisi na bohinjski železnici. — Pozor, občine ! Narodno-naprerfni drživni poslanci so bili v četrtek pri voditeljn železniškega ministarstva, sekcijskemu načelniku \Vrba, katerega so vprašali, kako misli vleda napraviti napise na novi bohinjski železnici. Voditslj ministrstva je rekel, da doslej se ni nobene določbe, da pa je vprašalo min\s'er- j v., vla ie v dtž?'-sb, oo kat:rlti bo tefcia rodaa društva p d..repe najnovejo traajavo, »Magvarorsiag« pripcveduje še neko drugo i Porotno SOdiŠČe. n va železne*. K^ mu je deputcja o rte- ustfnovljeno v probujo In obr; ral?o n£Še na- dogodbo iz zgodovine nove Fejervarvjeve Razprava dr. Stanič - Werk. ai'a, da nazn&n ajo že krajci rtpertorji po rodnosti. \ vlade. Eno ministersko stolico eo ponudili . ljudski štet v;, kako Ijudttvo biva ob prog", Vojaško vaje ee bodo letos aa Gori-J tudi bivšemu ministrskemu tajniku Matic- V era&,eaa ^ J ^ ^ ^^ je odgovoril Wrbaf da se ni treba nič bali, šsem vri.le po nastopnem vsporeiu: Od 26. j kovitzo. liti je imel razne mastne zaalužke Prave ,ao 1 e °8JPreJ za8 i?ane 8® ^ ^ ^ r' da se ukrene v tem pogleda objektivno ne do 30. avgusa bi d i v goriški okolici vaje pri nekih bankah, ki jih ni hotel na lahko namre^ V ^"h^ ' ' " 1 ele ie na de^so ne na levo. 53 brigade. Od 31. avguata do 5. septembra roko žrtvovati ministarski časti, ter je banke 0(^vetn^ Ec var erse .n te „ . . o . . j j • i • « rr n - i i - . , .. .,■ fa n G r e i 6, ki ;e vratar v eni dr. Sia- Na to pr:{omiaja »?5oča< : t»odo divizjske vaje med Komnom n (jrorico. j vprašal, ti muli njegova mesta prihranili, j ° J Kaj poreče na om nj no vpraš mje viads, O i o. do 7. septembra pa bo3o zborna vaje, ^ ako za kratek čas prevzame ministarsko listje ja^no že s a prej. Vlaia sili med Slovence kater.h sa udeležiti 28. divizija in jedna di- nico. Banke so mu odgovorile, da ne bi za povi ii aemsčin n i:tctsko ltške spake ra vizija deželne bramb?. Te vaje se bodo vršile mogle zopet vzeti v službo človeka, ki se je namreč odvetnil f a n G ničevih hiš. Priča Štular je povedal, da stanuje že eno leto v dr. Staničavi hiši v ulici Palladio dr. naša krajevna imena. Vla ia in ministrstvo okolo Ajdovščine ia pa po zapadnem delu. dal porabiti aa neustavne čine. Matlekovitz 2- Koje najel stanovanje, mu je sta torej sedaj faktorja, ki se bavita z na;i-i Krase. Zbjrn;h vaj ee udeležijo nastopni je izjavil Fejervarvju, da vsprejme minister- j Stanič dal v podp s najemninsko pogodbo, slovenski zemlji. Tretji fikt^r, in sicer i vojni rddeiki : 13 batalijonov pehote, 3 ba- sko listnico, ako mu stavijo na razpolago ka- °Q Je t0 Pogodbo podpisal, ne do bi jo bil na najpoglavitnejsl, morajo biti pa naše ob talijoni lovcev, 12 batalijonov deželne brambe,1 pital, ki bo nosil obresti, kolikor iznaša sedaj 6ital natančneje. A ko je potem dal pogodbo čine ob prog:. Dolžn tt je naših cbč n gor ški pok tipnčarjev št. 8, dva oddelka njegov dohodek pri bankah. Počeli so rafin- | ženi> naJ podpiše še ona, jo je pre- n sa le tedaj našel od Podbrda pa do Trsta, kakor tu li na Kranj- forakega topništva in 6 eskadronov huzarjev,' nati, toda iznoB te svote je bil tiko velik, da , 83 e°krtt i eken. ia Kcr>žkem, da se dv gnejo ter skle- vsega vkup pribliico 10 000 vojakov. se niso mogli odkčlti, da bi za eno minister- ! pogodbi klavzulo, na podlagi katare bi bil nejo zahteve, da imajo b t na sIov?n>ki z- m1 i Goriški gasilci so nastopili na pogrebu sko listnico žrtvovali toliko svoto ia obrnili moral plačevati vsako leto za 5% višjo sta- le slovenski napisi. Ime kraja mora župana Venutija prvikrat v svojih novih uoi- eo se do cenejega nudilca. 