OVENSKI Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; Inozemstvo 64 din. Poštno-čekovnl račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/> strani din 250—, •/« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Nemški napad na Anglijo v teku Največji in najbolj srditi zračni napadi Dolgo časa napovedana in od Anglije pričakovana odločilna nemška ofenziva iz zraka in na morju traja že več nego deset dni z vso srditostjo. Dnevno poleti na stotine nemških bombnikov, strmoglavcev in lovskih letal proti angleškemu otoku, kjer bombardirajo pristanišča, letališča, važnejša križišča cest in železnic ter industrijska središča. Ob Rokavskem prelivu se postavlja nemškemu napadalnemu letalstvu v bran angleško. Po poročilih od obeh strani so se bile v minulem tednu ob tako zvanem Kanalu (Rokavski preliv) najbolj srdite in tako obsežne zračne bitke, kakor jih zgodovina ne beleži. Ob nekaterih dnevih so bile izgube na letalih večje, kakor pred to ofenzivo cele mesece. Vsi dosedanji letalski napadi na Anglijo po so le priprava na glavni napad po morju, kojega začetek pa je še skrivnost nemškega vrhovnega poveljstva. Na objavljenem zemljevidu je označena smer nemških zračnih napadov na Anglijo in razdalja v kilometrih od nemških napadalnih oporišč do posameznih ciljev na angleškem otoku, katere si je izbralo nemško letalstvo za napade. Popolna nemška zapora Anglije Pripravljalnim letalskim napadom je sledila 17. avgusta od Nemčije napram angleškemu otočju razglašena popolna zapora ali blokada. O popolni blokadi Anglije je obvestila nemška vlada vse nevtralne države in jih je opozorila, da veljajo odslej vsi dohodi do Anglije kot vojno področje. Pomorska vojna divja okoli Anglije od omenjenega dne v polnem obsegu. Vse vode na tem področju so posejane z minami. Nemška letala bodo napadla vsako ladjo. Zaradi tega grozi vsaki nevtralni ladji, ki bo priplula na to področje, nevarnost uničenja. Nemška vlada odklanja v bodoče odgovornost brez izjeme za vsako škodo, ki bi jo utegnile utrpeti katere koli ladje ali katere koli osebe na tem področju. Dvojna nemška priprava za glavni napad Kratko označena popolna nemška pomorska zapora je za letalskimi napadi eno glavnih vojnih sredstev, s katerimi hoče Nemčija Angleže toliko oslabiti, da bi ji uspel končni in odločilni napad od vseh strani po morju. Za odločilni udarec na Anglijo pripravljajo Nemci dvoje: izredno hitre čolne in posebno opremljene padalce. Nemški brzočolni Nemški brzočolni kot prevozno in napadalno vojno sredstvo vsebujejo tri prednosti: 1. so mnogo cenejši kakor vsaka bojna ladja in tudi njihovo vzdrževanje ni tako drago; 2. se da njih izguba hitro nadomestiti; 3. v množinah so zelo nevarni napadalci, ker so majhni, izredno hitri in nudijo obrambnemu topništvu in letalom le prav neznaten cilj, katerega je zelo težko pogoditi. Nemški brzočolni so srebrnosivi, kar je pri uporabi v megli in v jutranjem svitu zelo velikega pomena. Vozijo z brzino 100 km na uro. fVjih pogonska sila ni bencin, ampak nek skrivnostni plin. Dolgi so 16 in 24 m. Posadka šteje do 20 mož. Njih orožje sta dve cevi za spuščanje trpedov, več strojnih pušk in dva protiletalska topa. Na kratke razdalje lahko prepeljejo en vod pehote. Dajo se pa ti čolni tudi izborno uporabiti kot lo^ci na podmornice. Posebno opremljeni padalci Za glavni napad na Anglijo so pripravili Nemci padalce s posebno opremo. Nemško vodstvo se je potrudilo, da je pri tej novi vrsti padalcev kolikor mogoče omejilo nevarnost, katera grozi padalcu od krogel ob času padanja iz letala na zemljo. Nemci so iznašli zameglitev za vsakega padalca. Nemški padalec ima pri sebi v žepu kroglice, katere odmetava za primer, da bi bil obstreljevan. Te kroglice se pretvorijo v zraku v dim. Ker pa padajo velike krogle hitreje kot manjše, je padalec hitro obdan od valja megle in se lahko bliža zemlji nevidijo za strelce. Najnovejši nemški padalci so opremljeni z blestečimi napravami na strelnem orožju, ki omogočajo merjenje pri ponočnih bojih. Nemci imajo tudi pripravljene infanterij-ske topove, katere bodo spuščali s pomočjo padal iz zraka kot močnejše orožje za padalce. Končno je treba še omeniti, da je nemški padalec izvežban za pristanek na strehi, s katere se lahko spusti po vrvi na ulico. Ima s seboj škarje za rezanje žičnih ovir in vlomilsko orodje, ki mu omogoča dostop v razna skladišča. ★ V kolikor se bodo opisana nemška napadalna sredstva obnesla v praksi, bo dokazal glavni in odločilni napad na angleški otok, ki po napovedujočih predznakih ni več daleč. Kaj pa Angleži? Angleži opazujejo vse te nemške predpriprave zelo skrbno in jih bodo skušali z različnimi načini preprečiti. Eno takih sredstev je stalno bombardiranje središč, kjer Nemci vse te predpriprave snujejo in jih hočejo v kali zadušiti. Po angleških in nemških poročilih sledi, da angleški letalci poleg obrambe lastne zemlje stalno bombardirajo letališča, pristanišča, železniška križišča in razne tovarne, ki delajo za Nemce, in to v zasedenih ozemljih Francije, Holandije, Belgije, zelo pa napadajo tudi industrijske kraje v Nemčiji sami. V koliko so ti angleški letalski napadi uspešni, se ne da sedaj ugotoviti, pač pa se bo to videlo pozneje na učinku nemškega glavnega napada. Sedanja poročila iz obeh taborov so tako nasprotujoča, da si je težko ustvariti pravilno sodbo. Dejstvo pa je, da se tako eden kot drugi silno trudi, dp bi bil uspeh zanj ugodne iši. F .—"TW -LEICESTER »nQw^f _ BIRMINGHAM NORWICH^ U?Ptttr M Huntingdon» Newmarket ¡lütoMici Wgan ^WORCESTER , . ^ IPSWICH Calgr^M^y cm}[NHAM NORTHAMPTON Cambr"*e VL iAHEUyMlgTHYR-mfii AjC[sm CX/0HD COlCHEi 'ài/rg A «i Minehead fiarnitable Tiiehrd i .Bath EXETER Bridport >Tatw'?vcev pa na dve leti strogega zapora. Praznik Zveze bojevnikov Letošnji tabor Zveze bojevnikov na Brezjah 18. avgusta je bil posebno dobro obiskan, ker je bil združen z blagoslovitvijo nove železniške postaje Otoče-Brezje in so ga počastile najbolj odlične osebnosti. Odlične osebnosti pri bojevnikih Naš narodni voditelj, prosvetni minister in predsednik senata g. dr. Anton Korošec si je ogledal v soboto pred bojevniškim prazni- ..« »Da se bo medtem oženil z Marijo Linscott »Tudi jaz mislim___« »In ona bo najnesrečnejša žena na svetu.« »Ali se stvar ne da preprečiti?« »Jaz je ne morem. Edino tako bi mogel rešiti Marijo, če bi lopova ustrelil.« »Ne boš ga ustrelil.« . Pač, ko bo napočil čas za to. A zdi se mi, da to ne bo kmalu. Roger namreč ni samo največji lopov, ampak tudi najbolj zvit lisjak. Toda četudi je sam satan x njim, ne bo mi ušel. Sledil mu bom ko senca in ko bo prišel moj čas, bom obračunal z njim.« »Erik, pazi, da ne boš plačal z življenjem svoje vneme!« »Bodi brez skrbi! Jaz sem že neštetokrat zrl smrti v oči, a sem se ji še vedno izognil. Čutim, da se bo tudi zdaj vse srečno izteklo. Mi prebivalci divjine imamo neke vrste šesti čut in ta nas navadno ne vara.« »Prav, Erik! Jaz ti želim vso srečo k težavni nalogi. Zdaj pa bom šel k Samu. Nekaj resnih besed bom moral spregovoriti z njim. Z Bogom!« Moža sta si stisnila desnici. »Z Bogom!« je dejal Erik. »Povej Samu, da je čve-kavo ženšče. Drugič naj ne gleda v tako strastne oči kakor so Anitine. Če ne bi bil tega storil, bi bil pri meni ostal in videl, kaj se je godilo v Sončni dolini.« I Taborski ogenj je dogorel; slabotni plamen je še enkrat vzplapolal v rahlem vetru, potem pa je ugasnil. Kolikor je ugašal ogenj, toliko je rasla tema. Erik je nepremično sedel pri ognju. Tako je bil zatopljen v misli, da ni slišal niti topotanja Bliska, ki se je pasel v bližini, niti opazil izumretja ognja. Strmel je v zvezdnato nebo in mislil na Marijo. V duhu jo je tako jasno videl, kakor da bi mu bila šele včeraj rekla tiste besede, ki jih ne bo nikoli več mogel pozabiti. Doslej ni bilo moža. ki bi bil dvomil o njegovi značajnosti; niti med sovražniki ne. Zdaj pa ga je žalila ženska. Proti ženski ni mogel nastopiti. On je hotel svariti Marijo pred Rogerjem, ona pa se niti ni zmenila za svarilo. Najhuje pri stvari pa je to, da je celo napačno sodila njegov nastop. Slika je za hip obledela, nato pa postala tem jasnejša. Erikove misli so se ustavile pri vsaki podrobnosti. Kako se je moglo vse to zgoditi? Najbrž je bil neroden. Roger je bil bolj okreten. Marija je dama. ki »¡vi v mestu; ni mogla razumeti, kako more biti kdo tako neolikan, da s tako ostrimi besedami izrazi svoje mnenje. Prav za prav ne more biti jezen nanjo, a tudi pozabiti ne more žalitve. (Dalje sledil 515.000 besed »ameri-ščine«. Ameriški jezik se razvija do čedalje večje samostojnosti. Tam tvorijo posebno dosti novih besed, ki jih britska angleščina ne pozna. To in pa drugi razlogi povzročajo, da se Angleži in Američani pogostoma že prav težko razumejo. Da je ameriščina nekaj posebnega, je v ostalem razvidno tudi iz njenega besednega zaklada, ki obsega, kakor so našteli iz največjega ameriškega besednjaka, 515.000 besed. Razvoj človeškega oka. Človeško oko se razvija samo do 15. leta, potem je »dozorelo« in se začenja počasi, toda nezadržno starati... To dejstvo omogoča očesnemu zdravniku, da s precejšnjo zanesljivostjo ugotovi starost kakšnega človeka. kom dela za spomenik padlim vojakom. Visokega gosta je pozdravil na trgu pred cerkvijo na Brezjah predsednik Zveze g. Mirko Ratej s člani glavnega odbora. G. minister se je raz-govarjal s predstavniki bojevnikov in jim je želel mnogo uspeha. Drugi dan sta se pa udeležila praznika tudi ban dr. Marko Natlačen in ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman. Zborovanje bojevnikov pred praznikom V soboto pred bojevniškim praznikom je bila proti večeru seja glavnega in širšega odbora Zveze bojevnikov. Zveza šteje 40 skupin in 6000 sodelujočih članov, katerih pa je vsako leto manj radi odmiranja. Tokrat je bilo sklenjeno, da se bodo sprejemali za člane do-služeni kadrovci in se bo na ta način članstvo zopet dvignilo. Blagoslovitev nove postaje in služba božja na Brezjah Glavni nedeljski bojevniški praenik je začel zjutraj s slovesno blagoslovitvijo nove postaje Otoče-Brezje, katero je izvršil po izrečenih pozdravih banu in škofu sam ljubljanski škof P O Kardinal ljudskih kuhinj, tako imenujejo Parižani sedanjega svojega nadškofa kardinala Suharda. Suhard je naslednik slovečega kardinala Verdierja, ki se je proslavil s svojim delom med delavci, zlasti z gradnjo cerkva v pariških predmestjih. Toliko jih je bilo zgrajenih, da je nadškof Verdier dobil značilen naziv: kardinal 110 cerkva. Njegov naslednik Suhard je vreden dedič njegovega duha in nadaljevalec njegovega delovanja. To je pokazal v težkem času, ki so ga preživljali Parižani med vojno in po zasedbi Pariza. Kardinal Suhard ni hotel zapustiti svojih vernikov, marveč je ostal med njimi, da jih je bodril ter jim pomagal. Ko je po zasedbi Pariza začelo primanjkovati hrane, je kardinal s pomočjo sester sv. Vincencija in drugih verskih redov ter krščanskih društev organiziral ljudske kuhinje, ki so delile hrano vsem, ki so trpeli pomanjkanje. Nič se ni vprašalo, kateri veri ali kateri stranki kdo pripada, pomagalo se je vsem. Kardinal je sam vodil to delo ter nadzoroval ljudske kuhinje. To veiiko delo krščanske ljubezni je kardinala zelo priljubili) med siromašnimi sloji Pariza, ki so nadškofa Suharda poimenovali s častnim nazivom »kardinal ljudskih kuhinj«. Osvoboditev Jeruzalema je eden izmed vojnih ciljev, za kojih uresničenje se Italija voj- Bog živi našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, , kar nas je i sinov sloveče matere... France Prešeren. ob navzočnosti odličnih osebnosti in ljudskih množic. Po opravljenih blagoSlovitvenih slovesnostih je šel ves sprevod z Otoč peš na Brezje, kjer je pozdravil pred cerkvijo bana in škofa predsednik Zveze bojevnikov s člani odbora. Ob 10 je bilo zbranih na Brezjah do deset tisoč ljudi. Sv. mašo in pridigo je imel ljubljanski vladika. V svojem govoru je škof poudaril, da so se zbrali stari in mlajši bojevniki pri Mariji, da jim izprosi pri Bogu mir, svobodo in red, da bomo zamogli tako izpolnjevati dolžnosti, da si zaslužimo večno življenje. Po sv. maši je po odigranju ter od-petju žalostink opravil škof dr. Rožman molitve za padle vojake, nakar je zaigrala godba ponovno žalostinko in je sledil razhod. i^eiu skuje. Palestina z Jeruzalemom je sedaj pod nadoblastjo Angležev. Do svetovne vojne, ki se j"e začela leta 1914. ter