(kadtu vestnik
občin Ormož in Ptuj
-TU |
LETO: XXIV
Ptuj, dne 9. aprila 1987
Številka: 8
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
47.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka za komasacijsko območje 16 Lancova vas — Barislavci
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
48.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1986
49.	Odlok o proračunu občine Ormož za leto 1987
50.	Odlok o stavbnih zemljiščih v občini Ormož
51.	Odlok o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in določitvi odstotka od poprečne gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ormož za leto 1987
52.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
53.	Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1987
47.
Skupščina občine Ptuj izdaja na podlagi 3. točke 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo) (Ur. list SRS, št. 17/86), 165. člena Statma občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti Ptuj za uvedbo komasacijskega postopka An na osnovi sklepa Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti z dne 17/3-1987 naslednjo
ODLOČBO
I.	Uvede se komasacijski postopek na kmetijskih zemljiščih na melioracijskem območju Lancova vas—Barislavci — »komasacijsko območje 16 Lancova vas—Barislavci«.
Komasacijsko območje zajema dele katastrskih občin: Jurovci, Lancova vas, Sela, Trno-yec in Zg. Pristava in meri 233,5114 ha, od tega je v zasebni lasti 182,2746 ha zemljišč, v družbeni pa 41,2368 ha zemljišč.
Komasacijsko območje je omejeno:
na vzhodni strani z magistralno cesto Hajdi-tta—Macelj, pare. št. 640 v k. o. Jurovci;
na južni strani z južnim robom ceste pare. št. 631/1 jo prečka, nato poteka meja območja po
južnih mejah pare. št. 631/1, 394/7, 411/2, 411/1, 536/1, 539/2, 539/1, 509/20, po vzhodni in severni meji pare. št. 590/30, po delu vzhodne meje pare. št. 509/31, po vzhodni meji pare. št. 509/85 in ob južni meji teh dveh parcel, nato po delu vzhodne meje pare. št. 509/32, pare. št. 509/80 in 509/81, po južni meji pare. št. 509/34 in 509/35, po zahodni meji pare. št. 509/35, nato prečka vodotok pare. št. 644 in ob zahodni meji pare. št. 509/91 in južni meji pare. št. 564 ter zahodni meji pare. št. 564, 576, 577, 580, 581 in 584 vse v k. o. Jurovci. Meja območja se nadaljuje v k.
o.	Zg. Pristava, po južni meji pare. št. 855, 860, 861, nato po delu vzhodne in južne meje pare. št. 876/1, po južni meji pare. št. 877/2, 878/2, 893/3 in 893/1, po vzhodni meji pare. št. 908/2, nato prečka cesto pare. št. 846/5 ter nadaljuje po zahodni in južni meji pare. št. 841/11, južni meji pare. št. 852/1, nato prečka vodotok par« št. 1305, se nadaljuje po vzhodni in južni meji pare. št. 852/2, po južnih mejah pare. št. 846/4, 846/3, 846/7, 846/6 in delu zahodne meje pare. št. 846/6, nato preseka pare. št. 847/2, se nadaljuje po južni meji pare. št. 847/3, nato ob cesti pare. št. 844/61, jo preseka in se nadaljuje ob južni meji ceste pare. št. 844/45, jo prečka in se nadaljuje po vzhodni in severni meji pare. št. 843/13 in severni ter zahodni meji pare. št. 843/12 ter ponovno na južni rob ceste pare. št. 844/45 in po njej jo prečka, ter nato ob vzhodni in severni meji pare. št. 844/42 in severni meji pare. št. 844/43. Tu
meja ponovno prečka cesto pare. št. 844/45 ter se nadaljuje ob južnem robu vodotoka pare. št. 1305 in ceste pare. št. 844/62 ter ob južni meji pare. št. 1046, 1048/2, 1061/1, 1131/3, 1131/2, 1131/1 in ob zahodni meji te parcele, nato v ravni črti seka severne dele pare. št. 1125, 1120,
1119/1 in se nadaljuje ob zahodnem delu pare. št. 1119/1, delu južne in zahodne meje pare. št.
1115, ob južni meji pare. št. 1114/1 in preseka v podaljšku pare. št. 1113/1, nato poteka meja ob zahodni strani te parcele in preseka cesto pare. št. 1178/1 ter se nadaljuje ob južni meji vodotoka pare. št. 1306 na cesto Sela—Dole-na;
na zahodni strani je območje omejeno z zahodnim robom ceste Sela—Dolena pare. št. 1281/2 v k. o. Zg. Pristava, pare. št. 278 v k. o. Trnovec in pare. št. 798/1 v k. o. Sela, jo prečka pri severnem robu pare. št. 6/3 v k. oJSela;
na severni strani območja meja seka pare. št. 6/4 in 6/6 proti vzhodu, v smeri na zahodni rob pare. št. 6/6 na cesto pare. št. 803 in zahodno ob njej čez pare. št. 802/7 in ob vzhodni meji pare. št. 810 na levi breg reke Polskave. Ob reki Polskavi poteka meja do pare. št. 413 in zahodno ob njej, čez cesto pare. št. 428/15 in severno ob njej do pare. št. 428/1, nato po zahodni in severni meji te parcele ter severozahodni meji pare. št. 428/4, jugozahodni meji pare. št. 433 in 434 vključi del ceste ob zahodni strani pare. št. 801/1 in se nadaljuje po severni meji pare. št. 434, 436, 444, 441 vse v k. o. Sela. Meja območja se nadaljuje v k. o. Lancova vas,
po severni meji pare. št. 3/2 in seka cesto pare. št. 759/1 in nato ob severnem robu ceste pare. št. 765/2 do ceste pare. št. 765/1 in njenem zahodnem robu, preko reke Polskave preide v k. i oTZgi Pristava, nato ob vzhodnem robu ceste' pare. št. 844/6 in po severnem robu ceste pare. št. 844/48 in jo prečka pri severni meji pare. št. 844/12 v nadaljevanje severne meje pare. št. 1005, 1000, 992, 993, 975/1, 975/2, 976/3, 971, 972, 969, 963, 958, 953, 948, stavbne pare. št. III, 936 in ob vzhodni meji slednje parcele na severno mejo pare. št. 943, 938, 931, 927, 920/1, 918/1, 909/1, 807/1, nato prečka cesto pare. št. 1296 in se nadaljuje po severni meji pare. št. 897, 889, 881, 884, 867, čez pare. št. 859 in 857 in ob vzhodni meji pare. št. 858 vse v k. o. Zg. Pristava do reke Polskave in ob njej do magistralne ceste Hajdina—Macelj v k. o. Jurovci.
II.	V komasacijski sklad se vlagajo kmetijska zemljišča v družbeni in zasebni lasti na komasacijskem območju, navedenem v I. točki izreka te odločbe.
V komasacijski sklad se vključijo tudi gozdovi, vodotoki in druga zemljišča, ki ležijo znotraj komasacijskega območja oz. segajo vanj. Zgradbe in funkcionalna zemljišča zgradb pa niso predmet komasacije.
Seznam lastnikov ter njihovih zastopnikov v komasacijski sklad vloženih zemljišč, z navedbo zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov je sestavni del te odločbe in je na vpogled vsem udeležencem komasacijskega postopka in drugim zainteresiranim pri Občinskem komiteju za kmetijstvo občine Ptuj in v razgrnit-venem roku na sedežu Krajevne skupnosti Do-lena in Videm pri Ptuju.
III.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parcelacija zemljišč, graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja.
Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razdelitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega stanja, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev, če gre za formalno dokončanje pravnega posla, za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen, ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
IV.	Idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja, ki jo je izdelal Geodetski zavod Maribor v mesecu avgustu 1986 ter odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, ki istočasno služi kot elaborat o obstoječem trenutno zemljiškoknjižnem stanju zemljišč na komasacijskem območju, elaborat o vrednotenju zemljišč
na komasacijskem območju in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju razgrne komisija za izvedbo komasacijskega postopka na sedežu Krajevnega urada Dolena in Videm pri Ptuju.
Komasacijske udeležence (lastniki in uporabniki zemljišč, zajetih v komasacijsko območje) in druge, ki imajo na zakon oprt pravni interes se poziva, da dajo komasacijski komisiji v posebej za to določenem roku v razgrnitve-nem postopku posameznih elaboratov svoje pripombe, ugovore in predloge, ki se nanašajo na ureditev komasacijskega območja.
> V. Izvajalec operativnih del za vodenje oz. izvajanje določenih upravnih postopkov po zakonu o zemljiškem katastru je Geodetski zavod Maribor.
