Dve pesmi DVE PESMI Franci Zagoričnik ČUVAR GROBNICE I Stoji bedi molči leži spi straži hlapi se ozira v krog sebe varuje hira semeni odteka razpada obira čas smrdi v smrti poudarja red poteka urnik izteka teka ubija muči sežiga kakor venejo trave v svojem pepelu kot trave kakor vene kamen v svojem pepelu kot kamen kakor čas kot čas kakor svet kot svet le vse nima primere z ničemer ogleduje se v posameznem Sonce zgodaj doli gre dekleta jočejo ogledalo se ogleduje v svetu domov bi rade gnale pa črede nimajo Čuvar se oglaša skoz line kosi smrt kosilo ob vsaki uri veje pepel veje tisto dekle moje bo 4" 51 Te pa so kosti mojega deda te mojega pradeda te iz še bolj davnih časov te so zadosti trhle in bi segle k nekemu začetku vendar bati se ni je začetek strohnel v legendo ki te ne pelje nikamor Nikamor ta pajčina ki jo razpredaš in loviš v njej sončno dobroto zreš muhe daš krvi prizvok svetotoka dražljaje čutom Te torej obiraš prenašaš ta drobiž ga gladiš in vzdihuješ doklej pred kom tuje vojske katere ta ki prinaša smrt je slepilo dasi je prineseno resnično te ovohavaš te tolikere ceniš Kot nočni metulj (se zaletavam) v notranje stene lobanje sveta grobnica je zaprta vase in ne seže dalj ko do svojega ro marmor je spužvast vdaja se sili marmor se sili k vdaji Kot sam svoj kostni pastir ko poteče pesek skoz grlo ko obnemi šepet nesmrtnosti in zakrmarim v pogrezanje v greznico trajnejše presnove 52 Franci Zagoričnik II III Dve pesmi 53 Vse ni vsetrajajoče vse ni vseobsegajoče vse je nič in svet duh je nasprotovanje med ničem in svetom beseda je orodje upora med ničem in svetom molk je zamolčana beseda med ničem in svetom smrt je stopnjevana beseda niča življenje je stopnjevana beseda sveta IV Slišiš ta klepet kosti to čvekanje ki se glasi kakor hitro preseka blagoslov smradljivo podnebje udari zvon v prsti in zadiši sperma vijolic in je polno toplih rok in je polno hladnih rok umakne se vse nepotrebno za ploditev da ostane vse to (in kaj potem) to vse stvari so gole brez videza oko vidi skozi je luknja vse prši pada vase se zgosti v materijo se razleti v nič se hrani govori in govori klokota se oglaša v barvi v črni črni zeleni v zeleni molči razkraja iz-ničuje v-ničuje in ni noben bog Franci Zagoričnik ZALEZOVANJE GOTOVOSTI I Sled vodi v temno stran dneva tema vodi v sled od središča trajajočega in proti reki od reke navzgor proti toku poldnevnika proti potoku polnočnika os je nekje blizu-daleč Beseda je ne najde Poslušamo jih in gledamo Besede sporočajo črke in druge lastnosti a vse zaostaja na poti stražarji spe ali ravno bede od južnega roba navzgor se vdira zemlja vedno višje vdor se nakopiči vrh neba ni trdnih tal razen začasnega časa prgišča galaksij II Tukaj so te domačije sveta s povsem razumljivo toploto te nevidne razpoke bitja se pretakajo sem ter tja Ta plankton ki išče zavezo in si jo najde kazavec se pomika na smrt sito je povsem brez mreže Nič ne prikrije usode dneva vse to je utečeno 54 Dve pesmi 55 in ni kaj mimo gre vse to počasi se spušča zima mraz seva z rezili vetrov v brlogih brlijo upanja lovcev ti ki jih ljubimo padajo zadeti bogovi naših kož in sekir III Bili so pri tleh na cestah ob zidovih ob oknih ali v vozilih v posteljah ali za mizami v dvigalih ali gozdovih v krstah ali v maternicah hiteli so v vse smeri postopoma so se dušili gledali so ozirali so se videli so to in ono in ni bilo vseeno vseeno zapuščali so cerkev praznili trgovine in gostišča preklinjali nered urejenosti Franci Zagoričnik 56 padali so skozi sito kdor je ostal je ostal za drugič in če so se ustavili so se samo za hip za to početje da bi se izpolnilo kar ni bilo nikoli prerokovano IV sekire so padale na druga temena prijazno so se nasmihali v praznine ogledal in vsakič ko je kdo padel so rekli bog pa kaj potem tako je pač tekli so k izvoru krika nagnetli so se lovili odmeve srebali srh in kaj potem s prebičanimi očmi slepi in gluhi kajti vse je izpuhtelo oprijemali so se zidov tipali lobanje tehtali besede in druge reči razglašali mir premirja Kjo 57 V boj pade iznenada z druge valovne dolžine uvedejo ga v tisočere fanfare skozi zid je slišati pijance pozabiti hočejo vse to to vse naseliti z utrujenostjo spati spati spati spati za vse ista os Pri tleh so in v zraku Pri tleh so in v zraku Pri tleh so in v zraku Pri tleh so in v zraku