3IMORSKI DNEVNIK P'»šr.nina platana v gotovini APb postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXTV. ŠL 220 (7113) ZirOVEJZJA Kg NA VEČERJI NA ČAST HAILE SELASIJU TRST, sreda, 25. septembra 1968 PRIČETEK ZASEDANJA IZVRŠNEGA ODBORA SEV Potrebna je združitev in boj tendencam Razgovor med Dubčkom in Kuznjecovom Ifi grozijo z novo svetovno vojno Potrebno je nadaljevati napore za konferenco nevezanih na vrhu Mika Spiljak je poudaril, da je Jugoslavija vedno pripravljena sodelovati s SZ na podlagi beograjske in moskovske izjave - Nadaljujejo se priprave za splošno ljudsko obrambo države v primeru napada (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Jugoslovanski državniki so ponovno opozorili na morebitne hude posledice, ki jih lahko ima intervencija petih sil varšavskega pakta na Češkoslovaškem v razvoju mednarodnih odnosov, ponovili so svoje znano stališče o okupaciji Češkoslovaške in poudarili odločnost Jugoslavije, da z vsemi sredstvi brani svojo neodvisnost in pravico do samostojnega socialističnega razvoja. Predsednik Tito je v svoji zdravici, na sinočnji večerji v čast etiopskemu cesarju Haile Selasiju, ki je po konferenci organizacije afriške enotnosti prispel na prijateljski o-bisk v Jugoslavijo, ugotovil da razvoj dogodkov na svetu grozi človeštvu z novo svetovno vojno. ((Nekateri sodijo, je poudaril Tito, da imajo edino vojaške sile pravico odločati o usodi posameznih narodov. Še preden se je končala, borba za neodvisnost tlačenih narodov, ki se je usnešno razvijala, sc se velike sile pričele vmešavati v notranje zadeve najprej v Afriki in v azijskih državah, potem pa na žalost v vse evropske države. Predsednik Tito je poudaril, da je v stanju, ko se s silo uresničujejo določeni velikodržavni smotri na račun malih, ko se ne ve, kaj lan-ko prinese jutrišnji dan, neobhodno potrebno je ne samo, da se vse nevezane države temveč vse male in srednje države združijo in začnejo boj proti tendencam, ki grozijo z novo svetovno vojno, da se vse miroljubne države in narodi združijo, da bi preprečili katastrofo, ki lahko zajame ves svet. Položaj je tako resen, je poudaril Tito, da zahteva združitev vsega, kar je pošteno in miroljubno, združitev vseh, ki spoštujejo ljudi in narode, proti tistim, ki ogrožajo človeštvo. Ti to je poudaril, da je potrebno nadaljevati priprave za sklicanje konference nevezanih držav na vrhu, in izrazil prepričanje, da bo ta konferenca, podobno kot beograjska m kairska, dala koristne rezultate. Etiopski cesar se je v odgovoru na zdravico pridružil Titu pri njegovi ocenitvi mednarodnega položaja, o potrebi aktiviranja in delovanja nevezanih držav in sklicanja konference nevezanih na vrhu. Nevezane države, je poudaril etiopski cesar, se ne opredeljujejo po dogodkih, temveč jih moralno ocenjujejo. Haile Selaisie se je pridružil mišljenju Tita, da so neodvisne države danes vest človeštva. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak je na današnji skupni seji sveta narodov Tn zveznega sveta zvezne skupščine v poročilu zveznega izvršnega sveta o mednarodnem položaju in zunanje politike Jugoslavije ugotovil, da se Je Jugoslavija kot neodvisna država vedno zavzemala za razvoj mednarodnega sodelovanja na načelih enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in miroljubnega reševanja odprtih vprašanj in da je Jugoslavija dosledno tej politiki vedno obsodila vsako uporabo sile. Spiljak je ugotovil, da se je z okuoaelio Češkoslovaške zaustavil pozitivni razvoj na področju evropskega sodelovanja in se je obnovila napetost v Evropi. Nasilno preprečevanje samostojnega in svobod nega razvoja druge suverene države potrjuje blokovsko razdelitev, Posnešuie oboroževalno tekmo, vrča napetost in preprečuje uredite'' razmer v Evropi Spiljak je poudaril, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati z vsemi državami na osnovah spoštovanja načel enakopravnosti, nevmešavanja in medsebojnega spoštovanja, in ugotovil, da Je 'danes Jugoslavija zaradi svojega načelnega stališča do okupacije Češkoslovaške izpostavljena posebno s strani Sovjetske zveze, Bolgarije In Poljske ostri gonji, ki je podobna gonji Informbiroja. Mika Sp\-ljak je dejal, da nima smisla odgovarjati na to gonjo Glede teritorialnih zahtev Bolgarije do Makedonije pa je poudaril, da Bolgarija ne more računati na normalno sodelovanje z Jugoslavijo, dokler se enkrat za vselej ne odpove teritorialnim zahtevam. Jugoslavija je tudi v bodoče zainteresirana za sodelovanje s Sovjetsko zvezo na načelih beograjske in moskovske deklaracije, je izjavil Spiljak, ki je poudaril da sta se Jugoslavija in Sovjetska zveza s tema deklaracijama obvezali pri medsebojnem sodelovanju in pri sodelovanju z drugimi državami spoštovati načela suverenosti, enakopravnega in medsebojnega spoštovanja, nevmešavanja v notranje zadeve in obsoditi vsak napad in Vsak poskus, da se drugi državi vsili politična in gospodarska dominacija. Kako se Sovjetska zveza drži teh načel, kaže primer Češkoslovaške. V pogledu sodelovanja z drugimi državami je špiljak poudaril, da Jugoslavija daje velik pomen razvoju sodelovanja z vsemi državami, posebno s svojimi sosedi in pri tem omenil zelo uspešen razvoj sodelovanja z Italijo in poudaril, da je v obojestranskem interesu, da se tudi v bodoče to sodelovanje razvija, špiljak je izrazil prepriča nje, da se bo tudi z Avstrijo nadaljevalo sedanje plodno sodelovanje. Ko je opozoril na prijateljsko sodelovanje z Romunijo, in priponi nil da so ugodne možnosti za napredek sodelovanja s Francijo, je Spiljak pozitivno ocenil razvoj so delovanja Jugoslavije z Veliko Britanijo, Kanado, skandinavskimi in drugimi državami Obnovitev diplomatskih odnosov z Zahodno Nem čijo, je po mišljenju predsednika žveznega izvršnega sveta ustvarilo Pogoje za rešitev odnrtih vprašanj in za napredek obojestransko ko ristnega sodelovanja. Z Združenimi na gospodarskem in kulturnem vi obrambne sile Jugoslavije. «Pri tem moramo upoštevati znano dejstvo, ki so ga potrdile naše lastne izkušnje, da je nevarnost od napada toliko manjša, kolikor večja je sposobnost za obrambo,* je zaključil svoje poročilo državni tajnik za narodno obrambo Jugoslavije generalni polkovnik Nikola Ljubicič. B B področju. V nadaljevanju svojega govora je predsednik zveznega izvršnega sveta ugotovil, da je z današnjim poslabšanjem svetovnega položaja politika nepovezanosti edina alternativa, in z zadovoljstvom ugotovil, da se veča število nevezanih držav kljub poskusom, da se ta politika diskreditira, s poskusi da se ta politika razbije. Politika nepoveza nosti se na en način tolmači v Aziji, na drugi v Afriki in na tretji v Evropi. S tem je Mika Špiljak namignil na nedavno izjavo namestnika zunanjega ministra Sovjetske zveze Firju-bina v Novem Delhiju, ki je hvalil politiko nepovezanosti in na moskovsko «Pravdo», ki je i.o politiko napadla. Razvoj svetovnega in posebno evropskega položaja zahteva, da Jugoslavija še odločnejše nadaljuje z izvajanjem gospodarske reforme, da razširi gospodarske odnose z drugimi državami, da veča napore za krepitev obrambne sposobnosti armade in opravi vse priprave za splošno ljudsko obrambo države. Predsednik jugoslovanske vlade je pripomnil, da je Jugoslavija trenutno preskrbljena s prehranjevalnimi izdelki in neobhodno potrebnim reprodukcijskim materialom in da so materialne rezerve razporejene v skladu z obrambnimi potrebami. V skladu z jugoslovansko koncepcijo o splošni ljudski obrambni vojni so delovne organizacije, družbeno - politična skupnost ter mladinske in druge organizacije in enote civilne zaščite opravile vse potrebne priprave. «Naši narodi, je zaključil predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije, so ponovno pokazali, da žele živeti v miru, razvijati pri- CIUDAD MEXICO, 24. — Spopa-jateljsko sodelovanje z vsemi na- di med študenti in policijo pretek- v svojem poslovilnem govoru poudaril, da je v odnosih med državami objektivna in življenjska potreba spoštovati načela listine OZN, t. j. neodvisnost in suverenost, enakopravnost in nevmešavanje v notranje zadeve. Vsa ta načela so temeljni in bistveni elementi želje narodov, da v mednarodnem življenju prevladata pravica in zaupanje So tudi struktura, na kateri Je moč v današnji dobi graditi trajne odnose, ki naj jih označuje vzajemno razumevanje med vsemi državami. Skupščina je soglasno glasovala za sprejem Svazilanda v OZN, ki je tako postal 125. član. Novi predsednik Catalan je v svojem govoru izjavil da se je zaupanje v Združene narode v zadnjih letih poslabšalo. Zato je potrebno OZN okrepiti. PORT ARTHUR (Texas), 24. -V neki rafineriji je prišlo do močne eksplozije. Ranjenih je bilo vsaj pet oseb, tri hujše Iz bližine so evakuirali kakih sto oseb. o politično aktualnih vprašanjih Na zasedanju SEV kot opazovalec prisotna tudi Jugoslavija Jakubovski v Varšavi - Odkrite polemike praških listov MOSKVA, 24. — Agencija TASS Je danes objavila vest, da se je pričelo 36. redno zasedanje izvršnega odbora SEV. V poročilu je rečeno, da so na zasedanju prisotni naslednji podpredsedniki vlad: Zo-lov (Bolgarija), Apro (Madžarska), Eaiss (Nemška demokratična re publika), Gombajev (Mongolija), Yaroscievic (Poljska), Dreghensku (Romunija), Lisencko (SZ), Hamom? (CSSR) in Grličkov (Jugoslavija, ki je prisoten kot opazovalec). Zasedanju predseduje madžarski predstavnik Apro in bodo na njem razpravljali o vprašanjih, ki so bila že prej na dnevnem redu in pri čemer gre za zadeve normalnega upravnega značaja. Prav gotovo pa bo govor tudi o okrepitvi medsebojne gospodarske povezave, kot to delno izhaja iz sporočila sestanka v Bratislavi in iz zaključkov moskovskega sporazuma med CSSR in SZ. Prisotnost jugoslovanskega pred stavnika ne predstavlja neke posebne novosti, saj je znano, da je Ju goslavija pošiljala na zasedanja SEV svojega opazovalca, čeprav ni članica gospodarskega organizma, ki povezuje socialistične države. Poljska agencija PAP je sporoči la, da je prvi tajnik delavske par tije Wladyslav Gomulka danes sprejel poveljnika čet varšavskega pak ta generala Jakubovskega O razgo- 23. redno zasedanje glavne skupščine OZN NEW YORK, 24. - Danes ob 20.53 se je začelo 23. redno zase danje glavne skupščine OZN, ki bo trajalo do božiča. Gvatemalski zunanji minister E-milio Arenales Catalan je bil izvoljen za predsednika zasedanja. Zanj je glasovalo 121 delegatov, eden pa se je vzdržal. Romunski zunanji minister Ma-nescu, ki je vodil 22. zasedanje, je KO V MEHIKO ŽE PRIHAJAJO ATLETI ZA 0LIMP1AD0 Dve osebi ubiti in mnogo ranjenih med spopadi študentov s policijo Doslej so že aretirali čez 700 oseb rodi, toda so prav tako pokazali pripravljenost in odločnost braniti svojo svobodo in neodvisnost in svojo pot graditve samoupravne socialistične družbe.* Enake in podobne misli je vseboval tudi uvod poročila predsednika zvezne skupščine Milentije Popoviča o aktualnih vprašanjih družbenega razvoja in nalogah skupščine v prihodnjem razdobju. Popovič je med drugim poudaril, da interes miru in napredka zahteva konstruktivno mednarodno sodelovanje vseh neodvisnih in enakopravnih držav in narodov. Razvoj dogodkov zahteva, da Jugoslavija sprejme vse potrebne ukrepe za obrambo svoje neodvisnosti in samostojnega samoupravnega socialističnega razvoja. «Pripravljeni smo z vsemi sredstvi braniti svojo neodvisnost in samoupravno pot razvoja ne glede od kod bi bila ogrožena, in sicer z vsemi gospodarskimi, političnimi, ideološkimi sredstvi in tudi z orožjem, če bo potrebno,* je poudaril predsednik zvezne skupščine Jugoslavije. V nadaljevanju skupne seje je državni tajnik za narodno obrambo generalni polkovnik Nikola Lju-bičic podal poročilo o novem zakonu o narodni obrambi in zakonu o vojaški obvezi. Novi zakon konkretizira v skladu z ustavo koncepcijo o splošni ljudski obrambi. Spričo splošnega stanja odnosov, ki vladajo v sodobnem svetu, je po mišljenju državnega tajnika za narodno obrambo mogoča tudi splošna jedrska vojna. Lokalne vojne so stalni pojav sodobne dobe. Take vojne so danes mogoče tudi v Evropi. Za Jugoslavijo je posebnega pomena, da bi zaradi svoje neodvisne in načelne politike zaradi svojega strateško vojaškega položaja v krajevni oziroma splošni vojni lahko postala objekt napada Napadalcu, ki razpolaga z moderno opremljeno armado in tehnično premočjo, se je moč uspešno upreti edino, če se napadalcu upre vse ljudstvo. «Vsi državljani, je poudaril Ljubičič, morajo imeti za svojo največjo dolžnosL, upreti se napadalcu na najbolj mogoči način in da ne čakajo na zadevni ukaz.* V primeru napada na Jugoslavijo bo napadalec naletel na odpor celotnega jugoslovanskega ljudstva. Sprejem predloženega zakona bo po lo noč so zavzeli obliko hudega nasilja, med katerim sta bili ubiti dve, morda pa tudi tri osebe. Ubit je neki policijski agent, neki 21-letni študent in po nekaterih zatrjevanjih še neki moški srednjih let, ki je bil slučajno na cesti ob času spopadov. Ranjenih pa je bilo kakih šestdeset in med njimi so tudi močno poškodovani. Nemiri so trajali kar devet ur in dobili so tolikšen obseg, da je danes ob zori kolona oklepnih vozil z napadalnimi četami zavzela postojanke okrog zorišč nočnih incidentov. 