S n6. 12. številka. Izdanje zet ćetrteh 28. januvavija 1897. (t Trst«, t ietrtek ijntraj dne 28 januvarija 1897) „KDINOIT" Uutji p» trikrat na tadaa t iaitfb la-danjik ob torkih, 6«trtklh la aobotfth. Zjutrasje izdanje it- haja ot <5. Trri zjatrnj, T*(t«rno pa 7, ari T«iar. — Obojn« iiiaij« it*i« : ta ja4ca ««■•* . f. 1.—, isvaa A»rtrija f. 1 M za tri mm«*, , , g— . , . 4,a9 M vel leta . . . I - . . » *.— te th lata . . , 15.— . , ,1»,— Narodaiaa j« plačevati naprej na naraiba Krez pi Helene aaračalaa aa aprava ae ozira. Poaaaiiia« iterilke a« dobivajo t pru-dnjaluir» biti frankavana. kar nafranknv*** ae o* ipreje*tĆev nju kakor uradna o-eba tako očitno kaže svojo mržnjo do nas: to pa že ni lepo ! — Take strasti bi državni uradnik 11« smel kazat i — i u čira više je, tim manje. iii ga najtiiže ne boino več nadlegovali z deputacijami, toda le jeden dober nasvet bi mu radi daii — prav primaren nasvet po našem Bkromnem meneiiju: najprvo naj skrbi, da se u e k o i i k o pomiri in potem 11 a j v z a m « v roke knjigo, ki jo je spisal ueki K n i g g e ! Naslov tej knjigi se menda glasi: ,Uber den Uiagang mit Menschen" ! Javna shoda polit, društva „Edinost" dne 10 januvarja 1897. V Trebčah in v Kolonji. Dne 17. t. 10. sta se vršila h kratu dva javna Bhoda : v Trebčah in v Kolonji. V Trebčali ie predsedoval predsednik posl. društva ,E1inn*t*, gosp. prof. Matko M 111 d i d V svojem govoru je povdarjal, da nas na naših shodih ne vodi objestnost, ampak .sila in potreba. Mi se morajo braniti. Dr. (i r e g o r i n je temeljito p'jašnjaval vse jazloge, ki govore za to, da naprosimo slavno vlado, da zasnuje posebno okrajno glavarstvo za tržaško okolico. Njegova izvajanja su bila toli prepričevalna, da se je jeduoglasuo vsprejela — ludi navzoči Trebeajci so glasovali zanjo — nastopna resolicija : Javni shod III. okraja tržaške okolice v Trebčali 17. janitv. t. 1., smatra sedanje upravne razmer« v tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, toliko tržaški okolici, kolikor državnim interesom iu zate prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka e. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnemu magistratu tržaškemu posle prenesenega ali izročenega delokroga glede okolice in ustanoviti posebno c. kr. okrajno glavarstvo za isto. Tajnik Makso Cotič je pojasnjeval ▼ daljšem govoru, kako je presvetli cesar dal pravico narodom, da si po svojih zastopnikih sami snujejo zakene. Važna, prevažna je t »rej naloga posla«-cev. Že zato zaslužijo oni, da jih posebno gpoštje*o. Sosebne pa ni dovoljeno nikoa«r, da bi jil. žalil ali celo oviral v njih delovanju. Na to je govornik povedal živimi besedami, kaj je storila večina v mestnem zboru tržaškem bivšemu poslancu G 0-r i u p h iu tako razžalila ne 1« njega, ampak vie vo- lih;* njegove in okoličane sploh. Govornik je nasve-toval nastopno resolucijo: Javni shod v Trebčah protestuje proti po stopanju mestne večine zoper bivšega posl. Ivana Uorinpa, Tudi ta reselucija se je vsprejela soglasno. Predsednik M a 11 d i ć je rekel na to, da je tudi ta današnji shod dokazal, da je ljudstvo po svoji ogromni večini na naši strani. Naša beda je velika in mi moramo iskati pomoči. Ko bodo dobro znali na Dunaju o naših razmerah, nam tudi pomorejo prav gotovo. Saj tudi Njegovo Veličanstvo, nas premilostni cesar in kralj, noče ne gospodarjev, ne hlapcev, ampak si zeli zadoveljnjih narodov. Nadalje določajo tudi naši državni zakoni jednako pravo vsem. Žal le, da se ti zakoui ne izvršujejo. Niti davkov ne moremo plačevati v svojem jeziku. To mora postati dtugače, na to merijo naši napori. In da dosežemo to, jamči nam pravičnost našega vladarja, kateremu treba, da zakličemo iz srca trikratni „Živio". Zaorivši trikratni živio presvetlemu cesarju razšli so se zborovalci mirno in ne zmene se za one, ki so prepevali 11» ulici o svoji — zaslepljenosti. * * * Shodu v Kolonji je predsedoval podpredsednik političnega društva „Edinost", dr. O tokar R y b a f. Pivi se je oglasil za besedo deželni poslanec oz. mestui svetovalec Ivan Marija Vato-v e c, rekši, da je bilo njegovo delovanje omejeno na podpiranje nj.govih tovarišev. Vsikdar je bil pripravljen posvetiti svoje moći naši stvari. Nikdar ne (ta bi bil silil ua to častno mesto, ako bi mu ne bil < za :o, da zastopstvo četrtega okraja ostane v slovenskih rokah. V tem zrnislu je tudi vedno sledil našemu voditelju Ivana vitezu Nabergoju. Govornik je povedal, d* ou in posl. Goriup nista hotela vsprejeti izvolitve v nevažni trgovski odsek, prisojen« jima miuolostno od većine zbornice. Sploh se je uveril, da uiti 111 možno govoriti z našimi nasprotniki. Ko je šlo za to, da se poviša voznina na tramvaja iz mesta v bošket, uprl seje odločno temu s svojimi tovariši. Toda obveljala je njih. Toplo se je potezal za to, da se nabrežinska voda uvede na Brendežiji. Dvakrat je bila komisija na licu uiesta, toda inženir je izjavil slednjič, da je pritisk vode preslab, da bi jo mogli gnati na tako risočino. Iu tako je ostalo pri starem. Kakor v odsekih tako je bilo tudi v zbornici v javnih sejali mestnega zbora. Dotičnemu poročilu posl. Goriupa je pridoda! še govornik, da so slovenske poslance s „šeati* podili iz zbornice. O de/.elnein v.boru m kaj povedati, ker se uaši poslanci niso udeležili posvetovanj. Razmere so bile postale tako napete, da je bilo že nevarno podpirati kako dobro stvar. Naj se predloži še tako dobro in umestno, odbijajo vse, ako bi imelo koristiti slovenskim okoličanom. Ne glede na vse te žalostne razmere s« jo govornik vsikdar zvesto držal gesla : vse za vero, dom, cesarja 1 In v tem zmislu je tudi glasoval vsikdar. Na to poročilo so zborovalci Ivan R i h t a r, Matija Gustinčič in K en čel j izražali razne ž^lje iu pritožbe. Odgovarjala sta jim predsednik R y b a f iu posl. V a t o v e c. — Poročilo poslednjega se je odobrilo soglasno. Istotako je bila soglasno vsjirejeta resolucija za o s n u t j e okrajnega glavarstva. Zborovalec H • r v a t i n M i h a je dokazoval, da mesto ne skrbi za okolico, kakor bi moralo z ozirom 11a velike davke iu dokiade, ki jih plačujejo okoličani. Zborovalec dr. Josip A b r a m je menil, da je morda res, da je bilo nekdaj — pred temi agitacijami — več sloge med