1 carino. Vsled tega je oao p< godbo raztrgal, ostati nepopačeoo, in noben-, ne laške ne 'formah, ki so prikrojena po vzorcu i talijan- (Če jo vse to res! Pomisliti treba, da j Pozne je je b 1 povedal dr. Staniču, da on nemške spake ne no 3 biti poleg! Take uloge ! eke k« vale rije. ( Madjari niso ravno izbirčni v sredstvih, ko ■ po* nikafeim prcojcm ne sprejme one klav- na; pcšljejo vse prizadete obč ne nexudoma Gad je pičil dae 20. t. m. popoludne gre za to, da blatijo politično, njim neljubo zule ia te prianava veljavnosti prvo železniškemu m niaterstvu. kmetico Marijo Košuti v ev. K-žu, koje osebo z namenom, da bi jo napravili nemo- | P°S u br mu P etan ? Podložil Če se to ne zg »di, t-d a j doživimo šV a - že1 a trave. O Ivedii so jo v mestno bolniš- gočo pred javnostjo! Opomba ured) j drugo pogodbo, v kaeri ni bilo več one dale, da bo stala n. pr. poleg slovenskega nico. Upajo, da ozdravi. I Velika skladišča asfalta so nedavno cd j klavnih. imena Avča grda laška spaza Aum itd. In Avstro Odrska vojna laadija »Pan krili v okolici Sukhuno na Kavkam. Profe- j ° ^ d e P:i5i niđta povedali a 5 pokaj takega aa čist h slavenskih t'eh sredi tlier« je d »spela v Melbourns v Avstraliji.' sor Mendelijev je ta skhdišča preiskal in; sebnsga. Na to ja [ radsednik nasum ral Bpise št rib kazenskih pest' panj proti dr. Staniču : 1. laJi tatvine katere je dr. Staniča dolžiia g spa Marija Rosohit\v'ci ; 2. rf.di tatvine, kit ie gi je d^lžil pocb aščenec barota \Vestenholta z Du itja ; 3. radi žaljenja časti Vate slovenske vasi. — Oočns. na nege! | Poskus samomora. 23 letna R izalija poroča, da je asfalt izvrstne kakovosti. Letošnja slavna skupščina družbe Mejak, »tinujoS« v nlei Paolo D.tconoje Nevarnost za poplave na Ogrskem. — sv. Cirila in Metodija za Isiro. (P.saetki včerej, mal > pred 2. uro, se ssmomorilnim Glasom vesti iz Bud mpešce, so v zadnjih iz poročila taja:kove?aDružba ima raznih namenc-m hotela izpiti nekoliko karbolne Pa^ dneh ograke rake eiino narasle, virov, iz katerih crpi p goje za svo e živije-j k slinr. Bila je pa tako razburjena, da so ee Perzijsksga Šaha SO zarublli. »Wiener n e. Jeden teh virov so njene podružn ee. Te jO roke t.k> tresle, da si je skoraj v.o A11g- Zeitung« je prejela brzojavko iz Pa-bi morale biti v temel no po ilagoin v stalno' karboUo kisLn) radila po rokah in pori™> glasom katsre noče železnica izročiti pn i poro družbi. Ali družbi sa s? nI po^re- prsih. Zdravnik as z iravn šk« postae, ki prtljfge, ki jo je dovel seboj v kopa- čiio, da bi na tem p>!u svojih dololkov je bd pozvan k njej, jej je podelil najnujnejo 1*** Contreville. Neka parižka tvrdka, kije dosegla zmtieji v9?eh. Podružn c e sicer že prmoč. ,8 šahonB v Pravdi. > ^^obila namreč na ■ Ali napredek podružnic ni odvieea samo ---= prtljagi zastavno pravico in sicer vkljub