1 sto do zaporov Spopadi so bili predvsem na dveh1 zahtevalo izpustitev političnih zapor-področjih; prvo področje so bila nikov, zlasti sindikalista _ Demetria I . • ’__lUnLn;ir.. I, cmmrnom Vnll^io ki 1P V 7.anmM1 7.P f)d poslopja politehnika v severnem predmestju prestolnice, drugo pa okrog zaporov v jugovzhodnem delu mesta. Po pravi bitki so posebni oddelki policije ob pomoči vojaške pehote zasedli politehniko. Slišalo se je tudi streljanje, metali so solzilne bombe pa tudi vžigalna steklenice. V pretepu se je uporabljalo vsakovrstne orožje. Ti spopadi so bili najhujši in smrtne žrtve so z njimi v neposredni zvezi. Kmalu nato je večje število štu- politehnike, kjer je bilo eno od pri- i dentov v sprevodu odšlo skozi me- Zunanji minister ZAR v Londonu s Stewartom LONDON, 24. — Prvič po prvi sueški krizi leta 1956 je zunanji minister ZAR Mahmud Riad obiskal angleško prestolnico in se srečal s svojim londonskim kolegom. Riad, ki Je na poti v New York, kjer se bo udeležil 23. zasedanja generalne skupščine OZN, je danes imel kratek sestanek tudi s francoskim zunanjim ministrom Michaelom Debrčjem V Londonu je Riada sprejel najprej zunanji minister Stewart, kasneje pa angleški predsednik vlade Harold Wilson. V izjavi, ki jo je Riad prebral po sestanku, je med drugim povedal svoje mnenje o možnosti, da na Srednjem vzhodu spet izbruhne vojna. «VoJna je vedno mogoča in možno je, da vsak trenutek izbruhne. Ta možnost pa obstaja dotlej, dokler bodo na arabskih tleh tuje čete. Mi delamo vse, da bi se zaščitili, toda napetost je stalna in se ne bo prenehala, dokler ne bodo Izraelci zapustili našega ozemlja.« O vprašanju, ki trenutno najbolj zanima Angleže — ladje, ki so potopljene v Sueškem prekopu — iiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiaiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiniiiiHiiiiHi Uspešni napadi v Vietnamu za 23. obletnico boja FNO HANOJ, 24. - Voditelji FNO so se včeraj sestali v nekem kraju Južnega Vietnama ter proslavili 23-letnico, odkar se je v deželi začel boj za osvoboditev. Zbralo se je več kot tisoč predstavnikov pod predsedstvom predsednika FNO Nguyen Huu Thoja. Ta je v svo jem govoru poudaril nespremenljive cilje fronte: premagati ameriške imperialiste, vreči lutkarsko vlado njih lakajev, postaviti domačo demokratsko vlado in doseči mirno združitev domovine. Čete FNO so z raketami zadele petrolejske naprave v Nha Beju, 10 km južno od Sajgona. Zgorelo je 600.000 litrov goriva. Saboterji osvo bodilnih sil pa so porušili dva mostova. Tajfun TOKIO, 24. - Tajfun «Della», ki se je konec preteklega tedna spustil na otočje Ryukyu ter povzročil smrt petih oseb dosti pa je bilo ranjenih - nadaljuje danes svojo pot proti japonskemu otoku Kyus-huju s hitrostjo vetra nad 130 km na uro. Policija z otočja Ryukyu, , „ , .., spotocila, da je tajfun tam podrl sta blla bud, amerišk; konzul v okrog 700 his, poškodoval pa jih Trstu dr. James Selac in jugoslo-je še 1600. vanski konzul v Trstu dr. Hrast. je Riad dejal, da so arabske oblasti skušale odstraniti zapreke, a da so to onemogočile izraelske oblasti, ki nadzorujejo drugo stran Sueškega prekopa V Kairu Je medtem zaključil svoje delo kongres arabske socialistične unije, ki je edina stranka v ZAR. V svojem zaključnem govoru je Naser skušal pomiriti duhove v vojski, ki je izčrpana zaradi trde discipline, ki so jo uvedli ruski inštruktorji. Predlagal je organizacijo ljudske milice, ki naj bi bila srž obrambe v primeru nenadnega napada. Na poti v New York je tudi izraelski zunanji minister Abba Eban, ki se bo verjetno sestal z nekate rimi evropskimi kolegi. Mednarodni kongres o človeških pravicah v Gradežu GR.ADE2, 24. — V Gradežu se nadaljuje mednarodni kongres o človeških pravloah, ki se Je začel včeraj. Pravo delo kongresa se je začelo davi. Danes sta podala obširna poročila glavni tajnik jugoslovanskega Rdečega križa prof. Pa-termoslč in profesor na amsterdamski univerzi Jean Dalhulsen o «iz-menjavi informacij in idej v smislu evropske konvencije o človeških pravicah in mednarodnih dogovorov«. Profesor Manitovani z moden-ske univerze In bernski profesor Max Nef, k; je predsednik združenja švicarskega tiska in častni predsednik mednarodne zveze časnikarjev, sta govorila o «pravici informacij in Izražanja«. Govoril je tudi docent mednarodnega zavoda za gospodarsko politiko na beograjski univerzi prof. Boško Jakovljevič. Jutri bo kongres razpravljal o «tisku in drugih komunikacijskih sredstvih ter o njihovi funkciji v okviru zaščite človeških pravic«. Kongres spada v okvir proslav, ki so jih organizirali Združeni narodi ob dvajsetletnici splošne izjave ln ob mednarodnem letu o človeških pravicah. Kongresu predseduje belgijski državni pravdni« Dumon. Prve seje so se udeležbe številne voru ni bilo izdano nobeno drugo sporočilo. Jakubovski je bil včeraj v Berlinu, kjer se je razgovarjal ž Ulbrichtom, pred dnevi pa v Sofiji, kjer se je sestal z Živkom. Gre za posvetovanja v okviru varšavskega pakta na najvišji ravni. Iz Prage poroča agencija CTK, da je prvi tajnik KPC Dubček sprejel na sedežu partije namestnika sovjetskega zunanjega ministra Kuz-njecova, ki je že nekaj dni ponovno v Pragi Razgovoru je prisostvoval tudi sovjetski veleposlanik \i Pragi Cervonenko. Agencija dodaja, da se je razgovor vršil v «odprtem in tovariškem ozračju in da se je nanašal na ((politično aktualna vpra šanja«. Češkoslovaški obrambni minister Martin Džur se je ob koncu preteklega tedna sestal v Muhačevem v Ukrajini v bližini meje s CSSR s sovjetskim obrambnim ministrom maršalom Andrejem Grečkom. Mi nistra sta se razgovarjala o tehničnih vprašanjih naslednjih etap umi 'ka sovjetskih čet iz CSSR. Menda sta se sporazumela za postavitev zimskih zavetišč za 70 tisoč vojakov varšavskega pakta v češkoslovaških kasarnah. Po drugih vesteh, ki pa niso potrjene, naj bi prišlo do pomembnejšega umika čet pred 28. oktobrom, ko bo 50 obletnica ustanovitve češkoslovaške republike in da naj bi to taikrat ostalo v CSSR samo osem divizij od sedanjih 28. Vendar pa dosedaj niso o-pazili nobenega pomembnejšega premika čet in je Praga še vedno obkoljena z močnimi tankovskimi, topovskimi in raketnimi enotami, po mestu pa po noči krožijo sovjetske patrulje. Razgovor med Dubčkom in Kuznjecovom se je nedvomno nanašal na sestanek «na vrhu*, ki bi moral biti že prejšnji tede* do katerega pa ni prišlo zaradi ponovnega sovjetskega pritiska. SZ je zahtevala nove garancije in verjetno aretacije «protirevolucionar-jev», še ostrejši tiskovni režim, odložitev sklicanja partijskega kongresa in tudi neizvajanje zahtev po H« zamrov ter na ves glas federativni ureditvi, ki bi prinesla do zaporov e g preveliko decentralizacijo in demo- kratizacijo. Vse pa kaže, da so češkoslovaški voditelji šli v ofenzivo in to prav na osnovi moskovskega sporazuma, ko_ sedaj zahtevajo, da se izvaja določilo o delnem umiku čet in določilo, da se ne bodo več vmešavali v notranje zadeve. Zato pravijo, da je Dubček zahteval, da prenehajo s tiskanjem listov, ki jih razdeljujejo vojaki in istočasno protestiral proti radijskim oddajam v češčini iz sosednjih držav. Očitno gre za koncentrični napad, saj vsi listi objavljajo podobne članke in to v režimu ostre cenzure, kar pomeni, da so te zahteve usklajene z vodstvom. Tako današnja izdaja lista «Rude pravo* polemizira s «Pravdo» in zagovarja ekonomsko reformo Ota Šika, list «Zemedelsky novini* govori v izredno poveličevalnih izrazih o vlogi Dubčka. Najbolj oster pa je članek, ki ga objavlja list «Večerni Pr;#ha», ki napada radijski oddajnik «Vltava», ki oddaja iz vzhodnonemškega o-zemlja. Oddajnik se kot sigle poslužuje Smetanovega dela «Moja domovina*. List spominja, da so med okupacijo prisilili znanega dirigenta Talicha, da je moral pred Goebelsom dirigirati «Mojo domo vino* v Berlinu. Takrat so to ocenili kot cinizem i: vse ljudstvo kot globoko žalitev. To pa bi morali razumeti tudi tisti, ki sedaj isto glasbeno delo uporabljajo za podobne namene. Pri tem obtožujejo radijsko postajo, da se vmešava v češkoslovaške notranje zadeve, da Valleja, ki je v zaporu že od leta 1959 pod obtožbo, da je tajno sodeloval s funkcionarji sovjetskega veleposlaništva, da bi organiziral neko protivladno stavko (on to obtožbo zavrača). Kmalu je policija tudi tukaj študente napadla in jih razgnala s solzilnimi bombami in pendreki. Že pri nemiri! okrog politehnike je bilo aretiranih 200 oseb in tako je sedaj že 700 oseb, ki so bile aretirane od četrtka, ko so vojaki zasedli državno univerzo ter izgnali študente. Študentovski nacionalni stavkovni svet je že med spopadi ponoči sporočil, da ne bo odstopil od boja in da namerava še naprej prirejati hitra in nepričakovana zborovanja v vseh delih mesta. Danes so predali sodišču 39 oseb, ki so jih aretirali ob vojaški okupaciji avtonomne univerze. Med obtoženci je tudi bivši rektor iz Mo-relie EU De Gortari, član profesorske koalicije, ki je podpirala študente v stavki, in znan tudi po svojih naprednih idejah, bivši glavni urednik revije »Politica* Manuel Marcue Pardinas ter gvatemalte-ška slikarica Rina Razo Waren De Garcia. Pripisujejo jim celo vrsto kaznivih dejanj, ki pa jih vseh 39 obtožencev zanika. Mehiško javno mnenje si ni prav na jasnem, če so nemiri zgolj študentovsko delo aU jih vodjo profesionalni poUtični delavci. Sicer tudi ni jasno, kdo naj bi to bili. Nekateri pripisujejo odgovornost za nemire ^internacionalnemu komunizmu*, drugi antikastrovskim Kubancem, nekateri pa vidijo v ozadju CIA. Vsekakor pa je ves konflikt odslej omejen zgolj na študente in se ga delavci še ne udeležujejo. Vsi dosedanji nemiri niso priza-deU olimpijske vasi. ki ni daleč od politehnike v četrti Zacatenco. O-Umpijske delegacije posameznih držav prihajajo normalno. Sedaj, ko je do začetka olimpijskih iger še 18 dni, je tu že 3000 atletov od napovedanih 7200, hištva. Deželna uprava daje prespevke do 50 odst. vrednosti del, ali pa letne prispevke za dvajset let v višini 5 odst. na račun obresti za najeta posolila. S tem namerava deželna uprava spodbujati razne krajevne in javne ustanove, da gradijo počitniške domove, menze in razne druge prostore za rekreacijo študentov. Na predlog odbornika za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo Comellija je deželni odbor prejel včeraj večje število sklepov v korist kmetijstva v naši deželi. Tako je bil sprejet sklep na osnovi zakona štev. 16, ki določa prispevke za razvoj živinoreje, s katerim deželna uprava daje 120 milijonov lir prispevka posameznim in združenim živinorejcem za na-, kup goveda v zamer)# živine, ki so . jo. morali zaklati.jjafadi bolezni. Deželni odbor je tudi odobril iz-isetti in De Paoli. Pordenonski datek 18 milijonov lir za razvoj ribolova v sladkih vodah. Deželna uprava namerava podpreti predvsem ustanavljanje oziroma povečanje ribogojnic. Med včerajšnjimi sklepi je deželni odbor nakazal tudi 7 milijonov 'lir podpore trsnicam v Ravscedu za povečanje in posodobljenje naprav. Dr. Berzanti sprejel predsednika pordenonske bolnišnice Predsednik deželnega odlbora dr. Berzaniti je včeraj dopoldne sprejel v svojem uradu v Trstu predsednika splošne bolnišnice iz Pordenona odv. Omera Raenga, ki sta ga spremljala tajnik in namestnik tajnika pordenonske bolnišnice Gher- piedstavniki so obrazložili deželnemu predsedniku položaj bolnišna-ških naprav v njihovem mestu Predsednik deželega sveta prof. Rlbezzj je včeraj vrnil obisk novemu glavnemu svetniku deželne delegacije računskega dvora v “Trstu dr. Gherardu Cesariju. Tečaji ruščine za Slovence Združenje za kulturne stike Sovjetsko zvezo obvešča, da so . teku vpisi za tečaje ruskega jezika, ki se bodo predvidoma začeli oktobra. Tečaj ruskega jezika bo za Slovence. Vpisovanje sprejema tajništvo v Ul. Torre Bianca 13 od 17. do 20. ure. Mesečni prispevek za tečaj, ki bo dvakrat tedensko, je 2000 lir. Prevozi na področju Rocol-Sv. Alojz-Lovec S povezavo Rocola s Sv. Alojzijem in Lovcem z dograditvijo nove ceste (Ul. S. Pasquale>, so nastala tudi nova vprašanja mestnega prevoza v tem delu mesta, ki postaja zaradi novih gradenj vedpo bolj obljuden. Poleg tega pa ima področje Sv. Alojz sedaj novo zvezo s središčem mesta, zlasti pa s področjem Montebella in Nove mitnice. Zato je demokristjanski svetovalec Vergerio svoj čas poslal odborniku Vascottu vprašanje, v katerem ga je opozoril na omenjena vprašanja ter ga vprašal, kaj bo v tem pogledu sedaj napravila občinska uprava, oziroma kaj bo napravilo mestno podjetje Acegat, ki upravlja mestne proge. Odbornik je svetovalcu odgovoril, da ravnateljstvo Acegata sedaj proučuje splošno ureditev prog mestnih prevozov na področju Rocol - Sv. Alojz - Lovec. Poleg tega odbornik sporoča, da ho po Ul. S. Pasqua le kmalu speljana nova avtobusna proga, ki bo povezovala nižji del mesta z zgornjim delom pri Sv. Alojzu in Lovcu. Odbornik Vascotto je te dni odgovoril tudi na vprašanje liberalca Traunerja, ki se Je zanimal za izboljšanje službe za odnašanje smeti na področju Ul. Rossetti. Odbornik je zagotovil svetovalcu, da bodo odnašanje smeti na omenjenem področju okrepili, ko bo občinska uprava dobila nove tovornjake za odvoz odpadkov. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Potrjena prva obsodba zaradi primanjkljaja 70 milijonov Ur Z lažnim knjigovodstvom sla hotela dokazati, da je obračun gradbenega podjetja uravnovešen limmillllllllllllHlIllinillllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIimillimilltlllllllllHIIIIIIimiiilllllMIIIHIIIIinillllllimiHlllllinuilllllllHlllllltllllllirilllllllllHIimillllimilHI ZAKLJUČEN K0NERES ITALIJANSKIH LASTNIKOV JAVNIH LOKALOV Visoka najemnina za javne lokale je danes najbolj pereče vprašanje Včeraj je kongresistom govoril ministrski podtajnik Sorti Sinoči se je v našem mestu zaključil dvodnevni kongres vsedržavne zveze lastnikov in upraviteljev javnih lokalov FIFE. Pravo kongresno delo se je po ponedeljskih pripravah pričelo včeraj dopoldne ob 10. uri v dvorani tržaškega avditorija, kjer je kongresiste najprej pozdravil predsednik tržaškega odseka FIPE Bracci, nato pa sta prinesla pozdrav deželne uprave oziroma tržaškega mesta prof. Dulci in župan ing. Spaccini. Glavno poročilo o problemih, ki ležijo na delovni mizi vsedržavne organizacije FIPE, je imel predsednik organizacije dr. Prantera, ki se je med svojam Jiastopom zadržal- predvsem a.J8ie!u, ki ga ..tlŽhie-rava vodstvo organizacije opravit’, v fffl^Ubji nwMa«»Miobi na ein-dikalnem in politično-socialnem področju. Med najbolj perečimi vprašanji kategorije je govornik omenil vprašanje najemnin za javne lokale, vprašanje zakonodaje v zvezi z upravljanjem teh lokalov in pa vprašanje napovedane reforme v davčnem in razdeljevalnem ustroju v državi. Podtajnik za turizem Sarti, ki je Za zemljiške izboljšave pa je odbor določil sto milijonov lir, ki jih bodo uporabili za razna javna in zasebna dela v koristi kmetijstva. Poleg tega so odobrili tudi izdatek 80 milijonov lir, ki ga bo deželna uprava dala na razpolago v obliki podpore raznim živinorejskim zadrugam za gradnjo, ureditev ali posodobljenje naprav za kolektivno rejo živine n za predelavo mleka. BELA KNJIGA 0 KONTEJNERSKEM PROMETU Genova, Livorno in Neapelj kontejnerska pristanišča Promet s kontejnerji skozi Trst le kot možnost daljne bodočnosti, pravi ministrstvo za trgovinsko mornarico delek in drugi organi kvesture izvršili 49 zapornih povelj ter kaznovali z denarnimi kaznimi 141 kršiteljev raznih predpisov ter še posebej 1810 kršiteljev cestnega zakona. Policijskim organom se je nadalje posrečilo, da so vrnili lastnikom, ki so bili okradeni, blago ali denar v skupni vrednosti nekaj čez 14 milijonov lir. Kadarkoli se pri nas načenja ■ prašan.je blagovnega prometa, pa iaj gre za promet po morju ali p kopnem je vedno govor tudi o :ontejnerjih in o njihovi skorajš-tji uvedbi pri nas. O tem razprav-jamo na tržaškem sejmu, ob raz-tih obiskih domačih in tujih strokovnjakov, na mednarodnih srečanjih na univerzi in sploh vsaki-:rat, kadar je govor o naši go-podarski strukturi in zlasti o pomolu VII, na katerem naj bi se kontejnerski promet osredotočil. Ministrstvo za trgovinsko moma-•ico, ki je pristojno za te proble-ne pa ni tako optimistično razno-oženo: v beli knjigi o konteiner-kem prometu, ki jo je pravkar zdalo, se uvedba kontejnerjev v »rometu skozi tržaško pristanišče »menja le kot daljna možnost bo-iočnosti. V skladu s tem, ker se logaja drugod po svetu, v Ameri-n pa tudi že v Evropi, pravi bela mjiga, bo tudi Italija osredotočila »romet, s kontejnerji v dveh ali kvečjemu treh primemo opremlje-uh pristaniščih, ostale luke pa ho r tem pogledu zanemarila. Kakor jsposabljajo za kontejnerski pro-net Francija Marseille, Nizozemca Rotterdam, Belgija Antwerpen n Zahodna Nemčija Hamburg in Uremen, tako bo Italija opremila ;ri pristanišča, in to Genovo, Livorno in Neapelj. Trst je v tej zve-si omenjen le kot pristanišče, ki jo morda kdaj pozneje stopilo na jot konteinerizacije, medtem ko se !a Genovo, Neapelj in Livorno o-menjajo že vsi podrobnejši podat-ri o pomolih, globinah ob njih, po trebili tehnični opremi, itd. Kvestura v avgustu Tržaška kvestura je včeraj po ila obračun svojega delovanja v >gustu. V poročilu navaja razne ste prekrškov, ki so jih ugotovili ilicijski organi. Levji delež pre-■škov se nanaša na telesne po-:odbe, ki jih je bilo kar 48. Sle jo tatvine z obtezilnimi okolisci-«ni, ki jih je bilo 11, navadna tvina pa je bila samo ena. Raz eroma visoko je bilo tudi število ;ebnih žalitev, in sicer pet. Prav liko je bilo tudi goljufij. Zabele-li so tudi dva roja, nekaj posku-»v tatvin ter štiri kriminalna zdru ;vanja. Ostali prekrški, ki gredo 1 groženj in uporov proti policij-tim funkcionarjem do pijanosti, a de vajo le posamezne primere. V mesecu avgustu so leteči od- Poškodovala si pri vstopanju na je nogo avtobus Ko je včeraj popoldne 48-letna gospodinja Lidija Zorzon por. Močilnik z Lonjerske ceste 85, stopila na postajališču v Ul. Battisti na avtobus proge črke L. da bi se odpeljala domov, prav gotovo ni niti najmanj slutila, da se bo zaradi tega morala zdraviti dober teden. Ob tisti uri je namreč Močilnikova hotela stopiti na omenjeni avtobus, ko pa je postavila nogo na stopničko pri avtobusu, le z levo nogo močno sunila v stopničko in zdrsnila. Z rešilnim avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so .jo zaradi poškodb na krtici, sprejeli na II, kirurški oddelek. dopotoval v naše mesto v zgodnjih ]j 2. ure opazili v bližini devinske-dopoldanskih urah, da bi se ude; ga pokopališča prevrnjeni avto, ki ležil kongresa, se je nato zadržal tudi ob problemih, ki zanimajo pobliže naše lokalno gospodarsko-socialno življenje. Pri tem je zlasti naglasil potrebo, naj se s strani osrednje vlade kolikor mogoče olajša ponovna gospodarska oživitev našega področja, pri čemer naj bodo nedavni sklepi medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje in njihova dejanska izvedba ne le cilj, temveč osnova za nadaljnji dvig gospodarskih dejavnosti na Tržaškem. Odvzem vozniških thmiljenj v avgustu Tržaška prefektura sporoča, da so v avgustu začasno odvzeli vozniško dovoljenje za vožnjo avtomobilov, na osnovi člena 91 cestnega zakonika, sledečim šoferjem, ki so povzročili prometne nesreče s hudimi ali smrtnimi posledicami za prizadete osebe: Zupan Felice za 9 mesecev, Zigante Giovanni 9 mesecev, Vercesi Sergio 9 mesecev, Depase Bruno 6 mesecev, Famos por. Gioseffi Fulvia 6 mesecev in Monteduro Alessaindro 3 mesece. Poleg tega je prefektura preklicala veljavo treh voznih dovoljenj za avtomobile zaradi nesposobnosti prizadetih, desetim osebam pa so začasno odvzeli voeno dovoljenje za nedoločen čas, ker se niso javile na zdravniški pregled za ugotovitev svojega zdravstvenega stan ta. je na sredi cestišča gorel. šlo je za avto fiat 600 z evidenčno tablico TS 45309 last, kot so pozneje ugotovili, Domenica Strinco-na iz Ul. Spontini 3, ki je pred včerajšnjim prijavil tatvino omenjenega avta, ki ga je pustil v bližini svojega stanovanja. Na kraj so prišli tudi gasilci iz Trsta in Tržiča, vendar pa je bilo njihovo prizadevanje, da bi rešili avtomobil iz ognjenih zubljev, zaman, saj ga je ogenj v nekaj trenutkih popolnoma uničil. Po prvih ugotovitvah karabinjerjev se zdi, da je avto vozil iz Devina proti Štivanu. Ko pa je neznani šofer privozil'do -devinskega pokopališča, je iz nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom, zdrknil s ceslišča, nakar ga je ponovno odbilo na cesto, kjer se je prevrnil na streho. Šofer, kljub temu da je bil ranjen, se je zbal, da bi ga ulovili in jo je zato urnih nog popihal. Preiskava je v teku. Zapadlost pooblastil za izmenjave Alpe-Adria Urad za zunanjo trgovino vlad nega komisariata obvešča trgovske operaterje, ki imajo pooblastila za izmenjave, povezane s posebno o-peracijo Alpe-Adria 1964, da 30. septembra letos zapadejo vse podaljša-ve, ki se nanašajo na omenjene o-peracije. Zaradi tega urad za zunanjo trgovino opozarja, da se lahko izdajo nova podaljšanja na zahtevo zainteresiranih podjetij le ob izenačenju operacij. Dne 30. septembra zapade tudi veljavnost avtomatičnih podaljšav pooblastil, ki so bila izdana za posebne operacije Alpe-Adria 1965 in 1966, Ta pooblastila se avtomatično podaljšajo do 31. decembra 1968. Avto brez šoferja je zgorel sredi ceste Ukradeni avto zgori, o šoferju pa ne duha ne sluha. Takšno vprašanje so si postavili karabinjerji _________ ________ iz Devina, ko so včeraj zjutraj oko- iimiiiimiiijiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiKiHiiMviimiiimiiMHiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČEBfl) POPOLDNE MA KOMU NEZNANI TATOVI VDRLI V URADE DRUŽBE STAR Odnesli so 600.000 lir in odšli brez vsake sledi Včeraj popoldne, ko so bili zaprti uradi družbe Star, ki ima svoj sedež na Korzu Italija št. 37, so neznani tatovi med 14. In 15. uro vdrli v njene prostore in odnesli nekaj več kot pol milijona Ur. Tatvino je odkrila 19-letna uradnica Patrizia Lo Cascio, ki dela pri tej družb;, ko je ob 15.40 prišla v urad in odprla blagajno. Lo Cascsio je takoj telefonirala na kvesturo, nakar so kmalu prišli agenti letečega oddelka, da izvedejo preiskavo. Ko Je Lo Cascio odkrila tatvino, je bila z njo tudi 24-Ietna uradnica Valdemara Amolaro. medtem ko je ravnatelj podružnice, 44-let-nl Savino Luciano, Izven Trsta zaradi službenih opravkov. Z agenti letečega oddelka so prišli na kraj tatvine tudi izvedenci znanstvenega oddelka polioije, ki so začeli takoj iskati kako sled za tatovi. Po prvih ugotovitvah se zdi, da so tatovi prišli do blagajne sko zi glavna vrata uradov, potem ko so jih s silo odprli. Zllkovol so takoj začeli prevračati vse kar Jim je prišlo pod roke, dokler niso našli železno blagajno lz katere so odnesli 600.000 Ur. Iz nekega predala pa so odnesli še 600 lir. Poleg tega so tatovi vzeli iz blagajne nekatere listine ln menice, ki pa so Jih po tem pustili na mizi. Uradnici sta povedali policiji, da v uradih hranijo vedno precej de narja in da mnogo ljudi ve, da imajo denar v blagajni. Iz katere ga Jemljejo, da plačujejo razne račune strankam. Razumljivo je torej, da so nepričakovani gostje gotovo vedeli. kje je denar shranjen in kako lahko pridejo do njega. Čeprav se je zagovornik vneto potegoval za popolno oprostitev, pri čemer se je skliceval na pomanjkanje volje za kršitev zakona in je hotel vzbuditi pri sodnikih usmiljenje do njegovega starega varovanca, ki gre pri 77 letih zaradi poapnenja žil nevzdržno proti grobu, so na prizivnem odseku (preds. Zumin, tož. Wayer, zapisn. Mosca, branilec odv. Kostoris) vseeno v oeloti potrdili prvotni sklep sodiSčE Gre za stečaj, ki je zadel gradbeno podjetje inž. Bruna Lugnani-ja iz Ul. Locchi decembra pred osmimi leti. Lugnanija in njegovega knjigovodjo so obtožili lažnega sestavijenja knjigovodstva, na podlagi katerega sta hotela z obračunom prikazati uravnovešen položaj, medtem ko so med pregledom knjig ugotovili za približno 70.000.000 lir čistega primanjkljaja. Inž. Lugnani tega slabega stanja podjetja ni hotel priznati in se je skliceval, da je prišlo do primanj-kljaia, ker mu država ni izplačala izvršenih del, medtem ko je lažne podatke opravičeval z namenom, da se popolnoma ali delno reši davčnega pritiska. Prvostopno sodišče mu seveda ni verjelo in čeprav mu je priznalo razne olajševalne okolnosti, je Lugnanija in njegovega knjigovodjo 60-letnega Biagia Carpentierija iz Ul. Marghe-ra obsodilo na 2 leti zapora in na plačilo sodnih stroškov. Obema so celotno kazen oprostili v razsodbi pa je bilo tudi rečeno ,da za dobo 10 let ne bosta smela voditi trgovskega podjetja in niti sodelovati z vodilno vlogo. Pred kazenskim sodiščem pa so razpravljali o prizivu proti Jtazni, na katero je pretor 15. marca letos obsodil 60-letnega Pietra S»u leja iz Ul. Gozzi. Možakar je bil obtožen pijanosti in šofiranja v vi njenem stanju. Saule Je namreč vozil trikolo, ko je na Istrski ulici padel in se potolkel. V bolnišnici so mu ugotovili poleg prask tudi vinjenost, zaradi česar so akti romali na sodišče. Spil je, Je izjavil Saule, samo liter vina in Šilce žganja in se je zvrnil, ker ga je oplazilo drugo vozilo. Ker je star znanec sodišč, mu seveda niso verjeli in pretor ga je obsodil na 5 mesecev pripora in na 35.000 lir de narne kazni. To obsodbo so mu včeraj v celoti potrdili na kazenskem sodišču (preds. Rossi. tož. Petris, zapisn. Liliana Mastromau-ro, zagov. odv. Kervin) z dodatkom, O bo moral plačati povečane sodne stroške. Delo pokrajinskega nadzornega odbora V dobi od 1. januarja do 31. avgusta je pokrajinski nadzorni odbor ki mu predseduje odv. Nino Fazzini-Giorgi, proučil 6669 vlog, med katerimi 254 prizivov gospo- darskega značaja, 298 vlog civilnih invalidov in 6117 sklepov krajevnih uprav. Izmed sklepov krajevnih uprav je bilo ugodno rešenih 5890, odobrenih pa je bilo še 19 sklepov avtonomnih turističnih ustanov in sklepov občinskih uprav glede obveznih izdatkov v okviril občinskin proračunov. Omenjeni odbor je zvarnil 39 sklepov, od katerih štiri samo delno, t. j 0,64 odst. vseh sklepov, ki jih je preučil. Za ponovno preučitev so odložili 9 sklepov. Razen tega je omenjeni odbor izdal 130 odredb z zahtevo, da pristojne ustanove pošljejo še nadaljnje podatke in pojasnila. Priloženih jo bilo 254 ugovorov glede trgovskih licenc, od katerih je bilo ugodno rešenih 168, 70 je bilo zavrnjenih, druge pa niso bile utemeljene. Omenjeni odbor je u-godno sprejel 274 prošenj civilnih invalidov, zavrnil pa jih je 45. 100-letnici Opčinah «Slona voda» jutri na Opčinah V okviru proslav ob ustanovitve čitalnice na bodo openski dijaki v četrtek uprizorili v Prosvetnem domu Cijakovo tridejanko «Slana voda«. S to iglico našega kontovelskega rojaka, ki je sicer avtor tudi mnogih drugih ljudskih iger iz življenja naših ribičev, so dijaki doživeli lep uspeh letos spomladi sedaj pa jo bodo ponovili, saj je kot nalašč primerna prav za to proslavo Vsebina «Slane vode« je zajeta iz Časov pred 100 leti na Kontov elu. V njej nastopajo vdova Marija jn njene štiri hčerke Rozalija, Cecilija, Juštka in Bernardka, pa še vaška uadarka Tinca, slepar Lazar Frtač, župan Martin, zdravnik Ko-ciš, ribiča Tomaž in Drejče, orožnik in še druge osebe. Igrica je pisana v pravem ljudskem duhu in nam odkrije šegav obraz naših ljudi pred davnimi časi. Obisk toplo priporočamo, saj smeha in zadovoljstva ne bo manjkalo. Gledališča Verdi V soboto, 28. t.m. bo v Verdiju drugi koncert jesenskega simfonične, ga ciklusa. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Carlo Frajese. Pri klavirju bosta sodelovali Edda Calvano in Bruna detla Rletra. Na sporedu so skladbe Mozarta, Poulenca. Schuberta in tVagn^la, j Začetek ob 21. uri. TONČKA in EMIL COLJA praznujeta danes tridesetletnico svoje poroke. Prijatelji jima prisrčno čestitajo Čestita jima tudi Primorski dnevnik. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiimmniiiiiiMiiiiiimmiimiiiiiiiMMMHimHMbnmmmiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiuHHiiimiiimiumiiiiMliiiiiiiiminiiiinniMiiiiiiiiiiiio1* MED VČERAJŠNJIM NEURJEM V ZALIVU Mladenič iz Tržiča izginil v razburkanih valovih pri Miljah Enega od dveh brodolomcev je rešila liberijska petrolejska ladja Včerajšnje neurje, ki je divjalo na našem področju, je terjaio svojo žrtev. Komaj 27-letnega Giulia Jelena iz Tržiča so razburkani valovi v bližini Milj pogoltnili. Nesreča se je pripetila okoli 14 45, ko sta mladi Giulio in njegov prijatelj, 31-letnl Giuseppe Stabile tudi iz Tržiča, odplula s svojim motornim čolnom lz Kopra proti Trstu. Nič hudega sluteč, saj sta bila navajena tudi močno raburkane-ga morja, sta nadaljevala pot proti Trstu. Tu bi morala pustiti čoln in se odpeljati domov v Tržič. Ko pa sta pripl ula do valobranov v Mi 1 j -skam zalivu so postajali valovi čedalje silnejši ln so začeli premetavati čoln na vse strani. Mladeniča sta se skušala obdržati na gladini, ko so valovi prevrnili čoln. Prav tedaj je priplula mimo liberijska petrolejska ladja Laikomas, katere mornarji, so na klic Štab;leja hitro vrgli v morje rešilni pas privezan z vrvjo in potegnili na ladjo izmučenega ln premrzlega brodolomca. Vsi napori ln prizadevanja, da bi rešili tudi drugega brodolomca Jelena pa so bili zaman. Valovi so ga zakrili m ga pogoltnili. O nesreč! so nemudoma obvestili luško poveljstvo, ki Je takoj poslalo na kraj brodoloma vlačilec Rigen ter izv,id-niški motorni čoln. Temu je liberijska lada tudi Izročila Stabileja, 'ki so ga takoj odpeljali na kopno. Kljub slabi vidljivosti še vedno iščejo nesrečnega mladeniča. Nesreča švicarskega avtomobilista pri Postojni Včeraj popoldne okoli 13. ure je prišlo na cesti, kj pelje Iz Postojne proti Ljubljani do lažje prometne nesreče, ki bi pa lahko imela tudi hujše posledice. Okoli tiste ure je švicarski državljan, 58-letni Walter Enghele vozil svoj avto mercedes s švicarsko registracijo proti Postojni, poleg njega pa je sedela njegova 67-letna žena Martina Volf. Ko le Švicar prevozil približno 40 km od Ljubljane, je nenadoma opazil nasproti prihajajoči avto, ki ga je že malce začelo zanašati. Da bi se izognil čelnemu trčenju, ki bi bilo skoraj neizbežno, je Enghele v trenutku začel močno zavirati. Zaradi spolzke ceste pa le izgubil nadzorstvo nad vozilom in se s stranskim de-! lom avtomobila zaletel v obcestno drevo. Pri trčenju si je sopotnica avtomobila poškodovala rebra, si zlomila prstanec na desni roki in se opraskala po desnem komolcu in levi nogi, medtem ko je njen mož, šofer avtomobila, ostal nepoškodovan. Na kraj nesreče je prispel rešilni avto jugoslovanskega RK, ki je žensko nemudoma odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na kirurški oddelek. Okrevala bo v približno treh tednih. Avtomobilist iz Umaga je povozil pešca Včeraj okoli poldne le 32-letni Mario Blaskovič iz Umaga s svojim avtom fiat 1100 z evidenčno tablico PU—9632 povozil v Ul. Ber-nini na prehodu za pešce 55-letne-ga upokojenca Giovannija Ambro-zeta iz Ul. Cattedrale 16. Pri padcu se je Ambrozet, udaril po levem stegnu in se opraskal po obrazu. V bolnišnici, kampr so ga odijeljali z rešilnim avtom RK, so mu nudili prvo pomoč. Samomor priletne ženske Včeraj popoldne ob 17. uri so po-ložill v mrtvašnico glavne bolnišnice 66-letno Margherlto Rossltl vd. Stegovac, ki se je prejšnji dan med 12 in 18. uro v svojem stanovanju v Drevoredu XX. septembra zastrupila s svetilnim plinom. Tako je povedala njena sestra, ki Je dejala, da je včeraj okoli 16 .ure, ko Jfe hotela priti k sestri, že na pragu stanovanja začutila vonj po plinu. Nemudoma je odprla vrata in zij.-giledala sestro, ki je ležala nezavestna na postelji. Prav tedaj ia je zazvonil telefon. Bila Je neka gb-spa, pri kateri je Stegovčeva delala kot hišna pomočnica, ki je želela vedeti, zakaj nj prišla na delo. Kot Je ugotovil sodni zdravnik dr. Nloolinl. ki je prišel na kiaj nesreče skupaj z agenti letečega oddelka. pa je bila ženska mrtva že skoraj pol dneva. Opozorilo vinogradnikom Tržaški prefekt Je izdal odlok, na podlagi odloka predsednika re publike, ki vsebuje predpise za zatiranje ponarejevanja pri pripravljanju in prodaji mošta, vina in kisa. Odlok določa, da se doba trgatve letos konča 30. novembra 1968. Dvajset dni po tem datumu je prepovedana hramba tropin, kt sc namenjene za izdelavo drugovrstnega vina. Izjema velja za tropine, ki so namenjene za izdelova- nje drugovrstnega vina; za destilacijo in izdelovanje kisa s pogojem, da jih hranijo v žganjamah in tovarnah kisa, ki so za to pooblaščene; za krmo živini, če jih denaturirajo z živinsko soljo, ki jo morajo uporabiti en kg za 100 kg tropin; če jih uporabljajo za kr mo ali gnojilo, pomešane z drugi mi vrstami krme; če so namenjene za drugo industrijsko uporabo vštevši za izdelovanje enocianine, pri čemer pa velja pogoj, da jih hranijo v zadevnih Industrijskih podjetjih. Za letošnjo trgatev je dovoljena fermentacija do 31. 12. 1968. Ce pride po tem datumu do spontane fermentacije, je treba to takoj ja viti inštitutu za vinogradništvo ■ Coneglianu. To je treba sporočiti zavodu z brzojavko, v kateri je tie-ba omeniti količino m stopinje pijače, ki fermentira, cer kraj. kjer hranijo posodo s pijačo. Izjema glede tega velja samo za vina «re oiottoi, «vinsanto» in «passlto'», ka tera smejo, vreti do 31. marca 1969. Toda lastniki morajo prijaviti grozdje omenjenemu zavodu v Co-neglianu do 31. decembra 1968 prav tako morajo prijaviti začetek Izdelave. Fermentacija se mora končati v čim krajšem času in tem času se ne sme hraniti v kleti nobene vrste sladkor, razen tistega Iz grozdja. To ne velja za tiste vrste vina, ki jih prodajajo kot šumeča vina. Tropin teh vrst vin ne smejo hraniti po 20. aprilu 1969. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. septembra 1968 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 8 oseb. UMRLI SO; 87-letna Anna Crkve-nik vd. Prunk, 30jleitni Claudio Gia. comini, 8(Uetni Amedeo Lovisato, 59. letni Giovanni Gomezel, 7(Metna Pie-rina Giorgettl vd. Belin ato, 82-letni Carlo Leiter, 42Jetna Anna Gorella por. Prstan, 61-letna Marcella Spazza. pan. NOČNA SLU2BA LEKARN (Od 19.31 do 1.39) Busolinl, Ul. P. Revoltella 41. Piz. zul - Cignola, Korzo Italia 14. Pren' dini, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Cavana 1. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 11. ure) AlFEsculapiO, Ul. Roma 15. iNAM Al Cammello. Drevored 20. septembra 4. Alla Maddalena. Ul. dellTstrla 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero SPD iTABORi = OPČINE priredi v nedeljo, 29. septembra 1968 v Prosvetnem domu (v dvorani in na prostem) proslavo 'tCCAetmice ustanovitve čitalnice na Opčinah in 25*letnica vstaje proti fašizmu. • V četrtek, 26. septembra ob 20.30 nastopijo dijaki s Cijakovo tridejanko .SLANA VODAi • V nedeljo, 29. septembra: ob 12. uri odkritje spominske plošče na Prosvetnem domu ob 100-letnici ustanovitve slovenske čitalnice. Nato polaganje vencev na spomenik padlih na openskem pokopališču, ob 15.30 KULTURNI SPORED, pri katerem sodelujejo: openski mladinski zbor Glasbene matice; openski cerkveni pevski zbor; domača dramska skupina z dvodejanko .PEPČE SE ŽENU v openskem narečju} združeni moški pevski zbor Divača-Sežanaj godba Parma iz Trebč. Sledi družabna zabava s plesom. Igra ansambel Kras. Poskrbeli smo tudi za domačo kapljico in prigrizek. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni! Šolske vesti Vpisovanje na državno učiteljišče ■Anton Martin Slomšek« se zaključi danes. Uradne ure so vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje za Šolsko leto 1968/69 se vrši na vseh šolah dolinskega didaktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čim-prej. Za vpis v I. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo oh vpisu zadnje šolsko spričevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva. nu sporoča, da Je na osnovnih šolah vsak dan od 9, do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju; ostali pa zadnje sprl. čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je v teku vplso. vanje v vse razrede. Učenci, kil bodo obiskovali I. razred, morajo predlo, žiti: rojstni list ln potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo. Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausln »2; 'Ul. Sv. Frančiška mi ■ 1». ©ona-J dom 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143;' Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjemI Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9, do 12. ure. Otroci, ki se vpišejo v I. razred, naj predložijo rojstni Ust In potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predložijo spričevalo. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina obvešča starše, da Je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva. Vpisovanje Je vsak delovni dan, in sicer od 9. do 12. ure. V l. razred se vpišejo otroci letnika 1962. Za vpis je treba predložiti rojstni Ust In potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davici, poliomielltlsu In tetanusu. Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte I Ravnateljstvo državne srednje šote ■Fran Levstik« na Proseku obvešča, da bo začetna šolska maša dne 1. ok. tobra ob 8.30. Po maši bodo šli učenci v šolo kjer bodo dobili urnik in druga obvestila. Ravnateljstvo Državne srednje šole ■sv. Cirila ln Metodaa v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1968, v cerkvi pni Sv, Ivanu ob 8.45. Vpisovanje za baletni pouk pod vodstvom Adrijana Vile-sa: vsak dan v dopoldanskih urah v Dijaškem domu. Ulica Ginnastica 72, tel. 93-167 ter v četrtek, petek in soboto od 18. do 19. ure v prostorih prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cerreto 12, ali v uradnih urah pri SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Poletne prireditve PARK M1RAMARSKEGA GRADU! predstave «Lučl in zvoki«. Ob 21-30 «Der Kaisertraum von Miramare* v nemščini; ob 22.45 »Masslmiliano e Carlotta» v italijanščini. Avtobus iz Barkovelj, postajališče tramvaj* «6» proti parku ob 21. in 22.15 ter od parka proti Barkovljam po pred. stavah. Nazionale 16.00 «Colpo grosso ali* napoletana«. R. Wagner, R. VVeJeh. Barvni Panavision. Grattaclelo 16.00 «Les Biches«. J. Sa»-sard, Stephan Audran. Technicolor, Prepovedano mladini pod 18. letom- Eden 16.00 »Scusi, facciamo alFam«-re?». P. Clementi, Beba Lončar. — Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom. Fenlce 16.30 «Inchiesta perlcolosas-F. Sinatra. Panavision Deluxe. Excelsior 15.30 «11 tantasma del pirata Barbanera«. W. Disney. Tech!)*' color. Rltz (Ulica San Francesco Štev. 10> 15.00 «Beretti verdi*. John Wayne- ^^Technicolor. Alabarda 16.30 «La battaglla dd M*-0Herraneo». Herojski odpor Jug*- “Mbvanskih mornarjev v II. svetovni vojni. Color. Moderno 16.30 *Rosie» Sandra D«*- Technicolor. Filodrammatico 16.30 «11 planeta d«1** scimmle». Charlton Heston. Techfl -color. Aurora 16.30 «G1I occhl della notte*-A. Hepburn. Technicolor. . Cristallo 16.30 «La vecchia legge d»* West. Jarns Coburn. Technicolor. Capitol 16,30 »La folle impresa d*1 dottor Schefer*. James Coburn. Te* chnicolor. impero 16.30 «iLa »ignora sprint*. J'1' lie Christie. Technicolor. . Vittorlo Veneto 16.00 »Bonnie Clyde» v filmu »Gangster story» ~~ Technicolor. Prepovedano mladii" pod 18. letom. . Garibaldi 16.30 «Haway». R. IUi»*®,• Technicolor. Astra 16.30 «Gli allegiri passaguai*- Standio in Olio. Ideale 16.30 «L’ul,tirno Apache*. L** Baker. Technicolor. Abbazia 16.30 «Sfida a Glory city*-Lex Barker. Technicolor. Športna zveza Bor priredi v nedeljo, 6. oktobra enodnevni idet Kranj. Informacije in vpisovanje ** društvenem sedežu (stadion Prvi m*J vsak torek, sredo in četrtek od do 22. ure in na občinskem stadion «P. Grezar* vsak dan, razen v som^ tah in nedeljah, od 16. ure dah • • • • SPDT priredi v nedeljo, 29. tn,j izlet na Črno prst iz Podbrda m povratkom na Bohinjsko Bistrico, a-tobus pa bo odpeljal iz Podbrda 9 ko Petrovega Brda, Škofje Loke, ■* da in Bohinjske Bistrice v B0”1 • • • Prosvetno društvo «S. SkamP«f'** sporoča, da je bil odložen napo dan izlet na Vrsno v Gregorčič muzej, ki bi moral biti 29. t.m. UPRAVA TRŽAŠKE KNJIGARNE se oproiča vsem odjemalcem in prijateljem, ker so njeni prostori še vedno zaprti zaradi zakasnitve preureditvenih del, hkrati pa jih prosi za razumevanje. Oddolžita se jim bo tako, da bo pač knjigarna po zaključenih delih prostornejša in privlačnejša I UPRAVA TUDI OPOZARJA, DA SE ZA NAKUP ŠOLSKIH KNJIG IN DRUGIH POTREBŠČIN LAHKO VSAKDO ZGLASI V PRVEM NADSTROPJU NAD KNJIGARNO TRST - Ul. Sv. Frančiška 20 • Tal. 61-792 ZA TURISTIČNE IN DRUGE POTREBE V Omišlju na otoku Krku gradijo reško letališče Najsodobnejša mehanizacija - Teren je zelo slab Doslej so že pripravili 700 m pristajalne steze Ko so pred nedavnim delali primerjavo o potniškem prometu letališča Brnik pri Kranju ter puljskega letališča, so ugotovili, da ima puljsko letališče več perspektiv, kar zadeva turistični promet. To je razumljivo, kajti v poletnih mesecih prihaja v Jugoslavijo veliko tujcev, ki si za počitnice izberejo obalna področja, med katerimi tudi severno Dalmacijo in Istro. Če prispe nekdo z letalom do Pulja, je že prispel na morje, medtem ko je pot z Brnika do morja