mestom in okolico. Na tem pa niso krivi .agitatorji", ampak nestrpnost naših nasprotnikov. Stari možje zatrjajo, da so nekdaj tudi na magistratu lahko govorili slovenski Pojmo pa sedaj na magistrat in skusimo govoriti slovenski 1 Zapodć nas ali pa nas pošiljajo od Poncija do Pilata. Cel6 ko pl&čijemo davke, ne smemo govoriti v svojem jeziku. Cel6 tak slučaj je znan govorniku, da niti deaarja niso hoteli prejeti, ker je dotičnik govoril ilevenski. Slednjič pa se je pokazalo, da dotični kmet ne dolguje ničesar. Ker torej siromak ni znal laški, imel je nepotrebnih stroškov in srameto, da so ga ekiekvirali. Take razmere ao neznosne. Naj nam dajo tudi nam. kar nam gre, pa b demo živeli aložuo z meščani Zlasti nam treba šol, da dobimo svojih uradnikov na javnih oblastih. Zato je govornik nasvetoval resolucijo : »Slavna vlada naj blagoizvoli premestiti novoustanovljeno pripravnico v sredino mesta ali pa ustanoviti se drugo pripravnico za vzhodni del mesta in njega okolico". (Pohvahi). Potem, ko je tudi dr. Rybaf podprl to resolucijo, se je ista vsprejela soglasno. Zborovalec Matija G u s t i n č i č je pripovedoval, kako je bil njegov oče večkrat pozvan na magistrat radi jedne iu iste maleukosti, ker je dosledno govoril slovenski. Dotični uradnik je sicer razumel slovenski a ni hotel razumeti iu je raje sklical tolmača. To je sramota, da obfiinarji ne morejo govoriti v svojem matenuem jeziku na občinskem uradu. Ako bi bili vsi okoličani taki ka-koršen je bil njegov oče, bilo bi danes drugače. Mi moramo zahtevati, da se nas spoštuje. Predsednik dr. Rybar: Okoličanom se slabo godi, ker trpijo in molčijo. Zavedo naj se, da je zakou jednak za vse, pa bode bolje! Tako vskliknivši j i predseduik povabil zborovalce, naj zakličejo trikratni „Živie" presvetlemu cesarju in temu vskliku so sn zborovalci odzvali soglasno in navdušeno. S tem je bil završen shod. Navodilo za volitev.državnozborskih poslancev. (Zvršetek.) IV. POGLAVJE. Volitev volilnih mož za četrto skupino ali za kmečke občine. A: S tem sva dovršila razgovor o obči, novi skupini, do volitve volilnih mož. Sedaj pride 11a vrsto skupina kmečkih občin, ali četrta kurija. Poučite me o tej. Naj preje Vas prašam, je-li bodo i tu vsi možki volili volilne može ? B: Ne, ampak kakor doslej, pred 6. leti, ko sta Kanfanar in Savičent rešila narodno čast. V tej skupini volijo volilne može le oni, ki nekoliko plačujejo in prebivajo na selili zunaj mesta, v kmečkih občinah. Zato se ta skupina imenuje : volilni okraj, ali kurija zunanjih občin, ali tudi kmečkih občin. A : Razumem ; tukaj gre za vprašanje: plačuješ-li od zemlje, ali od hiše, ali od trgovine, kakovi davek in živiš li 11a selu. Onda moraš dati svoj glas za volilnega moža tudi za kmečke občine. B: Tako je! A : A prosim Vas, koliko je treba plačevati ? B : To ti je nekoliko težje, ker ni povsod enako. Računaj tako-le : Ako plačuješ brez dokiade ali brez adicijonala vsaj pet goldinarjev na leto, tedaj si gotov, nobeden ti ne more vzeti glasa s pretvezo, da plačuješ iireinalo. A: Ali jaz poznam mnogo njih, ki ne plačujejo ni toliko, a vsejedno glasujejo ali volijo. Kako je to ? B : Tudi to je mogoče. Evo ti eden primer. Ako se nahaja v kaki občini mnogo takih, ki plačujejo visoko davke, v tem slučaju te pouči že sama pamet, da je treba več manjih za pojeduačiti one bolj težke. Pojdi od najtežjega plače-alca do najnižjega, razdeli vse, kar plačujejo vsi skupaj, ua troje, in potem, ako se nahajaš tudi ti v prvih dveh tretjinah, boš volil volilnega moža, četudi ne plačuješ 5 goldinarjev davka brez dokiade. A: To je uprav tako, kakor listina za občinske volitve. B: Da, uprav tako! Treba je popraviti listino za občinske volitve in vpisati notri vse pla-čevalce, potem velja to, kar sem ti rekel malo preje. Zakon odrejuje z drugimi besedami tako-le : V četrti skupini ali volilnem okraju za kmečke občine imajo pravico voliti volilne može vsi avstrijski državljani moškega spola, od Si4. leta naprej, ako pripadajo plačevalcem davkov v prvih dveh tretjinah za občinske volitve, zloženih od većega do manjega. A isto tako tudi oii spadaio v tretji volilni razred, ali plačujejo davka najmanje 5 gol- Dalj« ▼ prilogi. Priloga „Edinosti" nt. 12, z j nt. izdanje. dinarjev brez doklaile na leto 9. volilnega zakona). A : Rac. t na vodi, boljši je zakon za na Dunaj, nego za v Poreč. Za na Dunaj bom glasoval, ker plačujem kralju od svojega si romaš t. ta samo pet. goldinarjev in nekoliko novčičev. A za v Poreč niso pustili predlanjskim voliti onega, ki plačuje 10 goldinarjev in Se več in nikdar se ni pregrešil zoper zakone. Molči, zlodej, vedi, da vsaka palica ima dva konca! Mi-dim, da tudi za volilne može ženska ne more glasovati. H : Ne ; ni ženska, ni drugi za njo, ni moški, ki je še pod oskrbnikom, ni oskrbnik za njega. A t A sine-li polnoletni sin za očeta ? It: Sine; ako na svoje ime plačuje toliko, za kolikor mu zakon dsje glas. A : Ali sme oče, ako je že izročil sinu svoje posestvo in ako že plačuje sin sam na svoje ime ? B: V tem slučaju oče ne sme glasovati. Tako tudi ne vojak, dokler je v vojaški službi. A : Ali prosim Vas, kakfi je pa tam, kjer se nahaja po dvoje in še več bratov na enem posestvu in ž njim sestra ali mati, in plačujejo vsi ? B : Tu je tako, ženske se izbrišejo, kakor da ne plačujejo. A : A prosim Vas, kako je pa tam, kjer plačujejo skupno strici ali bratje z otroci, ki so še pod (»skrbništvom ? 11: Tu se zbrišejo otroci iz listine, kakor da jih ni, ker ne smejo glasovati. Na listinah se ne nahaja vpisana zemlja, nego možje, a za glasovanje je treba inož, ki imajo glavo na ramenu. Vidiš, zato se brišejo nedorasli. A: Ali prosim Vas, mi smo trije bratje vsi polnoletni, brez madeža proti postavi in plačujemo samega cesarskega davka nad 15 gld. in vse nas kličejo skupne na plačevanje. Ali imamo mi vsaki svoj glas, ali kako ? B : Po moji sodbi, vi bi morali zahtevati, da vas vpiiejo v listino vsakega za se, po razmerju plačila, spadajočega na vsakega, ker smo rekli že poprej, da ne glasujeta ni zornija, ni hiša, ampak človek, ki plačuje od zemlje in hiše. Za to bi vas morali imenovati v listini vsakega posebe in pripade na vsakega toliko, ila more priti v drugi razred, (ali tudi v tretji toda s petimi goldinarji) imeli bi pravico glasovanja. A : Ali, ako na noben način, ni z rekurzoin, ne zadobimo te pravice, kako potem? B : Ttidaj velja, da pridete vsejedno vsi in dogovorno eden vas pove imeia volilnih mož. A: Dobro I ali eden brat služi v rezervi ali pri domobrancih, ni ga doma; kako potem? B : V tem slučaju dragi brat ni temu kriv, pa mu morajo vsejedno dovoliti, da glasuje, kakor da ne bi bilo druzega brata. A : To je dobro 1 Pojdimo dalje: Stric je umrl, aH dva polnoletna stričnika živita na isti kmetiji, od katere plačujeta skupno. Sodnij-skega odloka nimata še o stričevem delu. Kako potem? B: V tem slučaju sineta oba možka glasovati skupno po dogovoru, ako kmetija plačuje zadosti, kakor da strica niti bilo ni. A : Tudi ta je dobra. Pojdimo dalje! Od dveh polnoletnih bratov je jeden po morju, ne zna se, kje je; a ta, ki je doma, plačuje za oba in plačuje zadostno. More-li on glasovati ? B : More on sam, kakor da druzega ni. A : Da nanese prilika, kakor ste mi tu povedali od onega, ki je pri vojakih, ali od strica, ki je umrl, ali od brata, ki je po svetu, in da vsejedno ne dovolijo glasovati onemu drugemu, kaj mora on storiti na to ? B : Gledo tega bi en moral povedati gospodom poverjenikom in cesarskemu komisarju to-le: .Gospoda, vi meni morate dovoliti, da glasujem po zakonu. O teh-le stvareh je že razpravljalo višje upravno sodišče na Dunaju dne 1M. maja 1883 pod št. 1102, in razsodilo je, da, kjer se jih nahaja ve«":, ki plačujejo skupno davek in je eden njih umrl, ali pa se nahaja pri vojakih, ali je odpotoval kara di ngam, ostalim ne sme biti zabranjeno glas i vanje. A : To je pravično. Ali reeimo, da vse to ničesar ne koristi, in da me poženejo od ondot ? B: To bi bilo krivično, in volilno poverjeništvo ali komisija ne sme delati proti zakonu, in cesai ski komisar, ki je navzoč, ne sme privoliti v nezakonitosti, in ti naredi to, kar ti vdahne Bog! A : Dobro! Povejte mi, ali se bodo volilni m ožjo za kmečke občine volili kakor do sedaj na občinah ali na županijah ? B: Ne znam še, kako bo, toda jaz mislim, da bo v velikih občinah določenih za to več oddelkov ali sekcij. Torej se bode volilo na veiMh krajih in vsaki teh novih oddelkov bo imel svoje število volilnih mož po številu vseh prebivalcev, ki pripadaj© temu okraju. Vsakih r>00 duš bode imelo enega volilnega moža. Ako jih preko tega števila ostane še nekaj za kmečke občine, tedaj jim dovoljuje zakon še enega volilnega moža. A: Prosim Vas, da denete v »Edinost14, ko bode znano, na katerih krajih občine se bode volilo. B : To storim, ako Bog da! A: Sedaj Vas prosim, napotite me, bode-li za volilne može kmečkih občin glasoval tudi oni plačujoči kmet, ki je že poprej glasoval z vsemi odraslimi možkimi za volilnega moža občnega volilnega okraja ali za novo, peto kurijo ? B : Bo 1 Ker zakon pravi: v novi ali tudi občni skupini glasujejo tudi oni, ki imajo pravico glasovati tudi v drugih skupinah. Ali dalje že ni več tako, kajti v skupini kmečkih občin ne sme voliti meščan, ki živi v mestu; a v skupini mest ne sme glasovati ni zunanji kmet, ni veleposestnik, v skupini velikega posestva ne smejo glasovati ni kmečki, ni meščanski volilci, pač pa sami veliki posestniki. A : To je pravi zakon, zato bomo volili volilne može, jedne iz velike množice narodove, a druge iz plačujočili naših ljudij po kmetih, vse naše gore liste! B: In tudi to je pravo ! A: A prosim Vav bodo-li volilni možje kmečke skupine v vsej Istri volili satno enega poslanca na Dunaj, kakor tudi v splošni skupini ? B : Ne bodo, nego izvole dva, kakor doslej, ker v naši državi še ni zakona, da bi povsem premagali oni, ki delajo, če tudi nimajo ni-česar, ampak veče število zastopnikov ostane onim, ki plačujejo davke. A: Kako bodo porazdeljeni vsi plačujoči kmetje o volitvi dveh zastopnikov. B : Evo tako - le : Vsi zadostno plačujoči zunanji kmečki posestniki, ki žive v okrajnem glavarstvu Koperskem, Poreškem in Puljskem, izvolijo po svojih volilnih možeh enega zastopnika. A vsi zadosti plačujoči zunanji kmečki posestniki, živeči v okrajnem glavarstvu Pazinskem, Lošinjskem in Voloskem, izvolijo zopet enega zastopnika. A: Za vseh pet ran, tako hočemo mi; če se bomo dobro držali, imeli bomo tri zastopnike, a Lahi samo dva. B: Da! Iver v veliki, splošni skupiui je mnogo naših ljudij, to bi bil eden; a v kmečki volilni skupini na poreški strani zopet nas jo dosti, to bi bil še eden; a pod Učko nas je zopet mnogo, to bi bil še eden, torej vseh skupaj trije. A Lahom bi ostal eden za mesta, in eden za veliko posestvo, to sta dva. A : In tako bi bilo prav, kajti računi se, da na naši dve duši spada po ena laška. Tako, če mi dobimo tri zastopnike, na nje bi moral priti po pravici le 1 in pol zastopnika. Ako jim jo zakon navrgel še polovico, morejo bili zadovoljni in pustiti nas v miru, kakor puščamo mi njih. Sedaj pa stopimo dalje k V. POGLAVJU. Kdaj, kje in kako se bodo vršile volitve volilnih mož četrtega volilnega razreda ali kurije zadostno plačujočih kmečkih. A: B: A : B A B A : B A B A B A B B A ' B Kedaj Vas pokličejo, ne znam ; alt to bo kmalu. Ne pozabi ua to, kar sva rekla o volitvi volilnih mož občne ali pete kurije. Torej nam razglasijo ? Najpreje naznani velikim oglasom c. kr. na-mestništvo vse volitve, na to občina volitev volilnih mož. A prosim Vas, ali mora občiua tudi za t« volitve sestaviti listino? Kako ne, mora; ker tukaj so kmečki po-sestniki urejeni po vrsti in sicer po plačevanju davka. Na te listine je treba paziti isto tako, kakor na one za občno skupino, skoraj še bolj, ker je laglje skaziti to listino, nego li ono za občno kurijo, v katero te morajo vpisati, ne gled6 na to, koliko plačuje! ; v tej pa že odločuje plačevanje. Ali treba, da pregledamo tudi te listine za kmečke kurije ? Da, in dobro in tudi da jo po mogočnosti prepišete, kjer le morete. Tn ako ne najdemo, da je prava, kaj potem ? Na to treba reklamirati ali pritožiti se ua glavarstva, ali v prvih 8 dneh po razglašenju volilne liste. Proti Čemu se more vložiti reklamacija ali pritožba ? Pritožbo je vložiti zoper to, da Je nekdo vpisan, ki nima pravice; na pr.: da ne plačuje toliko, kolikor zahteva zakon; potem zoper to, da ti ali ti niso v listini, akoprem plačiyejo zadostno. V dokaz, koliko kdo plačuje, treba je reklamacijam priložiti davčno knjižico, ali da niso iz liste zbrisane ženske, niti Mladoletniki. Kam moramo nest i tako reklamacijo ali pritožbo ? Izročiti jo moramo občini, to je županstvu, v roke župana ali pa njegovega namestnika. Pa če je ne bi hotel sprejeti ? Mora, po zakonu. Ali če je ne bi hote), nesi jo ti naravnost k okrajnemu glavarju, to je, na kapitanat. On jo sprejme, ali zaukaže, da se mora vršiti po zakonn. Ako vse to ne bi mi pomagalo? : Potem složite se več vas in brzojavite c. kr. namestniku v Trst. : Recimo, da se preda reklamacija, pa da nam jo odvržejo, kaj potem ? Tudi to se lahko pripeti, da se nisi pritožil temeljito po zakonu. Ali ako spoznaš, da se ti krivica godi po tem našem nauku, tedaj se pritoži dalje na c. kr. namestnika v Trstu, ali le v treh dneh po vročenju odloka od strani okr. glavaistva. Je-li kdo naših, ua katerega bi se lahko obrnili v sili ? Da! Naznani se Vam, na koga se boste sneli obrniti v Pazinu, Trstu in na Dunaju; ali vse je ležeče na tem, da paziš, kako so sestavljene liste. : No, v imenu Božjem. Recimo, da so liste nekoliko dobre. Bomo-li znali, katerega dne in kam nam je iti na volitev volilnih mož t : Bodete znali, ker morite znati; sicer pa izveste eden od druzega. : Pa kako naj se ravnamo ? : Pojdete v imenu Božjem na volišče. Prej že ste se dogovorih glede volilnih mož. Isti morajo biti členi iste volilne skupine; navedete jih po imenu, ali pa tudi oddaste napisaua njih imena, da so to vaši zaupni ljudje. In glejte, da bodo res zanesljivi, da vam ne krenejo s pota. Vse vasi, ki bodete na jednem volišči, dogovorite se že poprej za najbolj vredne vaše možake, ki so že druge krati držali in glasovali za narodno stranko. Ne volite jih ni radi bogastva, ni lepote, temveč radi njih junaškega srca. Ali, da vas vprašam še nekaj : Ako kdo biva v mestu, a ima zemljišča v zunanjih občinah, more-li on priti v listo kmečkih občin in voliti volilne može ? Ne more ; on spada v listo za mesto, v katerem stanuje in le tu more glasovati. Za to pazi dobro; ako dobiš na listi za kmečke skupine vpisanega gospoda i/, mesta, zahtevaj, tla ga zbrišejo. A : Bože moj, zakaj ? B: Zato, da bo vsakemu pravo, ker mi se ne mešamo v liste za gosoodo po mestih, in ako bi koga pustili v listi za sela, utegnil bi glasovati dvakrat, in to, enkrat z nami za zunanje, a drugi krat v mestu za mestne. A zakaj bi on imel dve časti, ko mu ne pripada več ko ena. Pa ne boj se, tebe že ne vpišejo v mestno liste, čeprav plačuješ več, nego marsikdo, ki biva v mestu ; pa čemu bi mi trpeli na kmečki listi gospodo iz mesta, ko oni itak že glasujejo tam. A : Prosim Vas še to, ali se o volitvah vas smatra za mesto, kar mi imenujemo »mesto4' ? F': Ne ! Tudi to si zapomni dobro, da se ne boš motil in dane zgrešiš. 3Saprimer: Pomjan ni mesto, nego glasuje s kmečkimi občinami; Podgrad istotako se ne pušteva med „mesta" o volitvah, tako recimo ni Grižnja 11, ni Oprtal j, za na Dunaj niso „mesta" ni V i š n j a n ni I) ob r i n j. A sedaj ti naštejem vsa mesta vlslri, ki se za volitve na Dunaj vpoštevajo kakor mesta in dobro si jih zapomni. To so ta-le mesta : J'nIj, Vodnjan, Pazin, Rovinj, Poreč, Vita-nora, Umag, Huje, Motovun, ViUnada, Brnet, Milje (Muggia), Ižola, Koper, Piran, pa Kantar, Volosko, Lovran s svetim Frančiškom, Moičgnice, Lošinj Veliki, Lošinj Mali, Krk, (-'res, 1 Albin i in Plomin. Nekatera teh mest imajo pod svojo mapo zadosti obširno okolico in v njih premaguje naš narod, na pr. v Pazinu, v liuzctn, v Plominn itd. A: Dobro,! Sedaj povejte mi, ali moremo za vo-volilne može izvoliti prebivalce iz mest? II: Ne morete. Ker 10. zakona 14. junija 1896. št. 169 govori, da morate volilne može izbrati iz sebe, po takem ni njega, ki glasuje v mestni skupini, ni iz velikega posestva. A : Dobro! Ali ako on, ki je na listi in katerega bi mi radi izbrali volilnim možem, uprav istega dne ne more priti, da 'glasuje, ko mi zbiramo volilne može, ali ga smemo vsej od nn izbrati volilnim možem ? A : Smete. Ali treba dobro vedeti, čemu da je ostal doma; to ai dobro znamenje, ker le nesreča v hiši, ali pa nevarna bolezen mogla bi ga opravičiti, a vse drugo bi utegnili biti le prazni izgovori, da se ne zameri kateremu tujemu podrepniku. Takega se čuvajte! A : Hvala Bogu, dobro se nama skladajo misli ; velja biti ali Božji ali vražji ! H : Tako je ! Sedaj preidimo na sledeče : VI. POGLAVJE. Volilni možje, njih pravice in dolžnosti. A : Povejte mi malo, kako bi se mi bilo vesti, da mene zapade ta čast, da me izberejo volilnim možem ene skupine, bilo kmečke, bilo občne? Najprvo, ali dobim to pisano? H: Dobiš; ker je zakon tak, da ti glavarstvo mora naznaniti, da si izvoljen volilnim možem in da ti to naznani o pravem Času ter da ti dopošlje pisano legitimacijo in glasovnico ali škedo. To vse zapoveduje, zakon od dne 14. junija 1896. št. 169 v g. 32. Na legitimaciji mora biti zapisano mesto, dan, čas, kje in kdaj imajo volilni možje izbrati zastopnika, a glasovnica mora imeti pečat od glavarstva. A: Dobro! Ali, če mi ne pride v času? Ali, da jo zgubim V B: Moglo bi se i to zgodili ali težko. Vsekako treba, da si volilni mož zapomni, kakšno čast iu dolžnost je njemu izkazal narod s tem, da si po njem voli zastopnika. Zato, ako dan pred volitvami ne bi še imel v roki legitima-cijske karte in glasovnice, treba, da se on požuri v občino (do županije), da-li ne ležita tam, ali pa naravnost na glavarstvo. A treba strogo paziti, da se ti vsi spisi drže čisti in da se ti no poizgubijo. Ako bi kdo zgubil, more še dan prej k glavarstvu. Kdor bi zgubil glasovnico, more jo i na dan volitvo dobiti od komisarja, ki je navzoč, aH legitimacije ne bi bil v stanu tako lahko dobiti, za to jo treba čuvati, kakor oko v glavi. A: Dobro razumem. Volilnemu možu treba, da pride točno na mesto, dne in ob uri, kakor B A i A i h 1 mu je napisalo glavaistvo in kakor je doznal od ljudi j, katerim gre vsa vera. Povejte mi, kako potem naprej ? Tako-le : Tam ^bo navzoč volilni poverjenik ali c. kr. vladni komisar. On mora paziti na to, da vlada mir in da tse vrši zakon, in da nikdo ne prestopi zakona. To zaukazuje § 37. zakona, od dne 2. aprila 1873. št. 41. Ko je došla določena ura, jame ta komisar klicati volilne može, da po listkih izvolijo iz sebe tri člene v volilno poverjenstvo ali komisijo (§ 33). Ako pa mi ne gre prav od rok pisava, ali mi sme napisati kdo drugi ? Sme, ali pazi, da je naše stranke. Pa potem, kako dalje ? Na to prešteje komisar imena, zapisana na listkih in naznani ona tri imena, katera so največkrat napisana (§ 33). In dalje? Potem imenuje komisar še druga tri imena volilnih mož kakor člene v komisijo, in tako je njih šest. A ti izvolijo sel>i sedmega druga, in to po veČini glasov. 83). Dobro, sedaj je vseh sedem. Kako dalje ? Sedmorica si izvoli na to predsednika. Ali, ko bi bila trojica za enega, trojica za drugega, a eden zopet za tretjega? Onda komisar srečka med onimi dvemi imeni, ki imati jednako število glasov. Sme li volilni mož tudi malo zakasniti ? Sme, ali brez težkega povoda ne velja zakasniti se. Potem se začne glasovanje, kaj ? Da, in to tako-le: Predsednik volilni komisiji prečita volilnim možem neke paragrafe, ki navajajo, kake može ho sme' izvolili za zastopnike in pokliče volilne može, da glasujejo po vrsti. Ali vestno! Vsaki naj drži za svoj narod pa je dobro, in naj glasuje za človeka, katerega poznajo on in drugi, da je za narod. A kako se potem vrši to glasovanje ? Tako-le! Prvi vržejo v žaro glasovnico svojo členi komisije, na to po vrsti listke drugi volilni možje, kakor so klicani. Ali dobro glej, da imaš zapisano na glasovnici pravo ime tistega zastopnika, ki je po volji narodu in tebi. Zato glej, ako sam ne znaš dobro pisati, da l i to napiše prav, naš človek, kateremu gre vera, Ima-li komisija pravico prigovarjati komu iz volilnih mož in ali tnti sme zabraniti, da ne glasuje ? Ima in sni", ali samo, ako je povod zakonit; ako ni, pa ne. In tega ne smeš misliti, da je dovelj, ako eden prigovarja. Sleherni člen komisije ima pravico govoriti, kar si bilo, ali na to se morajo vsi dogovoriti o tem in odločiti po večini glasov, hočejo-ii dovoliti volilnemu možu, da glasuje, ali ne ; in ako odločijo, da ne sme glasovati, tedaj morajo povedati tudi razlog, zakaj ne, A povejte vi meni, pod katerimi razlogi v zakonu sme komisija zabranili volilnim možem, da ne glasujejo ? Ti so navedeni v § 36. zakona od dne 2. aprila 1873, št. 41, in so leti: 1) ko bi nastal sum, da je namesto piavega volilnega moža nastopil krivi (nepravi). 2) Ko bi komisija našla, da je kdo iz volilnih mož zgubil volilno pravico še le potem, ko so se sestavile volilne liste. 3) ko bi se ne moglo razvldeti prav, koga prav za prav misli izvoliti zastopnikom. Samo v teh slučajih moro komisija odločiti, da se volilnega moža no dopusti k glasovanju. Ali recimo, kakor se je tako že dogodilo, da večina komisije, ki dobro pozna volilnega moža, reče: Ta ni ta ! a vsi vemo, da je V Potem bi se moral komisar prepričati tudi pri ostalih členili komisija in pri drugih volilnih možeh, da jo ta človek v resnici pravi, in ne bi smel dovoliti, da se zakon tepta, ker § 37. pravi, da volilni komisar mora paziti iu hraniti, da komisija ne prekorači svojega delokroga. Ali če bi tudi to ne pomagalo? Tedaj mislim jaz, da bi moral komisar reči: gospodu, jaz ne pustim dalje glasovati, kajli jaz sem tu, da se zakon vrši, a ne da se tepta. A : In tako bi moralo biti, ker za svetega Boga, ni pravo, ko nam počno oči žareti. B: Pusti to, ne teče več voda, koder je tekla nekoč. A: Dal Bog, dobro, da bi bilo tako. Vsi smo jednih mislij. Jaz računim, da ko so vsi volilni možje oddali svoje glasove, komisija poreče : Izvoljen je ta in ta in pojdite domov. II: O ne, dragi moj ! Vedi, da bi volilni možje veliko škodovali narodni dobri stvari, ko bi se oni oddaljili takoj po prvem glasovanju. Ker dejanje se vrši tako-le: Ne volijo zastopnika vni volilni možje na enem mestu, nego ga volijo na vseh tistih mestih, kjer se nahajajo okrajna glavarstva ali kapitanati. Potem takem, da se zna, kdo je izvoljen, treba je, da vsi volilui komisarji javijo komisarju na glavnem volišču, koliko so našteli glasov za kojega zastopnika. Še-le ta vladni komisar na glavnem volišču pregleda račun. Tu bi se utegnilo pripetiti, da je naš zastopnik dobil uprav toliko glasov, kakor laški : v tem slučaju bi trebalo glasovati vnovič. Iz lega lahko razvidiš, dn ne smejo volilni možje oddaljiti se takoj po prvem glasovanju. A : To je prav! A kdo da volilnim možem nove glasovnice za ponovno volitev? Komisar, ki je navzoč. Dobro! A vdrugič, da zopet, tako glasujejo, kakor preji ? Tedaj bi komisar na glavnem volišči stavil na srečkanje oni dve imeni. Sedaj razumem, zakaj je Hveta dolžnost volilnim možem, da pridejo vsi glasovat iu da so držijo moško do zvršetka, ker ne smo se pozgubiti ui en glas za našega zastopnika, kajti ko bi manjkal en sam glas, trud vseh ostalih utegnil bi hiti brnzvspešen. Tako je! A ko komisar konofino reče volilnim možem, da je vse gotovo, da ni treba več čakati, tedaj še le je znamenje, da mu je komisar z glavnega volišča javil po Žici, da jo vse v redu. Znamenje jo gotovo, da je zastopnik izvoljen, Bog si ga znaj, na katero stran jo vdarila srečal Znal boš tudi Ti dragi moj; ali ti pove komisar, ali pa izveš po drugih. Eli, kakor je Bog v nebesih, hočemo se boriti, kakor smo se v zadnjič. Ako Bog da, da izidejo od naše strani trije iz Istre in dva iz Trstu, tedaj bi mi izdali na Dunaju nekoliko več, nego doslej; tudi bi se vse tako nekako nagnilo ua našo stran. A : Tako je, vidiš! Ti sodiš se svojo bistro glavo ravno tako, kakor učeni ljudje. B: Jaz bi sodil tudi drugače. Ko se voli na tolikih krajih, Boga mi, ni, da bi se cepili : mi hočemo tega, mi onega zastopnika, ampak moramo se vsi slovenski kmotjo združiti, to je dogovoriti se z našimi ljudmi, kateri kaj znajo iu vidijo dalje od nosa, in moško vpreti se, da vsi naši volilni možje glasujejo za isto ime. A : Da, prav tako ! Prosim te, kaj bi ti koristilo, da v onem kraju volito enega, a v drugem drugega. Na ta način bi so razcepili glasovi na vso kraje naših volilnih mož, a laški bi bili vsi eni in isti, a potem z Bogom naši ! It: Tudi jaz scin razumel tako! Pravično je, da so na naši strani trije zastopniki, a na laški pa dva, in to eden za mesta in eden pa za veliko posestvo. Našim treba, da so trije, ker nas je več in tudi so naše kmečko potrebe veče. Jaz bi rekel, da so še veče. Jaz sodim, da bi se za našega zastopnika morali zediniti tudi oni laški volilni možje, ki so sami kmetovalci. Laški zastopniki bodo imeli le svoj .programa nazionale" Tako mi je bi/o povedano, a naši so govorih' o vodah in o eeStah in o mnogih drugih načinih, kako hi to nam pomagalo. A : Evo, sedaj veš, kako se morajo ravnati volilni možje. To jo nam sedaj dovelj, a drugo potrolmo lahko poizveš iz „Edinosti" v Trstu in od drugih poznanih naših Ijudij. Le čuvaj se tudi ti in pazi na druge, da ne padejo v kremplje našim sovražnikom. H: Hvala Vam za pouk, in „Bog daj srečo* I Političke vesti. V TRSTU, dDc 27 januTarija 1897. Škofijski pastirski list povodom volitev. Vsi državljani, ako jim je na srcu blagor naroda, brigajo se za predstojeće volitve v državni zbor. Ni čuda, h bodemo morda kmalu siti. Za toorijo mora priti praksa, za besedami dejanja I Dejanj pa ue vidimo in jih ne vidimo; zato pa smo nezadovoljnu s izjavo, ker na« tolaži ie le z bodoči« zasedanjem. Torej si ,q vla ta sopet vzela odloga — je prolongirala menjico. V izjavi so pač razviti lepi nazori, ali pozitivnega je malo v njej. Le dvojno je kolikor toliko pozitivno: izjava, da kraljestvo Češko mora ostati jednotuo; to naj potolaži Cehe ; izjava pa, da se uvedejo kurije, bodi mazilo na nenaške rane. (Kakor znano, se valijo sedaj členi deželnega odbora, odsekov itd. po obstoječih skupinah zborniee, ki so: skupina poslancev iz kmečkih občin, iz mest in trgov in vel»*posestva — odslej pa naj bi se volili po narodnih skupinah. Nemcem toliko, Čebom toliko. To je posebna želja Nemcev, ker jim bode na ta način za vedno zagotovljeno primerno zastopstvo v deželnih kor-poracijah. Načelno sicer tudi mi nismo proti takemu načinu volitev. Ali čudno je, da se vladi toliko mudi s tem ravno na Češkem, kjer so Čehi v večini in se Nemci boje za svojo moč, dočira se jej prav nič ne mudi, da bi uvela kurije tam, kjer so Slevani v manjšini in trebajo varatva, n. pr. v deželnih zborih na Moravskem, v Sileziji, v Istri itd.) Tudi deželni zbor kranjski se je sešel včeraj. Posl. Barbo je predlagal, da se ustanovi deželno skladišče za gospodarske pridelke. Kandidatje socijalistov. Med kandidati, ki jih je postavita socijalno-demokratiška stranka v Avstriji za V. kurijo, je : 16 delavcev, 1 nad-ziratelj delavcev, 1 zdravnik, 1 odvetnik, 1 železniški sprevodnik, 1 kmet, 4 pisatelji in par časnikarjev. Vesti iz Afrike. Rimski »Tribuni'1 javljajo iz Masave : Bitka med ras Alulo in ras Agosom je bila pri Adi-Čomaju, vstočno Aksuma. Vsak izmed njiju je imel kakih 700 s puškami oboroženih mož. V bitki je padlo ras Aluli 50 mož, Agusu 100. ua obeh straneh je kakih 200 ranjenih. Ras A gos je padel baje vsled tega, ker so ga nekateri Načelniki ostavili v zadnjem trenotku. Ras Alula je bil v bitki nevarno ranjen; dospel je že v Aksurn, da mu izvodij > krpgljo. Ista brzojavka trdi nadalje, da uek.iteri tigrinski načelniki, med njimi vodji ITekla in Abaguben, hočejo maščevati smrt ras Agosa. Ras Alula je bil baje zaradi tega navalil na upornega ras Agosa, ker hoče ras Alula ohraniti si prvenstvo v zastopssvu odsotnega ras Mangaše. „Tribuna" poroča nad:>Jje, da Rusija in Francija vplivata z vsemi možnimi sredstvi na Menelika, da bi so le-ta zvezal z derviši. Hazli<&no veati, 0 volitvah v Trstu. V raznih listih — laških, nemških in cel6 v .Slovenskem Narodu" — Čitamo, da je narodna slovenska stranka postavila svojima kandidatoma za predstojeće državnozbor-ske volitve gg. Nabergojs in J a k 1 č a. Temu nasproti smo pooblaščeni od avtoritativne strani do izjave, da naša stranka ni ie ukrenila ničosar definitivnoga glede kandidatur. Ne motimo se menda, da je vsem tem vestem »amen jedino ta, da — begajo javnost! Še enkrat opozarjamo tržaške in okoli "anske Slovence, ki se hote priglasiti kakor volilci V. kurijo, naj to store nemudoma, kajti v noboto bode zadnji dan. Od 3. februvarja naprej, do ukljačuo 10. bode doba reklamacij. O reklamovanju volilnega prava bode dokazati dvojno: da mi je že 24 let in da že 6 mesecev bivam v tej občini. Avstrijsko državljanstvo se razume samo ob sebi. Kdor nima kmn^ga lista, naj pa nese seboj koji drugi dokument, u. pr., vojaško ali delavsko knjižico! Imenovanja. Omenili smo že, da je minister-stvo za pravosodje izdatno pomnožilo število av-skultantov, ki imajo adjntum in sicer v področju prizivnega sodišča tržaškega število onih z ad-jutom 600 gld. od 12 na 18 in s 500 gld. od 13 na 18. Predseduiltvo tržaškega prizivnega sodišča je imelo predvčerajšnjem izredno sejo, da pedeli nova adjuta z dnem 1. februvarja t. 1. in da ime-nnje novih avskultantov. Imenovani so avskultantje pravni vežbeniki: Makso H r o v a t i n, Alojzij M a s e r a, Henrik Lasič in Adolf Bresnig v Goriei; Karol Bizjak v Rovinju, ter Ivan V e n t r e 11 a, Ivan C a 1 o g i o r g i o in Josip R u s c a v Trstu. — Dve mesti sta torej še ostali prazni. V deželnem zboru istrskem so trije zopet izvoljeni hrvatsko-slovenski poslanci storili obljubo v hrvatskem oziroma slovenskem jeziku, a brzojav ne ve ničesar povedati, da-li je liaia beseda tudi letos iako lazburila laške peteline, kakor v prejšnjih časih. Ali so res morda postali bolj krotki, ali je pa to le tišiua pred viharjem !? Bodemo videli ! Tudi našega stenografa so baje letos pustili v zbornico. Železniška zveza s Trstom in Slovenci. Mariborska »Sttdsteierische Post" je objavila to dni članek z ozirom na sklep vlade, da je v zveze Trsta z notranjimi deželami zgraditi železnico čez Ture in Bohinj. V tem članku govori mariborski list tudi o politiških posledicah železnice čez Ture in meni, da se po isti ojači nemški živel j v Trstu. Z jedne strani da ne bi bilo slabo to, ker bi se ustvarilo protitežje italijanski irredenti. A na drugi str asi se je bati, da se oživi germanska ir-redenta, kakor se ista že giblje v izvestnih nem-ško-uacijonainih krogi b. In potem nadaljuje mariborski list: Kar se dostaje nas Slovencev, moramo biti zadovoljni, da Trst sploh dooi tako železniško zvezo in da s* s tem povzdigne njega promet. Kajti na tisoče naših krepkih iu okretnih delavcev imajo zaslužka tam i iu tako bode tudi v bodoče, kajti tudi nemški trgovci, ki *o nasele v Trstu, se bodo morali posluževati slovenskih močij za te-žavneja dela, V tem ne vidimo nikakega ponižanja našega ljudstva, kajti tudi težia dela se mo-rajo vršiti; in potem pa bode vsikdar med Slovenci talentiranih ljudij, ki se povspuo do viših mest. Ti poslednji pa morajo potem skrbeti za slovenskega delavca in navajati ga do varčnosti, da se vendar ei.krat povspne do nekolik*«;* blagostanja. Ako se zgodi tako, potem ne bode težko povzdigniti delavca do veče duševne in socijalne izobrazbe. To pa pripo-močjo čitalnic, pevskih in izobraževalnih društev. „Slov. Nar i d" nam očita, da se ravnamo po glasovitem in razupitein načelu „ni častno ali je zdrav o', očita nam terej politiško nemoralnost. — To je vsakako hud tabak. In kaj smo zagrešili groznega, da so nas obložili s takim očitanjem ? No, stvar je taka : Nedavno temu smo priobčili dopis iz krogov .narodne stranke" v Ljubljani, v katerem dopisnik opravičuje to stranko ozirom na nje postopanje ob vprašanju uličnih napisov v Ljubljani. Menimo, da je bilo to lojalno; kajti nam je bilo vsikdar le do tega, da se scvar pojasni na vse strani. Iz istega vzroka smo pozneje lojalno priobčili še dva nasprotna glasova. V vseh teh dopisih so govorili 1 j u b 1 j a u s k i dopisniki. In to velja isto-tako za članek .Bodi jasno", na kateri je .Narod" oprl svoje očitanje politiike nemoralnosti na našo adreso. A kako dela narod ? O vsem, kar so govorili naši ljubljanski dopisniki, trdi jednostavno, da smo pisali m i: „Edinost." trdi, .Edinost" očita itd. Ljudem, ki so dobre volje, je pač jasno, da za privatne pogovore, ki so se vršili v Ljubljani med to in ono osebo, ni možno nakladati nikake odgovornosti listu, ki izhaja v Trstu. Jasno je, da mi ne moremo soditi o resničnosti poročil o takih pogovorih. Za taka potočila pada odgovornost vsikdar izključno le na dotičnega dopisnika. Vendar nas apostrofuje „Narod" : „ako „Edinost" ne da pojasnila . . . itd. itd." Tem huje je, da nam .Narod" v tem slučaju naklada odgovornost, ke smo glede ua najvažnejo stvar v dopisu — glede na kompromis za državno-zborske volitve — s posebno opazko markirali svoje mene nje, različno od dopisnikovega. S teui smo označili menda dovelj j-uiio, da se nikaker ne identifikujemo slepo, ampak, da mislimo tudi se svojo glavo. .Narod* seveda vidi »tvari drugače, ker jih hoče videti. Živela časniškarska — morila! — Da-li je tako postopauje „honorowo", o tem naj sodijo čitatelji, da li pa je ,zdrowo* za stranko samo, katero zastopa .Narod", o tom naj sodijo oni pristaši stranke, ki so tako .veliki", da ao morejo vsaj za jedno glavo povapeti nad—kranjski p epir ! — Še nekaj I Narod nam podtika, da nam ni do drnzega, nego da delamo reklamo za .Ljublj. list". Čndnol .Narodova' gospoda so iz lastnega nagiba, nesiljeni od nikogar, in na slo-veseu način izjavili na ahodn zaupnih mož, da v najvažoejih vprašanjih me soglašajo z nami, ia m z demonstracijo ob zaključku shoda pokazali na dalje, da ne poznajo do nas niti one obzirnosti, kakerino je domačin dolžan gost« — in sedaj ae čadijo, da hočemo dalati reklamo — za draga! Toda mi ne delame reklame za nikogar le iz kaprice ali iz maščevanja. Za tako zabavo so sedaj preresni časi! Kakor za vsakogar druiega bodemo delali reklamo za ,81ov. list", ako bodemo videli, da na«topa pametno in primerno koristi naše narodne stvari; ako pa bodo postopali drugače, potem ne bodemo delali reklame zanj, kakor tudi za nikogar druzega ne v takem slučaju. Princ Danilo v Italiji. Černogorski prestolonaslednik jts dospel včeraj v strogem inkognito v Florenco iu ae nastanil v hotelu. Kmalu po prihodu je šel obiskat svojo sestro, princezo Jeleno iu nje soproga, princa Neapeljskega, pri katerima je ostal ua južini. Izgon zarotnika. Deželna vlada bosenska je izgnsla iz zasedenih pokrajin veletržcn in večkratnega milijonarja Milana Drvanovega. Včeraj je došla pred Drvanovo hišo četa orožnikov in jeden uradnikov deželne vlade mu je izročil dekret deželne vlade, ki ukazuje njega izgon zaradi proti-avstrijskih spletkarij. Dervauova so orožniki spremili do meje. Vlada ga je bila izgnala, ker ae je bil Drvanov upletel v politiške nahiiacije, katerih ost je bila obrnjena proti Avstriji. V Brci, svojem običajnem bivališča, zasnoval je bil pravo pravcato zaroto, kateri je bil duša in pokrovitelj. Dva uporna mornarja. Lloydov parnik „Polili" je dovel včeraj iz Mesine mornarja Justa Tonettija in Roka Parenzana. oba iz Istre. Izročili so ju policiji, kajti obtožena sta nepokorščine in upora proti svojemu predpostavljenemu. Oba omenjena mornarja sta bila služila na parnikn „Aqi»i-leja" avstro-amerikanske parobrodne družbe. Uprla sta se drugomu kapitanu in ga celo ranila. Policija je stavila oba na razpoloženje sodišču. Samomor iz kosanja. Čevljar Jurij Draga, 35 let star, oženjen, ustrelil se je predvčerajšnjem v Pešti v glavo. Smrtno ranjenega, toda še živega, prinesli so ga v bolnišnico. Tam je umirajoči mož izjavil, da je poslednji čas potrošil prav po nepotrebnem prilično svoto denarja in to da mu vest očita tako hudo, da ne more več živeti. Opozarjamo na današnji oglas „Mejnarodni Panorama" na četrti strani — serija interesantna. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 1. do 24. februvarja t. 1.: Podružnica v Trbovljah 44 gld. 40 nvč. letnine, podružnica v Brežicah 19 gld. letnine, c. kr. poštar v Trojanah g. Fr. Konšek 4 gl. 68 nč. iz nabiralnika; moška podružnica v Sežani 31 gld. 49 nč. letni le, rodo-liubkinje in rodoljubi v Litiji 60 gld. odkupnine od novoletnih voščil, veleč. g. A. S. Tolminec 5 gl. kot mesečni prispevek za januvarij t. 1., moška podružnica v Idriji 39 gl. 74 nč. letnine, g. Fr. Peklar v Dolu pri Hrastniku 3 gld. 50 novč. iz nabiralnika, g.a Mara Klunova v Škofji Loki 1 gl. 13 nč., g. dr. Iv. Rudolf od slov. pevcev v Konjicah nahranili 5 gld. 20 nvč., g. Fr. Ban, faktor „Kat. tiskarne" v Ljubljani, 5 gl. za novo leto, g. c. kr. notar Fr. Čulk 2 gl. 50 nč., kateri zne.ok sie nabrali gospici Petrejevi v Ribnici na Štajerskem; gostilničar na Bučki g. Jos. Selak 2 gld. 50 novč. iz nabiralnika, g. Mih. Pesjak iz Kamuegorice 5 gl, g. Stanko Vdovič na Duuaji 3 gld. 30 nvč. nabranih v veseli družbi, preč. g. župnik Karlo lliklavčič v veseli družbi na Višnji gori uabrauih 7 gl. 50 nč., g. Fr. Cukljati v Št. Got ar d ti 3 gl. 22 nč. iz nabiralnika, g. Iv. Rus z Ble la 50 nč., podružnica v Šempasu 13 gl, letnine, si. uredništvo „Slovenskega Naroda" v predzadnjem četrtletju 1896. nabranih 515 gld. 32 nvč., vč. g. J. Solili, kapela« v Novicerkvi pri Vojniku, 1 gl. 50 u6.; ženska podružnica v Dornbergu 42 gld. letnine, Solčavski Mohorjani 7 gld. 50 nvč., podružnica v Velenji 36 gld. 10 novč. kot I. del podružnične pokroviteljnine, moška podružnica v Trstu 300 gl. letnne, si. hranilnica in posojilnica v Horjulu 5 gld., g. Fr. Gerec v Pišecah 8 gld., gosp. trgovec Jos. Petnč kot založnik družbinih svinčnikov 76 kron, stari dolg Neimenovane 20 gl., ljubljanski gg. tovariši in prijatelji v Pulji 9. jan. t. I. umrlega g. c. kr. poštnega kontrolorja Fr. Bergauta 24 gl. mesto venca ua njegovo krsto, Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani 104 gld. 20 nč., g. Nik. Sad nikar od moSke podruž- nico v Kamniku 14 kron 60 vin., katere je nabrala gč. Josipina Jeačeva pri veselici v čitalnici; g. učitelj Jos. Stritar i gl., katore je nabral v priliki zborovanja .Pevskega društva v Braslov-čah" ; g. Rajko Perušek. c. k. prof. v Ljnbljaai, 5 kron za novo loto in g. veletržec Iv. Perdan kot založnik vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda 200 kron. — Zihvaljujoč se druibiaim dobrotnikom najprisrčneje priporočam* vesoln emu Slovenstvu našo družbo ter zaupanjem pričakujemo obilih darov. Sodnijsko. Težak Anton Hvalica iz Trsta je dobil zaradi javnega nasilstva dva meseca težke ječe. Uprl se je bil stražarja, ki ga je hote) are-tovati ker je razgrajal. Trgevee Anton Čuk iz Doline, $7 let star, obsojen zaradi »enraviik činov, storjenih na škodo 8 deklet, starih izpod 14 let, na dve leti težke ječe. lBletfli Ivan Segulin iz Materije je dobil zaradi tatvine dva meseca zapora. Ukradel je bil v domači vasi iz nekega hleva razna oblačila, vredna 11 gld. ter jih pradal. Koledar. Danes (28): Julijan, škof; Marjeta devica. — Jutri (89.) : Frančišek Salezij, škof. — Zadnji krajec. — Solnco izide ob 7. uri 35 min., zatoni ob 4. uri 53 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 3 stop., ob 2. pop. 6-5 atop. C. Najnovejše v«ati» Trst 27. Cesar je potrdil izvolitev Karola barona R e i n e 11 a predsednikom, Frana D i m m e r j a pa podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice za leto 1897. Rim 20. „Agenzia Štefani" javlja, da so vse države pristopile zdravstveni konferenci. Konferenca se utegne sestati dne 10. februvarja. Države bode zastopane po diplomatiških in tehniških odposlancih. Sredec 26. Kneginja Marija Luisa je dospela sem iz Plovdiva. Preizkusili in priporočili bo »loviti vsi*uč ili&čni profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani (Dunajska centa), katera je uhodao učinkujoče, želodec krepčujoće, slast in prebavljanje povipešujoČe iu telo odpirajoče urcd.ilto. StskleniČica volja lo novi. I Trgovinske brzojavka in ir )att. ^u.-ijft.TMfc..». Pieuin 7.H juKui 7-55 7 60 . t* . spomladih S .09 do S 10 Oves z« »pomlad 6'OS —6-10. Rž ?a gpumled 6.6">—6.68. Koruza za maj-juai 1897. 3.95'3.9« P4(*i:i k nov*, #U 7S kit. f. 8-40 a 45 od 79 k lo. 8.50—865.. od rtO kil. f. 8 65—8 fi0 od 81. kit. f. 8 00 8 65 , i flfl ki., for, ------- U-vnivn S* 10 — 8 — prosu 5 65' 6 10 PSeuica : Slabe psaudbe, zarndi pomanjkanja vsaosga povpraševala brez promota in sicer po najnižjih cenah. Vreme lepo Praga. Kera. uiraui .sladkor ror. 11.40 naj 12-10 mirao. Pl'.vga. CentrH'ujal novi, poutnvPn« v Trst s cnriao rro<1 *apo&i!i»tev pracej f, 81*75 32"— Coueas«« — •—88-500oty*rm f<4 26' -■. 'v glavah nediii 86'— mlačus Havr«. ~> i*r Sadu.. iv.v*f » •>.» jauuvar 62'— a» uaaj 62.75. Mlačno. Eiujabur*. c-auton *vo>ur-. mare 51.25 t& maj f. 51.50, za leptember 52.lin za deosmbor 53.— . 0'axBX£V}Hlr.Lr» bok-».t« as. januvarja danes včeraj Državni dolg v papirju . . . 101.96 10*.— n » * Avstnjuka renta srobr« . . 10225 102.20 v zlotH 123 46 123.20 « » kroimh , . . 101 20 101.16 Kreditno akcije . . 175 25 875.25 London 10 Lst. . . ■ . . 119.70 119.75 Napoleoni . . . . . . . 9.6 i»/, 9.61 20 mark 11.73 11.74 100 itali. lir . 46 20 46 05 Zaloga wina Antona. Polley-ja v Sežani. Pristna bela in črna Tina po 23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja in razprodaja se le od 50 litrov naprej. Agentje, ki obiskujejo zasebniko iščejo io proti visoki proviziji za razprodal t krat pruairanih novovrHtiik lesenih zastiral (Rouleuux) in zatvornic (Jalousien). Ponudb« b spričevali G. Klemsnt-u, tovarna Kalouzij, Braiinan na Bavarskem. (Ufltanovlj»uo Ista 1878 NsjveČe tovarno te vratu. Ustopnina20 novč. 10 nov. otroci Borzni trg št. 14 Sedanja razstava: Nova serija TIROLA: pogled naBludenc, Bolcan, Kartino, črto Arlberg, pitoreskne plaz«, pusterško dolino, setz-sko, ,schwarze Roserl, di Cartina idt. G. Tonili es Ljubljana. Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Specij aliteta : žage in stroji za obdelovanje lesa. NT prostoru Ralli-jevem MUZEJ TBABER Anatomija — patologija, mehano* plastična nad 1000 predmetov. Odprt od 9. predpolndne do 9. ure zvečer. Ob petkih samo za gospe. Ustopnina 20 nvč. vojaki in otroci 10 nvč. Riunione Adriatica di Sicurta 24—2 v Trstu. Zavaruje proti požarom, prevozu po Huhom, rekah in na morju, proti toči, na živenjo v vsih kombinacijah. Glavnica in reaerva društva dne 31. decembra 1892 Glavnica dru&tva gld. 4,000.000-— Premij na resorva zavarovanja na življenje , 13,326 346'98 Promijna resorva zavarovanja proti ognju 1,632.248 22 Proinijna resorva zavarovanja „ blaga pri pruvnžanju 49.4ft5.07 Resorva na razpolnganjo „ 500.000"— Boserva zavarovmija proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 330.822.42 ReBerva zavarovanja proti pre- miujanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Itezorva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 500.000'— Občna reserva dobičkov „ 1,187.164.86 Urad ravnateljstva : Tia Valdirivo .br. * (t lastnoj hi5). FILUILK1 ili uriv. m\i Mil« mofla za trgov i uo iu obrt t Trstu. JJovci za vplačila. V vrodn. papirjih na V napoleonia «» »-dnevni adkaz'21/, 1 fl