VI. Komasacijo izvede 5-članska komasacijska komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Komisija tudi razpiše in vodi ustne obravnave, zbira pripombe in predloge za posamezen elaborat z vsemi udeleženci, ob sodelovanju predlagatelja in investitorja komasacije.
Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r.
48.
Po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in a) točki 100. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/1985) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. marca 1987 sprejela
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1986 so bili:
I.	PRORAČUN
prihodki	din	464.581.500.-'
odhodki	din	458.412.124,-
presežek prihodkov
nad odhodki	din	6.169.376,-
II.	POSEBNA PARTIJA ŽIRO RAČUNA
sredstva za zdravstveno varstvo živali prihodki	din	18.296.067.—
odhodki	din	18.242.041.—
presežek prihodkov
nad odhodki	din	54.026.—
III.	REZERVNI SKLAD stanje denar. sred.
rez. sklada	din 10.510.161.—
stanje posojila
federacije	din 40.568.80
3.	člen
I.	Presežek prihodkov v višini 6.169.376. — din se po zaključnem računu proračuna občine Ormož prenese med prihodke proračuna za leto 1987 in se nameni za kritje proračunskih potreb v letu 1987.
II.	Presežek prihodkov posebne partije proračuna — sredstva za zdravstveno varstvo v znesku 54.026.— din, se po zaključnem računu prenese med prihodke leta 1987 in se razporedi za kritje potreb zdravstvenega varstva v letu 1987.
III.	Sredstva rezervnega sklada v znesku 10.550.729.80 se po zaključnem računu prenesejo v rezervni sklad občine Ormož za leto 1987.
4.	člen
Pregled prihodkov in njihova razporeditev po zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1986 sta prikazana v bilančnem delu proračuna, ki je sestavni del tega odloka.
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1986
1.	člen
Sprejme in potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ormož za leto 1986 katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Ormož za leto 1986.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 400-7/1987 Ormož, dne 27. marca 1987
Predsednik
Skupščine občine Ormož Milan Ritonja 1. r.
PREGLED PRIHODKOV IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE ORMOŽ ZA LETO 1986
Skupina prih.	PRIHODKI	realizacija 1986	razporeditev prihodkov	realizacija 1986
70 72	prenesena sredstva prihodki od davkov od osebnih dohodkov	4.275.680 161.467.537	jdejavnost organov družbenopol.	
73	prih. od devkov od prometa proizv. in storitev ter od prometa nepremičnin	240.543.545	skupnosti ljudska obramba dejavnost družbenopol.	343.759.115 15.006.000
74	prihodki od davka od prom. in premoženjskih pravic ter		organizacij negosp. investicije	. 27.398.833 1.968.537
	prihodki od drugih davkov	3.710.969	socialno skrbstvo	24.853.705
75	prihodki od taks	27.590.700	zdravstveno varstvo	1.001.606
77	prihodki po posebnih predpisih,		komunalno dejavnost	5.277.824
	prihodki od organov in organizacij DPS	26.993.069	dejavnost kraj. skupnosti intervencije v gospod, tekoča prorač. rezerva izločena sredstva v rezervni sklad presežek prihodkov nad odhodki	14.196.000 18.383.835 2.008.160 4.558.509 6.169.376
	Skupaj:	464.581.500		464.581.500
49.
Po 23. členu o financiranju družbenih potreb v držbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in a) točki 100. člena statusa občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/1985) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. marca 1987
sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ormož za leto 1987
1.	člen
Proračun občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) za leto 1987 zajema:
1.	prihodke v znesku	614.384.736
2.	razporejene prihodke v znesku 611.384.736
3.	nerazporejene prihodke
(tekoča proračunska rezerva) 3.000.000
2.	člen
Od prihodkov po 1. členu tega odloka se obračuna in odvede 1 % v rezervni sklad obči-* ne Ormož.
3.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da ugotavlja usklajenost obsega proračunske porabe z doseženo stopnjo rasti dohodka v gospodarstvu v občini ter po potrebi sprejme ukrepe za omejevanje s proračunom predvidene porabe.
Če bi zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, sme izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno omejiti razpolaganje z razporejenimi sredstvi po posameznih postavkah.
O sprejetih ukrepih iz I. in 2. odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna oziroma o omejitvi dokončno odločiti.
4.	člen
Izvršni svet razporeja sredstva proračuna skladno z dotokom prihodkov. Uporabniki proračunskih sredstev morajo prilagoditi svojo porabo dotoku sredstev oziroma višino sredstev, ki jih dobijo za določeno obdobje po dvanajstinah.