dolga. Če v turističnem prometu puljsko letališče ni imelo tekmeca na Brniku, ga bo dobilo v novem re-škem letališču, ki ga sedaj gradijo na otoku Krku, blizu mesteca 0-mišalj. Kdor obišče to delovišče, bo takoj opazil, da gre za veliko gradnjo. Hkrati pa bo videl, da se pri tej gradnji uporabljajo najbolj moderna tehnična sredstva, najmodernejši stroji, kar si jih moremo zamisliti, Zdi se torej, da so se lotili dela z namenom, da letališče pripravijo v najkrajšem času. Prve študije za gradnjo letališča «Rijekas> so se začele že pred davnim. V samem začetku se je postavilo vprašanje, kje postaviti letališče. In odločili so se za otok Krk in sicer v bližini mesteca 0-mišalj. Teren, ki so ga izbrali, prav gotovo ni najboljši. To pa zaradi tega, ker je skalnat in ga je težko zravnati. Od tod logična posledica, da bo letališče veliko stalo, vsekakor več, kot je bilo nekoč predvideno. Toda drugje primernega mesta ni bilo, saj je znano; da je Reka praktično vsa že »zasedena* in da ne razpolaga s predeli, ki bi bili primerni za letališče. Z druge strani pa je tudi res, da je s Krka do Reke razmeroma blizu in bo letališče pri Omišlju dejansko — reško letališče. Prej smo rekli, da je na gradbišču zelo veliko mehanizacije. Zato gre delo naglo od rok. V vodstvu podjetja, ki gradi letališče, trdijo, da bodo glavna dela dokončana že proti koncu 1969 ali v začetku 1970. V 1971. letu pa bo letališče že povsem nared in bo torej že služilo svojemu namenu. Ljudje, ki so si zamislili gradnjo letališča, računajo, da bo reško letališče imelo že v samem za-četku,.okoli 1500 poletov na leto. Že ta številka je velika, vendar pravijo, da se bo še močno povečala, kajti račun so napravili na osnovi sedanjega letalskega prometa, za katerega pa vemo, da se iz leta v leto veča. Od tod tudi optimistični računi, da bo promet veliko večji. Ko bo letališče dokončano, bo opremljeno z najmodernejšimi napravami in bo omogočalo tudi radio vodeno pristajanje v primerih, ko bo to zahtevajo slabo vreme. V začetku bo letališče imelo 2 tisoč metrov dolgo pristajalno stezo, ko pa bo letališče dobilo svoj dokončni obseg, bo pristajalna steza dolga 2.800 metrov in bodo zato mogla na njem pristajati tudi zelo velika potniška letala. Veliko potniško letalo «Douglas DC-8» na primer potrebuje za vzlet 2.700 m dolgo stezo. Ko bo pristajalna steza letališča dokončana v vsem svojem obsegu, bodo torej mogla pristajati tu tudi tako velika potniška letala. Vzletišče oziroma pristajalno ste- zo gradijo v smeri vzhod-severo-vzhod, torej v smeri, v kateri piha tudi na Reki in na Kvarneru znani veter — burja. Smer burje so izbrali zato, ker se s tem omogočajo varnejše pristajalne in vzletne operacije. Na Reki trdijo tudi, da bi znali nekoč stezo podaljšati celo nad 3 kilometre. Seveda je na gradbišču še veliko dela. Čeprav gredo dela naglo od rok, bodo morali pohiteti, da bi letališče bilo konec prihodnjega leta nared, ker je do sedaj zgrajenih le 700 metrov vzletišča. Vzletišče in vse letališče je kakih 100 metrov nad morsko gladino in se bo od daleč zdelo kot nekakšna ogromna letalonosilka. Seveda so potrebne tudi povezave z Reko, Opatijo in drugimi bližnjimi središči, toda to spada že v drugi del programa del. 12 UMETNOSTNIH GALEBU Perizzi v Miramaru V zimskem vrtu miramarske-ga parka se nadaljuje ciklus slikarskih razstav galerije Torban-dena. Razstave so nekak umetniški dodatek k že nekaj mesecev se vrstečim izmenjavam razstav cvetlic in okrasnih rastlin. To pot je na sporedu razstava e-nega izmed mnogo diskutiranih tržaških umetnikov naprednega slikarstva. Poudarjamo besedo slikarstva, ker Nino Perizzi, kljub svoji naprednosti res še vedno uporablja tradicionalno slikarsko gradivo, čopiče m oljnate barve na belo opleskanih platnih. Tu na razstavi pa srečamo le eno Pe-rizzijevo olje, ki po obsežnosti izstopa med sedmimi akvareli. Običajnega obiskovalca, ki zaide na razstavo, ta ne bo očarala, ker bo težko doumel povezavo prikazanih slik z živo cvetlično naravo. Poprečni poznavalci Perizzijevega slikarstva pa bodo menili, da bi le-sem gotovo bolje spadala slikarjeva dela izpred osmih let, to je dela polna lepih zelenih odtenkov v prepletih rumenih in vijoličastih barv na meji abstraktnega dojemanja, ki pa le uspejo vzbuditi občutek ožjih izrezov cvetličnih gred, živih mej in bičevja. Bila je to doba barvne opojnosti v ustvarjanju tega vedno napredno usmerjenega slikarja. Je pa njegova paleta v preteklih letih postajala v barvnem o-ziru vedno skromnejša ter se je končno skrčila le na sivo črne odtenke ostro omejene znakovno-sti krivuljaslih četverokotnikov in jajčasto zaokroženih oblik. S temi skoro grafičnimi zasnovami e-nobarvnih oblik skuša sedaj slikar podati na blesteče belih o-zadjih primarno dojete strukture narave. Zajema jih pa tako, da ostajajo večinoma vklenjene v svojstveno prikrojeno hermetično abstraktnost, ki je težko umljiva za vse tiste, ki ne sledijo stalnemu razvoju umetniške predstave njihovega ustvaritelja. Zato ni prav lahko zadovoljivo in z vsem razumljivo besedo tolmačiti to navidezno tako golo likovno izraznost. Jo je pa verjetno pravilneje doumela žirija nedeljskega ex tempore slikarskega tekmovanja j Skednju, ki je Perizziju podelila prvo nagrado. M. BAMBIČ VTISI IN SPOMINI LJUDI, KI LJUBIJO NARA VO Kadar ti Kar sredi noči gre zastava - na sprehod Dvodnevni izlet na Gorjance - Priprave za taborni ogenj NAPAD NA TABOR Slučajno sem bil določen za tretjo stražo. Nič posebnega ni bilo, ker sem na tretjo stražo bil že vajen. Zbudili so me ob dveh zjutraj. Počasi sem se izvlekel iz spalne vreče in stopil iz šotora. Bila je temna noč, nobene zvezde ni bilo na nebu in zaradi oblačnosti je le od polne lune prihajala šibka svetloba. Le težko sem ločil posamezne šotore in jambor. Preteklo je nekaj časa, preden sem zagledal nočnega dežurnega — sestro Snežinko. Skupaj sva šla v kuhinjo na požirek čaja in se nato vrnila v tabor, kjer je med šotori vladala globoka tišina. Niti listje na bližnjih topolih ni- šumelo. To me je strašilo. §la sva v vodstveni šotor, da bi ob petrolejki brala PM-morski dnevnik prejšnjega dne. Toda bil sem na straži in zato odgovoren za tabor; tako sem po ogledu smo se vrnili mimo Metlike v tabor. V teh dveh dneh smo prehodili skoraj petdeset kilometrov, Bor ZADNJI TABORNI OGENJ Dan pred odhodom smo sklenili, da bomo priredili poslovilni taborni ogenj. Zanj smo se ves dan temeljito pripravljali, tako materialno kot programsko. Ker je bil ta ogenj slavnostni, smo pripravili pagodo. K ognju so prišli tudi člani Zmajevega odreda iz Ljubljane, ki so taborili zraven nas, in so tisti dan tudi pospravljali svoj tabor. Po večerji je voditeljica tabora zapiskala zbor in vsi smo se v gosji vrsti odpravili k ognju. O-genj je bil res odlično pripravljen, ker ga je glavni dežurni prižgal kljub vlagi že s prvo vžigalico. Prejšnji dan pa smo morali zaradi dežja, ki je lil vse dopoldne, vreči na ogenj žerjavico iz kuhinje, da je zagorel. Tiho smo ča- kali, da ognjeni zublji objamejo brinje na vrhu pagode, nato pa smo vstali in zapeli himno. Kljub slabemu vremenu je vsakdo rad prisostvoval tabornemu ognju. Starosta je najprej imel kratek govor, nato pa smo začeli peti; sprva resne pesmi, nato pa «žure» — to je kratke pesmi s po dva verza, ki se norčujejo iz kakega tabornika ali vsega tabora. «Žure» so bile prvovrstne in smo se ob njih zelo zabavali. Na sporedu je bilo tudi kakih deset smeš-nic. Ker je bil taborni ogenj zadnji, se je zavlekel do pol enajste ure. Pri ognju pa je bilo dovoljeno ostati do polnoči. Vseeno pa se je večina tabornikov odločila, da gre spat, ker so vedeli, da bo naslednji dan naporen. Vstati smo morali zelo zgodaj in pospraviti tabor. Potem, ko so vsi taborniki odšli spat,. sem ostal še pokonci in bedel, kajti bil sem na straži. Triglav STOLPEC INA INVESTICIJA, KI: * ZMANJŠUJE DAVKE * NI PODVRŽENA ZAPUŠČINSKEMU DAVKU Preden nadaljujemo z obravnavanjem raznih vrst zavarovanja, bi vas opozorili na dve pomembni točki življenjskega zavarovanja, na koristi, ki jih daje življenjsko zavarovanje in jih ne more dati nobena druga investicija. Mislimo namreč na davčne: olajšave, ki jih uživajo pogodbe življenjskega zavarovanja in ki so z zakonom dovoljene z ozirom na socialni značaj teh pogodb. Prva korist: zavarovalne premije, ki jih plačujemo letno, se lahko odbijejo pri prijavi dohodkov za, dopolnilni družinski davek. To je določeno s čl. 136. Zakona o neposrednih davkih in z odlokom Centralne davčne komisije iz leta 1964. Na ta način dosežemo zmanjšanje davčnih dajatev. Evo, konkretno: Davčni obvezanec, ki prijavi 5 milijonov obdavčljivega dohodka, bi moral plačati 300.000 lir dopolnilnega davka (če ne upoštevamo dodatnega davka). Če pa plačamo 50.000 lir mesečne premije, znaša obdavčljivi dohodek 4.400.000 lir in se zaradi tega zmanjša stopnja obdavčljivosti od 6 odst. na 5.68 odst. Vsled tega se davek zmanjša od 300.000 na 249.920 lir, kar predstavlja 50.080 lir prihranka; ta prihranek se ponavlja vsako leto. Druga korist: oprostitev zapuščinskega davka. Ta davek moramo plačati državi, ko prevzemamo dediščino. Zapuščinski davek je progresiven in se odmerja na podlagi vrednosti premoženja in sorodstvene stopnje med pokojnikom in dedičem. Tudi pri prenosu manjšega premoženja (npr. stanovanje, zemljišče, bančne vloge itd.) lahko znaša davek nekaj milijonov lir. Npr.: Dva otroka, ki sta podedovala po očetu 35 milijonov lir vredno premoženje, morata odšteti državi približno 4 milijone lir. Če pa 35 milijonov lir predstavlja likvidacijo pogodbe zavarovanja po smrti očeta, sinovi - dediči sploh ne plačajo zapuščinskega davka. Prednost življenjskega zavarovanja ni torej samo v tem, da si lahko z gotovostjo oskrbimo želeno glavnico, ampak uživamo pri njem tudi davčne olajšave na osnovi točno določenega zakonskega predpisa — čl. 1920 Civilnega zakonika, ki določa, da je zavarovana vsota lastnina koristnika in da zaradi tega ne spada v dediščino pokojnega zavarovanca. Res je zato, da je življenjski zavarovanec privilegiran davčni obvezanec, ker plačuje manj davka; dediščina, ki je sad življenjskega zavarovanja, ostane neokrnjena in tako več velja kot druge dediščine, katere zmanjša zapuščinski davek. Če želite podrobnejša pojasnila, nam pošljite priloženi odrezek prilepljen na dopisnici. Fj|^ 0 SREDA, 25. SEPTEMBRA 1968 RADIO TRST A KDOR 00BR0 PRERAČUNA SE ZAVARUJE r ■ Priimek 1 Ulico.................. I Poštoi kodeks in mesto | Pokrajino.............. -----------------------, Spoštovani 1STITUT0 NAZ10NALE, DELLE ASSICURAZIONI1 Via Saliustiaoa 51 00100 ROMA | PD/34 pičlih desetih minutah stopil iz šotora, da bi šel na obhod. Prva stvar, ki me je presenetila, je bil jambor, čudno se mi je zdelo, da je jambor povsod enake barve. Kljub temi sem namreč po navadi vedno ločil zastavo. Stopil sem bliže. Na tleh ob jamboru je ležala prerezana vrvica. Pogledal sem više in spoznal, da je zastava šla — na sprehod. Stekel sem v vodstveni šotor in povedal nočni dežurni, kaj sem bil opazil. Skupno sva šla zbudit starosto. Prvi sum je padel na sosedni tabor, kjer so taborili naši prijatelji Zmajevega odreda iz Ljubljane. Šli smo pogledat. Čudno se nam je zdelo, da nam ni straža prihitela nasproti in nas ustavila. Vse je bilo tiho. Straže ni bilo. Pogledali- smo: še njihov jambor — tudi tam je zmanjkala zastava. Tedaj je" prišel Zamorček, zmajevec, ki ni še vedel, kaj se je bilo zgodilo. Toda že je iz kuhinje prišel strašen ropot. Stekli smo pogledat. Na tleh je bilo polno loncev in kozic Tekli smo v vse smeri misleč, da bomo dobili koga skritega v grmovju, a zaman. Vrnili smo se v sredo taborišča ne da bi vedeli, kaj naj storimo. Nenadoma pa spet zaropota v kuhinji in še dvakrat je močno zažvižgalo. Počasi se približamo in Zamorček ulovi neko senco. Bil je brat Borut, ki nas je prišel obiskat iz Trsta. Zdelo se je, da se je napad končal, toda ni bilo tako. Ko se vrnemo iz kuhinje v taborišče, zagledamo dva podrta šotora in pod njima tri sestre, ki se otepajo. V bližini je stal Sivi volk, ki se je režal. Tudi on je prišel na obisk in nam mimogred 2 uprizoril ta nočni lov. Jevoz IZLET NA GORJANCE Dva tedna smo že bili na taboru, ko nam je voditeljica tabora pri večernem zboru sporočila, da bomo naslednje jutro odšli na dvodnevni izlet na Gorjance. Naslednje jutro smo vstali ob šestih, pripravili smo opremo za izlet ter pozdravili brate in sestre, ki so ostali v taboru, da bi ga stražili. Nato smo odšli proti Metliki. Po glavni cesti smo se od Metlike napotil' proti Suhorju, kjer smo z-ivili po ožji cesti, ki nas je pripeljala na pobočje Gorjancev v tako imenovani Žumbe-rak. Pot ni bil preveč naporna, toda vseeno smo se potili zaradi vročega sonca. Hodili smo mimo zanimivih vasi in mimo obsežnih travnikov, s katerih so domačini spravljali seno. Vzpeli smo se še skozi redek gozd in dospeli na Trdinov vrh, kjer smo se odpočili in najedli. Hrano smo si prinesli v nahrbtnikih. Čez pol ure smo že bili na poti, ki je peljala h koč pri Gospodični, kjer je znan izvirek zelo hladne vode na severnem pobočju Gorjancev. V koči sme tudi prespali, toda še prej smo se razgledali po dolini, ki se j„ širila pod nami. Bil je krasen razgled in v daljavi smo lahko videli tudi Novo mesto. Naslednje jutro smo vstali ob sedmih in veselo stopili na pot, ki nas je peljala do tabora. Skoraj ves čas smo se spuščali, toda ne po poti, po kateri smo bili prišli. S potjo prejšnjega dne smo se srečali pri Suhorju, kjer smo malicali in si ogledali vas, ki je bila tako važna za časa narodnoosvobodilne borbe v Beli krajini. Po 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.00 Pianist Garner - 13.30 Z glasbo po svetu - 17.00 Ansambel «Teen Agerss> - 18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Ljudske pesmi - 19.10 Higiena in zdravje - 19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.35 Simf. koncert - 21.10 Za vašo knjižno polico. TRST 12.05 Popevke 12.25 Tretja stran - 13.15 El Caicio - 13.40 De-bussy: «Pelleas et Melisande* - 14.15 Krtačni odtisi KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Popevke 8.30 Orkester in ansambel 9.00 Pod senčnikom - 10.15 Dunajske melodije - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 ir 12.50 Glasba po željah - 14.15 Nove plošče - 14.30 Ritmi - 15.30 Pevski zbori - 16.30 Otroški kotiček - 16.35 Iz Verdijevih oper - 17.40 Ritmi za mladino - 19.00 Orkester Martin - 19.30 Prenos RL - 22.10 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.05 Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe -12.05 Kontrapunkt 13.20 Poje Sergio Bruni - 14.45 Ital. popevke - 16.00 Spored za najmlajše - 17.05 Program za mladino - 19.15 Roman - 20.15 Bertolt Brecht - 21.45 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19 30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 11.35 Odprta pisma - 13.00 Pisan spored - 14.00 Juke box - 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Koncert -16.00 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 21.10 Jazz - 22.40 Ameriške plošče. III. PROGRAM 10.00 Operna glasba - 10.30 A-riosti in Mozart - 11.05 Debussy- jeve skladbe - 13.00 Simf. koncert - 14.30 Tenorist W. Krenn - 15.30 Mozartov kvartet K 452 - 17.15 Čajkovski, suita št. 1 - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Anketa: Svet je žejen - 19.15 Koncert - 20.30 Bachove skladbe za čembalo. FILODIFUZIJA 8.30 Na sporedu Borodin - 8.50 Lisztove skladbe - 10.50 «Quin-tetto Chigiano* - 13.30 Plošče - 15.30 Komorna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Inform. oddaja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Mladinski zbor - 9.25 Melodije z orkestri - 10.15 Pri vas doma 12.00 Na današnji dan - 12.10 Opoldanski koncert 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Slov. narodne - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 Zabavni orkestri - 15.40 črnske duhovne pesmi - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Prokofjev: «Romeo in Julija* - 18.45 Naš razgovor - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Telemann: «Pimpinone» - 22.10 Zaplešite z nami - 23.05 M. Hernandez: Pesmi. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Odkrivanje Indije -22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik - 21.15 Film: Mu-soduro - 22.40 Skriti umotvori. JUG TELEVIZIJA 17.20, 20.00. 22.35 Poročila - 9.35 TV v šoli - 17.05 Madžarski TV pregled - 17.25 Oddaja za otroke 17.45 Pisani trak - 18.00 Tuberkuloza — zdravstvena oddaja -18.20 Dvajset slavnih • 19.05 Sprehod skozi baletne in antibaletne filme Č. Skodlarja - 19.45 TV prospekt - 20.30 M. Bravničar: Hlapec Jernej in njegova pravica - 21.45 Perry Mason — film OVEN (od 21.3. do 20.4.) Trenutno boste uspeli, kaj bo pa jutri? V ljubezni nekaj novega. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zaostala dela boste pripeljali do konca. Ljubljeno osebo preveč zapostavljate. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Iz ognite se preveč drznim poslovnim podvigom. Neka oseba ne trpi vaše družbe. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dobili boste to, nar ste iskali. Drugič več previdnosti. Ljubosumni boste. LEV (od 23.7. do 22.8.) Na delu vam bo šlo vse ko'' namazano. V ljubezni pa bo precej narobe. HOROSKOP DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Razmere vam obetajo dobro, vprašanje je, kaj se bo izcimilo. Preveč ste zahtevni. TEHTNICA (on 23.9. do 23.10.) Vsako pobudo temeljito proučite. Poskrbite, da bo v družini mir. ŠKORPIJON (od 24 10 do 22.11.) žinskem miru. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Na vidiku je potovanje ali sprememba v službi. Tudi v ljubezni nekaj novega. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dela boste opravili veliko, materialni rezultati pa ne bodo ustrezni. Preveč nervozni ste. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na delu bo precej vroče, ker nekaj ne gre prav. Vec razumevanja tudi za druge. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spremem- /02/10 C&flfCf/1 s Med beneškimi partizani onstran Matajurja Na tem zborovanju so nastopili tudi drugi govorniki, predstavniki zapadno primorskega okrožja ter aktivisti OF. Po govorih je tovariš Zorko poudaril zasluge beneške čete in njeno dosedanjo borbeno pot ter jo glede na velike okrepitve proglasil na tem zborovanju za beneški bataljon. Za komandanta bataljona je bil imenovan od štaba BBO tovariš Matija Butala, za komisarja pa Marjan Zdravljic, za njegovega pomočnika pa Bernard Srečko iz Ljubljane. Kasneje na mitingu v moji rojstni vasi, o katerem bom še govoril, sem bil imenovan za namestnika komandanta bataljona. V tem času so enote BBO tako narasle, da se je pokazala potreba po formiranju še enega bataljona. Po zborovanju je bila veselica. Borci so se pomešali med domačine in so z njimi razpravljali o vsem, kar se je nanašalo na narodnoosvobodilno borbo, še posebej pa o dolžnosti in potrebi, da beneško ljudstvo stopi v to borbo. Taka zborovanja so rodila dragocene sadove. Domačini, ki so se vse dotlej počutili nekako tuji med partizani, so se zdaj z njimi osebno spoznavali in uvideli, da so to njihovi ljudje, beneški sosedje iz Soške doline. Lahko trdim, da je odslej dalje ljudstvo partizansko vojsko počasi priznavalo za svojo in jo podpiralo. «Ribelli» in «banditi», kot so imenovali fašisti partizane, so v tem času pred očmi prebivalstva Beneške Slovenije postali legendami junaki — njihovi ljudje, ki so se prostovoljno spustili v boj proti nemškemu in italijanskemu zavojevalcu. Beneško ljudstvo, ki je partizane ob njihovem prihodu na beneško ozemlje leta 1943 sprejelo še s precejšnjo mero rezerviranosti in nezaupljivosti, je zdaj svojo vojsko vzljubilo. Spoznalo je, da tu ne gre za lopove, kakor so slišali govoriti fašistično propagando, pač pa za ljudi, ki imajo jasno politično smer in nazore ter z nadčloveškimi napori tolčejo po fašistih. SITITSlf ! Ko sem domadind.npfttoval,ut proti Zorku, ki je bil zapleten v razgovor z domačini. Ko se je že približalo, jo je Zorko naposled opazil. Vstal je izza mize, ji podal roko in jo pozdravil. Nenadoma pa je dekle čudno pogledal ter jo rezko vprašal: «Kako to, da nimaš titovke na glavi? Napravi si jo. Ti moraš biti partizanka. Kaj to pomeni? Ali me boš ubogala, ali ne?» Dekle je bilo zaradi nepričakovanega pozdrava v precejšnji zadregi, nato pa mu je obljubilo, da si bo sešilo titovko. Kmalu zatem sva z Zorkom odšla v Hostne. Čez nekaj časa, ko sem se ponovno srečal s tem prikupnim dekletom, mi je dejala: «Si videl, kako je ravnal z menoj? Tako sem jezna nanj, da ti ne morem povedati.)) Jaz sem deklico razumel, ji nato pripovedoval, da je Zorko zelo lepo govoril o njej. To ji je zopet povrnilo upanje, da se bo kdaj Zorko k njej vrnil z drugačnim pristopom, kot se spodobi do deklet. Zorko pa tega ni nikoli storil. V tistih vročih časih je bila zanj važna samo borba in pridobivanje ljudstva za boj proti fašistični tiraniji. Predstavljal je simbol upora na beneških tleh in ga domačini, tudi dekleta poznajo samo kot takega. Pomnim še en dogodek iz tega časa, ki me je stal skoraj življenje. Nekega dne, ko sva se s komandantom Butalo vračala iz Klodiča v Hostne. sem ob stezi čakal nanj, ker je šel počasneje za menoj. Sedel sem na kamen ob potu in se igral z novo angleško brzostrelko, ki mi jo je osebno izročil Zorko že ob ustanovitvi čete. Ščegetal sem po mehanizmu za sproženje in se z ustjem cevi praskal pod brado. Nenadoma je počil strel. Krogla mi je švignila tik mimo nosu in če- S svojo energičnostjo boste spravili j be na delu ali v poslovanju. Kaže, nalogo pod streho. Razpoke v dru- 1 da gre na boljše Prijetno srečanje. sem dobro videl, kako se je v njihovi notranjosti prebudila iskra narodne zavesti. Ze si lahko slišal glasove: «SmoSlo-vjen, smo Slo v j en!» Ko je nekdo o tem rahlo podvomil, ga je drugi zavrnil: «Strela naj te ubije, saj ne znaš italijansko!)) O teh vtisih sem pripovedoval potem tudi komisarju Zorku in Marjanu Zdravljiču. Iz Gnidovce je bataljon krenil v vas Hostne, kjer se ie spet nekoliko dni zadržal. Od tu sem se večkrat napotil do Klodiča, kjer sem se v gostilni pri Zdravljiču srečaval z domačini, se z njimi razgovar-jal o tekočih zadevah in problemih, naposled pa tudi z dekleti, ki sem jih poznal že pred vojno. Ena izmed njih mi je nekega dne dejala: «Zakaj nisi pripeljal s seboj tovariša Zorka?« Na moje vprašanje, zakaj bi želela njega, mi je odgovorila, da bi ga — da bi ga pač rada videla. Ko sem se pošalil, če ima pri tem kakšne posebne politične probleme, je malo zardela in odgovorila: «Kaj se delaš norca iz mene.« Nekega dne pa sem res moral z njim v Klodič. Ko naju je to dekle zagledalo v lokalu, kjer je bilo zaposleno, je začelo prav na drugem koncu pospravljati mize in se nama počasi ob mizah približevati, stalno pogledujoč od strani FRANC URŠIČ — JOŽKO iz Kobarida, komandant 17. Gregorčičeve brigade la v zrak. Komandant je pospešil korak in me je našel poleg steze vsega prebledelega. «Kaj se je zgodilo?« je vprašal. Povedal sem mu, kaj sem počel, nakar mi je pokazal, da to orožje nima zapirača in da je treba zato z njim previdno ravnati. Še v avgustu 1944 smo v Klodiču priredili miting, ki se ga je udeležilo precejšnje število okoliških prebivalcev. Prišli so v glavnem iz vasi in zaselkov dreške in grmiške občine. Tudi na tem zborovanju je spregovoril tovariš Crnu-gelj, komisar Benečanov, kot so ga tudi imenovali. Kot vsi njegovi govori, je bil tudi ta ognjevit. Kakor v Trblju sva na tem zborovanju nastopila tudi midva z Zdravljičem. Oba sva vnovič pozivala ljudstvo k u-poru proti sovražniku. Teden dni kasneje, v septembru, je igralska skupina IX. korpusa priredila v moji rojstni vasi Ošnjem miting. Skupino je vodil Danilo Turk-Joco, zdaj član Slovenskega gledališča v Trstu. Mitinga se je udeležila velika množica ljudi iz okoliških vasi. Ljudi smo prevažali celo z avtobusi, ki smo jih dobili pri avtobusnem podjetju v Klodiču. Miting se je odvijal v dvorani, prirejeni za plese, ki je bila last Garjup Virginije-Kančmer jeve. Jaz sem z eno četo zavaroval kraj s številnimi stražami, ki sem jih razpostavil na vseh važnejših dohodih in o tem raportiral komandantu kobariškega vojnega področja. Miting je popolnoma uspel, o čemer so pričah številni a-plavzi in splošno navdušenje prebivalstva. Istega dne me je na novo imenovani komandant 17. brigade Leopold Škra-bar-Vanja v imenu štaba imenoval za namestnika komandanta bataljona. Od tej priliki je za proslavo napredovanja naročil pri gostilničarki Virginiji 50 litrov vina, ki smo ga popili skupaj z borci in domačini. Moje imenovanje so slišali vsi moji rokaji in to novico z veseljem sprejeli, mi segli v roke in čestitali. Med njimi se je znašel tudi nevoščljivec, kateremu očitno ni bilo pogodu moje napredovanje. To so potrdili kasnejši dogodki, ko me je skušal javno blatiti in mi škodovati. Na tem mitingu smo precej govorili o prejšnjem komandantu brigade, ki so ga Nemci po bitki na Krnu hudo ranjenega prijeli. To je bil Uršič Franc-Jožko, doma iz Kobarida. Kakor z drugimi, sem se tudi s tem nenavadno hrabrim borcem srečal na beneških tleh že v oktobru 1944, ko je vodil borbo proti Nemcem v Sp. Mjersi. Enote pod njegovim poveljstvom so se takrat in pozneje vojskovale junaško in vešče ter so neredko prizadejale sovražniku hude izgube. Ko sem se ponovno srečal z njim v Klodiču. v I. polletju 1944, so me njegovi najožji soborci seznanili o številnih drznih akcijah, ki jih je s svojimi enotami izvedel na raz nih področjih Slov. Primorja in Beneške Slovenije. Crnugelj Franc-Zorko je o njem napisal naslednje: ((Jožko je bil eden najboljših komandantov odredov in brigad. Petnajst dni preden so ga Nemci težko ranjenega ujeli na Krnu, ga je štab IX. korpusa imenoval za komandanta operativnega štaba za zapadno Primorsko. Njegove zasluge so prevelike, da "bi jih bilo mogoče pozabiti. Iz zapora Coroneo v Trstu, kjer je bil zaprt, so ga odpeljali aprila 1945 v tržaško Rižarno, od koder se ni več vrnil Kot tovariš Uršič, je bil tudi Vanja znan po vsej Benečiji, na Kobariškem, Goriškem in Tolminskem kot borec, ki se je venomer odlikoval po svoji drznosti in pogumu. Takih bojevnikov je bilo malo. V januarju 1945 sem se z njim srečal v Črnomlju na glavnem štabu, ko je bil ravno namenjen, da odleti z letalom v SZ, v oficirsko šolo. Po kratkem razgovoru sva se tu poslovila in pri tem mi je zaželel veliko uspehov v nadaljnjih borbah. (Nadaljevanje sledi) Igralska skupina IX. korpusa med svojim nastopanjem po Beneški Sloveniji. Skupino Je vodil Danilo Turk — Joco (stoji na skrajni levi). — Harmonikar na desni je Zdravko Kante, sedanji dirigent proseške godbe. Odlomki, ki jih objavljamo v nadaljevanjih, so iz knjige spominov beneškega partizanskega borca Jožka Ošnjaka, z naslovom tOnstran Matajurja», fci je v pripravi za tisk pri založbi tBorec* v Ljubljani. PRlMOR&KI DNbVNIK Gorlško-bcneški dnevnik S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Za prevoz oddaljenih otrok bodo uvedli šolski avtobus Dr. Sancin o nekaterih problemih iz Pevme ■ Nov davek za kmete v Podturnu, ki naj vložijo pritožbo OBVESTILO MESTNIH STRAŽNIKOV Pozor na strupene gobe in na špekulante Včeraj so zaplenili 70 kg nekontroliranih gob in prijavili njihove lastnike [j* . iy OLIMPIJSKE VEST! Olimpijsko naselje se polni 2500 tekmovalcev že prispelo Jutri začetek kvalifikacij za košarkarski olimpijski turnir Na svoji ponedeljkovi seji je občinski svet v Gorici razpravljal o treh nujnih problemih, čeprav so bili Sele v zadnjem trenutku vneseni na dnevni red. Slo je najprej za odkup poslopja na Trgu Culiat, ki je bilo nekdaj sedež faSistične mladine, sedaj pa je last komisariata za italijansko mladino. Svetovalec Piani (KD) je s tem v zvezi predlagal, naj bi v tem poslopju uredili italijansko trgovsko Solo, ki ima sedaj svoje prostore v Ul. Oprtani. V debato so posegli tudi drugi svetovalci in vsem je odgovoril odbornik za Šolstvo Agati, ki je orisal sedanji položaj kar se tiče šolskih poslopij. Ob tej priliki se je dotaknil tudi drugega problema, ki je bil v razpravi, prevoz oddaljenejših učencev ali dijakov do Sole in prispevek v ta namen. Dejal je, da je deželna uprava lani prispevala v ta namen 90 od sto od celokupnega prispevka. V zvezi s prevozom otrok je svetovalec dr. Sancin (PSU) priporočal občinskemu odboru naj upošteva poseben položaj osnovne Sole v Fenol, ki jo obiskujejo tudi otroci z Oslavja in drugih bolj oddaljenih predelov ter morajo vsak dan v šolo po zelo prometni cesti, ki predstavlja zanje veliko nevarnost. S tem v zvezi je tudi odv. Sfiligoj (SDZ) predočil potrebo, da Je treba zahtevati povišek prispevka za šolske prevoze in tako bolje poskrbeti za prezove otrok v osnovno šolo in v vrtce. Odbornik Agati je odgovoril, da namerava občina staviti v ta namen na razpolago poseben šolski avtobus ter da bodo pri prevozih upoštevali predvsem najbolj oddaljene otroke. Ko so razpravljali še o tretjem nujnem problemu, o zahtevi prispevkov za gradnjo otroških vrtcev, ki ne bodo neposredno pod državno upravo, je svetovalec dr. Sancin vprašal za pojasnilo, kaj menijo pod imenom ((nedržavnih vrtcev«. Dobil je odgovor, da tu ne gre samo za zasebne ampak tudi za občinske in vrtce drugih •liniluniHIHMIIIIMIIimillHIIIlIlNIIIIIIIIIIIMlMIIINI Kino Gorica CORSO. 17.30: «Frank Costello, faccia d’angelo», A. Delon in N. Delon, francoski barvni film. VERDI. 17—22: «Io... deu ville e quattro soocoiatori«, L. De Funes in S. Distel. Kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17.45: «Un uomo e una colt», R. Hundar in F. Sancho, italijanski kinemaskopski barvni film. V1TTORIA. 17.30: «Gli assassini non hanno scelta«, R. Dalman in M. Lupovic. Francoski barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Vivi ma non uccidere«, A. Pallenberg in S. Hallwachs. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO. 17.30: «Ti ho sposato per allegria«, Monica Vitti. EXCELSIOR. 17.30: «L’astronave degli esseri perduti«. PRINCIPE. 17.30-22: «Bandidos», E. M. Salerno in V. Venantini. Kinemaskopski film v barvah S. MICHELE. 19—22: «11 terrore dei mantelli rossi«, T. Russel, H. Gabel, ustanov kot n. pr. je ONAIRC. Sancin je priporočal tudi glede prevoza otrok naj bi se zastopniki prizadetih občin, ki so v odboru šolskega patronata, zavzeli v večji meri za ureditev tega problema, pa naj prevzame tak prevoz patronat ali pa občinska uprava; glavno je, da se zadevo uredi na najboljši način in čimprej. Na seji je bil govor tudi o številnih kmetovalcih iz Podturna, ki so dobili od finančne intendan-ce poziv za plačilo posebnega davka kot ((prispevek za izboljšanje« ker so njihova zemljišča ob novi oesti III. armata, ki povezuje Rdečo hišo s Tržaško cesto. Ti ljudje so bili že prizadeti v zvezi z zakonom 167 in sedaj hočejo z novo takso še bolj otežkočiti njihov položaj. Na poseg odv. Sfiligoja v tem smislu je odgovoril podžupan Candussi, ki je vodil sejo, da ob- VčeraJ, četrti in predzadnji dan srednjeevropskega kulturnega srečanja na Goriškem gradu, je govorilo devet predstavnikov delegacij iz Slovenije, Italije, Cehoslovaške in Nemčije o najrazličnejših tematikah s področja ljudske folklore Kakor prejšnji dan Milko Mati-četov, je prišel tudi včeraj zadnji na vrsto predstavnik iz Slovenije, prof. Emilijan Cevc iz Ljubljane, ki je podal svoje poročilo o ((Raziskovanju razmerja ljudske in stilne umetnosti«. Govornik je izrazil upanje, da se odmikajo časi, ko se je govorilo o ((nacionalni« umetnosti kot etničnem in rasnem fenomenu Ljudska umetnost je v jedru spontana ter se namesto stila poslužuje ((stilizmov«. Poudaril Je pomembnost poglavja o ljudski arhitekturi, ki da je zelo zapletena in izhaja kmečka arhitektura že od 17. stoletja. Primer. Jajoč mediteransko in alpsko arhitekturo s panonskim stavbnim tipom, je ugotovil da se meja med njimi sklada s črto, ki so Jo na Slovenskem prvi zaslutili dialektologi — to je črta najmanjših jezikovnih zvez med slovenskimi dialekti. To je dokaz, da etnični značaj v umetnostnem življenju res ni tako odločujoč, kot smo mislili do sedaj, ter da agenij loči« prevladuje nad ((genijem populi«. To je vplivalo celo na melodiko jezika. Govornik je v zaključku primerjal ljudsko in stilno umetnost drevesu: ljudska umetnost je podobna široko razpredenim koreninam, stil. na pa se je razprla v cvet, med obema pa so steblo in listi, ki črpajo moč sonca in zraka, ki ju posre dujejo koreninam in cvetovom. Včerajšnje razprave so se zaključile nekaj po 13. uri. Po kosilu so se delegacije odpeljale v Tolmezzo, kjer so si ogledali muzej ljudskih tradicij. Na povratku so se ustavili v Vidmu, kjer Jih je na županstvu pozdravil župan ob prisotnosti drugih občinskih predstavnikov. črnski odbor proučuje to zadevo in svetoval prizadetim naj vložijo v določenem roku svojo pritožbo Dr. Sancin je predložil tudi potrebo nekaterih javnih del v Revmi, med katerimi je tudi ureditev kanalizacije ob oesti. Dobil je odgovor, da so za sedaj pokrili cestišče z novo asfaltno maso in da bodo enkrat pozneje uredili tudi kanalizacijo in druge zadeve, ki so v zvezi s cesto. Podoben odgovor je prejel tudi na svoj predlog, naj bi pokrili kotalkališče na otroškem igrišču v dolini Koma, kar je še bolj potrebno sedaj, ko so v dvorani UGG ukinili kotalkarske tečaje odkar so preuredili pod v njej. Na vprašanje dr. Battella glede odpusta dosedanjega delovodje pri ATG, katerega so nadomestili z nekim uslužbencem družbe Ribi, je Candussi odgovoril, da je ta namestitev le začasnega značaja. Danes ob 10. uri je predvideno podajanje še nekaj poročil. Med njimi sta tudi poročili prof. Vilka Novaka, s filozofske fakultete iz Ljubljane, ki bo govoril o temi ((Stekanje sredozemskih, alpskih in panonskih tokov v slovenski ljudski kulturi«, ter poročilo prof. Nika Kureta lz Ljubljane «0 dejavnosti skupine za raziskovanje vzhodnih Alp«. S tržiškega območja V Italcantierl se je včeraj ponesrečil 48-letni Renato Blason iz Šalita Mocenigo v Tržiču. Na jeepu mu je stisnilo desno roko V bolnišnici, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni, so ugotovili, da si je poškodoval tudi kost. V Italcantierl so včeraj delavci pol ure stavkali v znak solidarnosti z delavci ILNEA, ki stavkajo za svojo delovno pogodbo. V četrtek bo v okviru vsedržavne stavke stav ka gradbenih delavcev. V Ronkah je na predkongresni skupščini PSU prejela struja socialistična avtonomija 51 odstotkov glasov. Ostale glasove so si razdelile ostale Štiri resolucije Sindikalne vesti iz Podjjorc V soboto je bilo v Podgori sindikalno zborovanje delavk pri statvah v tekstilni tovarni, na katerem so Danes dopoldne se bosta poročila v Sovodnjah DAVORIN PELICON predsednik Športnega društva iz Sovodenj in SILVA HMELJAK Mlademu paru želijo obilo sreče v zakonskem življenju: Športno društvo iz Sovodenj, domače prosvetno društvo ter vsi drugi znanci in prijatelji. Mestna policija v Gorici je v zadnjih dneh prejela več obvestil, da prodajajo znatne količine svežih gob kar po mestnih ulicah, ne da bi jih prej predložili sanitarnemu pregledu na pokritem trgu, kot to velevajo obstoječi predpisi. Mestna policija je včeraj zjutraj od 6. ure dalje uvedla na več krajih kontrolne preglede ter presenetila tri osebe, ki so doma iz videmske pokrajine, katere so nakupile že kakih 70 kg gob v bližini mejnega prehoda. Prijavili so jih zaradi prekrška predpisov mestnega pravilnika s posebnim ozirom na predpise o prodaji svežih gob ter blago, ki so ga dobili pri njih, zaplenili in uničili. Poveljstvo mestne policije opozarja vse prizadete, da bodo tudi v prihodnjih dneh nadaljevali tako kontrolo ter kaznovali vse, ki bodo prodajali ali kupovali sveže gobe izven pokritega trga, kjer morajo biti najprej povržene kontroli, katera edina lahko jamči, da ne bodo prišle v promet tudi stru- zadnja poročila proučili zahtevo za mezdne poviške. Po zborovanju so dali trem sindikalnim organizacijam CGIL, CISL in UIL pooblastilo, naj predlo, žijo zahtevo na zvezi industrijcev. Sindikati so to tudi izvedli. Na sestanku dne 9. t.m. ni prišlo do sporazuma med vodstvom tovarne v Podgori in predstavniki delavcev oddelka fiocco za povečanje proizvodne nagrade. Zato so preko sindikatov zahtevali sestanek, da bi poiskali pravično ureditev tega problema. Pevske vaje v Štandrežu Včeraj, v torek zvečer, so imeli pevci domačega pevskega društva v Štandrežu svojo prvo vajo po poletnem premoru. Vaje bodo odslej dvakrat tedensko ob 21. uri v torek in petek na sedežu društva. Priporočamo pevcem, naj prihajajo redno k vajam in naj s seboj pripeljelo še druge, ki imajo veselje do petja. Izlet v Beneško Slovenijo z lastnimi prevoznimi sredstvi, priredi prosvetno društvo iz Štandreža za svoje člane in prijatelje v nedeljo, 29. t.m. Podrobnejša pojasnila pri vpisu. Vpisujeta Franc Lupin in Anton Volčič. Iz Goriškega matičnega urada Na goriškem matičnem uradu so prijavili 8 rojstev in 4 smrti ROJSTVA: Manrico Croci, Cristi-na Sumelli, Stefano Greco, Giulio Cargnel, Igor Ozbot, Mitja Ozbot, Valentina Colussi in Federico Des-sabo. SMRTI: upokojenec 72-letni Giuseppe Cionci; upokojenec 65-letni Olinto Pinausig; poljedelec 59-Ietni Giuseppe Sirk in upokojenec 70-let-ni Luigi Voltini. pene gobe, kot se je že zgodilo po nekaterih krajih na veliko škodo za ljudsko zdravje. Obenem pa bodo s tako akcijo preprečili tudi špekulacije tistih, ki kupijo večje količine gob po mnogo nižjih cenah, kot so na tržišču ter jih potem drago prodajajo. Frošnj« za priznanje partizanskih kvalifikacij Pozivamo bivše partizane, svojce padlih borcev in rodoljube (patrioti), naj čimprej vložijo prošnjo za priznanje partizanske kvalifikacije v smislu zakona št. 341 od 28. marca 1968. Tako priznanje je važno zlasti za tiste, ki so zavarovani pri pokojninskem zavodu INPS, ker jim bo omogočilo, da se jim prizna in akreditira za pokojnino tudi obdobje, ko so bili pri partizanih. Poleg tega imajo pravico do priznanja partizanskega staleža tudi tisti, ki so bili najmanj 3 mesece interniram v Italiji ali inozemstvu, po 8 septembru 1943. Prošnji Je treba priložiti potrdilo o italijanskem državljanstvu in potrdilo o stalnem bivališču, ter fotografski posnetek dokaznih dokumentov. Vsa potrebna pojasnila in pomoč pri sestavljanju prošnje in zbiranju dokaznih dokumentov dobijo prizadeti na odseku bivših partizanov v inozemstvu v Gorici, Asco-liieva ul. 1 med uradnimi urami ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18.30 Prizadeti naj se zglasijo čim prej, da ne bodo zamudili roka DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. GIUSTO, na Kor zu Italija 244 — Tel 35-38. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna ((Rismondo« dr. Rismondo, Ul. Toti 52 - Tel. 72701. RONKE Danes je odprta lekarna «Ali'Angelo« dr. Sergio Olivetti, Ul Roma 22 - Tel 77019. SANREMO, 24. - V eksihibicij-skem nastopu v Sanremu je Mara Sacchi postavila nov italijanski državni plavalni rekord na progi 100 metrov prosto s časom 1’02"3. Dosedanji italijanski ženski rekord na tej razdalji je pripadal Danieli Be-neok s časom 1’02”4 in je bil torej za desetinko slabši. SMUČANJI Zopet Izboljšane Elanove smuči Znana slovenska tovarna športnega orodja Elan je za letošnjo tekmovalno sezono pripravila nove tekmovalne smuči in sicer za veleslalom v kovinski in plastični izpeljanki za slalom pa samo plastične. Nove smuči so že preskusili najboljši slovenski smučarji, ki so se udeležili poletnih treningov in tekmovanj, poleg njih pa tudi šest CIUOAD MEXICO, 24. — Olimpijsko naselje v mehiški prestolnici, se polagoma polni. 