od pojedinih členov, ampak tudi od delova- DrUŠtV6n6 VBSti \f\ Z^MB. I ^ privilegijam' " jih §ah UŽ Va" na odborov. Je pa nekej podi v. in c, liro ! Gostilničarjev račun za perzijskega šaha. vre ine vse pohvale, izUsti ena v PuU. ! »Tržaška podružnica SlOT. plan. Lvovski »Wiek Ncwzy« pripoveduje, daje Drud v;n družbini so: cžgtlce, ka- d«štT»€ vabi najuljudnaje svoje člene in perzijaki šah za čaea svojega bivanja na Du vini surogati, cigaretni pap:r, družbino' milo. DJ h obiieVP na d\uitw™ illet' kiT^ bod6 J naju stanoval s svojim spremstvom v hotelu Največ je imela dotodka od už gtlc: vršil v n de,J,, dM 25* 1 m' V KoPrivo- | »George«, kjer je imel 46 sob ter še raznih 11 200 K. To je vzpodbudilo vodstvo drntbe, ,°dhod r*i 9 tmmvvajem ali peš. Sestanek p0etranskih prostorov. Gostiln-čar mu je i. je stopilo v poga anja z n-katerimi dru- na °Pžini Pri P0^' trattwaJa iu P°l predložil račun v znesku 48 000 kron. Šaho- emi tvrdkami radi razpečavaaa rzzah dru-iuri- °ihod Preko ^jpeuUbra v Koprivo. vwnu blagajnika se je pata račua zdel g o izdelkov družbi na korist, ki so svinčPreko Sižane ia vlftko:n ali PE* v previsok in vsled tega se je pritožil pri goniti, drnžbiae rtzzle J.n ce, narodni kolek. l . _ Ta se je ie lepo ukoreomil v narodu. Če bi j Priglasiti se je najkasneje do sobote dne da je moral M S8ha in njegovo spremstvo ss ra razširil v vseh krajih in v vseh sloj h 24' m- «ve5er M n£8lov »Tržaška podr. prire7' PlaD" drilitvaS Via Cnioaaa št. 8, tudi jedila Mma> da PO Btilla i8 ooo kron. kolca do 20.00 kron na 1-t^. O i vseh t#h svo- Via Cdiozza št. 8 T™*- Konečno sta se šahov blagajnik in gostdničar Obrtno in konsamno društvo pri sv. pogodiia za 44.000 kron. cziaSenai,T*ntt Cirkv') 100,1 danei' na P"dvečer , ćrne nogovice V Ameriki so nedavno s/. Ivana, hrateki večer, na ki terem to preiskovali razne barve, ki se j h rabi ra svirala domači godba. ; barvanje oblačil, da določijo, kol.ko trzsnika Udje in prijatelji društva s> uljudno da imBj0 namreg v Mbi< pri tem ge je po vabijo. j:h podjetij pa bi mogia družba imeti do 50.000 kron letnih dohodkov!! S tem je vežaost teh podjetij. Tajnikovo poročilo nagiaša z zadcvol; ttvem, da so vse hrvatske novine, brez vsacega ozira na navskr ž a, ki j h s:cer ločujejo, povsem sožne — v menu t? družbe. Kre-en pcjav je zelo tolažljiv. Pomoč, ] * ki prihaja druibi p tom l.st>v, je izlaza. ! 1-ien°- 1 let 96 bo vrš 1 dae jul,ja' °dhcd A važoeja j« moral aa p idp »ra, kijodružVa ob 5* uri 1 uCraj in aicer ua voeeh- Pevsko društvo »Kolo« t Trstu na- v modif veliko mnoiin(> tfga 8tru?a. zaama, da je za izl« t v Štanjel vsi priprav-1 n .... „ . J J 1 r Da se ugasi žejo in vrocico je čaj na zat3Žbo nekega stdaika in 4. radi tega, ker je pu til fiiojemu [=u prosto pthajati p 1 ul cab. Prvi dve postopanji sta konča i s praklcon, a drugi dve z obsodbo. Bile so prečitane še rszne listine, na kar je sodni d%or stavil poiotnikom vprašanja, kat uih je bi'o — kakor smo že povedali — n č manje, nego 46. Č tanje teh vprašanj je trajalo cele tri čairt ure, na kar je bila razprava prekinjena do včeraj v jutro ob 8. uri. Včeraj v jutro, ko je pričelo nadalje* vanje razprave, je predsadaik najprej prijavil, da sodišče ai vsprejelo