se končala leta 1918., je bila Sveta dežela včlanjena v turško državo. Zmaga zaveznikov — Anglije, Francije, Italije, Amerike — je zelo omejila turško državno ozemlje. Med izgubljenimi pokrajinami je bila tudi Palestina, ki so jo zasedli Angleži. Glavni nagibi te zasedbe kajpada niso bili verski, izvirajoči iz varstva svetih krajev (Jeruzalema, Betlehema, Nazareta itd.), ki se nahajajo v Sveti deželi, marveč predvsem politični. Palestina je sosedinja Sueškega prekopa, ki je za angleški imperij nenadomestljive važnosti radi pota v Indijo in obrambe te velevažne angleške kolonije. Po tem ozemlju tečejo tudi glavni petrolejski vodi v obmorska pristanišča ob Sredozemskem morju. Iz istih razlogov obrača sedaj fašistična Italija svoje oči v Palestino, da bi jo spravila pod svojo oblast. Če se ji to posreči, bi to bil zelo hud udarec za dosedanjo premoč Anglije v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Katoliški krogi Italije pa imajo pri svojih strem Kratfke tedenske novice Seja naše vlade bo na obletnico sporazuma s Hrvati 26. avgusta v Zagrebu. Ob tej priliki bodo objavljene že dalje časa napovedane uredbe, kt se tičejo predrugačenja našega gospodarskega in socialnega življenja. Bolgarska vlada je dobila poziv romunske vlade, da se sestane 19. avgusta v Crajovi zastopstvo obeh držav radi vrnitve južne Dobrudže Bolgariji z mejami, kakor so bile leta 1912. Romunsko in madžarsko zastopstvo se je po tridnevnem odmoru 19. avgusta zopet sestalo v Turn Severmu. Na madžarske zahteve glede Sedmograške, ki jih je označila Romunija kot nesprejemljive, je odgovorila romunska vlada z novim predlogam, ki temelji na načelu zamenjave prebivalstva. Grška križarka »Hella« je bila pri otoku Ti-mos v pristanišču torpedirana od neznane podmornice. Radi potopitve te bojne ladje se je zaostrilo razmerje med Grčijo in Italijo, ker skuša Anglija naprtiti Italiji krivdo torpediranja. Razmerje med Italijo in Švico se je zaostrilo, ker so angleška letala že parkrat preletela švicarsko ozemlje in bombardirala industrijska središča v Gornji Italiji. Vlada na Slovaškem j« prepovedala Slovakinjam pod 40. letom starosti služiti v judovskih hišah. Na podlagi odloka kanclerja Hitlerja so v zadnjih tednih postopno izpustili iz ujetništva skoro vse poljske ujetnike. 200.000 francoskih delavcev in veliko število francoskih ujetnikov je začelo 17. avgusta v od Nemcev zasedeni Franciji obnovitvena dela, ki bodo trajala dve leti. Angleški minister za vojne dobave Herbert Morrison je rekel 18. avgusta, govoreč o vojnih ciljih Anglije, da se ta pripravlja na svetovno ofenzivo, v katero bo prešla v pravem trenutki* V Angliji obstoji »češka legija«. Po nemških poročilih pa vsi Čehi niso pripravljeni, da bi se bojevali. Nekaj se jih je uprlo. Zato so angleške oblasti spravile okrog 200 Čehov v koncentracijski tabor. V Londonu zbrani belgijski ministri, senatorji in poslanci so podpisali zadnjo nedeljo svečano izjavo, s katero stavljajo Angliji na razpolago vse razpoložljivo belgijsko brodovje, mornarje, vojake, opremo in surovine belgijske afriške kolonije Kongo. Bivši osebni tajnik ameriškega predsednika Wilsona, polkovnik Beckenbridge, je izrazil v svojem nedeljskem govoru po radiu upanje, da bodo Zedinjene države kmalu potegnile meč iz nožnice v obrambo svobode in človeštva. Med Nemčijo in svetovnim zavojevanjem, je dejal, stojita Anglija in Amerika. Ameriški predsednik Roosevelt in kanadski ministrski predsednik sta podala 18. avgusta „ , ,. .. , „„•,„. „„„„ f skupno uradn® izjavo, po kateri je bila sklenjena 1 j en jih na Palestino zgolj verske nagipe. osvo-* ku^m obramba združenih držav in Kanade na boditev svetih krajev, ki bi naj prišli pod ob-fkcpn€m v zraku in na morjU. last katoličanov in katoliške Cerkve. r Ameriški listi pišejo, da je treba govoriti ne le Resno ogrožen položaj francoske kolonije ? 0 »bitki za Anglijo«, marveč tudi o »bitkah za Indokina. Odkar se je Francija predala in'Nemčijo in Italijo«. wmm Nesporazum. Kmetu Hostniku je pogorelo gospodarsko poslopje. Lahko bi požar še pravočasno pogasil, a tega ni hotel, ker je bil zavarovan. Gasilci so prišli ravno prav, da so ostalo poslopje rešili ognja. Prišel je nadzornik zavarovalnice, si ogledal nastalo škodo in vprašal Hostnika, koliko zahteva odškodnine. »No,« previdno meni Hostnik, »takole okrog 50.000 din boste že odrinili.« »Veste kaj, Hostnik,« je dejal nadzornik, »tako velike vsote bržkone ne boste dobili od nas. Paragraf peti zavarovalne police izrecno dovoljuje, da lahko zavarovalnica plača v gotovini ali pa nastalo škodo sama popravi, to se pravi, da stavbo spet na svoj račun pozida. In mi bomo zidali!« Hostnik je stis- 17 Ifogočni Jurij Povest iz domačih hribov ★ Končnik mu ni dal izgovoriti, zagrabil ga je okoli pasa, ga nesel pred duri in zavihtel in zagnal na gnoj. Nato je vrgel še dežnik in klobuk za njim češ: »Lump! Falot! Zdaj veš, kje so duri! Enkrat še mi poskusi in, prestopi mi še kdaj moj prag!« Počasi se je advokat pobral, odhitel po stezi in za plotom mimogrede obstal ter zagodljal: »Jaz bom še večkrat prestopil ta prag; pa ti boš zletel iz hiše. Je že moja ta hiša in ne več tvoja.« Kolikor so ga noge nesle, je hitel po bregu dol. Končnik se je tresel od jeze in trajalo je dobro uro, preden se je spet pomiril. Čeprav je Tilka svojemu možu zelo v dobro štela, da se je tako možato zanjo postavil, ji le ni hotelo ugajati, da je Hudnika taka surovo nagnal. Saj je advokata s tem le razkuril, da se bo hotel maščevati; to pa je bilo tem bolj nevarno, ker je bilo po vsem, kakor je advokat Juriju grozil, sklepati, da ima advokat Jurija popolnoma v svoji oblasti. Tilka se je po pravici bala. Že naslednje dni je dobil Končnik advokatski :-ačun, ki mu ga je poslal dr Hn-'nik in ki se je glasil na ogromni znesek šest tisoč in pet sto kron. Nato so prihajala dan za dnem uradna in zasebna pisma, ki so Končnika bolj in bolj razburjala. Pisal je zdaj še več in še daljša pisma kakor zadnje čase, odhajal je skoraj vsak dan od doma in je prihajal vsak dan bolj potrt. Tilko je od dne do dne bolj skrbelo. Prijetno presenečenje zanjo je bilo, ko je videla, da je Jurij zdaj spet vsako nedeljo šel v cerkev, in sicer ne le dopoldne k opravilu, ampak tudi popoldne k večernicam. Po vsem njegovem vedenju pa je morala sklepati, da je že blizu na kantu. Ali ga je smela v takih okoliščinah zapustiti? Štirje tedni, kolikor je bila obljubila, so se bližali kraju. Če bi jo resno poprosil, naj ostane, bi mu ne mogla odreči. Pa ni rekel nič. Le večkrat jo je pogledal tako otožno in proseče, da ji ti njegovi pogledi niso mogli uiti. Zadnji dan pred njenim odhodom jo je poklical v sobo, sprva se je goltil z besedo, potem pa je rekel kratko: »Jutri torej odhajaš?« Bila je iznenadena in se je obotavljala z odgovorom: " »Da ... Mesec je minul.« »Tedaj bi vpraš 1, kaj sem dolžen.« »Nič!« je.odvrnila užaljeno. »Moja služba je taka, da se mi za te krajcarje ne znide.« »Dolžen sem ti še dva tisoč goldinarjev, ki si mi jih za doto prine?!^ TURQUIE ;sopotami£ iLESTINE EGYPTE MAfriqueMI y/////////////////Z/ /////7W/y^ OCCIDENTALE FRANÇAIS SOUDAN CONGO BELGE IAB0UN, RICAINI Italijanski osvajalni cilji Angleške afriške kolonije so bile čisto varne, dokler se je borila z njo Francija. Kakor hitro pa se je Francija vdala ter si izprosila premirje, je začela Italija od severa in vzhoda ogrožati one velikanske dele Afrike, v katerih gospodarijo Angleži. Pred vstopom v vojno ob strani Nemčije je zahtevala Italija od Anglije prost prevoz skozi Sueški prekop in od Francije pa pristanišče Džibuti v francoski Somaliji na vzhodni afriški obali, od koder pelje ozkotirna in edina železnica v italijansko Abesinijo do njene prestolnice Addis Abebe. Ker na ti dve zahtevi nista marali pristati ne Anglija ne Francija, so se Italijani lotili nasilnega vdiranja v angleški Sudan v osrednji Afriki in v angleško Somalijo na vzhodu. Napad na omenjeni angleški koloniji je Italijanom omogočen na Sudan iz njihove Libije od severa in od vzhoda iz Abesinije. Angle-81:o Somalijo si pa skušajo italijanske čete o vojiti iz Abesinije in iz italijanske Somalije. Cilj italijanskih bojev na vzhodu Afrike je: e ;ojitev njihove Somalije z angleško in francosko. Gospodarski pomen Sudana Anglo-egiptski Sudan, ki se razprostira med obema velikima italijanskima kolonialnima področjema, Libijo in italijansko vzhodno Afriko, ne vzbuja zanimanje italijanskih go- Moičala je. čez nekaj časa je dejal po sili: »Žal sem vtaknil ta denar v gospodarstvo, ne da bi ga bil dal zate vknjižiti. Strašno mi je sitno in sram me je, ker ti ga zdaj ne morem vrniti... Jutri bom prijavil konkurz.« »Za božjo voljo,« je vzkliknila, »ali je tako daleč? Kako je to mogoče?« Srdito je zaškrtal z zobmi, si segel v lase in šele čez nekaj časa je rekel z muko: »Ta lump, ta Hudnik me je spravil v dolgove. Za najbolj nore špekulacije me je nagovoril, tako da sem vsakokrat zgubil. Najbolj bi mi bila še parna žaga šla; toda odkar je les padel, imam tu tudi samo izgubo. Pri cementu, pri apnu, pri opekarni pa sem se povsod za-špekuliral. Zdaj sta mi dve menici zapadli, ki ju ne morem plačati.« Tilka je bolestno vzdihnila. »Najbolj mi je hudo, da sem tebe spravil ob tvojih dva tisoč goldinarjev.« »Jaz nimam več pravice do tega denarja,« je rekla; »saj sem ga otrokoma zapisala.« »Otroka sta umrla.« »Dedič je oče.« »Ali naj tega denarja potemtakem ne priglasim v konkurzu ?« »Ne. Na noben način ne... Koliko pa je prav za prav dolgov?« »Več kakor je vredno vse posestvo. Meni ne ostane nič kakor obleka, ki je na meni.« »Moj Bog!... Ko bi človek mogel pomagati!« Izgovorila je te besede s tako sočutnim glasom, kakor ga ni še slišal od nje, kar je bila na Ledinah. Tedaj se mu je zdelo, da bi mu bilo treba le besedo reči pa bi jo nagovoril, da bi ostala in ne le ostala, ampak mu postala zopet kakor nekoč ... Toda ne, na to ni smel več upati. Po vsem videzu je imela Tilka službo, ki je morala biti zelo dobra in izvrstno plačana. On pa ji ni mogel ničesar nuditi, niti ni bil v stanu, da bi jo redil in oblačil. Videti je, da je na dobro vajena; pri njem pa bi jo čakalo le pomanjkanje. Tista grda beseda, ki jo je bil Hudnik zadnjič izrekel, češ da bo beraško malho za njim nosila, ga je ko trn bodla v dušo. — Ne, teh križev ni mogel valiti še nanjo. Pozneje bi se utegnila kesati, če bi ostala psi njem, očitala bi mu, da jo je pahnil v bedo — pa bi bile zadnje reči hujše od prvih... Ljubezen, ki ga je z vso silo vlekla k njej, ga je obenem tudi odvračala, da ni mogel in ni hotel žene prikleniti na svojo nesrečo. Ko je še molčal, je Tilka dejala: »Prihranila sem si štiri tisoč kron in, kolikor mi je znano, bom še po očetu dobila dva tisoč goldinarjev. Ta denar bi lahko dala. Vsaj za eno menico bi bilo menda dovolj.« nil pesti. Toda kaj je hotel! Dobil je sicer novo, lepo gospodarsko poslopje, kljub temu se je pa neznansko jezil. — Cez leto dni je spet prišel v vas zavarovalni agent. Komaj pa je odprl usta, že ga je Host-nik nahrulil: »Ven, ven, ne maram nič več slišati o vašem zavarovanju! Presneti mestni škrici!« »Toda, Hostnik, jaz bi vaše življenje ...« »Sama sleparija! Ven, ven!« »Ampak, mogoče bi zavarovali svojo ženo Li-zo,« vpije agent že pri vratih. »Lizo? Kako pa je to?« Agent se potrudi, da mu na čim bolj umeven način raztolma-či. Toda čim dalje govori, tem bolj je Hostnik razburjen. Slednjič bruhne iz njega: »Jezik za zobe, salamenski ušivec, bi me rad spet naplah-tal, kaj? Ce mi Lisa sklenila z Nemčijo in Italijo premirje, so za-hrepenele razne države po francoskih kolonijah. V največji nevarnosti je zaenkrat Indo-kina, ki meji na Kitajsko, v kateri se že tako dolgo bojujejo brez prave odločitve Japonci. Japonska že dalje časa ogroža francosko In-dokino z izgovorom, da jo mora zasesti, ker dobiva kitajski maršal Čankajšek ravno skozi to kolonijo angleške in ameriške vojne potrebščine. Japonci pravijo, da bodo zasedli In-dokino in potem bodo kmalu kos Kitajcem ter bo dolgotrajne vojne konec. Na mejah Indokine si stojijo nasproti kar tri armade. Na meji kitajske pokrajine Kvangsi so zbrali Japonci več divizij. Kitajci so postavili deset divizij na meji Indokine. 15 km v notranjosti Indokine pa so zavzele francoske kolonialne čete v moči 50.000 mož svoj obrambni položaj. Francosko brodovje je izplulo iz pristanišč Indokine. Japonci pa so zbrali močne pomorske enote v zalivu Tongking. Kitajski maršal Čangkajšek je razglasil, da bo priskočil na pomoč Indokini, če bi bila napadena od Japoncev. Kitajci poudarjajo, da Japoncem ne diši samo francoska Indokina, ampak bi začeli iz te pokrajine ogrožati najvažnejšo angleško obmorsko trdnjavo ter mornariško oporišče Singapur v vzhodni Indiji. Položaj Indokine je zelo resen in bo prišlo do čisto novih vojnih zapletljajev, ako se Francozi in Japonci ne bodo mirno pogodili. Italijanov ogrožene angleške kolonije v Afriki lir, po drugi strani pa bi lahko sprejemala vso sudansko bombažno proizvodnjo. Sudan, ki je devetkrat tako velik kakor današnja Italija, a šteje le šest milijonov prebivalcev, ima za to državo torej velik gospodarski pomen. Med poljedelskimi kulturami v poplavnem ozemlju Nila in na 60.000 ha mak-warskega ozemlja, ki ga umetno namakajo, je bombaž na prvem mestu, omeniti pa je tudi sudanski sezam, zemeljske oreške, gumi arabikum, dateljne, različne vrste lesa. Med živino je omeniti nad milijon velblodov, 400 tisoč mezgov, poldrugi milijon glav govedi, pet in pol milijona ovac in koz. Angleži se niso nikoli posebno zanimali za sudanske zemeljske zaklade, toda po italijanskih navedbah so tam znatna ležišča bakra, železa in svinca, a zlato pridobivajo še danes s preprostimi sredstvi. Zunanja trgovina anglo-egiptskega Sudana je bila v zadnjih letih večinoma v ravnovesju. Izvozu bombaža, kož in drugih njegovih proizvodov, je uvoz tekstilij, strojev, sladkorja in premoga za rečno plovbo prilič-no ustrezal. Največji delež je imela v zunanji trgovini Sudana Anglija, ki je skupaj z južno Afriko in Indijo prevzemala skoraj vso nje- Kdo je gospodar v Afriki? Ogromni svetovni del Afrika je porazdeljen na kolonialno posest, katera pripada: Angliji, na drugem mestu je Francija, sledijo pa še: Italija, Portugalska in Španija. - spodarskih krogov šele od danes, ko je postal vojno ozemlje. Italija bi s svojo industrijo lahko zadostila vsej sudanski uvozni potrebi, ki znaša letno tri milijone egiptskih govo poljedelsko proizvodnjo, po drugi strani pa je uvažala vanj nad dve tretjini tega, kar je sam potreboval. Italija je tu navzlic temu, da mejita na obeh straneh Sudana obe njeni kolonialni posesti, imela le podrejeno ulogo. Za bodoči razvoj Sudana je važno, da razpolaga ta z dobrim omrežjem rečnih vodnih poti, ki merijo skupaj, 5000 km, in s preko 3000 km železniških prog. Dve smeri italijanskega napada na Sudan Italijani skušajo prodreti v angleški Sudan od severa iz Libije in od vzhoda iz Abesinije. V Libiji bi naj bil zbral italijanski maršal Graziani nad 300.000 mož, s katerimi hoče izvesti napad ne le na Sudan, ampak tudi na Egipt, da bi se polastil Sueškega prekopa. Na področju severnega Sudana, ob izhodišču železniške proge iz Port-Sudana v notranjščino Sudana, ki gre v dveh smereh čez Kasalo proti jugu in čez Atmo vzporedno z veliko progo iz Kaire v Capetown (čisto na jugu Afrike), so zgradili Angleži na novo mnogo utrdb in letališč. Te utrdbe, letališča in železnice bombardirajo Italijani dnevno iz zraka. Mnogoštevilne angleške protiletalske baterije branijo letališča, predvsem pa železniško križišče portsudanske železnice. Kljub temu se je italijanskim letalom posrečilo popolnoma razdejati obe železniški progi v dolžini večsto metrov. Takšni napadi Angležem po načrtu prekrižujejo oskrbo tistih čet, ki se bore v Sudanu. Odkar so z Aleksandrijo in Sredozemskim morjem pretrgane vse zveze, so britanske afriške čete v Sudanu navezane na ojačenja, na dovoz streliva in živeža čez Aden (čisto v južni Arabiji) in Port-Sudan. 'To se pravi, da pomeni vsak nov italijanski napad na ta oporišča in na Port-Sudan občutno oslabitev britanskih čet in okrepitev italijanskih postojank za poznejšo ofenzivo na glavno mesto Sudana — Kartum. Iz Abesinije so prodrli doslej Italijani v zgornji del nilske pokrajine in so zasedli angleško postojanko Kurmuk. Zasedbo Kurmu-ka so Italijani dolgo in skrbno pripravljali. Angleži so mesto utrdili in pripravili tam velike količine streliva in živil. Kurmuk obvlada rečne pokrajine Belega in Modrega Nila, ki imata za Sudan in Egipt velik pomen. Italijanske čete so zasedle mesto po srditih borbah. Po večurni borbi se je Italijanom po-Brečilo zasesti utrdbo in vkorakati v mesto. Angleške čete so se umaknile proti zapadu. Z zasedbo Kurmuka je italijanskim četam odprta pot proti Belemu Nilu. Smer napada gre sedaj proti tej reki, da bi se zasedla nato južnoželezniška sudanska proga, ki vodi od Ranada čez Senaro proti glavnemu mestu Sudana, Kartumu. Kratek obris Somalije Kolonija angleška Somalija meri po razsežnosti 176.000 kvadr. kilometrov, a ima samo 350.000 prebivalcev. Prebivalstvo je zagrizeno muslimansko, bojevito, nenaklonjeno tujcem in se ukvarja z živinorejo, lovom ter trgovino. Dežela je precej bogata na rudah, ki se pa ne izkoriščajo v zadostni meri. Britsko Somalijo so osvojili Egipčani leta 1875., toda Angleži so jih pregnali ter prevzeli njih posest. Vendar so proglasili Britsko Somalijo za svojo kolonijo šele leta 1898. Domačini niso bili posebno naklonjeni novim gospodarjem, zato so večkrat izbruhnile vstaje. Hadži Muhamed ben Abdulah je vodil svoje rojake proti osvajalcem dvakrat: leta 1899. in 1903. Angleži so imeli v začetku velike izgube, na kraju pa so vstaše porazili in ostali gospodarji v deželi. Italijanska ofenziva v angleško Somalijo Napad italijanske vojske na angleško Somalijo se je pričel v treh smereh v širini nekako 100 milj. Sedanji letni čas je za vojaška gibanja posebno težaven. Stepna pokrajina je sedaj skoro brez vode. čjLutreoau s/.Viim-"^ : :t. somaliav>V. Zemljevid k italijanski ofenzivi v angleško Somalijo Na drugi strani pa je treba priznati, da je tudi položaj v angleški Somaliji postal težav-nejši zaradi francoske predaje. Angleška Somalija je sedaj od vseh strani obdana od italijanskega ozemlja. Kakor znano, francoske oblasti v francoski Somaliji dalj časa niso sprejele pogojev predaje francoske vlade v Vichyju, toda sedaj prihajajo tudi iz Džibutija poročila, da je prevzel tam poveljstvo že novi francoski poveljnik, ki ga je imenovala francoska Petainova vlada. Dosedanji francoski poveljnik, ki je bil naklonjen Angležem, je skupno z dosedanjim guvernerjem odpotoval. Verjetno so francoske oblasti v Somaliji dosegle že popoln sporazum z Italijani. Italijanska vojska pod poveljstvom abesin-skega podkralja vojvoda d'Aosta je prodrla preko meje angleške Somalije, dospela do morja in zavzela pristanišče Zeilo s 7000 prebivalci. Velika nevarnost za angleško Somalijo bo nastopila, ako se bo Italijanom, katere podpirajo pri prodiranju skozi puščavski svet abesinski vojaki, posrečilo zavzeti največje somalijsko mesto in luko Berbera, ki je glavna prometna postojanka za celotno angleško somalijsko kolonijo, in šteje 20.000 prebivalcev. V Rimu pravijo, da bosta Zeila in Berbera služili kot izvrstni oporišči za napade na angleško utrdbo Aden ob jugozahodnem koncu Arabije, ter pravijo, da je Aden v resnici Gibraltar Rdečega morja. Ta utrdba bo eden glavnih ciljev italijanskih napadov na tem področju. Z omenjenih dveh postojank bo možno v dobri pol ure prileteti z letali nad Aden. Smatrajo, da bodo pri napadih na t.o angleško pomorsko postojanko uporabili tudi padalce. Zaključek Iz zgoraj povedanega in po dosedanjih uspehih je podana možnost, da uspe Italijanom, ker so Angleži preveč zaposleni z obrambo svoje otoške domovine, zasedba angleškega Sudana in osvojitev ter združitev italijanske, angleške in francoske Somalije. Spominjajmo se v molifrah rajnih! Smrt in pogreb daleč na okrog znane posest-nice. Od Sv. Marjete ob Pesnici poročajo: Tukaj smo spremili k večnemu počitku našo daleč na okrog znano in spoštovano posestnico Kraut Antonijo. Pred 17 leti je izgubila svojega moža Franca, kmeta v Ložanah, ter si je nato uredila pri svojem vinogradu na hribčku Rim v Ruperčah prav lepo svoj dom, kjer je s svojo priznano gostoljubnostjo sprejemala prav rada svoje znance in prijatelje. Toda tega prijetnega doma ji ni bilo naklonjeno dolgo uživati. V starosti 69 let jo je Vsemogočni po več dneh hudega trpljenja rešil zemeljske solzne doline in tako smo jo v velikem pogrebnem zboru spremili na kraj miru in izročili ob strani njenega pokojnega moža materi zemlji. Ob grobu ji je govoril v slovo šentpetrski g. župnik žalar, ker leži vinograd blage pokojnice v župniji Sv. Petra ter umre, bi spet ne dobil denarja in bi moral vzeti tisto, katero bi mi zavarovalnica podvalila?! — Ven, ven, mene že ne boš več!« Cejlončani so najbolj strastni kadilci. Učenjaki so že večkrat raziskovali, kje so doma največji prijatelji toba-tove rastline. Znano je, da so Japonci strastni kadilci. Japonec kadi povsod, celo vojaki, ki jim je bilo med vojno s smrtno kaznijo prepovedano seči po cigaretah, so kadili na najnevarnejših mestih fronte, brez ozira na kazen, ki jih čaka. Prebivalci Cej-lona so še večji kadilci od Japoncev. Ti kade neprestano, celo med jedjo. Ponoči se dvignejo z ležišč in pokade nekaj pip tobaka ali več cigaret. Pri njih kade že otroci v starosti od šest »Ne, tega ne bom nikoli vzel,« je rekel odločno; »nočem ti pobrati vsega denarja, saj ga sama potrebuješ.« Tak njegov odgovor je zadel Tilko kakor strela. Hotela mu je pomagati, hotela se mu je približati, on pa je očitno preveč ponosen, da bi od nje kaj sprejel. V hipu jo je minula dobra volja, mehka čustva so splahnela, suho in hladno je dejala: »Še na misel mi ne pride, da bi se komu silila. Ni bila nikoli moja navada.« Delj časa sta oba spet molčala. Potem je spet jel on iskati besedo. Z muko je spregovoril: »Tilka, zaradi otroka — zaradi tistega škerjančki-nega otroka — tu sem nedolžen. To je velika lumparija,« Njo je oblila rdečica. Ali je bila žena? Ali jo je bilo sram? Ni si znal razložiti. »Tilka,« je še enkrat sveto pritrdil, »lahko prise-žem, da s to žensko nisem nikoli kaj imel. Vse se je zlagala... Verjemi mi!« »Če sodišče koga obsodi, da mora plačati, potem ne more biti kar tako brez vzroka,« je odgovorila trpko. Ko da ga je udarila po licu, tako se mu je ob teh besedah spačil obraz, s prežalostnim pogledom jo je pogledal, planil pokonci in odhitel. Tilka je šla v svojo izbo in se je začela bridko jokati. Ali mu je storila krivico? Da. Ko je videla, da se svoje nezvestobe kesa, bi ga ne bila smela zavrniti. Ali pa je kesanje resnično in pravo, če grešnik greh trdo- vratno taji? Ako pa je vendarle nedolžen? Ne, ne, saj priča vse zoper njega. Toda njegova trdna beseda, vse njegovo vedenje je vendar takšno, da si ni mogoče misliti, da bi se lagal. Na vsak način bi mu bila morala pokazati več vere in več dobre volje. Saj je že itak ves pobit in potrt. Nikogar nima, ki bi z njim čutil. Ali je prav, da mu je zaradi nje še bolj težko pri srcu? Ne, zgovoriti se mora še z njim. Jutri se bo lepo ž njim pomenila. Toda drugo jutro Tilka Jurija ni več našla; odšel je ponoči. Žena je bila v veliki zadregi. Brez slovesa ni mogla iti in hiše tudi ni mogla kar tako pustiti. Čakala je dan, čakala dva dni. Ko Jurija tudi tretji dan ni bilo, se je odpeljala v bližnje mestece, da bi Treziko, svojo prijateljico, vprašala za svet. Pri Treziki je nepričakovano srečala špetinovega Matija, ki ji je vedel povedati veliko novico. Končnika so, tako je večni romar povedal, včeraj zjutraj zaradi lažnive kride, katere so ga osumili, zaprli prav v trenutku, ko je hotel Bog ve kam odpotovati, da bi se ognil posledicam svojega zavoženega gospodarstva. IX. Bilo je o kresu. V gostilni Pri Tirolcu v Podklancu je bila dražba; sodnijsko so prodajali Končnikovo posestvo na Ledinah, in sicer najprej Ledinekovo kmetijo s pritiklinami zase, potem pa še posebej Končnikov« premičnine. se je pokojna v svojih molitvah rada zatekala k Gorski Materi. Domači cerkveni pevski zbor ji je na domu in na pokopališču zapel žalostinke. Naši blagi pokojnici naj sveti večna luč! Pogreb žrtve roparjev. V torek smo spremili pri Sv. Barbari v Halozah na pokopališče od gnusnih roparjev zverinsko ustreljeno trgovko Juliko Debeljak iz hiše žalosti v Med-ribniku. Na domu se je poslovil od nje sosed Anton Jurgec z ganljivim govorom. Voz s truplom so zasuli s cvetjem in venci. Pogreba se je udeležila vsa župnija in mnogi poslovni znanci in prijatelji iz vseh krajev, tudi iz Ptuja, Sv. Miklavža, Sv. Lenarta, Varaždina, Bednje itd., ki so pripeljali s seboj tudi krasne vence. G. župnik je z vso ognjevitostjo in ogorčenostjo obsodil ubi-jalčevo roko in omenil, da v svojem 24 letnem mašniškem poklicu ni doživel tako žalostnega pogreba. Suho ni ostalo nobeno oko, saj mora vendar vsakemu se smiliti družina, pokojna, ki je komaj 30 let stara morala zeCpustiti otroke v starosti treh mesecev, šest in enajst let. Bila je dobra mati in žena, verna, saj je rada hodila k sv. maši in zakramentom ter je tako rada molila z otroki. Kot dekle je rada igrala na društvenem odru Prosvetnega društva in pomagala prepisovati vloge. Lepo gesto so napravili domači trgovci, ki so v znak sožalja zaprli trgovine in so se vsi udeležili cerkvenih obredov in pogreba. Čudna usoda zasleduje to družino. Tudi očeta Janeza Podhostnika je ubil neki pijan čevljar, imenovan »leseni Jilra«, in sicer leta 1914, in tudi sestro Marijo, trgovko, so enkrat napadli roparji, ko sta še imela z možem trgovino v Višnjici na Zgrebčovem. Takrat jih je pregnala z orožjem. Vsem žalujočim naše sožalje — rajna pa naj uživa večni mir in pokoj! Lastnik miatilnice umrl. Pred dnevi je umrl v soboški bolnišnici 40 letni lastnik mlatilnega stroja Sedonja Janez iz Rakičana, ki se je ponesrečil pj-i mlatitvi, ker ga je zgrabil parni stroj ter mu prizadejal smrtno nevarne poškodbe. Naj mu bo žemljica lahka! Umrl v visoki starosti. V nedeljo, 11. avgusta, je v lepi starosti 77 let umrl v Soboti posestnik in tesarski mojster števančec Anton, ki je bil zelo dober človek in vnet gasilec, zato ga je na zadnji poti spremljalo mnogo ljudi. Naj počiva v miru! Smrtna kosa v Galiciji pri Celju. V sredo zjutraj se je nenadoma ob zvonjenju zvonov razširila žalostna vest, da je umrla pridna in skrbna žena Marija Podvršnik, pssestnica v Hramšah 29, ki je še razmeroma mlada morala zapustiti to solzno dolino v starosti 45 let. 6aj-na, ki je bila vzor delavnosti in potrpežljivosti, si je ob strani svojega moža ustanovila, odnosno uredila lep domek, v kojem je vladal pravi red, snažnost in domačnost. S preobilnim delom in trpljenjem si je nakopala neozdravljivo bolezen vodeniko, kateri je sedaj, ko bi imela uživati sadove svojega dela in truda, podlegla. Na zadnji poti smo rajno spremili na Veliko G (^spojnico. Za zemeljskim trpljenjem je nastopila boljše življenje, katero si je v polni meri zaslužila. Naj ji bo domača žemljica lahka! žalujočemu možu in sinu naše sožalje! — V petek, 9. avgusta, smo pa pokopali gospodarja velikega Matkovega posestva Janeza Polaka, ki je umrl v visoki starosti 80 let. Rajni Matkov oče je bil tudi vzor delavnosti in pridnosti, ki je vkljub pohabijeno-sti opravljal vsa težka dela do pozne starosti. S svojo še živečo ženo sta vzgojila in preskrbela osem otrok. Ko mu je pred dobrimi devetimi leti umri ljubljeni sin Matevž, je slednjega smrt tako porazno vplivala na očeta, da od takrat ni bil več trdnega zdravja. Hudo preizkušenemu možu bodi ohranjen trajen spomin, ostalim domačim pa naše sožalje! Pogreb najstarejšega farana. V Rečici ob Savinji smo položili k večnemu počitku v nedeljo najstarejšega farana, posestnika Franca Premož, p. d. Pongartnikovega očeta iz Dolsuhe, rojenega leta 1848., ki bi bil čez nekaj mesecev dopolnil 92 let. Pogreb je vodil g. dekan in monsignor Alfonz Požar z dvema gg. duhov- nikoma. Udeležba je bila zelo številna. Vsi sosedje rajnega, bližnji in daljni sorodniki, prijatelji in znanci so spremili rajnega v cerkev in na pokopališče ber mu s tem skazali zadnjo čast in se poslovili od nJega. Rajni je bil rodom iz Ljubnega. Leta 1879. se je priženil v Dolsuho na takratno borno posestvo, katerega je s svojo leta 1924. umrlo ženo zelo izboljšal. Pridno in varčno ter trezno je gospodaril, da je tudi preskrbel svojim šestim otrokom lasten kruh, najmlajšemu sinu je pa prepustil vodstvo posestva v dobrem upanju, da ostane njegov vreden naslednik, živel je vedno kot dober katoličan in rad je prejemal sv. zakramente, zato ga tudi smrt ni našla nepripravljenega. Radodaren je bil siromakom, čislan od sosedov in od svojih otrok. Naj ostane blagi mož v trajnem spominu! — žalujočim naše sožalje! Do P I S I Dravsko polje Trniče na Dravskem polju. Z letošnjo žitno letino nismo nič kaj zadovoljni. Toče čez leto sicer ni bilo, pač pa je neprestano deževno vretue močno škodovalo, žito je cvetelo v dežju in še dozorevalo v mokrem. Ajda se kaže nekoliko bolje. Ce bo vreme sončno in jesen topla, bo mogoče bogato obrodila, da bo vsaj nekoliko nadomestila slabo žitno letino. Vremenske neprilike, predvsem stalno deževno in hladno vreme, so občutno škodovale krompirju, tako da bo tudi pridelek krompirja mnogo manjši. Cena krompirju je 75 par za 1 kg. V primeru s cenami stvari, ki jih kmet potrebuje, je eena krompirja, glavnega pridelka Dravskega polja, dokaj nizka. Dan za dnem čitamo, da je banska uprava dovolila zvišanje cen raznemu špecerijskemu blagu m s tem omogočila večji zaslužek trgovcu — zakaj se pa kmetskim pridelkom ne da primerna cena?! Slovenska Krajina Sobota. (Prekmurski prospekt.) Tujskopro-metna zveza »Putnik« v Mariboru je v sodelovanju s Tujskoprometnim društvom v Soboti izdala lep turistično-propagandnl prospekt za Soboto in Prekmurje. Prospekt, ki je bil tiskan v bakrotisku, ima obliko petdelnega folderja. Naslovna stran je večbarvna, prav tako tudi orientacijska karta Prekmurja na zadnji strani. Ostali slikovni del prospekta je tiskan v enobarvnem bakrotisku v temnomodrem tonu; besedila je poldrugo stran, in sicer ločeno v slovenskem, srbo-hrvatskem in nemškem jeziku. Skupna naklada prospekta znaša 20.000 izvodov. Slike v prospektu so zelo posrečeno izbrane in predstavljajo zanimive motive iz Sobote m iz posameznih predelov Slovenske Krajine. Petanjci. (Zveza Slovenske Krajine z ostalo Slovenijo.) V četrtek, 8. avgusta, je bil veličasten pe-tanjski most, ki je dolg 104 m in širok 6.50 m, izročen prometu. Otvoritev sedaj ni bila bučna, ker se bo slovesna blagoslovitev izvršila v bliž- nji bodočnosti, a vendar se je zbralo preoej ljudi, ki so temu velevažnemu dogodku prisostvovali. Most je izročil prometu tehnični vodja g. inž. Skoberne. Gradnja mostu samega je stala približno 2,640.000 din, a premostitev Mure in poplavljenega ozemlja s cesto vred pa stane nad šest milijonov dinarjev. Ta most je zelo važen ne samo za gornje Prekmurje, temveč za vse Prekmurje, ker se je sedaj promet razen veržejskega mostu, ki je pa že v zelo slabem stanju, vršil samo preko brodov, ki pa za večji promet niso ravno najbolj primerni. Turnišče. V četrtek, 15. avgusta, smo imeli največje proščenje, na katero je prihitelo od blizu in daleč mnogo ljudi, da se poklonijo Mariji pod črnim logom. Ta dan je pridigal nedeljski novomašnik g. Ivan Magdič. — Dela pri našem farno-prosvetnem domu se bližajo koncu in se bo na Malo mašo izvršila slovesna blagoslovitev, kar že vsi težko pričakujemo. — Z žalostjo smo sprejeli na znanje vest, da je naš rojak g. šte-fanec zopet resneje zbolel ter je odšel v ljubljansko bolnišnico iskat ljubega zdraha. Priporočamo ga v molitev! Motovllci. Kakor povsod drugod, tudi pri nas mlatimo ta s tem dovršujemo najvažnejše letno delo. S pridelkom smo še kolikor toliko zadovoljni, čeprav je znatno slabši od lanskoletnega. Pri mlatitvi je pomagal tudi 16 letni posestnikov sin Frumen Jožef, a pri tem je imel smolo ter je po nesrečnem naključju padel z miatilnice in si zlomil nogo. Murski črnci. Komaj začne krompir ta koruza zoreti, so že poljski tatovi pridno na delu. Posestniku Sercu so že izkopali preko 400 jam krompirja, zato bi prosili oblast, da bi tudi tem zlikovcem posvečala več pozornosti, ker sicer nimamo nobenega veselja do dela. Beltinci. Na praznik Velike maše, 15. avgusta, smo pri nas zopet imeli novomašno slovesnost, ki nam jo je pripravil salezijanski duhovnik-no-vomašnik g. Zorko Štefan iz Ižekovec, ki je dovršil bogoslovne študije v Italiji. Pridigal mu je V dvorani Tirolčeve gostilne so sedeli pri dolgi mizi: na čelu sodnik, sodni kanclist in pisar, zraven teh pa p odklonski župan in dva občinska moža. Med kupci je bilo več Končnikovih upnikov, tucat kmetov iz spodnjih krajev, nekaj obrtnikov iz bližnjega mesta in več tujcev. Največ je bilo radovednežev. ! Blizu uradnih gospodov je sedel advokat doktor Hudnik, ki ga je sodišče bilo postavilo za konkurznega upravitelja, tale o da je blizu šest tednov že upravljal gospodarstvo na Ledinah. Tega so smatrali za prvega kupca in za bodočega lastnika Ledin. Saj je sam že večkrat dejal, da kmetije na Ledinah ne izpusti. On je tudi bil, ki je dosegel, da posestva niso visoko cenili, ampak določili izklicno ceno le na petdeset tisoč, čeprav je bilo posestvo z vsemi raznimi napravami, v katere je bil Končnik zabil težke tisočake, med brati vredno precej več. Advokat je računal, da bo posestvo poceni dobil, potem pa razkosal in na drobno prodal pa pri tem mastno zaslužil. V Podklancu bi bili ljudje Ledine vsakemu prej privoščili kakor advokatu; bili pa so prepričani, da drugega kupca ne bo, ki bi bil advokatu kos. Čisto v zadnjem kotu je sedelo pri mizici zraven okna več bajtljarjev, med njimi Špetinov Matija in njegov brat Blaž. Matiju med tolikimi ljudmi ni bilo kaj prida pri srcu. Da bi mu nikomur ne bilo treba gledati v lice, se je s hrbtom naslonil na mizico in nameril svoj daljno- gled na križ v oknu ter kukal po bližnjih hribih. Tisti okoli njega jso ga imeli za norca in so ga dražili: »He, Matija, kaj pa vidiš na Brinjevi gori? Ali iščeš zajce ali dečle?« »Osle!«¡jim je zabrusil. »Pa so vsi k Tirolcu odšli.« Vse se je zakrohotalo. Vtem je zacingljal gospod sodnik. Prebral je obširen spis, v katerem je bilo popisano, kaj vse pride na licitacijo in na koliko je kaj cenjeno. Potem se je začela dražba. Kanclist je stopil na stol in je zaklical: »Ledinekovo posestvo v Podklancu se daje za petdeset tisoč kron.« »Dam jaz!« se je hitro oglasil doktor Hudnik. Naglo so sledile še druge ponudbe, ki so nagnale ceno na šestdeset tisoč kron. Dva Končnikova upnika sta pridala še pet tisoč kron. Potem je šlo počasneje. Ponudbe so se dvigale le po stotakih, največ je bilo, ko je nekdo ponudil tri sto kron več; vendar so prignali že na devet in šestdeset tisoč kron. Tedaj je advokat je enkrat mogočno mahnil, da bi oplašil druge licitante, in je ponudil sedemdeset tisoč kron. Za lepo posestvo z žago in opekarno tudi to še ni bilo mnogo. Vendar je bilo videti, da nihče ne bo več ponudil. Kanclist je vprašal: »Ali da kdo več? — Sedemdeset tisoč k prvemu, sedemdeset tisoč k drugemu ...« (Dalje sledi) let dalje. Cejlončani so najboljši odjemalci tujega tobaka. Po javnih lokalih imajo posebne za-žigalne vrvice, kjer prižigajo gostje svoje pipe ali cigarete, da tako prihranijo na vžigalicah. Meter dolga vžigalna vrvica gori šest ur. »Poljski dom« v Londonu. Pred nedavnim je kentski vojvoda na svečan način odprl »Poljski dom v Londonu. Svečanosti se je udeležil tudi zunanji minister lord Halifax, ki je imel pri tej priliki govor, v katerem je poudaril odločenost Poljske, da se bori za svoj narodni obstoj. 20.000 italijanskih delavcev bo dobilo delo v nemški industriji, kakor to določa sporazum, ki je bil sklenjen med fašistično zvezo ta med nem« širim ministrstvom za delo. sorodnik g. Hesman. Ob lepem vremenu je bilo na novi sv. maši mnogo ljudi. Tropovci. V sredo, 7. avgusta, se je pri nas zgodila prometna nesreča, ki bi skoraj zahtevala življenje motociklista Kunovarja. Omenjeni vozač je na ozki cesti srečal kmetski voz in ker na ozki in slabi poti ni dovolj obvladal motorja, se je zaletel v prednji del voza s tako silo, da ga je vrglo daleč proč in je obležal v mlaki krvi. Prvo pomoč ponesrečencu sta nudila medicinec Kovač in gdčna Antauerjeva. Haloze Sv. Avguštin v Halozah. V sredo, 28. avgusta, je že god sv. Avguština! Naglo se bližajo dnevi njegovega proščenja. Letos bomo slovesno obhajali sv. Avguština v soboto, 31. avgusta, in sicer: v soboto ob 10 sv. maša, ob 16 spovedovanje, ob 18 hrvatska pridiga, potem slovesne večernice in molitve za mir. V nedeljo, 1. septembra: ob 6 sv. maša, ob 7 sv. maša s pridigo, ob 9 tiha sveta maša, ob 10 pridiga in slovesna sv. maša. Ko je sv. Avguštin živel, so bili hudi časi, tudi vojne; zato se letos, ko živimo v tako razburkanih časih in v vednem strahu pred vojno s tem večjim zaupanjem zatekajmo k ljubemu Bogu in njegovim svetnikom. Poromajmo v velikem številu na strmi griček Sv. Avguština, da bodo naše molitve tem uspešnejše. Predložimo mu vse svoje nadloge in stiske ter ga prosimo, naj posreduje za nas pri Bogu, da nam skrajša in olajša težke čaee. Delajmo pokoro, da nas neskončno dobri nebeški Oče obvaruje: kuge, lakote in vojne! Konjiški okraj Slov. Bistrica. V nedeljo, 25. avgusta, ob priliki žegnanja se vprizori v Slomšekovem domu po večernicah prav mična in zabavna igra za otroke in odrasle. Pevske točke so tudi na sporedu. Pridite v obilnem številu! Savinjska dolina Uboje pri Petrovčah. Pri nas je praznoval Po-teko Franc pri najboljšem zdravju 80 letnico svojega življenja v krogu svojih dragih. Kot pristna, trdna slovenska korenina je že nad 50 let svest naročnik »Slovenskega gospodarja«. V sosednih Grižah je bil 28 let podžupan. Svoje otroke je vzgojil v dobrem krščanskem duhu in so vsi preskrbljeni. En sin je ugleden kmet in podžupan ter cerkveni ključar v Vojniku, drugi je dcber kmet in cerkveni ključar v Libojah. Jubilantu »Slov. gospodar« iskreno čestita z željo, da bi še dolgo let obhajal čil in zdrav svoj rojstni dan! Šaleška dolina Bele vode. Prosvetno društvo bo igralo dne 25. avgusta — na belovoško lepo nedeljo — po večernicah na prostem Finžgarjevo ljudsko igro »Veriga«. Vse prijatelje katoliške prosvete vljudno vabimo! Laški okraj Laško. Slomšekovo prosvetno društvo priredi v nedeljo, 1. septembra, po prvi sv. maši v nad-župnijski dvorani farno zborovanje v širšem ob' segu za članstvo Slomšekovega prosvetnega društva, Fantovskega odseka in Dekliškega krožka nadžupnije Laško. Zborovanje ima namen poži veti katoliško zavest in slovenski narodni čut med našim ljudstvom, predvsem pa med članstvom naših organizacij. Na zborovanju bo govoril urednik »Slovenca« g. Franc Terseglav iz Ljubljane. Naša mladina bo nastopila poleg glav nega govornika s poučnimi prizori in zbornimi deklamacijami. Vabljeni so prijatelji katoliške prosvete tudi iz sosednjih bližnjih župnij, pred vsem naj pokaže udeležba mož in fantov, da naš katoliški prosvetni pokret v laški okolici ima ravno v njih podlago za uspešno delo v blagor našega naroda. časa plenila petčlanska vlomilska družba, katero se je posrečilo pred kratkim podjetnim krškim orožnikom razkrinkati in čaka zdaj plačilo v zaporih okrožnega sodišča. Gre za 28 letnega samskega delavca Omerza Jožeta iz Blance pri Raj-henburgu, Zakšek Jožeta, delavca, rodom iz Ar-tič, 35 letnega posestnika Cizel Ivana iz Brezine pri Brežicah, 31 letnega delavca Cernoš Ivana iz Artič ter 30 letnega zidarskega pomočnika Antona Omerza iz Žadovinjka pri Krškem. Rokovnja-či imajo na vesti čez 40 vlomov v skupni škodi okrog 120.000 din. Raznim posestnikom in obrtnikom so odnesli slanine, usnja in raznega blaga za lepo vsoto. Tudi kolesa niso bila varna pred njimi. Le izredni pazljivosti krških orožnikov se je zahvaliti, da so vlomilci razkrinkani. — Vi-demčani smo sicer bolj tihi in mirni ljudje, vendar pa vztrajno delamo, četudi se o tem ne piše. Tudi glede zaslužka so se razmero nekoliko izboljšale, odkar obratuje celulozna tovarna. Spomladi pa upamo, da se začnejo pripravljalna dela za gradnjo velikega železobetonskega mostu čez Savo. Radi izredno primerne lege kraja se tudi precej zida. — Poleg potrebnih društev obstoja tudi bratovščina jeruzalemskega osla, ki pa zad nji čas precej peša in le še par najagilnejših članov ostaja zunaj cerkve. Rajhenburg. 1. avgusta nas je zapustil priljub ljeni kaplan g. Ramšak Viktor. Odšel je na novo službeno mesto v Št. Jurij ob juž. žel. Pri nas je z uspehom deloval nad dve leti. Na izpraznjeno mesto pride novomašnik g. Franc Lipičnik, doma iz Šmartnega v Rožni dolini. — Rajhenburg s svojo lepo zeleno okolico je znan leto viščarski kraj. Najbolj je obiskan naš Bohor. Ni zaman pesnik pel o njem: »Bohor, ti si krasan, ta Posavja si vladar ...« Nekaj pa nas boli: veliko je namreč izletnikov, ki izostajajo nedeljo za nedeljo brez sv. maše, tudi domačini, dasi bi lahko bili vsako nedeljo že ob 5.15 v farni cerkvi pri sv. maši. Pa tudi to nam ne ugaja, da nekateri letoviščarji hodijo po trgu v kopalni obleki. Gospodje, mi smo v civiliziranem kraju in tako »afriško divjaštvo« z vso odločnostjo zavračamo! Tudi romarji prihajajo v lepem številu. Pripeljejo se navadno skupine z avtobusi in vsi odhajajo na svoje domove vedno polni navdušenja z najlepšimi vtisi in občudovanjem nad veličastno baziliko »Lurške Marije«. Gospode iz naše in sosednje škofije vabimo, da bi v teh sončnih dneh pripeljali in vodili svoje ovčice k Lurški Mariji in tu s koprnečim srcem prosili za mir in blagor domovine. — Preko sto naših faranov je poromalo 10. in 11. avgusta k Mariji Pomagaj na Brezje. — Posavski kaplani so imeli 29. julija izlet na Bizeljsko. Prihodnjič se bodo zbrali v Sevnici, kjer bodo naredili načrt za strumno delo v šoli v novem šolskem letu. Hvale vredno! Ob Posavje Sevnica ob Savi. Dne 8. septembra poromajo /Cvniški delavci na Sveto planino nad Trbovlja mi. Polovična voznina! Zjutraj se peljemo do Trbovelj in zvečer se vračamo. Po pridigi in sveti maši bo na prostem veliko delavsko zborovanje in prepevanje slovenskih narodnih pesmi. Prav vse delavce vabimo, da pohitite na prelepo Sveto planino, da se izroče božjemu varstvu. Vabimo tudi vse prijatelje delavcev, mlade, stare, može, ž?ne, fante in dekleta! Pojasnila se dobe pri Obr-Cu v Šmarju ali pa v kaplaniji. Pohitite s prijavami! Na svidenje dne 8. septembra na Sveti planini! Videm ob Savi. Po okolici Vidma in okrajih Krško, Novo mesto, Zagreb in Brežice je že delj Poskusil sem eno in drugo, končno ostanem le pri .CROATIA* bateriji tej priliki opozarjamo starše, da se že zdaj odločijo, da bodo naročili svojim otrokom »Vrtec« in »Luč«, za katero si posebno posavski gospodje kateheti veliko prizadevajo. V katoliške hiše katoliške liste! Katoliškim otrokom katoliški tisk v roke! — Kar se tiče v socialnem oziru se je tudi že malo izboljšalo. Rudnik TPD pri nas dela s polnim obratom. V Rajhenburgu gradi veliko elektrarno, ki bo v jeseni že pod streho, in še več stanovanjskih hiš. — Rajhenburška občina tudi že gradi svoj toliko zaieljeni in prepo-trebni vodovod in je zajetje pod vodstvom ba-novinskega strokovnjaka že gotovo. Kot se je izkazalo, bo vode dovolj za še tako velik prirastek prebivalstva. Prvi del bo to leto že dograjen. Sedaj so naši nasprotniki že lahko izpregle-dali, da se naši občinski očetje ne šalijo in da ni to nikak volilni manever, kakor so to predba-civali, češ da je to še »zajec v grmovju«, ampak da je to golo dejstvo, ki zasluži vso pohvalo in priznanje našim vrlim možem. — Prihodnji živinski sejm 26. avgwsta se bo vršil tudi že na novem sejmišču. Te dni je bila komisija, ki je sejmišče z največjim zadovoljstvom odobrila, rekoč, da je to sejmišče res najlepše v brežiškem okraju. To je nov dokaz, da sedanja občinska uprava res dela in skrbi za napredek ter blagor občanov. Kranjska Linibarska gora pri Moravčah. Kakor običajno vsako leto, bo tudi letos na angelsko nedeljo pri sv. Valentinu na Limbarski gori cerkveno-romar-ski shod in žegnanje. Letos pade ta nedelja na 1. september. Cerkveno opravilo bo naslednje: na predvečer, v soboto, 31. avgusta, bo ob 18 pridiga in pete litanije. V nedeljo zjutraj sv. maše ob 6 in ob 10, obakrat s cerkvenim govorom. Limbarska gora je znana kot ena najlepših razglednih točk, to zatrjujejo vsi, kateri pridejo gori. Dostop je mogoč iz vseh strani. Zveza je ugodna z avtobusi na progi Ljubljana—Celje, postajališče Blagovica ali Spodnje Loke, vas, ki leži ob državni cesti Ljubljana—Celje. Od tod do vrha Limbarske gore je 40 minut pešhoje. Romarji in izletniki vljudno vabljeni. Kmečka trgovina Po čem bo sadje? Naša trgovska delegacija, ki se je z Nemci pogajala o cenah letošnjega sadja, se je iz Nemčije že vrnila. Kakor se izve, so Nemci pristali, da za rano in jesensko sadje plačajo 21 mark za 100 kg (marka velja po uradnem tečaju 14.80 din), za zimsko sadje se pa bodo v septembru vršila ponovna pogajanja in bo naša delegacija za zimsko sadje skušala doseči še boljšo ceno. Na podlagi gornjih dejstev je Kmetijska zbornica sklicala sestanek, na katerem bi se določile najnižje cene za jabolka pri prevzemu od sadjarjev. Sklep sestanka, na katerem so bili tudi zastopniki Prizada, banovine, zadrug in sadnih trgovcev, je bil ta, da mora znašati najnižja cena sadja pri prevzemu od sadjarja 2.25 din za 1 kg. Toda sadni trgovci kakor tudi zadruge same so že takoj naslednje dni po tem sklepu ugotavljale, da je cena 2.25 din le previsoka. Morda bi se po tej ceni še lahko tu in tam plačale kakovostno dobre sorte, nikakor pa ne kakovostno manj vredne sorte. Na drugi strani se pa sadjarji spet drže cene 2.25 din, poudarjajoč, da so na to ceno sadni trgovci in zadruge same pristale. Posledica tega je, da sadna trgovina stoji, kajti trgovci in zadruge poudarjajo, da kljub prvotnim sklepom sadje ne morejo draže plačati kot po 2 din kilogram, prevzeto od sadjarja, sadjarji, posebno večji, pa za to ceno sadja ne dajo. Tako bodo najbrž še tiste malenkostne količine ranega sadja (astrahan, šarlamovski), kolikor ga je, se-gnile, oziroma porabile v druge svrhe (jabolč-nik) in ne bo nikjer denarja za to sadje. Zgleda pa, da je gornje stališče sadnih lzvoz-ničarjev bolj Spfvulativnega kot pa stvarno ra- čunskega pomena. Kljub trditvi, da je cena 2.25 din za 1 kg jabolk previsoka, so le začeli polagoma po tej ceni sadje nakupovati in se je sadje v tem tednu po tej ceni in že celo po ceni 2.40 in po 2.50 din kilogram že na več mestih prevzemalo. Vzrok za to je menda tudi v tem, ker prihajajo po malem v poštev za prodajo že boljše sorte jabolk (n. pr. Grafenstein). Kdor se je torej pri boljših sortah jabolk držal najniže določene cene 2.25 din, plačano pri prevzemu od sadjarja, je vsekakor — kot kažejo prilike — prav ravnal. Letos, ko sadja ni na izbiro, bodo izvozničarji menda pri plačevanju sadja bolj dostopni kot prejšnja leta. Določenih cen se nikdo ne drži Že leto dni izdajajo oblastva uredbe, s katerimi se skuša zajeziti naraščajoča draginja. Posledica teh uredb je, da se gotovi predmeti iz dneva v dan teže dobe, če se pa dobe, so mnogo dražji kot je uradno določeno, kajti pri prodaji še vsak vračuna morebitne kazni, ki bi ga doletele — kar se pa doslej še v nobenem primeru ni zgodilo. To stališče se posebno uveljavlja na jugu države, predvsem v Vojvodini, v trgovini s pšenico in koruzo. Letošnji pridelek pšenice je majhen in je že sedaj občutiti pomanjkanje. Pridelovalci pšenice se tega dobro zavedajo in žita ne prodajajo po uradno določenih cenah, kar se vidi iz tega, da je Priaad doslej kupil komaj sto vagonov pšenice, dočim jo je lani v tem času kupil že 10.000 vagonov. Pač pa se razvija v zelo velikem obsegu nedovoljena trgovina s pšenico po vaseh, kjer se plačujejo znatno višje cene kot jih je določila oblast (nad 250 din 100 kg). Tudi koruza, se po od vlade določenih cenah ne da dobiti nikjer. Pridelovalci koruze koruzo sicer še imajo, toda je ne prodajo po ceni, ki je predpisana. V sili kupujejo trgovci koruzo zato po višjih cenah iz roke v roko, to je med štirimi očmi. V Ljubljano je prispela tudi koruza iz Bolgarije, in to po 257 din 100 kg, tako da stane one, ki koruzo kupujejo na drobno, približno 3 din kilogram. Po nižji ceni koruze ni dobiti. Zelo velike težave so z moko, ki se po mestih že težko dobi. Mlini, ki moko prodajajo na veliko, pravijo, da je temu vzrok vladna odredba, po kateri je cena moke še nižja kot prej, ko je bila pšenica za 30 din pri 100 kg cenejša kot danes, pšenica se pa tudi težko dobi. Vendar se kljub vsemu čudno sliši, da v naši državi (Vojvodini) ni dobiti ne moke ne žita. Težko stanje, v katerem se država nahaja, koristi edino že itak dobro stoječim vojvodinskim kmetom, pri katerih se kopiči denar revežev iz ostalih predelov. že prvi začetki od države vodenega (dirigiranega) gospodarstva so torej rodili ta uspeh, da bogati predeli še bolj bogate, reveži pa postajajo še večji siromaki. Zato bo treba napeti druge strune. Cene vinu kažejo dobro Pri naših vinogradnikih je opaziti le neznaten dvig cen, pač pa se bolj občuti dvig cen vinu po gostilnah, kjer se je vino vseh vrst podražilo za približno 2 din pri litru. Ni pa nikjer večjih količin vina, kar kaže, da bo novo vino imelo dobro ceno. V tem nas potrjuje tudi dejstvo, da so v Dalmaciji, Banatu in v Srbiji prodali skoraj vse stare zaloge vina, in to po zelo dobrih cenah, večinoma v tujino. Radi tega v Sloveniji dalmatinska in banatska vina ne bodo tiščala cen vinu navzdol. V Sloveniji že radi tega ne bodo več tako kupovali vin z juga, ker so se vina iz Dalmacije in Banata zelo podražila in niso skoraj nič cenejša kot v Sloveniji, dočim je prejšnja leta bila cena teh vin znatno nižja kot pri nas. Izvoz južnih vin v tujino torej posredno koristi tudi slovenskim vinogradnikom. To se pozna že tudi ri cenah, saj se boljša vina plačujejo že po 5 do din (prej 4—5 din), kvalitetna pa po 10 din liter. Da niso južna vina cenejša, kaže dejstvo, da je v šibeniku belo vino po 6—6.50 din liter, na Pelješcu pa dingač po 6 din liter. Na splošno danes na jugu nikjer ni dobiti vina izpod 4 do 5 din liter. Z dvigom cen južnih vin se bodo v doglednem času dvignile cene vinu tudi v Sloveniji. Cene drv v Mariboru je na podlagi uredbe o maksimiranju cen drvam za kurjavo določil župan dr. Juvan za področje mesta Maribora in so naslednje: najvišje tržne cene za prostorni meter drv na razkladalni postaji mesto za bukove cepanice I. vrste 135 din, II. vrste 125 din, III. vrste 115 din, vključno s poslovnim davkom franko vagon, postavljen na postajo Maribor. Za bukova drva okroglice, cepljene, je cena za 10 din nižja, za bukove okroglice necepljene in za odpadke na žagah je cena za 30 din nižja od gornjih cen. — Za bukove klade (panje) in sečnice se določa cena s 40% ceneje. Za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv, in sicer: za drva ga-brova 105%, lipova 95%, jesenova 92 odst., borova in smrekova 90 odst., hrastova in cerova 87 odst., jelševa 63 odst., topolova in vrbova 50 odstotkov. Za drva, ki se postavijo od proizvajalca ali od preprodajalca kupcu na dom, se računa 35 din več, kakor znašajo cene za bukova drva. V tem znesku je računan dovoz s postaje v skladišče preprodajalca ter dovoz na dom kupca pri takojšnjem plačilu. Cene drvam, ki se kupijo franko skladišče trgovca, se računajo z 20 din, kakor znašajo cene za bukova drva. Tabor hmeljarjev v Žalcu Na Marijin praznik se je vršil v Žalcu v Roble-kovi dvorani vsakoletni hmeljarski tabor, katerega se je udeležilo okrog tisoč hmeljarjev. Letošnje zborovanje Je bilo posebno dobro obiskano, ker dela hmeljskim producentom velike skrbi izvoz hmelja. Tabor se je prišel ob 9. Vodil ga je predsednik Hmeljarske zadruge g. senator Alojzij Mihelčič, udeležili pa so se ga tudi okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, predsednik Kmetijske zbornice g. Martin Steblavaik Iz šmartnega ob Paki, banski svetnik g. Kuder Ivan in Griž in hmeljarski ba-novinski inšpektor g. inž. Janko Dolinar. Senator g. Mihelčič je podal poročilo o stanju letošnjega hmelja pri nas in drugod. — O izgledih letošnje hmeljske kupčije je govoril g. Janko Dolinar iz Celja. Iz njegovega stvarnega poročila smo zvedeli, da bo letos Savinjska dolina pridelala še enkrat toliko hmelja kot lani. Pri obilnem pridelku pa se pojavlja ta največja tež-koča, da bo težko hmelj spraviti radi pomorske zapore v Ameriko, ki bi rada kupila naš hmelj. Amerika potrebuje letos 30.000 stotov hmelja. Težko je reči, kakšna bo letos hmeljska kupčija, izgledi pa so dobri in je pot čez morje tudi še mogoča. Nihče pa seveda ne more prerokovati, saj vsakdo ve, v kakšnih svetovnih razmerah živimo, ko se vsak dan kaj spremeni. Trgovina nam je odprta, pa četudi bi morali hmelj izvažati po tako dolgi poti. Kljub slabim svetovnim razmeram nam je sedaj izvoz zagotovljen, povpraševanje za našim hmeljem je veliko, zato je pričakovati tudi vnov-čenja in dobrih cen. Ob koncu tabora je bila določena mezda obiralcem hmelja. Zbrani hmeljarji so osvojili glede mezde predlog g. Ocvirka iz Vranskega. Po tem predlogu ostane mezda za obiralce s hrano 1.50 din, pač pa se zviša mezda obiralcem brez hrane od 2 do 2.50 din. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor debeli 7—8 din, poldebeli 5.75 do 7 din, plemenski 6.50—8 din; Brežice I. 8.50 din, n. 7.75 din, III. 6.25 din; Ljubljana I. 8.50 din, II. 7.50 din, III. 6.50 din; Novo mesto I. 7.50 do 8 din, n. 5—7 din, III. 4.50—6 din; Semič 6.50 do 8 din; Zagreb II. 7.50—8.25 din kg žive teže. Biki. Maribor 5.25—7 din, Zagreb 6.50—8.50 din kg žive teže. Krave. Maribor klavne 6—7 din, plemenske 5.25—7 din, klobasarice 4—5 din, molzne 5—8, breje 5.50—7 din; Brežice I. 7.50 din, II. 6 din, III. 4 din; Ljubljana I. 7.50 din, n. 6 din, III. 4 din; Novo mesto I. 7 din, II. 5—6 din, III. 3.50 do 4.50 din; Semič 4—6 din; Zagreb debele 6.50 do 8.50 din, klobasarice 4.70—5.50 din kg žive teže. Mlada živina (telice in mladi voli). Maribor 6.50—7.75 din; Brežice 1 8.25 din, II. 7 din, m. 6 din; Ljubljana I. 7.50 din, H. 7 din, III. 5 din; Novo mesto 5.50—7 din; Semič 6.50—7 din; Zagreb 7.50—8.70 din kg žive teže. Teleta. Maribor 6—7.50 din, Brežice I. 8 din, II. 7 din; Ljubljana I. 10 din, II. 9 din; Novo mesto I. 8 din, II. 6—7 din; Zagreb 9 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 90—130 din, 7—9 tednov 135—185 din, 3—4 mesece 195—310, 5—7 mesecev 340—450 din, 8—10 mesecev 470 do 605 din, 1 leto stare 730—940 din komad; 1 kg žive teže 8—10.50 din, 1 kg mrtve teže 12 do 15 din. V Zagrebu so bili prasci do enega leta po 10—11 din kg žive teže. Pršutarji (prolekl). Brežice 10 din, Ljubljana 9—10 din, Novo mesto 8—10 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Brežice 12 din, Ljubljana 10—11 din, Novo mesto 10—12 din kg žive teže. 1 Mesne cene Goveje meso. Maribor volovsko I. 14—16 din, II. 12—14 din, meso bikov, krav in telic 10—16 din; Brežice 13—15 din; Ljubljana I. 14—16 din, II. 12—14 din, ni. 10—12 din; Jesenice 14 do 16 din kg. Telečje meso. Maribor I. 12—16 din, n. 10 do 14 din; Novo mesto 16 din; Jesenice 14—16 din. Svinjsko meso. Maribor 14—18 din, Brežice 17 din, Ljubljana 16—18 din, Jesenice 18 din kg. Razgovori z Pravica do podedovanega pašnika. H. V. 89. Ako ste imeli VI, odnosno Vaši predniki opisani pašnik le v zakupu, odnosno ste smeli izvrševati pašno pravico proti temu, da ste čistili in trebili grmičevje ter zatirali pašne škodljivce, in ako se ni določilo, do kdaj naj traja ta Vaša pašna pravica, tedaj lastnik pašnika nI izgubil lastninske pravice, odnosno pravice, spremeniti kulturo ter pašnik nasaditi z drevjem. Moral pa bi prej odpovedati zakup v zakonitem (polletnem) ali krajevno običajnem roku. Lastnik pašnika bi Slanina. Maribor 16—17 din, Brežice 19 din, Ljubljana 18—21 din, Novo mesto 18—20 din, Jesenice 18 din kg. Svinjska mast (zabela). Brežice 22 din, Ljubljana 22 din, Novo mesto 18—22 din, Jesenice 22 do 24 din kg. Drobovina. Maribor pljuča 10 din, jetra 10 do 12 din, reberca 14—15 din, glava 8—9 din, ledvice in parklji 2—3 din komad. Zajec 15—16 din kilogram. Ribe. Maribor: mrena 12—14 din, belice 8—10 din, klini 12—14 din, morske ribe 14—20 din kg. Tržne cene žito. Maribor: pšenica 2.50—3 din, rž 2—2.50, ječmen 1.75—2 din, koruza 2.50—3 din, oves 1.50 do 1.75 din, proso 2.75—3 din, ajda 1.50—1.75 din, proseno pšeno 5 din liter; Brežice: pšenica 250 din, ječmen 175 din, rž 225 din, oves 200 din 100 kg; Ljubljana: pšenica 290—300 din, ječmen 250—270 din, rž 260 din, oves 290—300 din, koruza 240—300 din 100 kg; Novo mesto: pšenica 250 din, ječmen 240 din, rž 240 din, oves 220 din, koruza 275—300 din 100 kg. Fižol. Maribor 3—5 din liter, Ljubljana 5—7 din kg, Novo mesto 5—7 din, Jesenice 7—10 din. Krompir. Maribor 150—200 din, Brežice 125 din, Ljubljana 150 din, Novo mesto 200 din, Jesenice 200 din 100 kg. Seno. Maribor sladko 85—90 din, Brežice 100 din, Ljubljana 100—130 din, Novo mesto 80—100 din, Zagreb 70—90 din, Jesenice 90 din 100 kg. Otava. Maribor 80—85 din, Zagreb 90 din 100 kilogramov. Detelja. Brežice 125 din, Novo mesto 100 din, Zagreb 90—110 din 100 kg. Slama. Maribor 40 din, Ljubljana 50—60 din, Novo mesto 50—70 din, Zagreb za krmo 60—70, za steljo 50—60 din, Jesenice 50 din 100 kg. Moka. Ljubljana pšenična 4—5 din, koruzna 3—4 din, ajdova 5—5.50 din; Novo mesto pšenična 4—4.75 din, koruzna 3.70 din; Jesenice pšenična črna št. 6 4.50 din, št. 0 5 din kg. Med. Brežice 18 din, Ljubljana 20 din, Novo mesto 25 din kg. Volna. Novo mesto neoprana 35—40 din, oprana 40—50 din kg. Kože. Brežice: telečje 18 din, svinjske 8 din; Ljubljana: goveje 16 din, telečje 14 din, svinjske 12 din; Novo mesto: goveje 18—25 din, telečje 18—20 din, svinjske 10—15 din kg. Vino. Navadno mešano: Brežice 5 din, Novo mesto 4.50 din; boljše sortirano: Brežice 7 din, Novo mesto 5—7 din liter pri vinogradnikih. Bukova drva. Brežice 130 din, Novo me3to 110 din kubični meter. Sejmi 26. avgusta svinjski: Središče; živinski in kra-marski: Loka pri žusmu (namesto 25.), Rajhen-burg — 27. avgusta tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava; živinski: Maribor — 28. avgusta živinski in kramarski: Dolnja Lendava; svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 29. avgusta tržni dan: Tur-nišče; živinski in kramarski: Koračice, Muta, Podčetrtek (v Veračah), Poljčane, Žalec — dna 30. avgusta svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski: Slovenske Konjice. Gospodarska posvetovalnica I. S., Blagreš. Pšenica, rž, ječmen, oves, proso, koruza ohranijo kaljivost povprečno dve leti. Zaradi tega lahko za seme uporabite lanskoletno pšenico, posebno če je lepša od letošnjega pridelka. O. M., šmlhel. Zelje je sedaj že tako razvito, da se ga ne sme škropiti z nobenimi strupenimi sredstvi, ki bi škodljivce uničila. Poskusite z obiranjem napadenih listov, morda se bo potem zelje še obraslo, ali pa vzemite posodo z vodo, v kateri raztopite malo tobačnega izvlečka, ter s pomočjo krpe ali krtače napadene zelne rastline operite. naročniki kulture ne smel spremeniti le v primeru, ako sa je tej pravici odpovedal. Navedena pravica lastnika pašnika ni zastarala. Odškodnine niste upravičeni zahtevati. Tako zvani dedni zakupi ne veljajo več. Sola za zaščitne sestre. S. A. V navedeno šolo, ki se nahaja v Ljubljani, Lipičeva ulica, se sprejemajo dekleta z višjim tečajnim Izpitom; ona, kl Imajo le nižji tečajni izpit, se sprejemajo le, ako so stara najmanj 18 let. Za nadaljnja pojasnila se lahko pismeno obrnete na vodstvo šole. našimi Zdravniška posvetovalnica G. F. A. Lahonei. ste 19 let star In ste pred enim letom ležal teden dni radi gripe. Po bolezni ste bili pri zdravniku, ki Vam je zagotovil, da ste popolnoma ozdravel. Po Vašem mnenju pa se Vam zdravje le ni hotelo popolnoma vrniti. Celo sluz ste začutili _pri globokem dihanju v pljučah. Tudi v grlu imate sluz in ga je mogoče celo videti. Bili ste ponovno pri zdravniku, ki je zopet zatrjeval, da ste popolnoma zdrav in da o jetiki ni govora. Zdaj pa Vas zopet skrbi ta nesrečni katar in zopet nimate miru. — Moj mladi prijatelj! Ta katar Vas bo vznemirjal in Vam grenil življenje, dokler se ne boste poboljšali. Takim ljudem pravijo zdravniki, da so hipo-hondri. Vedno si nekaj domišljujete, se bojite bolezni, ki je ni in — zdravnikom ne verjamete. Dva sta Vam zatrdila, da ste zdrav, pa nič. Vi gruntate naprej. Moji nasveti: predvsem pustite gruntanje in ne mislite na bolezen. Potem pa verjemite zdravnikom. Katar v vratu je nedolžna stvar. Kdo ga nima? Seveda ga malokdo gleda, kakor Vi, temveč se pošteno odkašlja in ga izpljune — pa konec. Svetoval bi Vam, da posetite radi pljuč Specialista za pljučne bolezni in da mu pošteno verjamete, ko Vam bo rekel, da ste zdrav, in si z dvomi ne grenite več življenja. Sicer boste še bolj shujšali. Duševni nemir je za telo hud post. Katarček pa zdravite lepo po domače. Naučite se dihati skozi nos. Usta zaprite na prašni cesti, pri vlažnem vremenu in pozimi. Ne pijte premrzlih pijač. Zvečer, preden greste spat, nalijte v lonec (pol litra) vrelega kamilč-nega čaja, poveznite nanj škrnicelj, kateremu odtrgajte konico. Otvor, ki tako nastane, vzemite v usta in vdihavajte paro. Pomagalo Vam bo in če Vas v življenju kaj hujšega ne zadene, bo iz Vas še Metuzalem. N a z n a n i i Škofijska cerkvenoglasbena (orglarska) šola v Mariboru. Šolsko leto 1940/41 se začne v ponedeljek, 9. septembra. Prijave za sprejem v šolo se naj s prilogami vred pošljejo do 31. avgusta ravnateljstvu šole ali pa Lavantinskemu kn.-šk. or-dinariatu v Mariboru. Banovinska krnetijsko-gospodinjska šola v Sve-čini, p. Zg. Sv. Kungota, prične v začetku decem-hra novo šolsko leto, ki traja do 31. oktobra naslednjega leta. V šolo se sprejemajo samo kmeč ka dekleta, Med šolskim letom ni nikakih počitnic. Učenke stanujejo v zavodu, kjer se vrši tudi pouk. šolo vodijo šolske sestre iz Maribora. Na-men šole je izobraziti dekleta za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši. Temu primerno je usmerjen tudi pouk, ki obsega: verouk, vzgoje-slovje, gospodinjstvo, živiloznanstvo, gospodinjsko spisje, higieno, živinorejo, mlekarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo, narodno gospodarstvo in zadružništvo, kmetijsko-gospodinj-sko knjigovodstvo, veterinarsko higieno, čebelarstvo, vinarstvo in kletarstvo; posebno pa se dekleta vadijo kuhanja, šivanja, pranja, pletenja, preje, urejevanja hišnih prostorov in raznih gospodinjskih ter gospodarskih del, ki so potrebna vsaki dobri kmečki gospodinji. Oskrbovalnim znaša 350 din na mesec. Kmečkim dekletom, ki radi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati celotne oskrbovalnine, podeljuje kr. banska uprava primerne štipendije, ki se ravnajo po pre-inoženjskih razmerah. Dekle, ki želi vstopiti v šolo, mora biti staro najmanj 16 let, popolnoma zdrava in nravno neoporečna. Lastnoročno pisani in z 10 din banovinskim kolkom kolkovani prošnji naj priloži: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. nravstveno izpričevalo, 5. zdravniško izpričevalo, 6. obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo stroške šolanja, kolkovano s 4 din banovinskim kolkom; 7. premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka (potrjen od davčne uprave) ter gospodarskega stanja staršev ali njih namestnikov. Z vstopom v šolo se gojenka zaveže, da ostane na šoli skozi vse leto; v primeru, da brez važnega vzroka izstopi, je mesečnino poravnati za vse leto. Prošnje za sprejem je poslati najkasneje do 15. oktobra naravnost vodstvu banovinske kmetijsko-gospodinjske šole v Svečini, p. Zg. Sv. Kungota, kjer se na željo dobe še nadaljnja pojasnila. Prosilka naj navede natančen naslov; važna je pošta. Na drž. učiteljišču v Mariboru bodo popravni diplomski izpiti v ponedeljek, 26. avgusta, in v torek, 27. avgusta; popravni razredni izpiti pa v ponedeljek, 2. septembra. Prosilci za prvi letnik naj se javijo za zdravniški in glasbeni pregled v sredo, 28. avgusta. Tisti z meščanskih šol bodo nato še opravljali sprejemni izpit, in sicer od 29. do 31. avgusta. Vpisovanje za vse letnike in za vadnico bo v četrtek, 5. septembra. V ponedeljek, 9. septembra, bo ob 9 služba božja v Alojzijevi cerkvi, v torek, 10. septembra, pa se začne redni pouk. Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor, Vrazova 4. Vpisovanje dnevno, šolski program zastonj, lastni dijaški internat. 1208 Drž. meščanska šola v Ptuju razglaša: Popravni izpiti bodo 29. in 30. avgusta, 31. avgusta popravni završni izpit. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12. Za vpis po teh dnevih je treba delati posebno prošnjo in plačati posebno takso. K vpisu je treba prinesti: krstni list, spričevalo o dovršeni ljudski šoli (»izkaz« ne zadostuje!) in potrdilo davčne oblasti o višini davka. To potrdilo mora prinesti vsakdo, četudi nima nobenega premoženja, šolnina se plača po višini neposrednega davka (od 800 din naprej). Kolo vozačev in jahačev v Ljutomeru razpisuje jesenske konjske dirke za dne 8. septembra ob 14.30 na dirkališču Cven pri Ljutomeru. Zaključek prijav bo v nedeljo, 1. septembra, ob 11. Prijave sprejema Slavič Franc, občinska pisarna, Ljutomer. Prijavnina se mora nakazati istočasno s prijavnico, sicer prijava ne velja. Vršile se bodo sledeče dirke: 1. Dirka Zadruge za vzre-jo žrebet v Ljutomeru. 2. Dirka okrajnega kmetijskega odbora v Ljutomeru. 3. Kmečka ravna galopska dirka Zagreb. 4. Dirka dravske banovine. 5. Galopska preponska dirka čakovec. 6. Spominska dirka Joška Rajha. Podrobnosti glede prijav se zvedo pri Kolu vozačev in jahačev v Ljutomeru. Sv. Frančišek Ksaverij. Katoliško prosvetno društvo se prav lepo zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem za našo tombolo kakor tudi za zabavo ter vsem, ki so žrtvovali za društvo v blagu in delu. Prav lepo se zahvaljuje tudi obiskovalcem teh prireditev. Nazarje. V nedeljo, 1. Septembra, bo v Nazarju v Savinjski dolini blagoslovitev in otvoritev novih železobetonskih mostov in ceste. Slovesnosti se bo udeležil g. ban. Več o prireditvi prihodnjič. Stoprce pri Rogatcu. Dne 1. septembra se bo obhajala zelo slovesno angelska nedelja z dvojno službo božjo, častilci sv. Antona, vabljeni! Napol zastonj se boš vozil in še nagrado mogoče dobiš, če posetiš jesensko prireditev ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od dne 31. avgusta do 9. septembra-. Polovična voznina! Viničarski vestfnik Izpremembe viničarskega reda Z veljavnostjo od 17. avgusta je izdal ban tele izpremembe in dopolnitve viničarskega reda: Izpremembe in dopolnitve 1. Brez privolitve viničarja delo v akordu ni dovoljeno. 2. Globoka kop, naj si bo jesenska, zimska ali pomladanska, je tista kop, pri kateri se koplje 25—30 cm globoko ne glede na gnojenje. Kop, pri kateri se samo praši, ni globoka kop. 3. Mleko od viničarjeve živine je viničarjevo. Kjer je navada, da dobi viničar mezdo ali del mezde v mleku, ki ga mora sam vnovčiti, mu mora vinogradnik dati v denarju tisto razliko, ki ni pokrita z izkupičkom za mleko, razen tega pa mu mora dati tudi odškodnino za trud in čas, izgubljen pri prodaji. 4. Pijača je obvezna dajatev tam, kjer je bilo doslej dajanje pijače v navadi. Tudi tam, kjer dajanje pijače doslej m bilo v navadi, pa se pijača daje, se njena vrednost ne sme odračuna-vati od mezde. Viničar nima pravice do odškodnine v navedenih primerih, če ne pije. 5. Za dela, ki jih po tej uredbi, oziroma po pogodbi opravlja viničar s svojimi delovnimi močmi, sme vinogradnik najeti tuje delovne moči samo v primerih, ko viničar z delovnimi močmi, ki jih je po pogodbi dolžan imeti, zaradi vremenskih razmer ali nenadno nastopivših rastlinskih bolezni ne bi mogel opraviti dela v takem času, a LJUBLJANSKI l VELESEJENE od 31. avg. do 9- sept. 1H0. 5 Razstava industrijskih in obrtniških ■ izdelkov. — Posebne razstave: Pohi- ■ štvo. Mala obrt. Turizem. Motorna in ■ jadralna letala. Zaščita pred napadi H iz zraka. Zobna tehnika. Naša vsak- J danja prehrana. Cvetje in povrtnina. ■ Perutnina, kunci, golobi. Likovna ■ umetnost. Zabavišče. Toti teater. Te- J kma harmonikarjev 8. IX. žrebanje J daril za obiskovalce. Polovična voz- J nina na čeleznici in parnikih. Na po- H stajni blagajni kupite rumeno želez- J niško izkaznico za 2 din. 1216 5 IIIIBiailBMBaBBIHaH da se gospodarstvo obvaruje večje škode. Kdaj se mora kakšno delo opraviti in vrstni red dela na vsem posestvu, določi vinogradnik. 6. Vse, kar pridela viničar na deputatni zemlji in kar dobi kot odškodnino za opravljeno delo, je njegova last. če namerava od teh pridelkov kaj prodati, jih mora med službeno dobo ponuditi v nakup najprej vinogradniku, ob koncu službene dobe pa najprej vinogradniku, če pa ta ne kupi, pa svojemu nasledniku, in sicer po dnevni ceni. če viničar pusti v viničariji seno iz vinogradni-kovega zemljišča, mu mora vinogradnik na zahtevo plačati dnine za dneve, ko je to seno spravljal, če ni za to delo že plačan, če dobi viničar drva kot deputat, so njegova last in jih lahko odpelje, če pa dobi seno in slamo samo za uporabo, mora pri odselitvi seno in slamo, ki se nista uporabila, pustiti nasledniku. Pregledovalne komisije Pri okrajnih načelstvih se osnujejo iz treh članov posebne komisije za pregledovanje viničar-skih pogodb. Proti odločitvi komisije je dopustna pritožba na bansko upravo. Kaznuje se oni vinogradnik, ki viničarsko službeno razmerje po tej uredbi spremeni v najemninsko, zakupniško ali oskrbninsko, da bi se ognil obveznostim po tej pogodbi. Prijave za obstoječa službena razmerja morajo biti vložene pri komisiji za pregledovanje vi-ničarskih pogodb najkasneje v roku petih mesecev od dne, ko dobi ta uredba obvezno moč. Po kasnejših prijavah ali uradnih zaznanjih se ne postopa. Pogodbe za obstoječa viničarska razmerja se morajo spraviti v sklad z določbami te uredbe najkasneje do 1. novembra 1940. Pozor? Pozor! Za jesen in za šolo bodete po izredno nizkih cenah nakupili manuiakturo koniekclfo moške obleke deške obleke moško perilo damsko perlo hubertuse blatevlno Krojaške potrebščine Obleke za platno, šiione svilene rute namizne prte predpasnike zimsko blago pletenine nogavice i. t. d. i. t. d. Razprodat® ostankov lantke (šolarje) samo pri )os. Susterič naslednik Janko Klobasa, Maribor ^■■■■1 Glavni trg 17 BH9MM »Mačja mati« i. . Pred starinsko hišo v R. se je nekega dne odigrala zanimiva igra. Od vseh strani se je zbral drobiž in na ves glas vpil. Odrasli, ki so prihajali mimo, so se ustavljali in smejali. Prebivalci sosednjih hiš so odpirali okna in se zabavali nad prizorom, ki se jim je nudil. Na ulici sta se dvobojevala pes in maček. Trgovčev pes Nero je napadel ljuMjenca gospodične M., mačaka Frica. Nekaj časa sta si stala nepremično nasproti, maček z nasršenim hrbtom, pes pa z iztegnjenim trupom. Pes se je čez čas zganil in čavsnil proti mačku. Fric je napad odbil. Prhnil je, nato pa zasadil svoje kremplje v Neronov smrček. Nero je zacvilil in se potuhnil. Kmalu je spet napadel. Zdaj je šlo za res. Nero je krvavel iz več ran, a tudi Fric je nosil sledove Nero-novih zob. Dvoboj še ni bil odločen. Oba junaka sta imela svoje pristaše med gledalci, ki so ploskali, se smejali in vzklikali. Nenadoma so se odprla vrata starinske hiše in na pragu se je pojavila gospodična M. Ko je zagledala prizor na ulici, je pretresljivo zaklicala: »Fric! Fric!« Fric, ki je drugače takoj tekel k svoji gospodinji, je bil sedaj gluh. Gospodična je odhitela v hišo po orožje zoper Nerona. Zunaj se je medtem odigral zadnji del bitke. Nero je skočil, zgrabil mačka za vrat in ga nekajkrat močno stresel. Ko ga je izpustil, je Fric iztegnjen obležal na tleh. Gospodična se je vrnila z metlo v roki. Ko je zagledala svojega ljubljenca na tleh, ji je metla padla iz roke. »Fric je crknjen!« ji je zaklical neki fantek. Gospodična je začela obupno tarnati. Pobrala je mrtvega Frica in ga nesla v hišo. Na zadnji stopnici pa se je obrnila, dvignila pest in zavpila: »O tej stvari bo še sodnija govorila! Bomo videli, ali je še pravica na svetu!« Ljudje so se ji smejali. Marsikateri ji je privoščil to nezgodo. »Prav se ji je zgodilo,« je dejal starejši možakar. »To je že itak preveč, kar počenja s temi mačkami. Služkinjo ima samo zaradi mačk. Te mrhe se valjajo po mehkih blazinah. Služkinja jih mora vsako jutro umiti in počesati.« »In koliko teh mrcin ima!« je pripomnil drug mož. »Nekoč sem v stanovanju imel neko delo. Videl sem kakih dvajset mačk. To je bilo mijavkanja, da so me ušesa bolela! Žen-šče pa je sedelo med mačkami in se igralo z njimi.« »Da, mačkam streže, toda če revež potrka na njena vrata, ga brezsrčno požene. Od nje nihče ne dobi niti koščka kruha. Nekoč sem nujno potreboval nekaj desetakov denarja. Šel sem k njej in jo prosil, naj mi jih posodi. Mislite da mi jih je dala? Kaj še! Tako je zavpila nad menoj, kakor da bi bil kak cigan. Že prav. Pa bo že prišel čas, ko se ji bo vse vrnilo.« Iz tega razgovora je razvidno, da gospodične M. meščani niso pffcveč čislali. Tega pa tudi ni zaslužila, ker je živela samo svojim mačkam, za ljudi pa ni imela srca. Zakaj je bila taka, ni nihče vedel, ker se je šele pred nekaj leti priselila v R. in njenega prejšnjega življenja niso poznali. Bilo je kakega pol leta pozneje. Služkinja je prinesla zajuterk. »čitajte, čitajte!« ji je zaklicala gospodična. »Kako sem vesela, da sem to dočakala!« Vstala je in ji prožila časopis. Služkinja je odložila podstavek s posodo, vzela časopis in čitala kratko notico, ki jo je pokazala gospodinja. Notica se je glasila: »Znana tvrdka J. F. je napovedala konkurz. Lastnika je že dalje časa spremljala nesreča. Danes zjutraj so ga našli mrtvega v postelji. Pravijo, da je izvršil samomor. Usoda mlade vdove, ki je ostala brez vseh sredstev, je vzbudila splošno sočutje.« Služkinja ni vedela, v kaki zvezi je tvrdka z gospodično, zato ni razumela, zakaj je gospodinja zaradi te nesreče vesela. Nekaj tednov pozneje je gospodična dobila pismo. Po žigih in pripombah, ki so bili na ovitku, se je videlo, da je pismo bilo v mnogih krajih, preden je prišlo v prave roke. »Draga sestra,« je čitala gospodična. »Ti si edina, na katero se v svojem obupnem položaju morem obrniti. Prosim Te, pomagaj mi, ker sem z otrokom v veliki stiski. Pozabi, kar je bilo, in mi oprosti, kar sem zagrešila zoper Tebe... Usmili se me! Saj s$m se že hudo spokorila. Slišala sem, da si bogata. Prosim, daj meni in mojemu otroku skromen prostorček v svoji hiši...« Gospodična je na to pismo poslala čisto kratek odgovor, ki je bil poln škodoželjnosti in zaničevanja. ★ Minuli sta kaki dve leti. V naravi je bila pomlad. Vse je bilo v cvetju. Gospodična je sedela na vrtu. Obdajala jo je tišina. Njene misli so pohitele v preteklost. Matere ni poznala. Ko se je zavedla pameti, je pri hiši gospodarila mačeha, ki ji ni kazala materinske ljubezni. Čez nekaj let je izgubila tudi očeta. Mačeha se je kmalu drugič poročila. Tako je imela očima in mačeho ter je bila v hiši kot kaka tujka. V desetem letu starosti so jo poslali v neki vzgojni zavod. Leta, ki jih je tam prebila, so bila lepa, srečna. Ko se je vrnila iz zavoda, je našla doma polsestro. Ta je uživala vso ljubezen, ona pa je bila še bolj tuja v hiši. Leta so minevala. Ko je polsestra bila stara okrog dvajset let, se je v trgu nastanil trgovec J. F. Ona je imela posestvo. Trgovec se je kmalu začel ozirati po njej. Čez čas jo je vprašal, ali bi ga hotela vzeti. Ker je bil trgovec pameten in dober mladenič, je z veseljem pristala na to in vsa vesela mislila na bodočnost. Ko je zaprosil očima za njeno roko, je bilo konec sreče. Očim je trgovcu povedal, da ona sicer res ima posestvo, ki pa je tako zadolženo, da skoraj nima nobene vrednosti. Trgovčeva ljubezen se je začela hladiti in kmalu se je popolnoma ohladila. Ta preobrat jo je zelo potrl. Še večja pa je postala njena bol, ko je trgovec poročil njeno polsestro. Dalje ni vzdržala doma. Prodala je posestvo, poplačala dolgove in z majhno vsoto, ki ji je preostala, šla po svetu. Spremljalo jo je sovraštvo do ljudi. Ljudem se je odtegnila in se obdala z mačkami. Te so ji postale edine prijateljice. [ (Konec sledi) * > SMEJTE SE! žena in papiga Gospa prinese nazaj papigo, ki jo Je bila kupila, in reče trgovcu: »Vi ste ml pa prodali mu-tasto papigo. To ni lepo!« »Hm!« odgovori trgovec.' »Seveda, ker ji niste dali časa, da bi izpregovorila kako besedo.« Hvaležnost »življenje ste mi rešili. Iz vode ste me izvlekli! O, kako sem vam hvaležen! Rad bi vam dal pet sto dinarjev, pa ne morem, ker imam same tisočake pri sebi.« »No, nič ne de. še enkrat skočite v vodo!« Učenec posebne vrste »No, Mihec, kako je bilo danes v šoli?« »Lepo, oče. Veste, kaj je rekel gospod učitelj?« »Te je pohvalil?« »Da... Rekel je, da bi lahko kar šolo zaprli, če bi bili vsi učenci taki kot jaz.« Ni razumel »Veš, včeraj sem potožil županu svoje križe in težave, pa mi je rekel, da sem pesimist.« »In potem?« »Nisem ga prav razumel. Za vsak slučaj sem mu eno prisolil.« »Gospod, popazite malo na otroka! Za hip moram po opravkih.« »Zakaj bi ga po moral ravno jaz imeti?« »Ker imate nepremočljiv plašč!« Premeteni krokar Muca in Maca sta se mastili s kurjo taco. Krokarja pa je grizla zavist. Priplazil se je za mački in zgrabil Muco za rep. Ta je preplašeno zavpila: »Mijau!« Potem je stisnil Maco za rep. Spet se Je zaslišal: »Mijau!« Mački sta zbežali in pustili slastno večerjo Krokar je ostal sam in je junaško Izbočil prsi. MOSTltó Moštna esenca Mosttn zl izdelovanje prvovrst-ne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. PoStnina povzetje za 1 steklenico 20 din, za 2 ali več 25 din. J A B L I N za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, poštnina povzetje za 1 zavitek 10 din, za 2 ali več zavitkov 15 din. Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju: Drog. Skočir, Slovenski trg 11 ZAHTEVAJTE NOVI CENIK NAJVEČJA DOMAČA TR60VIKA H I i A V JUGOSLAVIJI CELJE 24 MALA OZNANILA SLUŽBE: Majer se sprejme za večje posestvo. Pogoj je treznost in večletna praksa v vinogradništvu, sadjereji in živinoreji ter štiri delovne moči. Ponudbe poslati na dr. Hojnik Fran, advokat, Maribor, Aleksandrova cesta 22. 1159 Mlinarski pomočnik dobi službo pri tvrdki Lju-devit Vernik, Moškanjci. _1174 Potrebujemo viničarske družine s 4—5 delovnimi močmi. Veleposestvo Langental, Spodnja Sveta Kungota. _1177 Sprejmeta se hlapec in služkinja. Plača do 200 din. Pleteršek Franc, Vosek 35, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1178 Viničarja, dobrega in poštenega, z majhno družino, iščem za jesen. Rojak, Maribor, Janeži-čeva ulica 3. 1179 Iščem hlapca na posestvo blizu Maribora, kateri se razume na vinograd in sadovnjak. Vprašati: Repnik, Maribor, Nekrepova 811. 1180 Sprejme se viničar s štirimi delovnimi močmi. Oglasi naj se v vinogradu Ogrinc v Slivnici pri Mariboru. 1181 Iščem hlapca k goveji živini. Plača mesečno 200 din poleg oskrbe. Nastop po 1. septembru 1940. Pestevšek Rudolf, Maribor, Mejna ulica. 1184 Dve viničarski družini, vsaka s 4—5 delovnimi močmi, se sprejmeta. Vprašati: Oskrbništvo Viltuš, Selnica ob Dravi._1187 Sprejmem pošteno služkinjo z letnimi spričevali za takoj. Elšnik, Sv. Peter pri Mariboru. 1183 Sprejmejo se: delavska družina s petimi delovnimi močmi ter lastno živino, pristav (majer) s petimi delovnimi močmi, najemnik s tremi delovnimi močmi, konjski hlapec, oženjen, brez otrok. Députât: l'A—2 orala zemlje, 3 orale travnika. Vprašati: Uprava posestva Strassen-hofen, p. Zg. Sv. Kungota. 1189 Pridno kmečko dekle za pomoč v gospodinjstvu išče Pfeifer, Hoče. 1192 Kuharska učenka, stara 17—18 let, zdrava, močna, pridna in poštena, katera ima željo postati kuharica, se sprejme v kolodvorski restavraciji na Pragerskem. Učna doba traja dve leti, vsa oskrba v hiši. Ponudijo naj se samo tiste, katere imajo res pravo veselje do tega poklica. 1191 ZA JESEN! Velika izbira domačih pletenin, šolskih plaščkov, nahrbtnikov, toplega perila in nogavic najceneje pri 1212 jrror MARIBOR, Koroška cesta št. 10. Sprejmem viničarja s tremi delovnimi močmi. Hotel »Beograd«, Slov. Bistrica. 1203 Sprejme se viničar z najmanj tremi delovnimi močmi za večje vinogradno posestvo. Posestvo Avernas, Gaj, Zg. Sv. Kungota. 1190 Dva viničarja po štiri delovne moči se sprejmeta. Prednost imajo oni z lastno živino. Oskrbništvo grofic D'Avernas, Rošpoh, p. Kamnica. 1201 Pridnega, šole prostega fanta, kateri ima veselje do živine, sprejme Matija Bregant, Orehova vas, p. Slivnica 1202 Pošten ofer, trije delavci, se s 1. novembrom pod dobrimi pogoji sprejme. Zeekovič, Pivola 6, p. Hoče. 1197 Hlapca sprejme gostilna Kovačič, Sv. Peter pri Mariboru. 1196 Sprejmem starejšo deklo, okrog 40 letno, ki zna tudi kolesariti. Pekarna Limbuš. 1207 Pastirja sprejme Fingušl Ana, Hotinja vas 19, Slivnica. 1205 Dekle, pošteno in snažno, 16—17 let staro, se sprejme v mesto k dobri družini kot učenko pri gospodinjstvu. Ponudbe na upravo pod: »Pridna in spretna 1209«. Iščem ileklo za kmečka dela. Vpraša se: Cirilo-va prodajalna, Ptuj, Slovenski trg 7. 1214 Služkinjo, vajeno hišnih del in nekaj kuhe, pridno, pošteno, sprejme trgovina Zorko, Sv. Benedikt v Slov. goricah. 1215 Sedlarskega vajenca, bistrega, z vso oskrbo (tudi obleka) sprejme Hribernik Andrej, sedlarstvo, tapetništvo, trgovina z usnjem in kožami. Prevalje. 1217 Zanesljivega viničarja, kateri razume vsa dela, dve delovni osebi, brez otrok, po možnosti z eno lastno kravo. Vprašati: Šnuderl, Maribor, Ljubljanska 7._1218 Sodarskega vajenca in pomočnika sprejme takoj Ramšak Josip, sodar, Meljska 10. 1219 Iščem viničarja, šest delovnih moči. Naslov v upravi. 1220 STANOVANJA IN OSKRBA. Tri dijake nižješolce sprejmem na stanovanje (brez hrane) v lepo, zračno in sončno sobo v bližini Sol. Maribor, Sodna 2/1, vrata 2. 1147 Sprejmem dva dijaka na stanovanje, po dogovoru tudi na hrano. Maribor, Vošnjakova 19. 1195 Sprejmem dijakinjo tretjega ali četrtega razreda srednje šole v vso oskrbo. Taurer, Maribor, Frankopanova 12. 1193 Dijaka (niijeèolca) sprejmem v vso oskrbo. A-Gosnik, Wildenrainerjeva 6, vrata 3. 1204 POSESTVA Posestvo, tik ob banovinski cesti, po poljubni velikosti, se da v najem. F. Kramberger, Go-čova 6, p. Sv. Trojica, Slov. gorice. 1194 Prodam posestvo 35 oralov, prvovrstno, 5 km od Ptuja. Druga pojasnila daje lastnik Cimerman Janez, Pacinje, Moškanjci, Ptuj. 1185 Iščem posestvo 60—120 oralov, sposobno za sadjarstvo, v bližini Maribora. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »Dober plačnik 1186«. RAZNO: Dva lepa junca za rejo takoj na prodaj. Košaki, Počehova 24, nasproti opekarne Dervušek, pri Küster, Maribor. 1200 Klobuke dobite od 28.—, 35.—, 40.— din naprej, vse iz lastne delavnice. Popravila se sprejemajo od 10—28 din. Prosim za obisk ter se priporočam! Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. 1198 Kupim hišo, prednost bližina cerkve in šole. Mi-klavžič, Pristava, p. Sela-Ptuj. 1213 Prodam majhno posestvo, novozgrajeno hišo in vilo. Cena 55.000 din. Cimerman, Pekre 141, Maribor. 1210 Prodam dobro ohranjen čevljarski stroj »Singer«. Lipuš, mehanik, Koroška cesta 90. 1222 Še vedno kupite dobro, po ugodnih cenah: nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje, žemper-je (lastni izdelki), kombineže, modrčke, srajce, oblekce, predpasnike, platno, odeje, koče, blago, perilo, konfekcijo, rute, šivalne potrebščine, galanterijo, milo, drobnino. Andrej Oset »Mara«, Koroška cesta 26 (poleg težnice, Vodnikov trg). _1098 40 hI izbornega vina ima na prodaj cerkev Sv. Marjete ob Pesnici. _1188 Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razDošiljatev. Ivan Pečar, tfg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 738 Za šolarje \BOZA<- obleko! Ker je trpežna, je zato tudi cenejša. Zaloga: I. PREAC, Maribor, Glavni trg 13. 1206 Kupujte pri naših inserentih ! Centralo: Maribor v lastni palači na oglu Gosposke in Slovenske ulice Hranilnica Dravshe banovine Maribor Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vse te vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno Podružnica: Celic * nasproti poŠte, prej Južnoštajerska hranilnica RAZNO: MOSTIN za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija L Thttr, Maribor, Gosposka ulica 19. 525 Halo! Pomlad! Leto! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovaren, dobro uporabni, pristno-barvni, brez napak! »Paket serija H« 15—18 m prima oxfordov, turing ln frenšev za posebno močne moške srajce v Izbrano lepih vzorcih. »Paket serija M« 14—17 m za ženske obleke, dečve in predpasnike, delenl, kreton, druk, crepi itd. v najlepši sestavi. Vsak paket poštnine prosto 155 din. Za enako ceno dobavimo gornja paketa tudi mešano, vsakega polovico. »Paket serija Z« 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, damski ali moški plaSč, in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 200.—, Z-4 250.— in Z-5 300.— din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler traja zaloga. Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem RAZPOŠHJALNICA KOSMOS, Maribor, Razlagova ulica 24/n. Albumi, spominske kniige v veliki izbiri in po ugodnih cenah v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 11 Za. šolarje nahrbtnike od 10 din naprej, nogavice iz lastne pletarne od 3.50 din naprej, jopce za otroke iz lastne pletarne od 22 din naprej, spodnje hlače, majce kupite najugodneje pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24. 1182 Kal Vam bo, če si ne naročite knjige »NOSTRADAMUSOVA PREROKOVANJA«! Čudovite so te napovedi o sedanji vojni, ki so se doslej do pičice izpolnile. Zelo zanimivo je napovedan nadaljnji petek vojne, velika lakota v Evropi ter druge nesreče, ki nas bodo zadele. — Pišite na naslov: J. Goleč, Maribor, poštni predal 32, ter priložite v pismu znamke za 12 din, pa boste knjigo takoj dobili. 1162 Se se dobi poceni blago! za ženske obleke itd. pri TRPINU, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15. 1199 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE t POŽAR VLOM STEKLO K A S K O JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici naložite najbolje in najvarneje pri ^/podnjestajerski ljudski posojilnici o Mariboru reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo i Gosposka ulica 23 Ulica lO. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53>OOOtQOO<'' Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj' TIskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru