v ■
smučina
LETNIK XXIV
JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER 1985
ELfKN
GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
kvaliteto v svetovni
Ob 40-letnici Elana
Kako
proslavljamo naš jubilej
24.	septembra 1945, torej pred štirisedetimi leti, je bil ustanovljen Elan, ko je deset smelih ljudi z Iiudijem Finžgarjem na čelu, polnili zanosa in zaupanja v prihodnost ustanovilo zadrugo za izdelavo športnega orodja. Ne samo dobro voljo, zadru-garji so za ta podvig žrtvovali tudi vse svoje proizvodno imetje, prispevali so torej vsi k skupnemu uspehu vse, kar so mogli in zmogli.
Vsem kasneje zaposlenim je bila tako v zibko naše delovne organizacije položena velika obveznost, ko je lahko dostojen član tega kolektiva le tisti, ki skrbi po svojih močeh za veljavo Elana kol celoto. Ko sedaj stopa naša organizacija v obdobje zrelih let, se moramo ozreti na prehojeno pot in vprašati, ali so in smo kasneje zaposleni v teh letih poskrbeli za primeren vzpon našega Elana.
Malo je še tistih, ki so več kot trideset let v Elanu. Ti bodo vedeli iz lastnih izkušenj, da ni bilo pri nas nikdar enostavno in brezskrbno. Koliko težkih in skoraj pogubnih preizkušenj na razvojni poti so morali preživeti in iz njih iziti še bolj kleni za premagovanje težav v rasti Elana.
Današnjemu mlademu človeku pripovedovati o vseh odpovedih in življenjskih pogojih izpred trideset let zato, da bi jih na enak način občutil ali cenil tedanje generacije za junaške, je nepotrebno in jalovo. Do sedaj zaposleni so delali in mislili na Elan z zavestjo pripadnosti in usodne povezanosti z njim, pa zato niso skoparili z osebno požrtvovalnostjo in skromnostjo v pričakovanjih. To pa moramo današnjemu delovnemu človeku posebej povedati, da je na takšnem odnosu zrast-
lo	tisto kar imamo. Danes namreč mnogi ne razumejo povezanosti njihovega »daj dam« odnosa s solidno osnovo, ko jih ne pesti skrb za usodo Elana in jih premalo le-ta zanima, ko so za njeno osnovo drugi vložili ves svoj trud, znanje in velik del osebnih interesov. To opozorilo mora postati v prihod-
nosti večja stalnica naših odnosov in delovanja, saj ni delovne organizacije, še posebej pa velja to za našo, ki je tako tržno občutljiva, da bi lahko živela zgolj na dosežkih v preteklosti. Vsakokratni kolektiv se mora sproti potrjevati v dobrem poslovanju. To je pogojeno z delavoljnostjo, s pripadnostjo kolektivu, s stremljenjem po znanju, z nenehnim nemirom v iskanju novega, boljšega, popolnejšega. Torej gre za večjo kakovost poslovanja, ki nam zagotavlja visoko kakovost izdelka, zaupanja vredno partnerstvo, pritisk za notranje prilagajanje vsemu, kar tržišče od nas pričakuje, da bi lahko delali in zagotavljali tudi poslovno prihodnje obdobje.
Ko danes celotna domovina ječi pod težo gospodarskih bremen in so le-ta tudi za naš kolektiv huda in težka, ni nikjer izhoda brez zagnanosti in spoznanja, da nam ne bo nihče pomagal, če sami za to ne bomo storili vsega, kar je v naši moči. Moramo imeti zdravo zaupanje v lastni zanos in ne smemo dopustiti, da bi posamezniki kar naprej tarnali o usodi, za njeno usmerjanje na bolje pa niso pripravljeni karkoli narediti, temveč zgolj spremljajo, kaj bodo storili drugi. To je nesprejemljivo in nečastno. Obenem je tudi neustrezno obvezi, ki jo imamo do dosedanjih Elanovcev za vse, kar so za nas ustvarili in nam omogočili delo in s tem življenje skozi skupni Elan. Napori za čim boljši uspeh so tudi porok za čim boljšo dediščino vsem, ki bodo prišli za nami.
Kakor smo dosegli zavidljive skupne rezultate v neposredni preteklosti, jim bomo morali tudi v neposredni prihodnosti. Ali bo to res, pa je odvisno predvsem od ljudi, torej od sodelavcev, kako bodo znali in hoteli delovati. Za to dvoje pa bo v naslednjih letih preizkušenj in dosežkov potrebno mnogo naporov, zavesti in zopet poleta, ki bo Elan uspevalo držati v svetovnem vrhu, kamor se je v preteklosti prebil.
Dolfe Vojsk
POROČILO o izvršenih aktivnostih za 40-letnico Elana in 35-letnico samoupravlj anj a v letu 1985
— Decembra 1984 je bil izdelan načrt dela komisije in izbor dejavnosti ter zadolžitev članov odbora.
— Vpeljan je bil znak ELAN-40 za vso korespoden-co in edicije v letu 1985.
— Izšli so razpisi za šolsko mladino na temo Elan — za likovna in literarna dela. Najboljša so bila nagrajena.
— Prvi dan v letu 1985 — je bila otvoritev jubilejnega leta v sejni dvorani.
— Pred vhodom v Elan se je postavila nova tabla Elan-
40.
— Obvestilo se je šestnajst (16) novinarskih hiš o letu praznovanja.
— Izoblikovala se je nova edicija Elan v slovenskem, angleškem, nemškem in francoskem jeziku.
— Izvedeno je bilo strokovno predavanje: Elan v luči finančnih pokazateljev.
— Izdelane so bile praznične nalepke in značke, zastave itd.
— Pripravljen je spisek športnikov-veteranov, ki bodo vabljeni na proslavo.
— Izvedena je bila posebna gledališka predstava za Elan.
— Izpeljan je bil izlet v Cerkno, zibelko Elana in bolnico Franjo.
— Vse športne sekcije SSD Elan so organizirale tekmovanja v čast 40-letnice.
— Pripravljene so bile posebne novinarske mape za 40-letnico za Svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v Italiji, v klasičnih disciplinah v Avstriji in za sejem ISPO V Miinchnu.
— Sprejet je Pravilnik o štipendiranju	posebno uspešnih učencev in študentov od staršev, zaposlenih v Elanu.
— Sindikalni piknik 24. avgusta 1985 je imel poudarek na 40-letnico Elana.
Nadomestil je tisti del proslave, ki ga na Bledu ne bo, t. j. veseli del s plesom, hrano in pijačo ter družabnimi igrami.
PROGRAM PROSLAVE 40-LETNICE ELANA, DNE 28. SEPTEMBRA 1985
V	ŠPORTNI DVORANI NA BLEDU
— Redaktor oddaje bo Beno Hvala.
— Napovedovalca bosta Vili Vodopivec in Nataša Dolenc
I.	SLAVNOSTNI DEL
— Proslavo bo začel s pesmijo pevski zbor KUD »BE-GUNJSČICA«.
— Udeležence bo pozdravila predsednica DS DO Elan (pozdrav bo podan tudi
ElAA/
Kitajski gospodarstveniki so se v Elanu zanimali za smuči. Mogoče bo ta obisk pripomogel k poslovnem sodelovanju z Elanom?
v angleškem in nemškem jeziku).
— Slavnostni govornik o 40-letnem delu Elana bo glavni direktor Dolfe Vojsk.
Govor bo predhodno preveden v angleški in nemški jezik in posredovan tujim gostom.
— Učenci Osnovne šole Begunje bodo izročili govorniku slovenski šopek in se zahvalili Elanu za njegov delež kraju in krajanom.
— Za kratek premor bodo poskrbeli pevci KUD » BE-GUNJŠČICA« s pesmijo.
— Sledi govor predstavnika oblasti.
— V presledkih nastopa ansambla bratov Avsenik bodo podeljena priznanja najzaslužnejšim delavcem, zunanjim sodelavcem in tekmovalcem.
II. KULTURNO-ZABAVNI DEL:
— v katerem bodo poleg ansambla bratov Avsenik sodelovali še: ansambel ŠOK, Andrej Šifrer, Neda Ukraden, New Svving kvartet in Tone Fornezzi s kompletnim Moped Show-om
—	zaključek proslave bo s pesmijo KUD »BEGUNJŠČI-CA«.
predsednik Org. odbora:
Slavko Knafelj
AKTIVNOSTI RTV
ODDAJ ZA
40-LETNICO ELANA
1. V torek, 17. 9. 1985 bo v dvorani RCOU v Poljčah ob
11.	uri novinarska konferenca za jugoslovanske novinarje pomembnejših domačih novinarskih hiš. Na njej bodo poleg novinarjev sodelovali tudi: člani poslovodnega odbora Elan, javni športni delavci in predstavniki oblasti.
Na tej konferenci bodo novinarji seznanjeni tudi s programom proslave 28. septembra 1985.
2. V soboto 28. 9. 1985 bo v športni dvorani na Bledu centralna proslava pod nazivom »Elanova noč« s pričetkom ob 19. uri.
Istega dne bo v oddaji »Sportska subota« na drugem kanalu RTV mreže triminutni direktni prenos z Bleda.
3. V nedeljo 29. 9. 1985 bo TV Novi Sad v oddaji »Ne-deljno popodne« posvetil 10 minut oddaje proslavi Elanovega jubileja.
4. V nedeljo 29. 9. 1985 bo TV Zagreb v oddaji »Sport-ski pregled« emitiral reportažo z novinarji o dogodkih prejšnjega dne na Bledu.
5. V sredo 23. oktobra 1985 bo TV Sarajevo posvetil 90-minutni program Elanu
na prvem kanalu jugoslovanske televizije od 22.15 do
00.30., v katerem bo »gost urednik« glavni direktor Elana Dolfe Vojsk.
DELA, KI SO ŠE
V	PRIPRAVI DO 28. SEPTEMBRA
— Izvedena bodo še tri predavanja: Obračunski sistem, Družbeni standard in Informacijski sistem v Elanu.
— Darilo vsem članom kolektiva in povabljenim gostom bo nova značka Elan (gostom Edicije) in miniaturna plastična smučka.
— Pred vhodom v Elan bo postavljen 3 m visok Tršarjev kip »Smučine«.
— V avli upravne stavbe bo foto-razstava o razvoju Elana.
— Izdelana bo video kaseta o Elanu.
— 17. 9. bo novinarska konferenca o Elanu v dvorani RCOU Poljče
— Na centralno proslavo, 28. septembra v športno dvorano na Bledu bodo vabljeni gostje, člani kolektiva in njihovi svojci ter upokojenci.
— Proslava 28. 9. 1985 z nazivom »ELANOVA NOČ« bo imela slavnostni del: petje, govori, podelitev priznanj in kulturni del RTV Sarajevo v sodelovanju z
RTV Ljubljana in drugimi RTV postajami.
— Na tej proslavi bodo podeljena naslednja priznanja:
— kipec »Bloški smučar«
—	za izredne zasluge za Elan
— kipec »Smučina« — za zasluge za afirmacijo Elana doma in v svetu
— grafika »Bloški smučar« — za vzorno in vestno delo v Elanu
— plaketa »Honoris Cau-sa« — za uspešno in dolgoletno sodelovanje
— plaketa »Bloški smučar« — za uspešno delo v D PO
Novice — novice
— Letos je bilo prijavljenih že 28 inovacij, največ uporabnih v TOZD SMUČI.
— Na zadnjih sejah komisije za inovacije je bilo predstavljenih precej predlogov za izboljšanje inovacijske dejavnosti v Elanu. Nekaj jih je že uresničenih, nekaj pa jih bo v prihodnosti izvedenih. Kot npr.: spremembe pravilnika, izvedba razgovorov o inovacijah na relaciji komisija — tehnično osebje, izvedba posebne akcije z namenom povečanja števila inventivnih predlogov in podobno.
ELfKN
Največji Elanovi tekmovalni uspehi v 40-tih letih
Pregled števila doseženih 1., 2. in 3. mest :
VESTA TEKMOVANJA:	OLIMPIJSKE IGRE	SVETOVNO PRVENSTVO	SVETOVNI POKAL ^	OPOMBE :
	1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.	
ALPSKE DISCIPLINE SMUČAR.SKOKI IN POLETI SMUČARSKI MARATONI KLASIČNA KOMBINACIJA AKROBATSKO SMUČ. (M) AKROBATSKO SMUČ. (Ž) GIMNASTIKA (M + Ž) DVIGANJE UTEŽI JADRANJE NA VODI JADRALNO LETENJE	2 11 1	5 2 2 112 1 10 + 10+13 Ljubljana'70 10 x 1., 2. in 3.me sto Ljubijana’82 1	18 12 3 1* 111 2 13 16 + 9+ 13 Zagreb 1 82	8.mesto (1985)
SKUPAJ : 164	2 12	2? 24 27	38 2 3 20	
Dejansko gre za Vorldloppet, ki ne spada pod svetovni pokal in ni pod okriljem FIS (Mednarodne smučarske zveze) Za vse smučarske discipline v svetovnem pokalu veljajo končne uvrstitve.				
V Cerknem — zibelki Elana
Na izletu v Cerknem nas je bilo blizu dvesto Na sliki: pri ko silu v hotelu »ETA«
V	program praznovanja 40-letnice Elana je bil vključen tudi izlet članov kolektiva v Cerkno na Primorsko — zibelko Elana.
Poleg svečanosti pred nekdanjo partizansko smučarsko delavnico, smo si ogledali tovarno »ETA« Cerkno, muzej in spomenike iz NOB ter bolnico FRANJO: Popoldan pa je bilo prosto. Nekateri izmed udeležencev (za 4 avtobuse) so se zabavali s plesom, drugi s kegljanjem, tretji s kopanjem v bazenu ali s sprehodi po Cerknem.
Izlet je vsestransko uspel, združeval je prijetno s koristnim, tako, da so bili udeleženci v glavnem zadovoljni. Na njem ni bilo nikakršnih izpadov ali nevšečnosti, tako da lahko trdimo, da smo tudi »Elanovci« taki kot je treba.
Še posebej pa je treba pohvaliti udeležence za izpolnjevanje dogovorjenega programa izleta, ki pa ni oviral dobrega razpoloženja. Tako smo v Cerknem zapustili dober vtis, kar je bil tudi pogoj k proslavi kjer smo se pred spominsko ploščo prve smučarske delavnice — zibelke Elana za kratek čas posvetili spominu na takaratne čase.
Uvodoma je Slavko Knafelj povzel naslednje besede:
Pomladi leta 1944 je štab IX. korjmsa NOV izdal ukaze o ustanovitvi smučarske delavnice v osvobojenem Cerknem. Partizani so potrebovali smuči za lažje gibanje na zasneženih pobočjih in boljše ter lažje manevriranje.
Tako je partizan Rudi Finžgar, kasnejši ustanovitelj Elana dobil dve večji sobi v pritličju nekdanjega penziona »POREZEN«, ki je bil močno zdelan po drugem zračnem napadu na Cerkno
18. marca 1944. Tega je bilo treba najprej očistiti ruševin. Spominja se, kako so stare pobožne matere iz Če-pleza prinašale stekla s svetih podob, da so zakrpali okna. Strojna delavnica je bila pri sosedu Jamšku.
Da so čim hitreje prišle smuči iz te improvizirane delavnice, je Rudi Finžgar zbral okrog sebe stare znance iz Krope in okolice, kovi-
narje, kolarje, mizarje, tesarje in sedlarje, med katerimi sta bila tudi strica naših delavcev Lazarja in Sitarja. Tako je bilo v delavnici na začetku devet ljudi.
Stroje so pripeljali ali prinesli v glavnem iz Krope in nekaj iz Ajdovščine, drobno mizarsko orodje so dobili v Cerknem, ali pa so ga prinesli s seboj. Suh jesenov les (2,5 m’ za ca. 180 parov smuči), so »prišvercali« z avtobusom iz St. Vida v Lipnico, od tam s konjsko vprego na Jamnik, naprej pa na ramenih.
Zelo so bili ponosni na prve izdelane partizanske smuči, ki so jih pod krivino označili s petokrako zvezdo s sprekrižanimi smučmi (v Elanovem arhivu imamo dva para).
Te smuči niso imele jeklenih robnikov, opremljene pa so bile z usnjenimi vezmi, ki so jih izdelali sedlarji.
Glasovi o izdelanih osemsto parih smuči, ki naj bi jih izdelali v tej delavnici, so bili bolj izraz želja in navdušenja tistih časov. Drži pa ocena, da so jih izdelali od 90 do 100 parov. To pa je takrat bilo dovolj za potrebe partizanskih enot.
Po osvoboditvi so se vrata partizanske smučarske delavnice za vedno zaprla. To-
da cerkljanska partizanska smučarska delavnica ni umrla. Vodja te delavnice, partizan Rudi Finžgar, ki je bil obenem zmagovalec prvih partizanskih smučarskih tekem v Cerknem v zimi 1944-45, je pripeljal zapuščino partizanske smučarske delavnice IX. korpusa na Zgošo, v prostore bivše tkal-
&
Naš sodelavec Peter Jeram je deklamiral v Cerknem
nice »LANA«. Tako se je rodil ELAN:
Danes Elan pozna ves svet. Kdo ne bi bil ponosen na tak nastanek svoje tovarne. Elan se ni nikoli izneveril tej tradiciji. Prav smuči so ponesle v svet slavo naše tovarne, ki si je pridobila sloves ene najboljših med najboljšimi na svetu. Trd je bil boj prvih smučarjev na »elanovkah« (tako smo imenovali prve Elanove smuči), saj so si morale utirati smučino z brzostrelkami in puškami. To je bil boj za življenje in smrt, v katerem so nekateri na smučeh tudi izkrvaveli.
Zdaj bijejo na Elanovih smučeh mnogi najboljši tekmovalci na svetu športni boj, ki nosi slavo begunjskih izdelovalcev smuči po vsem svetu — od evropskih tja do ameriških in avstralskih smučišč.
Po teh besedah je k slovesnosti dodal svoj delež »ljudski pesnik« Pero Jeram, delavec iz smučarije in sicer dve lastni pesmi: »Elanovki za 40 let« in »Pesem o Stenmarku«;	c v
Cerkno danes: Elanovci ob spomeniku padlih
»Elanovki« za 40 let
Za obrambo domovine si se razvila,
na Cerknanskem se rodila, v sovražnem ognju se kalila.
V pomladi svobode prinesel Finžgar te
med nas pod Karavanke, da spet za šport bi vnel gorenjske fante.
Takoj smo dom ti uredili ime Elan ti dodelili.
V nas bil polet je — in elan, da smo dosegli velik plan.
Z leta v leto bolj si se
razvila, si les v plastiko ovila, a v laku vsa si se svetila. Dosegla velik si asortiman, to pa je že zate nova stran.
Vodila boj si na tržišču — vodila boj si na
tekmovališču.
S teboj prismučali smo si
pokale
in medalje zlate,
da svet je mnogo slišal zate.
Ingemar Stenmark — pokal 77/78
Iz daljne Švedske je prišel junak, da bil mu ni nihče enak.
»ELAN« si smučke je nadel in z njimi vse je prehitel!
Klammer, Heidegger in
Gross,
mu nikdar niso bili kos.
On pa vse je prehitel — in jim pokal otel!
Peter Jeram
Daleč na severu mladi Ingemar te je spoznal, zasnubil in zvestobo ti obljubil.
Vodila si ga od zmag do zmag kot muza — mu dajala sigurnost, moč kot vila v polarno noč.
V	Madoni, Wengnu objemal te Križaj, s teboj vse druge pustil je nazaj.
Najlepša zate je Planica saj tam letiš po zraku — kakor ptica.
Štirideset let si dopolnila, v zrela leta si stopila še in še se boš razvila nam v ponos in pot v bodoči rod!
(ELANOVKA« — SMUČKA.)
Tvoj obdelovalec Peter Jeram
Ljubljana, C6. julija 1985
Pred nekaj tedni smo v sončnem Portorožu uspešno zaključili 8. mednarodni festival televizijskih športnih programov in 6. EBU seminar, ki 3ta bila po mnenju številnih gostov iz tujine resnično uspešna. Prepričani amo, da smo s svojim delan opravičili vl3oka pokroviteljstva Zveznega izvršnega sveta, Mednarodnega olimpijskega kaniteja in EBU.
Seveda vseh vtisov in pobud za naše delo v prihodnosti še nismo analizirali, vendar že danes lahko z gotovostjo trdimo, da Je bil vaš delež pri organizaciji tradicionalnih portoroških srečanj nepogrešljiv.
Zato nam dovolite, da se vam najiskreneje zahvalimo za vse vaše delo in pomoč pri realizaciji 8. mednarodnega festivala televizijskih športnih programov.
Z zadovoljstvan vas lahko že danes obvestimo, da bo naslednji, TX. Mednarodni festival TV športnih programov prav tako v Portorožu od 25. do 30. maja 1987.
S spoštovanjem!
JOSIP COBAC predsednik organizacijskega odbora
DFNO HVALA sekretar festivala
Secretariat o» the International FestMi! o* TV sports programmes Tavčarjevo 17-61001 Ijubtana - tel 061/311 922 - telex 31118YU Ufcljana
Štipendiranje posebno uspešnih učencev in štipendistov, katerih starši so zaposleni v Elanu
Delavski svet DO Elan je na seji dne 23. 8. 1985 sprejel Pravilnik o štipendiranju posebno uspešnih učencev in študentov, katerih starši so zaposleni v Elan-u (Elanove štipendije).
Pobudo za izdelavo navedenega pravilnika so dali člani Odbora za pripravo in izvedbo aktivnosti ob praznovanju 40-letnice Elana.
Možnost pridobitve Elanove štipendije imajo:
— učenci in študenti, katerih vsaj eden od staršev je v delovnem razmerju v Elanu ali je Elanov upokojenec
— učenci v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki so dosegli v zadnjem šolskem letu odličen uspeh
— štipendisti s poprečno oceno opravljenih izpitov najmanj 8 ter z izpolnjenimi pogoji za vpis v višji letnik.
Učenci in študenti, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, so upravičeni do štipendije ne glede na učni
program izobraževanja. Upravičenci do Elanovih štipendij bodo z DO sklenili štipendijske pogodbe, ki se bodo sklepale za vsako šolsko leto posebej. Štipendisti, ki ne bodo izpolnili pogojev glede učnega uspeha, izgubijo pravico do štipendije v naslednjem šolskem letu.
DO bo poleg štipendiranja učencem in študentom poskušala omogočiti tudi opravljanje prakse, če se bo le-ta lahko odvijala po programih, ki jih izdelajo šolske ustanove.
S sprejetjem tega Pravilnika bo DO omogočila boljše pogoje za šolanje pridnejšim učencem in študentom, ki doslej niso imeli možnosti za štipendijo zaradi učnih usmeritev. Obenem pa od teh štipendistov pričakujemo, da bodo pri izbiranju učnih programov izbrali tistega, ki je perspektiven za našo DO.
Rudi Antolin SMUČINA 5
V Cerknem smo obiskali tudi tovarno ETA. Na sliki delavke pri navijanju spiral v plošče za električne štedilnike.
V prvem polletju smo uspešno obvladovali ključna področja gospodarskega razvoja v letu 1985
POROČILO O POSLOVANJU V PRVEM POLLETJU LETA 1985
I.	UVOD
Temeljni poudarek naše letošnje poslovne in razvojne politike je na doseganju kvalitativnih dejavnikov proizvodnje, prodaje, preskrbe, zaposlovanje, investicij, finančne politike ter osebnega in družbenega standarda. Čeprav polletni finančni rezultati v dejavnostih z izrazito sezonskim značajem prodaje niso najzanesljivejši kažipot za gospodarske tokove celega leta, pa iz posameznih finančnih kategorij v primerjavi s fizičnimi pokazo-valci uspešnosti, že lahko sklepamo, v kolikšni meri uresničujemo usmeritve, načrtovane v letu 1985.
Spodbudnejši od polletnega finančnega rezultata, izvedenega iz začasne razporeditve dohodka
—	torej dela za osebno potrošnjo in akumulacijo, ki ga moramo opazovati v luči cenovne in-stroškovne inflacije, so podatki o:
— količinskem povečanju proizvodnje smuči, čolnov in jadralnih letal, katerih proizvodnja presega dinamični plan,
— uspešni prodajni politiki na domačem in tujih trgih, kjer imajo pomembno mesto tudi naše firme v tujini,
— skrbno pretehtanih investicijskih odločitvah v smeri za-
gotavljanja lastnih obratnih sredstev;
— upoštevanju finančne discipline;
— pozitivni zunenjetrgovin-ski menjavi in povečanju konvertibilnega izvoza in
— v boljši izkoriščenosti delovnega časa, merjeni z razmerjem med razpoložljivimi in izvršenimi delovnimi urami.
Več pozornosti pa bi bilo treba posvetiti organizaciji in disciplini dela, kvaliteti izdelkov in produktivnemu zaposlovanju ter ob visoki ceni sredstev seveda obračanju zalog in poslovnih sredstev sploh.
II: REZULTATI GOSPODARJENJA
Dosežen finančni uspeh, kot vrednostni rezultat delovanja na vseh področjih gospodarjenja, je v prvih šestih mesecih letošnjega leta naslednji:
— Celotni prihodek, ustvarjen s prodajo doma, v tujini, interno realizacijo med temeljnimi organizacijami in drugimi prihodki je bil dosežen v višini 5,3 mia din, kar pomeni 47,9 % realizacijo letnega načrta in 36 % presežek dinamičnega plana za isto obdobje.
Najboljše rezultate dosega TOZD Smuči, kjer se je prodaja količinsko povečala kar za 58,4 % v primerjavi z lanskoletno, 84,2 % svojega proizvodnega programa pa je plasirala na tujem trgu.
— Rast porabljenih sredstev je za 19,8 % hitrejša od rasti ce-
lotnega prihodka, tako da se je zmanjšal delež dohodka v celotnem prihodku z lanskoletnih
22.6 % na letošnjih 16,3 %.
Vzrok za takšno rast ni toliko
v povečanju materialnih stroškov, ki se gibljejo v sorazmerju z povečanim obsegom proizvodnje in planom, ampak v novem obračunskem sistemu, ki poleg amortizacije nad minimalnimi stopnjami, materialnih stroškov delovne skupnosti skupnih služb, stroškov plačilnega prometa in bančnih storitev v porabljena sredstva vključuje tudi obresti in učinek revalorizacije surovin in materiala, vsebovanih v zalogah proizvodnje in gotovih proizvodov.
Obrestne mere so se od junija lani do junija letos povečale kar štirikrat in ob doseženi stopnji 71 % in večjem deležu lastnih sredstev od lanskoletnega, predstavljajo 35 % stroškov v porabljenih sredstvih.
Prav zaradi obvezne revalorizacije zalog, katere namen je izločiti vpliv takozvanega »inflacijskega dohodka« iz delitvenih kategorij, porabljena sredstva niso popolnoma primerljiva z lanskoletnimi.
— Dohodek smo, upoštevaje spremembe na zakonskem področju, razporedili:
— na del za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb (davki in prispevki, del stroškov DSSS; zavarovalne premije, članarine in ostale obveznosti) — 37,3 %
— in del za čisti dohodek —
31.6 % dohodka.
— Čeprav se je zaradi sprememb v obračunskem sistemu osnova za obračun prispevkov, katerim podlaga je dohodek, skoraj razpolovila, imajo prispevki tozadevnim skupnostim 48 % rast v primerjavi z lanskoletnimi. Kljub resulucijski določbi, po kateri bi SIS in družbenopolitične skupnosti v prvih treh mesecih leta 1985 smele zagotavljati sredstva na podlagi prispevnih in davčnih stopenj, veljavnih v letu 1984, so bile le-te 2,2 odstotne točke višje od povprečne mesečne stopnje celega leta 1984.
To povečanje gre predvsem na račun višje stopnje prispevkov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za primer nesreče pri delu in skupnosti zdravstvenega varstva.
— Tudi splošna davčna stopnja se je za organizacije združenega dela in delovne skupnosti gospodarstva povečala od lanske 1,8 % na 3,2 % v letošnjem letu. Polletna davčna obveznost je zaradi davčnih olajšav na račun izvozne usmerjenosti na nivoju delovne organizacije 31 % manjša od siceršnje.
— Čisti dohodek je razporejen v skladu z delitveno politiko, sprejeto z gospodarskim načrtom, zaradi delne izločitve inflacijskih vplivov iz dohodka pa smo v poslovni in rezervni sklad začasno razporedili nominalno manj sredstev kot lani. Kljub temu pa imajo sredstva za reprodukcijo na račun obeh amortizacij 34 % rast v primerjavi z letom poprej.
— Osebni dohodki v bruto masi beležijo 86,1 % porast v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, tako da je ob 3% povečanju zaposlenih dose-
žen povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v višini 41.720. —din.
III. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA
Na področju zunanjetrgovinske menjave so doseženi rezultati boljši od predvidenih za isto obdobje, uspešno uresničujemo cilj povečanja konvertibilnega izvoza, saj 99,9 % vsega izvoza predstavlja izvoz na konvertibilno področje, kjer je že v polletju letni načrt dosežen z 51,9 %.
Kljub visoko pozitivni bilanci, pa ob 40 % razpolaganj pravici z devizami za uvoz repromateria-la koristimo blagovni kredit.
IV. INVESTICIJSKA VI.AGANJA
V OSNOVNA SREDSTVA
Na področju investicijskih naložb uresničujemo cilj zagotavljanja lastnih sredstev za obratne namene, tako da smo v šestih mesecih letošnjega leta za najnujnejše posodobitve proizvodnje namenili 35 mio din amortizacijskih sredstev, s čimer je bilo realizirano 19 % letošnjega investicijskega programa.
V. ZAKLJUČEK
Čeprav polletni rezultati kažejo, da dokaj uspešno obvladujemo ključna področja gospodarskega razvoja v letu 1985, moramo ob nadaljnjem šibkem delovanju tržnih kriterijev še naprej vso pozornost posvečati:
— ekonomičnosti poslovanja s stroški na vseh področjih,
— ohranjanju dinarskega in deviznega ravnovesja,
— zalogam vseh vrst s ciljem skrajšanja vezave obratnih sredstev.
V. FINANČNO STANJE
V DELOVNI ORGANIZACIJI ELAN DNE 30. 6. 85
Trenutno stanje izkazuje izboljšano kvaliteto virov sredstev delovne organizacije ELAN Begunje v zadnjih dveh letih. Prelivanja obratnih sredstev v osnovna ni več, primanjkljaj obratnih srestev pa se je relativno glede na obseg angažiranih sredstev zmanjšal tako, da je razpolaganje z lastnimi obratnimi sredstvi po pokritju osnovnih sredstev s kvalitetnimi lastnimi viri (poslovni sklad) boljše. Trenutno firma razpolaga s 26 % lastnih obratnih sredstev glede na celotna obratna sredstva. V izračunu je kot korekcija upoštevana rezerva zaradi vrednotenja zalog, ki je nižja od dejanske vrednosti, kar neposredno povečuje poslovni sklad.
Pavle Koder
r— --------------------------\
ELf\N
Tako smo postavili v dveh kontejnerjih, sicer prirejenih, dve vzorčki Fobi za konfekcijo in drugo blago za TOZD Trgovina — kar na platoju upravne stavbe
Elan zdaj in v prihodnje
Telesnovzgojni pedagogi iz cele Jugoslavije v Elanu
Elanov razvoj v luči
dinamičnih pokazateljev — Trenutek, v katerem delamo in živimo in pogled v prihodnost
1.	UVOD
ELAN, tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem. Ime, ki danes doma in v svetu nekaj pove in pomeni. Za to in takšno vsebino pa je skrito v 40-letni zgodovini bolj ali manj znano človekovo delo, njegovo znanje in delavnost.
Ko sem ob pripravi na to poročilo prebiral poslovna poročila iz preteklih let in tudi tedaj veljavno zakonodajo, ne morem naprej, da vam ne omenim dveh stvari.
Prva je, da so se prednam-ci, tako kakor mi, srečevali pri svojem delu za Elanovo ime z velikimi težavami. Poslovno poročilo iz leta 1960 govori: »Ko danes dajemo poslovno poročilo za leto 1960, moramo prvenstveno poudariti, da je to leto, ko bo potrebno pod normalnimi pogoji ustvariti tolikšen dohodek, da bo možno govoriti o nadaljnjem perspektivnem razvoju podjetja .. . Težave ekonomskega značaja, ki so bile v letu 1958 skoro fatalne za nadaljnji razvoj podjetja, so z uvidevnostjo občinskega, okrajinskega ljudskega odbora in pa Jugobanke v toliko omiljene, da lahko govorimo, da so najtežji časi za nami.«
Drugo, kar se mi zdi prav, da omenim, pa je jasnost v izražanju, ki so jo v tistih časih še poznali. Ko sem prelistaval zvezni uradni list iz leta 1947 in ga je v vseh gospodarskih zadevah podpisoval takratni predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ tov. Boris Kidrič, sem v predpisih o dobičku in davkih na osebne dohodke, zasledil jasnost, nedvoumnost v izražanju. Poglejmo primer:
»Dobiček je namenjen za naslednje:
— za prispevek v sklad vodstva podjetja,
— za kritje potreb racionalizacije, za tehnična in tehnološka raziskovanja, za
izboljšanje varnostnih naprav in higienskih pogojev dela,
— za načrtno uporabo lastnih sredstev podjetja in sicer:
a) za povečanje lastnih obratnih sredstev,
b) za povečanje osnovnih sredstev podjetja,
c) za pokritje operativnih izdatkov: za vzgojo kadrov, novatorstvo, šolanje in raziskovanje,
— ostanek dobička gre v proračun.«
Če sem s prvim citatom želel povedati, da so problemi vedno prisotni in da še bodo, nam daje drugi citat namig, kako smo tudi v pravnih formulacijah lahko jasni. Današnji predpisi govore nasprotno.
2.	POSLOVNI REZULTATI
V	PRETEKLEM OBDOBJU
Primerjati številčne podatke za preteklih 40 (štirideset) let, brez da upoštevamo živahen razvoj in mnogotere spremembe v teku časa, je ne samo nehvaležna, ampak lahko tudi krivična ocena.
Zavedati se moramo, da so v preteklih štiridesetih letih okvirno veljala naslednja go-spodarsko-finančna obdobja:
1.) od 1945—1950 administrativno državno vodenje s terminom dobiček, bilance so bile tedaj v mnogočem podobne tistim, ki jih še danes poznamo v zapadnem svetu,
2.) od 1950—1972, samoupravljanje in poudarek odločanja na delavskih svetih. Tedaj poznamo celotni dohodek in čisti dohodek. Dan je velik poudarek stroškom.
3.) od 1973 dalje, samoupravljanje, Zakon o združenem delu in delegatski sistem. Poudarek odločanja je na zborih delovnih ljudi. Poznamo celotni prihodek, skupni prihodek, dohodek in čisti dohodek. Poudarek je na delitvi dohodka, zanemarjen je stroškovni vidik.
Iz teh razlogov bom prikazal bistvene finančne pokazatelje samo od leta 1960 dalje. Ob skoraj trikratnem povečanju zaposlenih se je:
— celotni prihodek povečal za 106 krat,
— dohodek za 94 krat,
— čisti dohodek za 39 krat,
— skladi za 72 krat,
— osebni dohodek povprečno za 143 krat.
Navedene rezultate je potrebno gledati tudi z vidika, da je bil v tem času uveden 42-urni tednik. Žal, zaradi specifičnosti naše proizvod-
nje ne moremo prikazati primerjav z drugimi podjetji.
Ob tem naštevanju je nujno upoštevati naslednje:
— reformo leta 1965,
— visoko stopnjo inflacije zadnjih treh let.
3. ELAN DANES
V	jubilejno leto 1985 stopamo, s finančnega vidika gledano, z dvema karakteristikama:
1.) nimamo nobenih dolgov do tujine, firme v tujini pa smo učvrstili, da danes dokaj čvrsto gledajo in delajo v poslovnem svetu,
2.) trpimo na pomanjkanju lastnih obratnih sredstev.
Videli smo torej svetlo toč-ko, smo brez zunanjih (deviznih) dolgov, le ti bi nas ob spremljajočih tečajnih razlikah in visokih obrestnih merah lahko spravili v nezavidljiv in izredno težak položaj.
Boleča pa je naša druga stran, ker nam primanj*kuje lastnih obratnih sredstev. Boleča zato, ker je cena kapitala v zadnih dveh letih poskočila za 9 krat od 8 % leta 1981 na 72 % v letošnjem maju.
Ob tem dejstvu nas opogumlja čvrsta mreža stalnih predstavništev in lastnih firm v tujini. To je v dani situaciji doma in v tujini najboljša dota ob naši štiridesetletnici in je rezultat skupnega dela.
4. ELAN JUTRI
Pogled v prihodnost, kar zadeva finančni vidik, je nujno povezan z ugotovitvijo v poglavju ELAN DANES. Zakaj? Zato, ker so dolgovi do tujine in pomanjkanje lastnih obratnih sredstev pomemben dejavnik, ki vpliva na uspešnost poslovanja. To zaradi tega, ker menim, da je dobra finančna politika poleg temeljnega vodila raz-
vojne politike najboljši garant za uspešen prodor in obstoj na tržišču.
V	teh dneh tečejo intenzivne priprave na sprejem ali zavrnitev pomembnih zakonov, ki urejajo področje zunanjetrgovinske menjave in kreditnega ter bančnega poslovanja.
ELAN s svojsko proizvodnjo in nastopom na zunanjih trgih, ne more mimo teh dogajanj, ne da odločno opozori, da predlagani predpisi pomenijo:
— vračanje na raven izpred 75 leta,
— da ponudeni koncepti pomenijo isto kot zakon o celotnem prihodku, namesto ustvarjanje — delitev.
Področje urejanja celotnega prihodka in dohodka je izvedeno tako, da dajemo poudarek na delitvi dohodka, namesto ustvarjanju, to pa je pogojeno na skrbi za stroške in nad stroški.
Enako nam novi predpisi ponujajo uvoz in porabo deviz namesto izvoz in racionalno trošenje ustvarjenega deviznega preliva.
5.	ZAKLJUČEK
Vsa poslovna prizadevanja vseh, ki so bili v Elanu pred nami in nas v tem trenutku, so izražena v različnih oblikah. Ena od teh pojavnih oblik in zadnja v tem ciklusu je finančna slika. V njej se zrcali delo, uspehi, pa tudi neuspehi. Za vse naj bo tudi na tem mestu, ob jubileju praznovanja ■ 40-letnice ELANA, izrečena iskrena zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je ta podoba takšna, da pomeni veliko doma in po svetu. Če velja to za preteklo in prehojeno pot, velja poziv za naprej, da se podoba ohrani in ime še bolj zablesti. TO ni majhna in lahko naloga!
Pavel Koder
Svetovni uspeh jadrnice
Elan-31 R
Zmagovita jadrnica EI.AN-31 R s posadko
Poleg najuspešnejših smuči v svetu in jadralnih letal imamo zdaj tudi jadrnico.
Brali ste v dnevnem časopisju in tudi v TEDENSKEM POROČEVALCU, da je bilo v Mar-strandu na Švedskem od 22. julija do 4. avgusta svetovno prvenstvo v jadranju na vodi.
Med enaintridesetimi jadrnicami iz desetih držav, je bila tuši naša ELAN-31 R in je prvič gladko zmagala v razredu triče-trttoncev med serijsko izdelanimi jadrnicami.
Jugoslovansko posadko v jadrnici ELAN-31 R so sestavljali sami izkušeni jadralci, s krmarjem Bojanom Puhom na čelu. V tej ekipi so bili še: Ivan Štravs, Dominik Miklavec, Marino Bajec, Goran Jeglič, Janez Mrak in naš zunanji sodelavec, konstruktor Japec Jakopin.
Torej ni bil le slučaj, da je naša jadrnica lansko leto v trinajstih jadranskih regatah kar trinajstkrat zmagala.
Ta dosežak pomeni za Elan neprecenljivo vrednost reklamnega značaja, ki potrjuje odlično konstrukcijo in kvaliteto izdel-
ka, obenem pa tudi renome firme. Zmaga Elanove barke je dokaz, da imamo tudi pri nas jadralce, ki se lahko merijo z najboljšimi v svetu. S to zmago je osvojila prehodni pokal Norveškega kraljevega jadralnega društva.
Uspeh pomeni tudi vzpodbudo za jadranje v Jugoslaviji, saj smo se šele lansko leto pridružili tekmovanju jadralcev razvitih držav, ki se ukvarjajo z jadranjem na vodi.
Jadrnica ELAN-31 R je družinska jadrnica, za tekmovanje so jo le priredili in športno opremili.
Na tekmovanju je izstopala po ceni in preprosti opremi, saj je njena cena približno trikrat nižja od konkurenčnih. Od tipičnih tričetrttoncev je krajša, ožja in lažja. Ta zmaga pomeni velik uspeh jugoslovanskega jadranja, ker je bila dosežena v povsem drugačnih vodah z močnimi tokovi in vetrom in da je bil to prvi nastop v svetovni eliti z jadrnico domače konstrukcije in izdelave. Tudi posadka s taktično brezhibnim jadranjem
ni prav nič zaostajala za najboljšimi.
NOVINARSKA
KONFERENCA...
Šestnajstega avgusta je bila v Elanu novinarska konferenca, na kateri so sodelovali poleg novinarjev tekmovalci zmagovite jadrnice ELAN-31 R in predstavniki kolektiva.
V	uvodni besedi je gl. direktor Dolfe Vojsk poleg posamične predstavitve tekmovalcev opisal razvoj Elanove čolnarije s poudarkom na izreden uspeh jadrnice na svetovnem prvenstvu:
»Pred dobrim letom je Elan predstavil prvo jadrnico novega navtičnega programa: Elan 31. Z njo je napovedal prihod nove generacije potovalno-tekmoval-nih jadrnic, ki jim je skupna zasnovna značilnost, da na povsem nov način združujejo odlike športne in potovalne oziroma družinske barke. Ta novi koncept naj bi s tradicionalno kvaliteto Elanovih izdelkov in z bogato tradicijo pri gradnji poli-esterskih plovil zagotovil mesto na svetovnem trgu v hudi konkurenci vodilnih izdelovalcev športnih jadrnic.
Po enem letu že lahko pregledamo sadove intenzivne dejavnosti Elana na tem področju: prodanih je bilo 110 jadrnic Elan 31, kar nas postavlja na četrto mesto v Evropi v tej velikosti. Jadrnica je postala izredno priljubljena za družinska križarjenja in obenem je Elan 31 najbolj pogosta in najbolj iskana jadrnica za oddajanje (char-ter) v Jadranu: že v prvem letu razprodane kapacitete smo organizacijam, ki so kupile naše jadrnice, dokazali, da so se odločile za pravo barko. Regatna inačica, Elan-31 R, je zmagala na vsakem izmed dosedanjih štirinajstih nastopov, postavila povsem nove kriterije hitrosti na naših regatnih poljih, na tujih pa z velikim uspehom uveljavila jugoslovansko jadranje. Ti uspehi so bili potrjeni še z zmago na svetovnem prvenstvu med serijskimi barkami med tri-četrttonci v Marstrandu. To prvo mesto nam je zaradi neugodnih vremenskih razmer (Elan-31 R je
najhitrejša v šibkih sredozemskih vetrovih) še posebej drago. Dejstvo, da je bila naša jadrnica edina, ki ni bila čista tekmovalna barka razreda 3/4 tone, temveč le predelana družinska potovalna jadrnica, je prvič soočilo mednarodno jadralno javnost s konceptom Elanovega novega programa:	kupcu	ponuditi
udobno in varno jadrnico, ki pa ni nič manj hitra ali športna od zmagovalk na regatah.
Druga jadrnica programa, Elan 19, je že ob prvih predstavitvah doma in po svetu požela neprikrita priznanja za povsem nov način uporabe notranjega prostora na majhni družinski barčici. Prvih dvajset Elanov 19 že pluje po Jadranu in tujih morjih in že prvi vtisi kažejo, da bo jadrnica dosegla široko priljubljenost in da bo zlasti pri nas pomenila prelomnico v razvoju domačega navtičnega turizma. Regatna jadrnica E-19 R, na prvih petih nastopih petkratna zmagovalka, je ne samo bistveno hitrejša od konkurenčne, temveč je tudi pma cenene serijska jadrnica novega vala ultra lahkih bark (ULDB) v Evropi. Pri njeni gradnji je Elan s
pridom uporabil znanje, pridobljeno pri gradnji vrhunsko sposobnih jadralnih letal in lasten material za visoko tehnološko gradnjo sendviča, ki je boljši kot nekajkrat dražji tuji materiali.
Novo plovilo programa, ki je v razvoju, je dvanajstinetrska Elan 39. Ta je namenjena zlasti oddajanju in prodaji na tujih tržiščih. Pri njej se bo Elan znova predstavil s pomembno novostjo: notranjost barke, katere razpored in uporabnost igra glavno vlogo pri prodaji, je zgrajena modularno in lahko njeno namembnost prilagodimo posameznemu kupcu, ne da bi se morali odpovedati prednostim industrijske gradnje. Njena tekmovalna inačica bo enotonec: prav enotonci so v zadnjih dveh letih odločilno poživili lOR jadranje in so trenutno tržno izredno zanimivi.
Čeprav po fizičnem obsegu proizvodnje (ki pa ves čas strmo raste) Elan še zaostaja za največjimi evropskimi izdelovalci
Svetovni prvaki z našo jadrnico ELAN-31 R od leve na desno: Štravs Ivan, Puh Dušan, Bajec Marino, Jakopin Japec, Mrak Janez, Miklavec-Davorin in Grega Jeglič
Na tiskovni konferenci so na vprašanja odgovarjali tekmovalci, člani posadke na naši jadrnici ELAN 31-R, ki so postali v svojem razredu svetovni prvaki
jadrnic, pa jih po dinamiki razvoja, svežini konceptov in tekmovalnih uspehih že dosega in celo prekaša.
Ni naključje, da je pri tem dobil vso tehnično in tekmovalno podporo naših najboljših jadralcev in tako kot eden vodilnih izdelovalcev športne opreme nasvetu prispeval k razvoju jadranja. Ta športna in rekreacijsko-počitniška panoga po celem svetu pridobiva številne ljubitelje, še zlasti pa v Jugoslaviji z naglim razvojem domačega in tujega navtičnega turizma vzdolž edinstvene obale Jadrana.«
V	nadaljevanju so člani posadke naše zmagovite jadrnice podrobno odgovarjali na razna de-taljna vprašanja navzočih. Povedali so, da so po tihem računali na uspeh od tretjega do petega mesta.
Na Švedskem so jih sprejeli bolj z rezervo kot zares. Na tekmovanju so bili povsem drugi pogoji kot so jih bili vajeni na Jadranu in Sredozemlju: morski tokovi, močni vetrovi itd. Zato je ta uspeh še mnogo večjega pomena. Poudarili so, da je za tak uspeh potreben dober material (v tem primeru jadrnica ELAN-
Težko je na kratko strniti dogodke in vtise z 19. svetovnega prvenstva v jadralnem letenju, ki je bilo skupaj s tednom treninga od 22. julija do 12. avgusta v Rietiju, ca. 80 km severovzhodno od Rima.
Zadovoljni smo lahko z več kot dvakrat večjo številčno udeležbo naših letal DG-300 Elan, kot je bilo to pred dvema letoma v Hobb-su, ZDA, rezultati pa tudi ne zaostajajo, kljub temu, da je konkurenčni proizvajalec z letalom Discus pridobil najboljše pilote, tudi nekatere naše upe.
Jasno se je izkazalo, da ni bilo letalo tisto, ki bi odločilo zmagovalca in da je naš proizvod enakovreden najmlajšemu tekmecu (Discus), starejše (LS-4, Pegase), novinca (Bravvo) pa prekaša.
Toliko bolj se lahko veselimo, da je najboljšo uvrstitev z DG-300 Elan dosegel prav naši pilot Ivo Šimenc in nje-
31 R) kot izurjena Elanova posadka. To velja tudi pri drugih športih, primer Elanova kvalitetna smučka in odločni tekmovalci (Stenmark, Križaj itd.), Elanova kvalitetna letala in izurjeni tekmovalci (Šimenc, itd.).
Na zaključku so navzoči ugotovili, da ta uspeh ni samo uspeh tekmovalcev in uspeh Elana, temveč za celo Jugoslavijo. K temu uspehu pa je največ pripomogla najkvalitetnejša in homogena posadka kar jih premoremo v celi naši domovini.
Na vprašanje, kako v Elanu naprej na tem področju, je Dolfe Vojsk povedal, da poti nazaj ni več. Če smo že dosegli svetovni vrh, ga želimo obdržati. To pa od vseh nas terja dodatnih naporov in trdega dela. Razvijamo že novo 12 metrsko jadrnico ELAN-39. Ves ta razvoj in serijska izdelava pa mora sloneti in tudi sloni na ekonomski bazi, uspešni prodaji teh izdelkov. To terja poleg znanja tudi velike investicije, odgovornost pred javnostjo in čimboljše prilagajanje tržišču, kajti s temi našimi uspehi smo si naprtili še večjo konkurenco v svetu.
S. K.
gov rezultat lahko ocenjujemo za pravi podvig glede na pogoje, ki jih ima proti konkurentom.
Konkurenco v svetovnem vrhu odlikuje izredno napadalno letenje in velika izenačenost, kjer že majhne napake »veliko stanejo«. Ivo Šimenc je bil ves čas kos najboljšim. Zato en sam spodrsljaj, ki ga je ločil od morebitne uvrstiteve prav pod vrh, ne zmanjšuje velikega uspeha.
Tudi preostali naši piloti, posebno Peperko so se izkazali z nekaj dobrimi dnevnimi uvrstitvami in kljub nekaterim napakam niso razočarali v tako močni konkurenci. Med piloti z DG-300 Elan je bil soliden Nizozemec Selen, Danec Andersen pa je zbudil pozornost z zmago in drugim mestom v dnevnih disciplinah.
Udeležba naše reprezentance, ki na svetovnem prvenstvu zaradi Južne Afrike
ni sodelovala od leta 1976 je bila tudi tokrat vprašljiva še mesec pred tekmovanjem. Nato si je uspela v kratkem času s pomočjo številnih delovnih organizacij (med njimi tudi naše) zagotoviti sredstva in se sorazmerno dovolj dobro organizirati ob sodelovanju vodje ekipe meteorologa Mirana Ferlana in samih članov ekipe.
Vzdušje v ekipi, ki je bila dobrodošel gost tudi v taboru 24 reprezentanc z vseh celin, je bilo izvrstno. V drugi polovici tekmovanja smo po zgledu močnih uigranih reprezentanc tudi mi poskušali zagotoviti kar največ pomoči z zemlje za naše pilote v zraku.
Še nekaj številk s prvenstva: v treh razredih je bilo 101 udeležencev, najdaljša tekmovalna disciplina odprtega razreda je znašala 750 km, povprečje. 11-tekmo-valnih disciplin standardne-REZULTATI:
ga razreda je znašalo 360 km, povprečne hitrosti so bile po pravilu ca .110 km/ h, le ca. 20 % letov se je končalo z zunajletališkimi pristanki, vendar je bilo pri tem uničenih kar 8 letal, k sreči brez poškodb pilotov.
Upam, da bodo rezultati in izkušnje, pridobljene na tem prvenstvu spodbuda za odločnejše populariziranje naših proizvodov in za bolj organiziran in planski pristop pri delu z našo reprezentanco. Že pozimi se najboljši piloti selijo v Avstralijo na spoznavanje prizorišča naslednjega svetovnega prvenstva, ki bo januarja 87 v Benali, drugo leto bo evropsko prvenstvo v Mengnu, ZRN. Tudi v našem interesu je, da pomagamo zagotoviti enakovredne pogoje našim najboljšim jadralcem, ki so dokazali, da so sposobni kosati se z najboljšimi.
Standardni razred 37 tekmovalcev)
1. Brigliadori, Italija
2. Lackner, ZRN
3. Mozer, ZDA
8. Šimenc, Jugoslavija 13. Selen, Nizozemska
24. Cubley, Avstralija
25. Andersen, Danska 30. Peperko, Jugoslavija 32. Lyons, Nova Zelandija 34. Starovič, Jugoslavija 36. Maffini, Brazilija
(Discus)	9706
(Discus)	9510
(Discus)	9397
(DG-300 Elan)	9170
(DG-300 Elan)	8821
(DG-300 Elan)	8227
(DG-300 Elan)	8175
(DG-300 Elan)	7285
(DG-300 Elan)	7030
(DG-300 Elan)	6425
(DG-300 Elan)	5470
(Nadaljevanje na 10. strani)
Uspeh
jugoslovanske
reprezentance
in naših letal na svetovnem prvenstvu
28 july-llaugust 1985
19th world gliding championships
XIX campionati mondiali di volo a vela
(Nadaljevanje z 9. strani) 15-m razred (47 letkovalcev)
1. Jacobs, ZDA
2. Kuusisto, Finska
3. Goudrian, Avstralija
41.	Gatalin, Jugoslavija
Odprti razred:
1. Renner, Avstralija
2. Blatter, Švica
3. Holighaus, ZRN
4.	septembra smo v Elan povabili moštvo jugoslovanske reprezentance, ki se je vrnila s svetovnega prvenstva v jadralnem letenju iz Rietija v Italiji.
To srečanje je sovpadalo s predstavitvijo tristotega izdelanega jadralnega letala v Elanu.
(LS-6)	10.902
(LS-6)	10.237
(ASW 20)	10.115
(DG-300 Elan)	5.612
(Nimbus3)	9.927
(Nimbus 3)	9.504
(Nimbus3)	9.228
Tone Čerin
V	uvodnem pozdravnem govoru je gl. direktor Dolfe Vojsk osvetlil razvoj izdelave jadralnih letal v Elanu od leta 1977 do danes.
Od prvih korakov, ko so naši delavci bili na praksi pri firmi Dirk-Glasser, pa vseh sedem let dela doma,
nam je prineslo določene rezultate na področju razvoja, izdelave in prodaje jadralnih letal (DG-100, DG-300 do DG-500). Ta program še ni izčrpan. Povečujemo konstrukcijske zmogljivosti in izpopolnjujejo znanje in kader.
Uspehi, ki so v zadnjem času na tekmovanjih z našimi jadralnimi letali, so v prvi vrsti zasluga odličnih tekmovalcev in seveda tudi dobro letalo. To je za nas dokaz kvalitete izdelka. Tako je Elan hvaležen tekmovalcem, ki so to tudi na svetovnem prvenstvu dokazali. Tudi v prihodnosti nam bodo športni rezultati potrebni, da bomo vedeli kje smo z našimi izdelki. Elan bo tudi v bodoče podpiral ta šport, saj pri sedanjem stanju ne misli ostati, temveč tudi na tem področju napraviti korak naprej, saj je naša vizija zadovoljevanje ne samo domačega, temveč tudi svetovnega tržišča.
Čestital je vsem udeležencem za uspeh na svetovnem prvenstvu, ne glede katero mesto so dosegli. Vsi so potrdili, da spadajo v svetovno elito. S tem so popularnost te zvrsti športa pri nas zelo dvignili.
V	nadaljevanju srečanja so se tekmovalci zahvalili za pomoč tov. Čerin Tonetu pri spremljanju tekmovanja. Taka ali podobna pomoč bo tudi v bodoče potrebna, če bomo hoteli dosegati svetovne rezultate.
Povedali so tudi, da so naša jadralna letala na tekmovanju vzbujala pozornost, da so bila odlično ocenjena in da bi jih lahko že tam prodali kupcem.
V	bodoče bo treba tekmovalce vsaj eno leto pred največjimi tekmovanji poslati tja, da se bodo seznanili s tamkajšnjimi pogoji tekmovanja. Vse to in še drugo pa terja velike stroške, ki jih sami in klubi ne zmorejo. Zato so v akciji, da ustanovijo svoj POOL in preko njega dobijo najnujnejšo podporo in pomoč. Član tega POOL-a naj bi bil tudi Elan.
Ugotovili pa so, da so rezultati v POOL-u odvisni od vodstva. Potrebno je, da tekmovalci predložijo svoj program dela in tekmovanj in da so oni iniciatorji za ustanovitev POOL-a in ne obratno. Vsekakor bo Elan v takem primeru pomagal po svojih močeh, saj se bo posredno s tem tudi dvignila naša proizvodnja in prodaja, kar pa je pri tem najvažneje tudi afirmacija in perspektiva za napredek.
Na zaključku se je tov. Vojsk zahvalil tudi našima delavcema Pavlu Potočniku za odlično vodenje dela v oddelku letal in Tonetu Čerinu za tehnična in tehnološka dela v našem oddelku proizvodnje jadralnih letal.
Vsi udeleženci so si pred odhodom ogledali tristoto Elanovo izdelano jadralno letalo.
S.	K.
Ivo Šimenc po pristanku s tekmovalne discipline v Rietiju
Naši piloti v Rietiju: Miodrag Gatolin (v letalu), z leve Ivo Šimenc, Vojko Starovič, Franc Peperko
Ob srečanju z reprezentanco v jadralnem letenju
V Elanu izdelano tristoto jadralno letalo
Spoštovani,
GporoČumo vam prijetno vest, da Je naša reprezentanca v Jadralnem letenju, ki se Je udeležila XIX. svetovnega prvenstva v Rietiju (Italija) dosegla velik uspeh.
Ivo Šimenc se Je uvrstil na odlično osmo mesto; Peperko, Starovič in Gatolin pa so s solidnimi uvrstitvami potrdili skupni uspeh. To Je naš najboljši rezultat zadnjih petnajst let in Je velika vzpodbuda za nadaljne delo.
Velik delež pri tem uspehu imate tudi vi ozr. vaša delovna organizacija, saj ste z vašim prispevkom omogočili, da smo se lahko udeležili prvenstva.
Za pomoč 3e vam najlepše zahvaljujemo in vas tovariško pozdravljamo z željo, da bi tudi vnaprej uspešno sodelovali!
LJ.19.ti.1905	Vodja	roprezentance
Miran Ferlan, dipl.ing.
Borba za ameriški trg se med proizvajalci smuči vse bolj zaostruje
Vodja našega podjetja v ZDA nas že nekaj časa opozarja na vse ostrejši konkurenčni boj med proizvajalci smuči na ameriškem trgu, ki bo predvidoma v letu l!)8(i postal še težji.
Zgoraj navedeno dejstvo nam potrjujeta članek in reklamni oglas firme Rossi-gnol in njegove sestrske firme Dynastar v avgustovski številki strokovnega časopisa SKI BUSINESS iz letošnjega leta. Iz članka o tržnih akcijah Rossignola in I)yna-stara povzemamo nekaj dejstev, ki so zanimiva tudi za nas in se moramo nad njimi zamisliti v zvezi z našimi aktivnostmi na ameriškem trgu prihodnje.
ROSSIGNOL:
Rossignol je 10. julija predstavil smučarskemu časopisju akcijo za pospeševanje prodaje na novinarski konferenci v restavraciji »21« v New Yorku.
Uvodno predstavitev sta imela John Douglas in Jac-ques Rodet. Njima sta kasneje, ko so sledila vprašanja novinarjev, z odgovori pomagala direktorja prodaje za vzhodni in zahodni del ZDA Hugh Harley in Steve Dud-ley.
Jedro vsega programa je »SKI SELECTOR« (tiskano navodilo z grafičnim pregledom za pravilno izbiro smuči za posameznika) ki vodi smučarje k dvema ali trem modelom Rossignol smuči, ki bi bile najbolj primerne njihovemu znanju smučanja.
»FIT GUARANTEE« (garancija o ustreznosti smuči) je namenjena nadaljnjemu dvigu kupčevega zaupanja v njegovo izbiro. Daje popolno zaupanje tudi drugemu modelu Rossignol smuči, če kupec z izbranim modelom ni zadovoljen po prvih treh dneh. V takem slučaju Rossi-gnoč zamenja vsak par, ki je vrnjen trgovcu z novim parom smuči.
Program je tudi namenjen dvigu zaupanja pri trgovcih. Garancijo o ustreznosti smuči lahko da samo pooblaščeni Rossignolov trgovec, ki mora vrniti garancijski list (za kvaliteto) in fit guarantee (garancijo o ustreznosti smučk).
Ta način predstavlja orožje v boju proti trgovanju s smučmi na črno.
Po izjavi Jacques Rodeta je bila študija o blagovni znamki ena od inspiracij za novo akcijo povečanja prodaje smuči. Po pregledu oziroma na osnovi pregleda video posnetkov študije za leto 1984 je dobil vtis pomenjka-nja znanja o voznih lastnostih smuči in pa konfuznosti, ki jo je povzročila, začutil je, da je nekaj potrebno storiti.
»Amaterji se pri nakupu smuči težko odločijo« je rekel, »mnogi med njimi ne poznajo vloge smuči in pomena različnih razredov smuči glede na vozne lastnosti«: Ski selector je bil narejen iz razloga, da bi pomagal kupcu razumeti, kaj se dogaja in ga informirati, da dejansko obstajajo specifične smuči za specifično uporabo.
Rossignol načrtuje, kako bi kupcem zagotovil, da bi sprejeli to sporočilo. Od 3. milijonov selectorjev se bo 2,2 milijona le-teh pojavila v septembrskih in decembrskih izdajah revij SKI in SKIING, nadaljnjih 500.000 jih bo v Rossignolovih brošurah, razstavljeni pa bodo tudi v trgovinah. »Kdorkoli, ki načrtuje nakup smuči, jih bo videl,« pravi Douglas.
Rodet je prepričan, da bosta Selector in Fit Guarantee uspešna 85 do 90 % in da bo to močno zvišalo popularnost smučanja, poznavanje razlik med modeli smuči in ne nazadnje med blagovnimi * znamkami.
S prvim avgustom prične veljati triletna garancija ža vsak prodan par smuči Dy-nastar — veljavnost od datuma nakupa. Garancija velja za zlome, škodo, ki bi nastala zaradi napak v materialu ali v izdelavi.
To pomembno podaljšanje garancijskega roka je NAJDALJŠE in NAJBOLJŠE kar sploh katerikoli proizvajalec nudi in se nanaša na vsak par smuči znamke Dy-nastar na vašem stojalu za smuči, to pomeni garancijo vsem smučem — od novih Dynasty K do naših manj dragih, otroških modelov, nanaša se celo na lanske modele smuči, ki so vam ostali na zalogi.
VINKO BOGATAJ
Trenerji na kolesih, tekmovalci na motorjih — kdo ima boljšo kondicijo?
Elanovi smučarji v kompasovem »Malem mistu« na Braču
Skupina Elanovih smučarjev in trenerjev je bila teden dni na aktivnem počitku v Kompasovem »Malem mistu« — Sutivanu na Braču. Po naporni in dolgi smučarski sezoni so se na tem dalmatinskem otoku zbrali Elanovi smučarji iz Švice, Švedske, Norveške, Poljske in Jugoslavije. Smuči so zamenja-
li	za jadralne deske, teniške loparje, kolesa in motorje, za še boljše razpoloženje pa tudi kitaro. Seveda tako zopet ni manjkalo zagrizenih obračunov, saj sle za zmagami ni moč kar tako potešiti. V malem nogometu pa je ta pisana druščina dokazala, da bi
lahko zelo uspešno pomagala slovenskim nogometašem v njihovih zagatah.
Domačini so bili izredni gostitelji, dokazali pa so, da ne poznajo samo Hajduk ampak tudi ase belih aren, čeprav jim mediteranska klima prizanaša s snežno odejo.
Elanova tekmovalna služba je ob dobri organizaciji Kompasa s tako sproščenostjo tekmovalcev pred pripravami za novo sezono lahko zadovoljna, saj se tako krepi tudi njihova privrženost Elanovim smučem, to vse pa so dodatki k skupnim uspehom. Iztok Vrčon
Člani italijanskih sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL naši gostje
Informacijski
sistem
Namen tega opisa je predstavitev osnovnih lastnosti računalniško podprtega informacijskega sistema., kakršnega potrebuje tovarna Elan ter tovarne s podobno strukturo. Opis vsebuje odgovore na vprašanja: kaj je informacijski sistem, zakaj uvajamo računalniško podprte informacijske sisteme, iz česa se sestoji računalniško podprt informacijski sistem ter načine izgradnje informacijskega sistema.
KAJ JE INFORMACIJSKI SISTEM?
V	vsakdanjem življenju obravnava človek toliko informacij, da vseh ne more obdržati v glavi. Zato jih zapiše, -da jih kasneje bodisi sam prečita in uporabi ali pa v pisni obliki posreduje drugim ljudem. Kadar v neki sredini omogočimo shranjevanje in prenašanje informacij na kakršenkoli način, že lahko trdimo, da smo vzpostavili informacijski sistem.
Informacijski sistemi obstojajo neodvisno od računalnikov. Zapisi na papirjih, na katerih hranimo podatke o stanju števila artiklov v skladišču, že predstavljajo del informacijskega sistema. Elementi informacijskega sistema so tudi dobavnice, odpremnice, fakture itd. Računalnik je le sredstvo (orodje) za podpiranje informacijskega sistema.
Gospodarnejše poslovanje zahteva vse več obdelav informacij. Ker vseh zahtev po obdelavi informacij ne moremo obdelati ročno, izvajamo zahtevnejše obdelave na računalniku. Tisti del informacijskega sistema, ki ga obdelujemo na računalniku, imenujemo računalniško podprt informacijski sistem.
Računalniško podprt informacijski sistem mora biti usklajen z ostalim delom informacijskega sistema. Oba skupaj tvorita celotni informacijski sistem tovarne.
ZAKAJ RAČUNALNIŠKO PODPRT INFORMACIJSKI SISTEM?
Dokler imamo preproste informacijske sisteme z enostavnimi podatki, dobimo vse potrebne podatke iz dokumentov brez avtomatske obdelave podatkov. Iz telefonskega imenika zelo enostavno najdemo telefonsko številko na osnovi imena in priimka. Težje je, če hočemo iz telefonskega imenika najti naslove vseh avtoličarjev na Gorenjskem. Za takšno iskanje po telefonskem imeniku pa že rabimo nekaj ur časa. Za računalnik, ki zmore milijone operacij v sekundi, pa takšno iskanje ne predstavlja nobenega problema. Hitrost dostopa do podatkov na različne načine je prva prednost avtomatske obdelave podatkov. Podatki, ki jih zaradi težavnosti dostopa nikdar ne bi ročno iskali, so z računalnikom enostavno dostopni.
Nadziranje in pravočasno usmerjanje zapletenih procesov je možno le z avtomatsko obdelavo podatkov. Brez ustreznih
informacij se nam lahko dogodi, da bomo imeli po končani sezoni velike količine	neprodanih
artiklov (smuči) enega tipa ter nerealizirana naročila za artikle drugega tipa in s tem slab poslovni uspeh, ker smo proizvodnjo usmerili v napačne produkte. Avtomatska obdelava podatkov omogoča stalno spremljanje prodaje ter s tem napovedovanje tržnih potreb.
Tudi preusmerjanje proizvodnje v drug tip artikla je zapleten proces. Preusmerjanje proizvodnje zahteva spremembo naročil surovin, ponovno uskladitev proizvodnih kapacitet z novimi potrebami. Uskladitev proizvodnih kapacitet z roki nabave surovin, prerazporeditve že nabavljenih surovin na druge artikle itd. Za vsako preusmeritev proizvodnje je potrebno izdelati oceno ekonomskega učinka preusmeritve.
Če bi vse te operacije delali ročno, bi potrebovali toliko časa, da rezultat ne bi bil več zanimiv. Računalnik pa takšno operacijo izvede zelo hitro, zato lahko analiziramo poljubno število variant prilagajanja proizvodnje tržnim potrebam ter se odločimo za tisto, ki daje najboljše ekonomske rezultate.
Računalnik omogoča navedene in še mnoge druge obdelave podatkov, kadar:
— ima vključene programe za izvajanje posameznih obdelav, ki do potankosti opredeljujejo, kako se mora obdelava izvajati.
— so v pomnilnik računalnika vneseni pravi podatki, ki so potrebni za izvajanje obdelave. KAKŠEN INFORMACIJSKI SISTEM?
Računalnik IBM 360/20 je omogočal le paketne obdelave podatkov. Te obdelave povzročajo velike zakasnitve med zbiranjem podatkov ter dostopom do rezultatov obdelave. Obenem pa imajo rezultate na papirju mnogokrat v obliki, ki ni primerna za vse uporabnike.
Računalnik IBM 3031 omogoča sprotne obdelave podatkov. Podatke zajemamo na terminalih, neposredno v procesu nastajanja podatkov (v proizvodnji, v prodajnem oddelku itd). Podatki se na računalniku sprotno obdelajo in so takoj dostopni ostalim uporabnikom, bodisi na terminalu ali na tiskalniku.
Dosedanje obdelave so hranile podatke v datotekah. Datoteke so uporabljali posamezni aplikativni programi, redkeje več aplikativnih programov hkrati. V kolikor so drugi aplikativni programi uporabljali isti podatek, so ga morali uporabniki ponovno vnesti. To pa je omogočalo različnost istega podatka v računalniku.
Problem poenotenja podatkov za celotni informacijski sistem rešuje banka podatkov. Banka podatkov omogoča hranjenje podatkov samo na enem mestu za vse uporabnike ter dostop do istega podatka za vse upravičene uporabnike.
Druga prednost banke podatkov je večja neodvisnost podat-
kov od programov, kar poenostavlja dodajanje novih aplikativnih programov v računalnik.
Sprotne obdelave podatkov ter banke podatkov pa dajo pričakovane rezultate le, če jih uvajamo sočasno z novimi metodami razvoja aplikativnih programov, ki so bile razvite v svetu v zadnjih letih.
Starejše metode so predpisovale analizo problema, lahko tudi samo dela problema, opredelitev aplikativnega programa za rešitev problema ter opredelitev podatkov, ki omogočajo rešitev problema z opredeljenim aplikativnim programom.
Sodobne metode predpisujejo po analizi problema najprej opredelitev podatkov ter šele nato načrtovanje aplikativnih programov. Podatke opredelimo v obliki predmetnih bank podatkov (proizvodi, kupci, dobavniki, naročila, fakture, zaposleni,. . .). Opredeljenim podatkom pa sledita načrtovanje in izdelava aplikativnih programov. PROBLEMI IZGRADNJE RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Računalniško podprt informacijski sistem je le del celotnega informacijskega sistema, ki mora biti v vsakem času usklajen s celotnim informacijskim sistemom tovarne.
Celotni informacijski sistem tovarne omejuje računalniško podprt informacijski sistem, da bi se razvijal neodvisno.
Uvajanje avtomatske obdelave podatkov se mora stalno prilagajati celotnemu informacijskemu sistemu. Ravno tako pa nove možnosti avtomatske obdelave podatkov vplivajo na celotni informacijski sistem tako, da ga spreminjajo in prilagajajo računalniško podprtemu informacijskemu sistemu.
Iz navedenega je razvidno, da
avtomatska obdelava podatkov v tovarni ni samostojen gradnik, ki bi ga lahko nabavili in instalirali podobno kot katerikoli drugi stroj, ampak je potrebno uvajati posamezne segmente informacijskega sistema tako, da je obstoječi delujoči informacijski sistem čim manj moten.
Naslednji problem izgradnje informacijskega sistema, ki ga ne smemo zanemariti, pa je vzdrževanje aplikativnih programov. (Prilagajanje aplikativnih programov spremembam organizacije tovarne, prilagajanje spremembam predpisov, prilagajanje obsegu proizvodnje, prenašanje aplikativnih programov na drug računalnik itd.). V statistikah ameriških poslovnih računalniških sistemov navajajo, da le 23 odstotkov časa porabijo za razvoj novih aplikativnih programov. Ves ostali čas je potreben za vzdrževanje obstoječih informacijskih sistemov.
Angleški teoretik računalništva James Martin primerja izgradnjo informacijskega sistema z izgradnjo mesta (naselja). Nikoli ga ne izgradimo naenkrat, ampak ga stalno dograjujemo in vzdržujemo glede na potrebe.
PRISTOP K IZGRADNJI
INFORMACIJSKEGA
SISTEMA
Za izgrajevanje računalniško podprtega informacijskega sistema morajo organizatorji dobro poznati celoten informacijski sistem tovarne. Stalno analiziramo slabe strani informacijskega sistema ter jih skušajo odpraviti. Odpravljajo jih bodisi s pomočjo računalnika ali brez njega.
Kadar ugotovimo, da so računalniške rešitve problema primerne, opredelimo:
— cilje, ki jih želimo doseči z aplikacijo,
— ocenimo koristnost aplikacije,
KLLLMmk . __
EVROPSKO PRVENSTVO EUROPEAN CHAMPIONSHIP
KOPER 1985 JUGOSLAVIJA TEL. 066-23782 TELEX 34240 YU HOTKOP
ELAN BEGUNJE Glavnenu direktorju Tov. VOJSK
64275
BEGUNJE
Prvenstvo Evrope v jadranju za olimpijake Jadrnice "470" je za nami. Udeleženci iz dvajsetih drZav so ga ocenili kot najbolje organiziranega doslej, kar Je nam v organizacijskem odboru največje priznanje.
Ob tem pa smo Jugoslovani dosegli tudi največji tekmovalni uspeh v tem razredu, 10. in 11. mesto med posamezniki in 4. mesto med ekipami. S tem smo se uvrstili med najboljSe jadralce v Evropi.
Ponosni in veseli smo teh uspehov.
Zavedamo pa se, da niso rezultat samo naSega požrtvovalnega dela temveč tudi vašega razumevanja in pomoči, ki ste nam Jo dali. Zato se iskreno zahvaljujemo vam in vsem vaSim sodelavcem z željo, da bi tudi v bodoče koristno sodelovali.
Želimo vam mnogo delovnih uspehov.
ŠPORTNI POZDRAV!
ORGANIZACIJSKI ODBOR i Predsedni k
Mirko KOSMINA
Priznanje »Name« Zagreb — Elanu
4 f 1 iill.li.l II I.te
— izločimo tisto aplikacijo, ki bo reševala največji problem in kjer bo izvedba aplikacije dala največji poslovni rezultat.
— definiramo projektno nalogo za reševanje problema.
Projekt izvedemo z lastno izdelano aplikacijo ali pa z nabavljeno aplikacijo v drugem računskem centru.
Prednosti lastnih aplikacij so v direktni rešitvi problema z minimalnimi zahtevami po spreminjanju obstoječega informacijskega sistema.
Slabosti lastnih aplikacij so v dolgotrajnem uvajanju ter sorazmerno visoki ceni.
Nabavljene aplikacije so v splošnem cenejše, obenem pa jih je možno hitreje instalirati, če ustrezajo našim potrebam.
Nabavljene aplikacije je dosti-kra* težko prilagajati obstoječemu informacijskemu sistemu. Običajno zahtevajo precejšnje spremembe le-tega. Spremembe so lahko celo v smeri poslabše-vanja obstoječega informacijskega sistema zaradi prilagajanja informacijskega sistema tistim problemom, ki nastajajo v nam tuji industriji, od koder prenašamo aplikacijo.
Če našega informacijskega sistema nočemo prilagoditi nabavljeni aplikaciji, moramo popraviti aplikacijo. Po izkušnjah v svetu je popravilo aplikacije zelo zamudno delo. Popravilo ca 10 do 20 % programskih ukazov zahteva približno toliko dela kot lastna izdelava aplikacije. Zato je smotrno na aplikaciji delati le majhne spremembe.
Vzdrževanje nabavljenih aplikacij je težje od vzdrževanja lastnih aplikacij, dokler vzdrževalci aplikacij popolnoma ne osvojijo (spoznajo).
zakijuCek
Informacijski sistem je vitalni sistem (živčni sistem) tovarne. S pomočjo računalnika lahko informacijskemu sistemu damo nove razsežnosti, ki bistveno izboljšajo racionalnost poslovanja.
V Elanu se prednosti računalništva zavedamo že od začetkov računalništva. Zato je bil že leta 1970 instaliran računalnik IBM 360/20, na katerem so bile izvajane vse vitalne funkcije, ki jih je omogočal paketni način obdelave (izračun osebnih dohodkov, vodenje skladišč, izdajanje izdelkov, fakturiranje itd.).
S pridobitvijo računalnika IBM 3031 smo v Elanu dobili možnosti sprotne obdelave podatkov in uvajanje banke podatkov. To pa obenem pomeni prehod v novo obdobje računalništva. Sodoben računalnik na osnovi sodobnih metod razvoja aplikativnih programov omogoča reševanje tistih problemov informacijskega sistema, ki jih ni bilo možno reševati na obstoječem računalniku.
V prvi fazi bomo omogočili izvajanje obstoječih funkcij na računalniku IBM 3031, tako da aplikativne programe prenesemo iz IBM 360 na IBM 3031. Obenem prenašamo skrbstvo nad podatki k uporabniku z uvedbo sprotnega zajemanja podatkov za čim večje število aplikativnih programov. Vzporedno pa smo začeli uvajati nove avtomatske obdelave podatkov na osnovi opisanih sodobnih metod. Od sodobnih aplikacij so že uvedene naslednje aplikacije: sprotna obdelava banke matičnih podatkov in banke strank ter sprotna obdelava saldakon-tov. Glavna knjiga pa je v fazi vključevanja. Franc Rozman
V juniju tega leta je NAMA v Zagrebu proslavila 40-letnico svojega obstoja in uspešnega poslovanja.
Na tej svečanosti, ki je bila v »Hrvatskom narodnom kazali-štu« v Zagnebu, smo bili prijetno presenečeni. Pred polnim avditorijem, ki je predstavljal skoraj vso politično in poslovno Jugoslavijo, je med tristotimi podeljenimi priznanji (od 2 — 3000 vseh poslovnih partnerjev) Elan
prejel specialno plaketo za dolgoletno in uspešno sodelovanje. Povedati je treba, da je te vrste priznanja dobilo le 15 njihovih najeminentnejših poslovnih sodelavcev.
To posebno priznanje nam vliva nadaljnje vspodbude za uspešno sodelovanje z NAMO v Za-’ grebu, kot z ostalim poslovnim svetom znotraj SR Hrvatske, kakor tudi cele Jugoslavije.
Nikola Sumina — Laufer
KAJAKAŠKI
BEOGRAD Bul. ravoluclj« 44 Telefon: 330-054
SAVEZ JUGOSLAVIJE
F606RATI0N vougoslave de kavak-canoe
Beograd, 5.7.1985
ELAN
TOVARNA KPORTNEUA ORODJA 64275 Begunje na Gorenjskem
Spoštovani!
Zahvaljujemo se vam za pomoč, ki ste jo za letošnje svetovno kajakaško prvenstvo 'nudili jugoslovanski kajakaški reprezentanci.
Naši kajakaši in kanuisti so na letošnjem svetovnem prvenstvu dosegli planirane cilje in s tem izreden športni uspeh, saj so osvojili 2 srebrni in 1 bronasto medaljo. Prav gotovo tak uspeh ne bi bil možen, če nam pri pripravah in na samem prvenstvu ne bi priskočile na pomoč nekatere OZD, med njimi tudi vaša delovna organizacija.
Zato se vam ob tej priložnosti še enkrat iskreno zahvaljujemo, obenem pa vas vabimo k bodočemu sodelovanju.
S tovariškimi in športnimi pozdravi!
.SEKRETAR KSJ
Ccv 4tj a c
Caslav Velojlč
Razen medalje Masleta v posamični konkurenci je jugoslo-vanska ekipa v spustu (Masle, Jelenc, Kukec) na svetovnem prvenstvu na divjih vodah v Garmisch-Partenkirchnu osvojila srebrno odličje. Klan je kajak-kanu reprezentanco opremil z dresi, trenirkami in športno obutvijo Kronos in sodeluje s športniki, ki dosegajo pomembne mednarodne uspehe kljub skromnim sredstvom, ki so jim na voljo.
r.OČRDINATCIi REPESZENTANCE KSX_ZJL DIVJE VODE
bhnez Kunovar
YUG0SLAV YALUNG KANG EXPEDITION 1985
13. VIII. |985
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Dvoriakova 9 61000 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA
tel. 061 312-553, 061 315-493
ELAN
TOZD Trgovina
6^275 BEGUNJE na Gorenjskem
Smuči na Himalaji
Medjunarodrii sajam nautičkog turizma
NAUTICA '85 RIJEKA JUGOSLAVIJA
Zahvaljujem se vam za pomoč (amuči in palice) pri odparavi na Yalung Kang.Prilagamo vam poročilo o odpravi in nekaj poanetkov ražih turnih smuči. rta amuči omo montirali turne vezi Tjrrolia, za vzpon pa fož« za orauči švicarske firme Iniermontana tipa "montanj^*. Vse ae je odlično obneslo. Da smo smuči manj uporabljali, kot amo imeli namen, Je kriva zelo mrzla, «nha in vetrovna zima 85/85, zaradi katere ao ostala obširna podrečja ledu brez snežne odeje.
V upanju, da bomo pri naslednjih odpravah sodelovnje še razširili, vas lepo pozdravljamo I
Selnik Komisije za tuja gorstva Planinski zvezi Slovenije
UVJERENJE
H
\ Tone Škarja
r
Ovim se potvrdjuje da jo Organizacioni odbor Medjuriarodnog sajma nautičkog turizma NAUTICA '85 Rljeka, na prijedlog stručnog žirija, dodije.llo
ZLATNU MEDALJU
za ELAN 19	-	jedri	lica	s	vanbrodsklm	pomočnim
raotorom
Rijeka, 18. maj 1985.
Predsjednik stručnog žirija
O
Anton Grego /
Iva
ik
Elanova ponudba ameriškim kupcem na Bledu
Tik pred pričetkom letošnje turistične sezone je bilo na Bledu že 11. srečanje jugoslovanskih in ameriških predstavnikov za ekonomsko sodelovanje. Ob tej priložnosti je bila v prenovljeni festivalni dvorani skupna razstava jugoslovanskih izvoznikov na ameriško tržišče. Veliko je bilo govora o pogodbi stoletja — izvozu prvega osebnega avtomobila iz Jugoslavije v ZDA. »Jugo« naj bi po prvih poročilih uspešno startal, le če bo zdržal tako konkurenčno ceno. Elanov dolgoletni marketinški pristop do ameriškega kupca je v zadnjih letih pokazal izreden uspeh, saj smo pri vrhu po prodanih smučeh glede na konkurenco in to tudi v ceni.
Iztok Vrčon
Predsjednik Organizacionog odbora
Elanov sorazmerno majhen prostor na Bledu — prostorsko enak za vse udeležence, je s smotrno dekoracijo prikazal vse nase aktivnosti. Ob športni konfekciji so bile prikazane na ameriškem tržišču naše najbolj iskane tekmovalne smuči KL, katerih trinajst parov že doseže prodajno ceno Zastavi-nega »Juga«
Varnost udeležencev v prometu
»Vsakodnevno prihaja do lažjih in hujših prometnih nezgod, pri čemer tudi območje občine Radovljica ni izključeno. Večina prometnih nezgod se pripeti zgolj zaradi subjektivnih vzrokov, med katere prištevamo vožnjo pod vplivom alkohola, nepravilno stran vožnje in ostale nepravilnosti pri vožnji. Z nekoliko večjo odgovornostjo nekaterih stalnih kršiteljev cestno prometnih predpisov in upoštevanjem določil zakona o varnosti cestnega prometa, bi se število nezgod zagotovo zmanjšalo. S prometnimi nezgodami je družbena skupnost precej oškodovana, saj pri teh nastane ogromna materialna škoda, veliko udele-žancev utrpi hudo ali lahko telesno poškodbo, pri čemer nekateri postanejo invalidi, vse preveč udeležencev pa izgubi celo življenje.
Število prometnih nezgod se poveča zlasti v času poletne turistične sezone, v času vremenskih neprilik in med drugim tudi v času, ko se začne pouk v šolah in ko šolarji prihajajo oz. odhajajo iz šole. Kljub temu, da so otroci doma in v šolah deležni vzgoje o prometni varnosti, so večkrat udeleženi v prometnih nezgodah in v nekaterih primerih celo povzročitelji nezgod. V letu 1985 do 25. avgusta so se na območju občine Radovljica pripetile 4 prometne nezgode, v katerih so bili udeleženi otroci.
Pri teh prometnih nezgodah je bil en otrok v Lescah hudo telesno poškodovan, dva otroka na Bledu sta bila lažje tlesno poškodovana, v zadnjem primeru pa je bil otrok — kolesar v Rado-
vljici povzročitelj prometne nezgode, v kateri je pešakinja na prehodu za pešče utrpela hudo telesno poškodbo.
Z namenom, da se število prometnih nezgod zmanjša in da nezgod z udeležbo otrok ne bi bilo toliko, opozarjamo udeležence v prometu, da upoštevajo določila zakonov o prometni varnosti in cestno prometno signalizacijo. Pri vzgoji otrok si vzemite še več časa za prometno vzgojo in jim kot udeleženci v prometu bodite vzor.
Še posebej je potrebno otroke poučiti o prometni varnosti sedaj, ob začetku šolskega leta, ki se v osnovnih šolah prične dne 2/9-1985. Od tega datuma naprej pa vse do zimskih počitnic bo na cestah, zlasti v bližini osnovnih šol, več otrok v vlogi udeležencev v prometu — pešcev in kolesarjev.
V	kolikor vi in vaši otroci še nimate ustreznih odsevnih te-les-kresničk, si jih priskrbite in uporabljajte pri hoji po cesti izven naselja.«
KOMANDIR POSTAJE
MILICE RADOVLJICA
Alojz Mihelčič
nje hiše iz tramov, trsja in blata. Tako jim je prikolica, darilo tovarne Elan iz Begunj, še kako prav prišla. V njej spijo predvsem otroci, sicer pa kuhajo in naprej živijo v stari razmajani hiši. Ker je to družina, ki se težko prebija skozi življenje v teh hribih, so jim pravkar dogradili novo montažno hišo kakih dvesto metrov više od sedanje.
»Presrečni smo, da bomo prišli do poštenega doma, a tudi Elanu smo hvaležni, da nam je pomagal s svojo prikolico, »je dejal mladi gospodar Miodrag Savič, ko sem ga nedavno obiskala v tej vasi, imenovani Žarevu, bogu za hrbtom.
Ves čas gradnje je vneto pomagal graditeljem, žena pa jim je kuhala in stregla, da je bila hiša kmalu gotova. Prišla je resnično v prave roke, kajti med ljudmi, ki živijo v tej samoti, se najdejo tudi čudaki, ki se ne zmenijo za pomoč. Tako sem naletela na družino, ki se je obnašala, kakor da sploh ne bi njim gradili hiše in se bodoči lastnik ni dotaknil dela: celo jarka za ozemljitev elekrike jim ni hotel izkopati, čeprav bi mu za to celo plačali.
No, družina Savič je drugačna. Trdo živi v teh hribih, kjer ni niti pravih poti, da bi bili povezani z dolino. Pravzaprav je to pravo brezpotje. »Imam štiri krave. Rad bi oddajal mleko, a kaj, ko je do odkupne postaje tri ure ho-
da, s traktorjem pa je skoraj nemogoče priti, zlasti ob slabem vremenu. Imamo slive, orehe, kajmak, sir, kar vse bi lahko prodajal, če bi imel komu. No, občasno se le odpravim v dolino, da kaj prodam. Veliko si pomagam s sekanjem drv, potem s prodajo žganja, kakega teleta in jagnjetine,« je na kratko opisal kako gospodari mladi Miodrag Savič.
Nova montažna hiša ima tudi kopalnico, žal pa ni vode. Zato Savičevi razmišljajo, kako bi potegnili vodo iz studenca, ki je skoraj tri sto metrov nižje v hribu in od koder so doslej dobivali vodo. Pomoči pri tem ne bo, a glavno je, da je volja mladega kmeta, ki vztraja v teh hribih. Mladi so namreč večinoma odšli v mesta. Življenje v Žarevu je namreč za današnje razmere skorajda nepredstavljivo: do avtobusa je dve uri hoda, otroci imajo do četrtega razreda osnovne šole uro hoda, potem pa kar več kot dve uri, saj je pot dolga 12 kilometrov. Kako jim je pozimi, ko zapade veliko snega in se pojavljajo volkovi, si je težko zamišljati. Pot je prevozna le z močnimi traktorji in s terenskimi vozili. V teh hribih tako ostajajo le starci in so mlade družine, kot je Savičeva, prava redkost. Žato je prav, da jim pomagajo.
Albina Podbevšek
Titova 35, Ljubljana
sta. V 28-letnem delovnem stažu v Elanu je nazadnje delal v oddelku Priprave lesa.
BOŠTJANČIČ Amalija, TOZD Smuči, doma iz Lesc se je starostno upokojila 17. septembra. V Elan je prišla 17. septembra 1959 in tu delala, nazadnje v oddelku priprave lesa, vse do konca svoje redne delovne dobe.
ŠIŠKO Rajmund, TOZD Inštitut, doma iz Radovljice je z delom v Elanu pričel 17. aprila 1957. Nazadnje je vrsto let opravljal dela in naloge upravnika športnih centrov. Delovno razmerje mu preneha 30. septembra.
MAROLT Frančiška, TOZD Smuči, doma iz Dvorske vasi je, kot ena redkih, v Elanu delala polnih 30 let. Vrsto let je delala v Strojni delavnici, nazadnje pa v lakirnici. Do njene upokojitve 30. septembra jo loči le še nekaj dni.
Ob koncu vsem skupaj stisnimo roke ter jim zaželimo čimveč sreče, predvsem pa trdnega zdravja!
B. R.
Komu je Elan dal
prikolico
Visoko v hribih nad Brusom živi na osamljeni kmetiji družina Savič; mlada družina s tremi otroci (eden je
hudo prizadet) in stara starša. Potresi so jim pošteno razmajali staro čatamaro, kakor se imenujejo tukajš-
Upokojili so se
Od junija do septembra letos so se upokojili:
KOCJANČIČ MARICA, TOZD Smuči, doma z Brezij se je zaposlila v Elanu 1.2. 1963. Vseskozi je bilo njeno delo povezano s smučmi, nazadnje je bila zaposlena v oddelku Polizdelka plastičnih smuči. Načeto zdravje ji ni dopuščalo, da bi delala še naprej, zato se je invalidsko upokojila 26. junija.
MIAKAR Antonija, TOZD Smuči, doma iz Begunj je bila Elanu zvesta vse od
12.	5. 1969. Kot priučena delavka v Strojni delavnici je dočakala upokojitev 5. julija.
POIJVK Zofija, I)SSS, doma iz Sela pri Žirovnici se je v Elanu zaposlila 20.7. 1971. Zaposlena je bila kot socialna delavka, svojo upokojitev pa je dočakala 5. avgusta.
PRAŠIČEK Štefka, TOZD Smuči, doma iz Radovljice se je upokijila 23. avgusta. Z Elanom je šla z roko v roki polnih 30 let. Nazadnje je delala v lakirnici.
KOSMAČ Stanko, TOZD Smuči, doma iz Mošenj se je starostno upokojil 31. avgu-
Na sliki je čiča Vladeta Savič s svojim vnukom, ki poleti pridno nabira gobe (jurčke), jih suši in potem odnese prodat v dolino. Družbe nima, ker živijo povsem na samem med senožeti in gozdovi.
Sindikalni piknik uspel
Elanov živ-žav na pikniku
Prijetna, topla poznoavgu-stovska noč je bila kot nalašč za vse tiste, ki so vztrajali na plesišču ter klepetu ob dobri kapljici tja do zgodnjih jutranjih ur. Razpoložene družbe s harmoniko ni
zmotil niti popoln mrk luči, saj so bili trdno odločeni, da doživijo sončni vzhod Krpi-na.
Pravijo, da tolikšne udeležbe na tradicionalnem Elanovem sindikalnem pik-
Vedri obrazi, dobra kapljica ..
niku imenovanem »Dan Elana«, še ni bilo. Več kot 900 Elanovcev in njihovih svojcev je prišlo letos v Krpin. Tokrat je bilo vse skupaj še posebej slovesno, ko praznujemo 40-letnico obstoja DO. Nekateri so uživali v posedanju ob obloženih mizah in klepetu s sodelavci, ansambel MASH z Jesenic je skrbel za prijetne plesne takte, vmes pa so se otroci, pa tudi njihovi starši šli duhovite in smeha polne družabne igre po zamislih Mite Trefalta.
Predstavniki Elana obiskali »Muro«
Pozdrav letošnjemu prazničnemu pikniku so prinesli iz visoke sfere tudi padalci ALC Lesce na čelu z Darkom Svetino, našim sodelavcem iz TOZD Plastika.
Ob koncu samo še: na svidenje prihodnje leto v Krpi-nu! (da ne boste slučajno rekli, da ste pozabili!)
B. R.
Na dolgi poti proti Prekmurju je nastala tudi ta skupinska slika Elanovcev, ki ji je botrovala tehnična napaka avtobusa
Vodilni delavci Elana (skupaj 43) so bili na delovnem obisku pri svojih kolegih v murskosoboški »Muri«. Akcijo bi lahko imenovali »spoznajmo sosednje kolektive« in je bila namenjena Elanovim strokovnim službam, kot lepa priložnost za nabiranje novih spoznanj in izmenjavo mnenj.
Po uvodnih besedah njihovega glavnega direktorja je bil ogled celotne proizvodnje in seznanjanje z njihovo organiziranostjo. Sledilo je de-
lo	po skupinah glede na; postavljene probleme in interes. Obisk pa ni bil zanimiv že sam po sebi, ampak tudi
po tem, da so udeleženci že takoj ob zaključku obiska opravili anketo, ki je izoblikovala naslednja skupna mnenja, da so taki obiski potrebni in velja s takšno prakso nadaljevati, da so impre-sionirani nad zunanjo urejenostjo Mure, izredno organizacijo dela, hitrim pretokom računalniško obdelanih podatkov, nad računalniškim kreiranjem modelov, da pa je najbolj negativno presenetila odsotnost domače znamke pri izvoznih poslih. Vsi so pohvalili delovno disciplino v Muri, razočaral pa je tehnološki razvoj.
Iztok Vrčon
Ob prihodu prisrčen sprejem za Elanove obiskovalce
Turnir v malem nogometu ob 40-letnici Elana
Na turnirju 8. iunija na asfaltnem igrišču ŠD Radovljica je nastopilo 8 ekip iz radovljiške občine, kot gostje pa so nastopili tudi naši sodelavci iz Brnce.
Zmagovalec prve predtekmovalne skupine je bila ekipa Elan Begunje, v drugi , skupini pa je bil najboljši Linhartov trg iz Radovljice. Veliki finale Elan : Linhartov trg se je končal z zmago Radovljičanov z rezultatom 7:4. Zanimiva tekma z vrsto lepih potez in učinkovitih golov je navdušila številne gledalce ob igrišču. Najboljša igralca finalne tekme sta bi-
la Zvone Mavrič pri Elanu in Dare Marolt pri Linhartovem trgu. Elanova ekipa je nastopila le s petimi svojimi igralci, ostali člani ekipe so nastopali kot gostje. Očitno je številnim našim igralcem ljubše igranje za druge ekipe. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi Mošenj in Vrbenj. Mošnjani so bili boljši in zmagali s 4:1.
Prvouvrščene ekipe so prejele spominske pokale, zmagovalec Elanovega tur-nurja pa praktično darilo TOZD Trgovina.
Jani Cerar
Šahovski turnir pri »Sobcu«
Šahovsko društvo »MURKA« Lesce je 4. 8. 1985 organizirala v campingu »SO-BEC« 12. mednarodni šahovski turnir. Udeležilo se ga je 49 štiričlanskih ekip, ki so bile razporejene po moči v štiri skupine.
Elanova ekipa je v svoji skupini osvojila 5.-6: mesto. Zmagovalec v tej skupini je bil Komunalno podjetje Ljubljana pred Velenjem in Murka II.
Točke za Elanovo ekipo so osvojili:
Dragan in Benedičič 9, Vrečko 6,5 in Jerala 5,5 M. V.
Nogometna ekipa ELAN-a
Občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu za leto 1985
Tekmovanje je potekalo od 11. do 18. junija 85 na nogometnih igriščih v okolici Radovljice. Elan je sodeloval z dvema ekipama. Prva ekipa je po slabi igri izpadla že v pretekmovanju, druga ekipa pa je napravila veliko presenečenje že v prvi tekmi saj je izločila lanskega zmagovalca ekipo Obrtnikov z rezultatom 2:1. V polfinalu se je srečala z ekipo Sukna in HTP Bled I. Za tretje mesto v občini je igrala z ekipo Žita, ki jo je po streljanju prostih strelov premagala 4:3 v našo korist. Vodja druge ekipe je bil Joža Dežman, najbolj zaslužni za našo osmo kolajno pa so bili: Jože To-nejc, s tremi goli v finalni tekmi in Mijatovič P., Potočnik Z., Čeh E., Finžgar P.,
Kozel V., Cerar J., Potočnik J. ki so veliko prispevali k dobri igri.
Rezultati ELAN II. ELAN II. ELAN II. ELAN II. ELANI : ELANI :
obeh ekip: Obrtniki Sukno HTP Bled I. Žito
HTP Bled II Hoteli Bohinj
6. Elanov ekipni šahovski turnir
Šahovska sekcija Elan je v nedeljo, 23. 6. 1985 organizirala 6. ekipni šahovski turnir. Zaradi slabega vremena je bil turnir prestavljen iz športnorekreacijskega centra Krpin v osnovno šolo Begunje.
Turnirja se je udeležilo 11 štiričlanskih ekip.
Zmagovalec turnirja je bila ekipa »STOL« KAMNIK,
za katero so nastopili tudi štirje mojstrski kandidati in je bila objektivno tudi najmočnejša.
Sledijo: »Jelovica« Škofja Loka, Jesenice itd.
Elanova ekipa je osvojila zadovoljivo 6. mesto. Točke so osvojili: Vrečko 6,5, Benedičič 5,5, Jerala 5, Dragan 4,5.
M. V.
2:1
4:1
4:7
4:3
5:0
4:5
Jani Cerar
22.6. 1985: troboj (odbojka) ELAN - LESNA SLOVENJ GRADEC - STOL KAMNIK
Prve tri ekipe nogometašev na tekmovanju za 40-letnico ELAN-a
DRAGI SEVERIN!
Črna zastava je v Elanu presunljivo naznanjala tvojo prezgodnjo smrt sodelavcem, ki so me pooblastili, da ti izročim njihove zadnje pozdrave.
Kot skupinovodja v TOZD Vzdrževanje, električar-energetik so te v celi tovarni vsi dobro poznali. Zaupane so ti bile najbolj odgovorne naloge, zavedajoč se, da bodo temeljito, strokovno in preudarno izvršene. Še med kolektivnim dopustom, ko smo vzdrževalci opravljali remonte, si bil veder in zagnan pri delu. In zadnje dni pred smrtjo si nam z Golnika sporočil, da je treba še to in to postoriti.
Imel pa si še to izjemno lastnost, da si znal povezovati ljudi iz vseh oddelkov in pisarn v skupne Elanove interese. To se je odražalo med delom in tudi v prostem času, ko si kot izredni organizator dolga leta sodelavce vodil po raznih strokovnih izletih in jih nesebično zabaval s pesmijo in humorjem. Bil si nenadomestljiv in neutrudljiv.
DRAGI SEVERIN: 21 let
si združeval delo v Elanu. V tem času so se v tovarni napravili veliki premiki, Elan je postal svetovna firma. K temu si vsa leta tudi ti dodajal kamenček do kamenčka k skupnemu tovarniškemu mozaiku. Ne samo v besedah, dejansko nam je s tvojim odhodom nastala velika vrzel, ki jo ne bo mogel nadoknaditi kdor si bodi.
Za vse kar si storil, smo ti dolžni zahvalo, to pa je tudi vse, kar moremo storiti mi in srce se nam trga ob tako
ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta
MIRKA MIHOLIČA
se vsem zahvaljujem za izrečena sožalja in venec od sodelavcev ERC-a
Žalujoči sin Avgust Miholič
Severinu Katrašniku na zadnjo pot
krutem slovesu, kajti navezan si bil na Elan in nas, tvoje sodelavce in mi smo bili navezani nate. Zato je slovo še težje.
Severin, odhajaš — a tvoja dela ostajajo kot svetal spomin nate. Med nas si zasejal seme prijateljstva, tovarištva in razumevanja med seboj. To pa je tvoja največja oporoka.
V	imenu nas, najožjih sodelavcev iz Vzdrževanja, v imenu vseh članov kolektiva ti poslednjič izrekamo zadnje slovo.
Počivaj v miru!
S težkim srcem pa tvojim svojcem, ženi, hčerkama, mami in drugim, ki sijih tako ljubil in se zanje vseskozi žrtvoval — naše globoko sožalje.
Sodelavci Elana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in sina
SEVERINA KATRAŠNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku za lepe poslovilne besede, sindikatu in sodelavcem TOZD-a Vzdrževanje hvala za podarjeno cvetje, slednjim pa tudi za denarno pomoč. Hvala za vsa izražena sožalja.
ZAHVALA Ob izgubi drage mame
TAIBE KUKAVICA
se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč sodelavcem vzdrževanja, kovinskega obrata in čistilkam. .
Žalujoča hči Dula Kurbegovič
DRAGI IVAN!
V	imenu članov kolektiva »ELAN« prejmi zadnje pozdrave, kot upokojenec Tovarne športnega orodja Elan Begunje.
Verjemi mi dragi Ivan, da je to neprijetna dolžnost, ki pa je povezana z dolgom, ki ga ima tovarna do vsakega člana kolektiva, ne glede na to ali je aktiven ali upokojen.
Ko smo te pred dvemi desetletji ali več pridobili za delo v Elanu za šoferja tovarniškega delavskega avtobusa, si bil nad vse srečen, kajti to opravilo si izvrševal vestno in z veseljem, do svoje upokojitve. Mi smo bili zadovoljni s tabo in ti si bil zadovoljen s poslom, ki si ga opravljal.
S tem si doprinesel k dvigu in razvoju ELANA svoj delež. Mi, predvsem starejši delavci, smo te ohranili v najlepšem spominu.
Zahvaljujemo se ti za vse, kar si storil za ELAN:
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
ANTONA BULOVCA
se zahvaljujemo za izrečena sožalja in denarno pomoč, namesto venca na grob, sodelavcem lakirnice.
Žalujoča hčerka Tinca Bulovec z Anito
ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta
ANTONA DOLENCA
se iskreno zahvaljujem vsem za izrečena sožalja in denarno pomoč, namesto venca na grob, sodelavcem lakirnice.
Žalujoča hčerka Cirila Noč
Ivanu Škofiču v slovo
Tvoje življenje je bilo polilo trpljenja, predvsem zaradi neštetih bolezni in operacij, ki si jih moral prestati. Vendar poln skrbi in žrtev za svoj dom in družino.
DRAGI IVAN: Tvoje ime bo ostalo zapisano v kroniki Elana kot dober delavec, prijatelj in tovariš.
Počivaj po prestanem trpljenju v miru.
S svojci pa iskreno sočustvujemo.
Člani kolektiva Elan
ZAHVALA
Dne 25. julija 1985 je umrl naš ata
IVAN ŠKOFIČ
Hvala vsem, ki ste ga ime-
li	radi, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami.
Janez Škofič in Lena Praprotnik z družinama
4*
UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Mulej Stanko, Jeglič Tone, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Rauh Bojan, Vrčon Iztok.
Naša Smučina šteje med proizvode 7. tč. ' I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421 — 7 — 72); naklada: 1700 izvodov.
Žalujoči: žena Cirila, hčerki Valerija in Severina ter mama Marija
Mladi o Elanu	N=s,ai“'	*pl,i	“
Ob 40-Ietnici obstoja DO
Z Elanovimi dilcami v dolino
Spet je lahko svobodno za-dihal, vendar le za hip. Pogledal je proti semaforju — prvo mesto! Ni mogel verjeti. Odvrgel je očala in pogledal še enkrat. Res je, prvo mesto. Ponosno si je odpel smuči, jih dvignil nad glavo in skočil kolikor je le mogel. Vsi so vedeli, zakaj se veseli, vendar je Andrej v tem trenutku videl pred seboj vso dolgo pot, preden mu je oče kupil prve »elanovke«.
Ko mu je bilo šest let, je dobil dešee. Oče je vzel dve deski velikega, a napol razpadlega hrastovega soda, pribil na vsako deščico jermen in rekel — Na fant , zdaj pa smučaj!
Smučal je. Vozil se je po hribu navzdol in gledal fante, ki so imeli prave smuči. Kako je tri leta kasneje občudoval brata, ki je imel v sobi smuči z rumeno maso, s kantami in s pravim kovinskim okovjem. — Ej, kdaj bom imel tudi sam take smuči iz Elana?
Čakal je do svojega enajstega rojstnega dne. Poljubil jih je, ko mu jih je oče podal v roke, jih negoval in vsakič tekel z njimi proti bregu, ko so mu doma dovolili.
—	Naj se fant zjaga, je govoril oče. — Če bo imel vedno toliko volje, bo še boljši od Mulejevega Tinčka, in glasni krepki smeh se je vsakič razlegal po kuhinji, — no, v Elanu bodo menda že še naredili kakšno smučko tudi za našega poba. Mati je bila tiho, v srcu pa je čutila z očetom in Andrejem. Doma ni bilo denarja, kakor ga nikjer ni preveč, smuči pa so
prvo kar hiša lahko odrine in preloži na drugo leto. Vendarle je Andrej dobil te smuči. Držal jih je in podrsaval z dlanjo po vitki krivini, ko ga je nekdo potrepljal po rami in mu zavpil — Bravo, Andrej! Pred njim je stal ravnatelj, odprtih ust in zobje so mu veselo poskakovali naprej, ko je hvalil vožnjo po strmini. — imaš nove dilce, kaj! Mižikal je in ga peljal proti loncu z dišečim čajem. Andrej je srkal vročo tekočino, a se je že spet pognal navzdol. Dobro primejo, mu je šinilo, ko je prevozil prvi vratiči. Vršalo je, sneg je ječal, ko je pritiskal na spodnjo smučko, dobro se krivijo, elastične in trde so .. . , pusti zdaj to Andrej, vse to že veš!! Tik ob kolu je švignil, ga z ramenom odrinil nazaj, hitreje, hitreje, veter je vel skozi smreke, pa ni utegnil misliti nanje. Mislil je pravzaprav na nič. Vozil je z odprtimi usti, se predal sunkovitemu menjavanju ritma in že je bilo strmine konec.
—	Kaj sem res zmagal, je zamrmral m usta mu je potegnilo v bleščeč nasmeh. Ej moje »elanovke«, če bi dešc ne bilo, če bi ne bilo bratovih »jetk«, bi tudi vas ne bilo. . .
Še hip morda in bo z »zlatom« v roki in z Elanovimi dileami koračil v dolino. Da, z zlatom v roki.
Pa kaj res v dolino, kaj ne pelje pot navzgor. . .
avtor: Mateja Lopuh
mentor: Roman Gašperin
Osnovna šola F. S. Finžgar, Lesce
Z Elanom na hribu
Ko v zimskih mesecih sonce izza hriba vstane, vsak si oči pomane.
Na bližnji hrib odhiti, s sabo prinese Elanove sani.
Ena kepa po zraku prifrči, s sanmi se odpelje veselih oči.
^
Elan
Po beli strmini spusti se skakalec se vzdigne in poleti —
Elan se blešči na spodnji strani smuči. Smej Valentina
3.	d OŠ Šumenjak M. Sobota
Moje smučke
Ko sem bila še majhna, sem živela pri babici in dedku. Moja starša pa sta delala v tujini. Veselila sem se vsakega njunega obiska, saj sta mi vedno prinašala darila, s katerimi sem se potem postavljala pred vrstniki.
Za peti rojstni dan mi je očka obljubil smuči in komaj sem čakala, kdaj bo to. Nemške smuči, uh, se bom važila, sem si že predstavljala. A kako sem bila razočarana, ko sta starša prišla brez smučk. Oče me je tolažil, da gremo takoj naslednji dan v Celje in da si jih bom lahko sama izbrala, da so naše smuči boljše kot nemške. Vse njegovo prepričevanje me ni potolažilo in ker sem si smučk želela, smo se res odpravili v Celje, vendar jaz brez vsakega veselja. Dobila sem lepe Elanove smuči. Z njimi sem se učila vseh začetnih veščin, padala in obiskala dva smučarska tečaja. Potem pa je naneslo, da sem v zimskih mesecih šla za nekaj časa k staršem v Nemčijo. Oče mi je predlagal, naj vzamem smuči s seboj. Jaz pa kot bi se sramovala svojih dilc. Nagovarjala sem ga, naj mi v Nemčiji kupi nove, da so moje že malo obribane, da mogoče sploh ne bo več snega, in še več vzrokov sem našla, a oče jih je pograbil in dal na prtljažnik.
Potem smo neke nedelje odšli na smučanje. Čudoviti tereni so bili, a kaj, ko sem
Smo Elanove smuči
Smo Elanove smuči. Smučarji nas dobro poznajo. Dolge smo 159 cm, modre in rdeče barve. Opremljene smo z vezmi LOK ‘25, ki se nam najbolj prilegajo. Za spomin na letošnjo zimo imamo nekaj prask. Kdo ve, koliko poti smo prevozile po smučarski progi na Pohorju? Med tem, ko smo čakale v vrsti ob vlečnici, smo se pogovarjale s svojimi prijateljicami. Zima se je poslovila. Snega ni več. Suzana nas je dobro očistila, da nas do prihodnje zime ne bi načela bolezen. Poleti bomo počivale na podstrešju.
Suzana Kmetec, 3. c razred
O. Š. Borci za severno mejo
Maribor 9 let
se počutila tako nesrečno. Nisem znala nemško in tudi nemških desk nisem imela. Zdelo se mi je, da me vsi gledajo, pravzaprav ne mene, moje smučke. Tako nerodno mi je bilo v moji otroški nevednosti. Ko smo kasneje v lokalu pili čaj, je k naši mizi pristopil moški, ki se je pogovarjal z mojim očetom ter ves čas pogledoval k meni. Oče mi je povedal, da je to smučarski trener, in da mi želi nekaj pokazati. Vsi skupaj smo odšli ven pred kočo, kjer mi je trener pokazal svoje smuči. Nisem še znala brati, a takoj sem spoznala Elanovo nalepko. Zardela sem in nekam toplo mi je postalo. Svoji skupini je razkazoval moje majhne dilce, jaz pa sem samo zardevala. Ko bi vsaj razumela, kaj jim je govoril.
Še večkrat smo odšli na smučanje in vse bolj ponosna sem postajala na svoje dilce. Res, da je bila to v tujini redka znamka smuči, a že sem znala presoditi, da kvalitetna. Vesela sem bila, da imam očeta, ki se je ob nakupu znal prav odločiti in ni popustil moji nečimrnosti. Te svoje prve smučke sem že zdavnaj prerasla, a še so pri hiši. Sedaj se na njih uči štiriletni bratec. Stare so že, a bolj jih je vesel, kot sem bila jaz novih.
Petra Golež
6.	razred OŠNH Rajka Dol
ft-
Tovarna Elan
Telovadimo vsi radi, to delovni nam lepša dan vedo pa stari in vsi mladi pri tem pomaga nam Elan.
Radi imamo smučke, sanke, ko zima v goste prihiti, otrok in staršev to so znanke, saj lepšajo nam zimske dni.
In čolnič tam po morju plava, saj tudi v tem je znan Elan, ker rekreacija, to je zabava za vse, ki ljubijo Jadran.
Marsikaj Elan še dela, kar šola vsaka zdaj ima, izdelkov to je vrsta cela za razvoj telesa zdravega.
Matjaž Kržišnik, 7. b
O. Š. Cvetko Golar Škofja Loka
ELFkN
iniim