List 31. Tečaj XXVII. o10 dar brtn š ke in ar lzhajajo vsako sreďo po poli. Veljajo v tiskamicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr i četrt leta 1 gld, 15 kr. nov, den > Ljubljani v sredo 4. avgusta 1869. 3*o$podar$ke stvari. volj voljo bolj ravne lege m kar j posebno izdatno za - Seje se y in tanko ličnato konopljo na tančici ležeče, ampak vagana kmetijski obrtoiji. Spisal Rihard Dolenec. G. Konoplja. 4. pismo. (Konec.) ako gospodar hoče pridelati lepo visoko jbliže dotike s Trstom. Tudi bi bila s tem kme tovalcu priložnost dana, svoj svet koristnejše rabiti kakor ga dozdaj še vedno^ s preobilnimi travniki. Vendar o tem bomo natančnejše govorili, ko pridemo v kratkem do zelo zanimivega delà kmetijske obrtnije, namreč do mlekarst y in s tem do J 7 vagane na na množini j oralo pa y ako ni VL do Priloge in postave postavi o zemlj i skem davku Obrazec Do ruvanja ni druzega delà, kakor redno, ako se zgodaj plevél pokaže, pletev. Ce je pa konoplja že nekoliko odrastla, pletev lahko odpade, kajti konoplja sama ga zaduši. 23 Sestava poglavitniših reč y na kt se m dati, ko se okraj popisuj Razun pletve se ima, kakor smo že omenili, -- ~—-j- odcvetenju prašnice poruvati. Čas za to je, kakor hitro samostojnih grajščin jamejo rumeneti. Prašnice dajo skoro najtanši lijs, za 2. Podoba tal tega voljo je dobro , jih same za-se porabiti. ali zrelo po Okraj leg y velikost mej y število občin in ploh Cez v nižini ves ali po nekem delu? ali je okraj na višini ali ali ktero gorovj tednov potem je seme na ostalih ženskih steblih ali veče hribovje gré skozi okraj? c) ali in koliko po in čas je tudi te poruvati. vršna podoba tal kmetovanja stežuje? d) ktera j IU uao J C LUUl IC UUl UVČltli ------- I----«.".»wvv/ » mujm o^awj^ . \A.J uivj1 c* jcíjtřl«, Na Badenskem pa tega ne čakajo, ampak ob času, re^e in veci potoki so v okraju? e) ali je kaj grezí ko prašnice odcvetó, celo njivo na enkrat izrujejo (zamokov) in močvirij, in koliko? ali ali podob tem dobé nekaj več in boljega prediva, vendar gré na dopušča vodi odtekati se, au «»u j o i drugi strani seme v zgubo, kakih 7—18 vaganov od strani aK kraje nevarnost pred povodnijo, pl in za ktere in orala, iz kterega si kmetovalec lahko olje za svečavo za celo leto izpreša, kajti seme ima 24 do 25 odstotkov to usadinami? olja. Zakaj da pri lanu nismo tudi olja omenili podob Podnebne (klimatične) okoliščine tal je razumljivo; olje ne prinese namrec toliko prihodkov, kolikor se jih na žlahnosti lika izgubi; kajti treba bi bilo potem, da lan popolnoma dozori. sebno škodljivi veti do podnebj moč spi moč, ki y gospodujoči in po začetek ima podnebje do rastlinj pokončevalne plohe in toče kmetovanj y uuvviu) m« uuuv1uu1ui« v.vuwjla. ^ / 4--j------ Ko je konoplja dosti dozorela, potem se izruje in sejanja, žetve in košnj trpež jesenskega in spomladanskega oranja itd v maj hne šope zreže. Sopi ali snopi se potem v kope Kakošna je zemlja sploh kako Je mlj zložé, da se posušé. Ako se dá seme dozoreti, treba je mešana in zložena, in kako se zavolj tega lcglj kope nekoliko s slamo pokriti, da tiči semena ne snedó. teže obdeluje; Ko je seme popolnoma suho, se izmlati in kore- prostori itd ali e ali veči nerôdni in brezvodni nike se odsečejo. Tako posušena stebla so za izdelal- nico popolnoma pripravljena. Pri Tešnu , kjer kmeto- delovanjskih redov. Koliko je prirodka na d. a. oralu od raznih ob- valci konoplje v vojvoda Albrechtovo vrvarnico odraj- tuj ej o y donaša oralo s konopljami posejano po odbitku Naprave, da se voda nabira, zemlja osušuje ali vseh stroškov 147 gold. 15 kr. Seme Je tudi v račun namaka; drenaže. vzeto. Obdelovanje je pa izvrstno, to stroški pričajo, kteri do 112 gold, od orala znašajo bližnjo laneno izdelalnico odrajtujejo kmetovalci izvrsten lan po gid. 50 kr. cent; to pride, ««w o« /2 wu«*/r ^mvia« n«, — ----------- oral računi, na 98 gold. 12 kr., v tem je pa tudi 28 trgih in na kmetih ako se 21'A centov pridelka na gold, za seme vračunjenih stroškov. ? sirovega dobitka brez odbitih Ker se je pridelovanje konoplje tako koristno skazalo, sebno s kmetijstvom zvezane izdelalnice, na pr Občilni (komunikacijski) pomoČki: a) železnice državne, deželne in okrajne ceste, vozne (plovne) vode; kakošne so obcinske ceste, poljske in gorske poti. Prebivalstvo : a) koliko je prebivalcev v mestih koliko je mest, trgov in vasi fa- , po-piva- brike " Kjj auuiw ixivow, pridelovanje ali zaslužek in prevèd, obrtnost , rokodelstvo, rudarija in fužinarija; druge y y y zato je želeti, da bi se tudi njene povzdige kakor lanú poprijeli. Posebno bi bilo to za Pivko na mestu, nje za- žganjarije, opekarnice (ceglarije), cukrarnice itd. ' , JC41 JJC, UUCtVaiUlV/C veča ali manja premožnost > - 216 9. Přírodnině: A. Od rudstva. , B. Od rastlinstva : a) žito in sočivje ; b) kuha ; c) zelenje, sadje in vino; d) kupčijske rastline; e) trave in zelišča za krmo; f) lesovje; g) preostanek (prebitek) ali pomanjkanje rastlinskih pridelkov; kam se podajajo in odkod dobivajo. C. Iz živalstva: a) živina, posebej v mestih, trgih in na kmetih, v primeri k okrajnemu prostoru in pre-bivalstvu; b) kakošnega in kterega plemena je živina; c) večkratne živinske bolezni; d) kaka je reja in kakošen vžitek raznih živinskih plemen; e) kam se prodajajo živinski pridelki itd.; f) po čem je živina in drugi živinski pridelek. 