predloženih sprememb glede nekaterih vprašanj, kakor jih ie stilničarju. Isti je pa ogovoril blagajnika, predlagal tožitelj dr. Stanič. Na to je zfcčel dr. Stanič svoj obtožni g .ver, ki je trajal cele tri ure. Ko je dr. Stanič končal svoj obtožni govor, sta govorila obtoženca \Verk in Be-nu3si, a za njima ša njiju branitelj dr. Robba. Porotniki so soglasno zanikali rsetn ttailjenim jim vpr. šan'em, a na podlagi tega pravoreka je sodišča Jaieza \Vdrlra iu Viktorja B nuisija oprostili obtižoe. ; kazalo, da imajo črne nogovice, ki so sedaj iz R >k jabolk izvrstna pijača z* bolnike. Razrcže se snrova jabolka v tanke ktšč;ke ter se ish v prijavo izven-društvenih iVetni- erj,; iz novinstva. Tema ee je zahvaliti, da " *" zft tQ ^ poBodi oblije z vrelo vodo. Ko en je družba v razmerno krat em času t>ko\kov Je do * ^ m- toreJ še 9 dn ' °a1' kl se vse ohladi, se to pijačo primerno csladi bi se prjav li pozneje, b?do vsprejeti le, ako bj prost ira na raspolsgo. Vožnja t a ia nazaj stane 4 K za osebo, cčvrstila v narodu. (Pride še.) lllet v Štanjel. Kakor že javljeno, bodo iaeli v >:an elu dae 2 jalijs zaimenit . . dan. Tea povodom priredi pevsko društvo j r"* »Kclot korporativen izlet tjakaj. Š anjel e tako, da pestane jako prijetna in (k'epče-valna. Gostba za 56.000 kron. V N»w Voiku sta nedavno neki John Haman in nieg)va uradu , ., .. soproga pov dom, ko sta te nastanila v svoji Prigltša in plača 8 3 lt. h ko v prav na m?ji med vipavko dohno ■I^j?' 1 " ^Narodoi! novozgradjeni p.lači, priredila goetbo, ki je s->a in je z vrh Šticjela k-a^cn razgled dr>M<)' ®tala malenkost 56 000 kron. In go-tba je 11 po vipavski djl ni ia tuli po Krasu. ~ ~ I bila pr rdjen 1 po n^kem banketu, ki ga je V Štanjelu, oziroaia v Kobdilju tluto^i F^SZflC VCStl. bil v 17. stolitju priredil v Pariza tedanji bralno n pevsko diustvo »Slovan«, k je Te NajnatanČnejO tehtnico za zlato ima aaski poslank vojvoda Alba, povodom roj- mla io n se še n: popoin ma rtzvilo. Ke: ho aegležka banka, ki nikdar ne šteje velikih 0tva priaca Astursktga. v ^unjtiu kolodvor nn« ž?!ez3C3, ker se c s ot, marveč jih kar p »l ž na tehtnico. Ta Štirideset gostov, ki jih je Himan povabil železnici* priseli tidi ve> tu CdV u ker bo v velika tehtnica je visoka 2 ;n pol metre, j® jedlo iz masivnih zUtih posod in tudi Štanjel—Kof d.lj pr hajalo mnogo tujih izltt- težsa pa 2 toaeiat . Na t'j t?hnici se z ist) phš5a mize je b la iz zlata. V spomin so mkor, je nujno p< t-eloda se tamošjji d - natančnostjo določi zrno pralni kakor četri | dobile na gostbi navzoče go pa male zlate ma* n: ntrodn ) organ t rajo ter poktžđio sle- kvirt»la zlata. Eaa s ima pisemska zuamka ure, "ospalje pi zlata dižda za cvetlični ernemu. da so on tam gospodar ', ia se r zadostuje, da p.emakne ravnoteže. Ako se šopek, ki sa g 1 pritrd na šutnji. razumni gospodarji ! polož na tehtn co več zlata, negi ga zamore, - Bralno :n pev«io dreštvo »Slovac« ina tahtn ca nositi, niznani tj a't »matično elek-J pre i seb^j precej težso, a Z9t"> velevažeo tričoi zvonček. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič. PETROGRAD 22. (Petr. i rz. agent.) Veliki ktez Nikolaj Nikolajeve, generalni (Dalje na četrti strani.) -lOnOiiOliOiiOirOiiOiiOHOiiOMOi o-- ht Tovarna pohištva I Aleksander £evi jVfinzi' ulica Tesa štv. 52. 7\ (lastna hiša). ( ZALOGA: PinZZR R05RRI0 (Šolsko poslopje).^" Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Haatrovan cenik brezplačno ln franko lOliOiiOMOHOiiOiiOiiOiiOiiOiiOi nalogo. Vzbujati mora mlade in stsre ter vseli skupaj okrtp ti tako, da bo tuj»c, ki l o prihajal v te lepe kraje, reael : Tu žtvi vrli savedai slovenski nt red — narod, ki umeje g'-»pcdar ti s a m na svcji zemlji.« Pevsko društvu mora b ti trdnjava, iz katere se s cer ne spuščajo granit?, pač pa m ra sleherno pevszo društvo, efco vrši svojo nai- gb'ažiti srca, vzbujati ljubezen do d nadelo za svoja narodna prava. Da se mlado društvo otofcoli aa čim hitreje ratvijan e, Do rejme v »Valjičnem mlinu« v Kranju. Nffei/£) hl^P V -\idovš<"ini jK>d št. 43 z IIU V d I Hod devetimi prostori in dvoriščem ter gostilno se proda ali pa odda v najem. Naslov: Andrej Merkelj v Velikih Zabijah št. p. Sv. Križ-Cesta. (l!/)^0\/ir za koncerte, rabljen, najboljše UKlOUvll dunajske tovarne, se proda. — Pleškovie. Corso 2*\. II. Išče skega nemškega in laškega jezika. Pismene }>onudl>f jkx1 »št. 10U« na upravo »Edinosti«. koresjKjndentinja za na deželo ^^ na Kranjskem zmožna sloven- Hl/A niColtll elegantni mizi, s*- 7 pre- UVO pioallll . Naslovni Izve v »Gostilni Trošt« v Škorklji 471 (na desno rojanske cerkve navzgor). Vabilo Uik velik javen ples ki L'i i>rir«"»li HerpHjska mladina dne 25. t. m. v pokritih prostorih = g Ivana Basa v Herpeljah = Vabi r-e torej -lavno občinstvo iz raznih krajev bre/ družeča |»osebnega vabila. Na veselo svidenje! Štev 1236 O. š. sv Kazpii učiteljskih mest v okraju Sežanskem. V sežanskem šolskem okraju razpisujem ta-Ie učiteljska mesta: L. mesto iiritelja-voditelja na jedno-razrednicah v Kuljah, Kobljedavi, Mav-liinjali. SeiiiiM»laju in na Vojsci ni; '1. učiteljsko mesto na petr:»zre>>ervamre Triestino . Ces. kralj, okrajni šolski svet v Sežani dne 13. junija liH».r>. Predsednik : L r. Alma bar. Veczay v Gradcu izjavlja: zelo učinkujoče in izborne ga okusa je ir zeleznato vino G. PICCOLIJA dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja '2 kroni in se vnanja na-= ročila točno izvrše. = (g Tržaška posojilnica in hranilnica - registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza C ase r mu štev. 2, J. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. tm~ Vhod po grlavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4'V . Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlasra se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51' " na menjice no 6° iih zastave po °/0. ' Uradne ure: od 9—12. dopoludue in od 3.-4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. =--Poštno hran linič nI račun 816.004. & s* sfl š!f Sf Sf m m m m ^ Razstava Ulica Chiozza (dvorana Tersicore). in prodaja pohištva izdelanega od najboljših delavcev se otvori v kratkem. Obiskati se jo zamore vsaki dan. Pekama in sladčičarna z lastno tovarno biškotov Ugodne cene, fran Campe |faroani kolck je TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, flne vina v batel.ikih, siadčice itd. j Sprejema naročbe za sladčice. F.PertOt urar TRST - nI. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Droger^a GUSTAV MARCO ulica Olulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. vdobiti pri upravi „edinost" TOVARNA. POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 MEBL07ANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVA9 KATALOGI BREZPLAČNO. Odlikovana v Rimu s zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI ulioa Vincenzo Bellini (nasproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev: lastna Specijaliteta eopičev za barvanje s po k ostjo. - = Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tu'1 izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tyrdka s konkurenti jednakega imena. m JKannJaktorna trgovina — Artur BEodricky TRST - ul. Belvede rt i2 - T3ST Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fušianj veleur od 27 novč. dalje. bel. siv in piquet fuštanj. Kotenlna bela In siva. Maje. šlajl fn rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za ■ozke m ženske. Krila, uogovice. čipke in zamet, kakor iuii raznovrstne drobnarije. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic. Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje In čiščenje svetilk na plin oh času selitve. Neprebosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Prodajalnica rokovic in kravat A. HUBMANN Corso 19 — (Jstanovlj. 1865 — r rokovice glaee I.. 2 gumba gl. 1, 3 gum . . 1-rokovice od kože Dante za prati 3 guaui ^ 1* rokovice z imit rane kože. :t gumbi . <)• rokovice od skodske niti. 'i gumbi nvr. 4u in rokovice perferirane. kineske. gumbi nr. 40 in Polovične rokovice od svilnatega bombaža novost. — Milo ..kok(< 8 nvć.. gra-ki in gr^ prah za obraz 10 iu 15 novć. Krar-ate zadnje norosti. Rokovice se opere v 24. urah. aa/nanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela aa la.-t**n raču trgrovino in avtorizovano krojaenico Ali a Citta. Trieste t hI. T«nr«tf it. 40 (nasproti rI**di^'U 4>oldonil. |pV J'ani -e \-lobiva velika zalopa izgr>tovljenih oblek za »Hirintie in dečke. Delavske hlače prve vr-te kakor tudi blagx> vs**h vrst in najposlednejše —--— novosti. Zaloga izvozno-mar&ie (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) ===== pive == v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reiningh&us Steinfeld pri Gradcu. Zaloga JMattonijeve giessh&bler vedno sveže kisle vode po zmoraib oenab pri ANTONU DEJAK junior TRST Via d«gli Artisti štev. 10. Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice „ERGOLE" najnovejšemu in najboljšetra sestava /. dvojno In nepretrgano pritiskalno močjo : zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drujre stiskalnice. II11> R A V LIC N .1 STISK A LNICA. Najlujljš«- MUtoniatit-no jiatfntovane ume l>rizg:iluii*<>, ki «l«*lujejo «inn» <>«1 sel«-, ut* a goniti. .Syphonia" plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetalnih, življenskih in ini-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, č stilniee r. šetalniee. — Slamoreznica, v raznih velikostih in vsi drugi s r«>ji za Automatima brizgalnica. ročni mlin za žito poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžetra izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. Stiskalnica za grozdje. PH. MATFARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z na