18 dni pred začetkom olimpijskih iger se je zbralo v naselju že 2.500 tekmovalcev iz 44 držav. Ko bodo zbrani tekmovalci iz vseh 119 prijavljenih držav, bo v naselju 7.200 prebivalcev. V nasprotju z nemiri, ki so v teh dneh v mehiški prestolnici (protestiralo študentje), je v olimpijskem naselju spokojna tišina. Celo številne športne naprave, igrišča, telovadnice, plavališča, ki jh imajo tekmovalci na razpolago za treninge, so skoraj prazne. Večina tekmovalcev se namreč prve dni po prihodu predajo počitku in počasni aklimatizaciji. Trenirajo le s krajšimi — sprehodi. Edini, ki so se takoj po prihodu resno lotili dela so bili Sovjeti. Opazovalci, ki so prisostvovali njihovim treningom so videli, kako je Gobrilov razmeroma sproščeno že preskočil 220 cm visoko letvico pri skoku v višino, v skoku z palico pa je Bliznecov brez težav premagal značko 5,10 m. Tudi Angleži in Kubanci so se že razmeroma resno lotili priprav. Zahodni Nemci, ki so v nedeljo prispeli že v velikem številu, se še aklimatizirajo. Ko so v nedeljo dvigali nemško zastavo na drog v olimpijskem naselju je ob tej slovesnosti prišlo do manjšega spodrsljaja: mehiška vojaška godba, ki ob takih prilikah zaigra himno tiste države katere zastavo dvigajo, bi morala Nemcem zaigrati melodijo iz devete Beethovnove simfonije. Namesto zvokov te slovite simfonije pa so zaigrali «Deutschland tiber alles«. Sicer pa teče življenje v naselju brez večjih zapletljajev. Naselje je kot avtonomno mestece, ki ga sestavlja približno 30 osem in devet,-nadstropnih stavb. Ima lastne banke, trgovine, pošto, gledališče, čitalnice, in številne športne objekte. Tudi imena vseh sedanjih in bodočih prebivalcev tega naselja so že znana, z majhno izjemo: še vedno ni znan popoln seznam košarkarskih ekip, ki se bodo udeležile olimpijskega turnirja. Dve mesti za olimpijski košarkarski turnir sta namreč še vedno švedskih državnih reprezentantov, ki so že lani uporabljali Elanove smuči za nastope v smuku Vsi preskuševalci so se o novih smučeh izrazili zelo pohvalno in švedska reprezentanca bo verjetno letos uporabljala Elanove smuči tudi za nastope v veleslalomu. PRESENEČENJE V MARIBORU Olimpija prvak Slovenije po zmagi nad Branikom TK Olimpija iz Ljubljane Je osvojila naslov letošnjega slovenskega članskega teniškega prvaka. V Mariboru je premagala peterko tamkajšnjega Branika s 4:3 in je s tem pripravila dokajšnje presenečenje Zanimivo je, da so bili Mariborčani poprečno stari 23 let, Ljubljančani pa poprečno celih 10 let več. prosti. Zanju se bo namesto prvotno 12 prijavljenih ekip potegovalo le 6 ali celo 5. Ostale so se namreč nastopu odrekle. Tako je trenutno gotovo, da bodo na tem turnirju, ki se bo začel jutri, nastopile reprezentance Avstralije, Španije, Indonezije, Poljske in Urugvaja, morda pa tudi Grčije. Turnir bo v Monterreyu. NENAVADEN PRIMER Glavni sodnik izključil stranskega sodnika V prvenstveni tekmi 2. jugoslovanske nogometne lige Lokomotiva-Rudar v Zagrebu je prišlo preteklo nedeljo do nenavadnega dogodka. Pri stanju 4:2 za Lokomotivo je ekipa Rudarja dosegla gol, vendar Bo Slovenija letos dobila še enega prvoligaša ali ne? Na to vprašanje skušajo dobiti odgovor v teh dneh slovenski ljubitelji košarke, zlasti v Mariboru. V preteklih letih sta v 1. jugoslovanski zvezni moški košarkarski ligi branila slovenske barve Olimpija in Slovan, oba iz Ljubljane. Zdaj pa vse kaže, da imajo možnost v Mariboru poslati v 1. ligo še enega predstavnika Slovenije, ekipo Maribor 66. Mariborčani, ki sp začeli letošnje prvenstvo dokaj dobro, so v prvih jesenskih tekmah prikazali precej nezanesljivo igro. Zdaj pa so zopet prišli v svojo običajno formo in dokaj zanesljivo branijo svoje prvo mesto na lestvici. V nedeljo so doma gostili bivšega prvoligaša Lesonit iz Ilirske Bistrice. čeiprav domačini niso nastopili s popolno postavo so razmeroma z lahkoto odpravili Primorce z 78:51. Maribor 66 si je pravico do napredovanja na sodelovanja na kvalifikacijah za 1. ligo praktčno že zagotovil. Na kvalifikacije bosta odšli namreč obe najvišje uvrščeni e-kipi. Tretjeuvrščena Mlada Bosna je po nedeljskem porazu z Borcem obtičala pri 22 točkah in ima torej Maribor 66 že 6 točk prednosti, kar bi mu moralo vsekakor zadostovati v preostalih štirih srečanjih. Lestvica: 1. Maribor 66 = 28 točk, 2. Bosna 26, 3. Mlada Bosna 22, 4. Mladost 20 5. Ilirija 18, 6. Borao 18, 7 Domžale 16, 8 BSK 16, 9. Lesonit 16, 10. Kvarner 14, 11. Treš-njevka 12, 12. Medveščak 8 točk Tudi Virtus Minganli ojačil svojo ekipo BOLOGNA, 24. — Tudi Virtus Minganti iz Bologne noče,zaostajati za ostalimi (italijanskimi moškimi prvoligaškimi šesterkamj in je oja- ga glavni sodnik Dovgan ni priz nal, ker je stranski sodnik Katulic trdil, da so ga dosegli iz offsida. V trenutku, ko je Dovgan gol razveljavil so igralci Rudarja skočili na Katuliča in ga pretepli. Glavni sodnik pa ni izključil nobenega razboritega igralca Rudarja, ampak pomožnega sodnika Katuliča. Med občinstvom je poiskal nekega gledalca, ga Imenoval za pomožnega sodnika in tekma je tekla dalje. Ves primer je zelo nenavaden, čeprav ni povsem v nasprotju s pravili. Glavni sodnik namreč lahko izključi pomožnega sodnika, če je ta pri svojih odločitvah pristranski ali če ni sposoben opravljati svoje dolžnosti. Ker pa po mnenju mnogih strokovnjakov ti dve postavk: v Katuličevem primeru nista prišl* v poštev so se zdaj med jugoslovanskimi sodniki vnele živahne polemike umestnosti, oz. neumestnosti Dovganovega postopka. čil svojo ekipo, talko da bo začela letošnje prvenstvo z dokaj dobro postavo. Predvsem je Virtus kupil znanega češkoslovaškega igralca Kopa, ki je bil steber državne reprezentance čSSR. V moštvo se je iz Vercelllja zopet vrnil Guidetti, v ekipi pa bo ostal tudi Mazzi, ki je letos nameraval prenehati z aktivnim nastopanjem. Dva igralca pa bosta Virtus zapustila: Fangareggi, ki odhaja k OSI Milano in Ouogihl, ki ne bo več igral odibojike. MLADINSKI NOGOMET Jugoslavija premagala Zahodno Nemčijo s 3:1 AUGSBURG, 24. — V mednarodnem nogometnem srečanju mladinskih reprezntanc je Jugoslavija pred 3.000 gledalci z odlično igro premagala Zahodno Nemčijo s 3:1 (2:1). OBVESTILA Namiznoteniški odsek SZ Bor sporoča, da bodo redni treningi igralcev ob torkih in petkih ob 20. uri, v Trstu na stadionu «Prvi maj«. * * • Atletski odsek SZ Bor obvešča vse atlete, da se treningi redno nadaljujejo vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 16.30 dalje. Treningi so na stadionu «P. Gre-zar« pri Sv. Soboti. * * * Športno društvo Union sklicuje v sredo 25. t. m. javni sestanek svojih članov in simpatizerjev, ki bo posvečen razgovoru o aktivnosti društva v letošnji tekmovalni sezoni. Sestanek bo ob 21. uri * gostilni Zupan v Lonjerju. * * * ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR obvešča, da bo odborova seja v petek, 27. t. m. ob 20.30. ............................................... III. SREDNJEEVROPSKO KULTURNO SliEČANJE Prof. Cevc je včeraj poročal o ljudski in stilni umetnosti Delegati iz Italije, Češke in Nemčije so obdelali razna področja ljudske umetnosti - Danes popoldne še IIHIIIIMHIIItllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||l|IIII||||||||||1|,||„|||,„M||m||||mmm||||||)||||||| Nov italijanski ženski rekord 100 m prosto: Mara Sacchi 1’02”3 •..... iin n m iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii mini iiiimi iiiimiiiiiiiiiiiiiiniHl Se bo Maribor 66 uvrstil v 1. jugoslovansko ligo? Štiri kola pred koncem prvenstva 2. lige vodijo Mariborčani z 2 točkama prednosti pred Bosno 44- ( B. TRAVEN General iz džungle «Kje vendar imaš vročo svinjsko mast?« Je zavpil Celso, ko je zagledal Pedrita, ki je hitel proti njemu In previdno nesel vrček. «Tukaj je, Celso. Prašička so morali najprej zaklati,« je zatulil Pedrito, kolikor je mogel. Toda zaradi odgovora ni pazil na kamnita tla. Padel je, kot je bil dolg In širok, vrč se je razbil in mast se je na široko razlezla po tleh. «Tamle leži Pedro z mastjo v govnu,« je zavpil Celso med smehom in stopil k mladeniču. «Brž skoči spet tja k ognju in mi prinesi novo mast.« «Nič več je ni,» je dejal deček in začel tuliti. «Zakaj je ni?» je vprašal Celso. ((Prašiček ima vendar več masti, kot jo lahko spraviš v takle vrček.« «ja,» je tulil deček, «toda ko sem povedal, zakaj bi rad imel mast, so prišli vsi muchachosi s puškami in revolverji, da bi mazali in oljili, in v hipu jo je zmanjkalo.« Celso se je sklonil k črepinjam in z Modestino pomočjo začel previdno pobirati zgornjo plast masti, ki še ni prišla v stik s peskom, m jo spravljati v eno izmed črepinj. 3 Znočilo se je. General Je prišel do enega izmed oddaljenih ognjev, ki je veljal za stražarsko središče za daleč naprej pomaknjene straže. Pri ognju sta ležala dva muchachosa, ki sta se drla in prepevala. ((Pokonci!« je zapovedal General. «Ti nama nimaš nič kaj ukazovati, razumeš?« je dejal eden, medtem ko se je drugi nerodno trudil, da bi vstal. «Kaj mi vstajaš, lezi,« mu je svetoval prvi. Nekaj muchachosov, ki so spremljali Generala, je priskočilo in s krepkimi, grobimi prijemi dvignilo oba pijana muchachosa in ju postavili na noge. «Kako ti je ime?« je vprašal General prvega. «Drek te briga,« se je glasil odgovor. «To ime ti pristaja,« je dejal General. ((Videti si res takšen kot kup dreka.« «In ti?« je vprašal General drugega. ((Davila, Angelo Davila.« «Kje pa sta dobila aguardiente, ki sta se ga tukaj nažrla?« «Tam, tam zadaj na malem ranchitu. Prav tako reven peon je, kot smo mi,» je dejal Angelo Davila. «Vaju dva in še štiri druge tukaj sem določil za stražo, ker imate karabinke.« «To je naše orožje,« je zavpil prvi, «ki smo si ga priborili, in z njim lahko počnemo, kar hočemo.« «Kje pa imata potem karabinke?« je mirno vprašal General. ((General,« je zdajci zaupno spregovoril Angelo, ((General, ne smeš misliti, da nama je peon na ranchitu dal aguardiente zastonj. Prav tako je reven, kot smo mi.» «Ne tako reven, kot sta vidva,« ga je popravil General. Potem se je obrnil k muchachosom, ki so oba držali pokonci: ((Izpustite ju, to je mrhovina.« Muchachosi so odstopili in oba možakarja sta se gugala sem in tja, ne da bi padla na tla. General je dvakrat ustrelil. «Vrzlte Ju v ogenj,« je dejal muchachosom. ((Porinite Ju z nogami in zasujte ogenj.« Potem je ukazal štirim muchachosom, naj gredo na tisti ranchito, naj dajo peonu pezos, ki ga je vzel iz svoje torbe, in naj prinesejo nazaj karabinki. Potem je šel na zunanje, bolj oddaljene položaje, kjer so morale stražiti zunanje straže. Šel je sam. Muchachosi, ki so ostali pri ognju, da bi storili, kar jim je bil General zapovedal, so slišali štiri strele. «Tiste tam zunaj,« je dejal General, ko se je vrnil, «bomo prepustili kojotom in jastrebom. Sicer pa,» je pripomnil in pogledal muchachose, «kdor misli, da se lahko tukaj vlačimo in sprehajamo po svoji volji, se moti. To naj naposled vsakdo razume. Ali se gremo upor ali se sprehajamo. Ce pa smo se prepričali, da delamo upor, je to upor in ne majski izlet. Je tako ali ni tako?« «Tako je, General,« je odgovoril Profesor, ((pravilno miš ljeno, pravilno storjeno. Kdor tega ne razume in ne dojame, ni pri nas nič izgubil in zato tudi nima tukaj kaj iskati. Ne potrebujemo ga in smo na boljšem brez njegove pomoči. Z živio vzkliki si ne bomo priborili revolucije, živio vzklikom se prav lahko odpovemo, ne pa upornikom, ki vedo, zakaj so uporniki.« General je določil muchachose, ki so zamenjali prejšnjo zunanjo stražo. 4 Pozno popoldne naslednjega dne so prišli v taborišče štirje peoni. Straža jih je pripeljala pred Profesorja, da bi slišal, kaj hočejo. «Kaj pa je vas pripeljalo sem?« je vprašal. To je storil tako, in s takšnim obrazom, kot da bi bilo deset takih obi skov na dan. V resnici pa niso ne peoni ne drugi Indijanci nikoli prihajali v taborišče, razen če niso povsem po naključju po poti naleteli na taborišče. Celo v takšnih primerih se je vsakdo podvizal, naglo oditi iz taborišča, brž ko je opazil prvo stražo. Indijanec je v štiri sto letih brezpravja posta) tako nezaupljiv, da je z ustnicami pritrjeval vsemu, z razumom pa ni verjel in ne zaupal nikomur, najmanj pa tistim, ki so pri- hajali k njemu s trditvijo, da so njegovi prijatelji ali da utegnejo postati njegovi prijatelji. /ato je bilo razumljivo, da je Profesor te štiri peone pozorno opazoval, ne da bi jim toga pokazal Eden izmed peonov je odgovoril: «Na flncali toliko govorijo o vas iz džungle, da želite vse osvoboditi in dati vsem zemljo in posest, svobodo in neodvisnost, ko boste zmagali-Ce je tako, smo prišli sem, da bi se pogovorili z vašim P°' glavarjem, da bi prišel tudi na našo finco in nas osvobodil« ker smo zelo zasužnjeni.« Način možakarjevega govorjenja je podkrepi) Profesorjev sum, da tukaj ni nekaj v redu. Opazil je, da se je govornik trudil, delati napake v španščini, kakršne delajo peoni podzavestno in nehotč, ker so bolj navajeni svojega indijanskega narečja kot španščine. Profesorju se je zdel izraz «ker smo zelo zasužnjeni« posebno nenavaden In tuj Peoni, kakor vsi Indijanci, ne izražajo svojega slabega gospodarskega in žalostnega socialnega položaja s takšnimi besedami Od mladih nog so navajeni delati in delajo, dokler je v njih le še iskrica moči Plačila v gotovini nikoli ne dobijo in n? govorijo o tem, da so zasužnjeni ali izkoriščani, ampak kvečjemu o tem. da so prerevni, da bi lahko poplačali gospodarju dolgove, zapustili finco in se naselili nekje na kaki nezasedeni zaplat zemlje ter živeli kot neodvisni kmetje. »Našega poglavarja zdaj ni tukaj, muchachosi,« je z brezbrižnim glasom odgovoril Profesor «Tam na preriji uri može, kjer poka Tudi strojnice imamo.« Tisti, ki je govoril v imenu štirih peonov, je napravil začuden obraz. Ko pa se je tega zavedel, ker ga je Profesor pozorno pogledal, ga je spet takoj spravil nazaj v bedaste, vdane in ponižne poteze, kot jih je delal dotlej. Ta sprememba izraza na obrazu je še bolj prepričala Profesorja, da 6 temi obiskovalci nekaj ni povsem v redu. Vendar si ni mog0' misliti, kaj naj bi tukaj možje hoteli. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTEOUH1 tt, II., TELEFON «3-808 ln 1638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 96 823 NAROČNINA: mesečne, 300 UT ' vnaprei četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 8100 Ul SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADfT, D2S' Ljubljana Stan trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: irgovskl 150, finančno-upravni z.,o osmrt.n .............. m - Mali oglasi 40 l*r beseda - Oglasi »,a tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Rnnietft Puhblloirš Ualiana« - Odgovorni urednik R 1 » * -o r^ala ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst