V Ljubljani, v četrtek, 18. mala 1911.
=3 Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K iS-— ■za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 -a Nemčijo celoletno „ 29'— ra ostalo inozemstvo „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 241— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 21—
V	upravi prejeman mesečno K 1*S0
	
	mi
: & 'V _"__-J	
m	M
m.'	
'•.'i: p.	j
^1	
:	
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za onkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . ,, 10 ,, za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev
i Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne.
Iti* Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/III.
Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6. Avstr. poštne hran. račun št. 24.797. Ogrska poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telelona št. 1U8.
Današnja številka obsega strani.
Noša gasilna društva.
Ena izmed najbolj človekoljubnih in v občni blagor služečili naprav so naša gasilna društva. Posebno naša dežela, ki šteje še veliko število s slamo ali lesenimi deščicami kritih hiš in gospodarskih poslopij, je izpostavljena nevarnostim ognja, in zalo tudi zelo interesirana pri gasilstvu. Kdo se nc opominja velikih požarov pred nekaj leti, ki so po Dolenjskem in Notranjskem cele vasi uničili. Zato moramo vsak korak na polju gasilstva, vsako zboljšanje in napredek požarnih hramb z veseljem sprejeti. Tudi kranjska dežela ni ena izmed zadnjih glede organizacije požarne hrambe in deželna uprava sama v ta namen veliko žrtvuje.
Gasilna društva so že po svojem namenu popolnoma nepristranska, strokovna društva, katerih namen je v prvi vrsti izražen v njih geslu: Na pomoč! Pomagati v nevarnosti ognja, pomoč prinesti bližnjemu v nevarnosti, varovati življenje in premoženje, to bi morala biti vodilna misel organizirane požarne brambe. Gasilna društva so torej že po svojem bistvu krščansko-liu mani tarna uredba in kažejo tako praktično krščanski duh in značaj, da bi človek nikdar ne mislil, da bo tudi med nje kaka liberalna misel zašla. Žalibog, da je pri nas tako. Kakor jc narodno-napredna stranka telovadno organizacijo Sokol za narodno-napred-110 proglasila in je članstvo te organizacije znak pripadništva liberalne stranke na Slovenskem, tako se jc hotela in tudi marsikje v resnici zanesla v naša gasilna društva popolnoma brez potrebe strankarska politika. Velika večina gasilnih društev na Kranjskem služi popolnoma svojemu namenu; so pa nekatera društva, ki nimajo posebno velikega veselja za ta, res človekoljubni namen, ampak jih njihovi načelniki smatrajo za neko vrsto na-rodno-naprednih organizacij. Kolovodja takih društev je navadno kak liberalen trmoglavec. Tako večkrat vidimo in sc z začudenjem vprašujemo, kako pridejo gasilna društva do tega, da pri raznih prireditvah in slovesnostih liberalne stranke nastopajo in delajo stranki štafažo.
Ne glede na to, da nasprotujejo taki nastopi načelom požarne brambe,
Fi ILt u.
E Josip Vandot:
Vllranec.
Pripovedka iz davnih dni.
I Živela je v zagorski vasi mati. Njena I koča je stala kraj gozda, ravno pocl ne-botično, z večnim snegom pokrito goro. Koča je bila borna. Okna so bila majhna in so imela mesto stekla v olje namočeni popir. Vsepovsod so zijalo špranjo, ki pa jih je siva ženica zatlačila z I zelenim gorskim mahom. Trlila jc bila I koča in blizu razpada. A venclar jo ži-I vela ženica v nji veselo in zadovoljno, I in ne bi bila zamenjala borne koče z I najlepšo palačo tam daleč med ravnim 1 svetom. Imela je mati sina, in lomu I sinu je bilo ime Mihelj.
Ko je ležal Mihelj šc v zibeljki, se I je dogodilo neke noči čudo. Sladko jc I spal Mihelj tisto noč, in mati je dre-I mala tam oh peči. Na levi je brlela je 1'iiela slaba leščerba, in skoro temno jo i'do v k oči .
Pa glej kar naenkrat so razsvetli >ba v čudnem svitu. Kraj zibelke sto-!'ijo tri bele, visoke ženske. Nekaj časa ,i;<'lčijo in opazujejo spečega Miholjka. ''otom pa dvigne prva ženska roko nad zibelko in izpregovori:
je taka liberalna politika v nekaterih gasilnih društvih nekaj netaktnega in skrajno neokusnega Če hočejo liberalni voditelji po deželi na vsak način kako osebno gardo imeti in če se morajo njih slavnosti z veliko parado vršiti, je prav, samo gasilna društva naj puste na miru; ta niso zato tukaj!
O drugih gasilnih društvih, katera liberalni duh preveva, se zopet sliši, da zabranjajo pristop našim mladim fantom, in sicer samo zato, ker so člani telovadne organizacije Orel. Namesto, da bi so društvo spopolnilo in osvežilo s temperamentno in disciplinirano mladino, pa se jih od društev še odvrača. In tako so mnoga gasilna društva neka domena liberalizma na deželi. Morda bo kdo rekel, vsaj je Zveza gasilnih društev tukaj, da red napravi. Prijatelj, Zveza gasilnih društev je v tem oziru še najslabša, plava popolnoma v liberalni vodi in je nasproti taki strankarski politiki v društvih popolnoma pasivna; ja, skoraj bi rekli, da lake liberalne teroriste v društvih še podpira in jim na strani stoji. Vlada sama se za stvar ne briga, ker šteje gasilna društva med čisto navadna društva.
Edini faktor, ki more tukaj razmere izpremeniti in tako gasilna društva zopet političnega strankarstva očistiti, je deželni odbor, oziroma deželni zbor. Pri tako velikem pomenu, ki ga imajo v naši javnosti požarne hrambe, ki oskrbujejo v naših občinah požarno policijo, bo Ireba na to misliti, da se jih spravi v kak ožji stik z deželno upravo; posebno ker ta vsako leto gasilnim društvom rodne prispevke naklanja. Zato popolnoma odobravamo namero deželnega odbora, da misli odslej naprej večjo pozornost na gasilna društva obrniti, neko nadzorstvo nad njimi uvesti in samo takim društvom redne letne prispevke nakla-njati, kojih poslovanje je popolnoma brez graje. Istotako bo . deželni zbor uravnal svoje razmerje do Zveze gasilnih društev. Gasilna društva naj bodo to, kar so, in naj služijo namenu, za katerega so ustanovljena. Našim fantom in možem pa svetujemo, naj k gasilnim društvom v velikem številu pristopajo in pravi krščanski duh v društva zanesejo. Zakon o gasilstvu, katerega bo pa deželni zbor izpremenil, bo skrbel, da bo v gasilnih društvih strankarska politika nemogoča.
Jflpeiosi med Berolinom in Dunajem.
Mecl našim zunanjim ministrstvom in Nemčijo ne vlada več tista harmonija, ki jo trajala dolgo vrsto let. Afri-čanska Maroka je ustvarila nesoglasje. Ko so pričeli Francozi »posredovati« v Afriki, so bil'i nemški listi hudi in so grozili Francozom, ker ima Nemčija tudi v Maroku svoje trgovce. Nekaj časa je .avstrijsko nemško časopisje držalo z Nemci, a končno sta se »Neuc Fr. Presse« in pa »Neues VViener Tagblatt« pričela zavzemati za Francoze. O obeh listih je znano, da se ju rad poslužuje zunanji minister Achrentlial. Nemški vodilni politiki so to zamerili, kakor tudi dunajski »Allg. Zeitung«, ki jc poročala, da je prdisnila Ilusija v Berolinu na korist Francozom. Bero-linski zunanji urad je to poročilo v »Kolnische Zeitung« jako ostro demontiral in obdolžil »Neuc Freie Presse« in »Neues Wiener Tagblatt«, da sta pridobljena za francoske koristi. V ponedeljek je pa objavila dunajska »Sonii-und Montags-Žeitung« daljši članek, ki očita nemški diplomaciji, da glode na maročansko politiko ne postopa dosledno in svari Nemčijo, naj ne prične kake vojske ter v slabo prikritih besedah opozarja Nemčijo, tla lahko postane osamljena in da ji Avstrija ne bo pomagala iz zagate, kakor je lo storila v Algecirasu. Ta članek je pa berolin-ske politike razkačil, ker sodijo, da je inspiriralo članek naše zunanje mini-•strstvo. V »Kolnische Zeitung« zato objavljajo daljši članek, ki ostro obsoja pisnivo dunajskih člankarjev, češ, da zastrupljajo vodnjake. Dunajski zunanji urad se ustrašil in je pustil v »Kolnische Zeitung« izjaviti, da je članek v »Sonn- und Montags-Zeitung« pogrošen, a berolinski krogi s tem dementi-jem niso zadovoljni, ker so pričakovali ostrejši odgovor. Zlobno pristavljajo berolinski politiki v svojem listu »Die Zeit« prijavljenemu brzojavu, da postajajo tako na Dunaju, kakor v Rimu, kar kaže list »Popolo Romano«, glede na maročansko vprašanje nervozni, dasi postopa Nemčija v maročanskem vprašanju popolnoma korektno. Sploh pa v našem zunanjem uradu ni vse tako, kakor bi moralo bili. Achrentlial je še zdaj na počitnicah in njegovi pri-| jatelji zabavljajo čez njegovega na-I mestnika Pallavicinija, ker baje ; Aehrenthalovo stališče ni več trdno. Časnikarski boj med nemškim časopisjem na eni in avstrijsko-italijanskim na drugi strani je zanimiv, ker kaže.
da res obstaja nevarnost za evropski mir, drugače bi dunajski listi ne zabavljali čez Nemčijo Mogočo so seveda tudi zakulisno spletke, a to jo gotovo, da jo nastala napetost med Berolinom in Dunajem, kar je glede na notranji položaj z ozirom na avstrijske Slovane clobro.
BIVŠI MINISTER IZKLJUČEN IZ
ČEŠKE AGRARNE STRANKE.
V Pragi je zborovalo 17. t. m. vodstvo češke agrarne stranke. Kakor poročajo »Narodni Listy«, je vodstvo češke agrarne stranke izključilo Praška na predlog zvršilnega odbora iz stranke, ker kandidira na svojo j»o s t proti oficielnemu kandidatu češke agrarno stranke.
SPOR MED ČEŠKIMI SOCIALNIMI DEMOKRATI.
Povodom ustanovitve češke centralistične socialno - demokratične stranke v Brnu piše glasilo čeških avlonomistov, »Pravo Lidu«: Temeljito hočemo urediti naše razmere s češkimi izdajalci naše stranke. Vodstvo nemške socialne demokracije naj zna, da je vsak skupen političen nastop med nami in novoustanovljeno stranko izdajalcev, bodisi kjerkoli, nemogoč. Vodilne osebe nemške socialne demokracije naj premišljajo, kakšen položaj lahko nastane, čc se najde tudi en sam poslanec, ki bi izjavil, da je pristaš nove stranke. Pripravljeni smo, da delujemo skupno s socialnimi demokrati. Ne moremo pa sodelovati z izdajalci češke socialno - demokraške solidarnosti.
NOVE BRAMBNE POSTAVE.
»Neue Freie Presse« poroča, da je cesar že dovolil predložiti nove armad-ne postave obema državnima zboroma. Prihodnji ponedeljek se raizglase tako v Avstriji, kakor na Ogrskem nove armladne predloge.
NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK V CARSKEM S ELIJ.
Dne 17. t. m. je sprejel ruski car s carjevo rodbino v Carskem Selu nemškega prestolonaslednika in prestolo-nasleclnico. Sprejem je bil nad vse sijajen. Rusko časopisje toplo pozdravlja obisk nemškega prestolonaslednika in prestolonaslednice.
VELIKE KAVALERIJSKE VAJE NA HRVAŠKEM.
Kakor trde zagrebški vojaški krogi, bodo koncem avgusta in začetkom
»Rano boš umrl, Mihelj. Tvoja du- 1 šica bo splavala kakor bela pomladna meglica proti nebu.«
»Ne, sestra,« jo prekine druga žena; »ne bo umrl mlad. V hrabrega junaka bo zrastel Mihelj in bo branil vero in dom pred divjim Turkom. Njegovo ime bo šlo od ust do ust po vsem širokem svetu. Svetlega cesarja bo rešil in širno cesarstvo, a takrat bo padel sam, zadet od ostre puščice.«
»Tudi ti se motiš, sestra,« izpregovori tretja ženska, ki je bila največja in najlepša. »Živel bo Mihelj clo bele starosti. Tudi se bo povzpel visoko in bo živel vse življenje visoko, visoko nad vsemi vaščani.«
Ko utihne tretja ženska, pokimata sestri z glavo, pa pravita: »Naj se zgodi po tvoji besedi, sestra.«
Kar naenkrat izginejo vse tri in z njimi izgine tudi oni čudoviti svit. Zopet jo vse temno po borni koči. Le leščerba brli šc slabo tam na levi in poga-šujo polagoma.
Mati se je prebudila takrat iz polu-sna in si je mencala oči. V prvem hipu sama ni vedela, ali jc sanjala, ali pa je bila resnica. Stopila je k zibeljki in je gledala Miheljka. Ta pa je spal sladko in se ni gonil niii za trenotek. Sedla jc mati nazaj k peči iti je premišljevala prikazen. Nazadnje se je domislila in se je skoro prestrašila.
»Rojenice so bile tu,« je rekla sama sebi, »pa so prerokovale otroku bodočnost. Prav gotovo se zgodi vse po n jihovih besedah. Treba bo paziti nanj.«
In pazila jc mati na dete, bolj kot na punčico v svojem očesu. Otrok pa je rastel vesel in izclrav, in kmalu mu je bila zibelka pretesna. Izkobacal se je iz nje in se je plazil po vseh štirih po tleh. Mati ga je gledala z velikim, srčnim veseljem in si je rekla pri sebi:
»Ne izpolne se prerokovanje prve rojenice. Doraste sin, pa bode slaven junak.«
A tudi besede druge rojenice se niso izpolnilo. Ko je dorastel Mihelj, je bil sicer močan kot medved tam v Klinu, a njegove noge so bile krive in so se dotikale pri hoji v kolenih. Ko jo videla mati to, se je razveselila.
»Hvala Bogu«, je dejala, »ne bode vojak iu tudi divji Turki ga ne potol-čojo. Bog ve če se izpolni prerokovanje tretje rojenice?«
To je premišljevala mati vse življenje in tudi na smrtni postelji je premišljevala to. Takrat pa je bil Mihelj že precej star in je pasel vaško živino visoko, visoko lani po planinah ;u gorah. Mater je že sključila starost, in lo težko, težko se je še premikala na nogah. Zato pa se je vlegla na smrtno posteljo in je zahrepenela po smrti. In smrt se je je usmilila, pa se ji je pri-
bližala. Takrat je poklicala mati sina z i gora. Prihitelj je Mihelj k bolni materi in je stopil žalosten in potrt k njeni ! postelji.
»Mihelj,« ga je nagovorila mati s težkim in 'trudnim glasom, »dosti sem skrbela in se trudila zate. Učila sem te dobrih stvari iu v srce sem ti vsadila ljubezen do Boga in ljudi. Ohrani vse moje nauke zvesto v srcu in srečen boš na tem svetu. — Glej, danes so poslavljam od tebe, ker smrt že težko čaka name. Vse življenje sem se bala zate, ker so prerokovale rojenice tvoje življenje. Hvala Bogu, besede prvih dveh se niso izpolnilo. A tretja je dejala, da boš živel vse življenje visoko visoko nad vaščani.«
t molknilu .je mati. Sin jo je pogledal z mokrimi očmi in je rekel: »O, mati, že so se izpolnile besede tretje rojenice. Glejte, ali ne živim kot pastir visoko na gorah, kamor ne pride noben vaščan? Glejte, ali nisem tako visoko, visoko nad vsemi?«
Veselje se je prikazalo na volem obrazu dobre matere, šo enkrat jo pogledala ljubeče na sina in je zašepetala komaj slišno: »Hvala Bogu, da se je tako izpolnilo prerokovanje treh roje-| nic! Smrt, zdaj -oni pa lahko in rada s teboj.«
(Dalje.)
septembra ob Dravi velike vaje kava-lerije, ki se jili udeleži 10 do 12 polkov.
RUSKI POLITIKI O VOJNI NEVAR
NOSTI S KITAJSKO.
Merodajni niski politiki izjavljajo glede na poročila o vojni nevarnosti med Rusijo iu Kitajsko, da se o taki nevarnosti trenutno ne more govotVli. Potovanje ruskega vojnega ministra v vzhodno Azijo ni v zvezi s kako vojno nevarnostjo. Kitajci naj bodo pametni, ker če se še tako oborožujejo, postanejo šele čez leta resen nasprotnik Rusije. Kitajska ekspanzija v Mandžuriji sicer skrbi ruske trgovce in naselnike, a njim nit ljubo Rusija nc namerava izzvati vojske.
VSTAJA V MEHIKI.
Klanje v Sombreretu.
»World« poroča iz Torreona: Naš poročevalec je bil priča strašnega klanja v Sombreretu. Mesto je z navalom vzelo 1700 vstašev. Ker so vladni vojaki grdo delali s kmeti, so poklali vstaši 500 oseb, ker niso upili »Živio Madero«.
Mehikanska devica Orleanska.
V mehikanski državi Sonora se je pojavila neka ženska voditeljica, vdova senorja Talamantesa. Maščevati se je hotela, ker so ji usmrtili vladni vojaki soproga in dva sinova. Stara je 45 let. Oborožila je več sto delavcev, ki jim sama poveljuje. Na glavo polkovnika Chiapasa, ki je pustil ustreliti njenega moža in sinova, je razpisala visoko nagrado.
Pred mirom v Mehiki.
Iz New Yorka se poroča, da nastane v Mehiki kmalu mir. Predsednik Diaz in podpredsednik Corral sla baje že podpisala dekret, ki javlja, da odstopita.
Dnevne novice.
+ Še po volitvah »Narod« ne neha z volivnimi lažmi. »Slovenski Narod«, ki izhaja zato, da poneumljuje in vleče slovensko liberalno »inteligenco«, včeraj piše, da je dr. Gregorič kandidiral zato, ker so mu obljubili mesto deželnega odbornika in so se hoteli iznebiti totalno nezmožnega dr. Zajca. Mi pa smo vse nekaj druzega čuli: Da so mladini starinom vsilili prof. Reisnerja, da bi se iznebilj v deželnem odboru totalno nezmožnega dr. Tavčarja. Za dr. Zajca pa je najlepše spričevalo, da ga ima »Narod« za »nezmožnega«. Mi pa vemo, tla je vsa dežela tir. Zajcu hvaležna, da je tako spretno in temeljito pričel z izvajanjem političnega bojkota. Tu je sedaj po liberalnem časopisju glavni vir dr. Zajčeve »nezmožnosti« in pa menda v tem, cla je odkril falsificirane račune in pobotnice liberalnih učiteljev, ki so hoteli tako deželo oškodovati, da se poslužimo naj-m i le j šega izraza, — pravi izraz bo pa itak poiskalo državno pravdništvo. Taka je torej v pravi luči »Narodova« laž, kj kaže, da se še po volitvi »Narod« v Ljubljani ne čuti popolnoma sigurnega in da je svoje bravce tako navadil na laži. da jih mora zanje vsak dan nekaj izmisliti, sicer »inteligenca« ni »zadovoljna«.
+ S političnim bojkotom proti liberalcem ni zadovoljna tržaška »Edinost«. Verjamemo — tudi ona je mnenja kranjskih liberalcev, da bi bilo dovoljeno liberalcem do skrajnosti napadati našo stranko in naše — posledice pa bi liberalci ne smeli nositi. Takrat, ko so se govorile na liberalnih shodih skrajne laži o deželnem gospodarstvu, takrat pa tržaška tetka ni imela za take in druge najsurovcjše napade »akademično izobraženih« ljudi grajalne besede, sedaj je pa nervozna. Seve — po mnenju »Edinosti« nas liberalni napadi in liberalne surovosti ne »kompromitirajo pred vsem svetom«, tudi liberalni gospodarski polomi so Slovencem menda samo v čast in korist. Prav je vsekakor .da se je o tej stvari oglasila tudi »Edinost«, da je zopet pokazala, kje je njeno srce, "ki ji tako bije, da je vedno na strani liberalnih posurovelcev. To smo videli že na Proseku in vidimo tudi sedaj. Proti takim izrodkom pa je pot S. L. S. edino prava, edino poštena in za narod ter za ozdravljenje javnih razmer od liberalne posurovelosti in liberalne nasilnosti edino pravilna! Prav pravi mariborska »Straža«: »Med našim narodom se mora udomačiti prepričanje, da je nečastno biti član organizacije, ki pripušča javne surovosti svojim pristašem. To prepričanje se mora z vso silo ukoreniniti v zadnji slovenski koči. Vse, kar še količkaj drži na poštenost, mora proč od liberalne stranke.«
+ Pri Treh larah pri Metliki bo 28. maja, to je šesto nedeljo po Veliki
noči političen shod. Ob 9. uri bo v spodnji cerkvi pri Treh farah duhovno opravilo, ob 10. uri bo pa zborovanje pred občinsko hišo pod starodavnimi lipami. Govoril bo voditelj S. L. S. g. itr. Ivan šusteršič in državnozborski kandidat g. prof. E. Jarc. Gotovo bo ta shod, če bo le ugodno vreme, velika manifestacija belokranjskega ljudstva za načela in tleio Vseslovenske Ljudske Stranke.
+ Promoviral bo jutri g. Janko Šiška, odvetniški kandidat, v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča za doktorja prava. Naše najiskrenejše čestitke!
O te volitve! Volitve vsakega človeka nekoliko zmešajo, še najbolj pa kandidata. Pri volitvah se gode čudeži; prevzetni in ošabni kandidatje postanejo mehki kakor maslo in brezverni postanejo pobožni kakor serafi. To skušnjo imajo tudi kmetje v celovški okolici s svojim nemško-nacionalnim kandidatom Lučovnikom. O teh »volilnih pobožnostih« nam piše »Mir« sledeče: »L u č o v n i k se h lin i. Lu-čovnik je star »bauernbundovec«. Znano pa jc. da je bil »Bauernbund« ognjišče protiverskega gibanja. Na Bauern-bundovih shodih se ie mnogokrat več govorilo proti katoliški cerkvi in o verskih vprašanjih kakor pa o gospodarskih vprašanjih Lučovnik pa ni morda st'mo navaden bauernbundovec, ampak govornik na shodih »Bauernbunda«. Ko so leta 1909. od Ceskyja zapeljani in najhujskani kmetje v št. Ilju zastavili knezu in škofu dr. Kalinu pot v župni-šče in ko so v cerkvi sami naredili hrup, ni Lučovnik imel nujnejšega opravka, kakor da je šel hujskat zapeljane kmete. Sedaj pa se dela Lučovnik za najboljšega katoličana. Lučovnik se je udeležil Florjanove procesije v Za kamnu pri Celovcu. In na sredi cerkve je stal tam s pobožno sklenjenimi rokami, da bi ga vsi kmetje videli in ga imeli za Bog ve kako pobožnega katoličana. Sedaj Lučovnik gotovo nobeno nedeljo ne bo izostal od svete maše. Svoje dni pa, ko še ni bil kandidat, ie v cerkvi bral lutrovsko ' »Bauernzeitung«, svoj evangelij. In v Grabštajnu pri sveti birmi zadnjič! No, to je za poč't! Ko so bile vrste šolarjev že postavljene in so ljudje čakali višjega nadpastirja, sc je naenkrat na sredi ceste prikazal namesto škofa — in se prigugal ta sladki žihpoljski Lučovnik. Pokazati je hotel ljudem, da. je tudi prišel škofa čakat. Zvečer istega, dne pa je zboroval skupno z urednikom lutrovskih »Freie Stimmen«, kjer se je po stari navad; vse vprek čez »farje« zabavljalo-. Tako izastopi Lučovnik v enem dnevu služiti Bogu in hudiču!«
O te volitve!
Iz Trsta, 17. maja 1911. Današnji »Piccolo« zopet napada mil. g. škofa Karlina in mu očita, da s svojimi slovenskimi pridigami v Trstu n.e samo žali tržaško meščanstvo, ampak nasprotuje temeljnim zakonom katoliške Cerkve in jc sejavec ljulike in prepirov. Da more to očitati, zavija dejanja in pripoveduje laži kot dokazana fakta, trdi, da je tržaška škofija po svojem izviru, po tradicijah in značaju italijanska škofija. — Kaj pa se je vendar dogodilo? — V Trstu ste dve Marijini družin, slovenska in italijanska. Slovenska, ki ma čez 1000 članov, ima za svojo zaščitnico Marijo Milost ljivo. God Marije Milostljive (2. nedelja po Veliki noči) vsako leto kolikor mogoče slovesno obhaja. Letos so imele članice duhovne vaje. K sklepu vse slovesnosti je prišel tudi mil. g. škof. Zjutraj ob zgodnji uri je maševal, pridigmval in obhajal okoli 600 deklet; popoldne pa po primernem nagovoru sprejel nove članice, in to v cerkvi Mehitaristov, v kateri ima slovenska družba svoje verske pobožnosti. Ta cerkev je privatna last oo. Mehitaristov, glavnih vrat nima na ulico, stisnjena mecl dve hiši, ima spredaj obzidan preddvor, v katerega se iz ulic vstopi skozi majhna vratca. Da so članice za tak praznik cerkev okinčale, karkoli so mogle in znale, to se pač ume samo po sebi. Tudi škofa so sprejele slovesno, pa ne zunaj na ulici, ampak v notranjem prostoru, ko je prestopil prag v preddvor. Dohod in dostop je bil sploh razun članicam družbe drugim zabranjen. In vendar je po »Piccolovem« mnenju škof razžalil tržaško meščanstvo in se pregrešil proti temeljnim zakonom katoliške Cerkve, zalo ker je slovenski družbi pridigoval po slovensko! Da vsa stvar še bolj temno izgleda, podtika, da je škof celo blagoslovil dve zastavi z narodnimi (slovenskimi) trakovi. Razume se, da tudi tega ni videl, ker zastavi sta bili blagoslovljeni že ob času blagopokojnega škofa Šterka in jih članice Marijine družbe že leta in leta nosijo pri procesiji sv. Rešnjoga Telesa po vsem mestu. Torej »Piccolov« poro-I čevalec ne vidi nič, ne sliši nič, pa ven-
dar vse ve. Očividno je, da »Piccolo-vemu« gorečnežu niso toliko »temeljni zakoni« katoliške Cerkve pri srcu, pač pa slovenske pridige!
Stoletnica velikega požara v Kranju. Danes je 100 let odkar je požar uničil skuro polovico mesta Kranj ter ste postali žrtvi ognja tudi sosednji vasi liuje in Klanec. Ogenj je posebno poškodoval mestno farno cerkev in mestno hišo, kjer so zgoreli važni zgodovinski akti.
—	Poročil se je sodnik Franc V i -d o v i c v Krškem z gospo Ido pl. K u -n c 1 J v Gradcu.
—	Stavka učiteljev »Lege Naziona-le«. Ker vodstvo »Lege Nazionaie« ni ugodilo prošnji učiteljev društvenih šol v Dalmaciji za zvišanje mesečne re-muneracije, stavka sedaj učiteljstvo na vseh osmih šolah »Lege Nazionaie« v Dalmaciji.
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 15. maja. V svrho nabiranja krajepisnega gradiva je prof. Pleter-šnik ekscerpiral uradne mape finančne direkcije. Prve poizkusne liste »Slovenskega zemljevida« dobimo v par tednih. — Gradivo za tehniški slovar se dalje ureja v okviru poedinili črk. — Literarni abecedar za »Jugoslovansko Enciklopedijo« je natisnjen, realistični pojde kmalu v tisk; slov. načrt za pravo bo skoro sestavljen; načrt za glasbo je poslan v Zagreb. Letošnje gospodarsko stanje »Matice« je sedaj približno tako, kakor je bilo lani ob tem času; plačalo je doslej članarino le okroglo 900 članov. - Za načelnika Knjižnega odseka je izvoljen društveni predsednik. Odklonijo se prevodi nekaterih Shakespearjevih dram. Drama »Trdi koraki« se da v nadalnjo recenzijo. Določi sc v detajlih vsebina publikacij za 1911. Z letošnjim snopičem »Nar. pesmi«, ki bo obsegal kakih 16 tiskanih pol, se konča III. zvezek lega dela; nato pridejo »Dodatki« (varijante) kakih 20 tiskanih pol, nadalje ponarodnele pesmi, 15 do 20 pol, ter obširni indeksi. Za pesmimi pridejo »Pravljice«, ki jih utegne biti i 70 tiskanih pol. V »Zabavno knjižnico« se sprejmejo tudi krajši dobri spisi. Sprejme se nadalje predlog: Ako »Matica« na častne nagrade ne prejme konkurenčnih spisov, sme, ko so že izšle publikacije dotičnega leta, nagraditi katerikoli spis, ki je absolutno dober in relativno najboljši. —- V »Spominih in jubilejih« izide tudi spis dr. Potočnika o t Apihu. Na znanje se vzame poročilo načelništva o obetanih beletrističnih in znanstvenih spisih (Meško, dr. Lenard, dr. Žigon, profesor Štrekelj). — »Štajerska« kot nadalnji del »Slovenske zemlje« se preloži za eno leto, ker hoče gosp. pisatelj izrabiti zlasti še statistične rezultate zadnjega ljudskega štetja itd. Izdanje »Umetniškega Kola« se za sedaj opusti iz finančnih razlogov in pa, ker nekateri umetniki baje sami niso zavzeti za tako publikacijo »Slov. Matice«.
Slov. kršč. soc. del. društvo v Celovcu priredi v nedeljo, dne 21. majnika 1911 v veliki dvorani hotela Tra-besinger v Celovcu prvo gledališko predstavo igre M i k l o v a Zala. Narodna igra v štirih dejanjih. Po dr. J. Sketovi povesti spisal Jakob Špicar. Vstopnina. Za sedeže: prva vrsta 1 K 50 vin., druga vrsta 1 K, tretja vrsta 70 vin.; stojišča .SO vin.; sedeži v ložah 2. K. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Pokojni Karel Jelovšek, ki so ga v ponedeljek jiokopali na Vrhniki, je poleg oporoke baje zapustil nekatere poslednje odredbe, ki so bolj ali manj praktične. Tako n. pr. je naročil, naj se ga ne pokoplje v rodbinsko grobnico, temveč poleg nje v zemljo. Rakov naj bo čisto priprosta, črno pobarvana brez vsega nakitja. Venci se odklanjajo, pelja naj ne bo nikakega! Zvoni naj mu po vrhniških cerkvah samo z enim zvonom. Ko se prične pomikati mrtvaški sprevod od hiše žalosti. naj mu brlizga tovarniška piščal! Pokoplje naj ga njegov sošolec p. Avre-lij Knafelj, gvardijan frančiškanskega ljubljanskega samostana, domači duhovniki naj gredo črnooblečeni za rakvijo. V teh zadnjih naročilih se je spomnil tudi ognjegascev, ki so mu bili vedno najbolj pri srcu. Vsak mož domačih ognjegasnib društev naj dobi 10 kron, guljaž s primerno pijačo ter viržinko. Ker mu je bila tista narodna: »Pod klančkom sva se srečala . . .« posebno ljuba, se je mecl poslednjimi naročili spomnil tudi vrhniške »Ilirije« za vse one slučaje, ko bo le-ta prepevala njegovo ljubljenko. Svoja poslednja navodila zaključuje s pozdravom na vse prijatelje in znance.
Proslava prvega hrvaškega tabora v Istri. Dne 21. t. m. bo Istra slavila štiridesetletnico prvega narodnega tabora v Istri, ki sc io vršil 21. maja 1871. na hribu sv. Mihaela, pod Učko.
0(1 tega dne datira borba in narodna probuja hrvatskega in slovenskega živ. lja v Istri, in gotovo je, da se je od tedaj tucli v Istri marsikaj na bolje obrnilo, četudi ne vse tako, kot bi se želelo. Ta dan se bo v Istri vršilo 18 velikih narodnih taborov.
Književni proglas »Matice Slo venske«. Leta. 1912. izdasta »Mat.Ca Slovenska« in »Matica Hrvatska« skupno slovensko knjigo. V smislu medsebojnega dogovora bosta oho nagradili originalni slovenski spis, oziroma spise, ki izidejo v tej publikaciji, in sicer v razmerju števila svojih članov; t. j. »Matica Slovenska« plača za polo svoj običajni honorar, a »Matica Hrvatska« doda še dve tretj.nj tega honorarja ,tako da slovenski pisatelj prejme za polo 100 K. Želeti jo, cla bi izdali v tej publikaciji kaj zares dobrega.
Velika nesreča se je pripetila 15. maja v Voloskom. Finančni nad-stražar Vari nosil je posodo bencina. Bencin je eksplodiral na ulici. V trenutku ie bil on in njegovi hčerki v ognju. Opekline so take, da ni na otro-kih človeškega mesa poznati. Podobno so posušenim egiptovskim mumijam. Na kraj nesreče je došlo rešilno drušlvo in požarna hramba Volosko-Opatije. Z rešilnim vozom se je odpeljalo ponesrečence v bolnico v Reko. Oče mogočo da okreva, hčerke težko.
—	Nove ortjle za župno cerke\ v Voloskem je napravila znana tvrdka »Brata Zupan« iz Kamne Gorice na Gorenjskem. — Orgle so dvomanualne. pnevmatične z vsemi modernimi kombinacijami. Poskušatelji in sploh interesenti za lepo glasbo so se o lepem delu in čistem tonu jako pohvalno izrazili in čestitali tvrdki na tem novem 119. delu.
—	V Eistri pri Vrhniki ima gra-ščak Galle zadnji čas precej nemških delavcev, ki radi žalijo domače ljudstvo. Minulo nedeljo, t. j. 14. t. m., so se vračali učenci vrhniške mlekarske šole pod vodstvom g. Dreščeka iz Borovnice, kjer so prisostvovali občnemu zboru živinorejske in mlekarske zadruge. Domov grede je pričel eden izmed Galletovih nemških delavcev v Bistri nad mirnimi učenci upiti in kleti. Ko ga g. Drešček opozori, čemu da razsaja, ko mu nihče ni storil ničesar žalega, pokliče razgrajač celo trumo svojih tovarišev, ki mecl divjim vpitjem »Windische Ilunde« in »Heil« s poleni v rokah uderejo za fanti. Gospoda Dreščeka so hoteli zajeti izza gozda, a jim je ušel na kolesu. Vemo, cla to ni bil prvi slučaj, ko so nemškonacionalni rogovileži izzivali naše mirne ljudi. Ne bi škodovalo, ko bi gospod graščak podučil svoje delavce, kako se jim je obnašati na tujih tleh. Vso zadevo ima v rokah vrhniško orožništvo.
—	Zvišanje davka na špirit. V Pragi je imelo včeraj, 17. t. m, društvo industrijcev špirita svoj letni občni zbor pod predsedstvom člana gosposke zbornice princa dr. Friderika Sclnvar zenberga. Podpredsednik Bauer je poročal o novi davčni predlogi glede špirita ter je izjavil, da je društveni odbor sklenil, cla pošlje zaradi te zadeve deputacijo na Dunaj. Ker pa jc bi! parlament razpuščen, je odbor na Dunaju poizvedel, cla se zvišanje davka na špirit ne bo uvedlo s S 14., pač pa vlada namerava špiritovo davčno predlogo neizpremenjeno predložiti prihodnjemu državnemu zboru.
—	Smrtna kosa. V Kobaridu je danes umrl popravi javec strojev G v e -gor Jerman, rojen leta 1837. v Šmarci, okraj Kamnik. — Na Reki jc umrl pravnik g. Drag Horvat, brat predsednika hrvaške stranke prava, g. clr. Aleks. Horvata.
Utonila ie minuli ponedeljek v Malem Mengšu triletna 'Pavlina Šinkovec, hčerka kamnoseškega mojstra Šinkovca, v potoku Pšata.
Soproga tir. Aleksandra Horvata — član hrvaške opera v Zagrebu, Soproga odličnega pravaškega poslanca v hrvaškem saboru ,odvetnika clr. Aleksanda Horvata, gospa Anka Horvat .je podpisala dogovor z upravo hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, po katerem nastopi v prihodnji sezoni kot operna pevka na zagrebškem hrvaškem gledališču. Z gospo Anko Horvat dobi hrvaško gledališče izvrstno moč.
—	Poročil se je v Rojanu pri Trstu g. Antonin Vos&tka, kontrolor »Ustfedne češko banke« z gdčno. Miei Gromo.
—	Elegantna dvojica. Začetkom tega meseca sta se nastanila v gostilni g. Pavla Zorkota na Opčini neka šest-desetletna, elegantno oblečena dama '/. 261elnim moškim v duhovni obleki, katerega jc izdala za svojega sina. P" preteku treh dni sa pa oba pobegnila,
ne da bi bila poravnala dolg 20 K. Sedaj je orožništvo parček izsledilo in areiovalo v Št Petru. Aretovanca pravita, da sta baronica Viktorija Wolf in Viljem, Ervin Dathe, oba iz Saksonske.
Štajerske novice.
š Slovenec bi v Mariboru ne smel kandidirati po mnenju nemških kršč. soeialcev, tistih gospodov, ki so sklenili v Mariboru voliti — najzagrizenejšega nemškega nacionalca. Sedaj pišejo, da je »provokacija«, ker kandidirajo Slovenci v Mariboru za števnega kandidata g. Jurija Šterna, »provokacija« pa po mnenju gospode v prvi vrsti zato, ker je g. Jurij Štoru takrat, ko jc bila njegova kandidatura proglašena, bil še predsednik katoliškega mojstrskega društva. Gosp. Štern je kot predsednik odstopil, kljub temu pa je njegova kandidatura za gotovo gospodo, k; nikakor noče umeti enakopravnosti narodov, še vedno »provokacija« in »hujskanja«. Slovenci v Mariboru naj odgovore s tem, da vsi agitirajo in volijo slovenskega kandidata gosp. Šterna. Napišejo naj na glasovnice: Jurij Štern, hišni posestnik v Mariboru.
š Poročil se je posestnik in trgovec g. J o s i p C i m p e r š e k v Sevnici z gdčno. A n g e 1 o V i v o d iz Ljubljane.
š Strah v mariborskem mestnem parku ali kako s« človek iznebi zofeo-jjola. V Mariboru je v noči 14. t. m. hudo bolel zob hišnika Antona Potočnika, ki stanuje v Dvorni ulici št. 3. Ker ni mogel spali, jo šel v mestni park na izprehod, da bi si v svežem zraku olajšal bolečine. Okoli 12. ure ponočti, v ur duhov, pa pride možu nasproti nenadoma črna pošast, ki jo je izpočetka imel za kakega hudobnega duha, in ko je prišla bliže, za divjo zver, medveda ali celo leva. Hotel je pobegniti, a noge so mu odpovedale in v groznem obupu se je udal usodi. Ko pa je zver mirno odšla mirno njega, je spoznal v njej ves presenečen lepo črno kravo. Si i u j pa se jc možakar ojunačil in šel je lovit pošast, ki jo je tudi po daljšem trudu ujel in spravil v hlev neke gostilne. Krava jc bila last nekega me-sarja, kateremu je ponoči ušla iz hleva, cla si še v zadnjih urah svojega živ-lji uja ogleda nekoliko prelepi svet. Potočnika pa je vsled prestanega strahu prenehal boleti izob in zjutraj je tu li dobil od mesarja lopo napitnino, ker je kravo ujel. Ponočna promenada po mu bo gotovo ostala še dolgo časa v spominu. Če se pomisli, cla je mestni park v Mariboru ponočii zelo teman, ni čudno potem, ako mu je srce zlezlo v hlače, ko se je naenkrat pojavila pred njim popolnoma črna pošast v podobi kraive.
š Smrtna nesreča, lz Št. Jurija ob južni železnici poročajo: V nedeljo ponoči je šla 791etna starka Ana Škoflek, ki je gospodinjala posestniku Francu Kostoma v Vrbnern iskat v bližnji gozd svojega gospodarja, o katerem je mislila, tla je kje na poti domov vinjen obležal, a ga- ni našla. Na povratku pa je zgrešila pot ter jo v temi padla z višine štirih metrov na cesto, kjer so jo drugi dan našli mrtvo.
š Samega sebe obstrelil. Krojačev sin Martin Brecel iz Šmartna v Rožni dolini je prišel 8. t. m. na nabor v Celje. Z večimi drugimi naborniki jc šol nato v gostilno Ludovika Koserja. Ker ni bilo med njimi pravega veselja, jih je hotel Brecel spraviti v dobro voljo. Na skrivaj je skušal nabasati pod mizo svoj revolver, da bi potem napravil neko šalo. Komaj pa je vtaknil prvi naboj v revolver, se je na nepojasnjen način že tucli izprožil in je strel zadel Brecelna v stegno. Zagovarjal se bo moral pred sodiščem zaradi osebno varnosti in orožnega lista.
š Nesreča. Iz Št. Jurija ob južni železnici poročajo: Posestnik in mlinar Anton Arčan v Črnolici je poslal pred nekaj dnevi svojega hlapca Matevža Kranjca s košem k posestniku Ivanu Osolu po seno. Ko je Kranjc šel s polnim košem po lestvi s skednja, se je spodtaknil in paclcl tako nesrečno, cla je zadel z glavo ob tla. Ko so ga dvignili, je bil že nezavesten in je čez dve uri nato umrl.
PCK1REB UMORJENEGA KMEČKEGA VODITELJA.
Po juclovsko-maižarski kliki umorjeni voditelj ogrskih kmetov je bil
t. m. pokopan v Bekes-Csabi. Po-RTebcev je bilo nad 10.000. Pri odprtem pioliu je govoril evangeljski pastor, ki Jc rekel, da se mora ljudstvo uclati božji volji. Za njim je govoril neki kmet. Pogreb se je vršil v najlepšem ]'Pdu. Trgovine so bile zaprte. Vojaki jn orožniki niso imeli nič opraviti. Kmetje so s svojimi reditelji sami skrbeli za mir in red. — Morilca Zsilin-sl\v sta proti kavciji 20.000 kron na Pfostih nogah.
BOJI V MAROKU.
Pred Fezom se je 11. t. m. bil velik boj. Francoski vojaki so vrgli vslaše, ki so imeli velike izgube. Rodovi v Ahuce-masu zahtevajo, naj njih ozemlje zasedejo Španci.
Ljubljanske novice.
%
lj Pohvala poveljnikov in enoletnih prostovoljcev ljubljanske divizije.
Povelj niši vo ljubljanske divizije je glede na dosežen uspeh pri enoletnih prostovoljcih pohvalilo poveljnika slotni-ka barona Catinellija od 97. pešpolka, inšlrukcijska častnika nadporočnika pl. Lunzer in Adolfa Wittwer 27. pešpolka, stotnika Leopolda . Schuberta, 47. pešpolka, poročnika Naday, lovskega bataljona št. 24, nadporočnika Pe-tritseh .n poročnika Martin 97. pešpolka, nadporočnika Ditz in poročnika Schindler bosensko-hercegovskega pešpolka št. 4. Enoletnim prostovoljcem se jo naznanilo, tla je iz poročil divizij-sko poveljništvo z zadovoljstvom dognalo, da ni bilo nobene graje gletle na njih pridnost in vnemo in disciplino in ker ni bilo potrebe v izobraževalni dobi vporabljati nobene kazni proti njim. Enoletni prostovoljci ljubljanske divizije so bili ob koncu izobraževalne dobe koncentrirani v tržaški okolici, kjer so imeli zelo naporne in težavne taktične vaje.
lj Poročil se je okrajni sodnik dr. Jakob Doljan v Postojni z gospo Antonijo Dev, vdovelo ljubljansko hišno posestni co Eggenberger.
lj Roditeljski sestanek je 17. maja zvečer v Lichtenturničnem zavodu vodil katehet v zavodu Peter Jane. Mater, očetov in vzgojiteljev se je zbrala polna dvorana, katerim je govornik v I. delu pojasnjeval nekatere imperative o vzgoji, in sicer: 1. Vzgajaj za velike ideale! 2. »Reverentia parvulis« (spoštuj otroke)! 3. Odkrij otroku njegovo čast in velikost! 4. Upoštevaj individualnost, ker le z moclro vzgojo otroku posebno lastnih prednosti ustvariš velike ljudi, samostojne značaje. 5. Imej veliko obzorje in globoko psi-hologično znanje! 6. Ne oviraj božjega dela! V II. delu se je govorilo o prejemanju sv. zakramentov, zlasti glede deklic iz I. razreda. Prvoobhajanih bo letos iz zavoda okrog 250. Prvo sv. obhajilo bode v cerkvi Srca Jezusovega za večje 1. junija, za manjše (za učenke 3., 2. in nekatere iz 1. razreda) dne 23. junija.
lj »Gostilničarski Vestnih« o nekaterih ljubljanskih gostilničarjih tako-le piše z ozirom na zadnje kuharske tečaje: »Pri tej priliki pa se žal moramo obdregniti v malomarnost članov naše zadruge. Taka brezbrižnost in ignoriranje tako vitalnega pouka kot se jc nudil sedaj že v III. kuharskem tečaju, ki se jo v Ljubljani vršil, je neodpust-1'jiva in vse graje vredna. Ako pomislimo s kako požrtvovalnostjo pošiljajo gostilničarji z dežele svoje hčere in tudi svoje žene v te kurze in sicer iz krajev, koder imajo komaj po clva meseca kaj z boljšimi ljudmi f. j. s tujci opraviti. Ljubljanski gostilničarji pa imajo opravka z istim-! vsak dan. Zato je mnogo teh, oziroma njih naslednikov strokovne izobrazbe potrebnih kakor oni z dežele. Pa kaj se zgodi? Zadruga jc hotela dati par domačinkam po prav znižani pristopnini priliko do pouka. Razpošiljalo se je pošte od hiše do hiše, a zaman. Izgovor je bil: »Ja, kdo bo pa doma delal, če bo hčerka pouk obiskovala?« Naposled sc jih je prigovarjalo, da naj zastonj vstopijo, da bo zadruga, nosila stroške, a tudi tega, ne. To je žalostno, in ko se bo otrok bolj zavedal, bo tarnal: Zakaj me niso pustili stariši tega in tega učiti, ko jc bila zlata prilika. Ljubljansko go-stilničarstvo hrepeni v primeri z gosti 1-ničarstvom drugih dežel in držav veliko premalo po modernem napredku in zdi se, da je zadruga svoje kulturno delovanje en četrtstoletje prezgodaj začela, ker ne najde med svojimi člani nikakega pravega zanimanja. Vzrok temu bo, da bo morala zadruga to delovanje opustiti, ker kot taka vendar no more in tudi nc sme vedno lc za go-stilničarstvo na deželi so eksponirati, kajti pri vseh kurzih so bile vedno izmed 20 do 24 gojenk k večjemu po štiri iz Ljubljano, vse druge iz dežele. Tako jo torej prišlo do tega, da mora zadruga užaljena stopiti na stran in prepustili tozadevno nadaljno akcijo deželni zvez.; gostilničarskih zadrug.« — V koliko ima glede stanovske izobrazbe »Gostilničarski Vestnik« prav, naj se listi gostilničarji, ki imajo sicer vedno čas eksponirati se za liberalno stranko, pomenijo med sabo, kar so pa tiče kletarskih tečajev, je pa pri neudeležbi mnogo kriva nepraktična uredba teh tečajev. Tudi se nam zdi, da se nihče no bo n. pr. od neizprašanega Adolfa Ribnikarja kaj posebno brihtnega na-
učil in so taki »profesorji« tudi krivi, ako taki tečaji ne zaslužijo večje podpore.
lj Pohvalilo je železniško ministrstvo c. kr. kranjskega finančnega pro-kuratorja dr. Viktorja Pessiaka in c. kr. višjega finančnega svetnika dr. Rudolfa Thomanna, ker sta previdno in uspešno zastopala koristi državnih železnic.
lj Trebuh si je prerezal danes dopoldne po nesreči v klavnici vajenec mesarja Lovšina. Prepeljali so ga v bolnišnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Mlinar, bivši rudar, 36 let. — Neža Turk, delavka, 47 let. — Marija Fischer, hči krojaškega pomočnika, 16 mesecev.
lj Aretovana tatica. Včeraj zjutraj je v Rožni dolini restavraterju Konča-nu ukradla že opclovano zaradi tatvine pred kaznovana Ivana Vindiš iz Konjic na Štajerskem zaboj pive in je odnesla k svojim prijateljem. Med potjo jo je srečal nek Končanov gost in zadevo naznanil. Ko so prišli orožniki v stanovanje, so našli tam same prazne steklenice. Vindiš je bila aretovana in izročena sodišču.
lj Prijet tat. Včeraj zvečer jo prišel v neko gostilno v Kolodvorski ulici že večkrat pred kaznovani ta t koles, 27-letni Jožef Baš iz Nabrežine. Ko se je do sitega najedel in napil, jo je popihal na ulico, a je bil kmalu po stražniku prijet in aretovan. V njegovi posesti so našli srebrn namizni nož, katerega je brezdvomno kje ukradel.
Ij S rov hlapesn Ko je prišel sinoči nek špedicijski skladiščnik v hlev na Dunajski cesti, je hlapec Ivan Alovf zaklenil vrata in ga napadel. Na skla-diščnikovo vpitje je hlapcc zbežal in se skril v neko gostilno. Poklicani stražnik ga je izsledil in aretoval.
Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava dobavo perila in copat za bolnice za leto 1911. po splošni konkurenci zagotoviti. Pismene ponudbe je vložili najkasneje do 16. junija 1911, in sicer do 10. uro dopoldne. Ponudbe za dobavo v monturno skladišče št. 1 je vložiti pri c. in kr. intendanci 2. voja na Dunaju, za dobavo v monturno skladišče št. 2 pa pri c. in kr. intendanci 4. voja v Budimpešti. Dobavni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razne šivan.
Poljski učenjak Adam Darowski umrl. Poročajo iz Rima, da jo tamkaj umrl Adam Darovvski, znan poljski Mstorik in publicist,, v 56. letu starosti. Napisal jc več večjih in manjših zgodovinskih del, med katerimi zavzemajo zlasti odlično mesto njegove »Historične študije«. Od leta 1904. je bival v Rimu, kjer je študiral vatikanske rokopise. Mnogo se je bavil tudi s publicističnim delom.
Socialno-demokraški voditelj pobegnil. Iz Tridenta poročajo: Znani socialno-dcmokraški voditelj dr. Julij Barni jc nenadoma izgnil. Barni, pri katerem je bila pred kratkim sodna hišna preiskava zaradi njegovih ire-dentskih činov, je menda pobegnil v inozemstvo vsled strahu pred aretacijo. Prod kratkim je namreč priobčil v nekem milanskem listu nek članek, ki je dal avstrijskim oblastem povod, nastopiti proti njemu.
Ruski petrolejski tatovi. Iz Bakua se poroča, da je zasledila policija predor, skozi kateri so odvajali tatovi petrolej. Prijeli so štiri hudodelce, ki so streljali, ko se je približala policija.
Planinski zrak v londonskih tunelih. Londonska podzemska železnica je sklenila, cla bo dovajala v tunele vsak dan 30,000.000 m3 zraka, ki bo tako pripravljen, da bo čist in svež, kakor je zrak po planinah.
40.000 delavcev izključenih od dela. V Kodanju se je 14. t. m. končala stavka 40.000 kleparjev, ker so se delodajalci in delojemalci sporazumeli.
Strašna lakota na južnem Kitajskem. Apostolski vikar v južnem Kantonu, škof Mellinghaus, poroča »Kolni-scher Vokszeitung«, da vlada na južnem Kitajskem taka strašna lakota, da nimajo niti bogate rodbine več kaj jesti. Veliko rodbin je 'že vsled lakote umrlo. Žene in dekleta Kitajci prodajajo. Podirajo hiše in prodajajo stavbni materijal, da ljudje kupijo živeža.
Stavka kovinskih delavcev v Berolinu. Včeraj je pričelo v Berolinu stavkati 1500 kovinskih delavcev največje berolinske železnokonstrukcijske tovarno. Vzrok stavki so premajhne plače.
Svojo ženo jc ustrelil, kot poročajo iz Vratislave, stavbeni nadzornik Ivirst v Seiffenau-u vsled ljubosumnosti. Stara jo bila 24 let. Morilca so zaprli.
Morilec devetletne deklice obsojen na smrt. V Lindau-u jo bil na smrt obsojen krovec Janez Jakob Kappels-berger, ki jo v nekom gozdiču zlorabil devetletno hčerko mizarja Grinlerja in jo nato umoril.
Prve gledališke igralke. Kdaj so nastopile v Evropi prve gledališke igralke? V zgodnjem srednjem veku so sicer vprizarjali po cele dneve dolge cerkvene igre, takožvane pasijonsko in božične, v katerih so važne ženske vloge, toda ženske niso sodelovale pri teh igrah. Samo redkokdaj se omenja v 14. in 15. stoletju nastop ženske v kaki vlogi kot posebna '[/.rednost. Od to dobe so nastopale vedno pogosteje ženske pri pasijonskih igrah, zlasti na Francoskem. V Nemčiji se dobe tozadevna poročila šele v poznejšem času. Tako poroča kronika, da so leta 1577. gojen-ke neke šole v Eislebnu vprizorile igro o izgubljenem sinu. V Engadinu so sodelovale ženske leta 1554. pri predstav-janju »Judite« in leta 1589. so branden-burške princezinje in plemiške dame vprizorile neko božično igro. Na posvetnem odru so nastopile ženske kot Nova mestna hiša mesta Naw-York bo veljala 50 milijonov kron. Poslopje bo zavzemalo dva mestna okraja ter bo imelo 40 nadstropij, visoko bo 580 čevljev ter bo zavzemalo 1,250.000 kvadratnih čevljev prostora. Za staivbo bodo rabili 25.000 ton jekla. Skozi stavbo bo vodila pod velikim obokom cesta. Pod poslopjem bodo tucli tri postaje za podzemeljsko železnico, ki so na mestu, kjer bodo gradili ogromno mestno hišo. večkrat križa.
Tatvina v Omarjevi mošeji. »Jeune Ture« poroča, da je zaradi tatvine v Omarjevi mošeji odstavljen jeruzalem-Prodaja posestev pokojnega kralja Aleksandra. Pokojni srbski kralj Aleksander je imel več posestev v Belgradu in v notranjosti Srbije. Vsa ta posestva je kakor zakoniti dedič podedovala krajeva mati. kraljica Natalija. Kraljica Natalija jo po svojem pooblaščencu ponudila srbski vladi, da kupi vsa posestva pokojnega kralja Aleksandra srbska država. Kraljica je tudi za vsa ta posestva postavila zelo nizko cono. Ta cona je bila določena samo za srbsko državo in sicer v znesku 3inpol milijona dinarjev. Vso posestvo obstoji iz deset objektov, večjih in manjših v Belgradu. Vendar je srbska vlada ponudbo odklonila. Zato je sedaj kraljica Natalija sklenila, da proda omenjena pose-Svojo ženo prodal. Iz Peterburga poročajo: Ruski kmet Vahrim v vasi Ljabovkovu, guvornomontu Podolje, je prodal pred nekaj dnevi svojo zakonsko ženo za pol elesjatine zemlje svojemu sosedu Ciniku. Žena Vahrimova je bila zadovoljna s to kupčijo, Vahrim sam pa se veseli lepega polja, ki ga je žc pričel obdelovati, pri čemur temu čednemu možu niti no pride na misel, da bi kdaj svojo ženo zahteval od soseda nazaj.
Ali ste pridobili „$lovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte npliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
Telefonska in brzojavna poročila.
PREDSANKCIJA BRAMBNE POSTAVE.
Budimpešta, 18. maja. Danes je cesar predlogi o novi brambni postavi dal predsankcijo.
GRŠKO - BOLGARSKO BRATSTVO.
Solija, 18. maja. Rektor vseučilišča je dobil obvestilo, da bo koncem tega meseca 250 grških dijakov obiskalo Sofijo.
VELIKO PONEVERJENJE POŠTNEGA URADNIKA.
Bukarešt, 18. maja. Poštni uradnik Lacusceanu je poneveril 600.000 frankov. Falsificiral jo poštne pošiljatve, ki so prihajale iz Amerike. Lacusceana so aretirali.
IZ PORTUGALSKE.
Lizabona, 18. maja. V Bragi so odkrili skladišče 200 zastav starega režima. Več oseb jo aretiranih.
VSLED ŽALOSTI PO SINOVI SMRTI ZASTRUZILA.
Praga, 18. maja. Tu je umrl stotnik Biker. Njegova mati se je vsled žalosti zastrupila.
POHIŠTVO BIVŠEGA SULTANA PRODANO.
Pariz, 18. maja. Na javni dražbi je bilo danes to prodano pohištvo bivšega sultana Abdul Hamida.
(Radi viharja jo prekinjena zveza z Dunajem.)
| Pijte samo „Tolstovrško slatino"
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. H7i Naroča se: Tolsti vrh, p. Gustanj, Koroško
Je liberalec, po tudi klerikalec ne!?!"
(Odmev iz edinjaiških volilnih shodov na Tržaškem.)
Slovesno je izgovoril dr. llybaf zgoraj citiram stavek na prvem shodu, s katerim je začelo politično društvo »Edinost« volilno kampanjo za državnozborske voli t ve.
Nikdo ga ni za te reči vprašal, m-kdo mu ni očital, da bi bil on »klerikalec«. Zato nismo pričakovali od njega takih izjav, ki niso vredne moža, kot hoče biti in tudi sicer velja dr. Rybaf!
Priznati mu moramo tolerantnost nasproti ljudem drugačnega naziranja, oziroma njegovo taktnost nasproti političnim nasprotnikom in tudi izvežba-nost v vodstvu tržaških Slovencev. Govoriti pa o tem, kaj je in kaj ni, bi se reklo nosili vodo v morje.
Radi njegove priznane taktnosti smo ga pustili v miru in se nismo ozirali na njegovo zgoraj navedeno izjavo, ker se gre sedaj za e m i-n e n t n o narodno stvar — z a čim s i j a j n e j š o p r i b o r i t e v slovenskega mandata za cl r-ž a v n i zbor v t r ž a š k i o k o 1 i c i.
Priznajmo si odkrito, brez ozira na levo in desno, da je socialna demokracija, o kateri se govori, da propada tu in drugod, v zadnjem času v spodnji tržaški okolici, žal, silno napredovala, in sicer v kvar narodni in verski stvari.
Socialno demokraška stranka je z državno organizacijo zidarjev napravila kartel zidarjev in si je z kratkim: »Ako si naš, dobiš delo, ako nisi, ga ne dobiš!« uklonila vse zidarsko delavstvo. Hočeš nočeš so morali slovenski okoličanski zidarji, katerih je zelo mnogo, postati socialni demokrati. Ne bodimo slepi! Ako bi se slovensko narodno čuteči okoličanski volilci cepili v dve bojni stranki, bi gotovo prišlo do ožje volitve med edinjaškim in soc. de-mokraškim kandidatom!
Toda pri teli razmerah se v naših srcih vzdiguje odpor: Tega nikar! Zato trpimo to slepljenje z »neliberalnim — neklerikalnim«, dasi vemo, kaj je. V upanju, da se poleže nasprotstvo, ki se goji proti duhovščini in krščanskemu gibanju, je pozival pisec članka »Glas iz tržaške okolice o prihodnjih volitvah«, priobčen v »Novem Času« z dne 28. m. m.: »V tem upanju pojdimo vsi krščansko misleči okoličani na volišče in oddajmo svoj glas za slovenskega kandidata dr. Rybafa!«
Kako se naivni krščansko misleči varajo v teh svojih upih!
Dr. Rybaf je takten politik in toleranten človek! Zato on ne zabavlja čez »klerikalce«, ne zmerja in sramoti pristašev S. L. S. s farškimi podrepniki in ne očita duhovnikom, da so farji. Ne mislite kaj takega o g. dr. Rvbafu! Še več! On zato ni tak, ker pozna — po besedah Iv. M. Čoka — Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega bolje kot tisti preklicani klerikalci, in pa, ker ni — po besedah istega gospoda - »frazast liberalec«, ampak samo naroden!
Pa ne bo verjelo naše zavedno oko-ličansko ljudstvo, ki čita lepo prikrojena poročila o političnih shodih v »Edinosti«, tem »neliberalnoneklerikal-no narodnim«?!
Kdor pa hodi po edinjaških političnih shodih, na katerih ni »farjev«, pa čuje in čuti takoj, kako »neliberalni« so mnogi teh govornikov!
Ampak dela se po tem-le reku (mu-tatis mutandis!): »Quod non licet Jovi, licet bovi!«
Česar noče ali ne sme g. dr. Rybar »osvetliti«, »osvetlijo« njegovi satelliti, ki ga stalno spremljajo na njegovih političnih pohodih in hočejo bolj osvetliti vse, česar še ne sme »Edinost« in noče dostojni g. dr. Rybaf!
Eden najfamoznejših je neki Križ-mančič, ki raztresa po vseh shodih svoje neslanosti, misleč o njih, da so duhovite politične satire in dovtipi. Na S. L. S., njene pristaše in kršč. misleče sploh meče psovke kakor ognjenik smrdeče žveplo.
S takimi cvetovi »jutrovske literature« jih obsipljejo: »Narodni izdajalci
farški podrepniki, farške podrep-nic« in z nebrojem podobnih psovk in obrekovanj.
Kakšno ploskanje! To Vam jc »ne-liberalno-neklerikalna« politično nestrankarska narodna vzgoja ljudi, ki se zgražajo nad klerikalnim »zastrup-Ijevanjem« in »podivjavanjem« ljudstva na Kranjskem! Da sramežljiva »Edinost« kaj takega nc natisne, je umevno! Sedaj ise namreč še ne srne, še ni zrelo!
Bilo bi krivično, vso odgovornost za vse take izbruhe liberalne podivjanosti, ki jih katerikoli govornik na političnih shodih društva »Edinosti« iz-meče iz sobe, naprtiti kandidatu g. dr. Rybaru!
Ampak pribijemo to-le: 1. Imenovani. naš sramotilec je stalen spremljevalec dr. l{ybafa na njegovih političnih shodih in kandidatskih pohodih. 2. Dosedaj še nismo čuli, da bi dr. Rybar kol »neliberaien« kandidat in takten politik le enkrat samkrat ukoril svojega prost aškega političnega trabanta radi takih skrajno nedostojnih in v teh razmerah tudi naravnost narodni 'stvari škodujočih sramotenj S. L. S. in njenih pristašev. Gotovo pa je, da preprečil tega ni, dasi ,bi to lahko storil!
Ta dejstva »o za nas dovolj tehtni razlogi, da opravičeno delamo dr. Ry-bara odgovornega za vsa ta umazana sramotenja in to s tem večjim pravom, ker nastopa kot neliberaien naroden kandidat in se nas tako sili glasovati pri volitvah zanj!
Dr. Rybaru in drugim vodilnim krogom slovenske politike v Trstu tole:
Ne stavite d u h o v š č i n e i n krščansko mislečih volilcev okolice i n m estapred dilemo: M o r e m o 1 i še pri takih s r a -motenjih oddati svoje g 1 a -s c ve za d r. R y b a f a — ali ne?!
Zagotovimo V a m , da V a s bomo klicali, a k o nam s t a -k i m s r a motenj e m j u t r o v s k o-liberalne kvalitete onemogočite glasovati za s loven-
isla | Iko. 1
aSHMKt",;.}
s k e g a k a n d i d a t a , v o r pred ljudstvo!
Našim ljudem pa: d i t e več slepi!
n a o a g o -
N e b o -
HikolifliizeE.
Zahvala dr. Grsijoriču. Odbor društva »Abstinent« je v svoji zadnji seji sklenil izreči javno zahvalo g. prima rtiju dr. Gregoriču /a odkrite besede, ki se doslej še na nobenem političnem shodu niso slišale, s katerimi je pokazal na glavno rano na blagostanju ljudstva v naši deželi:
»Ene točke moram omeniti, na katero mora deželni zbor vso svojo pozornost obrniti, lo je zloraba alkohola. Od večje porabe alkohola ima dežela večje dohodke, a veliko večje žzdatke za žrtve alkoholizma. Dohodki cd žganja so le navidezni; izdatki za brezštevilne žrtve alkoholizma niso nikjer zabeleženi, zabeležene niso ogromne izgube na narodnem blagostanju vsled nastale degcneracijc prebivalstva. Naloga dežele oziroma deželnega zbora je tedaj, če hoče izvrševati res kulturno in socialno delo, rmrjiti z vsemi, sredstvi, ki so ii na razpolago; zlorabo alkohola in varovati s tem prebivalstvo pred boleznijo.«
Kratke besede, s katerimi pa je g. doktor neizmerno veliko povedal in pokazal smer našemu gospodarstvu v deželi v leni oziru. i i vala mu!
Naprodaj je iz proste roke pod ugodn. pogoji
v Dravljah 16 pri Ljubljani. Vse podrobnosti se izvedo pri lastn ku Jožefu Pečnik ravno-tam.	1000
1507
H
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se proda.
18 let slar, absolvent meščanska šol ■ v Postojni, ki ima zmožnosti in posebno veselje za stavbeno risbo, se priporoča v brezpla no prakticiranje kakemu podjetniku ali inženirju. Informacije daje upravništvo „Slovencu" ali pa K. Lenasi, župnik v Košani.	1012

mm m
se odda takoj ali pa prej ko mogoče na Dobrovi pri Ljubljani.
Dohodki: Prosto stanovanje in okoli 1000 Iv v beri, štolnini, drvih itd.
Prošnje se sprejemajo do 31. majat. 1. Služba se bo oddala le oženjenim prosilcem.	1630 3-1
Zupni urad na Dobrovi pri Ljubljani.
dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, samostojna knjigovodkinja, želi prevzeti proti vložitvi kavcije podružnico. — Tozadevne ponudbe pod šifro »Podružnica« na upravništvo »Slovenca«.	1027
POZOR!
POZOR!
mi
na jako prometnem kraju, oddaljena osem minut od električne železnice,
odda z inventarjem
pod jako ugodnimi pogoji za mesec avgust ali za konec oktobra t. 1. — Natančnejša pojasnila daje gosp. L. Simončič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 44.	1610
Zaradi odpotovanja se takoj proda
popolna, lepa, velika
1 lestenec za električno luč, 1 poli-tirana kredenca, potem: „Dom in Svet", „Ljubljanski Zvon',, „Slovan" (30 deloma krasno vezanili letnikov po dve kroni), množina knjig itd. — Bleiweisova cesta 18, II., levo. 1029
se takoj sprejme pri stavbeni tvrdki Ivan Ogrin, Ljubljana.
1633
Deklica
poštenih staršev, ki je že vajena trgovine, želi vstopiti kot učenka v modno ali galanterijsko trgovino najraje na deželi.
Naslov na upravništvo „Slovenca" pod šifro »Deklica.«	1024
Županstvo na Bledu razpisuje
službo redarju,
Plača mesečna 110 K, redarska oprava in stanovanje prosto.
Prošnje s spričevali je takoj
VlOŽiti._1626
| MOTO€YKL »TORPEDO*
motor počasi tekoč z dvema prestavama, bencin motor 2 takten izdeluje brez konkurence tovarna MOTOCYKLOV »TORPEDO«.
F. TROJAN & A. NAGL v K0LINU, ČEŠKO.
V sredini mesta Ljubljane se takoj odda dobro idoča	1520
restavracija
s koncesijo v najem. Nastopi se lahko takoj. — Pojasnila daje iz prijaznosti Ivan Dachs, Florijanska ulica št. 33 od 12. do
2. lire popoldne in zvečer od 6. lire naprej.
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
5S
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Vprašajte Vašega zdravnika!
Salzschlirfski
zdravi trganje
in temu sorodne pritožne Bolezni.
Nedosežen v svojem učinku.
Glavna zaloga v Ljubljani : Mih. Kastner in A. Šarabon.
Natančneje prospekte, priznanju itd., zastonj od
Rosanis & WipJer
Dunaj II., Czersiingasse štev. 23.
Dobi so v vsoh lekarnah, drogorfialiin pro-HUb dajaluah mineralnih voda.
Nova skladba Viktorja Parme:
Povodni mož
Posnetki za klavir se dobe v vseh knjigarnah za ceno 4 K
Balada dr. Fr. Prešernova.
1502
Založilo lo.pl. Kleinmoyr & F. Bomberg v LJubljani.
poštene rodbine se takoj sprejme v trgovino I. KRANJC, Borovnica. 1549
Pa Esissig dirkališče as Lafferaia-msuem dreuoredn dojde u prt-hodnlih driieh	15232-1
eSJstssšacs iz 25 oseSs, moških ffl
žsnskih, iz rodu „Nubia", iz fBinsiega deSa fifoike.
Use podrobnosti se ofcjauiše u tokajšniils dneunikih.
Edino zastopstvo za Kranjsko pisalnih strojev
1406
THE REX Co., Ljubljana
Šelenburgova ul. 7. Telefon št. 38.
Izdajatelj: Dr. Ignacij žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štete.