Mm

L' *;
i
i




mm

i



s^^pt
GLASILO ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV
, SLOVENIJE

ki

Kršitve pravic se delodajalcem splačajo
ilUAMI
Zaposlitev je pogoj za socialno vključenost
Sindikat upokojencev o beli knjigi
Bayer Pharma zapira proizvodnjo v Ljubljani
Novinarska konferenca ZSSS ob dnevu človekovih pravic
Kršitve pravic se
delodajalcem
splačajo
Dušan Semolič in Gregor Miklič sta na novinarski konferenci 9. decembra govorila o uresničevanju ekonomskih in socialnih pravic v luči mednarodnih pogodb. Zaskrbljujoče so zlasti kršitve pravic delavcev, za katere delodajalci niso ustrezno kaznovani. Še huje je, da delavci po dolgih letih ne pridejo niti do dosojene odškodnine.
Splošno deklaracijo o človekovih pravicah je Organizacija združenih narodov sprejela že leta 1948.V njej opredeljene pravice zavezujejo vse države, ki so deklaracijo ratificirale (med njimi je tudi Slovenija). Vanjo so zapisani skupni ideali o tem, kako bi ljudje lahko živeli človeka vredno življenje.
Naše delovno okolje je za starejše delavke in delavce vse manj prijaznoTo najbolj občutijo tisti, ki prejemajo najnižje plače.Tragično je, da si za delodajalca pri 39 letih še mlad, pri 41 pa že star in odpisan, je opozoril Semolič. Opozoril je tudi na nujnost solidarnosti med zaposlenimi in brezposelnimi, zdravimi in bolnimi. Možnosti uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva ne smejo biti odvisne od tega, koliko ima kdo denarja. Narobe je tudi to, da si velike dobičke prilaščajo le elite, ki delavcem ne priznavajo, da so jih tudi oni ustvarjali.
Splošna deklaracija o človekovih pravicah po Mikliču vsebuje tudi pravico vsakogar do dela in proste izbire zaposlitve.Vsebuje tudi pravico do enakega plačila za enako deblo pravico imajo tudi ženske. Za opravljeno delo imajo zaposleni pravico tudi do poštenega zaslužka. Delavci imajo pravico do enakih možnosti za napredovanje.
Po tej deklaraciji imajo vsi delavci pravico do počitka in prostega časa. Imajo tudi pravico do plačanega dopusta in ustrezne življenjske ravni. Deklaracija daje zaposlenim pravico do omejenega delovnega časa. Delo na praznične dni morajo delodajalci plačati boljše. Evropska socialna listina je še konkretnejša od deklaracije združenih narodov, saj določa, da mora raven posameznih pravic ustrezati državi, ki je članica Sveta Evrope. Kako članice spoštujejo listino, ugotavlja

Ul

mm mvtce
MCA
rIT®'
mo n
Mirni protest pred parlamentom
Več kot 50 članov Svobodnih sindikatov se je 9. decembra ob 12. uri zbralo pred zgradbo parlamenta’ Opremljeni s transparenti so mirno opozorili, da je dan človekovih pravic tudi dan pravic slovenskih delavcev. Vzbudili so veliko zanimanja novinarjev in fotografov. Iz zgradbe na drugi strani Šubičeve ulice jih je prišel pozdravit le poslanec LDS Tone Partljič. Mirno manifestacijo ob dnevu človekovih pravic je ZSSS prvič organizirala leta 1999 in je postala tradicionalna.
posebna skupina strokovnjakov, ki ugotovitve objavlja v letnih poročilih.
Po Evropski socialni listini imajo zaposleni pravico do tedenskega počitka na dan, ki je po tradiciji običajen, torej ob nedeljah. Plačilo nadur in dodatkov za nedeljsko delo ni odvisno od dobre volje delodajalcev, saj je zapisano v Evropski socialni listini. Listina govori tudi o pravici do kolektivnih pogajanj, ki bi jih morale voditi prostovoljne organizacije delavcev in delodajalcev.Vsebina kolektivnih pogajanj naj ne bi bile le plače, ampak tudi širša vprašanja dela in življenja.
Po Evropski socialni listini je nadure treba plačevati boljše kot redno delo. Povečano plačilo ni odvisno od dobre volje delodajalcev, ampak je njihova obveznost. Naši delodajalci pa iščejo vse mogoče načine, da jim nadur ne bi bilo treba plačati. Najraje jih prerazporejajo v obdobje, ko jim primanjkuje naročil. Starejše delavce so delodajalci zavezani tudi usposabljati in jih prekvalificirati, vendar se te svoje dolžnosti še ne zavedajo.
Miklič je navedel tudi konkreten primer kršenja zakonodaje in kolektivne pogodbe pri nočnem delu varnostnikov. Zbornica družb za fizično varovanje namreč trdi, da je 80 ur nočnega dela dovoljenih. Narobe je, da vseh pravic iz mednarodnih pogodb ni mogoče neposredno uveljaviti, sindikati lahko na kršitve le javno opozarjajo.Tudi inšpekcija za delo je pogosto "brez zob”, saj se njenim ukrepom delodajalci praviloma izognejo.
Kršitev je nasploh veliko preveč, meni Miklič. Če kršitelji niso kaznovani, je to zgled za druge delodajalce.
Če 90 odstotkov tožb zaradi kršitve pravic iz deb zastara, se delodajalcem to splača, meni Miklič. S te^ si namreč povečujejo dobiček. Dr. Janez Novak je $ nedavnih dnevih pravnikov v Portorožu izjavil, da je obnašanje delodajalcev, ki vedo, kaj so delavcem dolžni nuditi, pa jim tega ne dajo in jih raje napotijo na po1 pravdanja, moralno zavržno. Povrh tožbe z denarnim1 zahtevki niso prednostne in pogosto trajajo po Pet ali več let. Po Mikličevem mnenju bi morala država za delavce, ki ne morejo dobiti poplačanih terjatev ki so jim jih prisodili na sodiščih, ustanoviti poseben sklad.
F. K.
Ob dnevu človekovih pravic je ZSSS izdala kroniko Bili smo na ulicah.V njej avtor Pavle Vrhovec opisuje dogajanja oA leta 1991 do 2003. Publikacija je opremljena s fotografijami iz bogatega arhiv* Delavske enotnosti.V uvodno besedo h kroniki je Dušan Semolič zapisal, da govori o generaciji sindikalistov, ki jim je bil° usojeno bojevanje za delavske pravice v času izjemnih in usodnih sprememb, pce‘ pogosto usmerjenih proti delavcem-Ce ne bi šli na ulice in trge ter na njih poč^' vsega tega, kar smo, bi bilo življenje naših delavcev zagotovo veliko slabše, kot g* živijo danes.
Delavska enotnost, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo Z , Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. Za izdajatelja Milan Utroša, sekretar, tel. 01/43-41 -239. Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01 /43-41 -232, novinar ure ^ Tomaž Kšela, novinarka - tehnična urednica Mojca Matoz, tel. 01 /43-41 -264. Naročnina, tel. 01 /43-41 -283. Faks 01 /23-17-298. E-pošta: nde@sindikat-zs • Posamezna številka stane 310 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: DeloTČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Ministr za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5569	' ^
Ustanovni zbor
Iniciativni odbor je pritiske pričakoval
domačnem okolju lovske koče v Medvodah, v Hotnem, s^oraj konspirativnem vzdušju je prejšnji e en nastal sindikat organov v sestavi Ministrstva kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ideja zanj se le todila že veliko prej, in kot so povedali člani ini-lativnega odbora, je nastala iz potrebe zastopati aljsca zaposlenih do vprašanj, ki zadevajo njihov ocialno-delovni položaj, jih po potrebi zaščititi in .tj svoje mnenje do nastajajočih zakonskih aktov lavnih uslužbencih. Že takoj ob ustanovitvi so se P°hvalili, da imajo že 47 članov, vendar jih je bilo tadi ritma dela v državni upravi in raznih obvezno-b1 na ustanovnem sestanku le dobra četrtina. "Ko pl10 zadeli resno delati in pokazali prve rezultate, 1'h uo v naš sindikat vključilo še več,” je prepričan ”°V| predsednik izvršnega odbora Jože Dular. Zbra-sindi na ^rat^° Postavil področja dela novega I ! ;*>, statut in program dela za prihodnje leto. čl °11 so ^udi organe sindikata, od predsednika do nov ij^gg3 odbora, nadzorni odbor ter delovne s0J'ie sindikata.Te bodo skrbele za socialno ter 1 arno področje, področje strokovnega izpopol-
Delovno predsedstvo ustanovnega zbora sindikata so sestavljali člani iniciativnega odbora, ki so bili izvoljeni v izvršni odbor: (z desne) Jože Dular (predsednik), Janez Kastelic (namestnik predsednika) in Barbara Rogel (Sanica).
njevanja in kulturno-športno-rekreativne aktivnosti	Slovenije in s tem tudi ZSSS. Povezal pa se je že z
članov.	območnim odborom sindikata svoje dejavnosti za
Iniciativni odbor je pri snovanju sindikata naletel	Ljubljano in	okolico, ki mu tudi pomaga	pri začetnih
tudi na nekatere pritiske.Te je do neke mere priča-	zadregah in	težavah. Prav zato sta bila na ustanovni
koval, vendar so se nekateri izkazali za pretirane. Z seji predsednik in sekretar tega odbora, Uroš Pirnat ministrom pa pričakujejo dobro sodelovanje.	in Stane Zupančič. Oba sta pozdravila	ustanovitev
Novo nastali sindikat kmetijskega ministrstva je	sindikata in	mu zaželela dobro delo.
postal del Sindikata državnih in družbenih organov	M. M.
Nedopustni pritisk
Na ustanovnem zboru smo izvedeli, da so se zaposleni	bora poklicala Kolarja v svojo pisarno in mu zagrozi-
na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja	la z izgubo	službe, če bo to storil. Nihče iz te agencije
kot organu v sestavi kmetijskega ministrstva prav	se po tem	dejanju ni več upal vključiti v sindikat,
tako želeli priključiti novonastalemu sindikatu. Matjaž	Kot so ugotovili udeleženci zbora, je Bukovčeva s
Kolar z omenjene agencije je bil namreč tudi član	svojim dejanjem prekoračila vsa pooblastila in kršila
njegovega iniciativnega odbora. Pa se to ni zgodilo	kar nekaj	zakonov. Obljubili so, da bodo Kolarja
zaradi pritiskov direktorice agencije Sonje Bukovec.	podprli in	primer razčistili, če bo potrebno, tudi v
Ta je po navedbah enega od članov iniciativnega od-	javnosti.
V spomin
Marije
Frančeškin
ulgiH,3 ie Pred dvanajstimi leti v Delavski enotnosti kram rubriko Življenjska razpotja. Ko jo je naš ta-
^ehklSbU?*1 brakem’ie ZapiSalu”cda ie
zato ri ’K i° bokar srecuie na razpot|ih. Se pa Marii,0 'ko bo'i ziezi nad krivicami, o katerih piše”. Krasu p6 'e pred..59 Ieti rodila v Kostanjevici na Fakultet ^mnaz'i‘ ie uspešno končala še takratno Prve nn°Za soc'0l0&i°' politične vede in novinarstvo, je njen Vlnarske izkušnje je pridobila v Dnevniku. Ko v Mosl<v0pr0KgTit ^taršek odšel za dopisnika Dela 0 'n Nairobi.je od tam dopisovala v različne
časopise, poleg skrbela zanj in tri njune hčerke.
K nam v Delavsko enotnost je prišla leta 1983.Vseh 14 let je pokrivala področje sociale. Bila je edina novinarka v uredništvu in med nami moškimi vedno nekoliko zadržana. Mogoče je tudi zato nismo mogli dovolj spoznati. Bila pa je vedno prijazna in pripravljena pomagati vsem, ki so pomoč potrebovali.
Poznali in cenili smo njeno profesionalnost pri pisanju in urejanju rubrike, ki je govorila o stiskah malih ljudi. Te je s pomočjo pokojnega kolege Saše Bernardija prikazovala tudi s serijo fotografij Beda v sliki. Pisala je o tistih, ki venomer hitijo, in tistih, ki lahko le čakajo na boljše dni.V svojo rubriko je povabila zdravnika dr. Antona Prijatelja, ki je pisal o skrbi za varno in zdravo delo.
Leta 1997, je po propadu ČZP Enotnosti, odšla na Slovenske novice.Tam je skrbela za prilogo Tedenska tribuna, tudi namenjeno človeškim stiskam.
Z Marijo se od tedaj nismo več srečevali, spomin nanjo ter njeno doživeto in vzorno delo pa je ostal.
Franček Kavčič
Nacionalni akcijski program zaposlovanja
Zaposlitev je pogoj za socialno vključenost
Vlada je prejšnji teden sprejela nacionalni akcijski program zaposlovanja, usklajen s smernicami Evropske unije. Kot je na novinarski konferenci ob njegovi predstavitvi ta ponedeljek povedal minister Vlado Di-movski, bo za ta program namenjenih več kot 21 milijard tolarjev, vanj pa naj bi bilo vključenih 156.580 oseb. Od tega naj bi delodajalci za ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih dobili več kot tri milijarde. Zaradi vodenja aktivne politike zaposlovanja je po besedah Dimovskega letos bilo kakšnih
12.000	zaposlitev. Del denarja bo država dobila tudi iz Evropskega socialnega sklada. Pri pripravi programa so na ministrstvu upoštevali avgusta letos sprejeto Evropsko strategijo zaposlovanja. Ta vsebuje deset smernic, ki izhajajo iz ciljev, določenih na vrhu v Lizboni.
Program upošteva tudi razmere na trgu dela in gospodarska gibanja.
Makroekonomske razmere pri nas so sedaj relativno
neugodne, na kar vpliva zlasti nizka, le 2,7-odstotna gospodarska rast. Skrb vzbuja tudi le 0,2-odstotna rast zaposlenosti. Delovna mesta še vedno ugašajo hitreje, kot nastajajo nova. Okrevanje nemškega gospodarstva zbuja upanje na skorajšnje izboljšanje razmer tudi pri nas.
Registrirana brezposelnost je po letu 1992 prvič manjša od 100.000 oseb. Konec letošnjega leta naj bi bilo kakšnih 95.000 brezposelnih. Brezposelnost, merjena po metodologiji Mednarodne organizacije dela, znaša 6,8 odstotka in je nižja od povprečja v EU, ki znaša osem odstotkov.
To izboljšanje je tudi posledica posebnih programov za tekstilno in usnjarskopredelovalno industrijo. Ministrstvo za delo je sodelovalo pri pripravi programa za Escado, zaradi katere se je zmanjšal problem presežnih delavcev v Muri.Verjetno bodo uspešna tudi prizadevanja za ohranitev obratov Alpine v Gorenji vasi in na Colu.Tudi pri prezaposlovanju zaposlenih iz bivšega Pekovega obrata v Trbovljah (CSP) je že nekaj rezultatov.
Posebni izzivi za Slovenijo bodo namenjeni zaposlovanju posebnih skupin ljudi, na primer mladim, starejšim in ženskam. Zmanjšati bomo morali razlike v zaposlenosti med regijami.Te se že zmanjšujejo, saj je v Podravju četrtina manj brezposelnih kot leta 2000.
Na podlagi ocen delovanja trga dela in zaradi preprečitve posledic vključitve v Evropsko unijo bodo pripravljeni posebni programi za presežne delavce v tekstilni, oblačilni in obutveni industriji.Vanj naj bi bilo vključenih 2115 delavcev, zanje bodo v ministrstvih namenili skupaj 1,2 milijarde tolarjev. Pripravljeni bodo tudi posebni programi za ohranitev delovnih mest, za usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, spodbujanje zaposlovanja, večjo mobilnost delavcev...
Pripravljen bo poseben program zaposlovanja mladih, v katerega naj bi bilo vključenih 6000 oseb, za kar bo država namenila več kot milijardo sredstev. Nadalje naj bi država pomagala 45.000 mladim pri vključevanju v zaposlitev.
Država bo 4340 starejšim osebam pomagala najti zaposlitev v lokalnih zaposlitvenih programih, za kar je predvidenih 3,6 milijarde tolarjev. Lokalni programi naj bi se izvajali na območjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti.
V ministrstvu posebej poudarjajo, da bodo vsi ukrepi vezani na brezposelne osebe, še posebej na težje zaposljive, mlajše in starejše delavke in delavce. Namesto denarne pomoči bodo v ministrstvu za delo skušali čim večkrat subvencionirati zaposlitev Glavni pogoj za socialno vključenost je možnost zaposlitve ali dela. Ministrstvo za delo si bo zato prizadevalo, da bi delo dobili vsi dela zmožni. Evropskega cilja polne zaposlenosti pa ni mogoče doseči brez večje stopnje gospodarske rasti.Ta rast pa je odvisna od rezultatov različnih politik in zato bo ministrstvo za delo skušalo koordinirati tudi različne politike. Brezposelnost v Sloveniji se sicer znižuje, v Evropski uniji pa povečuje. Socialna vključenost je prednost prebivalcev Evrope v primerjavi z ljudmi v drugih okoljih. Brez dela v Sloveniji ostajajo zlasti neizobraženi in prav zanje bo ministrstvo namenilo največ programov in tudi velike sredstev. Ker znanje ni dano enkrat za vselej, bodo na ministrstvu stimulirali tudi izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Uveljavljali bodo koncept vseživljenjskega učenja.
Za ohranjanje delovnih mest so odgovorni zlasti delodajalci, država pa je dolžna ustvarjati ustrezne poslovno okolje.
F. K.
Deset uspešnih let sindikata na šolskem ministrstvu
Člani sindikata na ministrstva za šolstvo, znanost in šport so prejšnji teden na občnem zboru pregledali dosedanje delo in se dogovorili za nadaljnje aktivnosti. Zbor v Domu sindikatov v Ljubljani je vodil predsednik te sindikalne organizacije Marko Belavič. Slovesno so zaznamovali so tudi desetletnico delovanja te sindikalne organizacije in ob tej priliki podelili priznanja uspešnim sodelavcem. Ker je to ena največjih organizacij sindikata v javni upravi, je še posebej pomembno, da ima dobro razvito socialno partnerstvo in da z ministrom Gabrom dobro spdeluje, nam je povedal sekretar SDDO Drago Ščernjavič.
M. M.
Korupcija slabi naše gospodarstvo
ovprečen Slovenec nima v praksi prav veliko opraviti s korupcijo, te je največ na ravni političnih in eko-n°mskih elit, je ob razgrnitvi rezultatov javnomnenjske raziskave na uradu za preprečevanje ko-tepcije povedal njegov v. d. direktorja Boštjan Penko. rad za preprečevanje korupcije, ki deluje drugo eto. je pri Centru za raziskovanje medijev in mno-(Fnv ^omun^acii Pr' fakulteti za družbene vede j ') letos že drugič naročil telefonsko anketo na em° korupcije. Z njo so ugotavljali objektivna dej-j*va in subjektivna stališča Slovencev o tem pojavu, ^ajpomembnejša ugotovitev je, da je korupcija v ovenijj velik problem, v enem letu se je delež tis-.' ’ k' mislijo tako, povečal kar za petino. Predvsem le veliko bolj nevarna in razširjena "velika” korup-tija, to je korupcija političnih in ekonomskih elit, Pravi Penko. Med Slovenci se povečuje nezaupanje državne institucije in nezadovoljstvo z razvojem emokracije, kaže anketa. Naša država bi lahko Pr|dobila ugled, če bi uspela zmanjšati korupcijo, ltl Slovenci imamo radi zakonitost, menijo raziskovalci. Majhen ugled imajo zlasti različne institucije, Policije, državnega tožilstva, zdravstvenih usta-l°v. sodišč, odvetniških pisarn, občinskih uprav in a e, skratka tisti, ki bi morali ta pojav kar najbolj rati.V sam sistem Slovenci še zaupamo, je pojasnil jitT10 Uhan s FDV, moti pa nas njegovo delovanje, ^venci menimo, da je korupcije veliko zlasti zato, vit1"S0, ^azn'H kršitelje prenizke, pregon neučinko-’ Zakonodaja pomanjkljiva, mnoge navade pa še
vedno ustaljene. Da je v javnih službah podkupljivost, menijo skoraj vsi vprašani, njihova mnenja pa večinoma temeljijo na objavah v medijih, osebnih izkušnjah in izkušnjah znancev. Korupcijo bolj opažajo tisti, ki so kakorkoli prikrajšani, to je brezposelni, revni in manj izobraženi.
Korupcija v zdravstvu ni tako problematična, trdi Penko, saj so tam najbolj razširjeni običaji izkazovanja hvaležnosti, bistveno manj pa je neposredne korupcije oziroma namigovanja nanjo. Glavni problem koruptivnosti v zdravstvu pa niti ni odnos med zdravnikom in pacientom, ampak so to javna naročila, koncesije, odnosi s farmacijo in podobno. Ugotovitve ankete kažejo, da je največ koruptivnosti pri javnih naročilih, sledijo pa ji področja denacionalizacije, carinskih in policijskih postopkov in delovanje sodišč. To potrjuje tudi število prijav koruptivnega delovanja. Od 387 prijav, ki jih je letos dobil urad za preprečevanje korupcije, jih je bilo namreč, kar 68, takšnih, ki se nanašajo na javna naročila. Skoraj tretjina državnega denarja naj bi se tako pretočila po korupcijski poti, in to na vseh ravneh, od lokalnih naprej, ugotavlja Penko. Prav zato
Novici
;e iz Domžal
Odpuščanja v LIP-u in Grastu
nikn6^61" 'e mesec Pr'čakovani' veselja in praz-Zl °v' Fr|čakovanje Miklavža je vedno vznemirjalo z I 1 otroško domišljijo. Letos pa je njegov prihod jn ^ vznemiril tudi delavce podjetij LIP Radomlje dari|raSt° ^omza^e' Delavcem ni prinesel sladkih ’ amPak grozeče pisno sporočilo o odpovedi
pogodbe o zaposlitvi. Za odpuščanje delavcev se je vodstvo LIP-a odločilo zaradi upada naročil in zmanjšanja proizvodnje.
V podjetju Grasto pa so opustili dejavnost upravljanja več stanovanjskih objektov, ogrevanja in pogrebne dejavnosti.
tudi opozarja, da se pri takšnem obračanju pomembnega deleža našega denarja zmanjšuje tudi javno dobro in se sredstva namenjajo za osebne koristi vplivnih posameznikov. Problem je po njegovem mnenju resen in zavira socialni, politični in ekonomski razvoj Slovenije. Prav zato tudi meni, da priključitev urada za javna naročila k ministrstvu za finance ne bo pripomogla k njegovemu strokov-nejšemu delu.
V Sloveniji se institucionalno okolje, v katerem podjetja delujejo, slabša, kar se kaže tudi v slabši konkurenčnosti našega gospodarstva, pravi Penko. Na lestvici indeksa globalne konkurenčnosti je Slovenija v zadnjem letu padla za tri mesta, s 26. na 29., na listi učinkovitosti javnih institucij, ki vključuje vprašanja o delovanju sodstva, varovanju premoženjskih pravic, javnem naročanju in korupciji, pa kar za deset mest in je zdaj na 33. mestu. Država po mnenju prvega moža urada za preprečevanje korupcije ni učinkovita tudi zato, ker njene institucije slabo usklajujejo svoje delovanje.
Da je korupcijo težko prepoznati, priznava tudi Penko in opozarja, da so za njeno odpravljanje potrebna hkrati resnična politična volja, delovanje institucij in reakcije civilne družbe. Največ Slovencev meni, da se da na tem področju narediti malo ali nič, le dobra polovica pa jih je pripravljena prijaviti primer korupcije, če bi zanj izvedela.
"Revščina, ki se tihotapi v slovenske hiše, se ne prepoznava kot korupcijsko delovanje,” pravi Penko in opozarja, da je uspešen boj proti korupciji prvi pogoj za občo blaginjo in za gospodarsko rast v Sloveniji. Ta ob vstopu naše države v EU in s tem zaostrenih konkurenčnih pogojih dobiva še dodatno težo in pomen. Zato je tako z ekonomskega kot tudi s političnega vidika nujno, da v državi sprejmemo učinkovito protikorupcijsko zakonodajo in strategijo delovanja.
Protikorupcijski zakon naj bi poslanci obravnavali že na decembrski seji.
M. M.
Delavci, predvideni za odpust, so se obrnili na sindikat, saj menijo, da obstaja možnost zaposlitve na drugih delovnih mestih oz. pri delodajalcu, ki je prevzel dejavnost njihovega podjetja.
Justi Arnuš
ak^v ' ^rene^ania veljavnosti nekaterih splošnih vToSarln zavarovanja pravic delavcev je sindikat 1 s predsednikom uprave podpisal dogovor
isan
ovor
o uporabi določil iz dosedanjih splošnih aktov. mišljeno dogovarjanje o novi podjetniški kolektivni Tako je vzpostavljen temelj za dialog med soci- pogodbi.
alnima partnerjema, ki ga bosta izkoristila za pre-	Justi Arnuš
Sindikat upokojencev o beli knjigi zdravstvene reforme
Vodilo financiranja v zdravstvu morajo biti ootrebe oolnikov
Območni odbor sindikata upokojencev v Podravju je pred kratkim na svoji seji obravnaval belo knjigo o zdravstveni reformi. Ugotovitve in stališča republiškega odbora sindikata upokojencev je predstavil njegov predsednik Konrad Breznik. Strokovne podlage za ta stališča je pripravila dolgoletna sindikalna funkcionarka in odlična poznavalka sistema našega zdravstvenega in pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter nasploh socialnega sistema Francka Cetkovič.
Predlo«; reforme daje celovit prikaz stanja
"Analiza stanja zdravstvenega varstva in predlog njegove reforme dajeta dokaj celovit prikaz stanja, težav in problemov na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.Vsebuje veliko ugotovitev o delovanju sistema, predvsem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kakor tudi v delovanju zdravstvenega sistema, na katere smo v sindikatu upokojencev opozarjali in predlagali spremembe in dopolnitve,” je dejal Breznik. ”V sindikatu upokojencev smo ob uvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot komercialnega, vendar neprofitnega zavarovanja opozarjali, da bo precejšen del sredstev potrošil zavarovalni sistem za svoje stroške ter da se bodo zbrana sredstva porabila za druge namene.
Konrad Breznik: Menimo, da je mešanje zasebne dejavnosti in javne zdravstvene službe v javnih zavodih nesprejemljivo.
Ob obravnavah letnih poročil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in podatkov o poslovanju Vzajemne smo ugotavljali neracionalno in nenamensko trošenje sredstev ter ob tem zahtevali analizo stanja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi bila podlaga za potrebne sistemske spremembe. Odgovorni za izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja so namreč kot razlog za probleme pri uresničevanju z ustavo in zakoni zapisane pravice do zdravstvenega varstva navajali pomanjkanje finančnih sredstev.”
Kot je dejal Breznik, v sindikatu upokojencev menijo, da bela knjiga daje veliko kakovostnih podatkov in ocen, ki so dobra podlaga za dogovor o potrebnih spremembah na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
"V celoti podpiramo tezo, da zdravje ni običajno tržno blago, temveč javna dobrina, zato mora država v skladu s svojimi možnostmi vsakemu državljanu brez razlik omogočati, da pridobi in ohranja najboljše dosegljivo zdravje. Zavračamo razmišljanja, da javni zdravstveni sistem ni sposoben obvladati naraščajočih problemov zdravstvenega varstva, kakor tudi stališče, da ga lahko reši samo obsežnejša privatizacija pri zbiranju sredstev in pri ponudbi storitev," je poudaril Breznik.
Sindikat upokojencev Slovenije se strinja, da se je v Sloveniji z uvedbo doplačil in posledičnim dopolnilnim zavarovanjem porušil sistem solidarnosti, saj se je breme financiranja preneslo na ekonomsko šibkejši del prebivalstva.
Predrag sistem zdravstvenega zavarovanja
"V našem sindikatu se strinjamo z ugotovitvijo, da je sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja finančno neučinkovit in potroši okoli 20 odstotkov sredstev. Zato načeloma podpiramo predlagane spremembe. Vendar menimo, da bi moral predlagatelj bolj kritično
analizirati tudi poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa tudi poslovanje zdravstvenih zavodov, za kar je sicer odgovoren in pristojen,” je dejal Breznik. "Menimo namreč, da je tudi v poslovanju ZZZS ter zdravstvenih zavodov veliko neracionalnosti, negospodarnosti in nenamenskega trošenja sredstev. Po letu 1993 je prišlo zaradi povečanega prispevka za zdravstveno zavarovanje tako za delojemalce kot delodajalce ter zaradi uvedbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do velikega povečanja sredstev izvajalcem zdravstvenih storitev. Res je, da so bili zdravstveni zavodi pred letom 1993 podfinancirani, zato je povečan obseg sredstev pomenil tudi finančno sanacijo. Žal pa povečanje sredstev za zdravstvo ni bistveno vplivalo na kakovost in obseg zdravstvenih storitev," je dejal Breznik. Ekonomisti v svetu menijo, da sredstva za zdravstveno varstvo niso premo so-razmerna s povečanim obsegom in kakovostjo zdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravje je kot podlago za reformo upoštevalo izkušnje modernih socialnih držav.V središču pozornosti zdravstvenega sistema mora biti interes državljanov, kar pomeni,® morajo biti interesi izvajalcev ter spremljajočih dejavnosti temu podrejeni. Dostop do zdravstvene^ varstva je potrebno omogočiti vsem državljanom, kar pomeni univerzalno pravico do zdravstvenega varstva, ki upošteva potrebe vseh ljudi ne glede na njihov materialni položaj. Financiranje zdravstvenega varstva mora temeljiti na solidarnosti pri zbiranju sredstev ter pravičnosti pri razporejanju sredstev med izvajalce. Merila razporejanja morajo biti potrebe državljanov in kakovost zdravstvenih storitev, ne pa potrebe izvajalcev. Izvajalci morajo sredstva uporabljat' učinkovito, kar pomeni, da morajo ob visoki kakovost' storitev zadovoljiti čim več potreb državljanov. Regulacija in nadzor zdravstvenega varstva morata biti v pristojnosti javnega sektorja, večjo vlogo pa morajo dobiti tudi uporabniki zdravstvenih storitev
Okrepiti je treba vlogo uporabnikov zdravstvenih storitev
"Uresničevanje vloge uporabnikov zdravstvenih storitev je potrebno tako opredeliti, da ne bo možn° kvazi odločanje v imenu uporabnikov, kot je sedaj tako v organih Zavoda za zdravstveno zavarovanj6 Slovenije kot v organih Vzajemne."
Potreben je premislek o tem, kako v prid dobrim lastnostim socialnega zdravstvenega zavarovanj3 preprečiti anomalije v njem. Kakor ne smem0 zanemariti prednosti izločitve sredstev za zdravstven0 varstvo iz proračuna, tako tudi ne smemo prezre1' dejstva, da se je o pomembnih zadevah o razporejanj sredstev za zdravstveno varstvo doslej odločalo ^ ozkih krogih.V sindikatu upokojencev po Breznikov' navedbah načeloma podpirajo šest glavnih cil)^ reforme. "Tako denimo podpiramo ukinitev doplac' za zdravstvene storitve in tudi ukinitev dopolnilni zdravstvenega zavarovanja in uvedbo zdravstveni prispevka. Menimo, da je tak način zagotavlja11!3
sredstev v skladu s principi solidarnosti, ki jih podiramo in se zanje zavzemamo. Predlog podpiramo u i zato, ker menimo, da se bodo na tak način redstva gospodarneje in bolj namensko porabljala. e s™tramo pa, da je to potrebno storiti predvsem 2aradi saniranja rezultatov poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.”
fini mo, da je potrebno predlagane višine zdrav-s finih prispevkov ponovno preračunati. Iz bele knjige d' izsno, ali so upoštevana sredstva, ki naj bi se iz zajemne prenesla v ZSSS iz naslova tehničnih, zavarovalnih rezervacij, nerazporejenega dobička, ! dfedrofinih rezervacij in morebitnih drugih sredstev 12 bilance stanja Vzajemne. Ne pristajamo in ne bomo Pr^tali na odločitve, da bi se premije zavarovancev Prenesle v zasebno komercialno zavarovalnico, ki bi filovala po izločitvi prostovoljnega zdravstvenega darovanja in uvedbi novega prispevka za zdravstveno
zavarovanje.
^ sindikatu upokojencev smo ob obravnavah problematike uresničevanja zdravstvenega varstva in zdrav-stvenega zavarovanja vedno opozarjali, da smo celo filovno dobo plačevali prispevke za zdravstveno varstvo in zato ne moremo in ne bomo pristali na e2°,da moramo za povečane potrebe v starosti tudi Vfifi prispevati.Višina premije za prostovoljno zdrav-stveno zavarovanje naj bi bila odvisna tudi od Povečanih potreb starostnikov. Dvomimo, kakor se rdi,da smo upokojenci rizična skupina in da porabimo veliko več storitev.Trditve o veliko večji porabi sredstev zdravstvenega zavarovanja starostnikov je Potrebno dokazati in obrazložiti z objektivnimi Podatki. Ne pristajamo na predlog, da bi upokojenci P fitevali višji dodatni prispevek kot drugi zavarovanci,”
J Poudaril Breznik. "Osnova za izračun prispevka so k0 saoio sredstva prostovoljnega zdravstvenega s Jarovania’50 se zares porabila za plačilo zdrav-finih storitev, ne pa sredstva, ki so jih zavarovalnice Porabile za svoje delovanje, za rezervacije, dobičke, Por 6 P^ačein podobno.”
Breznikovih besedah prav tako ni jasno, ali namerava fidlagatelj uresničiti napovedi o obremenitvi vseh ' odkov prebivalstva in ne samo plač. Zdravstvena
reforma ne predvideva povečanega zajemanja sredstev za zdravstveno zavarovanje. Predlagani novi zdravstveni prispevek ne pomeni povečanih obremenitev, temveč samo prerazporeditev obremenitve v obliki premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Potencialni novi viri, od katerih sedaj plačujemo prispevke za zdravstveno varstvo v zelo nizkem pavšalnem znesku, so osebni prejemki - podjemne pogodbe in avtorske pravice, od katerih se ne plačuje prispevek za zdravstveno varstvo. Prav tako je mogoče obdavčenje dohodkov iz dejavnosti, kapitala in premoženja. Prejemnikov teh vrst dohodkov je veliko.V Sloveniji je bilo v letu 2001 denimo sklenjenih 90.000 pod-jemnih pogodb, 31.000 davčnih zavezancev je prejemalo dohodke od najemnin, 56.000 davčnih zavezancev pa je sklenilo avtorsko pogodbo. Problem je tudi nepopolno zajemanje vseh prihodkov prebivalcev kot osnove za prispevke (samozaposleni si poljubno določajo osnovo).
Sindikat upokojencev bo učinke reforme preverjal v praksi
Problematika zajemanja novih virov oziroma osnov za zdravstveni prispevek zahteva po mnenju sindikata upokojencev poglobljeno razpravo. Predlogi so z vidika povečanja sredstev za zdravstveno varstvo zanimivi, z nekaterih drugih vidikov pa so vprašljivi. V sindikatu upokojencev menijo, da je treba samozaposlenim določiti minimalne osnove za plačilo prispevkov. Hkrati se zavzemajo, da naj bi bila osnova za plačilo prispevkov enaka dohodninski osnovi. Razporejanje sredstev v zdravstvenem sistemu je po presoji sindikata upokojencev strokovno zahtevno ekonomsko in socialno vprašanje. Doslej so sredstva razporejali po kapacitetah izvajalcev, ne pa po potrebah državljanov. Sindikat upokojencev podpira predlagane spremembe, ki naj bi zagotovile pravičnejši način razporejanja sredstev za državljane. Obljubljene učinke, predvsem v ukinjanju čakalnih dob, pa bo sindikat preverjal v praksi. Posebej bo sindikat upokojencev podprl vse ukrepe, ki bodo omogočili povečan obseg
preventivnih programov v osnovnem zdravstvu in v lokalni skupnosti.
Univerzalna dostopnost do zdravstvenega varstva, ki temelji na obveznem zavarovanju, mora po Breznikovih besedah upoštevati potrebe ljudi. Slabša dostopnost v Sloveniji je bila pogojena tudi z uvedbo dopolnilnega zavarovanja (po nekaterih ocenah okoli
50.000	do 100.000 prebivalcev ni bilo prostovoljno zavarovanih). Sindikat upokojencev podpira ukrepe, ki bodo odpravili neenako dostopnost do zdravstvenega varstva.V sindikatu bodo veseli tudi, če bodo v zdravstvenih ustanovah začeli bolnike naročati na uro in začeli pripravljati pregledne čakalne sezname. V sindikatu upokojencev načelno podpirajo uvedbo posebnega obveznega zavarovanja za zdravljenje in nego na domu. Prav tako podpirajo razvoj sistema celovite kakovosti, kar ne bi smelo povečati administrativnih opravil. Pomisleke pa imajo ob napovedani preobrazbi zdravstvenih zavodov v javna podjetja. Menijo, da za tekmovalnost in gojenje konkurenčnosti ni pomembna statusna oblika. Statusno obliko javnih institucij tako na področju zdravstva kot na drugih področjih je potrebno celovito urejati. Posebej se jim zdi vprašljiva opredelitev, da naj bi javni zavodi opravljali tudi tržno dejavnost, ki naj bi ustvarila podlage za nagrajevanje in motiviranje zaposlenih. Mešanje tržne in neprofitne javne službe je v preteklosti povzročilo nemalo problemov. O nesprejemljivosti tega pišejo tudi priznani pravni strokovnjaki. Zasebne dejavnosti in javne službe v javnem zavodu je nujno ločiti - tako institucionalno kot delovno. "Menimo, da mora pristojno ministrstvo v okviru finančnih in računovodskih predpisov zahtevati transparentno vodenje poslovanja in pošteno izkazovanje rezultatov poslovanja. Ministrstvo mora veliko bolje opravljati nadzor tudi nad finančnim in materialnim poslovanjem na področju zdravstva," je dejal Breznik. "Prav tako v našem sindikatu podpiramo krepitev področja javnega zdravja, hkrati pa se zavzemamo za krepitev odgovornosti vsakega posameznika za svoje zdravje."
Tomaž Kšela
Boljša skrb
za invalide
invalid,
novinarski konferenci ob mednarodnem dnevu
(J aktivnosti tega ministrstva. Uspešno je med invi'? t^0vai Poseben odbor za mednarodno leto
'°v je minister za delo Vlado Dimovski pred-
le na °V’^ nai ' c^ovaltu^ v Prib°dnje. Omogočal bijo rnre^ Povezovanje različnih organizacij, ki skr-odbrf lzbolišanie položaja invalidov.V okviru tega ra ie bilo kar 42 različnih akcij, ki so potekale
pod geslom Živimo, delajmo in ustvarjajmo skupaj. Ministrstvo je v sodelovanju s socialnimi partnerji pripravilo tri nove zakone. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika smo sprejeli kot 25. država v svetu. Z njim smo 550 gluhim olajšali delo in življenje. Sprejeli smo tudi zakon o invalidskih organizacijah. Na njegovi podlagi je 219 invalidskih organizacij vložilo zahtevo za ureditev tega statusa.V register je že vpisanih 122 invalidskih organizacij, 92 vlog je še v postopku reševanja.
Nov zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov so usklajevali skoraj devet mesecev. S socialnimi partnerji so v novembru podpisali tudi izjavo o usklajenosti.V ta zakon so vgrajene spremembe iz drugih zakonov, ki tudi zadevajo invalide.
Dimovski je sodeloval tudi na ministrski konferenci v Malagi, ki je sprejela deklaracijo o polni socialni vključenosti invalidov.Ta deklaracija vsebuje evropsko invalidsko politiko za naslednje desetletje. Po deklaraciji naj bi bilo invalidom omogočena polna vključitev v družbo. Posebna pozornost bo namenjena tudi invalidkam, invalidnim otrokom in starejšim invalidom.
Na pobudo društva invalidov Ajdovščina je to mesto postalo vzorec invalidom prijaznega mesta, v katerem zanje naj ne bi bilo grajenih ovir. Projekt Ajdovščine je minister konec prejšnjega tedna predstavil na konferenci v Rimu ob zaključku evropskega leta invalidov.
F. K.
Pogovor s Polonco Šušteršič, predsednico sindikata KNG v Bayer Pharmi
Za ljudi bo posKrbljeno
v
Polonca Šušteršič je referentka za osebne dohodke v Ba/er Pharmi, d.o.o.je tudi predsednica sveta delavcev in že tretji mandat predsednica sindikata KNG.
Od 164 zaposlenih, kolikor jih je to podjetje štelo letos konec avgusta, jih je kar 140 članov tega edinega sindikata v podjetju. Pogovarjali sva se v njeni majhni, a prijetno urejeni pisarni na Celovški, v "starem Leku”, kot pravijo tej lokaciji, je na njej od daleč viden napis Lek.
Tovarna je v večinski lasti Leka. Lahko malo opišete njen nastanek in razvoj?
To mešano (joint venture) podjetje je bilo kot veliko podjetje registrirano leta i97l v Ljubljani, da bi proizvajalo, razširjalo in tržilo proizvode nemškega podjetja Bayer AG po takratni Jugoslaviji. Veliko ni bilo nikoli zaradi števila zaposlenih, ampak zaradi obsega proizvodnje. Že od vsega začetka je podjetje v mešani lasti. Ljubljanski Lek, d. d. ima v lasti 51, Bayer AG iz nemškega Leverkusna pa 49 odstotkov podjetja. Smo tudi lastniki podjetja v Zagrebu, predstavništva imamo v Sarajevo in Skopju, registrirano podjetje imamo tudi v Beogradu. Skupaj nas je IBS zaposlenih.
Kaj se v zadnjih letih dogaja v vašem podjetju?
Kazalci uspešnosti so šli vedno bolj navzgor, vendar že nekaj let potekajo dogovori, da bi se proizvodnja v Ljubljani ukinila. Ko sta se združili vzhodna in zahodna Nemčija, je zahodnonemški Bayer iz Leverkusna podedoval podjetje iz vzhodnonemškega Bieterfelda in zaradi racionalizacije, da bi imeli vso proizvodnjo na enem mestu, so to tovarno želeli usposobiti za proizvodnjo manjših serij za vse države. Ker to delamo tudi v Ljubljani, so se takrat pojavile prve težnje po zapiranju naše proizvodnje.Takratni direktor, mislim, da je bilo to leta 1993 ali 1994, se je zaprtju odločno uprl, vendar je ta grožnja vseskozi visela nad nami.
Lani pa je moral Bayer umakniti s trga pomemben proizvod Lipobaj, namenjen bolnikom s holesterolom, kar je bil velik udarec za koncern. Bayer ni bil več tako uspešen in z Lekom sta se začela bolj intenzivno pogovarjati o zaprtju obrata v Ljubljani.
V	zadnjem času je tako prišlo do sprememb tudi v Leku. Njegov vstop v poslovno skupino Novartis je verjetno pospešil nekatere procese. Še dodaten faktor pa je vstop Slovenije v EU, s čimer se je spremenilo poslovno okolje za delovanje podjetja. Sedanje mešano podjetje naj bi se tako do konca leta preoblikovalo v stoodstotno odvisno družbo Bayer.
Zapirate samo proizvodnjo?
Da, zapiramo celotno proizvodnjo ter vse, kar je neposredno vezano nanjo, in to z 31. decembrom letos. Predvidevamo, da bo program reševanja presežnih delavcev končan konec septembra prihodnje leto.V Ljubljani naj bi ostala le prodaja in zastopanje farmacevtskih in kemičnih izdelkov.
Koliko delavcev bo ostalo brez dela?
Presežnih delavcev je 80, od tega jih bomo 8 poskušali upokojiti s čakanjem na zavodu za zaposlovanje, dva se bosta redno upokojila, nekaj jih gre na zavod za zaposlovanje, pogodb za določen čas ne bomo podaljševali, 35 do 36 delavcev pa bo zaposlil Lek.Ta številka se spreminja, saj farmacevtska industrija zahteva, da delavci opravijo zelo zahtevne teste. Lek ima višje zahteve kot naša proizvodnja, ker ima tudi drugačne oddelke. Tako morajo delavci, ki bodo prešli v Lek, opraviti recimo alergo teste in podobno.
Točne sezname presežnih delavcev že imamo.V proizvodnji gre za manj izobražene kadre, ki so priučeni za manj zahtevna dela in ravno te bodo zaposlili v Leku. Seveda so izbirali mlade in perspektivne kadre.
V	proizvodnji pa imamo tudi precej starejših od 45 let, ki ne spadajo v zaščitene kategorije, in ravno za te bo zaposlitev problem. Invalidov pa nimamo. Odpravnine ne bodo problem in bodo izplačane.
Kako ste poskušali najti delo najbolj problematičnim?
Preko agencije Apel, stike smo navezali tudi s skladom dela, ki nam bo poskušal pomagati pri prekvalifikacijah in iskanju zaposlitev.
Kakšno pa je pri tem sodelovanje z delodajalci?
Moram priznati, da smo z roko v roki delali socialni program. Najprej so nam delodajalci ponudili manj ugodnega, potem pa smo ustanovili delovno skupino, ki je imela nalogo sestaviti za obe strani spre-jemljivejšega.Ta je bila sestavljena iz treh članov iz vodstva podjetja (direktor, vodja kadrovske službe in predstavnik Leka), od zaposlenih pa smo sodelovali dva člana sveta delavcev in en član sindikata.V pogovorih in pogajanjih smo tak program le napisali. Samega dejstva, da sta se lastnika odločila ukiniti proizvodnjo, pa žal nismo mogl' spremeniti. Zavedeli smo se, da zaposleni nimamo prav velikega vpliva, čeprav podjetje posluje dobro in to ni razlog za zaprtje proizvodnje. Mi smo te žrtve svetovnih trendov, združevanj in krize farmacevtske industrije.
Kakšna je izobrazbena struktura tistih, ki bodo izgubili delo?
Gre za različne profile. Zapiramo namreč tudi del marketinga za kozmetiko, dietetiko in repelente. Slednje je Bayer že prej odprodal, gre zaAutan in Baygon, kupila sta jih Johnson in Johnson.Te pr®' izvode bodo delali drugje, lahko da tudi v Slovenija saj se je nekaj podjetij že zanimalo zanje.V skupni!1 službah poseg ni tako velik kot v tehničnem oddelku, kjer bo kar 40 ljudi presežnih.V financah in kadrovsko-pravnem oddelku ostajajo zaenkrat vsi. Zapiramo še kompleten kontrolni laboratorij ker je ta vezan na proizvodnjo.Tam imamo tud' visoko strokoven kader, nekaj je tudi višjega in srednjega.
Kako se odzivajo delavci na te ukrepe?
Presenetljivo dobro, tudi morala po začetnem šoku ni padla, prav tako tudi delovna vnema.’ štirih mesecih od takrat, ko smo izvedeli za zapiranje, pa do zaprtja samega imamo zelo povečano proizvodnjo.Tako nastajajo zanimive razmer®* ko proizvodnja, ki se zapira, dela s polno paro kot še nikoli.To pa zato, ker moramo narediti zalog® vsaj za polovico naslednjega leta. Presenetljivo j®* da ni bolniških dopustov, dela se tri izmene, nadur® niso problem.
Kako vi kot predsednica sindikata doživijo*6 vse to?
Težko.To je ena mojih najtežjih izkušenj.Tik pr®^ dopustom sem dobila v roke prvi socialni progm111 in takrat nisem spala ne jedla, telefoni so peli t®1. dneve, tudi ponoči. Spraševali so me obupano, k®! narediti. Moram reči, da mi je ogromno pomag® območni odbor sindikata KNG, zlasti Miloš Tr®mj puž, s katerim sem vseskozi na zvezi, tudi m® dopustom sva se ure in ure pogovarjala po telefonU'
vsem je bilo zoprno še to, da je z začetkom začela veljati nova delovna zakonodaja, ki je mo se popolnoma poznali in smo morali vsako var tako še večkrat preštudirati.Tu nam je požgal tudi pravnik Mitja Šuštar iz pravne službe močne organizacije ZSSS. Prosila sem jih, da so r?"se ^firmo in ljudem povedali, kaj je možno
glede d0Se8ii °Ptimalne P08°ie’
posegli smo še marsikaj, recimo tudi to, da smo roogocili kadrom, da dobijo začetno posojilo za stetek samostojne gospodarske dejavnosti, itn i ra1.56 n' prijavil nihče. Za nekatere smo , [°sl°vali dokup zavarovalne dobe, da se bodo »hko upokojili.
Kakšna pa je struktura odpuščenih po spolu?
|“eprav imamo pri nas zaposlenih več žensk, moram - Cl’dana cesti ne bo več žensk kot moških. Re-''al' pa smo vsak problem posebej, o vsakem
človeku smo se pogovorili. Ker delam v podjetju že dolgo, moram reči, da poznam vsako družinsko zgodbo. Tako smo dosegli, da je Lek povabil na pogovor tudi recimo mater samohranilko, s sicer že odraslimi otroki, samske ljudi in podobno, čeprav ne spadajo v zaščitene kategorije.
Še težje bo takrat, ko se tisti, ki bomo ostali, z odpuščenimi sodelavci ne bomo več srečevali, ko mi ne bodo več mahali ob prihodu v službo. Občutek praznine bo nastal in to me žalosti. Mislim namreč, da bo čez čas šlo tudi del režije proč, čeprav so nam v vodstvu zatrdili, da ne bodo po končanem programu nikogar več odpustili. Mnogi bodo vseeno odšli po naravni poti, se upokojili in podobno, novega zaposlovanja pa ne bo.
Malo zamerim tudi direktorju, ki naj bi šel z novim letom stran, ker menim, da bi bilo dobro, da začeti socialni program konča človek, ki ga je začel. Bojim se, da ne bi prišel kdo nov, ki bi stvari peljal bolj brezobzirno.
Torej v vašem podjetju nikoli ne bo več, kot je bilo?
Bojim se, da ne. Čeprav nam je bilo dobro, dokler je trajalo. Plače smo imeli visoke. Firma nam je plačevala drugi pokojninski steber in dodatno zdravstveno zavarovanje. Imamo veliko počitniških zmogljivosti, dobro je bilo tudi novoletno obdarovanje otrok in upokojenih sodelavcev. Ravnokar smo dobili tudi 13. plačo, vprašala sem tudi, kaj je z božičnico, in ni rečeno, da tudi te ne bomo dobili. Sindikat je dobival denar za izlete in športne aktivnosti in delali smo dobro ter v redu sodelovali z vodstvom. Nemci se namreč zavedajo pomena sindikata za podjetje.Tako je bil tudi svet delavcev ustanovljen na pobudo vodstva.
Toda bojim se, da je sedaj zgodbe o uspehu konec.
Mojca Matoz
Anketa med sindikalnimi zaupniki na Koroškem o pričakovanjih v letu 2004
Boljši pogoji dela in višje plače
t
j-eto 2003 se izteka. Kakšen je položaj delavcev letos in kaj si sindikalni zaupniki obetajo oziroma želijo v as|ednjem letu, smo se pogovarjali s sindikalnimi zaupniki na Koroškem.
L^r®*)ujemo nove panožne ^ fiktivne pogodbe
plače^em P0^etiu prejemamo zaposleni sicer PovrarT^1"65 ?a ^etn' d°Pust> rešres za malico, druge tl3 .Stro^ov Prevoza na delo in z dela ter ie probl 6 ern^e kr^kdvni pogodbi, vendar pa kolekfiveni V tem’ ^so osnovne plače po panožni rnorerT1 n' p.0S.od^ prenizke.Tega problema ne
treba rešiti63*' ! našem Podietiu. temveč ga je pogodbo slpodP'som n°ve panožne kolektivne ^'ter Da6’V ^ater' do de^° višie ovrednoteno. Sai so odn SOcia'n' dial°g v podjetju dobro razvit, Srebni ,°Si me<^ sind'itati in vodstvom podjetja 51 k°t sindikalna zaupnica želim v
naslednjem letu? Samo to, da bi se plače v naši panogi povišale, saj vendar hodimo v službo zato, da bi zaslužili dovolj za normalno življenje.
Alojzija Paradiž,
Pralnica, Ravne
Ekonomski položaj delavcev ni rožnat
Plače imamo po kolektivni pogodbi, vendar najnižje možne. Regres za letni dopust smo dobili v več obrokih. Regres za malico in povračilo dela stroškov prevoza na delo in z dela pa nam podjetje izplačuje redno. Ko človek potegne črto in sešteje vse prejemke, vidi, da ekonomski položaj delavcev ni rožnat. Dandanes povprečen delavec v proizvodnji težko preživlja sebe in svojo družino.
Zato si želim, da bi se naslednje leto delodajalci dosledno držali kolektivnih pogodb in da bi zaposleni za svoje delo prejemali višje plače.
Samo Mlinar, Stanovanjsko podjetje, Ravne
Plače že dalj časa stojijo na mestu
Naše podjetje v celoti spoštuje določila kolektivne pogodbe - tako pri plačah kot pri vseh drugih pravicah delavcev. S tem nimamo nobenih problemov. Res pa je, da se kolektivne pogodbe, zlasti v tarifnem delu, že dolgo niso spremenile, zato se tudi ekonomski položaj delavcev ne izboljšuje. Upam, da bo sindikatom naslednje leto kljub vsem težavam in prelaganjem pogajanj, ki smo jim bili priče letos, uspelo skleniti nove kolektivne pogod-
be, kar bi prispevalo tudi k dvigu plač. Želim si tudi, da bi se v naslednjem letu lahko naprej izobraževal.
Prevelike delovne obremenitve
Vodstvo podjetja si prizadeva spoštovati kolektivno pogodbo, vendar pride včasih tudi do kakšnega odstopanja navzdol. Naš glavni problem pa je v tem, da moramo preveč delati. Roki v avtomobilski industriji so dandanes zelo napeti, nemški partner pa je izredno zahteven tako glede rokov kot glede kakovosti proizvodov. Če želimo obdržati naročila in delo, moramo roke dosledno spoštovati. Zadnje čase moramo velikokrat delati tudi popoldne, kar je zelo naporno. Težava je v tem, da takrat, ko imamo veliko dela, ne morejo v proizvodnjo vskočiti dodatne delavke in delavci, ker potrebujejo za priučitev vsaj pol leta. Glede na obseg dela z višino plače nisem zadovoljna, enako pa verjetno čutijo tudi druge delavke. Zato si želim, da bi socialni partnerji na državni ravni naslednje leto podpisali novo kolektivno pogodbo, na osnovi katere bi se vsem zaposlenim v panogi dvignile plače.
Na Koroškem je cena dela nižja kot v osrednji Sloveniji
V našem podjetju je položaj delavcev podoben kot v drugih gradbenih podjetjih v Sloveniji, saj sodi naše podjetje po uspešnosti med vsemi slovenskimi gradbenimi podjetji v zlato sredino. Problem je v tem, da so v slovenskem gradbeništvu nasploh plače dokaj skromne. Poleg tega pa je cena dela na Koroškem domala v vseh dejavnostih nižja kot v osrednji slovenski regiji. Sicer pa prejemamo zaposleni v našem podjetju plače po kolektivni pogodbi.Vsako leto redno prejmemo tudi regres za letni dopust. Prav tako pa nimamo težav z izplačilom regresa za malico in povračilom
stroškov prevoza na delo in z dela. Želim si, da bi se položaj delavcev v letu 2004 izboljšal, saj si vsi želimo živeti boljše. Upam, da bo našemu sindikatu uspelo podpisati tudi novo panožno kolektivno pogodbo, v kateri bo delo višje ovrednoteno.
Na področju trgovine je huda konkurenca
Na Koroškem so se v zadnjih letih trgovska podjetja združevala in kapitalsko povezala. Naše podjetje je pravzaprav še edino na področju trgovine, ki je ostalo samostojno.V naši mali regiji poslujejo domala vsi veliki trgovski sistemi, ki jih poznamo v Sloveniji, zato je konkurenca izjemno huda.Verjetno se bo moralo zaradi tega tudi naše podjetje s kom združiti ali kapitalsko povezati. Zaposleni v Koroški trgovini prejemamo plače in vsa druga izplačila po kolektivni pogodbi, vendar pa nas je malce strah, da se razmere ne bi poslabšale. Želim si, da bi naše podjetje v naslednjem letu našlo dobrega strateškega partnerja in se z njim povezalo. Prav tako si želim, da bi pristojni uzakonili voljo, ki smo jo volivci izrazili na referendumu o omejevanju nedeljskega dela trgovin. Kot članica republiškega odbora sindikata delavcev trgovine sem si tudi sama s sodelavkami prizadevala za to, da trgovine ne bi bile odprte vse nedelje v letu. Zdaj pa smo kar malce razočarane, da pristojni volje ljudstva še niso vgradili v ustrezne zakone in predpise.
Bo zakon izboljšal položaj javnih uslužbencev?
Pri nas imamo vse pravice urejene v skladu z zakoni in kolektivno pogodbo, pa tudi s sprejeto sistematizacijo delovnih mest. Moram reči, da ima delodajalec korekten odnos do uslužbencev, saj v dvomu posameznih določil ne tolmači njim v
škodo.V najslabšem položaju so starejši uslužbenci brez fakultetne izobrazbe, saj ne morejo tako napredovati kot univerzitetno izobraženi. Upant da bo zakon o javnih uslužbencih, ki je že sprejet, prispeval k čim boljšemu gmotnemu položaje vseh javnih uslužbencev.
Dragica Griben,
Tovarna ivernih plošč (TIP), OtiškiVrh
13. plača - najlepše novoletno darilo
Zaradi zastoja pri pogajanjih o tarifnem delu kolektivne pogodbe plače v naši panogi zaostajaj0 za plačami v slovenskem gospodarstvu. Sicer p3 naša panožna kolektivna pogodba ni bila nik<iar odpovedana.VTIP-u prejemamo plače po kolektivni pogodbi, vendar podjetje ne izplačuje dodatka za štiriizmensko delo. Ker je imelo podjeh® pomemben jubilej, smo letos prejeli malo vecj1 regres. Reči moram, da je podjetje v zadnjem veliko sredstev vložilo v ekološko sanacijo, kar povečuje tudi varnost delovnih mest. Želim si, ® bi se v naslednjem letu pogajanja o novi panozn' kolektivni pogodbi, še zlasti pa o tarifnem del11: uspešno končala.V podjetju pa si sindikalist' prizadevamo, da bi vodstvo delavce za prizadev; no in uspešno delo nagradilo s 13. plačo.To01 bilo za vse najlepše novoletno darilo. ^
Novo vodstvo območnega odbora Stupisa
Konec novembra je zasedala konferenca obtno0' ne organizacije Stupisa za Pomurje. Delegati s° pregledali delo v preteklem obdobju in sprsF nove programske usmeritve. Izvolili so tudi nov° vodstvo: predsednica je postala Erika Kerčn131 iz Mure, podpredsednik je Jože Horvat iz Pla0'^ Turnišče, sekretar pa bo Danilo Šipoš. T
j-!:
Seminar o ZDR
Območni odbori sindikata KNG, sindikata KŽI in Sln ^ata upokojencev v Podravju so konec prejšnje-& tedna pripravili skupni seminar o uresničevanju
uresničevanju novega ZDR je udeležencem Omarja spregovoril vodja pravne službe pri območni rgonizaciji ZSSS v Podravju Andrej Zorko.
novega zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Nanj	sklepanje novih pogodb o zaposlitvi, na zaposlovanje
so povabili tudi člane izvršnih odborov sindikalnih	za določen čas, na izrabo dopustov in na še nekatere
podružnic iz podjetij, zavodov in zadrug. Udeležence	pravice delavcev.
je najprej pozdravil sekretar v območni organizaci-	Po posvetu je za udeležence seminarja sledilo pred-
ji ZSSS v Podravju Dušan Detiček in jih seznanil z	novoletno srečanje. Na njem so o sindiblnem delu
načrtovano prenovo območne organizacije. O pro-	v letošnjem letu ter o nalogah v naslednjem letu
blemih pri uresničevanju novega zakona o delovnih	govorili predsednik Sindikata upokojencev Slove-
razmerjih pa je spregovoril vodja službe pravne	nije Konrad Breznik, predsednik in sekretar sindi-
pomoči pri območni organizaciji ZSSS v Podravju	kata KŽI Slovenije Srečko Čater in jovo Labanac
Andrej Žorko.V razpravi so mu sindikalni zaupniki	ter sekretar sindikata KNG Slovenije Marjan Bari.
postavili veliko vprašanj, ki so se nanašala zlasti na	T. K.
Dušan Detiček je sindikalne zaupnike seznanil s predvideno prenovo območne organizacije ZSSS v Podravju.
Čestitke
delavcem
bolnišnice
se i if ^ ^poslenih v Splošni bolnišnici Maribor s J; k0nec Prei^niega tedna zbralo na družabnem PreHj • ^ so se povabilu Darinke Auguštiner, cialn i'Ce P°dr™ice sindikata zdravstva in so-v, ^tbstva, Borisa Rižnarja, predsednika Fidesa stva ° U’ •i'^e ^er^’ predsednice sindikata zdrav-RaihP soc'a'neža varstva v zavodu, in Jožice Gmeiner ni J J’ Porednice sindikata delavcev v zdravstve-direktu6-30 me(^ drugimi pozdravili tudi gosti: kata ta °0^n^n'ce Gregor Pivec, predsednik Sindi-Šerbp ravstva 'n socialnega skrbstva Slovenije Erih stveni 'n P[edsednica Sindikata delavcev v zdrav-zaže|e|ne MSloveniie Jelka Černivec. Pivec je vsem je de|Je lko usPehov v naslednjem letu, hkrati pa delovnp"6 Pozva'’ nai tudi v naslednjem letu svoje uspešno l®6 uresničujejo tako prizadevno in ’ ot so jih doslej. Kolektivu mariborske
bolnišnice je za dosežene uspehe v letošnjem letu čestital tudi Šerbec. Poudaril je, da je ustanovitev nove medicinske fakultete v Mariboru tudi sad uspešnega dela celotnega kolektiva mariborske bolnišnice, ki postaja univerzitetna bolnišnica. Po njegovih besedah je ustanovitev medicinske fakultete eden od najbolj pomembnih mejnikov v zgodovini Maribora. Zanj imata veliko zaslug zlasti direktor
bolnišnice Gregor Pivec in njen strokovni direktor ter hkrati prvi dekan nove medicinske fakultete Ivan Krajnc. Šerbec in drugi sindikalisti so obema od srca čestitali.
Udeleženci srečanja so se nato zavrteli po taktih ansambla Dvanajsto nasprotje in si ogledali gledališko predstavo Cirkus Hospitalikus.
T.K.
V
KZI v Podravju o pripravah na vstop v EU
Člani območnega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije (KŽI) v Podravju so se na zadnji letošnji seji sestali v podjetju TMI Košaki. Direktor tega podjetja Franc Suman je udeležence seznanil s poslovanjem in razvojem podjetja. Podjetje posluje uspešno in se intenzivno pripravlja tudi na vstop Slovenije v Evropsko unijo. V TMI Košaki so tako že pred časom zgradili in sodobno opremili novo klavnico, ki ustreza veterinarskim standardom v EU. Predsednica podružnice KŽI v podjetju Tanja Bračič je povedala, da podjetje v celoti spoštuje kolektivno pogodbo - tako kar se tiče plač kot tudi drugih prejemkov. Socialno partnerstvo v podjetju je na visoki ravni, saj so odnosi med sindikatom in vodstvom podjetja korektni in dobri. Člani odbora so se dogovorili, da si bodo sindikalne
podružnice v vseh podjetjih maksimalno prizadevale, da bi zaposleni prejeli 13. plačo in božičnico.
Ko so analizirali probleme v posameznih podjetjih, so največ govorili o Vinagu, ki je zaradi prezadolženosti že odpustil 47 delavcev, z odpuščanjem bodo nadaljevali tudi v naslednjem letu. Mogoče se bo po vstopu Slovenije v EU znašlo v težavah še kakšno podjetje. Zato se v večini podjetij na poslovanje na enotnem notranjem trgu Evropske unije pripravljajo. Nujnosti tega se zavedajo tudi v sindikatu KŽI, čeprav so procesi prestrukturiranja in kapitalskega povezovanja za posamezne delavce tudi boleči, saj vodijo k zmanjševanju števila delovnih mest.Vendar lahko v današnjih pogojih delavci, če terjajo ohranitev vseh delovnih mest v podjetju, kaj hitro izgubijo vsa delovna mesta. Reči
je treba, da kmetijci in živilci v Podravju zaradi prestrukturiranja podjetij še niso doživeli večjih pretresov, zato je nekatere strah, da jih to še čaka. Kmetijcem in živilcem pa ne delajo sivih las sarn° priprave na vstop v EU, temveč tudi posledica suše, ki jih zlasti v kmetijskih zadrugah še močno
Člani območnega odbora so govorili tudi o ponudbi Delavske hranilnice in se dogovorili, da bodo z njo poskušali seznaniti vse člane. Dogovorili so se tudi. da bodo kmalu pripravili seminar za sindikalna zaupnike iz podjetij. Na njem bodo govorili o odpn tih vprašanjih in problemih, ki spremljajo uresničevanje novega zakona o delovnih razmerjih.
T.K'
Seminar Stupisa
Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (Stupis) je pred dnevi v Murski Soboti organiziral dvodnevni seminar. Udeležilo se ga je 51 zaupnikov iz podjetij Mura, Planika Turnišče, Dani & Eli Žižki in Muralist.
Obravnavali so zakon o delovnih razmerjih, zakol1 o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ij16’ tode dela sindikalnih zaupnikov... Predavali so jiij1 Gregor Miklič, Lučka Bohm in Metka RoksandK
J-1,
r
m VZAJEMNA.
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Jaz zate, ti zame.
\ št»' ...

•izredI'e'

Kolektivne pogodbe	Tarifni razn
Izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah - december 2003
ia s ? s § §5
š Š š š ~ Š
oo	.—
°	s	£
^	6°	£
rv| ^
^	§	S
'O	cz>	cz>
r^4	r^4	lo
oo
NO
oo
vO
1 S 1 s g s a = s s ^ 5 = S
On	On	On
nO	nO	nO
1-0	LO	tO
CN|	cni	rNi
oo	oo	oo
cz>	o	cz>
On	On	On
r-	r^.	r^.
^	^
LO	to	lO
On	On	On
<Z>	CZ>	CZ>
LO	lO	LO
ON LO
o
oo r^ r< <z> — ro f~Nl rNj
oo oo o oo to rNi
—■ c-nj
oo on
NO fN| NO 04 to
04	—-
LO nO
LO nO LO ON OO OO on	fN*.
r--’ od oo
04 ro
ro to oo NO LO OO nO vO on
nO cd od
CD ON ON
l"N	CD	CD
On	LO	LO
LO ---- ----
ro	CD
I—	nO	VO
OO ON CD ON CD nJ- LO CD vO O- 04 On — nO CD —-Tt"	ro CD
04	04	ro	ro
CD CD On ------
Nf 04 CD On
ro —- o4 lo
— LO lO —■
cd	to
04	04	04	04
cd nj-
ro 04 CD oo OO ro ro CD CD rd 04 On on ----------- On
OO	OO	On	ro
ro	lo	ro	04
on	xr	—	o4
04	to	rd	rd
04	-nj-	ro	ro
ro	ro	04	04
ro 04 04 on — On 04 O o4 ^r 04	04
LO	04	ro	ro	LO	ro	CD	LO
--	OO	OO	LO	CD	CD	NO
—;	OO	04	ro	CD	—	n£)	—
On ro tT	nO LO vd
nO	OO	On	On	OO	OO	CD
nO	CD	—;	04	04	nJ-	lO	LO
|n-	o4	ro	rd	no	lo	rd
CD	04	nO	nX>	tO	lo	lo
04	04	--- ----- ------ ----- ----- -----
— :	nO OO On —■ On On On
§ S8
^ oo
S 2:

rn	r^-
CD CD QN
CD CD CD NO -nJ-
oo	oo oo no r^

LO ON
on
Sc^lo — o^ONO^ON cri^S
nr»
^ K S g
^J^CTNrn^jNONOvog^ooggLoo^vONOiocDrN^
COOpu^—-COCOCJOOvOO^OO	--	—
^ SE ^ £3 ^ S
--" ON*
ON
ON* On'
04	ON	n^-
On	Nj-	CD	rd	r^E	CD	vd
I—	OO	On	OO	OO	On On	OO
"'3- CD lo lo OO On	OO	OO

I
~§
o
OJ
04 CL.
3
OO
r«
5
>d
rO
-O
rd
r=
ti
-s
J
Q_
E
II
E
OJ
'C
*->
d
ž
ČT
TD
oo
‘C
O)
>M
1ŽJ
!
I
E E
E
>y
'E
oj
I
.E
o>
Š >§
o o
Cio Q_
>
O
ra
%
£
oo
-S g g. °
o s
1
E
£!
g-
i-
a>
'c
>
O
o
o_
1
E
e
S"

rO
CZ
>
E
>
rd
OO
C
"S
oo
rd
S
'oT
“o
O
S
oo
_o
O
oo
o
§
O)
OJ
E
2
o_
O-
B
<D
E
2
Q_
E
c
§
O)
s?
IB
O
04
Q_
£
*aT
TD
nd
oo
‘D
a>
txO
m
3
ut
O
E
rd
>5
rd
-S
rd
'O
TD
04
"d-


— <Nrp4J<=>oo___....... _
CD	ro	-d-	ro	lo	On	ro	tJ-	on	r—	On
---	--- < 4	CD	lo	On	fN4	vO	rv4	CD	LO
CD	CD	vO	ro	r—	--- vO	On
ON	ON	OO	fNv	lo	- vO	CD	LO	r^.
'd-	lo	oo	vO	CD	ro	ro	lo	r4	oo
—.	- .	—.	— On	04	CD	lo	On	-d-	04	OO	--
on	—	cd	^	cd	vd	vd	—-	—’	rd	r-Nl	od
CD --- -- --- CD ---- CN4CDCDCDCD ---------- CD CD
T|-	CD	r-v	N*-	vO
—	r— lo vo
LO	CD	nO	oo	—•
td	—*	—-	—:	on	vd
ON	ON	ON	CD	OO	ON
----	ON	|—	-d-	LO	04	LO	CD	On	OO
r^	r—	r--	oo	—	'd-	-^i-	no	cd	n^-
CD	LO	"Ni-	Tt"	LO	OO	d*	On	lo	vO
CD CD lo On OO OO
t
I
1
S
.E
I
1
O
č
J2
“O
o
_Q
e
SINDIKALNA LISTA
december 2003
PRVI DEL
Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo)
Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo)
		
		
I.	DNEVNICE
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad	8	do	12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do	8 ur)	1.218,00
2.	KILOMETRINA
(od 16.9.2003)	55,11
(od 14.10.2003)	55,71
(od 25.11.2003)	55,98
3.	LOČENO ŽIVLJENJE	100.824,00
4. PRENOČIŠČE - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5. REGRESZA PREHRANO (od 1.7.2003)
- po SKPGD (na delovni dan)
DRUGI DEL
725,00

4.511.00
2.254.00
1.570.00
55,N
55,71
55,98
65.845,00
725,00

1.	JUBILEJNE NAGRADE
po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let
-	za 20 let
-	za 30 let
2.	ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI
3.	SOLIDARNOSTNE POMOČI
po SKPGD
-	ob smrti delavca
-	ob smrti v ožji družini
4.	MINIMALNA PLAČA (od 1.8.2003)
5.	ZAJAMČENA PLAČA (od 1.8.2003)
6.	REGRES ZA LETNI DOPUST
-	minimalni regres za leto 2003
-	najvišji regres za leto 2003
71.883.00
107.825.00
143.766.00
504.118.00
oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje
55.354.00
83.031.00
110.708.00
756.177.00
oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
151.235,00	110.708,00
75.618,00	/
111.484,00	111.484,00
52.699,00	52.699,00
132.170,00	132.170,00
176.037,00	70 % povprečne slovenske pWe
*l. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Aneksom, Uradni list RS št. 99/01.
4.	Izhodiščna plača za I. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT na mesec.
5.	Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od I. januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo).
Strokovna služba ZS$5
i k
EM MUDIŠ
Primerjava stopnje brezposelnosti v evro področju in državah pristopnicah
'z ^našnje nagradne križanke napišite na kupon, ga izrežite in na dopisnici
Peljite na naslov:
GESLA:
DE 43
Zo svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 91.
^ [e nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega ki hn!i av^ne ^tev'^e in davčne izpostave. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ^ no prispele do ponedeljka, 22. decembra 2003.
svilna rešitev gesel iz 41. številke Delavske enotnosti:
^TKAROKSANDIČ, BRANE MIŠIČ
a^ad° Prejme: MIROSLAV TIHI,Javornik 54,2390 Ravne na Koroškem


Piše:Tomaž Kšela
Ji boi
Iz dnevnika delavca Jožeta - USTAVNO SODIŠČE
mi«'t323 .ie Pre<^ ^nevi Pn mal'civ na5' tovarniški menzi poročni list oziroma zakonski sporazum," je pojasnil Tone.
'Tone, če Ki" °nej irna Pr' r°i<i i<a^no P'53'0 in PaPir'" "Ai'se ti je zmešalo?” je vzkliknil Rudi. "Kaj ima ustavno sodišče Se ie zarežal p reSil svoie mlade liubice, bo pismo premalo,” s tem, da se vidva z ženo prepirata!”
“Kakšna Ihlir ”l;	”Zakai m'diš'da seje zlPežal0 ravno meni!” ie užalieno odgovoril
ie v zadni»m -1’ ^drnjalTone. "Rešiti se moram žene.Ta mi Tone. "Saj se v tej deželi vsi, ki jim ne ustreza več, kar so se
Torej E^uzraab čez giavo!”	............
"SainS^o^ikuri«^,
dogovorili, zatečejo na ustavno sodišče. Lep primer je vatikanski ,„)eni Cvetniku!” [e dejal Rudi.	sporazum: najprej so ga pristojni podpisali, zdaj pa se ne morejo
bom ustavno«’da P^ateval odvetnika," je odvrnil Tone. "Pisal uskladiti o tem, kaj so se z njim sploh dogovorili.Takšnih primerov "Kaj pXemu«	na našem ustavnem sodišču kar mrgoli.”
^nia iz računovod1^11'111 sodn'kom'" ie previdno povprašala	"No,Tone, kaj pa ti pričakuješ od ustavnega sodišča!" je zanimalo
Pres°jo jim bom poslal zakon o zakonski zvezi in svoj	"Pričakujem, da bo ugotovilo, da je zakon o zakonski zvezi neustaven
in da bom tako po 20 letih zopet samski. Če že ne bo razveljavilo mojega zakona, pa upam, da bo dalo vsaj obvezno tolmačenje vsebine najine zakonske zveze. Ko sem dahnil da, sem imel v mislih, da mi je žena dolžna vse življenje kuhati, prati in libti, zaradi mojih napak pa me ne sme sekirati."
"Ali si zares prepričan, da bo ustavno sodišče sledilo tvoji logiki!" je zanimalo Sonjo.
"To sploh ni pomembno!" je veselo vzkliknil Tone. "Saj odločb ustavnega sodišča pri nas tako in tako nihče ne spoštuje! Zato bom tudi takoj potem, ko oddam pismo, srečno ločen! Z mojim zavoženim zakonom naj si razbijajo glavo ustavni sodniki. Sam pa si bom iskal novo nevestico, da skočim z njo v srečen zakon!"
naročilnica
<
Naročamo___________izvodov priročnika za sindikalne zaupnike Osnove ekonomije in plačnega sistema avtorja Braneta Mišiča.
Cena izvoda je 1500 tolarjev (DDV vključen v ceno).
Naročamo___________izvodov knjige Dokumenti 4. kongresa ZSSS.
Cena izvoda je 1500 tolarjev (DDV vključen v ceno).
Naročene priročnike in/ali knjige pošljite na naslov:___________________________________________________________________
Naslov plačnib:_____________________:___________________________________________________________________________________
Naročilnico pošljite na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97, ali po faksu 01/231 -72-98.
Davčna številb plačnib:
Če želite priročnik in/ali knjigo prevzeti osebno ali po pošti obkrožite:
(Osebno) (Po pošti)
Žig in podpis odgovorne osebe:
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
241 člen
Do uskladitve določb 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91,17/91,12/92, 71/93,2/94,38/94 in 69/98) s tem zakonom, pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti tudi zavarovanec, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi v primerih iz:
-	petega odstavka 73. člena tega zakona,
-	79. člena tega zakona,
-	prvega odstavka 81. člena tega zakona,
-	tretje alinee prvega odstavka 88. člena tega zakona,
-	90. člena tega zakona, če delavec ni sprejel predloga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas enakovreden prejšnji zaposlitvi ter ustrezno ali primerno delo,
-	94. člena tega zakona za obdobje, za katerega se je z delodajalcem dogovoril za odškodnino namesto odpovednega roka,
-	III. člena tega zakona,
•118. člena tega zakona, če delavec ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, ter v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in 117. členom tega zakona, če delavec ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.
Pripravljamo novo knjižico Braneta Mišiča:
/ma Svobodnih Sindikatov Slovenije
Oris nastajanja kolektivnih pogodb in socialnih sporazumov.
Izšla bo predvidoma decembra!
Komentar:
Novi ZDR prenehanje pogodbe o zaposlitvi ureja bistveno drugače kot dosedanja ureditev.V 19. členu ZZZPB določa, kdaj zavarovanec ne more uveljavljati nadomestila za čas brezposelnosti. ZDR v tej prehodni določbi določa še dodatne primere, ki jih ta člen določa in našteva v devetih alineah. Gre za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi (po volji ali krivdi
delavca), ki onemogočajo zavarovancu pravice denarnega nadomestila, ker je postal brezposeln^ podlagi svoje lastne volje, neodvisno od delodajalk
naročilnica
. izvodov Priročnika za delo sindikalnih zaupnikov - Komentarja zakona o delovnih razmerjih, Davčna številb plačnib:
Naročamo _
avtorjev Katarine Lavrin Marenče in Gregorja Cerarja, univerzitetnih diplomiranih pravnikov iz strokovne službe ZSSS. Cena izvoda priročnika je za sindikalne organizacije in njihove člane, povezane v ŽSSS, 3000 tolarjev, za vse druge pa 6000 tolarjev (DDV je v vključen v ceno). Naročniki lahko priročnik prevzamejo osebno na Dalmatinovi 4 v Ljubljani in ga tam tudi plačajo. Tistim, ki priročnik želijo prejeti po pošti, bo dostavljen v tednu dni po plačilu računa.
Naročene priročnike pošljite na naslov: ___________________________________
Če želite priročnik prevzeti osebno ali po pošti obkrožite:
(Osebno) (Po pošti)
Naslov plačnib:_________________________________________________________________________________________________________
Naročilnico pošljite na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97, ali po faksu 01/231 -72-98.
V priročniku so komentirane novosti v novem zakonu o delovnih razmerjih.
Priročnik je nepogrešljiv za vse sindikalne zaupnike, saj so v njem strokovni odgovori na vprašanja, ki jih bodo morali reševati pri svojem delu.
Žig in podpis odgovorne osebe:
Sem član sindikata dejavnosti (vpiši sindikat)