Dvojezično območje slovenske Istre kot inovativno učno okolje za izboljšanje ravni znanja italijanskega jezika pri osnovnošolcih
Mojca Kompara
Univerza na Primorskem
Slovenska Istra je strateško območje, stičišče dveh pomembnih in raznolikih kultur in svetov, ki ga je v prihodnje treba zaščititi in mu zagotoviti vse možnosti za njuno kakovostno sobivanje in razvoj. V prispevku bomo predstavili diahroni in sinhroni položaj priljubljenosti, poznavanja in znanja italijanskega jezika v slovenski Istri, in sicer pri osnovnošolcih in srednješolcih; podatke smo pridobili na podlagi intervjujev z učitelji italijanskega jezika, pri srednješolcih na podlagi izvedene raziskave in maturitetnih rezultatov, pri odraslih pa na podlagi izvedene raziskave. Opozorili bomo na trenutni položaj italijanskega jezika v slovenski Istri in predlagali alternative togemu pedagoškemu pročesu, zaprtemu učnemu okolju in klasičnemu načinu poučevanja. Ob pomoči inovativnega učnega okolja in modela Activity - dejavnost, ki temelji na trajnostnem učenju iz življenja za življenje, je mogoče spodbujati motivacijo učečih se za učenje italijanskega jezika in ohranjanje dvojezičnosti v slovenski Istri.
Ključne besede: dvojezičnost, slovenska Istra, italijanščina, osnovna šola, srednja šola
Uvod
Jezikovno in kulturno stičišče slovanskega in romanskega jezika, območje, kjer slovenska in italijanska skupnost sobivata v neposrednem stiku (Novak-Lukanovič 1998), lahko geografsko razmejimo na območje slovenske Istre, in sicer na ozek obmorski pas slovenske obale. Na tem strateškem območju smo priča vsakodnevnemu sobivanju romanske in slovanske kulture (Zerzer 2009), kar se kaže tudi z rabo slovenščine in italijanščine kot uradnih jezikov. V prispevku bomo predstavili položaj italijanskega jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre in se osredinilina vrzeli v znanju, ki so se pojavile v zadnjih letih, ter na problematiko neznanja italijanskega jezika na osnovnošolski in srednješolski ravni. V nadaljevanju bomo opozorili na togost zaprtega uč-
VODENJE 2|20l6: 21-34
Mojca Kompara
nega okolja in predstavili primer inovativnega odprtega ucnega okolja, zaradi katerega postane pouk fleksibilen in zanimiv in ki motivira ucece. Pokazali bomo, da utegne odprt ucni model pozitivno vplivati na motivacijo za ucenje in znanje italijanskega jezika ter pripomoči k ohranjanju dvojezicnosti v slovenski Istri. »Jezik je naš dom« (Grosman 2008), dom, ki ga moramo negovati in zanj odgovorno skrbeti, saj imamo samo en materni jezik in smo odgovorni za to, da ga ohranimo.
Oris šolstva s slovenski Istri
Ozek obmorski pas slovenske Istre predstavlja dvojezično območje, kjer sta uradna jezika slovenski in italijanski. Oba se uporabljata v prostorih javne rabe, in sicer v bankah, uradih, upravnih enotah itn., oba pa sta navzoca tudi v šolstvu. Starši se lahko od-locijo, da bo njihov otrok obiskoval vrtec, osnovno in srednjo šolo v ustanovah s slovenskim ali italijanskim ucnim jezikom. V obeh primerih se bo, vsaj v teoriji, naucil obeh jezikov, v praksi pa je žal drugace. Pogosto je mogoce opaziti prehajanje otrok med jezikoma z menjavo ustanov, in sicer zacenši z obiskovanjem italijanskega vrtca, ki mu sledi prehod v slovensko osnovno šolo. Šolski sistem po vertikali ponuja možnost izbire vrtca, osnovne in srednje šole s slovenskim ali italijanskim ucnim jezikom, ustavi se na univerzitetni ravni, saj Univerza na Primorskem ponuja programe s slovenskim ucnim jezikom, predvsem zaradi konkurencnosti pa uvaja programe z angleškim ucnim jezikom. Številni avtorji so se ukvarjali s problematiko italijanskega jezika v slovenski Istri, in sicer Novak-Lukanovic (1998) s potrebo po ucenju obeh jezikov na tem obmocju, Sedmak (2009) z rabo italijanskega jezika v zasebni in javni komunikaciji ter Mikolic (2004) s sporazumevalno zmožnostjo v slovenskem in italijanskem jeziku. Ob pomoci dia-hrone in sinhrone raziskave bomo opozorili na problematiko aktivne rabe italijanskega jezika v slovenski Istri ter predstavili izboljšave, in sicer pomen in prednosti inovativnega ucnega okolja.
Metodologija
Vrzeli v znanju italijanskega jezika na obmocju slovenske Istre smo preverili z diahrono in sinhrono raziskavo. Raziskavi smo izvedli s pomocjo anketnih vprašalnikov, v katerih smo anketirali odrasle in pri njih preverili sinhrone in diahrone vrzeli v znanju ter srednješolce, starejše od 18 let, pri katerih smo preverili znanje italijanskega jezika na sinhroni ravni. Vzorec je zajemal
22
Dvojezično območje slovenske Istre kot inovativno učno okolje
40 respondentov na diahroni ravni; gre za posameznike, rojene v poznih sedemdesetih in/ali zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, in 86 respondentov na sinhroni ravni. Obe skupini respondentov smo tudi testirali, in si čer zato, da bi na konkretnih slovni č-nih strukturah preverili njihovo znanje italijanskega jezika. Ob pomo či intervjujev, ki smo ju opravili z učiteljico italijanskega jezika v osnovni in profesoričo italijanskega jezika v srednji šoli, smo pridobili koristne podatke o problematiki neznanja italijanš čine v slovenski Istri. V nadaljevanju prispevka bomo predstavili model inovativnega odrtega učnega okolja, tj. model Activity, kot alternativo sedanjemu togemu učnemu modelu; ob tem bomo opozorili na možnost, kako izboljšati znanje italijanskega jezika in ohranjati dvojezičnost v slovenski Istri.
Diahroni oris dvojezicnosti v slovenski Istri
s pomoicjo rezultatov raziskave
V slovenski Istri smo že desetletja priča sobivanju italijanske manjšine in slovenske skupnosti. Položaj italijanske manjšine je urejen s slovensko zakonodajo, javna raba manjšinskega jezika je zakonsko zagotovljena v javnih ustanovah, u čni pro čes je usmerjen v usvojitev obeh jezikov. Kljub naštetemu smo pri ča vse slabšemu znanju italijanskega jezika in pad ču motiva čije za u čenje, kar je najbolj opazno prav pri osnovnošolčih in srednješol čih. Motiva čija je pri učenju tujega jezika ključna, zato mora izobraževalni sistem na narodnostno mešanem obmo čju upoštevati merila medkulturnega izobraževanja pri vsebinah, organiza čiji in kakovosti ter motiva čiji (Novak-Lukanovi č 1998). Ko govorimo o diahronem položaju, mislimo na časovno pogojen položaj raziskovanja, saj se to nanaša na preteklost. Diahroni položaj rabe italijanskega jezika v slovenski Istri smo proučevali ob pomo či di-ahrone raziskave, v kateri je sodelovalo 40 respondentov. Gre za posameznike, rojene v poznih sedemdesetih in/ali zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njihova povpre čna starost je 35 let. Raziskava se je osredinila na diahroni položaj rabe italijanskega jezika, in sičer je segala v otroštvo respondentov. Zanimal nas je vpliv italijanskih medijev na dvojezi čnost v slovenski Istri v osemdesetih letih.
Rezultati raziskave
Na podlagi ugotovitev raziskave je v osemdesetih letih, torej v otroštvu, 59 odstotkov respondentov spremljalo samo italijanske
23
Mojca Kompara
televizijske programe, 40 odstotkov jih je spremljalo slovenske in italijanske, le 1 odstotek pa zgolj slovenske. Tako visoke vrednosti gledanja italijanskih televizijskih program smo pričakovali, saj smo bili takrat predvsem na dvojezičnem območju slovenske Istre, pa tudi na obmejnih območjih vzdolž italijanske države meje, priča stičišču italijanske kapitalistične države s sodobnimi in za naše otroke privlačnimi risankami in oddajami ter domačimi, nekoliko zastarelimi in veliko manj zanimivimi ter neprivlačnimi risankami in otroškimi oddajami. Visoke vrednosti tudi razložijo, zakaj se je v osemdesetih letih kar 75 odstotkov respondentov naučilo italijanščine že pred vstopom v osnovno šolo. 87 odstotkov respondentov je zatrdilo, da je gledanje italijanskih televizijskih programov pozitivno vplivalo na njihovo znanje italijanskega jezika. Prav zaradi italijanskih programov so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja otroči ter mladi zelo dobro naučili italijanščine ter stopili v stik z italijansko kulturo in italijanskim načinom življenja. Prav to je verjetno razlog, da je 50 odstotkov respondentov zatrdilo, da so bili v otroštvu bolj povezani z italijansko kot s slovensko kulturo. Kot smo že omenili, so bili v osemdesetih letih slovenski televizijski programi v takratni sočialistični državi manj zanimivi od italijanskih. Tako je 25 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so spremljali italijanske televizijske programe, ker so bili ti bolj zanimivi, 27 odstotkov jih je to počelo zaradi priljubljenih risank, 22 zaradi raznolikosti vsebin, 22 pa zaradi nezanimivih slovenskih programov. Respondente smo povprašali tudi o njihovi povprečni šolski očeni pri italijanskem jeziku. Povprečna očena diahronih respondentov je bila 4,27. Samo za primerjavo izpostavimo, da je bila povprečna očena sinhronih respondentov, mlajših od 25 let, zgolj 2,53.
Sinhroni oris dvojezicnosti v slovenski Istri
s pomoicjo rezultatov raziskave
V sinhroni raziskavi oziroma raziskavi, ki se osedinja na položaj dvojezičnosti v sedanjosti, smo kot raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik in intervju. Anketni vprašalnik smo uporabili pri posameznikih, starejših od 18 let, da bi pridobili podatke o njihovem pogledu na dvojezičnost v slovenski Istri ter preverili njihovo funkčionalno znanje italijanskega jezika. Intervjuja pa smo opravili z osnovnošolsko učiteljičo in srednješolsko profeso-ričo italijanskega jezika, ki nočeta biti imenovani. Z intervjujem smo želeli preveriti vrzeli v znanju italijanskega jezika med mlaj-
24
Dvojezično območje slovenske Istre kot inovativno učno okolje
šimi od 18 let ter ugotoviti, zakaj znanje italijanščine in zanimanje za učenje tega jezika ter motivačija zanj strmo upadajo.
Rezultati raziskave
V diahroni raziskavi o dvojezičnosti v slovenski Istri, ki smo jo izvedli na podlagi anketnega vprašalnika, je sodelovalo 86 respon-dentov, starih od 18 do 50 let. 88 odstotkov jih je zatrdilo, da so dvojezični, in 81 odstotkov jih je menilo, da je obmorski pas slovenske Istre dvojezičen. Vrednosti so zelo visoke, ampak za dvojezično območje vendarle pričakovane. 44 odstotkov vprašanih se je italijanščine učilo do petnajst let, in sičer najpogosteje v osnovni in srednji šoli. 41 odstotkov sodelujočih se je italijanskega jezika učilo več kot petnajst let, ti so običajno obiskovali še italijanski vrteč in/ali so poslušali predavanja iz italijanskega jezika na univerzitetni ravni. 81 odstotkov respondentov, starih nad 25 let, je zatrdilo, da so se italijanskega jezika v šoli radi učili, 18 odstotkov sodelujočih, mlajših od 25 let, pa je povedalo, da so imeli v šoli odpor do učenja italijanščine. Preverili smo tudi pogostost rabe italijanskega jezika. 38 odstotkov vprašanih ga uporablja vsak dan, 23 odstotkov zelo pogosto, 16 pogosto, 13 redko, 10 odstotkov skoraj nikoli. V sklopu raziskave smo s slovničnimi vajami preverjali znanje vprašanih. Odločili smo se za smo tri slovnične vaje, ki potrjujejo aktivno rabo jezika in torej dvojezičnost uporabnika. Pri prvi so morali respondenti popraviti napačno zapisano poved. V povedi E da tanto che dessidero un gato tutto per me. so morali popraviti opuščaj in dvakrat dvoji soglasnik. Primer je napačno popravilo 63 odstotkov respondentov. Pri drugi vaji so morali poved (»Včeraj je v Trstu deževalo ves dan.«) iz slovenščine prevesti v italijanščino. 63 odstotkov respondentov jo je prevedlo napačno. Respondenti so imeli težave z izbiro pomožnega glagola ter obliko glagola v pretekliku. Pri tretji vaji so morali popraviti poved Domani in que-sta ora saro in Roma, in sičer dvakrat zamenjati predlog, postaviti akčent pri glagolu saro ter uporabiti opuščaj. Rezultati so bili nekoliko boljši, saj jih je zgolj 48 odstotkov primer rešilo napačno. Zelo dobre rezultate so dosegli posamezniki v starostni skupini od 35 do 40 let, prav tisti, ki jih lahko še vedno obravnavamo kot dvojezične.
Na podlagi analiziranih rezultatov rešenih vaj smo ugotovili, da so bili najslabši rezultati prav pri posameznikih, starih do 25 let. To so mladi, rojeni po osamosvojitvi Slovenije, ki so bili priča razcvetu slovenskega televizijskega medija in postopnemu zatonu
25
Mojca Kompara
italijanskega (Kompara 2013; 2014). Samostojnost Slovenije je prinesla razvoj slovenskih medijev in posledično boljše in privlačnejše ter sodobne televizijske programe, ki jih danes spremlja veliko posameznikov v slovenski Istri, zato se zmanjšuje gledanost italijanskih televizijskih programov. Glede na rezultate 37 odstotkov respondentov spremlja programe v drugih tujih jezikih, torej ne v italijanskem. 20 odstotkov jih še vedno spremlja zgolj italijanske televizijske programe, 31 odstotkov slovenske in italijanske, 12 odstotkov pa zgolj slovenske. Iz raziskave lahko razberemo, da se je z razvojem slovenskega televizijskega medija povečalo število gledalcev slovenskih programov in zmanjšalo število gledalcev italijanskih programov. Posamezniki, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja spremljali italijanske televizijske programe, imajo še vedno zadovoljivo visoko znanje italijanščine, da jih lahko obravnavamo kot dvojezične, gre pa predvsem za ljudi, starejše od 35 let. Mlajši od 25 let pa predstavljajo skupino z najslabšim znanjem italijanskega jezika in jih zato ne moremo obravnavati kot dvojezične govorče.
Rezultati intervjujev
Intervju z osnovnošolsko učiteljico
Intervju smo opravili z osnovnošolsko učiteljičo, ki v slovenski Istri več let poučuje italijanski jezik. Prvi intervju je bil leta 2012, drugi, poglobljeni, pa leta 2016. Po besedah učiteljiče je na narodnostno mešanem območju slovenske Istre, kjer od prvega razreda osnovne šole poučujejo oba jezika (slovenščino in italijanščino), mogoče opaziti velike vrzeli v znanju italijanskega jezika, in te se iz leta v leto še povečujejo. Učiteljiča meni, da pravi dvojezični učenči, ki so sposobni funkčionalno uporabiti oba jezika, predstavljajo zelo majhno število osnovnošolčev v slovenski Istri, in dodaja, da mladih, rojenih po osamosvojitvi, ni mogoče imeti za dvojezične. V zadnjih desetih do petnajstih letih se v osnovni šoli znanje italijanskega jezika postopoma znižuje. Osnovnošolči imajo težave pri učenju italijanščine, očene so iz leta v leto slabše, vedno več je popravnih izpitov, za učenje italijanskega jezika niso več motivirani, v njem ne vidijo smisla in do italijanščine čutijo odpor. Vse več jih potrebuje dodatno pomoč, inštrukčije in jezikovne tečaje, katerih število spet narašča (Kompara 2013; 2014).
Slabše znanje italijanskega jezika v preteklih letih je bilo razlog za odločitev Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, da posodobi učni načrt in nabor osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov. Sičer pa se vsaka šola sama odloča glede izbire gradiv; v prvem
26
Dvojezično območje slovenske Istre kot inovativno učno okolje
razredu, na primer, učbenika ne uporabljajo in učitelji gradiva pripravijo sami.
Intervju s srednješolsko profesorico
V intervjuju je sodelovala srednješolska profesorica, ki v slovenski Istri že več let poučuje italijanski jezik. Prvi intervju smo opravili leta 2012, drugega, poglobljenega, pa leta 2016. Po njenih besedah se negativen odnos do učenja in znanja italijanskega jezika iz osnovnošolskih klopi širi v srednješolsko izobraževanje. Povedala je, da srednješolči uporabljajo neprimerne učbenike, ki niso prirejeni za tamkajšnje okolje, in da v mnogih strokovnih šolah rešujejo ta problem z uporabo gradiv, ki jih učitelji pripravijo sami. Tudi sama je tako kot osnovnošolska u čitelji ča prepričana, da znanje italijanš čine iz leta v leto drastično upada, ob tem je še dodala, da je treba nekaj narediti ter ustaviti ta trend in znova vzpostaviti dvojezično družbo, ki bo še zmožna komuničirati v italijanš čini (Kompara 2013; 2014).
Zaskrbljujo či so tudi rezultati splošne mature na višji ravni. Kot je razvidno iz pregledni če 1, kjer so zbrani rezultati mature iz italijanskega jezika na višji ravni od leta 1995 do leta 2015, in si čer v razponu 8 in 6 to čk (7 to čk je bilo izvzetih, saj ni bilo mogo če pridobiti podatkov predvsem za prva leta izvajanja mature), se je prag za pozitivno o čeno s 60 odstotkov leta 1999 postopoma zniževal in je danes zgolj 50 odstotkov. Za prvih nekaj let podatki o pragu niso bili na voljo, sklepamo pa lahko, da je bil podoben tistemu med letoma 1999 in 2004, torej je bil višji od 50 odstotkov. Kljub zniževanju praga se rezultati mature slabšajo. Kot je razvidno iz pregledniče 1, se je leta 2007 prag za pozitivno o čeno znižal na 50 odstotkov, od takrat naprej pa najvišjega števila to čk, tj. 8, ni doseglo ve č kot 10 odstotkov maturantov. Med letoma 2008 in 2014 je 6 to čk doseglo med 20 in 25 odstotki maturantov, kar predstavlja zgolj polovi čo števila iz obdobja, ko je bil prag med 60 in 55 odstotki. Podatka za leto 2015 nismo pridobili, na spletni strani ric pa je navedeno, da so bili rezultati mature iz italijanskega jezika leta 2015 slabši kot leto poprej.1
Mnenje osnovnošolske učiteljice in srednješolske profesorice
na diahroniravni
Tako osnovnošolska kot srednješolska učiteljiča menita, da je bilo pred dvajsetimi leti znanje italijanskega jezika v osnovnih in sred-
1 Glej http://www.rič.si/splosna_matura/splosne_informačije/
27
Mojca Kompara
preglednica 1	Rezultati splošne mature med letoma 1995 in 2015		
Leto	8 tock	6 tock	Prag za doseganje pozitivne ocene
1995	22,61 %	4,09 %	Ni podatka
1996	15,23%	25,14%	Ni podatka
1997	9,64%	30,12 %	Ni podatka
1998	13,00 %	37,00 %	Ni podatka
1999	13,98%	35,48%	60%
2000	30,59%	45,88%	55%
2001	20,45 %	42,05 %	55%
2002	8,60 %	57,30%	55%
2003	14,40 %	54,20 %	55%
2004	5,40%	51,60%	57%
2005	14,10 %	58,60 %	54%
2006	22,50%	40,83 %	54%
2007	9,00 %	53,63%	50%
2008	8,80 %	23,80%	50%
2009	6,25%	23,75%	50%
2010	6,38%	15,90%	50%
2011	4,50%	24,00 %	50%
2012	8,10 %	22,40 %	50%
2013	7,70%	23,10 %	50%
2014	9,30%	25,60%	50%
2015	Nižji*	Nižji*	50%
opombe Po podatkih Državnega izpitnega centra (http://www.ric.si). *Ni natančnega podatka.
nji šoli izredno visoko. Takrat so učenci in dijaki z veseljem obiskovali pouk italijanšcine in niso skoraj nikoli imeli ucnih težav pri tem predmetu.
Povedali sta še, da so bile takrat tako inštrukcije kot jezikovni tecaji, s katerimi so ucenci skušali izboljšati slabše znanje italijanskega jezika, redkost. Do njega so imeli pozitiven odnos, znanje je bilo zanje pomembno in uporabno, kar po mnenju obeh intervju-vank v današnjem okviru znanja ne drži vec. Omenili sta še, da so imeli uceci se italijanšcino radi, uporabljali so jo vsak dan, spremljali so italijanske medije, predvsem televizijske programe, ki so zanje pomenili okno v italijansko kulturo. Uceci se niso bili zgolj v stiku z italijanskem jezikom, ampak tudi z italijansko kulturo, saj so poznali italijanske politike, igralce, pesnike, glasbenike, italijanski nacin življenja, navade, humor, nacin razmišljanja, šale, hrano itd. (Kompara 2013; 2014). Po mnenju intervjuvank smo da-
28
Dvojezično območje slovenske Istre kot inovativno učno okolje
nes priča popolnoma druga čnemu položaju italijanš čine v slovenski Istri.
Kateri so - po mnenju intervjuvank - razlogi za zniževanje
ravni znanja italijanskega jezika
Po mnenju intervjuvank je razloge za drastičen upad znanja italijanskega jezika, ki je viden na diahroni in sinhroni ravni ter pri opazovanju maturitetnih rezultatov, mogo če iskati v številnih družbenih spremembah in dejavnikih. Tu velja omeniti nove tehnologije, ki se razvijajo predvsem v angleš čini (npr. družabna omrežja, videoigre ipd.), ter širok nabor televizijskih programov v tem jeziku; ti izpodrivajo italijanske, ki so bili priljubljeni v osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja. Intervjuvanki menita, da se je takrat veliko otrok naučilo italijanš čine ob gledanju italijanske televizije, saj je ta ponujala zanimive, sodobne risanke in filme za otroke in mladostnike (Kompara 2013; 2014). Po besedah osnovnošolske učiteljiče italijanskega jezika je razlogov za upad znanja italijanskega jezika v osnovni šoli ve č: pri učenju tujega jezika je za uspešno usvajanje ključna motiva čija, kar omenja že Novak-Lukanovičeva (1998), in prav motiva čije današnjim osnovnošolčem primanjkuje. U čitelji se zavedajo, da je znanje vse slabše, poleg neustreznega gradiva pa neznanju botruje še premajhna učiteljeva avtonomija in tog učni sistem, saj ne daje prostora ustvarjalnosti, ki jo omogo čajo inovativna in odprta učna okolja. U čiteljiča je povedala, da se učitelji preve č ukvarjajo z birokračijo in premalo s samimi vsebinami ter novostmi, ki bi jih lahko vnesli v pouk. Izpostavila je še hitenje pri pridobivanju o en in zagotavljanju vseh potrebnih standardov ter dejstvo, da pozabljamo, da smo v razredu zaradi otrok in si moramo odgovorno prizadevati za njihovo izobrazbo. Prav tako je prepričana, da bi bili odprti, sodobni inovativni modeli in pristopi v učnem sistemu dobrodošli, ob tem pa je še dodala, da učen či nimajo vsak dan stika z italijanš čino, kot so ga imeli njihovi vrstniki pred petnajstimi ali dvajsetimi leti. Vse manj pogosto zahajajo v Italijo in tudi Italijani, ki živijo pri nas, že znajo slovensko. Navedbe iz intervjuja srednješolske profesoriče se niso bistveno razlikovale od tistih osnovnošolske. Srednješolči se tako kot osnovnošolči sre ču-jejo s pomanjkanjem motiva čije za učenje italijanš čine, v učenju tega jezika ne vidijo smisla, nimajo vsakodnevnega stika z njim, k slabšemu znanju pa pripomorejo še neustrezni učbeniki ter vse ve č tehnologij v angleš čini. Profesori ča je opozorila, da angleš čina
29
Mojca Kompara
nekako izpodriva italijanščino, ki je imela v preteklosti v slovenski Istri velik pomen in vpliv.
Katere izboljšave bi po mnenju intervjuvank pripomogle
k zviševanju ravni znanja italijanskega jezika
Na ravni osnovne šole vidi učiteljica morebitne izboljšave v organiziranju pouka italijanskega jezika v manjših skupinah, in sicer po modelu organiziranja pouka pri matematiki, slovenskem in angleškem jeziku. Ce bi pouk italijanščine kot jezika okolja potekal v manjših skupinah, bi bilo bolje poskrbljeno tako za posameznike z učnimi težavami kot za tiste, ki jezik dobro znajo, čeprav je takih številčno manj in pri trenutni naravnanosti pouka stagnirajo. Prepričana je, da bi lahko vzpostavili pouk brez učbenikov, saj je na spletu na voljo veliko primernejšega gradiva od tega v obstoječih učbenikih. Po mnenju učiteljiče bi morali iskati povezave z italijanskimi šolami, in sičer tako, da bi obiskovali šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji ter italijanske v bližnjem Trstu. Izpostavila je še hospitačije ter izmenjave, kakršna je npr. Erasmus +, ter štipendije za gostovanje v Italiji. Ker se družba tehnološko vsak dan razvija, vidi učiteljiča prednost v uporabi sodobne informačijsko-komunikačijske tehnologije, ki bo za učeče se zanimiva in bo v razred uvedla odprti model poučevanja in ino-vativno odprto učno okolje. Izpostavila je še komunikačijo, ki je danes potisnjena na rob, saj so učeči se naučeni, da jezik sprejemajo pasivno in ob aktivni rabi doživljajo stres, ki v kombinačiji s slabšim znanjem privede do blokad in nezmožnosti za komunikačijo. Učeči se bi se morali učiti iz življenja za življenje (Komljanč 20i0b). V pročes učenja jezika bi morali povabiti italijansko skupnost, saj je prav ta pomemben vezni člen pri ohranjanju dvojezične družbe v slovenski Istri. Tudi na ravni srednješolskega izobraževanja bi morali po mnenju profesoriče, ki je sodelovala v intervjuju, posodobiti učni načrt ter učbenike prilagoditi tamkajšnjemu učnemu okolju. Osrediniti bi se morali predvsem na komunikačijo in rabo jezika v praksi, in sičer z obiski srednjih šol z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji ter italijanskih v Italiji. Prav tako bi bilo smiselno vpeljati gostovanja italijansko govorečih posameznikov in se povezati z italijansko skupnostjo. Profesoriča podpira odprto učno okolje in interdisčiplinarno povezanost, ki jo vidi predvsem v udeležbi dijakov v interdisčiplinarnih dejavnostih, kot je orienta-čijski tek, med katerim komunikačija poteka v italijanskem jeziku, v sodelovanju z italijansko ali slovensko šolo z italijanskim učnim
30
Dvojezično območje slovenske Istre kot inovativno učno okolje
jezikom. Podobno bi lahko h komunika ciji pripomogle ekskurzije po mestu in te čaji kuhanja v italijanš čini ali igranje v kratkem italijanskem filmu, ki bi ga posneli srednješolci. Priložnost vidi tudi v ve čdnevnih izmenjavah slovenskih dijakov v Italiji, kjer bi imeli na voljo intenzivne te čaje jezika in predvsem možnost takojšnje uporabe pridobljenega znanja v stiku z naravnimi govor či.
Inovativno odprto ucno okolje za izboljšanje položaja
dvojezicnosti v slovenski Istri
V minulih dvajsetih letih so se odprtemu učnemu okolju posve čali številni avtorji (Hannafin 1995; Hannafin, Land in Oliver 1999). Hannafin (1995) v svojih prispevkih govori o scaffold tj. odru (Hannafin, Land in Oliver 1999): gre za vez med že pridobljenim znanjem in novim znanjem in izkušnjami. Hannafin, Land in Oliver (1999) odprta okolja vidijo kot orodja in tehnologije novega tiso čletja. Belland, Kim in Hannafin (2013) pravijo, da se pri zasnovi odrov premalo osredinjamo na motiva čijo, tj. na željo in pripravljenost truditi se in vztrajati pri učenju (S čhunk, Pintričh in Mee če 2008). Belland, Kim in Hannafin (2013) še navajajo, da utegneta pomanjkljiva zasnova učnih pripomo čkov in neustrezna učna klima negativno vplivati na motiva čijo, in opozarjajo, da skromna motivačijska zasnova naredi učne pripomo čke nezanimive za uče če se in zato pri njih zbuja ob čutek, da niso zmožni uspešno rešiti nalog. V slovenskem prostoru se z inovativnim učnim okoljem ukvarja Komljan č (2010a; 2012), ki omenja ovire pri razvoju odprtega u čnega okolja in priložnosti zanj. Med ovirami navaja predvsem klasično o čenjevanje, togo organiza čijo pouka, zaprtost učnega okolja, klasično poučevanje, redke oblike učenja s sošolči in formalne oblike vključevanja staršev v šolski sistem (Komljanč 2010b). Priložnosti pa vidi v varnem učenju za trajno znanje, fleksibilnem šolanju in učenju, bogatem odprtem učnem okolju ter skupnem na črtovanju in odsevanju dosežkov namesto klasi čnega vrednotenja (Komljan č 2010b). Komljan č (2010b) šolo prihodnosti vidi kot nenamenski, fleksibilen, odprt učni prostor v bivalnem okolju, pri čemer je pouk usmerjen v razvoj posameznika, pro česno učenje, fleksibilni, odprti kurikul z možnostjo izbiranja predmetov in partnerstva zunaj šole. Zavzema se za rabo informa čijsko-komunika čijskih tehnologij, mentorstvo, vzajemno, ve čsmerno u čenje, izbirni, odprti in časovno fleksibilen kurikul (Komljanč 2010b) in opozarja, da je današnja šola morda preve č togo zasnovana, ne dopuš ča svobode in ustvarjalnosti, ki sta
31
Mojca Kompara
temeljna koncepta svobodnega ucenja (Komljanc 2010b). Glede na položaj oziroma vrzeli v znanju italijanskega jezika, ki smo jim prica pri osnovnošolcih in srednješolcih, bi inovativno odprto ucno okolje, ki bi ga učitelji vpeljali v šole, utegnilo izboljšati znanje italijanskega jezika v slovenski Istri in bi ne nazadnje pripomoglo k ohranjanju dvojezicnosti na tem obmocju.
Primer inovativnega odprtega ucnega okolja za izboljšanje
položaja dvojezicnosti v slovenski Istri
Inovativno odprto ucno okolje vidimo kot svobodno ucenje, ki uce-cim se omogoca doživljanje, ustvarjalnost (Komljanc 2010b) in jih motivira. Ucenje je predstavljeno kot igra, ki zagotavlja trajno znanje. Odprto ucno okolje smo zasnovali z mislijo na ucece se in njihovo doživljanje razlicnih oblik ucenja. Ucenje jim predstavimo kot igro, ki na neinvaziven nacin omogoca usvajanje novega znanja in se zavzema za trajno znanje ucecih se, saj gre za znanje iz življenja. Zasnovali smo model, ki smo ga poimenovali Activity -dejavnost, saj se z njim zavzemamo za dejavnost in motivacijo ucecih se. Model je zasnovan v fizicni obliki, mogoce pa ga je prenesti tudi v spletno obliko, ki bi spodbujala uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Odprti ucni model Activity je zasnovan na istoimenski igri in prirejen potrebam uporabnikov, njihovi starosti in ucnemu nacrtu. Na raznobarvne kartoncke smo zapisali naloge, ki jih mora uceci se rešiti in ki izhajajo iz resnic-nega življenja, saj z igro promoviramo resnicne situacije in ucece se pripravljamo na rabo jezika v vsakdanu. Naloge, zapisane na kartonckih, so razlicne, od prevodov povedi, racunanja v italijan-šcini, do opisovanja slicic, dogodkov, pantomime, iskanja sinonimov in antonimov ter ucenja nepravilnih glagolov. Z igro Activity spodbujamo interdisciplinarnost, saj naloge zapišemo z mislijo na medpredmetno povezovanje, in komunikacijske spodobnosti ucecih se. Izvajati jo je mogoce v parih, skupinah ali individualno in tako spodbujamo sodelovanje, zbliževanje ter predvsem dejavno vlogo vseh udeleženih in motivacijo za ucenje.
Igro smo preverili med osnovnošolci, in sicer pri cetrtošolcih in sedmošolcih. Za obe skupini smo pripravili kartoncke z vsebinami, ki so jih obravnavali pri pouku italijanskega jezika; v 4. razredu so bile teme šolski predmeti, opis ucilnice in najboljšega prijatelja, v 7. nepravilni glagoli v preteklem casu, opis pocitnic, novo besedišce. Uceci se v 4. in 7. razredu so bili nad igro navdušeni, na zabaven nacin so pridobili novo znanje, s pomocjo nalog,
32
Dvojezično območje slovenske Istre kot inovativno učno okolje
ki temeljijo na resničnih situa cijah, so trajno usvojili znanje. U če-nje je tako postalo zabavno, u če či se so bili motivirani in dejavni, z igro so ponovili predhodno pridobljena znanja in jih utrdili.
Vloga ravnatelja na raziskovalnem področju
in pri uvajanju inovativnega ucnega okolja
Vloga u čitelja je, da uči, vloga ravnatelja pa, da ravna pravilno in razumno, vedno in povsod, v vsakršnih okoliš činah. Ravnati mora v dobrobit šole, uče čih se in u čiteljev. Tudi pri problematiki dvo-jezičnosti, ki postaja v slovenski Istri vsak dan bolj žgo ča, mora ravnati razumno in predvsem z mislijo na to, da bo njegova šola ohranjala in spodbujala dvojezičnost med uče čimi se. Ravnatelj s posluhom za dodano vrednost, ki jo uče čim se prinese znanje jezika, bo razumel zahtevno problematiko dvojezičnosti v slovenski Istri in bo pri vzpostavljanju inovativnega učnega okolja, in si čer modela Activity, ravnal pravilno in razumno, zato da bi ohranjali in spodbujali znanje italijanskega jezika na dvojezičnem območju. Menimo, da je vloga ravnatelja pri vzpostavitvi inovativnega učnega okolja ključna, saj sam predstavlja steber šole in je zgled učiteljem, učen čem in ne nazadnje staršem. Ce bo tog in rigiden pristop zamenjal z inovativnostjo in odprtostjo, bodo odprti in inovativni tudi učitelji in učen či, in prav to bo dodana vrednost pri vzpostavitvi inovativnega učnega okolja, v našem primeru pri ohranjanju dvojezičnosti.
Sklep
V prispevku smo opozorili na položaj znanja italijanš čine na dvojezičnem obmo čju slovenske Istre. Z diahrono in sinhrono raziskavo smo predstavili znanje italijanskega jezika in položaj dvojezičnosti v slovenski Istri, in si čer pri starostni skupini od 18 do 50 let, z intervjujem pa smo preverili znanje italijanskega jezika med osnov-nošolči in srednješol či. V nadaljevanju prispevka smo predstavili alternativo togemu učnemu sistemu, in sičer inovativno odprto učno okolje, ki uče če se motivira s fleksibilnostjo in zanimivim pristopom. Gre za model Activity - dejavnost, ki temelji na traj-nostnem učenju iz življenja za življenje. Glede na zanimanje, ki so ga pokazali učen či četrtega in sedmega razreda osnovne šole, lahko trdimo, da utegne biti model Activity ključ do uspeha pri učenju italijanskega jezika in ohranjanju dvojezičnosti v slovenski Istri.
33
Mojca Kompara
Literatura
Belland, B. R., C. Kim in M. J. Hannafin. 2013. »A Framework for Designing Scaffolds That Improve Motivation and Cognition.« Educational Psychologist 48 (4): 243-270.
Grosman, M. 2008. »Slovenian and Foreign Languages - Learner's Perspective.« Prispevek na konferenci Jeziki v izobraževanju, Ljubljana, 25.-26. september.
Hannafin, M. J. 1995. »Open-Ended Learning Environments:
Foundations, Assumptions, and Implications for Automated Design.« V Perspectives on Automating Instructional Design, ur. R. Tennyson, 101-129. New York: Springer.
Hannafin, M. J., S. Land, K. Oliver. 1999. »Open Learning Environments: Foundations, Methods, and Models.« V Instructional-Design Theories and Models, ur. C. Reigeluth, 114-140. Mahwah, nj: Erlbaum.
Komljanc, N. 2010a. »Odprta šola in ucenje.« Didakta 20 (133): 8-10.
Komljanc, N. 2010b. »Inovativno odprto ucno okolje.« http://www.zrss .si/pdf/191213112947_natalija_komljanc_odprto_ucno_okolje _crensovci_.pdf
Komljanc, N. 2012. »Koncept odprtega ucenja.« Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu 6: (1-2): 7-11.
Kompara, M. 2014. »Je slovenska Istra še dvojezična?« Jezikoslovni zapiski 20 (2): 89-106.
Mikolic, V. 2006. Jezik v zrcalu kultur. Koper: Univerza na Primorskem in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
Novak-Lukanovic, S. 1998. »Stališca do vecinskega in manjšinskega jezika v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem obmocju v Sloveniji.« V Jezik za danes in jutri, uredil I. Štrukelj, 91-96. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije.
Schunk, D. H., P. R. Pintrich in J. Meece. 2008. Motivation in Education: Theory, Research and Applications. 3. izd. Upper Saddle River, nj: Pearson Education.
Sedmak, M. 2009. »Manjšine in skupinske (etnicne) identitete:
primerjalna študija slovenske in italijanske manjšine.« Annales, Series historia et sociologia 19 (1): 205-220.
Zerzer, N. 2009. »More Language(s) - More Space(s)? Reflections on the Representation of Heteroglossia and Minority Languages in the Alpe-Adria Region.« Annales, Series historia et sociologia 19 (1): 157-172.
■ Doc. dr. Mojca Kompara je docentka na Univerzi na Primorskem. mojca.kompara@gmail.com
34