10. Zemljiščino ali gruntno razdeljenje: a) Ali so posestva bolj ali manj razdrobljena; kako so velika in koliko jih je; ali je kaj skupnih večih pašnikov, kaj pristav in velikih posestev; po tem v kaki primeri je prostor kmetijskega zemljišča velikega posestva k malému posestvu; b) koliko je vsakega obdelovanja po prostoru; c) kako zemljišča ležé v primeri k hišnemu in kmetijskemu poslopju; in v zvezi s tem, ali so vasi goste. 11. Kako se kmetuje: a) Navadni načini kmetovanja (trojnopoljsko, kolobarsko, ali tako, da se njiva v laz ali ledino pušča itd.) pri velikem posestvu, kakor pri malém; potem koliko je prahe v primeri k obsejani zemlji; b) ali je več ali manj delavcev potreba, in ali se ima kaj poslov in drugih kmetijskih delavcev, po tem kaj stane njih zdrževanje in zaslužek z ozirom na to, ali je obilo ali malo delalnih rok; c) vprežne moči, s pristavkom, kakošna je vprežna živina, kako se vozi, orje, vlači (braná) itd. ali s čvetérjo ali s parom itd., potem po kolikrát se sploh za vsako žito ali sadež orje in vlači ali braná; d) ali se rabi in kakošen gnoj, kosti, lapor, apno, sadra (mavec), pepel, trohlina, stelja ali drugi gnojni nadomestki; e) kako se kmetuje ali ravná z gozdi. 12. Po čem se zemljišča prodajajo ali v zakup (štant) dajo. , Kako je poprek kupščina in zakupščina (štantnina) od večih, srednjih in manjih posestev in celih kmetij, potlej od posamesnih zemljišč in parcel iz zadnjih 15 let. 13. Po čem so drva na porobku (rastilu) po d. a. sežnju 30" dolga trdega in mehkega lesa, potem kakošen je poprek jesenski vinski kup tistega leta, kterega je vino zrastlo. 14. Poprečni kup tistih stvari (materijala) in pri- rodnin ali pridelkov, ki jih je za obdelovanje potreba. (Dalje prihodnjič.) Vredništvo je přejelo sledeči dopis: „Kakor v druge srenje, kjer si morajo z ognjem mah ali močvirje zboljševati in gnojiti, tako je tudi k nam prišla komisija zastran tega 29. julija t. 1. ob 6. uri popoldne, da nas zasliši, kdaj in kje da bi mi radi močvirje požigali. Mi smo tem prav uljudnim gospodom z veselo nado, da bomo vslišani, kar bomo zahtevali, razlagali svoje želje; al žalibog, kaka žalost nas je polila, ko so gospodje odrekli našim željam, — da bi radi imeli prostost v tej reči, to je, da bi žgali, kadar in kjer mi za dobro in potrebno spoznamo, kajti naše močvirje so stare senožeti, ki so zdaj puste postale in celó malo rodijo, ako bi jih pa preorali in požgali, bi nam veliko obilniše rodile; za požiganje takih se pa ne dá čas odlociti, ker v takih senožetih je že vsa šota nekako s prstjo namešana, ta pa ne gori tako rada, kakor kaka druga bolj kosmata šota; to požiganje bi se brez vse škode godilo vsaki letni čas. Druga moČvirja pa naj bi se saj v jeseni in spomladi vsako leto, brez ovire požigala, kajti vsak pameten človek lahko spozná. da samo v jeseni se ne more zadostno tudi za spomla-danske setve požigati, deloma zato ne, ker v dopušče-nem jesenskem času vse njive, za to odločene, še niso prazne; deloma pa zato ne, ker zraven za to pripravljenih njiv se še mnogokrat znajdejo suhe in zelo vnet-ljive tvarine, zarad kterih se mora jesensko požiganje opustiti in spomladansko želeti. — Komisija nam je na vse to odgovorila: mi ne moremo nič dovoliti; zarad tega morate na vrata deželnega zbora potrkati ; akoravno so gospodje naše zahteve za pravične in koristne spoznali in bi nam radi pomagali, vendar niso mogli nam nič dovoliti; rekli so, da so kakor človek z zavezanima rokama, ki bi rad delal, pa vendar le ne more. Al kaj nam pomaga nazočnost take komisije? — kaj takošnega sami lahko storimo. Mi pa sami v deželni zbor ne moremo, in nam tudi ni treba hoditi, saj imamo rodoljubne može, kterim sebe in vse, kar imamo, zaupamo. Kaj tedaj ti gospodje v deželnem zboru govorijo za to našo rec. Naj prestane postava, ktera nam prepoveduje močvirje prosto požigati; saj je za oproščenje zemljišč že davno postava narejena ; smo pa v tej zadevi vendar le omejeni. Kako to? Ali naj se saj sedanja postava toliko predela, da nas ne bo okrajna gosposka zarad „hudodelstva spo-mladanskega morastnega požiganja" kaznovala. Rajši nam pustite novce, ktere bi mogli za kazen plačati, da plaćamo davke ž njimi, za kar nam silo trdo gré; potem pa ne bo treba, da bi sodnije našo živinico in drugo orodje za ostali davek prodajale. Pomagajte nam, in mi si bomo pomagali." V Brezovici 30. julija 1869. Srenjski svetovalci v imenu vseh s r e n j č a n o v. Dostavek vredništva. Temu dopisu je treba nekoliko razjasnil, ktera vredništvo more dati iz obrav-nav deželnega zbora. Dokler ni bilo deželnega zbora, ni bilo nobene postave o požiganji moČvirja, ampak c. kr. deželna vlada je po svoji volji dovo-ljevala ali prepovedovala požiganje , in tako se je pri-petilo že tudi, da je bilo leto, ko se mah celó ni smel žgati. Taka samovolja v prejšnjih časih je, kakor se bere v zapisniku deželnega zbora leta 1861. napotila Vašega poslanca dr. J. Bleiweisa, da je predlagal deželnemu zboru, naj se po izgledu druzih dežel, kjer tudi mahovje požigajo, osnuje postava, po kteri se odloči požiganje tako, kakor je na korist mocvir-n i m zemljiščem, al tudi sosednim posestnikom tacih zemljišč ne na škodo; po taki postavi bo, vsak imel pravico požigati in ne bo še le odvisen od tega, ali dovoli to požiganje kak deželen poglavar ali ne. Deželni zbor je sprejel ta predlog in izdelal je tako postavo na podlagi zaslišanja mnozih gospodarjev, ki imajo posestva na močvirji. Postavo to je potrdil presvitli cesar. Ona daje gospodarjem veliko prostost požiganja v jeseni in spomladi, ne more pa pripustiti, da bi se z ognjem delalo kakor bi kdo hotel, ker se morajo var o va ti tudi drugi posestniki. Res, da se s po-žiganjem napravlja gnoj morastni zemlji in da gnojiti braniti bi se ne smelo nobenemu gospodarju. Al gnoj, ki se z ognjem — z ognjem! —dobiva, ni tako ne-nevaren gnoj, kakor je gnoj, ki se iz hlevov vozi na polje. To je treba dobro pomisliti! Zato ne veljá tukaj sklic na oproščenje zemljišč. — Da so Vaša pusta tla požiganja potrebna, to Vam radi verjamemo; al tega v gori navedenih vrsticah niste dokazali, zakaj bi po- 247 njim v se vidiš kolesce, in to pričuje, da sta to simbola žiganja na teh zemljiščih nikakor ne mogli opraviti v jeseni ali spomladi, saj je vendar následek požiganja vselej solnčnega božanstva. Na nekterih se najdejo črke T. le naprava pepela, ki je zemlji gnoj > gBOJI se pa najbolj povsod le v jeseni ali spomladi zemljiščem. na enem pa O. T. E. Kaj te črke pomenijo težko dalo odločiti. } bode y se emu ravno tedaj tukaj drugač? Ako je komisija y kakor pravite, Vaše želje za pravične in koristne spoznala, morala jih je tudi zapisati v protokol, in jih Obširni popis se lehko bere v omenjenem časopisu jaz samo hočem tukaj govoriti: čegave da so? Gosp. Knabl sledi po narodnosti onega y ki Đpu^uaia y LUUiaia JIU J V mul ^u^aumva ▼ \J y x 11 j t Ui mavvia j/v umi v^uvuvi vuv^ai ^ XVI J G deželnemu odboru vedeti dati. Ali bo to storila ali ta zaklad zakopal in piše: „Eine weitere Frage konnte tega ne vemo; da pa Vaše želje pridejo pred de- gestellt werden, welcher Nationalitàt derjenige war, der želni zbor, treba, da napravite pismeno prošnjo do den Schatz vergrub? Allein diese beantwortet sich von , wenn man weiss, dass die Bewohner in der kar bi v selbst njega, sicer deželni zbor nima nič pred seboj prevdarek vzel, ker se od njega ne more zahtevati, da bi Nâhe des Fundes noch in den ersten christlichen Jahr- časnikih stoji. Pismena prošnja hunderten *) „Kelt en" waren, wie eine am 15. Mai i Stunde von za vse to vedel, kar v 1867 entdeckte und in der Filialkirche (peticija) do deželnega ali državnega zbora pa se navadno izroči kakemu poslanců, da jo podá zboru. Tako Doberna gelegen) H. Kreuz in Retje eingemauerte In-storite tudi Vi in svojo prošnjo do deželnega zbora iz- schrift bezeuget, welche die Namen: Diastvamar ročite svojemu zastopniku. Ali se bo mogla vslišati tako, Ibliend, Coma, Cbilo und Solimara nennt". y da postave ne podere, bode se pokazalo o« ^«c*^* ťv i w«», t«. uucua ko se bojo v pismu Vašem vzroki na drobno brali, v keltšcini pomenjajo, in jeli so po gramatičnih pravilih zakaj bi ravno pri vaših zemljiščih izjeme treba bilo keltskega jezika složene, prav hvaležni bi mu bili; al memo druzih. že prvo ime možko: DIASTVAMAR nima keltiškega __stroja, ker vezilnika a keltiščina ne pozná, dobro pa ga pozná slovenščina ; primeri imena : Velkavrh,Pusta- po tem Da bi nam gosp. Knabl bil povedal kaj ta imena Letošnja sviloreja v Boštanju na Dolenskem. Veselo je brati po časnikih, kako marljivo se se tu in tam na Kranjskem kmetovalci in tudi drugi po-prijeli sviioreje. Pa tudi pri nas nismo držali križema rok. Přidělali smo trije 240 funtov zdravih kokonov. In sicer po tej poti: gosp. Lojze Der melj je dal meni vrh Hudabiunik itd. za : V e 1 k o Pustovrh itd. toraj Djastvamar stoji dialektično za Djastvomar. Ker je mar enako s severnoslov. mer, měr m i r primeri imena štajarskoslovenskih vesi: Godemarci, Vitomarci; toraj sufiks v pomenu: clarus, inclitus slav. Tako nam tedaj ostaja razlaga besede Dj a s t v o ; in Francetu Planincu semena brez plače y kolikor Pa druga ni kot starobolgarska #&íictbo sva ga zahtevala. Jez sem napravil svojo galeto kar v šolski sobi. Vsa reja črvičev se je tedaj godila pred očmi šolarjev. Otroci so veselo ogledovali, kako se črviči redijo in svila pridobiva. Radi so tudi pomagali črvičem murbovo listje polagati, in jim lese snažiti. Dajal sem tudi nekterim otrokom po nekoliko črvičev evsQysia ? „'Mf CTBHTH, djestvo djestviti, èvéqysiv. Djastvamar je toraj èvéQyetœ clarus. Da so po djestvu nekdanji Slovani pridevali otro- kom starosrb. : pflHa, Djejana svojim imena, pričujejo staroruski: y « JjHHt na dom, da so jih sami izredili. > Djeja, Dj ej an, ivsoyrjg, eíFicax. (Grlej: Monum. Serb. 1434. 1362. in Moroškim Ime- noslov. Slavj. str. 82.) * ; " J * Ravno tako je ime IBLIEND slovensko po kore-Pa tudi murbovih dreves se niki in obliki, in se vjerna z novoslov. Ibljed; zavoljo In res so se ]im prav lepo v kokone zapredli. V vsaki vasi imajo zdaj nekoliko semena za črviče. *) jim ne manjka, ker je naša fara dobro previđena njimi. Sam gosp. Lojze Dermelj jih je posadil 500; Anton in Janez Planinec vsak po 200; v šolski 7 drevesnici jih raste še zdaj čez 600, akoravno smo že letos čez 300 razdelili med naše sufiksa primeri staroslov. ura#, beri: jagnend, no-voslovensko j agned, populus nigra. 1 bij end iz témata ib, iz kterega staroslov. imena: I bor, Ibro. jih farane. Tako se je pri nas sviloreja dosegla visoko stopinjo. Ko smo pri nas osnovali Šolsko drevesnico • y 1 • 1_____ _ • a* i______1 ___ I bar. iblji, lb a pomenja: salix y v kraji 7 kjer ibe rastejo toraj Ibij end člověk v 7 roj en nadjati, da bo sčasoma y smo pričeli murbovo seme sejati, so se nam nekteri kratkovidneži zeló posmehovali in nam svéte dajali naj bi se raje kaj druzega sejalo na vrt, kakor ? prazna reč. pa ta Al zdaj, ko 30 čuli, da smo za pridelane Tudi ime Koma je slovensko, in pomenja: okrogla rotunda, odtod komol, diminut. komolec. Pri starih Rusih najdemo imena: Komo, Kom, pri Polacih : Komor in Kom, dalje Koman (Moroškin 1. c. str. 102.). Ime Kilo najde sorodnike v staropoljskih imenih: po Kil, Kil es, v gorenskih Kilan itd., brž ko ne kokone lepe denarce dobili, ne čislajo zdaj nobenega drevesa bolj, kakor murbo. Vsaki si želí murbovih dreves nasaditi, in tako začeti koristno svilorejo. Bog lastnosti trupla primeri: kila, hernia y kilav 7 negoden y immaturus. daj srećo ! Flor ij an Kaligar, učitelj. Starozgodovinske stvari Starinski denarji najdeni v trbovljski fari. Solimara pomenja to, kar Solislava, ktero ime se najde v staro-moravskih listinah ; primeri še imona: Solirad (Codex Pol. Major 1136. 2), S o li maz, Salimazovič (Ipatiejevski Ljetop. 1159) itd. Tudi v Trbovlji so najdeni rimski kameni, na kterih najdemo več slovenskih imen; jaz samo navajam ime Ninassa z=: Ninaša; zavoljo sufiksa primeri imena: , Rantaša. Spisal Davorin Trstenjak. Adaša, Domaša, Panaša, Ljubaša Ninaša najde sorodnike v staromoravski : Ni nej 7 Ni- Lani julija meseca so v vesi imenovani Doberna, nic, Nino, staročesk.: Ninoh, Ninoš 9 dalje v ime j 4 ure od trbovljske farne cerkve, izkopali več kakor nih: Ninognjev, Ninomysl, Ninoslav; primeri še 400 starinskih denarjev, ktere je gosp. Knabl popisal v časopisu „Mittheilungen zur Erf. von Baudenkmàlern štajerskoslov. Nin ovo itd. si. XII — XIV", kjer je lehko tudi vidiš litografirane. imeni moravske vesi: Ninašov, češki: Ninonice y ličje Samo na enem denarji najdeš možko bradato ob-, na drugih je izobražen konj ali sam, ali da nad * e še To je očitne hvale vredno početje. tretjem stoletj stem? Zgodov „in den ersten" , toraj v prvem, drugem in kam pa so zginili v četrtem, petem v se- nám nič ne povč, in tudi ne more, ker niso Vred. nikdar bili tukaj stanovitni prebivalci Pis 248 Če toraj Keltomani nimajo drugih dokazov za kel- brisai jej je bii vso rdecico raz obraz in gl ličnost teh denarjev nego nekoliko nerazloženih imén nimi dosti je očitno nogah. > da JV/^v UUUUUUV UU1 «UIVAOU1U lUlOUf UlUli OČmi pobôocua JCJ JO VllCk jJ jihova trdenja stojijo na šepastih zavest prve ljubezni nadvladana iva z vlaž jej je bila proti prsim. Celó sladka (Ko prih.) bila od žalujoČega 7 čuta o zgubi očetovi, ter stisnjena jej bila v dno srca duša bila jej je neizreČeno otožna in nekako vsa omra Vrtec lepoznanski. čena Solnce je stalo še na obzorj ) tički so Prijateljici. ni Novela. Poleg Dragoile Jarnevičeve svobodno posnel J. Levičnik (Dalje.) VI. imeli tjlep-že tudi kaka Toda za vse to změnila Ljuboslava; zamišljena je sedela, z laktom po bližnjih grmičih svoj šunder, trta je stala v šem cvetju, tu pa tam kukala pa listj grozdna jagoda zmed zeleneg oko nJ na koleno naslonj pogledi pred nj ni čula lahkih korakov v travi je neko telo pred njo naneslo merilo je z žalo9tnimi prostrto dolino. Vsa tako zamišlj ; ni pazila sence, ki jo nepremicno je sedela. Nekaj malo nedelj minulo je bilo od onega večera, in to Ravno nasprot zapadajočemu solncu pride zdaj senca 7 Ljuboslavini jok in zdihljeji tisto osodepolno noč pač nekako zdrami Pogleda naglo kviško in v niso bili zastonj in prazni ; predčutki bili so le preres hip skoči na noge • • t Judit meni 7 da se bodo oče kmalu preselili v domovj ljublj 7 zlata moja Judit za- neza- vrisne Ljuboslava, objemajoča prijatelj 7 popadljive věčnosti. Očetu prihajalo je namreč od dne pred njo Dolg sedela je Ljuboslava jokajoča pri zglavju na smrt bol- bili zřaseni v eno telo ki je stala do dne huje; vidoma pešale so njihove moči. Neki časa se držite prijatelj v se 7 ko obj eti 7 kakor i spustite iz naročij 9 nega očeta, in Ljubkovič je stal žalostěn blizo postelje, pogledate si v oči, in potem po obleki. Ljuboslava Po dolgem molčanju stegnejo oče roko izpod odeje ter opazi, da je tudi Judita zagrnjena v črno; vstraši se, spregovoré s.tihim in slabotnim glasom: „Ljubkovič! misleča, da jej je umrl dragi soprug odkrili in razodeli ste mi svojo ljubezen do mojega de- 7 in ker sem prepričan o poštenem značaj „Kako, za da vašem teta kakor tudi o vaši razumnosti pri vladanju obširneg gospodarstva, pri kterem ste mi bili tako spešno v pomoč ne ostaja mi druzega, ko blagosloviti vaš Jega 7 sklep ljub- 3 SVO- dal bi bil vaju že zediniti po obredu sv. cerkve ti? oče Boga, Ljuboslava skrbljivo. „Ne sili me li sveta dolžnost, si v crni opravi uc zavpraša obžalovati očeta, kakor me 7 Bili so ja tudi moj mili odgojitelj in skrbni akoravno so v zadnji dôbi nekako oštro postopali in dati vam v zakon moj o edinico , Ljuboslavo, eno hčer mojo. Da bi mi bili priobčili poprej želj proti meni" odvrne priliznj Judita Te besede plamtijo Ljuboslavo; strastno objemajoča Judita pravi in veselilo bi me bilo, biti svedok vajine sreče 7 dalj „No, res vidim 7 m prepričana sem 7 da nisi nas to Ljuboslava mi več odmenj Dete î jokaj se f moje, srčnodraga Poljubuj pozabila, akoravno bi bila to že mogla misliti o tebiť i prijatelj sestro odvrne Judita 77 Dan m tvoj gubi premine, ne odlašaj vđati se možu, ki hoče ko prvi bolo moji smrti in noč bila si ti samo edina misel moja; vedno kop in tudi lastno blagostanje skrbeti nela sem po tebi, tako da niti moj zaročnik, niti vsi Ti si edina njegovi pokloni niso mogli utolažiti mi srca. Zmiraj dedinja vsega mojega obilnega premoženja, s kterim streglasemna kakov glas od tebe, in le tega čakala, kdaj smeš ravnati po svoji prosti čita. j um v j j lul 1 m U VI V ^ 4MÍ kj 1X4 U V« ^ V * o » ^ ^ w J " " * v o w — —. • -} --- ~ kadar pa se poro- bodo oče rekli le še eno besedo, da naj pridem domu t 1 1 • w • I . • n . I i •v*1#l#l a • 1 a 1 . V è I _______ a ____ imela boš moža, ki ti bo olahkoval dni življenja. Stokrát rajši bi bila storila to, ko možila se; zato sem Otroka moja draga, podajta mi desnici.... Tako.... vedno odlašala poroko in zavlačevala ženina svojega od Bog vaju naj blagoslovi, kakor vaji tudi jez blago- dné do dné. Konečno sklenem, da ti bom svoje na- stavljam ... bodita in ostanita mojo sestro Ljuboslava novico Tu Vilneviču beseda zastane na glavje SVOje. - , j w , ijuuijoui j uiiu v/oo ♦ -— pioc zavrisne Ljuboslava, pade prek mrtvega trupi potoki soizá kropi mu še topli obraz. Ljubkovič jo je izjokati se, da premine jej prvi dušni bol 7 7> in Oče in sklenil 7 omahne ljublj blag moz mili oče nazaj vljenje presunljivo in s pustil potem mene pismeno naznanila, kar zvem prežalost da so umrli blagi oče in da si ti ostala sama vsega premišljevanja se odrečem zdaj svojemu zaroč- Brez niku ovijem se v črno ter napotim se le-sem 7 da vza-neiz-proti u lu iuv> j v-rj jji v k uuoui KjyjL 2 pu tu u pa jo vzdigne, izroči prihitevši ključarici, ter z osta limi domačini preskrbi vse daljno potrebno za mrtvo jemno s teboj obžalujem ljubljenega očeta. Po moj merni ljubezni proti tebi merila sem tudi tvoj« meni, in prišla sem naravnost semkaj, da s teboj delim breme žalosti, ki se razdelj nosi lože, kakor tisci en hrbet Samo truplo leg Tretj rajnega Vilneviča iíiUX.ljVUV UV«i ««U.V. ------ volj tebe, predraga Ljuboslava pustila sem zaročnika, odpovedala se ljubljenčeku dan bil je pogreb, pogreb spo se za podobi tako cenjenemu možu. Na mogilo 7 kakor ki elej Je ^WiVV VUU JV/UUliiU UiU£illf J^lOl UlU^llU J i\l J Ç zakrila Ljuboslavi srčno-ljubljenega očeta svojemu zopet ra nevesta! , samo da s teboj zdaj žalujem, in kasnej dujem o sreči tvoji; kajti čula sem se da » WVAVJ ^ivuAiim JUj uuvuiu » JL io l kj ul \j JL I VA u il V> JJL ^ cm vj k/ks \j Ci ari a Tu rl i f n \T od jegovih voditelj do kterih je imelo in še ima stvu i in 91» Tvoj zaročnik"" dodá Judita in zasmeja se po svoji stari lahkomišljeni navadi. Ljuboslava zarudi, in LjubkoviČ se zopet molčeče kloni. ; pri- teh besedah je izrečen namen in pomen tako imenovanega „ustavnega zbora" v Slovenski Bistrici. Nemci in njih nenemški privrženci, ki so bili ta zbor sklicali, so se sicer prepričali, da se slovensko ljudstvo Zadnji žarki zahajočega solnca obsejavali so tri na njihovega pomenkovanja ni hotelo udeležiti, vendar so Ljuboslava pravi poslednjič : sklicali na 8. dan avgusta sklicati enak shod tudi v in videz srečna bitja „Solnce odpravlja se svetit s svojo blago lucjo drugim, Celje. Takrat pa so egl naši narodni protniki še daljnim pokrajinam; zapustimo toraj tudi mi ta mili nekoliko dalje. Sklicali so v tako imenovani hrastovi krajček in vrnimo se domu!" temi besedami prime gozdič (Eichenwaldl) pri Celj t hod (tabor) Judito podpazduho in vsi se odpravijo na odhod. De- pod milim nebom. Kakor Vam je znano, bo hotel klici ste šli naprej, Ljubkovic za njima, pregledo- ta zbor v Vašem imenu «vv on vj j "^J ujíme« ^ ta uvjkjL v v a a vaje in tiho občudovaje šibko vilinsko rast in nježno zadevah, zlasti sklepati o Vaših najsvetejših gibljivost dveh v resnici prezalih lepotic. (Dalje prihodnjič.) hotel izreči, se na tolik k t delj v eno polit SI n e m e 1 d loto, in da naj Slovenci v Iz Stajarskega. Dopisi. Nemški „liberalci" so oklicali kakor do zdaj tudi v prihodnj živé pod tujo nadvlado. na last mlj drag Prebivalci savinske doline in celjskega okrožj 9 danjem jak na prihodnjo nedeljo 8. dan t. m. shod v Celji, v kte- rodne slovenske zastave , ki ste pri volitvah, pri taborih in v vsak-ljenji tako možki in čvrsti stali okrog na- rem hočejo razgovarjati se in sklepati o sledečih pej;e- rih tockah : jarja od gorenjega? ali ni koristno nemški? bodno državo jakom gled m ponos svojim ro ako nočete zapustiti svojega slavnega mesta zakaj bi škodila ločitev doljnega Sta- in pokliča; ako nočete, da bi tujci v Vašem imenu zakaj škoduje narodni prepir? sklepali o Vaših narodnih pravicah, ako nočete sami v f UC1 9 da in ce ne v ljudskih šolah doljnega zatajiti in preklicati tirjatev, ktere ste lansko leto na ali se konkordat vjerna s svo- Žavskem taboru tako navdušeno izrekali: ako nočete kaj je storiti, da se odpravi preklicati pooblastil, ktera ste dali svojim narodnim deželnim poslancem, ki se s tolikim požrtovanjem in na Stajarja bodno Gi/iavu , iu uc ajc , i\aj jo o tui i ti, ua do uupiavi popolnoma? in e) ali ne bi kazalo osnovati demokratično društvo? Ko je ta nemški program bil razgla- sen 9 so veljavni štajarski rodoljubi sklenili, tudi se in našo srečo vso moč poganjajo za Vaše in naše pravice 9 za udeležiti tega shoda in okoli 200 slovenskih mož vabi domoljube v ta shod s tem-le oklicem : 9 a&o vsega tega nočete 9 in vemo Vašo da 9 tega nočete in ne morete hoteti pridite v delj Slovenski rojaki! t gust pol gozdič poleg Celj jsti uri zjutraj v Pridite vsi, ki se še Ni še preteklo leto in dan, ko ste se naše in naših kterim narodnih prijateljev povabilo na tisoče in tisoče zbrali pridite na slavni tabor v Žavcu, da ste se posvetovali in skle- tab spominjate veličastnega tabora Žavskega 9 pridi vsi 9 mar za čast slovenskega imena in poštenj in brez strahú izrečite: S k lepi Žavskeg > so še d pali o tem, kako bi moglo osiromašeno in v vednostih Živila Sloven ij naši m a h 1 j klep zaostalo slovensko ljudstvo svoje nepovoljno stanje zbolj šati si in vredno v vrsto stopiti k drugim avstrijskim podp Na imenovanem kraji Vas bomo čakali ne mi narodom. 16 000 Slovencev vseh starosti in stanov Vas ťiocuu, ampak še drugi prijatelji *u » skega ljudstva. Pričakujemo Vas tem bolj in tem in govorniki slo je kakor iz enega grla v Žavcu izreklo, da si morete več, da svetu pokažemo, kako se ćutimo složne in edine boljšo prihodnost le potem pridobiti, ako se Vam dajo s svojimi poslanci in zagovorniki. Tu hoćemo izpričati, iste pravice, ktere zdaj v našem cesarstvu vživa samo da se ne borujemo za drug namen j za. urug u či luč li , nego w, u« o beseda presvitlega cesarja: „Avstrij za to da nemški in magjarski narod. Ravno tako potrdili 9 sem mo vsi SI to v eno go dit îelotc gi ste vresniči vzvišena se ; se naj bo velika domovina, ki hoče z enako pravico Vaši glasovi, ki so se ptembra lanskeg leta enako ljubeznijo o bje mat bnosti vseh svojih gojit )do v korist 9 P Z 9 naj že govoré ta mogočno razlegali po prelepi Savinski dolini, niso ostali ali oni jezik!" kraj na vpijočega v puščavi. 85.000 Vaših rojakov iz vseh Nemci napravijo na ta dan za-se še drugih veselic azkosane slovenske domovine Vam je med tem in gostij. Teh se toliko časa ne moremo udeleževati 9 taborih ponudilo svojo bratovsko roko in Vam za- 9 in srce, da ne odnehamo 9 dokler nam ne pritegnejo, da je vično. Udeleži m prizadevanj s e stavilo besedo in roko predno ne dosežemo vsega, kar smo za potrebno spo- vsem pa ostanimo resni amo mirni čitneg hod pra- Pri 9 trezni, pa odločni ? znali Narodni nasprotniki, zlasti narodni odpadniki so žalim kog kog 9 se tudi ne pustim n e ni- liti: tako se bo tudi naš p ro tn i k srpo gledali na slovenski narod, ki se je začel izbujati prepričal iz tisočletnega spanja in tirjati svoje človečanske pra- nobeneg 9 vice. Naše narodne branitelje, ki so se po zborih in svoji zdajnosti in příhodnosti slovensko ljudstvo ne sovraži da, da pa hoče samo določevati o Kakor elej t naj nam 250 v eljá zlasti 8. avgusta modri tudi ne trpi krivice!" Živili Slovenci! prigovor: „Ne stori, pa ivila Slovenija! litvah. Da tedaj Kranja je dežela slovenska priôale so sijajno spet poslednje volitve. 9 1Z- Ravnokar nam je došlo sporočilo, da po „Sloveniji u Na slovenskem Stirskem konec julija meseca 1869. za trgovski oddelek priporočani národni možje so (Sledijo podpisi.) Iz Sodražice 22. julija. (Bralno društvo. Prošnja.) Od vižmarskega tabora sem se je začelo po našem kraji vse novo gibanje; poprejšnja narodna zaspanost je zgi-nila in slovenski duh krepko se oživil. Ljudstvo je spoznalo, da ni osamělo, ampak da tisuč in tisuč druzih je njegovih misli in željá. Na vse kriplje si toraj prizadeva s časom primerno napredovati. V ta namen si po 67 přejeli po 168 glasov, konstitucijonalci za obrtnijski oddelek priporočani národni po 3140 9 konstitucijonalci po 765 za rudarski oddelek je je ustanovilo bralno društvo na kolikor mogoče ob- bil baron Mih. Zois enoglasno izvoljen. Slavo volilcem ! (Deželni odbor) je v poslednji seji 31. dne t. m. med drugim sprejel knjigo , ktero mu je poslalo c. kr. ministerstvo kmetijstva o zložbi zemljišč in napravi skupnih poljskih potov. Tej knjigi pod naslovom Die Arondirung des Grundbesitzes und die Anlegung j) sirnem polji. Pravila nam je sl. deželna vlada potrditi blagovolila in naročili smo se že na razne slovenske časopise. — Ker nam pa zdaj v začetku našega početja primanjkuje raznega druzega berila, obrne se odbor prijazno do vseh slovenskih rodoljubov s prepo-nižno prošnjo, naj nas blagovolijo podpirati po svoji moči. da bo to novorojeno dete imelo potrebne hrane za krepko rast in vspesno delavnost. Hvaležno bomo vsak tudi najmanjši darček sprejeli. Odbor. Iz Lukavca na Goriškem 30. julija. T. S. Lepo je kazala vsa setva in tudi vinska trta spomladi gemeinschaftlicher Feldwege" von C. Peyrer, ki se prodaja tudi v bukvarnicah, je dodan tudi načrt postave, po kteri naj bi se složila zemljišča. Ministerstvo želi, da izvedó umni gospodarji za to knjigo, in da prevdarjajo ta pravila. Deželni odbor bo za svojo stran se rad ude-ležil obravnav, kadar načrt te postave pride deželnemu zastopu v razpravo. — Po sklepu poslednjega deželnega zbora in po dogovoru z gospodom knezoškofom bode deželni odbor razpisal kanonikat pl. Wollwiz-Flachen-feldski. pri nas tako da je bil vsak kmetovalec vesel ne- nadoma je prve dni meseca rožnika silna mrzla burja tako pritiskala, daje naredila veliko škodo; posebno da pri nas se fižol in vinsko trto je tako stisnila malo tega pridelka nadjamo. Pričujoči mesec pa je v prvi polovici zeló moker bil in tudi hladna burja je pihala; proti konci tega meseca pa smo dobili hudo vročino. Bog daj, da bi ta ne presedala kakor je poprej že presedalo deževno vreme ; če ne, bode za kmeta slabo. (Glavni odbor družbe kmetijske) 1. dne t. m. pod predsedstvom dr. Coste je med drugim sklenil sledeče stvari. Po predlogu g. Petra Kozlerja se bojo zarad denarne podpore za trtnice (Rebschulen) vprašale poddružnice v Vipavi, Bistrici in dolenske ; potem pride ta stvar v pomnoženi odbor. —• Na vprašanje c. k. deželne vlade: kaj misli družba kmetijska o tem: ali bi štacije za cesarske žebce ostale kakor so zdaj, ali pa se pomnožile in kako, je dr. Bleiweis nasvetoval Iz Ljubij pomnože nje teh štacij, da se gospodarjem zlajša do-peljavanje kobil; odbor je pritrdil. — Ker sl. ministerstvo kupčijstva družbi priporoča nemško knjigo , ki po Spet si more slovenski naš narod domače popisuje p o i j u in gozdom koristne živali, zapisati dve prevažni dogodbi v listnico zgodovine svoje : je odbor sklenil, sl. ministerstvo denarne pripomoči to je b o rn ik tev deželnega poslanca in volit soboto trgovsk k in volila deželnega poslane je volitve udeležilo 75; predsednik volilni komisij prositi, da seta koristna knjižica izdá v slovenskem jeziku in potem razdelí po deželi. — Vodstvo kmetij-lj ubljansko-vrhniška ske šole v Moravském Schonberg-u je poslalo Od 89 volilcev se jih program te šole, kjer se djansko tudi uči prediv- brtnijsko zb bil gospod dekan Brolich; izvolj Slovenije" nasvetovani gosp 99 v Je bil y Vrdu glí Kotnik z 72 gl gl stvo. Ker ta šola 2 leti traja, je odbor sklenil vpra-društvu šati vodstvo: ali ne bi se dva mladenča iz Kranjskega Kotnik, posestnik vzela v šolo samo za to, da se učita predivstvo. zložbi zemljišč je ministerstvo kmetijstva družbi po je dobil c. k. okraj Pajik. Ne samo to, da so volilci za gospoda poslalo obširno knjigo, ki obsega tudi načrt deželne stali kakor en mož (kajti izvolili so ga skor postave za zložbo zemljišč. Odbor bode odgovoril, da glasno), temuč tudi to, da so možje prišli tudi iz bo družba podpírala zložbo, kar bo dalj nih kraj môgla. Mi- v Ljubij naš vé ceniti važnost volitev ne odvraća niti vročina niti mraz , in da se v kaže svetu jasno, da narod kroskop, za kterega je sl. ministerstvo družbi po > da ga od tega pokli slalo 100 gold., se bode naročil po gosp. prof. Haber svojem landtu v Monakovem pri M e r z u. prepričanji ne dá begati po nikomur. Slava volilcem! stike kmetijstva kranjskega Zarad štati- ktero bode zložil se Je o Gosp. Pajik pa, o kterem se je govorilo, da Vižmarskem taboru tako delal, kakor da ne bi poznal davno postavno po c. k. deželni vladi priznanega dru- JV C I^lIieilJSLYcl» JM ttilj o ivcgaij ttitiu cjí Schollmayer, je odbor odločil nektera pravila. stva bo „Slovenijeu, Izid volitev za trgo vsk saj daj poznal to društvo brtnijsko zb J.U11A »VUIV« £j6k li v.OAU in UUriUJJ9tiU Zi U U r- BIX leius v gusuuuaisivu JU dl x^uuaj, ov n-xv^ . W^VJ. ni CO nam sicer po številkah še ni znan, ker volilna Turn a v Radolici, Jožef Čeřin v Žireh, Janez Sajè 12 novih udov je bilo v družbo sprejetih. Učitelji, ktere je c. k. deželna vlada na Kranj- da bodo so ti-le : Jožef skem po posvetu s kmetijsko družbo izvolila Šli letos v gospodarsko šojo na Dunaj komisij v se danes zvečer dovrší Številenje gl vendar to je že gotovo, da med blizo 5000 volilci večina v vseh razdelkih za tište možé 5 grom jih nasvetovalo drobno povemo število gl društvo „Slovenij isov. Že za tt isitj iuuz.e , kl íueiiiKi , vjrasper uasperiu ^y na^unciu , yy^i ^ ^ Drugo pot na ví čni k v Železnikih, Janez Skrbinec v Preddvoru v Predosljih, Jožef Erker v Srednji vasi na Kočevskem, Blaž Tramšek v Krskem, Vencelj Sturm v Metliki, Gašper Gašperinv Razdrtem Jožef Le- vprašati „Tagblattovce": mar res voditeljstvo národně stranke stojí na ilovnatihnogah? Spet tedaj „Tagbl zdaj tedaj moremo Juri Uranič v Preserji. CPoziv.) Kakor lani smo tudi letos v Beču in sami Gradcu učeči se študentje viših šol sklenili, da se nain vlada ž njimi očitno vidí, da ljubljanski libe- pravi shod v Ljubljani, v kterem se bomo pogovarjali čutij ralci na deželi nimajo nobenega zaupanja in da tedaj, oziroma resolucije štavili o nam važnih, milemu sloven- aj počnó kol ho čej volitvah njihovi pomagači tù in tam po deželi še več počeli so pri teh skemu narodu koristnih stvaréh. kakor je postavno Dan shoda je 4. septembra ; zberemo se ob un selej in povsod padejo pri vo- zjutraj v čitalnični dvorani. 251 Na dnevni red smo postavili sledeče točke: razgovor o slovenskem vseučilišču v Ljubljani; se pisatelj goreče poteguje za to, da ne bi se obrt- -- ----o ----- ----7------------------—J- --J---7 ---J — — » " v * « M f u* 2. razgovor o vprašanji, ktero slovansko narečje naj tujih deželá, v pogubo spravila s tem prevzamejo Slovenci za višo slovesnost tirja se stolica za slovanské jezike na graškem vseučilišču : mja avstrijska, ki se ne more še meriti z obrtnijo da se tuje " * « «vu««», » opu» na o igiu , ua og i uj o blagó brez vsega omejenja vozi v naše dežele in zasiu- žek njih zatiruje. „Svobodna kupčija, svobodna tisti nesrečni křič, ki ne kupčija Ve to je pomisli, da razgovor ob osnovi in programu slovenske omla- niso vsaki čevlji za vsako nogo. Saj je že to dosti na- dine. um«« paCnO , ua ou uaui uu luč* uau uui iuu OYUUUU.U, p Govoriti in glasovati v tem zboru imajo pravico so se osnovale šole, ki pomagajo k napredku. da so nam domá dali obrtno svobodo, predno vsi t Kdor ki so dokončali srednje šole in imajo še opraviti ima oči, pač lahko vidi, koliko beraštva je med na viših Šolah. nami napravila o b rt na svoboda; odprite le še tuj emu Dragi rojaci in ljubljeni bratje! Kakor smo uver- blagu brez colnine vhod v avstrijske dežele, pa ubo-jeni Vaše ljubezni do razkosanega in tiačenega nam na- žala bode Avstrija še bolj! Na roči zgodovinskih sku- roda tako gotovo se nadejamo, da se vdeležite tega sinj je to dokazal pisatelj, ki na vsaki strani kaže;, da juu.o, laay v ^ «« uuuvj«ujv , vic* » ««^«»v «v^a oiuj j c iu uu&a^l ^lOčllClj , 14.1 Ući V oćtis.1 S Uč shoda vsi, to tem bolj, ker vemo, da omikani možjé ne je vse imenitnejše knjige marljivo prebiral. m m ^ /x « U A I« v\ m« I /\ rv rv n m n kv rv n rt n f i lr n vi» i « i /l /\ Purkyne umrl. učenjaka, slovanstvo iskrenega sina. Ceravno je dose- stana Karmelitarjev v Crni patra Julijana Kozubskega bil je 82 let star — vendar je na ki je imel nadzorstvo nad ženskim samostanom Karme- obojno stran velika zguba, kajti tudi v visoki starosti litaric in je pred 3 dnevi bil v tem samostanu, je sod- bil je mož bistrega uma kakor v mladosti, s kterim je nija v preiskavo poklicala in po končani preiskavi ga skor do zadnje ure opravljal profesuro fizijologije. Na zaprla. tem polji je svetu odkril marsikaj, kar bode njegovo kova se še zmiraj Poslednje novice pravijo, da Barbara Ubry- • • A Iv lil v , Mi ime neumrljivo ohranilo na veke po vsem svetu. Slovani pa se moramo ponašati, da ta mož tolike slave je bil naš! Natoroznanstvo je bilo polje resom svojim. Bil je do 1864. leta vrednik noro kaže; za kratek čas pametno go vori, kmalu pa je spet vsa zmešana. Vsled tega dogodka , v mestu razkačeno, in je ljudstvo, zlasti, ker podšuntano ---. ~ j ~ — ----- --------------- j- ---- ker je že ljudska modrost taka, da sodi po enem vse, za- na kterem je neutrudljivo dělal z umom in pe- čela ie drhal napadati samostane, popred karmelitanke, ___D:i Živi" _-xi.-x._ji j______ ____i____2_____ ______i. ^ potlej tudi druge in sosebno jezuite ; vojaki so mogli priti mnogo je pisal v „Časopis českého musea". Avstrijska, branit samostane, in drhal razganjat. — Katoličanstvu ruska in pruska vlada so počastile učenega možá z in katoliškim napravam sovražni časniki in ljudje imajo t slavnimi redi. Večen mu spomin Vse hudobne govorice, da tudi v Pragi so nuns ke homatije, so prazne čenčarije. po ~ " -------J 7 I------ --------J ... . * WW wp. ww.v, -LX-1 V/ u V XX VII » Krakovo. — Velik hrup delà po časnikih in vzlasti šinstva nasvet, da bi se vsi samostani odpravili. 11 v^ o ' r» lr 1 U liK AV»n I v\i Vk^i | Q ly n M 1 a fiilrm ( TT IT vn Ir A t711 ~ __ ' 1__L ^ _ J ^ * Lim 1-. » L ^ u *__ 1 ~ _ * zdaj kaj zabavljati in nekteri ne zahtevajo ne več ne manj, ko da naj bi se kar odpravili vsi samostani! Na Dunaji, v Trstu itd. so sprožila celó mestna stare- Ta dunajskih „liberalnih* 9 kar je tukaj (v Krakovu gonjba bo zdaj taka, kakor predlanskim in lani proti na Poljskem) prišlo na dan. Noben člověk ne more iz- konkordatu. Prav voda na njih mlin je ta dogodba govarjati ali zagovarjati grozno dogodbo, to je gotovo; al vsak, kdor ni enostranec, naj čaka s svojo razsodbo vsem, kterim so samostani trn v peti Ogersko. Dopis finančnega ministera Lonyay-a tako dolgo, da sodnija pové, kaj in kako je bilo. Naj očituje županijam , da so tako nemarne s pobiranjem zdaj po „Domov." posnamemo to dogodbo. Krakovu enem je 24 možkih in ženskih samostanov (kloštrov). teh samostanov v predmestji Wesola bivajo bose kar- tako nečimerno plačujejo — pravi minister m elitan ke. Deželni sodniji ondašnji je došlo nepod- manjka odrajtati davek. Ne „i**?, WXVVjI I U ^ti^ViJUAJUUJ y VIMÍ v V VMI W V 1JVUUK1 ii\> V J/ VV/t davkov ter pravi, da tega ne bode dalje trpel. ne pomanjkanje denarjev je tega krivo, da se davki volje pisano naznanilo, da je tam ena nuna že 21 let v smrd- zdravju škodljivi celici ki še oken nima. zaprta Srbija. Iz Beligrada. „Corresd. Slave" donaša škofu in prosi, naj bi dovolil Državni pravdnik gré da se ta stvar sodnijsko preišče. Skof Galecki dovoli to in pošlje kot svojega pooblaščenca za vodjo komisije enega kanonika. Komisija najde važno novico ki Je da je vlada zasledila zakletev meravala umoriti sedanje namestne vladarje. omladina zapleta v to početje , od druge strani pa se Spet nase tako pravijo cas- sumiči upljiv od zvunaj. Za zdaj se še skriva ta stvar niki — res temno, nezdravo celico in v kotu na slami žensko brez obleke, vso umazano in hirajočo; na tleh ostanke neke jedi. Videti neznane ljudi, se ženska prestraši, začne upiti in zdajci se policiji 9 da zlajša celi sled. ki ima neki že precej sledů v rokah y Tako se „Corr. Slave" pise iz Beli- 9 spoznati, da je blazna (nora) že iz prvih besedi, je bilo pozneje se je izvedelo grada; vendar je mogoče, da vsa ta grozovita novica ni resnica, zato je treba čakati, kaj se izvé v prihodnje. in pokazalo, da je prav besna (razsajavka). Ta stan reči se je naznanil škofu, ki je šel brž sam v samostan in očital nunam, da so z nesrečno Barbaro Ubrikovo tako Bil je pozneje zasliaan, pa je rekel, da poslednja leta ni bil več zdravnik samostanski; ko pa je pred nekimi leti videl Barbaro Ubrikovo, bila je nora; svetoval je prednici, naj jo dá v noris- nico JeJ Je imé tako neusmiljeno ravnale. v nornišnico, kjer Drugi stre- ? a ta ma je odgovorila, da po samostanskih postavah ne sme biti dan so odpeljali blazno nuno žejo milosrčne sestre. Sodnija to zadevo na dalje pre- iskuje in so že 3 nune v preiskovalnem zaporu (iz česar še ne sledi, da so pa prav za prav bilo 9 one česa krive). Kako in kaj je ali je res celica bila tako smrdljiva, /itna cena v Kranji 2. avgnsta 1869. vlažna in temna, ne more nikdo vedeti, nego komisija sama; ta pa ni še priobčila svojih preiskovalnih zapis- Vagán paenice 4 fl. 75. ži 2 fl. 80. W ovsa 2 fl. 20. sorsice 3 fl. ječmena ajde 2 fl. 70. fl. prosa 3 fl. ferompirja 1 fl. 60. fižola 3 fl. 52 # Take da Je nikov, in vendar hočejo časniki že vse vedeti! natančnosti pripovedujejo, da se jim brž vidi, veliko izmišljenega. Gotovo je, kolikor se dá do sedaj soditi, to, da je bila besna nuna zarad varnosti zaprta, da je vso obleko s sebe strgala, kakor navadno taki besni ljudje delajo; tudi da je bila umazana in da je Kursi na Dunaji 3. avgusta. 5% metaliki 63 fl. 15 kr. Narodno posojilo 72 fl. 60 kr. Ažij o srebra 121 fl„ 35 kr, Cekini 5 fl. 91 kr. Odgovorni vrednik: Janei Mumik. — Natiskar in založnik: Joieí Blaznik v Ljubljani.