Proračunskim porabnikom se zagotavljajo sredstva za osebne dohodke v višini dopustnih izplačil po osnovah in merilih veljavnih sporazumov in družbenih dogovorov v okviru odobrenih proračunskih sredstev.
5.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1987'morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja skladno s programom dela skupščine in zborov skupščine za leto 1987 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena.
6.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da so razporejena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot je potrebno.
7.	člen
Prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. Prihodki doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev se namensko razporedijo na posebni račun zdravstveno varstvo živali v občini Ormož.
Prihodki od turistične takse se po posebnem sporazumu namenijo za propagandno dejavnost turističnega gospodarstva v občini Ormož.
8.	člen
Dotacije krajevnim skupnostim razdeli izvršni svet po naslednjih kriterijih:
a)	v enakih deležih vsem KS v občini,
b)	razliko po številu prebivalcev.
Dotacije krajevnim skupnostim so namenjene za financiranje delegatskega sistema.
9.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje prenizko predvidenih izdatkov na posameznih postavkah in za nepredvidene izdatke.
10.	člen
Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve občine nadzira celotno finančno, materialno in računovodsko poslovanje proračunskih porabnikov, katerim se zagotavljajo sredstva izproračuna.
11.	člen
Pregled prihodkov proračuna za leto 1987 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1987, ki je sestavni del tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
Številka: 400-3/87 Ormož, dne 27. marca 1987
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan Ritonja L. r.
BILANCA PLANA PRORAČUNA ZA LETO 1987 PO SKUPINAH PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAMENIH
PRIHODKI		ODHODKI	
I.	Skupina 70 — prenesena sredstva II.	skupina 72 — prihodki od dav. od os. doh.	6.169.376 211.037.000	dejavnost organov DPS	460.974.736
III. skupina 73 — prihodki od prometnih dav.	339.933.360	sred. za L0 in DSZ sred. za DPD	20.408.000 38.477.000
IV. skupina 74 — prihodki od davka od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov	5.558.000	negospodarske investicije sred. za soc. in otr. varstvi sred. za zdrav, varstvo	1.982.000 4.148.000 1 409.000
V. skupina 75 — prihodki od taks	32.824 000	prizn. borcem	30.525.000
VI. skupina 77 — prih. po pos. predpisih, prihodki od organov in	18.803.000	sred. za kom. dej. sred. za kraj. skup.	7.300.000 19.307.000
organizacij DPS in drug.		inter. v gos. prorač. rezerva rezervni sklad	20.307.000 3.000.	000 6.000.	000
SKUPAJ	614.384.736		614.384.736
50.
Po 7., 43., 50. in 52. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 7. alinej a) točke 100. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 3. 1987 sprejela
ODLOK
o stavbnih zemljiščih v občini Ormož
I.	SPLOŠNE DOLOČBE I. člen
S tem odlokom se določa višina in način zajemanja povečane vrednosti stavbnega zemljišča, stopnje in način valorizacije stroškov za
pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, način valorizacije poprečnih stroškov pridobitve zemljišča in družbenih vlaganj v ta zemljišča ter način, pogoji in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za graditev.
II.	ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož (v nadaljevanju: sklad) v uporabo družbeno pravnim osebam za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilno pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov na katerih imajo lahko lastninsko pravico.
3.	člen
Stavbno zemljišče se odda proti plačilu cene
zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljenost stavbnega zemljišča, ki ga je dolžan plačati investitor gradnje.
4.	člen
Cfena kvadratnega metra stavbnega zemljišča po prejšnjem členu zajema poprečne stroške pridobitve zemljišča na območju veljavnega prostorskega izvedbenega načrta in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje.
Povečana vrednost stavbnega zemljišča je valorizirana vrednost minulih vlaganj v ureditev stavbnih zemljišč, ki se določi v investicijskem programu urejanja stavbnih zemljišč, sprejetim za posamezni prostorski izvedbeni načrt in se zajema v celoti ob oddaji stavbnega zemljišča v uporabo.
Valorizacija minulih vlaganj iz prejšnjega odstavka se opravi po družbeno priznanih stopnjah za vrednost stavbnega zemljišča, poprečni vrednosti m2 stanovanjske površine in po revalorizacijskih stopnjah objektov in naprav.
5.	člen
Predvideni stroški za izračun prispevka oziroma sorazmernega dela stroškov za pripravo in za opremljanje stavbnega zemljišča za vsako tekoče leto se valorizirajo na podlagi dejansko povišanih stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč po podatkih pristojne statistične službe.
6.	člen
O oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo odloča komisija za oddajo stavbnega zemljišča, ki jo imenuje upravni odbor sklada.
7.	člen
Stavbno zemljišče se odda v uporabo za graditev s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa.
Brez javnega razpisa se lahko oddajo v uporabo stavbna zemljišča, ki so določena v drugem odstavku 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih ter zemljišče za katero po dveh razpisih ni bilo ponudnikov; v tem primeru se lahko odda neposredno s pogodbo, pod pogoji drugega razpisa.
8.	člen
Stavbno zemljišča se lahko odda v uporabo za gradnjo pod naslednjimi pogoji:
1.	da je gradnja v skladu s planskimi in prostorsko izvedbenimi akti,
2.	da je zemljišče že urejeno, delno urejeno ali da se bo uredilo na podlagi inesticijskega programa urejanja stavbnega zemljišča, ki ga je sprejel sklad ter neurejeno zemljišče, če investitor sprejme obveznost, da ga bo sam uredil,
3.	da se odda v uporabo za gradnjo le tolikšna površina zemljišča, ki je potrebna za objekt, za njegovo normalno uporabo,
4.	da so zavarovani splošni interesi pri urejanju in uporabi prostora.
9.	člen
Javni razpis za oddajo stavbnega zemljišča mora vsebovati:
—	naziv in sedež sklada,
—	katastrske podatke o stavbnem zemljišču,
—	ceno stavbnega zemljišča,
—	višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
—	rok in način plačila kupnine in stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
—	rok za predložitev pismenih ponudb,
—	rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča,
—	rok za začetek in dokončanje gradnje na stavbnem zemljišču,
—	podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču v skladu s prostorskim izvedbenim načrtom,
—	podatke o stopnji urejenosti stavbnega zemljišča,
—	morebitne posebne pogoje za graditev objektov,
—	čas in kraj obravnave in izbire pisnih ponudb,
—	višino varščine,
—	druge pogoje, določene v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini.
10.	člen
Ponudniki, ki se udeležijo javnega razpisa za pridobitev stavbnega zemljišča za graditev individualne stanovanjske hiše, morajo v ponudbi navesti naslednje podatke:
—	stanovanjske razmere,
—	socialne razmere,
—	zdravstveno stanje.
11. člen
Udeležencem javnega razpisa se pogoji vred-
notijo po naslednjih merilih:
I. Stanovanjske razmere:	točk
a)	ponudniki ali njegov zakonec ni ime-
tnik stanovanjske pravice ali lastnik stanovanja	50
b)	ponudnik je imetnik stanovanjske
pravice ali lastnik stanovanja v objektu, ki je po prostorskem izvedbenem aktu predviden za rušenje	60
c)	ponudnik živi v starem, vlažnem,
kletnem stanovanju ali podstrešnem stanovanju brez ustreznih sanitarij	40
d)	ponudnik živi v starem, vlažnem kletnem ali podstrešnem stanovanju
s sanitarijami	30
e) ponudnik je imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju, ki po velikosti ne ustreza družbeno priznanemu stanovanjskemu standardu. Za vsakega družinskega člana se prizna 10 točk.
Število družinskih	Stanovanjska hiša
članov	v m2
1
2
3
4
32
45
58
70
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana mu pripada 12 m2.
Družinski člani po tem odloku so zakonec, otroci, posvojenci in drugi, ki jih je imetnik stanovanjske pravice po zakonu dolžan vzdrževati in so stalno prijavljeni pri imetniku stanovanjske pravice.
II.	Socialne razmere:
a)	število družinski članov:
—	1 oseba	5
—	2 osebi	10
—	3 osebe	15
—	4 osebe	20
za vsakega nadaljnjega člana
družine po	10
b)	mlade družine z nepreskrbljenimi
otroki	10
—	ta kriterij se ovrednoti tisti družini udeleženca, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od zakoncev nima več kot 30 let
c) skupni dohodek na družinskega člana
—	do 50 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR
Sloveniji v preteklem letu	.	50
—	od 51% do 100% poprečnega
osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu	20
III.	Zdravstvene razmere ponudnika ali člana njegove družine:
a)	invalidi do II. kategorije	20
b)	kronična bolezen	10
IV.	Drugi pogoji:
a)	— deficitarni kader	20
—	težko fizično delo	10
b)	vračanja udeleženca z začasnega dela v tujini	15
c)	oddaljenost stavbnega zemljišča od kraja, kjer je ponudnik zaposlen
—	do 5 km	20
—	od 6—10 km	15
—	od. 11-15 km	10
—	nad 15 km	5
d)	neuspela udeležba pri že izvedenem
javnem razpisu	10
e)	občanu, ki izprazni družbeno najemno stanovanje	15
a)	do 200 m	30
b)	od 200 m - 500 m	15
Z gradnjo garaž se upošteva oddalje nost lokacije od stanovanja:
12.	člen
Pri javnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti, da obrtno dovoljenje že imajo ali pa so v postopku za pridobitev le-tega.
V takem primeru se smiselno uporabljajo merila ob upoštevanju še naslednjega:
točk
—	obrtna dejavnost je opredeljena kot
deficitarna dejavnost v občini	30
—	obrtna dejavnost je opredeljena kot
prioritetna v razvoju občine	50
O tem mora ponudnik predložiti potrdilo občinskega upravnega organa pristojnega za obrt.
13.	člen
Interesenti morajo v zaprti pisni ponudbi priložiti tudi potrdilo o plačani varščini.
Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa vrne.
V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje in ne sklene pogodbe, varščina zapade v korist sklada.
Za eno varščino lahko interesent navedene v ponudbi največ tri parcele po vrstnem redu kot mu odgovarjajo.
14.	člen
Če je v razpisu udeleženih večje število ponudnikov za pridobitev stavbnega zemljišča, izdela komisija za oddajo stavbnega zemljišča vrstni red ponudnikov na osnovi meril iz tega odloka.
V primeru enakega števila točk po merilih iz tega odloka ima prednost pri pridobitvi zemljišča ponudnik, ki ima večje število točk pri posameznem merilu na osnovi vrstnega reda posameznih meril.
15.	člen
Sklep o javnem razpisu za odajo stavbnega zemljišča sprejme komisija za oddajo stavbnega zemljišča, ki določi podatke za javni razpis po določbah tega odloka.
16.	člen
Javni razpis se objavi v dnevniku Večer in na krajevno običajen način — na oglasni deski občine Ormož in na oglasnih deskah krajevnih uradov.
17.	člen
Rok za predložitev pisnih ponudb je 15 dni od objave javnega razpisa.
18.	člen
Ponudniki morajo pisne ponudbe z dokazili in potrdilom o vplačani varščini vložiti v zaprtih kuvertah z navedbo »za javni razpis za oddajo stavbnega zemljišča« osebno ali priporočeno na naslov, naveden v javnem razpisu.
19.	člen
Komisija mora najkasneje v roku osem dni od dneva, ko je potekel rok za vložitev ponudb, vse dospele ponudbe odpreti, jih preveriti ali so v skladu z razpisnimi pogoji, oceniti in ugotoviti ter izbrati ponudnika, ki najbolj izpolnjuje razpisne pogoje. Komisija obravnava samo ponudbe, ki imajo priložena vsa dokazila, določena v javnem razpisu.
20.	člen
O izboru ponudnika, ki najbolje izpolnjuje razpisne pogoje, obvesti komisija pisno vse ponudnike, ki so se udeležili javnega razpisa.
21.	člen
Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega razpisa, lahko vloži ugovor v 8 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o izboru, na upravni odbor sklada, če meni, da je z odločitvijo kršena njegova pravica.
Upravni odbor sklada odloči o ugovoru v 15 dneh od dneva, ko je bil ugovor vložen. Če ponudnik ni zadovoljen z odločitvijo, ali če upravni odbor sklada ne odloči v 15 dneh od vložitve ugovora, ima ponudnik pravico v 30 dneh izpodbijati odločitev o oddaji stavbnega zemljišča pri rednem sodišču.
22.	člen
Upravni odbor sklada mora v ugovornem postopku preveriti odločitev komisije in o spornem vprašanju odločiti.
Če upravni odbor sklada ugotovi, da komisija ni izbrala najugodnejšega ponudnika, razveljavi odločitev komisije in sam določi najugodnejšega ponudnika.
Če upravni odbor ugotovi, da je komisija izbrala najugodnejšega ponudnika po merilih iz tega odloka, ugovor zavrne.
Če upravni odbor ugotovi v ugovornem postopku, da so bila bistveno kršena določila postopka, ki jih v ugovornem postopku ni možno sanirati, razveljavi celotni razpis in odloči, v katerem roku se mora opraviti ponovni javni razpis.
23.	člen
Ponudnik, ki je uspel na javnem razpisu, mora skleniti s skladom pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
24.	člen
Občan lahko prenese pravico uporabe stavbnega zemljišča, ki je bilo oddano po določbah tega odloka s pravnim poslom le na svoje družinske člane, medtem ko društvo in druga civilno pravna oseba ne more prenesti s pravnim poslom pravice uporabe oddanega zemljišča.
III.	KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Z dnem, ko začne veljati odlok, preneha veljati odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/81).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občih Ormož in Ptuj.
Številka: 465-2/1987 Ormož, dne 27. 3. 1987
Predsednik
skupščine občine Ormož Milan Ritonia 1. r.
51.
Po 40. členu zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 100. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 3. 1987 sprejela
ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in določitvi odstotka od poprečne gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ormož za leto 1987
1. člen
S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Ormož ter odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine brez stroškov komunalnega urejanja znaša za območje občine 183.703 din.
•	i
3.	člen
Korist zal m2 razlaščenega stavbnega zemljišča se določi v višini 0,6 odstotka od poprečne gradbene cene navedene v 2. členu tega odloka.
Odškodnina za 1 m2 razlaščenega stavbnega zemljišča znaša 1.102 din.
4.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo:
—	na območju, določenem z urbanističnim načrtom mesta Ormož, 20 % od vrednosti poprečne gradbene cene za I m2 stanovanjske površine,
—	za ostalo območje občine 25 % od vrednosti poprečne gradbene cene za 1 m2 stanovanjske površine.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in določitvi odstotka od poprečne gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ormož za leto 1986 (uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/86).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 351-1/87 Ormož, dne 27. 3. 1987
Predsednik
skupščine občine Ormož Milan Ritonja 1. r.
52.
Po 204. členu in 1. odstavku 205. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 104. členu statuta občine Ormož (Uradni list SRS, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah 'zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. marca 1$87 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih ir. drugih zaščitnih objektih
1. člen
22. člen odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2-3/84) se spremeni tako, da se glasi:
»Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % letne stanarine oziroma najemnine. Zavezanci prispevka plačajo prispevek za zaklonišča v zadnjem trimesečju za tekoče leto.
Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbi Uprava za družbene prihodke občine Ormož.«
2.	člen
2. odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prispevek za zaklonišča po prejšnjem odstavku se odmeri v višini 4 % od skupne gradbene cene objekta, ki se revalorizira po indeksu za obračun razlike v ceni gradbenih storitev, ki ga izdaja splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije. Rok za plačilo prispevka, ki ga z odločbo odmeri upravni organ za ljudsko obrambo, ne sme biti daljši od šest mesecev.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati nemi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož m Ptuj.
Številka: 8-1/1987 Ormož, dne 27. marca 1987
Predsednik
skupščine občine Ormož Milan Ritonja l. r.
53.
SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ
Na osnovi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/76) ter uradno ugotovljenega odstotka zvišanja življenjskih stroškov v SR Sloveniji v letu 1986 v odnosu na leto 1985 (Statistične informacije Zavoda SR Slovenije za statistiko št. 1, z dne 7. januarja 1987) je Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj na seji dne 20/3-1987 sprejela
SKLEP
o valorizaciji preživnin v letu 1987
I.
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile v letu 1986 že valorizirane, se s 1.3. 1987 povišajo za 96 %. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1986, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in sicer:
—	do konca januarja za 96 %
—	do konca februarja za 88 %
—	do konca marca za 80 %
—	do konca aprila za 72 %
—	do konca maja za 64 %
—	do konca junija za 56 %
- do konca julija za 48 %
—	do konca avgusta za 40 %	II.	Štev.: 554-1/84-7
—	do konca septembra za 32 %	Datum: 20/3-1987
—	do konca oktobra za 24 %	Sklep velja naslednji dan po objavi v Urad-
—	do konca novembra za 16%	nem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja	Predsednica skupščine
—	do konca decembra za 8 %	pa se od 1/3-1987 dalje.	Marica FAJT, dipl. pravnica, 1. r
t
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en- 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC krat mesečno, In to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej- POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I. Tiska mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku- časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor, paj a Tednikom, Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova