áf^. Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 w ^ « & I' Prví predhodnik tsdntk Gorenjec ifta iqoo TOREK, 25. AVGUSTA 2009 Leto LXII, št. 67, cena 1,55 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volćjak Časopis izhaja ob torxih in ob petkih n ak iad a: 22,000 izvodov o r e ni sk 1g us-51 Stavka pogovore Delavci elektrodistribudjskih podjetij so opozorili, da vladni predlog za reorganizacijo ni edini možen. Zahtevajo, da pri iskanju «rešitev sodelujejo. Štefan Žargi prejšnja vlada» ko je v tem se z novim letom elektrodi- ..............................................................................letu sproščala eíektroener- stribudjska podjetja razdeli- Kranj ■ Včerajšnja opozorilna getski trg, delo opraNila le na jo na tržni in omrežni det, stavka v vseh petih elektrodi- pol zgoij navidezno, zato so pri Čemer to» po prepričanju stribucijskih podjetjih po Sloveniji, ki so jo oreanizira- nadaljnje spremembe nujne. Na ftindikatii so padale tei- sindikatov, sploh ni edina možna pot, da se zadovoîfî li v Sindikatu delavcev dejav- ke besede. Odgovorni direk- evropski direktivi in ugoto- nosti energetike Slovenije, je tor direktorata za energetiko vitvam računskega sodišča, pokazala» da brez sodelova- pri Ministrstvu za gospodar- Bojijo se za usodo delavcev, nja zaposlenih ne bodo do- stvo fanez Kopač po njiho- saj naj bi jih po nekaterih pustili reorganizacije tega vem mnenju ne ve, za kaj pri ocenah od osem tisoč delav- pomembnega dela energet- vsem tem gre, poleg tega pa cev kar tisoč ostaJo brez dela, ske preslabe. Reorganizacijo ravna v popolnem nasprotju bojijo se privatizacije» Id bi eiektrodistribucijskih podje- z dogovori sindikata z minis- omogočala odtekanje denar- tij zahteva direktiva Evropske trom Matejem lahovnikom» ja v privatne žepe. V sindika- unije» pri nas pa tudi ugoto- ki da je obljubil sodelovanje tih zatrjujejo, da imajo pri- vitve Računskega sodišča sindikatov pri pripravah na pravljeno svojo Študijo o po- RS» ki je ob pregledu pošlo- reorganizacijo. Država je kot trcbni reorganizaciji, vendar vanja tega sektorja v letu večinski iastnik za skupščine možnih variant za zdaj §e 2007 ugotovilo vrsto po- elektro podjeti j v teh dneh niso želeli razkriti. man jkl j i vos ti. Očitno je preprosto zahtevala sklep, da ^ 17. stran Včerajšnje stavke na Elektru Gorenjska so se udeležili vsi prisotni zaposleni./Poto.t J i W 17703529 2 POLITIKA dan ica^a M (3)g-gia5. si GORENJSKI GlAS torek, 25. dvgusta 2000 KRATKA NOVICA Brdo Vlada včeraj o prihodnjih proračunih Včeráj je na Brdu pri Kranju ve$ dan zasedala vlada, ki je na redni seji obravnavala razrez proračunskih odhodkov po razvojnih politikah, razvojnih programih in predlagateljih finančnih načrtov za leti 2010 in 2011. Včerajšnji vladni dogovor bo omogočil pripravo dokončnega predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti. O. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ; Avtokarto prejme FRANCZEVNIK iz Mavčič. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjsicemu glasu Marija Stružnik z Olševka bo v začetku prihodnjega leta praznovala devetdeset let. Rojena je bila v hiši, v kateri živi še danes. Bila je četrti otrok in mama jim je umrla, ko je bila stara komaj enajst dni. Oče se ni več poročil, zato so živeli sami s staro mamo. Marija ima hčerko, & ni bila nikoli poročena, saj "on" ni bil pravi za kmetijo. Raje je delal v tovarni, pove. Tudi zaradi tega ji ni bilo lahko, saj so bile nezakonske matere včasih zaničevane. V mladosti se je učila za šte< parico» ko pa je stara mama zbolela» je šolanje prekinila. Čutila je, da ji mora omagati, $aj ji je kot dojenčku prav ona pomagala preživeli. Večkrat so bili lačni, saj niso imeli kruha. Brata so vpoklicali v vojsko, padel je radnji dan pred osvoboditvijo. Spominja se, da ji je pisal, naj mu v Kropo prinese škornje in plašč. Vse to mu je peljala s kolesom, a ga ni bilo veČ v Kropi: poslali so ga na Primorsko. Nikoli več ga ni videla. Poleg dela na kmetiji je neka| let pomagala v ku-hinjt, potem je delala kot čistilka, zdaj se iz meseca v mesec prebija s skromno penzijo. Ima tri vnuke In tri pravnuke, ki jo obiščejo, kolikor pač morejo. Sama skuha, pospravi, opere, skrbi za tri putke, muco in psa Miša. Hčerka, ki živi v Ma-čah, jo obišče vsakih nekaj dni in ji prinese mleko in kar rabi iz trgovine. Pred leti je premagala kožnega raka, jemlje zdravila 2â holesterol in pritisk. )c dobrodušna in nadvse prijazna gospa, ki pravi, da človek veliko zdrži. Večkrat se je poču* tila kot kamen na cesti, pa je še danes živa. Njen recept za dolgo življenje pa je: delo in še enkrat delo. D. K. Marija Stružnik Slovenija preveč popušča Avstriji Narodni svet koroških Slovencev pričakuje od slovenskega vodstva^ da bo med jutrišnjim obiskom avstrijskega kanclerja v Ljubljani zahtevalo spoštovanje pravic Slovencev v Avstriji. [ožE Košn.tik strijski držami pogodbi. Slo- korošk^a deželnega gîsvar- ja ne uresničuje obveznosti ...............................................\enija je kot sopodpisnica ja, ki naj se pred tremi leti do slovenske manjšine in da Ljubljana • Predsednik Na- Avstrijske državne pogodbe kot Haiderjev sodelavec ne se mora tudi ta ustrezneje rodnega sveta korošldh S\o- z leta 1955, Id je mednarodna bi zavedal, da je odstranjeva- organizirati, sta julija letos vencev Karel SmoUe, pod- pogodba in je temelj sedanje nje dvojezičnih krajevnih na- sklenila odbor za zunanjo predsednik Rudi Vouk in po- Avstrije, dolžna zaščititi svo- pisov nezakonito. Ker so se politiko in komisija za odno- litiCna tajnica Angelika Mlinar so na četrtkovi novinarski konferenci v Ljubljani izrazili pričakovanje, da bo jo manjšino in ne čakati v začele pojavljati nevarne tr- se s Slovenci v zamejstvu in dobri veri, da bo Avstrija kot ditve, da Slovenca nimajo po svetu državnega zbora, s ustreznega političnega za- stališči Narodnega sveta pa stopstva, se moramo Čim je soglašal tudi slovenski po- pravna država to storila sama in bo morda slovenska vodstvo Slovenije od avstrij- zaveznica v sporu s Hr\'aSko. prej dogovoriti za enotnejšo slanec v Evropskem paila-skega zveznega kanclerja Avstrija ni pravna država, saj organiziranœt, so povedali mentu Ivo Vajgl, ki je bil Wemeria Faymanna med oblast ne spoštuje odločitev predstavniki Narodnega sve- med povabljenimi na novi- jutriSnjim obiskom Ljubljane zahtevalo spoštovanje ustavnega sodišča» njena pravosodna oblast pa umika ta in napovedali možnost in- narsko konferenco in je sa- temacionalizacije koroškega gotovil, da bo tudi v Bruslju pravic Slovencev na Koro- ovadbe zoper politike, med vprašanja, če se razmere ne deloval v dobro slovenske škem, ki so zapisane v Av- njimi tudi zoper sedanjega bodo spremenile. Da A\stri- manjšine na Koroškem. Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov Danica Zavrl Žlebi r nistka, soustanoviteljica OF trč o dnevu spomina na žrtve svoji medsebojni soodvisno^ ....................................... in borka za pravice žensk totalitarizma v sporočilu za sti in razvoju, ne pa da se po- Ljubljana • Evropski parla- Angela Vode je bila žrtev javnost dejal, da najbolj so- javljajo poenostavljanja in ment je aprila letos sprejel treh totalitarnih režimov, h- glaia s tistimi ocenami tega enostranske ocene katerega- resolucijo o evropski zavesti šizma, nadzma in komuniz- problema, ki opozarjajo pred koli obdobja, ravnanja ali in totalitarizmu, v kateri je ma, sporočajo iz Študijskega poenostavitvami in predlaga- ideologije. O totalitarizmu pa pozval k raz^asitvi 23. avgu- centra za narodno spravo sta, dneva, ko je bil podpisan (vodi ga KranjČanka Andreja jo "pošteno zgodovinsko analizo". Dodaja, da je v Slo- so spregovorili tudi v gibanju Združeni ob lipi sprave, ki ga pakt Ribbentrop'Molotov Valič), kjer so se odločili, da venski enciklopediji pod ges- vodi kranjski j>irist Stanislav oziroma pakt med nacistično bodo letos v Sloveniji prvič looi totalitarizem zapisano. Klep. Švedsko veleposíaniš- Nemčijo in komunistično zaznamovali ta dan. K praz- dâ je papež Pij XI. v svoji po- tvo so v Času predsedovanja Sovjetsko zvezo, za vseevrop- novanju tega dne je pozvala lemiki o fašizmu septembra te države EU zaprosili, da ski dan spomina na' žrtve tudi Komisija za pravičnost 1030 zatrdil, da "če že obsto- vpliva na slovensko oblast, da vseh totaliiamih in avloritar- in mir pri Slovenski škofov- ja totalitami režim - totolita-nih režimov. V nedeljo so na ski-konferenci. Po njihovem rizem v praksi in teoriji-je to bi upoštevala evropsko vest in da bi obsocLla tudi komu- gradu Rajhenburg v Bresta- mnenju sta v slovenskem rtóim Cerkve, saj Cerkvi člo- nistični sistem, ki se v Slove- nid v počastitev tega dneva javnem mnenju nacizem in vek pripada na totalen na- niji ne rahlja, temveč utrjuje. javno predvajali film Angela ikSizem primemo ovredno- Čin". Po Potrčevih besedah bi Klep še zatrjuje, da je komu- Vode, skriti spomini, avtoric tena in zawžena, komuni- morali vsi, tudi Cerkev, pri- nistični sistem v Sloveniji še Maje Weiss, Alenke Puhar stični totalitarni reKm pa na spevati k temu, da se zgodo- tako trdoživ, da si komuniz- in Ane Lasić. UČiteijka, pu- tako nedvoumno obsodbo še vinska dejstva prikazujejo ce- ma ne upa obsoditi in ga blicistka, predvojna komu- Čaka. Poslanec SD Miran Po lovito in objektivno tudi v enačiti z nadzmom. Nezazidana obala za čistejše Blejsko jezero Matevž Pintar je zanimalo tudi, kako bi lah- šlo nikoli. Za čistejše jezero nih meni, da bi se gostinski ....................................... ko najbolje poskrbeli za či- bi po mnenju 44 odstotkov lokali na Bledu lahko zapira- Bled se dnevno sooča s stejše jezero. Povprašali smo anketiranih lahko najbolje li rudi • pozneje, odstotek prometnimi zastoji. Že več jih še po mnenju o obratoval- poskrbeli z zavarovanjem manj vztraja pri enakem de- iet se govori o severni in juž- nem času gostinskih lokalov, obale pred nadaljnjo pozida- lovnem času, kot je sedaj, in ni obvoznici, ki naj bi spro- Tretjina vprašanih blejski stili psomet. Sodelujoče smo obvoznici pričakuje Čez pet vo. Po mnenju 38 odstotkov bi to lahko storili 2 očišče- 12 odstotkov jih meru, da bi se lokali morali zapirati prej. V Klicni studio slepih na vprašali, kdaj pričakujejo, da let, petina čez deset let in de- njem pritokov, n odstodcov bosta obvoznid grajeni. Ve- setina čez 15 let. Trideset od- pa jih meni, da z zmanjša- številko 04/51 16 404 nas liko se govori o onesnaženo^ stođcov je prepričanih, da do njem pritiskov kmetijstva, lahko pokličete in se na Gosti Blejskega jezera, zato nas gradnje obvoznic ne bo pri- Štirideset odstotkov vpraša- renjski glas naročite. Kdaj pričakujete, da bosta zgrajeni severna in jiižna obvoznka? Čez 1 o let 22% Čez^ let čez ; let 34 4 n«6oi Kako bi DOS O bi PO vasem mnenju lahko najbolje krbeli za Čistejše jeze^oř Z očiščenjem pritokov 38% Z zavarovanjem obale pred nadaljnjo pozidavo 44% Z zmanjšanjem pritiskov kmetijstva Ne vem na6oi 1; 4 i i 4 GOREN)SKÎ GiAS torek, 25. avgusta 2009 AKTU) LNO 3 Oktobra na novo Tudi v občini. Preddvor se obetajo spremembe pri ravnanju z odpadki. Odvoz vsaka dva tedna, očeno zbiranje od vrat do vrat. Danica Zavrl Žlebir > v .. . ' odpadke irríeio dodaten za- ..............................................................................bojnik za ločeno zbiranje od- Preddvor • Ob dejstvu, da se padne embalaže. Za ekološki je odlagališče odpadkov v Te- zabojnik volumna 120 litrov netišah zaprlo in da sedaj bodo občani plačevali meseč-smeti iz kranjske in okoli- no najemnino v nšini 0,55 šldh občin vozijo drugam, so evra. V zeleni zabojnik z ruse stroški v zvezi z odpadki menim polaovom bodo ob-zelo povečali. To bodo kmalu čani odjagali kovinsko emba-z Višjimi cenami čutili tudi lažo (pločevinke pijač, kon-občani. V kranjski Komunali zerve prehranskih izdelkov, želijo» da bi bUo odpadkov za kovinske pokrovç kozarcev, odlaganje čim manj in da bi zamaške), plastično embaia- se čim več odpadkov zbralo žo (plastenke pijai» plasten- ločeno $er oddalo v predela- ke praškov, mehčalcev, koz- vo. Tako bi dosegli tudi, da bi metike, plastične kozarčke in Ekološki otoki bodo še vedno ostali, čeprav bodo bili zneski na položnicah ob- lončke, vrečke, Mje), papir- v gospodinjstvih fočeno oddajali odpadke. / »(««se čanov čim manjši. Zato tudi no embalažo (manjše škatle) v občini Preddvor uvajajo od- in sestavljeno embalažo (te- odpadki in ga z nekaterimi lokaciji zanj. Ha prejšnji seji, voz mešanih komunalnili trapak, embalažo mJeka, so- popravki in dopolnili tudi ko so prvič obravnavali pred« odpadkov na 14 dni in ločeno kov, omak). Komunala Kranj sprejeli. Primož Đajželj s log odloka o odpadkih, je zbiranje odpadne embalaže bo odpadke odvažala vsako kranjske Komunale pa Jim bila sicer beseda o pet tisoč z ekološkimi zabojnild. Tako sredo, in sicer izmenično je razjasnil tudi nekatere prebivalcih kot merilu za ob- ukinjajo tedenski odvoz od- mešane odpadke ter odpad- dvome, povezane z oddaja- vezno uvedbo zbirnega cen- padkov. Mešane komunalne no embalažo. Da bo obča- njem odpadkov. Pojasnil tra. Na osnovi tega so v Pred- odpadke bodo odvažali vsaka nom jasnqe, kako poslej rav* jim je tudi, da bo morala ob- dvoru menili, da zbirnega dva tedna. Hkrati uvajajo lo- nati z odpadki, jim bodo sep- čina, ki ima več kot 3200 centra ne bodo potrebovali čeno zbiranje odpadkov s tako imenovanimi ekološJd- tembra poslali brošuro. Preddvorski svetniki pa so prebivalcev, poskrbeti tudi za lasten zbirni center. Žu- in da se bodo s sosednjimi občinami lahko dogovorili mi zabojnild. Vsako gospo- na avgustovski seji opravili pan Miran Zadnikar je v in odpadke vozili k njim. Ve- dinjstvo bo tako poleg zabojnika za meSane komunalne že drugo obravnavo odloka o preteklosti že večkrat pozval Ija pa, da so Tenetiše še ved- ravnanju s komunalnimi svetnike, naj razmišljajo o no odprte kot zbirni center. Tvegana igraš potepuškimi živalmi Mikrosporija spada med deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni, največkrat zbolijo otroci. Suzana P. Kovačič Kranj • S celjskega območja so v pr\'ih dneh avgusta poročali o večjem širjenju mi- krosporije, glivičnega obolenja kože. Mikrosporija tudi na Gorenjskem spada med deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni, največkrat zbolijo otroci. Letos so do 11. ajusta na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj imeli 129 primerov teh obo- sta, največkrat velikosti kovanca, z drobnim luščenjem ob robu, ostro omejena od zdrave kože, lahko rahlo srbijo. Spremembe v lasišču so pogostejše pri majhnih otrocih. Lasje so odlomljeni tik nad kožo, ki je prekrita z drobnimi luskamL Redko sc razvije globoka oblika z močnim vnetjem in oteklino, iz katere se izceja gnoj," sta povedali sogovornici. Pomembno je, da Čim prej obiščemo lenj. "Mikrosporija je zelo Mikrosporija se prenaša z neposrednim dotikom z obolelo zdravnika, ker se bolezen nalezljiva bolezen, ki se pre- živalco, najpogosteje z mačkami. 1 foi® corud kív<,< naša z neposrednim dotikom z obolelo živaljo, najpo- lahko okužimo tudi ob stiku lahko razširi na druge dele telesa ali na ljudi, ki so z obo-'Bolezenski znaki se pri lelim v tesnem stiku. In še gosteje z mačkami, lahko z živaljo, kine kaže bolezen- človeku pojavijo v sedmih do nasvet strokovnjakinj: "V pri- tudi s psi, zajci in hrčki. Pre- skih znakov," sta poudarili desetih^dneh po okužbi, red- meru, da je bila pri nekom v naša se tudi posredno z dlakami, luskami in predmeti mikrobiologinja Urška Der- mota in Helena Ribič, dr. ko kasneje, v času do treh tednov. Bolezenska žarišča družini ugotovljena mikrosporija, je treba domaCe mac- iz okolja, kjer se zadržuje med., vodja Laboratorija za so običajno na odkridh delih ke ali pse peljati k veterinar« okužena žival, ali pa med ljudmi s tesnim stikom z obolelim. Z mikrosporijo se stvo Kranj. medicinsko mikrobiologijo z Zavoda za zdravstveno var- telesa, predvsem na obrazu, ju. Otrokom pa odsvetujemo vratu, rokah, nogah in tudi igro s Uijimi in potepuškimi po lasiSču. To so pordela me- mačkami in psi." Grad v lasti države, grajski park v najem občini propadajočih prostorih, v občini še ne vedo. V preteklosti so že predlagali nekaj rešitev, D an i ca Zavrl ž l£ bir stvom za Šolstvo dogovorila, pripravljeno upravljati. in od tega, da bi bil grad lahko ...................................... da dobi v brezplačni najem vzdrževati. Primer, da se to prizorišče porok, do možno- Preddvor • Grad Dvor v sre grajski park, je povedal žu- dobro obnese, imajo v šport- sti, da bi v njem po avstrij- dlšČu Preddvora je po pravnomočno končanem dena- pan občine Preddvor Miran Zadnikar. Park na vzhod' nem parku Pregrad na Beli, skem vzoru zaživela gospo-za katerega dobro skrbi dinjska šola. Sicer pa je vse- cionaliwcijskem postopku nem delu gradu naj bi do- športno društvo EMŠO. Kaj bina dejavnosti v največji ostal v lasti države, občina stojno sanirali, občina pa se- 1» bo z grajskim poslopjem meri odvisno od lastnika, to-Preddvor pa se je z ministr- daj išče društvo, ki bi ga bilo in kaj bo v prihodnje v sedaj rej države. Vedi za sedemdeset otrok Šenčurski vrtec bo kljub nekaterim zapletom odprt pravočasno, torej 1. septembra. Simon Šubic polnjenih enajst mesecev s i. septembrom," ob tem na- ienčur • Septembra bo v Vr- poveduje ravnateljica tec Šenčur vstopilo toliko Osnovne šole Šenčur Majda otrok kot še nikdar doslej. Z Vehovec. zgraditvijo prizidka k matiČ- Investiciia občine v razši- nemu vrtcu v Šenčurju so ritev šenčurskega vrtca je namreč pridobili pet novih vredna okoli 1.2 milijona ev- igralnic, tako je po novem rov. Poleg dodatnih igralnic prostora za sedemnajst od- so preuredili tudi parkirišče, delkov oziroma 337 otrok ki je sedaj urejeno zunaj (lani 2S5), od tega imajo na ograje, s čimer so povečali Visokem in v Voklem po en vamost za otroke. V pritličju heterogen oddelek z dvajse- vrtca je sicer po novem vseh timj otroki. 'Ker je med po- pet igralnic namenjenih letjem nastalo nekaj spre- otrokom iz prv^a starostne- memb, se bo do konca ga obdobja, vse imajo izhod sta še enkrat sestala komisi- na teraso, ki so jo převlekli z ja za sprejem otrok v vrtec in gumeno podlago, ki je pri- obravnavala še nekatere vlo- jazna za otroke. V sklopu in- ge. Tako bomo sprejeli še vesticije so razširili tudi je- nekaj sprva odklonjenih dilnico in posodobili vrtčev- otrok, ki bodo seveda izpol- sko kuhinjo, v večje prostore njevali pogoje, to je pravo- so preselili tudi otroško zob- časno oddana vloga in do- no ambulanto. Prenovljeni v novo šolsko leto 4 1. stran Boljše razmere za športno Prenovljenih prostorov se vzgojo pa so letos zagotovili bo prihodnji teden razveseli- učencem osnovne šole Sta- lo tudi šestdeset vrtčevskih otrok in sedemdeset učen- neta Žagarja v Upnici. Po letu dni so namreč končali cev, ki obiskujejo podružnič- gradnjo športnega parka ob no šolo v Žabnici. Pol^ celo- šoli, v okviru katerega so ure-vite prenove notranjosti šole dili nogometno in rokomet- so poskrbeli tudi za zimanjo no igrišče ter igrišči za košar- ureditev in nov prometni re- ko in odbojko, pa tekališče in žim na obrriočju šole. V površino za skok v daljino, mansardi prenovljene šole Naložbajebilavrednadobrih bo svoje prostore dobila Kra- šeststo tisoč evrov, so pojas- jevna skupnost Žabnica. nili pri občini Radovljica. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zarotnik Danica Zavri Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Bo^rt Bogataj, Atenka Bojn, Igor Kavóč, Suzana P. KovaOč, Urša Petemei. Ma^ Rant, Stt^ Saje, Viln^ Stanovnik, Simon Šii^c, Cs«to Zapkitnik Danica Zavri Ž^ebir. itehn Žargl; s&lni sodeld^: Ma^na Ahadč, Maja Bertoncdj, Ma^ažGregor^ Ana Hartrnan, Kolnjek Milena Miklas^č, Miha NagNč. jasr^a Paladin, Marjeta Smolnibr. Ana Vol^ OBLI KOVNA ZASNOVA }emei Stritar. I kovarStiitar d.0.0. ' TCHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina MÓ. Gorazd Kav6e ŒiaORICA M âfjeta Vozlič VODJA OGLASNEGA Ttó£N)A , Mateja Žviža) CORErvfSKI CLA5 (ISSN 03$2>6666} j« r«gislnrana blagovna m itontftn» znamka ped St 97719(1 pn Ur^du RS Z4 int«4^lu>lno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski ^as, d.0,0., Kranj / Dtrvkorica: Marija Velć^ak / r^astov; Bkiweisov« cesia 4.4000 Kran; / Tel,: 04/20142 00, feï; 04/201 42 oglasi In osmrtnice: »I.: 04/201 49 47 / T)piùvn\ čas od ponedeljka do ^trtka n«prckln{«ne ed 8. do 19. ure. peleVod S do 16. ur«, sobou, nedelje in prvniki uprte. / Core/ijSkt jepoltednik, nha)a ob lorkih In peikJh, v naUadi 2isOOo fzv<»dw / Bedne pritogt: Moja Gorenjska, lewpís Gofenjsfea («nkrat letno) in devit lokalnih pritog/TTsk: Dcuck Canmhta CmbH&C»KC, St, Veit/Cla/i (St. Vid na Cl»ni), Avst/i/a / Naroimna;»!.; 04/20142 41 / Cena trv<^a; >,35 EUI>, letna na^ rojnine: ^40.40 EUR; Redni plačniki imajo 10% popusla, polletni popusta, (etnl 25 % popusiatv cene )e vca&jnan DDV po ïtepnjf 8,$ naročnina se upo$tdva od fekô^e Števil* ke Ćasopsa do pk&nega prekika, k> velja od začetka naslednjega obračunskega oddobja Oglasne storitve; po ceniku; oglasno trtenjei tel.: 04/ 201 42 42. V > 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 25. avgusta 2009 Veliko so naredili V krajevni skupnosti Ljubno jim je v zadnjih treh letih uspelo veliko narediti. cvfto Zaplotnik Ljubno • V krajevni skupnosti Liubno praznujejo krajevni praznik v spomin na 24. avgust 1941» ko so Nemd v Ljubnem ustrelili p>et domačinov. Letošnje, že 56. praznovanje se je začelo z Dnevom športa in zabave, se nadaljevalo z osrednjo proslavo in se končalo z družabnim srečanjem Cestnega podjetja Kranj in krajevne skupnosti. Kot je na petkovi proslavi dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Brane Fajfar« jim Brane Fajfer Ob prazniku krajevne skupnosti je priznanje prejel Pavel Lamberger za dolgoletno delo v svetu KS in za vodenje odbora za obnovo cerkve. je v manj kot treh letih seda- jaJ Brane Fajfar in dodal, da niega mandata uspelo veliko bo krajevna skupnost za ure-narediti. V Otočah in na Po- ditev tega odseka namenila savcu so uredili krajevne ce- nekaj več kot štiri tisoč evrov. ste, v Ljubnem so hkrati s cestami obnovili še infrastruk- S Telekomom se dogovarjajo za postavitev centrale na Po- tume vode. Vodovod je sko- savcu, obnovili naj bi še zad- raj ves nov, osQja le še krak nji makadamski odsek ceste do Sitarja. Šola je priključe- na PraproSah, za območje na na kanalizacijo, cerkev je ' ^amoznice v Ljubnem se obnovljena, pred cerkvijo je zavzemajo, da bi ga s pros- novo parkirišče Občina je torskim planom namenili za zgradila vrtec na Posavcu, Sport in rekreacijo. V prihod- ureja pa tudi odvodnavanje v nje bodo pomembne naloge Otočah v smeri proti Zalo- gradnja čistilne naprave na šain. "Zahteve krajanov Po- Posavcu ter ureditev pločni- savca za ureditev najbolj kri- ka ob regionalni cesti na tičnega uvoza z regionalne ceste mimo Rjavčka in Za- Posavcu, ceste v Otočah proti Mišačam in Zalošam ter kovčka so upravičene," je de- ceste v Vazah. y[Rj[m i/^oj KOS Í7V0irri(T iAy'<0 Odio Of ^SiJ ^^^W.^CfijCf coTř, PETEK, 28. AVGUST OB 20. URI ŠPORTNI PARK KRANJ fj « I Ci Mi2 Nikolovski Alenka Gotar Elektrika Radić 8. DJ Reiiler Kranjski mixlope DJ Woo - D Û TEKMA ZVEZDNIKOV (ob 18,30 uri P in /I \ i; ^ s s, I »s \ ^t^n» v e vPKIUK SSŽ ^ tolimteh £j V • Sin poznavanje vasi Vaški semenj je privabil v Senično številne razstavljavce in obiskovalce. Gostili so čevljarja» ki ročno ^ t é m é izdeluje obutev. Stotak Saje Senično • Prebivalci vasi pod Kriško goro so ohranili običaj druženja v avgustu ob krajevnem prazniku. V petek zvečer se je množica ijudi zbrala na Veselem večeru pod vaško lipo. Sobotne športne igre mladih je prekinilo neurje» zato so jih nadaljevali naslednji popoldan. Nedeljo je zaznamoval Vaški semenj, ki so ga organizirali že d vana j-stič zapored. Kot je povedala organizatorka Marjana Zupan, so letos postavili na ulici pod cerkvijo največ stojnic doslei. Rokodelci in obrtniki iz tržiške občine so razstavili ročno pletene izdelke« uni- Glavni gost v Seničnem je bil čevljar Andrej Galun» ki je prikazal ročno delo. katne izdelke iz lesa, domače čaje in naravna mazila Polhovega Gradca, družina drej Galun, ki je prikazal Studen in direktor tržiške ter okrasne predmete. Članice Društva podeželskih iz Gornjega Grada je dodala izdelke domače umetne ročno popravilo čevlja in občinske uprave Drago 2a ročno šivanje podplata na dnikar. Prvi je izrazil zado žena Svit so ponudile do- obrti iz lesa, lončar iz okoli- copate. Slednjo obutev izde- voljstvo, da Vaški semenj mače dobrote, Jurij Smolej ce Ribnice je pripeljal izdel- luje tudi njegova žena Hele- obuja stare običaje in širi ročno izdelane ovčke in ko- ^^ za dom, z izdelki umetne na. Na Šuštarski nedelji sta poznavanje vasi SeniČno pije starih razglednic Senič- obrti, nakitom in slikami pa redna gosta, zato sta rada daleč po Sloveniji. Drugi je pohvalil sodelovanje s kra-Po maši v cerkvi sta po- jevno skupnostjo in zaželel, nega, domačinka Silva Gre- so se prvič predstavile Moj- obiskala Senično. gore pa knjigo o prevozni- ca» Veronika in Eva iz so- štvu. Miniaturne vozove iz sednjih občin. Iz Kranja je lesa je prikazal mojster iz prišel upokojeni čevljar Aa- zdravila obiskovalce predsednik KS Senično Primož da bi se uspešne prireditve nadaljevale še naprej. Ca kaj o glavni oltar » Ú Po dolgih letih so za obiskovalce in opravljanje bogoslužja znova odprli cerkev sv. janeža Krstnika v Bohinju. Mateia Rant petih letih, je pojasnil, so namreč za restavratorska in mnevno starost in vlogo spomenika, z gradbenimi nja s ponovno vzpostavitvijo treh gotskih oken v oltar-riem sklepu. "2 odpiranjem osrednjega gotskega okna sta notranjost prezbiterija obogatila dva nova svetnika, naslikana na okenskem os ten ju, delo freskanta Jerneja iz Loke." Med zadnjimi posegi je Nika Leben omenila obnovo fasad- Ribčev Laz* Po več letih, ko druga dela v notranjosti in predvsem restavratorski- nih ometov na ladji in preje bila cerkev sv. Janeza cerkve namenili već kot 120 mi posegi p^ smo želeli za- zbiteriju, hkrati pa so re- Krstnika zaradi obnove za- tisoč evrov. prta za oglede, so zdaj vrata varovati kakovostne poslika- stavrirali tudi poslikave v Obnovo, ki so jo začeli ve in opremo ter spomeni- prezbiteriju. spet odprli obiskovalcem. V leta 1995, poleg turističnega ku vrniti slikovito podobo." Obnova po besedah Jože- času glavne sezone si je društva financirajo ministr- Najprej so poskrbeli za ob- ta Kocjanca šc ni končana, bilo cerkev mogoče ogleda- stvo za kulturo, občina Bo- novo kritine, sledile so arhe- saj manjka še glavni oltar, ti vsak dan med 9. in 12. ter hinj in župnija Srednja vas. ološke raziskave in statična ki ga obiiavljajo v restavra- 16. in 19. uro. "Vstopnine Prenovo sta po besedah sanacija temeljev z ureditvi- torskem ateljeju v Maribo- za ogled nismo zaračunavali, zbirali smo zgolj prosto- Nike Leben iz kranjskega zavoda za varstvo kulturne jo odvajanja vode. Zamenja- ru. Dela bodo predvidoma li so tudi kritino na zvonilcu končali v septembru, do ta- voljne prispevke za obnovo dediščine usmerjala dva d- ter obnovili omete in posli- krat pa naj bi končali tudi cerkve/' je pojasnil Jože Kocùnc iz turističnega druš- Ija: raziskovalni in varovalni. "Z arheološkimi raziska- kave. V notranjosti, je razlo- restavratorska dela v přežila Nika Leben, so se odlo- zbiteriju in obnovo fresk na tva Bohinj. Samo v zadnjih vami naj bi potrdili do- čili za regotizaci jo prezbite- zunanji strani cerkve. Tržič Postavitev temeljnega kamna Pomemben mejnik v zgodovini občine Tržič je začetek gradnje centralne čistilne naprave na Brezovem. Tam bo jutri ob 15. uri slavnostna prireditev, med katero bodo postavili temeljni kamen za nov objekt tržiški župan in poslancc državnega zbora Borut Sajovic, minister za okolje in prostor Kari Erjavec In generalni direktor družbe Primorje Dušan Čr-nigoj. Govorci bodo predstavili pomen naprave» ki bo izboljšala varovanje okolja. Govorili bodo tudi o enem najobsežnejših projektov, v okviru katerega od junija lani obnavljajo vodovodno omrežje, dograjujejo kanalizacijo in rešujejo tudi problem čiščenja odpadnih voda. Zan) so pridobili večji del denarja Iz Kohezijskega sklada EU. S. S. Bohinjska Bi^rica Občina Bohinj praznuje ob občinskem prazniku v teh dneh v Bohinju poteka vrsta prireditev. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj in kulturnim programom bo jutri ob 19. uri v kulturnem domu Jožeta Ažmana, uro kasneje pa bo v Cecconijevem parku mogoče prisluhniti koncertu klasične in Avsenikove glasbe, jutri od 18. do 20. ure se bo mogoče pridružiti tudi delavnicam vezenja v muzeju Tomaža Godca, za najstnike pa bodo v četrtek ob n. in iz. uri pripravili plesne delavnice. V soboto ob 17, uri bo spominska slovesnost pri spomeniku štirim srčnim možem, še do konca avgusta pa si je v knjižnici v Bohinjski Bistrici mogoče ogledati razstavo Bohinj In njego« vi avtorji. M. R. t- GOREN)SKI GIAS torek, 25. avgusta 200Q GORENJSKA 5 novih v okviru humanitarne akcije Verjemi v svoj koš, ki že peto leto poteka po vsej Sloveniji, so kot zadnje obnovili igrišče v športnem parku v Kranju, kjer bo ta petek potekala tudi športno humanitarna zabavna prireditev. Vilma Stanovnik Kranj • Letos 25. maja so minila Štiri leta, odkar po vsei Sloveniji poteka akdja Verjemi v svoj koš, katere idejni vodja je Esad Babačič. V tem času se mu je pridnižila vrsta znanih Slovencev, med njimi tudi nekaj odličnih gorenjskih športnikov na čelu 2 Markom Miličem, Juretom Koširjem in Saro IsakoviČ. pred kralldm pa je med ambasadorje akcije vstopil tudi smučarski skakalec Robert Kianjec. Namen akcije je obnavljati zanemarjena košarkarska n zanemarjena KosarKarsKa igriSč;) po .Sloveniji med ^^ pravkar prenovljenem košariorskem igrišču v športnem parku v Kranju svoje spretnosti osemnajstimi obnovljenimi preizkušajo prvi obiskovalci. / ccr^d igrišči pa sta tudi igrišče v Kranjski Gori in na Planini frastruktura, ki je bila v do- nju še kar nekaj," je pouda« v petek v športnem parku, v Kranju. Zadnje obnovlje- ločenih primerih zelo dotra- ril župan Peme. no igrišče je v športnem jana, obnovi. Prav tako smo Začela se bo že ob 11. uri s "Prav na tem igrišču, ki turnirjem trojk, ki se bo za- parku v Kranju, ob zaključe- pred kratkim v Športnem je sedaj obnovljeno in kjer ključil ob 18. uri, ob i8.}0 ni prenovi pa bo ta petek na parku odprli novo tribuno z bo v petek potekala priredi- pa bo tekma zvezdnikov, stadionu potekala tudi veli- garderobami. V neposredni tev, s«m zrasel tudi sam. Ni saj bodo ob Marku Miliču ka športno humanitarna in bližini je sedaj tudi prenov- pomembno le, da sem se na igrišče stopili še Jure zabavna prireditev, ki so jo Ijeno košarkarsko igrišče s navdušil za košarko, še več Košir, Robert Kranjec, Ro- minuli teden predstavili na koši, Id so jih prisfcrl^eli naši je bilo vredno druženje man Horvat, Boris Corenc, priložnosti tiskovni konfc- prijatelji v akdji Verjemi v vseh generacij Kranjčanov. renči, ki se je je udeležil svoj koš, in moram reči, da Upam, da bo obnovljeno Dušan Hauptman, Slavko Kotnik ... Tekmi bo sledila tudi kranjski župan Dami- smo Kranjčani veseli te pri- igrišče znova zvabilo števi]- še zabava z različnimi glas-jan Peme. "V Kranju se v dobitve. Ko bo denar dopuš- ne Kranjčane," pravi Marko benimi skupinami, vrhu- zadnjem Času zelo trudimo, čal, pa bomo uredili tudi Milič, ki bo seveda tudi ak- nec pa bo ob 23.30, ko bo da se kranjska športna in- druga igrišča, ki jih je v Kra- tiven udeleženec prireditve koncert skupine M2. t Pripravljajo se ha postavitev vrtca Oktobra naj bi ob sedanjem vrtcu Najdihojca stal že nov mobilni vrtec, v katerem bo prostora za 114 otrok. Danica Zavul Žlebir rok za vpis otrok v vrtec, se je vega in drugega starostnega so ga povečali 2a dva oddel- namreč izkazalo» da v loških obdobja. Čeprav bo šlo zelo ka, dva nova pa odpirajo tudi na tesno, bo oktobra vrtec to jesen, kar bo tudi pripo- stal, dodaja župan, vodstvo moglo k olajšanju stiske pri Ško^a Loka - "Občina je izvedla razpis za javna naročila za posamezne dele grad- so jih 167, od tega nekaj vrtca pa je tudi že poskrbelo varstvu predšolskih otrok. V vrtcih manjka prostora za več kot sto otrok. Odklonili nje. Večina pogodb je že sklenjena, pripravljena jf manj kot sto takšnih, ki jese- za sprejem novega kadra. S Tli i rpol n j 11 je j o starostni po- temi ni težav, saj se je (kot Stari Loki so želeli odpreti tudi zasebno osnovno šolo. tudi vloga za izdajo gradbe- goj za sprejem v vrtec. V sti- smo neuradno izvedeli), za Vzgojitelj vrtca Sončni žarek nega dovoljenja in pričakuje- ski, ki ie zelo vznemirila vzgojitelje in vzgojiteljice Klemen Keršmanc je na mo, da bomo objekt, ki ga starše, so se odločili za posta- prijavilo kar štiristo kandida- naše vprašanje o vrtcu v bomo vzeli v dolgoročni na- vitev mobilnega vrtca, kar je tov in kandidatk prostorih, ki so sicer name- jem, lahko že kmalu postavi- pred poletjem potrdil tudi lo- V Skofji Loki že nekaj let njeni šoli, odgovoril pritrdil !i," je pojasnil župan občine ški občinski svet. Vrtec z deluje tudi zasebni vrtec no, projekt osnovne šole pa Škofja Loka igor Draksler. osmimi oddelki bo sprejel Sončni žarek, ki deluje v da je trenutno "v mirova* Spomladi, ko se je iztekel 112 otrok, in sicer otroke pr- župniji Stara Loka. Že lani nju II niki Obnova ceste in gradnja pločnika v Logu V Logu je Cestno podjetje Kranj zdčelo rekonstrukcijo regionalne ceste, ob kateri bodo zgradili tudi pločnik. Gre za približno petsto metrov ceste na območju lani zgrajenih opornih zidov ob potoku Češnjica, na tem odseku bodo na ' novo zgradili tudi ostalo komunalno infrastrukturo. Projekt je vreden približno milijon evrov. Ker gre za regionalno cesto, bo večino denarja morala zagotoviti država, medtem ko bo Občina Železniki prispevala 300 tisoč evrov za pločnik, javno razsvetljavo ter fekalno in meteorno kanalizacijo. "Pogodbeni rok dokončanja del je šele sredi prihodnjega leta. a izvajalci obljubljajo, da je glavna dela mogoče izvesti že do zfme," je razložil župan Mihael Prevc, ki upa, da se bo rekonstrukcija ceste v prihodnje tudi nadaljevala. A. H. Blejska Dosrava Obnovljeno cerkev blagoslovil Alojz Uran Na Blejski Dobravi je bila v nedeljo slovesna sveta maša z blagoslovom obnovitvenih del na cerkvi sv. Štefana. Mašo je daroval nadškof in metropolit Alojz Uran. Prr temeljiti obnovi cerkve z zvonikom, ki je trajala kar osem let in stala okrog 120 tisoč evrov. so sodelovali župnija, številni krajani, z denarnimi prispevki pa še Občina jesenice ter skupina umetnikov - slikarjev in fotografov, ki so pripravili prodajno razstavo umetniških del. Za pomoč se je vsem darovalcem zahva-župnik France Oražem. Povedal je, da so v okviru del obnovili obzidje, fasado cerk/e in zvonika, tlakovali poti okrog cerkve, v notranjosti pa so uredili novo električno napeljavo, bakreno kritino nad zakristijo in prezbiterijem, bakren nadstrešek nad vhodom, nova vhodna vrata, zaščitili kipe, kupili nove elektronske orgle, obnovili zvonik... U. P. Preddvor Priznanja gasilcema in igralcema Ob letošnjem občinskem prazniku 8. septembru bodo pode-lili Štiri občinska priznanja, veliko In malo plaketo občine ter dve plaketi josipine Turnograjske. Za listino in naziv Častni občan letos ni bilo predlogov. Tako so svetniki na četrtkovi seji pritrdili predlogu komisije za občinska priznanja, da po* delijo štiri priznanja. Veliko plaketo bo dobil Andrej Sodnik za pol stoletja dela v prostovoljnem gasilstvu, malo pa dolgoletni predsednik gasilskega društva Ciril Zupin za prispevek h gospodarskemu razvoju in Izboljšanju razmer za delo prostovoljnih gasilcev. Slavko Prezelj pa je predlagal, naj pla» keti josipine Turnograjske dobita Petra Lombar in Miha Pre> stor, prva za več kot dvajsetletno in drugI za več kot petnajstletno delo v igralski skupini KUD Matije Valjavca. D. 2. f Če ste dinamična, urejena in komunikativna oseba, radi delate z ljudmi in imate ustrezno izobrazbo, se prktružste mednarodni dnižini L'Occitane EN PROVENCE z vrhunsko fbncosko negovalno In dekorativno kozmetiko, parfumi m diSavami za dom. Za delo v trgovini na BLEDU zaposlimo: PRODAJALKE • LEPOTNE SVETOVALKE (l/m) lahko tudi s statusom ftudenta/tke. PotrAna je r>ajmanj V. stopnja izobrazbe ekonomsi» ali družbo^ovne smeri ter znanje angleškega, nemSkega in Italijanskega jezika Zaželene so izkuSnje pri deKi v trsovinr alt ph delu s kozmetiko. Pisne vk>ge poSIjtte v osmih dneh na naslov: SniLMMK, d o. (za LOCOTANE BLED) GgaletDva 11» >000 Mub^na all na elektronski naslov. infi>9k>ccitanft.si v/ww.k>ccltane.si 6 •••••• •••••• •••••• ••• :::: maja. be rte ncclj (g>g-gias. si GORENJSKI GLAS torek, 25. avgusta 2009 Počastili mlado rokometno reprezentanco Vilma Stanovníx našnje druženje in sloves-..............................................................................nost," je ob čestitkah mla- Skofja Loka - Pot^m ko so dim športnikom poudari) naSi mladi rokometaši na župan Igor Draksler.sloven- svetovnem prvenstvu do 21 sidm rokometnim upom pa let v Egiptu z zmago nad do- sta nato za uspeh čestitala mačo reprezentanco osvojili tudi predsednik rokometne bronaste kolajne, so jih mi- zveze Slovenije Franjo Bobi« nuli petek na Mestnem trgu nac in predsednik RK Mer- v Škoť]i Loki pozdravili navi- kur Sreio Barbič. Ob zvokih jači, med njimi tudi domači skupine Čuki so z veseljem župan Igor Draksier. ki je bil zapeli tudi navijači tn roko- še posebno ponosen, ker so metaši na slavnostnem v mladi slovenski ekipi tudi odru. "Težko je opisati ob- trije člani škofjeloškega pr- čutke, ko smo okrog vratu voligaša Merkurja: Jure Do- dobili medalje. Vsi smo si lenec» Anže Verbinc in jih potiho želeli, in ko smo Miha Svetelšek. "Vesel sem, zmagali na odločilni tekmi ker smo se danes zbrali prav za tretje mesto, smo bili res v Škofji Loki. saj smo lani v presrečni. Mislim, da je to našem mestu praznovali 50- velik dosežek," je povedal letnico rokometa. Ponosni kapetan, 20-letni Škofjeio- smo na naš rokometni klub, čan Jure Dolenec, zagotovo članom kluba pa bi se rad eden največjih upov sloven- zahvalil, da so pripravili da- skega rokometa. Predsednik rokometnega kluba Merkur Srečo Barbič je za uspeh rta svetovnem prvenstvu še posebno ponosno čestital članom loškega prvoligaša juretu Dolencu, Mihu Svetdšku in Anžetu Verbincu (stc^iio od leve prosti desni). / row. c«razd kavůc Šest ekip za prvaka poletne hokejske lige S tekmo med ekipama francoskega Briancona in avstrijskega KAC-a se v četrtek ob 16. uri na Bledu začenja letošnja poletna hokejska liga Rudi Hiti. Po uvodnem obračunu bo ob Y9.30 slovesnost ob odprtju tekmovanja, ki ji bo pet minut kasneje sledila tekma med ekipama Acronija Jesenic in Beljaka. Tekmovalni spored se bo nadaljeval v petek, ko bo ob 16. uri tekma med Beljakom in ljubljansko Olimpijo, ob 19.30 pa med KAC-em in švicarskim Langenthalom. V soboto bo ob 16. uri najprej srečanje med Langenthalom in Brianconom, ob 19.30 pa med Jesenicami in Olimpijo. Tekmovalni spored v nedeljo se bo začel že ob 13. url s tekmo za 5. peto mesto, ob i6. uri bo obračun za 3. mesto, ob 19. uri pa še za 1. mesto in prvaka letošnje poletne lige. V. S. Mravljetova rekordno po Dolžanovi soteski Gorenjski pokai v rekreativnih tekih $e je v nedeljo nadaljeval z 19. tekom po Dolžanovi soteski, ki je potekal v organizaciji iO jelendol Dolina. Nastopilo je 239 tekačev, na 8.5 km dolgi progi, pa sta bila najhitrejša Tone Kosmač {26:31} in Neža Mravlje (na sliki), ki je s časom 32:06 postavila nov rekord proge. M. B. Slovenska vaterpolska reprezentanca je na mednarodnem turnirju Tristar v Kranju osvojila drugo mesto. Jože Majunčé k Kranj • V nedeljo se je na kranjskem letnem kopališču končal tridnevni mednarodni vaterpolski turnir, ki je bil priprava naše reprezentance za najpomembnejši letošnji nastop - evropsko B-prvenst-vo, ki bo od 5. do 13. septembra v švicarskem Luganu. Na turnirju so poleg slovenske reprezentance sodelovale Še reprezentance Turčije, Slovaške in Velike Britanije, Slovenija je osvojila 2. mesto, potem ko je v petek izgubila s Tiirdjo s 4 : 6, v soboto premagala Slovaško z 10:8 in v nedeljo remi2irala z Veliko Britanijo z u : u. Zmagovalci turnirja so po- Erik Bukovac, kapetan slovenske vaterpolske reprezentance, na tekmi z Anglijo / foto Tma oou stali Turki. "Če bi znali izkoristiti pri- prav in pozna se nam utruje- dek. Pozna pa se nam še ni- pokazali, da so močno napre- igrane priložnosti, bi bi] re- nost. V nedeljo bi morali hanje v sami igri in realizad- dovali in da niso tisto, kar so ňjtat še boljši. Pozna se, da zmagati, a kaj, ko nismo vse- ji. Mislim, da bomo ta niha- neVoč. bili. Ta tumir bi ocenil dobro treniramo, vemo, kaj ga priigranega znali izkori- nja sedaj v zadnjem delu pri« kot pozitivnega. Pokazali hočemo, a kaj, ko nam pri stiti. Sedaj nas čaJca še deset prav, ko igramo še en turnir, smo, da srao na pravi poti." zaključevanju priigranih pri- dni priprav in menim, da jih tudi'odpravili." Kapetan Erik Slovenska reprezentanca se- ložnosti še ne gre najbolje, " bomo dobro izkoristili in na Bukovac je po nedeljski tek- daj odhaja na turnir na Sio- je povedal Kranjčan Jure Na- evropskem B-prvenstvu od- mi z Angleži dodal: "Nihanja vaškem, kjer bodo znova ig- stran, ki sicer vaterpolo igra v igrali tako, kot si želimo." Po v igri. so bila, a menim, da rali s Slovaki, Turki in še s francoskem Aix le Balanins, turnirju je oceno podal tudi smo pokazali dobro igro v Francozi. To bo tudi zadnji center Teo Galič pa je dejal: selektor Marino Cetin: "Po- tem trenutku, ko smo nekoli- tumir pred evropskim B-pr- "Za nami je kar nekaj pri- kazali smo določen napre- ko utrujeni. Tudi Angleži so venstvom v Švici. Na zelenice prihajajo nogometašice V Velesovem imajo znova žensko člansko nogometno ekipo, ki bo nastopala v prvi slovenski ženski nogometni ligi. Maja Bertonceli lige nogometašice Krke. Tre- ..............................................................................ncr iz Šenčurja, ki je v Vcle- Velesovo - S tekmami prve- sovem ženski nogomet pre- ga kroga se ta konec tedna vzel lani, si želi, da bi se eld- začenja tudi prva slovenska pi pridružilo še več deklet: ženska nogometna liga, v ka- "O nas se ne sliši veliko, zato teri bo igralo devet ekip, tudi marsikatera ne ve, da imamo ena gorenjska. Člansko eki- znova dansko ekipo. Vse, ki po imajo namreč znova v Velesovem. Tekmece ŽNK Ve- lesovo - Kamen Jerič bodo pomembna." Poleg članske nogometašice Beltincev, Slo- ekipe imajo v Velesovem tudi venj Gradca, Krke, Maribora, ženski ekipi U14 in Uiy in Ptuja, Rudarja, Jevnice in kar nekaj deklet iz ekipe U17 Domave. V prvem krogu bo pomagalo tudi članski vr- bodo Corenjke proste, debi sti, med njimi tudi kapetanka pa jih pred domačimi gledal- Sara Vidmar iz Šenčurja- ViS- ci čaka 6. septembra, ko je ciJje kot s članicami pa so zainteresirane, se nam lahko pridružijo. Leta niso bodo gostile ekipo Krke. imajo v Velesovem z ekipo " Lani ženske članske ekipe Ui4 (kapetanka je Ludja v Velesovem ni bilo, tako da Kos), s katero želijo osvojiti je večina deklet iz prejšnje naslov državnih prvakinj, ekipe ali prenehala igrati ali Lani so biia dekleta druga, prpa nogomet igrajo drugje, vakinje pa so bile v dvorani. Ekipa za letošnjo sezono je Nogometašica Velesovega Sara Vidmar je pripravljena na začetek nove sezone. / fom: ccrud Ks^tic Poleg ženske lige se ta ko- zmago proti Krškemu. Boljši osmi. Še pogled na zelenice popolnoma nova. Sestavlje- nec tedna začenjata tudi prva so bili z 1 : o (o : o). V 84. mi- 3. SNL - Zahod. Rezultati 2. na je iz mladih deklet iz cele in druga gorenjska l^a. Šest nuti je zadel Dejan Burgar. kroga: Roltek Dob : Tolmin 5 : a (3 : o). Adria : |adran Dekani 2 : 2 ři : 1), Kamnik : : 2 (1 : Krka 1 : o (o Tech : Jezero Medvode 8 : 2 o), AH Mas Gorenjske. Stare so od 16 pa krogov pa je že za nogometa- Nogometaši Garmin Sen- nekje do 20 let. Trenirajo šti- ši v 1. slovenski ligi, v kateri čurja pa so v Ajdovščini izgu- rikrat tedensko," je povedal Domžale ostajajo zadnje na bili proti Primorju, vodilni trener Primož Štrajhar ter lestvid. V nedeljo so 2 j : 3 iz- ekipi na lestvici. Rezultat je dodal, da bodo skušali igrati gubili z Olimpijo. Nogome- bil 3 : z (2:1), edini strelec za (4 : o), Zagorje : Šobec Lesce am bolje, da pa je težko kar- taši v 2. SNL so odigrali tri Šenčur pa v 7. minuti Mili- o : j .(o : 1), Brda : Kranj o : j koli napovedovati. Po njego- kroge. Triglav Gorenjska je drag Marič. Triglavani so na {o : o) in Kalcer Vodotemi : vera mnenju so favoritinje doma vknjižila pomembno lestvici sedmi, Šenčur pa Sava Kranj i : o (o : o). GOREN)SKI GLAS torek, 25. avgusta 2009 REKREACIJA miroslav. cvetica nin @£-gÍa5.5Í 7 Prvi mali maraton Bled postaja tekaško mesto. Miroslav Braco cvimčanin li skikerji, to so tisti, ki se na onalen. Dušan je še pouda- sta najpomembnejša in ta rolarjem podobnih prevoz- ril, da so vsi preseneiem nad tek ima vse to; zato je Tadej ....................................... fiih sredstvih poganjajo s te- številom nastopajočih, saj je povedal, da bo z veseljem teče ste mislili, da je Bîed kaškimi palicami. Potem so njihova groba ocena, da je kel tudi prihodnje ieto, ven-znaji samo po kremnih rezi- sledili tisti,Id so se odločili le bilo na startu x2oo tekačic in dar nič več na šest-, ampak nah, veslačih in otočku s cer- za en krog okoli jezera. Med tekačev. "Za tako prireditev na 21-kilometrski razdalji, kvico sredi jezera, ste v zmo- njimi smo videli tudi Jolan- ni pomemben samo tekmo- Posebej je poudaril, da je veti. Prvi blejski "polmaraton" do Čeplak in še nekaj znanih valni del, ampak tudi ves do- sel, da na taki prireditvi lah-ali mali maraton je že tretja obrazov iz športnih aren. Za datni preoram. Pomembno ko sodeluje ceia družina. Prvi tekaška prireditev, o kateri njimi pa je sledil start tistih je. da vsakdo najde kaj zaru- mali maraton ima tudi prve poročamo v Gorenjskem naj pogumne jših in najbolje mivega na prireditvi, zato zmagovalce, ki so prvi posta-glasu. Prvič smo vam podali pripravljenih: tek na 21 kilo- smo oreanizatorji najbolj ve- vili čase, ki jih bodo v bodoče poročilo z dobrodelnega teka metrov. seli, ko vidjmo ogromno morali dosegati. okoli Blejskega jezera in dru- Sportno druStvo Olimpik je otrok na startu otroškem teka Med moškimi je v absoiut- gič z Nočne desetke z Bleda skupaj z nekaj sponzorji in seveda staršev, ki jih spod- ni konkurenci zmagal Sein zdaj še tretjič s Prvega organiziralo nadvse dobro te- bujajo, potem pa še sami pre- bastjan Zamik (KGT Papež- blejskega malega maratona. kaško prireditev skupaj s tečejo en krog ali vse tri male- Brooks teamf s časom Mali maraton pomeni, da so spremljevalnim prc^amom, ga maratona, je Še povedal 1:15:0g, drugi je bil Sadet Ča- tekači morali preteâ polovi- ki pa ga je predčasno prekini- Dušan Tarič. Za mnenje smo uševič (O.K.Consulting) s ča- co velikega, ki je dolg 42 km, la močna nevihta, ki se je prosili tudi enega od tekačev, som 1:15:55 in tretji Blaž Grad torej 2) kilometrov, kar po- razbesnela po končanem Tadeja Grampovčana, sicer (AD Mass) s časom 1:17:09 meni, da je več kot tisoč teka« teku. Dušan Tarič, eden od bolj znanega in vidnega na Med ženskami je zmagala čic in tekačev moralo teči nepogrešljivih v organizacij- kolesarskih prireditvah. Nav- Valerija Mrak (AD Posočje okoli blejskega jezera kar tri- skem timu prireditve, je po- dušen nad prireditvijo, je po- Rekieativec.si Scott Team) s krat. Ted so prvi začeli naj- vedal, da je prireditev lepo vedal, da vsekakor upa, da bo časom 1:25:39, druga je bila mlajši tekači, ki so morali uspela in da zadovoljstvo te- ta tek postal tradicionalen, Neža Mravlje (Megašport), preteči 250 metrov Zakijeve- kačev kaže, da zna postati Lepa pokrajina, dobra orga- 1:28:14 ^ Olja Bregar, ga maratona. Potem so sledi- mali blejski maraton tradid- nizacija in prijetna družba 1:34:20. Tadej Crampovčan Jolanda Čeplak na žtartu / Foto: cr^mpovan Dušan Tarič Novinar in klasičen hribolazec Miroslav Braco CvrmČANiN ' vnem prvenstvu novinarjev, ki bo 12. in 13. septembra v ....................................... Krajiju. Na svetovnem prven- Stane Petavs je urednik stvuv Veronileta 2005 je pr-borzno-finančno-davčne sve- viČ kolesaril na spedaDd, ki si tovalne rubrike časnika Fi- jo je kupil teden dni pred na- nance Evro na evro. stopom. Pravi, da je bil edini Po izobrazbi je diplomiran kolesar na startu, Id je imel tri ekonomist od nekdaj piše in "šajbe" na goniUd. Nepojmlji- ureja finančne strani Časnika vo za najboljše novinarje ko- Finance, torej je Stane pravi lesarje s celega sveta, ki so strokovnjak na področju eko- znani tudi po tem, da na pr- nomije in financ. venstvo pridejo opremljeni z Stane Petavs je stalni član najboljšo in najnovejšo kole- novinarske kolesarske repre- sarsko opremo. V Verono so zentance Slovenije in se že takrat šli samo trije novinarji nekaj mesecev skrbno pri- iz Sbvenije: Primož Kališnik, pravlja za nastop na sveto- Stane Petavs in Lucija Boš- Stane Petavs nik, Id je čez nekaj let postala gospa Petavsova. Stane pravi, da sta novinarstvo in kolesarstvo njegova najboijša prijatelja, saj drugače ne bi spoznal Lucije. Stane Petavs je poleg Primoža Kališnika novinar z največ nastopi na svetovnem «cestnem kolesarskem prvenstvu za novinarje. Za letošnjo dirko v Kranju si je postavil visok dlj, saj si končno želi medalje. Lani se mu je na krono-metru izmaknila za dobro minuto, letos pa je, čeprav je izvrsten hribolazec, prav tej disciplini posvetil največ pozornosti. 10, Svetovno novinarsko prvenstvo v cestnem kolesarjenju 2009 11.'-iS. septerTiter 20 oq Kranj, Slovenije GAAMIN. GimmU 9 i- fL'Ssl www, tourism 'kranisi GIBAJTE SEZNAMI Miroslav Braco Cvj etičan in Kranjsko sedlo Arm Hodaličjc nekem m- la mije z zadovoljstvom in kdo tenjuju i^avil, da zanj vzpon s pognala v strmino. Mihovega kolesom na Vršič ne predstaiÁja doma niti opíxzila ni. ker je sto-nikakršnega življenjskega uspe- nila, da bo njen dlj i^uslea kape-ha,skaterimbiseáováJjubitelj lica. Ce sempr^ do Ruske ka-^banja in rekreacije, lahko po- pdice, bom paja še malo vi^e. si našaL Nič hudega bi si ne miiU je vajetno misiiJa, ko sem jo za-ob tg' izjavi, če ne bi v nada^eva- ^edd, medtem ko sem točil vodo nju prebral, da pa je spust z vrv- v koči Na gxzdu. Gl^'p rde-jo in luâco v0obino kake kraške čicc: trma vedno pretnaga rajo^ resnično nekcy, karzahíe- zum. Rffvrwdi^no sem jo sprem-va drugačen naán življenja ... in čakal vsakič, ko jt za tre-Pravijo, da nisi ^mik, £e ne greš nuiek zc^ustUa pedala. Gledala vsaj enkrat v življenju na Tri- sva v izklesane gore in v kocke gby. Ali je bilo m&jeno, da nisi pod nama. Gíedala sva turiste in Slovenec, & ne greš vsaj enkrat v življenju na Tri^v? Nekako kot nid musliman, če ne greš v oUake. pila vse, kar seje popiti dalo iz bidona, in bila... tiho. Tihota rta r^ih ustih je red- Meko. Za koUsarje pra^nmo, da ka, in kadar pride, seje hočem kdesarni hdesar, če se ne pr^- zaužiti vsako sdcundo in jo po-l/e na Vršič s kolesom. Fnako ve- tem naložim v skladišče, ki go Ija za kolesarke. Jaz grem na s praznim takrat, ko je spet na koksom na Vršič vsaj enkrat na obratih. Verjetno meje v tisů pri- leto. Tak je pač moj kolesarski ri- peki tam nc^e na osemnajsti str- tual. Ne spomnim se, da bi za- mini dokončru> zasovražila, dnjih sto let kako leto pozabil ri- Kapljice znoja izpod čelade so niti kolo ^a gor. Enako velja to dohitevale sofee malo ni^e, ne- za moje prijatelje... m ženo, ki kje na sredini lic pa vendar ni pa sem jo letos prvič gnal na imela robčka... kdesarke si solze Krarýskc sedlo. Jezerca, Apenve- feriágb z rokavicami - a ona ni ran, Mojstrovka pass ali po da- imela rokavic. Nada^evala Je. nošnje Vršič, Na Vršič naj bi ju- ^ Naprg gorje âa... brez besedin risali na nedeljo, a sem zaradi komentara. Jaz za njo in pred dobrega učinka šok terapije r^o in spetzanjo. Ko sem opazil, vzpon nenapovedano prestavil da je rýen zadek tik pred tem, da na soboto, in to sredi lahkctnegi gre nazaj v dolino, sempodstnAl kolesaijenja po prekrasni kole- desnico kot jez, ki ne dowíi, da bi sarski stezici nekje proti Trbižu, se vse skupaf vsulo v dolino. Po- Rdečica na njenem licu se je pre- tem je zgMa stik z mojo roko. ISa v bledico in že se je znašla Zadnja serpentitra, zadnje koáe pod prvo serpentino. Moji stra- kot zadnji teden v letu. Veter, ki hovi o njeni kolesari pňprmUje- mu ne poznam imena, je pihal nosti in zrdosti za tak podvig so proti nama, k^ bi ne dovolil na búi upravičeni, ko sem rsvo uidel, vrh. "Tole Varnostnik naju pa kako trpeče je pedala v prvo ser' ne bo spustil na vrh,"je izustiki, pentiru) in verjetno pomidila, ali jih je do vrha resnično p^tuivaj- da sem jo komt^ diioi. MisUč, da midi na tiste^. ki pobira tri- set. Preden sem jo samo pustil v evrsko parkirnino, sem odkimal, njeni muki, sem ji podal namig, potem pa dojd, daje tako poime- da je za prvič popdnoma sprt- navala veter, fci do takrat še ni jemljivo, Če prileze vsaj do Miho- imel imena. Varnostnik, ki piha veffi doma, češ da imajo tam iz- samo rw Vrřiču, ki ga varuje redne žgance, kaierih bo morala pred tistimi, s kolesom hočao še precej pojesti, če bo hotela nekoč s kolesom do vrha. Prikima- gyr, je dovdil r^ prvi sestop na vrhu. Glasova tura za jutri, skupina A: Gorenjski glas- Kokrica-m imoValya- Bobovek-P redd vor-Olševek«Ade-rgas-Dvor-gondola Krvavec in nazaj. Skupina B: enako, vendar gre do Ambroža. Skupina C do Krvavca. CUj pri Gorencu. Prijave za Juriš na Vršič, ki bo v soboto, 5. septembra, zbiramo do jutri. ^ Gorenjski Glas m ^R ckrcativccsi I i I i i i I i 5. Tek na Dražgoško goro 7,5 km, višinska razlika 680 m Nedelja. 30. avgusta, ob 10. uri. Rudno Info; Marjan Kavčič. 040/D28 227. marjan. kavcic^ moj. net www.sd-d râzgose.si 8 O si mon.subic@g'^ci$. si GORENJSKI GLAS torek, 25. avgusta 2009 N£SRECE LjusEg Zgorel popolnoma nov avtobus Policisti so bili v soboto nekaj pred pol peto popoldne obveščeni, da kmalu po zadnji serpentini, približno 200 rrte-trov pred vrhom gorskega prelaza Ljubelj gori avtobus. Popolnoma nov avtobus Mercedes-Benz Intouro je vozil 54-let-ni avstrijski državljan, k sreči pa na njem ni bilo potnikov. Med vožnjo po klancu navzgor je voznik opazil, da je motor začel izgubljati moč in ugotovi!, da se kadi iz zadnjega dela vozila. Avtobus mu je uspelo Še pravočasno zapustiti, skupaj z očividci pa je poskušal ogenj neuspešno pogasiti z ročnimi gasilnimi aparati. Avtobus je v celoti pogorel, škodo pa pristojni ocenjujejo na približno tisoč evrov. Z ogledom so ugotovili, da je prišlo do mehanske napake na dovodu goriva, zaradi česar je gorivo med vožnjo iztekalo po vro* čem motorju, posledično pa je prišlo do požara. Zaradi dogodka je bila cesta popolnoma zaprta skoraj dve uri, potm pa so organizirali promet izmenično enosmerno. ClfKUl Pogrešajo Petra Zupana Od sobotnih dopoldanskih ur domači pogrešajo 65«letnega Petra Zupana iz Cerkel). Pogrešani je visok tSs centimetrov, suhe postave, oblečen je bil v belo majico in trenirko alt svetlo modre hlače, na glavi je imel kapo in sončna očala. Zupan se je od doma odpeljal s kolesom znamke Univega zelene barve. Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedefi o pogrešanem moškem, da koristne informacije sporočijo na številko in aii na PP Kranj na telefonsko številko 04/233 64 00. Zabreznjca Padel s kolesom v soboto nekaj pred osmo zjutraj se )e 52-letni domačin peljal s kolesom po regionalni cesti iz Zabreznice proti Doslov-čarn. Ko je v naselju Breznica pripeljal do nepreglednega desnega cn/inka, je zapeljal s cestišča na makadamsko banking, padel in se huje ranil. Kl^NJ Trčila v drog javne razsvetljave v soboto okrog devetnajste ure je 36'ietna Kranjčanka vozi* la osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri železniške postaje proti Zlatemu polju. Na odseku ceste, ki vodi mimo trgovskega centra Supernova, je nenadoma zavila desno, zapeljala prek dvignjenega hodnika za pešce in trčila v drog javne razsvetljave. Voznica se je v nesreči huje ranila, 27-let- ni sopotnik iz okolice Medvod pa lažje. CEfíKgE S kolesom v odbojno ograjo v nedeljo nekaj po šestnajsti uri je 26-letna Kranjčanka vozila kolo po lokalni cesti iz smeri Apnega proti Gradu pri Cerkljah. 5 kolesom se je z neprilagojeno hitrostjo pripelja* la pred nepregledni ovinek, kjer je kljub zaviranju trčila v odbojno ograjo, padla prek nje in se hudo. ranila. Reševalci so jo odpeljali v bolnišnico. M. C. Bohinj Oljni madež na jezeru v nedeljo dopoldne so na Bohinjskem jezenj opazili oljni madež, ki sc )c razširH prek lovilnih pregrad, postavljenih že v marcu zaradi iztekanja kurilnega olja Iz cisterne enega od počitniških domov. Gasilci prostovoljnih društev z Bleda in iz Bohinjske Bistrice so postavili dodatne pregrade v dolžini stotih metrov, poleglega so po madežu posuli absorpcijsko sredstvo. V prihodnjih dneh bodo gladino jezera Se nadzorovali. M. C. Poskusa umora ni obžalovala Na kranjskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje proti Zdenki Volčič Vinšek, ki je osumljena poskusa uboja svojega moža. Mattaž Grbgorič ko so Silvestra Vinška našii ..............................................................................okrvavljenega. Po njenih be- Na kranjskem sodiŘČu se sedah ji je obtoženka odkle- je v petek začelo sojenje pro- nila stanovanje z notranje ti 54-letni Zdenki Vinšek strani, tam pa je bil tudi njen Volfíč, ki je osumljena» da je prijatelj. Mulejeva je počaka- Sestega maja letos med pol- la pri vratih, in ko je na tleh drugo in poltretjo uro zjutraj zajedala VinŠka, so ji odpo- svojega moža Silvestra VÍd* vedalenoge. "Biljeveskrvav, ška z najmanj dvema stekle- dvignil je roko proti meni in nicama udarila po obrazu in govoril: 'Ona, ona'," je pove- giavi,takoda jepadel vneza- dala. Ko ga je vprašala, kaj so vest in mu je življenje rešila mu naredili, je obtoženka rekla, da [e nekdo vlomil v sta- le hitra medicinska pomoč. Tako kot pred preiskoval- novanje skozi balkon in ga no sodnico se Vinškova, kije pretepel. Ko jo je Mulejeva od dogodka v priporu, ni ho- vprašala, če ima telefon, ji je tela zagovarjati niti pred petčlanskim sodnim senatom odgovorila, da ga ima, vendar ie izklopljen, zato je odšla k Obtožena Zdenka Vinšek Volčič na petkovi obravnavi ni pod vodstvom sodnice An- sosedom, od^koder so potem hotela odgovarjati na vprašanja tožilke, sodnice ir svojega drijane Ahačič, v uvodu je le poklicali pomoč. Zdenka zagovornika. / Foto; -n« oou dejala, da ni res, kar ji je oâ- Vinšek Volčič ni pomagala tano v obtožnici, in da je možu, saj očitno ni obžalova» zavrnila. Zakaj sama ni odšla omenjenega dne ni bilo la dejanja, zaradi katerega je na policijo, Če je vedela, da je predlogu obrambe za anga- doma, ampak je bila pri obtožena. Celo nasprotno, po Šlo za umor, je zanimalo ob- žiranje izvedenca psihia- Sodni senat je ugodil mami in teti v domu. izpovedi naslednje priče, ki toženkinega zagovornika trične stroke, prav tako Kaj se je šestega maja zgo- je obtoženko opazila zjutraj v Marka Kloftitarja. "Nisem je bodo zaslišali Silvestra Vin- ška in nekaj sorodnikov obtožene. Sodnica Ahačičeva daj zjutraj dogajalo v stanova- enem izmed bližnjih lokalov, jemala resno, večkrat je govo- nju v Ulid Juleta Gabrovška je Vinškova pokazala krvavo rila čudne reči, tega dne je na Planini, od koder so so- roko in dejala, da ga je ubila, bila tudi vinjena, saj sem [o pa je zavrnila Vinškova pis- sedje sicer pogosto slišali da naj bo kar tam in naj zavohala," je odgovorila pri- ma, ki jih je obtoženka brez praire Tiakoncev VinSek, jp umre, fn dodiila, da bo njeno Ča. ObtoJ^enka je fiidi sama njegove vednosti hotela iz- na vprašanje tožilke Irene življenje odslej boljše. Priča ji potrdila, da je v tistem času ročiti sodišču kot dokazno Kiiznia povedala priča Cirila je tudi ponudila, da jo pelje veliko pila,kersejebaladeio* gradivo. Sojenje se bo na* Mulej, ki je bila v stanovanju, na poiidjo, a je Vinškova to žadje. daljevalo 23. septembra. seje rešil, drugega iščejo V nedeljo zvečer se je na jezeru HE Mavčiče zgodila nesreča s čolnom. Matjaž Grig orj č kateri so sodelovali polidští, gasild in potapljači gasilsko Praše ■ Kranjski polidšti so v reSevalne službe Kranj. Sku- nedeljo zvečer sprejeli tele- paj petnajstim reSevalcem se fonsko obvestilo, da se je na je pridružil tudi helikopter jezeru hidroelektrarne Mav- Slovenske polidje, oprem-čiče, v bližini brunarice v Ijen s termoNdzijsko kamero Prašah, zgodila nesreča s ter vodniki psov za reševanje Čolnom. S kanujem sta v bli- in iskanje oseb. Ob 22. uri so žini veslala 66»l€tni in 6i-let- iskalno akdjo zaradi slabe ni moški. Čoln se je prevrnil, vidijivosti prekinili, nadalje- pri čemer je eden uspel iz* vali pa so jo včeraj zjutraj, plavati iz vode, diugi pa Jicfj ku ^0 bili na jezem trije reše* bi potonil in ga pc^rešajo. valni čolni, Do zgodnjega Že takoj po nesreči je bila popoldneva pogrešanega Še organiziram iskalna akdja, v niso našli. Pogrešanega je včeraj iskalo dvajset policistov, gasilcev in vodnikov psov. 1 ^«l«: Veter je podiral drevesa kaže, ni povzročila večje škode. Nekaj pred poldeveto zvečer je neurje z močnim vetrom podrlo veČ dreves na cestah Zalog-Pšenična Polica in Praprotna Polica-Bmik. Poleg tega je veter odkril streho stanovanjskega Prostovoljni gasilci iz Tr- objekta v Velesovem. Za avtomobilu na cesti skozi žiča so imel nekaj dela z iz- drevesa in streho so poskr-Tržič, Cerklje, Šenčur • Neii- Praprotno Polico, med vož- črpavanjem meteorne vode, beli gasila iz Cerkelj. Sobotno večerno neurje je tudi na Gorenjskem povzročilo nekaj nevšečnosti Matjaž Gregorič pred osmo zvečer potniki v • ft • » • * • • s ^ qe, k se je nad severnim de- njo je namreč na avtomobil Id je zaradi močnega naliva Pozno zvečer so se v akd- lom države razbesnelo v so- padla večja smreka, vendar vdrla v gasilski dom. V Ko- jo še enkrat odpravili kranj- botnih večemih urah, je ne- so jo potniki k sreči odnesli vorju so domači prostovoljni sld poklici gasild, ki so sku- kaj nevšečnost in škode brez poškodb. Za smreko so gasild odstranili podrto dre- paj s prostovoljnimi kolegi povzročilo tudi na območju poskrbeli kranjski poklicni vo. Nekaj občanovje poroča- in s pomočjo avtodvigala Tržiča, Cerkel j in Šenčurja. Veliko sreče so imeii nekaj gasuci ki so drevo razžagali in odstranili s ceste. lo, da je na območju Tržiča odstranili s ceste eno od padala tudi toča, ki pa, kot podrtih dreves. Gorenjski Glas WWU'.CiORHNISKIGlAS.Sl Trg se prebuja Komaj dve leti nazaj so večji investitorji napovedovali itevilne nepremičninske projekte v Kranju. Boštjan Bogataj Kranj • Cena kvadratnega metra novogradenj se je takrat približevala cenam v prestolnici, dve leti kasneje, v nepw m i řn i n 9 îfp in gospodarske krize, pa kranjski nepremičninski trg diha na škrge. Od velikih projektov se gradita (in zaklju^jeta) le Lo- kainvestov in GradbinČev Pla- po najemnih stanovanjih, kljub manjšemu povišanju Egart iz podjetja K3 nepremičnine, Jani Nadižar iz Domplana pa pravi, da se v najemnin potrdi tudi Nadi« zadnjih mesecih ni veliko tai; "Cene so višje za přibliž-spremenilo: "Poleti je čas do- no 20 evrov." pustov, ko se praviloma ne kupuje nepremičnin. Tudi zato se cene v zadnjih mesecih niso spremenile." Kupci so sicer sprejeli življenje z gospodarsko krizo, niso več tako prestrašeni, vendar je Kem Egartova pravi, da lahko zelo hitro oddajo manjša stanovanja: "Najenmiki vse boij vprašujejo tudi po tekočih stroških, ki so pri večjih seveda sorazmerno višji in so ta zato manj zanimiva." Praviloma manjša stanovanja v I O V t « o K O nina jug (skupaj več kot tristo slovenski nepremičninski trg stanovanj) ter projekt držav- zelo občutljiv in dojemljiv na agenti oddajo že prvi dan. "Letos nam v veČji meri uspe oddati tudi hiše, kjer se cena najema giblje med 700 do 800 evri," pa pojasni Košir. Cene starejših nepremičnin in novogradenj so v zadnjih dveh letih sicer padle, vendar so zadnje mesece stabilne. Prodajne cene se razlikujejo od oglaševalnih, vendar večjih razlik ni. "Nekateri kupd po ogledu nepremičnin ponudijo polovico ali 7o-odstot-no pladio giede na ponujeno I ceno, vendi* ni prodajalca, ki bi svoje stanovanje ali hišo predal za takšno ceno, " pojasnjuje Andreja Kem Egart. Današnje cene so, po višku v letu 2007, na ravni cen iz leta 2005. Tudi investitorji novogradenj vztrajajo na prvotnih cenah, kar je, tako Gregor Košir, eden od razlogov, da prodaja še ni prava: "Prava nepremičnina na pravi lokaciji za pravo ceno se seveda proda, pretirane cene pa odvračajo kupce." Zanimivo, v zadnjih mesecih nepremičninski agenti prodajo več večjih stanovanj (v primerjavi z manjšimi)! "Upam, da bo optimizem na trgu zdržal in se bo le-ta postavil na noge. Če pa bodo ustavljeni vsi večji novi projekti v Kranju (o tem pišemo v uvodu, op. p.), se lahko zgodi, da bp novih stanovanj čez dve leti zmanjkalo, cene starejših pa se bodo znova zvišale," pravi Kem Egartova. Na Planini jug Lokainvest in Gradbinec skupaj ponujata več kot 300 stanovanj. Prvi so prodali več kot pol stanovanj» drugI cen še niso objavili. Stanovanjski sklad RS je na Sotočju do seda) prodal 31 od skupno 142 stanovanj. nega Stanovanjskega sklada vse, tudi novo jamstveno she-na Sotočju (142 stanovanj). C mo. ki naj bi sprostila posojil- projektu Planine vzhod in nekdanje Mlekarne danes ne govori nihče. Sava IP s Staro Savo (za Globusom) je ustavljen, popoln informacijski mrk je tudi glede gradnje na mestu nekdanjega hotela Jelen in Mlaka zahod. Od skupno 1600 novih stanovanj jih bo v takrat predvidenem času Štirih l<»t (do leta 2011) na voljo zgolj tretjina! "Trg se sicer prebuja, ogledov in interesa je veliko, tudi pro daj je nekaj, vendar ne moremo govoriti o. okrevanju trga," na vprašanje o stanju na nepremičninskem trgu odgovarja Andreja Kem ni krč za brezposelne in zaposlene za določen čas. "Kljub temu da imajo kupd denar, si zaradi negotove prihodnosti niso up^ v velike nakupe. Danes je bolje, vendar vse do konca leta ne b>o drugače," pravijo naši sogo- vomild. V zadnjem letu pa se je povečalo zanimanje za najem nepremičnin. "Mesečne najemnine so se zadnje leto zvišale za 50 evrov, kar pomeni dokaj velik skok pri manjših, in manjši skok pri večjih nepre» mičninah," pravi Gregor Košir iz podjetja Gekko nepremičnine. Veliko zanimanje f končno obrestna mera na visokem nivoju! I v L i . 1 Depoziti že dolgo niso bili tako vabljivi izjemno visoka in obrestna mera že lep čas ne tako obrestna mera za visoka. Zdaj lahko res dobro in varno depozite od 91 do oplemenitite svoje prihranke! 180 dni. www.gokr.s Gorenjska^ Banka t 4 Povprečna vrednost nepremičnin v Kranju nepremičnina enosobno stanovanje trisobna stanovanje enodružinska hiša najem (evri) nakup (evri) novraradnja (evri) 280 • 500 60.00Q • 90.000 60.000 • 80.000 400 - 450 90.000 • 120.000 140.000 • 190.000 od 700 • 1200 do 250.000 200.000 (3. PCF) v tabeli navajamo povprečne cene v Rran^, ki se lahko razlikujejo ^ede na l^cadjo, opremo, starost,.... nepremičnine. Recesija Ali se v gorenjskem gospodarstvu že kažejo znaki okrevanja? stran lo Plačilne kartice V Sloveniii podobno kot drugod po svetu v v narašča plačevanje s plačilnimi karticami, stran 13 / Gorenjska čebelica Gostilničar Marjan Marinšek iz Naklega bo septembra odprl nov hotel s 110 posteljami, stran 16 \ V IO poDjemišTvoinnance torek, 25. avgusta 2009 Recesija Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. www.gbkr.sí GorenjskA^^ B^nka ODKRITO O RAZMERAH V GOSPODARSTVU "Za seda) je še preuranjena vsaka napoved. Avgust je tradicionalni mesec dopustov, ko se ti končajo, pa se začenjajo priprave na novo poslovno leto z obiskovanjem partnerjev in izmenjavami informacij. V tem trenutku še ni prav nobenih zagotovil, da se bo krizna tržna situacija obrnila, smo pa vsekakor veseli, da imamo v teh poletnih mesecih dovolj naročil," pravi Jožica Rejec. "Če ne bo bistvenih sprememb na ti^, lahko rečemo, da gre za okrevanje. Obseg novih poslov se je bistveno povečal predvsem za leti 2011 in 2012; leto 2010, Id je večinoma âe vezano na obstoječe posle, bo precej boljše kot 2009. Imamo še proste kapacitete, predvsem v livamah, medtem ko bo orodjama polno zasedena in bo potrebno kapacitete cďo povečati, Dravi Marko Golob. "Kdaj se bodo razmere na trgih izboljšale, bi lahko zgolj ugibali, téga pa ne želimo početí. Vsekakor pa nadaljujemo z našimi dobro uveljavljenimi akcijami, promocijami ter drugimi aktivnostmi za pospešitev prodaje, med katerimi je najbolj odmevna zadnja nagradna igra, na koncu katere srečneža čaka luksuzno stanovanje na slovenski obali/' oravf Bine Kordež. Slavko Kanalec, Acroni "Proizvodnja sicer ni optimalno izkoriščena, vendar s proizvodnjo 24 tisoč ton jeklenih izdelkov na mesec lahko zaposlimo vse proizvodne delavce." Dr. Nenad Filipovic, lECD Bled "Čeprav se v svetovnem gospodarstvu kažejo manjši znaki okrevanja, menim, da je prezgodaj govoriti o (trajnem) olaevanju v evropskem ali v našem gospodarstvu." A Ji goren okreva ? V preteklih dneh je postalo jasno» da sta Francija in Nemčija v drugem letošnjem četrtletju zabeležili majhno, a pomembno rast BDP» Na Gorenjskem so vodilni v velikih podjetij previdni, a optimistični. Boštjan Bogataj Ali je slovensko gospodarstvo preseglo dno in se že kažejo znaki okrevanja, smo vprašali dr. Nenada Filipovi« ća, akademskega direktorja in profesorja na lEDG* Poslovni Šoli Bled: "Čeprav 8 e v svetovnem gospodars tvu kažejo manjëi znaki okreva-nja» menim, da je prezgodaj govoriti o (trajnem) olaevanju v evropskem ali našem mom dela načrtovali večji obseg poslov, kar se je tudi uresničilo. Poleti sta stekla nova programa za avtomobilsko industrijo in proizvodnja elektronsko kumuti- lastnih blagovnih znamk Optimizem za zaposlene? BIVA in MTECH celo nekaj višja." Maloprodajni kupd so torej pri svojih večjih nakupih postali bolj previdni kot nekdaj, hkrati pa večji upad v "Ne verjamem, da smo dosegli vrh brezposelnosti," meni dr. Nenad Filipović in nadaljuje: "Strukturne iz- ranih motorjev z izjemno vi- Merkurju beležijo pri prodaji boJjSave gospodarstva bodo sokim izkoristkom za pogon podjetjem, predvsem pri pro- dodatno terjale žrtve med profesionalnih klima na- daji metalurškega programa, Podjetji. ki niso sposobna prav, razen tega so se okre- kjer gibanja sledijo pbanjem dosegati potrebne ravni pila povpraševanja po elek- proizvodnje podjetij, tromotorjih za sesalne enote." pojasnjuje dr. Jožica Re* jec, predsednica uprave v Prihajajo boljši meseci: gospodarstvu." Podobno je Domelu. Obseg proizvodnje "V tem trenutku ni nobenih prejšnji teden povedal tudi v škofjeloškem Unitechu je zagotovil, da se bo krizna dr. Veljko Bole iz Ekonom- v drugem kvartalu bistveno tržna situacija obrnila, smo skega inštituta pravne fakul« tete, ki pravi, da bo IreuuUie- večji, za drugo polovico leta je naročil še več, vendar nc pa vsekakor veseli, da imamo v poletnih mesecih do- mu okrevanju sledil nov pa- na nivoju predhodnih let. volj naročil," je previdna dec, dolgoročnejše okrevanje Marko Golob, predsednik Rejčeva, ki ne želi govoriti o pa bo imelo značaj Črke W: uprave Unitech-a, je prepri- okrevanju, ampak izzivu, da ''Gospodarstvo jugovzhodne Evrope potrebuje spodbude od zunaj, same države ne morejo ustvariti takšnega povpraševanja." "V Sloveniji so najbolj ohromljene panoge, povezane z investicijskimi dejavnostmi ter trajnimi potrošniškimi dobrinami. Ko se bo nekaf mesecev zapored povečala zasedenost kapacitet čan, da je podjetje na poti okrevanja, saj se )e obseg novih poslov bistveno povečal predvsem za leti 2011 in 2012, tudi prihodnje leto, ko bodo večinoma Še vezani na obstoječe posle, bo precej zeleni veji." opozarja Slavko boljše kot letošnje. "Močna prodajna aktivnost, odločno znižanje stroškov in odličen rezultat kvalitete v zadnjem letu so zelo povećale konku- v teh panogah, bo najhujše renčnost podjetja na trgu, režijski delavci pa ostajajo mimo, seveda ob predpostavki ohranjanja vsaj trenutne ravni povpraševanja v panogah, ki delujejo pretežno na domačih trgih, predvsem v prehrambeni industriji." svoj pogled pojasnjuje Filipović in dodaja: "Ključni problem v naslednjem obdobju bo konkurenčnost gospodarstva. ra pa je v zelo omejenem obsegu povezana s kreditno dejavnostjo bank. Nenazadnje. veČina podjetij, ki so opozarjala na probleme s kreditiranjem, je kredite potrebovala za ohranjanje operativne dejavnosti in ne za ohranjanje visoke ravni vlaganj v razvoj novih generacij izdelkov oziroma druge oblike dviga konkurenčnosti." predvsem v segmentu viso- na 36-urnem delovnilcu. Dr. Filipović: "Ne verjamem, da smo dosegli vrh brezposelnosti/' Menedžerji previdni, a optimistični Gospodarstveniki so po suS-nih mesecih s skromnimi naročili danes bolj optimistični. "Za poletne mesece smo že z letnim progra- procrama ko zahtevnih proizvodov, kjer se srečujemo predvsem s konkurenco iz razvitih držav," o razlogih za krepitev proizvodnje pravi Golob. Nekoliko drugače je v trgovini. Predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež pravi, da v Merkurju polovico prodaje dosežejo s prodajo končnim potrošnikom v lastnih trgovskih centrih, drugo polovico pa predstavlja prodaja podjetjem, večinoma prek veleprodajnih kanalov: "Zaradi vplivov zaostrenih gospodarskih razmer je prodaja končnim potrošnikom nekaj nižja kot leto prej, pri čemer je večja razlika pri prodaji trajnih dobrin, medtem ko je prodaja drugega široko- a blaga, vrtnega konkurenčnosti. Ustvarjanje delo\nih mest v bolj vitalnih segmentih bo Še nekaj časa zaostajalo za izgubo delovnih mest, ki jih ni mogoče in ni smiselno umetno ohranjati. Zato bi morala vlada glavnino sredstev usmerjati v dve prioriteti: podporo socialno šibkemu delu prebivalstva, vključno z brezposelnimi ter vlaganju v dolgoročno strukturno povečanje konkurenčnosti." Višina primanjkljaja, ki bi s tem dodatno nastal v državnem proračunu, se mu ne zdi pomembna, ampak: "Ali dosežemo 0,2 odstotka višji ali manjši primanjkljaj, je nepomembno, veliko, veliko bolj pomembno je, kaj smo z večjim primanjkljajem pridobili." "Junija in julija smo v proizvodnji delaii normalno, to je 40-urni delovnik, režijski delavci so prešli iz 32-urne-ga delovnika na 36-umi delovnik." boljše čase.opisujejo v Domelu, v Unitechu pa so junija s polnim delovni-V Unitechu naj bi bih na ^^om začeli delati tudi v li- so se bili sposobni prilagodi-ti krizi in lahko danes ponudijo več. "Opažamo, da pridobivamo naroČila le za mesec dni in ne dolgoročnih, kar pomeni, da Še nismo na Kanalec, generalni direktor jeseniškega Acronija, in dodaja, da takšno prilagajanje naročilom zahteva notranje prerazporejanje zaposlenih, ravni poslovanja pred krizo že čez eno leto, o doseganju letošnjega plana pa Marko Golob pravi, da je bil njihov cilj predvsem ohraniti pozitivni denarni tok. Izboljšati stroškovno strukturo in izpeljati kvalitativne spremembe: "Vse cilje smo do- varnah. jeseni se jim bo pridružila tudi administracija, pred mesecem so znova tudi zaposlovali in bodo s tem nadaljevali. "Verja* mem. da mi izkušnje odpuščanje zaradi poslovnih razlogov ne bo treba več ponoviti," pravi Marko Golob. segli, kljub zahtevnim giba- Iz Acronija so boljše novice pnšle že v začetku poletja. Po prvotnih napovedih, da bo šla na čakanje kar celo-Kljub padcu skupne prodaje tna izmena v proizvodnji, za 10 do 15 odstotkov v divi- čakanja na delo ni, dobro njem na trgu pa verjamem, da bomo dosegli pozitiven rezultat za tekoče leto" zijah Merkur in Big Bang ter večjih odstopanjih pri prodaji metalurgije (Mer- steel). pa bo Skupina Merkur poslovala pozitivno. Kordež sicer pravi, da letošnjih planskih obveznosti ne bodo dosegli. kaže tudi zbiranje naročil za september. "Proizvodnja sicer ni optimalno izkoriščena, vendar s proizvodnjo 24 tisoč ton jeldenih izdelkov na mesec lahko zaposlimo vse proizvodne delavce," pravi Slavko Kanalec. poDjermšTvo&nnance torek, 25. avgusta 2009 u Menedžer Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. wxvw.gbkr^i Goreniska^ Banka Danes moramo v ve C Dr Andrej Krope» predsednik uprave Gorenjski tisk Boštjan Bogataj ber, oktober in november, ko je veliko knjižnih sejmov Kako kažejo naroi^ila do konca leta? Gorenjski tisk je lansko po- in založbe želijo pokazati "September in oktober bo slovno leto zaključil (po re- svoje delo v tekočem letu, vidiranem poročilu za leto hkrati pa tudi potrošniki ob sta zagotovo na]bol]ša meseca v letu, naročila se zaen-2008) s 4,4 milijona evrov koncu leta več kupujemo. krat odvijajo po enaki dina« čistega dobička, iz poslovanja pa ustvaril skoraj mili* jon evrov izgube. Kako poslujejo danes> v času finančno-gospodarske krize, pa tudi, aii naročila kažejo» da bodo do konca leta izpolnili plan, smo vprašali dr. Andreja Kropeta, predsednika uprave, ki je funkcijo prevzel konec letošnjega januarja. V kolikšni meri se pozna gospodarska kriza pri poslovanju Gorenjskega tiska? "Občutimo jo v dveh ele» mentih. Pridobimo manj naročil in dosegamo nižje cene. Poslov je manj predvsem na tujih trgih, kjer sicer ustvarimo več kot polovico svojih prihodkov. Na trgu je huda konkurenca, saj je danes ponudba tiskarskih kapacitet bistveno večja od povpraševanja. Mnogim podjetjem je pomembno le, da imajo zapolnjene kapacitete, da pokrijejo fiksne stroške in mogoče le manjši det variabilnih stroškov. A na ta nafin se ne da ustvarjati dobička, gre le za preživetje in čakanje na boljše čase. Nizke cene se odražajo v poslovnih rezultatih grafičnih podjetij tako v Sloveniji kot tujini, kar nekaj tiskam je že zašlo v težave, ne plačujejo dobaviteljev, za» mujajo 2 izplačili plač zaposlenim, slišimo tudi za stavke in stečaje." Je to priložnost za vas? "Po eni strani zagotovo, vendar moramo tudi mi čas gospodarske krize preživeti. Pa vendar, to ne pomeni, da moramo le čakati na konec recesije in nič narediti. Menim, da svet ne bo nikoH veČ takšen, kot je bil. Ta čas moramo pametno izkoristiti, znižati stroške poslovanja in racionalizirati poslovne procese, izboljšati produktivnost ter kupcem ponuditi nekaj veČ. biti drugačni od konkurence." V kolikšni meri imate danes zapolnjeno proizvodnjo? "Najprq moram poudariti. da je v našem poslu vedno prva polovica leta slabša od drugih šestih mesecev. Najmočnejši meseci so septem- Pravi meseci torej šele pn» hajajo, ob zaključku bomo tudi videli, kako smo prebrodili težke mesece in morda tudi, da se recesija umirja. Nekateri ekonomski kazaid kažejo, da so dno v Nemčiji in Franciji že presegli. Predvsem nemško go« voreči trgi so za nas zelo pomembni." miki kot pretekla leta." Ste morali letos odpuščati? "Pred meseci smo začeli z reorganizacijo podjetja, ki je žal vključevala tudi zmanjševanje števila zaposlenih za deset odstotkov. To pomeni, da je petnajst sodelavcev zapustilo podjetje, uporabljali pa smo predvsem Ob obisku dr. Andrejd Kropeta smo najprej opazili, da ne deluje več v pisarni nekdanjih predsednikov uprav (Kristine Kobal in Aleksandra Trohe). "Gre za racionalizacijo poslovanja. Prostore uprave in nekaj druffh prostorov v tretjem nadstropju smo oddali v najem, nekaj jih še bomo. S selitvijo smo sodelavci bolj povezani, več komuniciramo» pretok informacij je boljši, sam pa krivam tudi vodenje komerciale, »id « Id je V neposredni bližini moje nove pisarne/' pojasnjuje Krope. V Gorenjskem tisku je od novembra 2006. Začel je kot pomočnik predsednice družbe, nadaljeval kot komercialni in kasneje izvršni direktor. S 30. januarjem ga je nadzorni svet imenoval za predsednika uprave. Grafično industrijo dobro pozna, v njej deluje več kot sedem let. Ponosen je, da je Gorenjski tisk v zadnjih desetih letih kar osemkrat prejel nagrado Krilati lev, priznanje za doseganje najvišje kakovostne ravni izdelave knjige v posameznem letu na Slovenskem. Doktoriral je iz kemijske tehnologije, ki povezuje znanja iz kemije in procesnih tehnologij, zaključuje študij MBA na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. "Sem vseslovenski in to mi je zelo všeč," odgovarja Krope na vprašanje od kod prihaja: rojen je v Mariboru, živi v Ljubljani, dela v Kranju. Veliko je v stikih s kupci, ker prisega na osebni stik z njimi, je večkrat na potí po evropskih državah in v Rusiji. Dr. Andrej Krope: "Žal letos opažamo več zamud pri plačilih» kar se odraža na vseh trgih. Zavedamo se, da je posel zaključen šele, ko je plačan, m zato Izterjavi posvečamo veliko pozornost." 1 íoto:tina dokb mehke metode odpuščanja. Ob koncu leta bo tako v Gorenjskem tisku približno 145 sodelavcev." je v teh Časih napovedovati rezultat, pa četudi le za nekaj mesecev vnaprej." Imate vi ali lastniki v načrtih Znanih vladnih ukrepov za prodajo sedanjih poslovnih prostorov v Kranju in morebitno selitev proizvodnje? delovnega časa in nadome- "Zaenkrat tega ni v načrtu. blaženje krize, kot je subvencioniranje skrajševanja stila plač delavcem na čaka* nju, niste uporabili? "Ne, to bi bilo v naši branži pa vendar je kot vedno vse odvisno od ponudbe in povpraševanja, cene in razmer težko, saj ne delamo na za- na trgu,..." logo. Mi moramo najprej pridobiti naroČilo in naroč- )e bolj aktualno povezova* nikove datoteke, nato pa projekt izvesti v najkrajšem možnem času. Še največkrat se zgodi, da moramo z izdelavo čakati zaradi za* mud naročnika z oddajo datotek ali avtorskih korektur. To pomeni, da lahko tiskarski stroj en dan stoji, drugi dan pa z nadurami lovimo dobavne roke." nje z drugimi tiskarji v Sloveniji, Id se enako kot vi sre» čujejo S pomanjkanji naročil in neizkoriščeno proiz* vodnjo? "Menim, da v tej fazi povezovanja ne bo. Mi želimo ostati manjši, fleksibilni. specializirani in visoko kva- d rž a vah letos večji kot doma, veliko težav imamo zaradi tečajnih razlik v državah, kjer evro ni nacionalna valuta, predvsem v Rusiji in Veliki Britaniji, pa tudi v skandinavskih državah. Prisotni želimo biti po vsej Evropi. se razvijati naprej v Rusiji. Letos smo zelo uspešni na Poljskem, čeprav je v tej državi grafična industrija zelo močna. Razlog je v naši kvaliteti, na ta račun si utrjujemo prepoznavnost in ime. Še bolj bi bili radi prisotni tudi na av« strijskem in nemškem območju. saj sta nam ti državi geografsko blizu, zadnja leta se krepimo tudi na francoskem trgu in državah Beneluksa/' litetni. To lažje dosežemo z Ali prav razumemo, da ste z Lani ste iz poslovanja ustva* rili za skoraj milijon evrov izgube, pa vendar poslovno leto zaključili s 4,4 milijona evn čistega dobička. Je razlog v oddajanju nepremičnin ali...? "Bistvena razlika je nastala s prodajo vrednostnih pa- é • piriev II Kako bo ietos.^ Je v načrtu pozitivno poslovanje? "V minulih dneh smo pripravili rebalans poslovnega načrta, ki čaka na obravnavo na seji nadzornega sveta. Iz poslovanja predvidevamo obstoječimi kapacitetami." Na katere programe proiz* vodnje v Gorenjskem tisku slavite? "Imamo dva programa, propagando in knjige. Zelo težko je napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. V začetku leta nam je šlo boljše pri knjigah, saj so podjetja najprej začela krčiti proračun marketinga. V drugi polovici leta se je zadeva obrnila- Naše poslovanje je zelo dinamično, že sedaj pa vemo, da bodo zadnji štirje mesed dobri pri knjigah, za propagando pa je značilno, da naročila dobimo v zad- vašim nastopom predsednika uprave več pozomostí namenili prodaji na tujih t^jh? "Absolutno, vendar pri tem ne zanemarjamo domačega trga. Bol) aktivni smo pri prodaji, kjer smo tudi okrepili ekipo. Zavedamo se namreč, da je ključ v prodaji. Če ne uspemo prodati naših zmogljivosti, namreč tudi proizvodnja ne bo imela dda. Žal letos opažamo več zamud pri plačilih, kar se odraža na vseh trgih. Zavedamo se. da je posel zaključen šele. ko je plačan, in zato izterjavi posvečamo veliko pozornost. Seveda pa brez učinkovite nabave in dobro organizira- negativni rezultat, vendar njem hipu in jih moramo ne proizvodnje ne bi šlo. naj bi podobno kot lani z izvesti praktično čez noč." najemninami in prihodki iz financiranja ta minus Na katerih trgih ste prisotni. zmanjšali. Le v primeru, da katere bi radi še osvojili? se zgodijo zares veliki pre- "Vezani smo na Evropo, dr- miki, bi iahko poslovno leto žave Evropske unije in Ru- Kupd nam priznavajo kvaliteto in zanesljivost dobav v dogovorjenih rokih, vendar žal to zelo težko unovčimo pri ceni proizvoda, saj je za naročnike danes ključna zaključili pozitivno. Težko sijo. Padec prodaje je v teh predvsem nizka cena." 12 pODjernišTvo&nnance torek, 25. avgusta 2009 Bančnik Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. wwvi/.gbkr.si GorenjskA^ Banka Pogovor: Janez Krišelj, vodja poslovne enote UniCiedit Bank v Kranju "Bančno kreditiranje se bo zaradi večjegd povpraševanja podjetij m izboljšanja finančnih virov okrepilo«" Cveto Zaplotnik Rako recesija v gospodarstvu in omajano zaupanje prebivalstva vplivata na po« slovanje banke? "Banka se je v recesiji morala pravočasno prilagoditi zahtevnim razmeram v gospodarstvu. kriza pa je vplivala tudi na odnos prebivalstva do bank- Verjamem, da U ni Čred i t Bank upravi čuje zaupanje strank tudi v teh "Mislim» da se bo kreditira- nia, zato smo vedno pri- pravljeni s kreditojemalcem najti rešitev, ki bi bi]a sprejemljiva tako zanj kot rov, ki so temelj vsake kre- za banko. Neplačnike pisno ditne ponudbe. Razumljivo opominjamo o zamudah Is nje okrepilo tako zaradi večjega povpraševanja podjetij kot izboljšanih finančnih vi- je, da se na željo kreditojemalcev ročnost posojil podaljšuje. Dajanje posojU je v primeru, če se ne odzovejo, navežemo z njimi osebni stik. Z osebnim kontak- ena temeljnih dejavnosti tom skušamo najti ustrez-banke in je nismo nikdar no rešitev, ki bi neplačni- ustavili, nemoteno jo opravljamo tudi sedaj." kom omogočila nadaljnje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in jim hkrati za- razmerah. O poslovanju naj- Ste bankirji v času krize pri gotavljala normalno življe-več povedo podatki. Krediti odobravanju posojil bolj nje. V večini primerov se nebančnemu sektorju so se v prvem poUetju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za sedem odstotkov (z 1.SS2 na 2.00S milijonov evrov) ter predstavljajo 71 odstotkov celotne aktive, kar je enako kot ob prvem polletju lani. Krediti, dani pre- previdni kot nekdaj? "Politika odobravanja kreditov se zaradi spremenjenih pogojev na trgu ni bistveno spremenila, v DniCredit Bank smo že prej imeli precej restriktivno politiko." dogovorimo za obojestransko zadovoljivo rešitev, sodnih postopkov in unovčeva-nja danih zavarovanj» med dnigim prodaje zastavljene nepremičnine na javni dražbi, pa se poslužujemo le v izjemno redkih prime- Verjetno so tudi primeri, ko rih» ko dogovor z dolžni- 2008 povečali za 13 odstot» pogodbe. Kako ravnale v U- stavljene nepremičnine na kov oz. za 76,2 milijona ev- kih primerih? rov (s 603,3 679,5 milijona evrov), od tega stanovanjski krediti za 17 odstotkov ($ 396,4 na 463,8 milijona evrov). Obseg potrolniákih kreditov prebivalstvu je s 1967 milijona evrov na ravni primerljivega lanskega obdobja. V prvih šestih mesecih leta je banka podjetjem in prebivalstvu odobrila skupaj za približno 460 milijonov evrov kreditov." le posdilni krč že popustil? "Tako v preteklosti kot tudi javm dražb] zaradi izterjave kredita, danega fízični ose- sedaj se pojavljalo kredito- bi, še ni prišlo." jemalci, Id začasno ne morejo odplačevati kredita. V takšnih primerih poskušamo Z njimi doseči dogovor o spremembi načina odplačevanja. Nezmožnost odplačevanja kredita je v veliki večini posledica izgube službe, plačilne nesposobnosti delodajalca, daljše bolniške odsotnosti aH pa celo smrti enega od partnerjev. Za banko ni primar- le kriza prestrašila mlade družice? Si še upajo najetí dolgoročno stanovanjsko posojilo? "Zanimanje strank za sta« novanjske kredite je podobno kot preteklo leto, je pa res. da se komitenti namesto za nakup nepremičnin v veliki meri odic^ajo za prenove in rekonstrukcije. Razlog za to so verjetno tudi bivalstvu, so se v primerjavi stranke ne morejo izpolnje- kom ni več mogoč. Letos, janež Krišelj s koncem prvega polletja vati obveznosti iz posojilne na primer, do prodaje za- mladi najpogosteje težave zaradi statusa zaposlitve (določen čas). Pri stanovanjskem kreditiranju za zavarovanje najpogosteje uporabimo hipoteko na nepremičnino, ki se kupuje oz, adaptira; v nekaterih primerih priskočijo na pomoč tudi starši z zastavo svoje nepremičnine. Starši pred- zato je tudi poraslo varčevanje v depozitih in preko varčevalnih računov. Večina strank se odloča za depozite krajših ročnosti, v zadnjem času pa je ved zanimanja tudi za depozite z daljšo ročnostjo (nad eno leto). Razlog za to so padajoče obrestne mere na medbančnem trgu, ki posledično znižujejo tudi obrestne mere pri depozitih. Stranke se v takšnih razmerah odločajo preudarno in depozite razporedijo po ročnostih. Del sredstev vežejo za dlje časa, s čimer si zagotovijo nespremenljivo obrestno mero tudi za čas, ko obrestne mere na trgu padajo." V UniCredit tržite tudi vzajemne sklade. |e zaradi nizke vrednosti "tečajev" in pri« čakovaoih donosov trgovanje že oživelo? "V zadnjem četrtietju je opazno povečano zanimanje za naložbe v investicijske sklade, podedično se je povečal tudi obseg vplačil. Mnogi vlagatelji so v času nestabilnih razmer denar hranih v gotovini ter čakali na primeren vstop na kapitalske trge. Nizka vrednotenja konec prvega četrtietja so marsikaterega vlagatelja prepričala, da je pravi trenutek za vstop, kar so nekateri s pridom izkoristili." Bančna konkurenca je velika, v Kranju, kjer je sedež vaše poslovne enote, so v krogu pol kilometra poslovalnice enajstih različnih bank. Kako to vpliva na poslovanje? "Poslovalnic različnih bank je v Kranju res veliko. Za Bo jamstvena shema za pre- lokalno okolje, tako za prebivalstvo spodbudila naj- bivalstvo kot tudi za pravne lahko mladi najamejo tudi z ročnostjo do trideset let." emanje posojil? "Uredba o izvajanju zakona 0 jamstveni shemi za fizične osebe je bila šele pred kratkim objavljena v uradnem listu. Možnosti za so- vsem pri nakupih novih sta- delovaje še preučujemo." novanj pogosto sodelujejo tudi kot sokreditojemalci. Pri t.i. družinskem stano- Ali je ob manjšem zaupanju v delnice in vzajemne skla- osebe, je to prednost. Vsak namreč lahko poišče banko in rešitev, ža katero verjame, da je zanj prava. Koncentracijo bank na majhnem območju tudi sam ocenjujem kot dobro, saj lahko stranke v kratkem času in peš obiščejo več različnih bank. Tu vidim vanjskem kreditu so stroški de poraslo zanimanje za tudi našo priložnost, da se Ali podjetja, podjetniki in ni interes, da bi prodajala cene stanovanj, ki se doslej občani lahko pridejo do po soj il? zastavljena stanovanja ali uuovčevala druga zavarova- še niso opazno znižale. Pri najemanju kreditov imajc» najema minimalni, saj celotna družina najame le en kredit. Stanovanjske kredi- varčevanje v de pozi tih? "Mnogi vlagatelji so se na začetku finančne krize zate- te, zavarovane s hipoteko, kli k varnejšim naložbam. z obstoječimi strankami pogosteje srečamo, potencialnim strankam pa predstavimo našo ponudbo." Kvoti iz prvih dveh avkcij deloma izkoriščeni Cveto Zaplotnik Ljubljana - SID banka je v skladu z zakonom o jamstveni shemi doslej izvedla dve avkciji za pridobitev deležev jamstvene kvote. Pri prvi avkciji je razpisala jamstveno kvoto v višini Šestdeset milijonov evrov in določila stopnjo najvišjega tveganja, ki bi ga prevzela država, pri petdesetih odstotkih. Povabilu za sodelovanje na avkciji se je odzvalo štirinajst bank z dvajsetimi ponudbami (vsaka banka je lahko oddala največ tri ponudbe). Uspešne so bile tri ponudbe, ki sta jih oddah banki UniCredit Bank Slovenija in Banka Koper, banki pa sta prevzeli najmanj 6 o-od sto tni delež tveganja. Pri drugi avkdji je SID banka razpisala jamstveno kvoto v višini 150 mihjonov evrov, pri tem pa naj bi država prevzela največ štirideset dveh avkcij sta ie deloma iz-odstotkov tveganja. Za jam- koriščeni, skupno je bilo stveno kvoto se je potegovalo 13 bank s 23 ponudbami, uspešnih je bilo deset ponudb, s katerimi so se banke zavezale prevzeti najmanj ôj-odstotno tveganje. Jamstveno kvoto so pridobile UniCredit Bank Slovenija, Deželna banka Slovenije, Abanka Vipa, Nova KBM, Hypo-AIp-Adria Bank in Factor banka, Kvoti iz prvih podjetjem odobrenih oz. je v postopku odobritve za 132,7 milijona evrov posojil. Na ministrstvu za finance so pričakovali boljšo izkoriščenost kvote, ob tem pa ugotavljajo. da je jamstvena shema tudi novost za po* siovne banke in da je Čas odobravanja posojil sovpadal z dopustom tako v ban- VrtY v nftHl^tiiK Revizija v Vzajemni ni ugotovila nepravilnosti Cveto Zaplotnik Ljubljana • Nadzorni svet zdravstvene zavarovalnice cev za sklic skupščine, vabijo na sestanek, na katerem naj bi jim podrobno predstavih rezultate revizij e in tudi letoS- Vzajemna se je zaradi medij- njeposlovanje. Vzajemna jev skih obtožb o nepravilnostih prvem polletju ustvarila 1,6 pri poslovanju zavarovalnice odločil za revizijo nekaterih poslov. Revizija, ki jo je opravila revizorska hiša Emst& Youí^, ni odkrila nikakršnih nepravilnosti, zato po mnenju vodstva zavarovalnice ni več nobenega razloga za sklicevanje izredne skupščine. Predstavnike Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je zbrala pooblastila zavarovan- milijona evrov čistega dobička, dosegla za mihjona evrov nižje obratovalne stroške, kot je načrtovala, ter ohranila visoko kapitalsko ustreznost Postopke za uvedbo življenjskih zavarovanj je ustavila in jih bo nadaljevala, ko bo pridobila dodatno soglasje nadzornega sveta in skupščine Članov zavarovalnice, ki je sicer projekt že večkrat podprla. i ť. poDjemišTvo&nnance torek, 25. avgusta 2009 13 plačllne kartice Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. w w w,g b kr s i Gorenisk.1^ lUiika karticami se dobro "V Sloveniji podobno kot drugje po svetu narašča plačevanje s plačilnimi karticami. Med imetniki kartic so zelo priljubljene debetne kartice s takojšnjim tikanjem plačila z računa/' ugotavlja Igor Radovič, ki v kartičnem sistemu Activa vodi skupino za tržno komuniciranje. Cveto Zaplotnik Ali v Sloveniji narašča plače- vanje blaga in storitev s plačilnimi kartica ml ? "Tako v Sloveniji kakor tudi drugod po svetu je v zadnjih letih mogoče zaznati rast plačevanja s plačilnimi karticami. Podatke o vse večji priljubljenosti plačilnih kartic Članice sistema Activa so Banka Celje, Banka Koper, Deže na banka potrjujejo tudi reruJtati razis- $ OVC n I j e, kave o uporabi tovrstnih kartic v Sloveniji» ki jo je lani predstavil sistem Activa. Rezultati kažejo, da se je med vsemi izdanimi karticami sistema Activa zvišal delež izdanih debetnih kartic s takojšnjim trganjem plačila z računa. V primerjavi z letom prej sta se povečala tudi ob-seg in delež prometa s plačilnimi karticami sistema Activa. delež transakcij tako v sistemu Activa kol pri drugih izdajateljih kartic v Sloveniji pa ostaja na enaki ravni. Ena od raziskav je tudi poka« Gorenjska banka, RaifFeisen banka, Nova KBM, Poštna banka Slovenije in Volksbank, od ani pa tudi BKS Bank, Hranilnica Lon, zala, da se znižuje delež po- H ra n ÍI n Í Ca pulacije, Id plačuje z gotovino. Ta delež se je znižal za približno dvajset odstotkov, posledično pa se je približno za deset odstotkov zvišal de- Vipava in Probanka. Jež uporabe debetnih kartic s Sistem izdaja enajst različnih takojšnjim trganjem plačila z računa. Rast uporabe plačilnih kartic v Sloveniji ugotavlja tudi raziskava družbe Ma- kartic in sterCard Worldwide iz druge- doSeSa pO kartic blizu 30-odstotni ga četrtie^a leta 200S, po tej ^ raziskavi se je število transak- ŠtCVi U ÍzdanÍll dj povečalo za 3,5 milijona v primerjavi z istim obdobjem leta poprej. Pri tem Slovend najbolj prisegajo na debetno kartico s takojšnjim trganjem fr7n! /Hp P"7 plačila 2 računa. Razlogov za ^^ vedno večjo uporabo kartic je 2d rUŽU ie več: praktičnost, manj roko- ^ ' vanja z gotovino Iše posebej z 5 ko Taj drobižem), varnost, boljši pregled na mesečno porabo." 800 tisoč Koliko prodajnih mest v Slo- ' kom ítentOV, ki imajo skupno blizu 1,2 milijona približno 41-oďstotni delež p ači nih kartic. veniji je opremljenih za plačevanje s karticami? "Sistem Activa ima v svoji prodajni m^eži nameščenih nekaj več kot 14 tisoč POS-terminalov, kar predstavlja na slovenskem trgu." Kaj ugotavljate: ali imetniki kartic plačujejo s karticami le večje zneske ali tudi manjše (redmo do 10 evrov)? "Med transakdjami seveda najdemo tudi take, ki so nižje vrednosti, vendar se v povprečju zneski na transakcijo gibljejo med 35 in 39 evri.'" Kako so plačevanje s karticami sprejeli starejših Igor Radovič "V sistemu Activa opažamo, da je med udeleženci promocijsko nagradnih akcij za pospeševanje uporabe plačilnih kartic pri nakupovanju blaga in storitev velik delež imetnikov nad 50. letom starosti. Ob podrobnejši analizi plačevanja z njihovimi karticami smo lahko ugotovili, da so kar pogosti uporabniki plačilnih kartic. " (čipnih) kartic na slovenskem trgu in prilagoditev tehnologije standardom EMV (Europay, MasterCard, Visa). Sistem Activa je bil prvi v Sloveniji, ki je začel izdajati pametne kartice, danes pa v okviru sistema take kartice izdaja dvanajst slovenskih bank in hranilnic. Pa-metne kartice so varnejše od Da bi bila varnost še večja, morajo biti tudi POS-termi-nali in bančni avtomati teh- tudi letalskega prevoznika Adrio Airways, pa Pošto Slovenije, E-upravo z elektron- nično prilagojeni za poslova- skimi storitvami javne upra-nje po EMV-standardu (mo- ve idr. V svetu pa je \'eč sto ti- rajo biti tehnično prilagojeni za sprejem pametnih kartic). Z vstopom v enotno območje soč spletnih trgovin, ki so podprte z varnostnima sistemoma MasterCard Secure- plačil v evrih (SEPA) morajo code in Verified by Visa." vse slovenske banke prilagoditi svojo infrastrukturo poslovanja s karticami na EMV-standard najkasneje do 1. januarja 20U." Plačilne kartice postajajo vse "pametnejše". Raj to pomeni? "Pametne plačilne kartice so "oplemenitene" s Ûpom, ki zagotavlja uporabo številnih storitev nove generadje: varno shranjevanje digitalnih ijali in se še pojavljajo, ven- potrdil za vstop v državne, So možne tudi zlorabe kartic? "Poskusi zlorab so se pojav- dar je opaziti trend upadanja. K temu znatno prispeva tudi uvedba pametnih kartic in prehod na prej omenjeno EMV skladno bančne in druge $odobne Spletne portale, elektronsko podpisovanje, shranjevanje osebnih podatkov, varnejše plačevanje na POS-termina- tehnologijo. Poleg tega ban- lih, varno spletno nákupová- ke v sistemu Activa uporab- nje ob uporabi pametnega ljamo še vrsto tehničnih in prenosnega čitalca idr. Obi-organizacijskih metod nadzora kartičnega prometa in kartične varnosti." Kartice omogočajo tudi na- čajno je do teh poti poslovanja možno dostopati z različnimi tehničnimi napravami in ob upoštevanju različnih zahtev in omejitev. Pametna kupovanje v spletnih tikovi- plačilna kartica pa je en sam nah. Kakšen je postopek, instrument, s katerim je mo- goče dostopati do vseh sodobnih poti poslovanja, kar uporabnikom teh kartic zagotavlja enostavnost, mobilnost in predvsem najvišjo varnost poslovanja. Uporabnikom tudi ni treba investira- koliko je takšnih tigovin? "V zadnjih nekaj letih opažamo porast spletnega nakupovanja, pri katerem pa je pogosta oblika plačevanja plačilo s plačilnimi karticami. Na ta trend smo se odzvali tudi v sistemu Activa, ti v nobeno novo tehnološko zato smo razvili rešitev, ki upošteva najnovejše usmeritve na področju spletnega plačevanja s plačilnimi karticami in sledi najsodobnejšim svetovnim varnostnim opremo. Potrebujqo zgolj pametno plačilno kartico, ki jim jo že jDb odprtju osebnega bančnega računa dodeli njihova banka." standardom. Sodobno za- Kakšen bo po vašem mnenju snovana rešitev imetnikom razvoj kartic v prihodnje? plačilnih kartic ter spletnim prodajnim mestom zagotavlja trenutno najvišjo možno stopnjo varnosti nakupovanja prek spleta. Sistem je razvit ob upoštevanju standarda 3D Secure CAP in deluje s pomočjo programov avtentikacije največjih kar-tičnih sistemov na svetu • MasterCardovega Secure Gode in Verified by Visa Vise International. V spletnih trgovinah, ki so podprte z navedenima varnostnima mehanizmoma, je pri plačilu s pametno kartico treba poleg številke kartice imetnika vpisati še osemmestno številko, ki jo je mogoče pridobiti s pomočjo prenosnega Čitalca oziroma enkratnega generatorja gesel. Z vpisom o sem m es tne številke imct- "Razvoj na kartičnem področju je zelo široko področje, ki posega tako v infrastrukturne kot tudi v procesne dele te panoge. Močno konkurenčno okolje prispeva k temu, da se na trgu pojavljajo novi izdelki in storitve z različnimi funkcionalnostmi. V zadnjem času opažamo v svetu intenziven razvoj brezstičnega plačevanja s karticami, ki posegajo zlasti na področje plačil nižjih vrednosti (manj kot dvajset evrov). Od tega imajo koristi tako potrošniki kot tudi trgovci. Prvim ne bo treba več rokovati z drobižem in bodo kartico uporabljali tudi za manjše nakupe, poleg tega pa bo ves postopek trajal le nekaj selcund. Trgovd bodo novosti ravno tako ve- nik kartice potrdi avtentič- seli, saj bo pretočncst čakai-nost nakupa. V spletnih tr- nih vrst bistveno hitrejša," govinah, ki so podprte s sistemom 3D Secure, plačevanje z registriranimi pametnimi karticami Activa brez generatorja gesel ni možno. Sistem Activa ima trenutno In še nekaj koristnih nasve-tovl Kako naj imetnik kartice ravna v primeru, če jo i^ubi? "Imetnik kartice naj ob izgubi ali kraji plačilne kartice sklenjene pogodbe s 94 slo- takoj obvesti svojo banko." venskimi spletnimi prodajnimi mesti, kjer je omogočena vama avtentikadja pri spletnem plačevanju skladno s klasičnih kartic z magnet- standidom 3D Secure. Med nim zapisom. Tehnologija So še vedno pogosta vpraša* pametnih kartic temelji na nja, ali je plačevanje s karti- standardu EMV, prednosti cami varno? njihove uporabe pa se kažejo "Opažamo, da je zlorab ved- na več področjih, od plačeva- no manj. Na tem področju je bilo namreč v zadnjih letih veliko narejenega, izpostaviti je treba uvedbo pametnih nja na POS-terminalih v klasičnih trgovinah in dvigovanja gotovine na bankomatih do nalcupovanja prek spleta. sodelujočimi trgovci so ponudniki skorajda vseh vrst blaga za široko potrošnjo - izdelkov za dom in vrt, šport in prosti čas. živali, mode, oblačila in obutev, potovanj in turističnih storitev, kulinarič» nih izdelkov, filmov, knjig... Med ponudniki najdemo Kako pa naj ravna v primeru, če pozabi PIN-kodo oziroma če vtipka napačno? Kolikokrat v določenem ob* dobju se lahko zmoti? "V primeru, da imetnik kartice pozabi svojo PIN-kodo, je najbolje, da se ^oj oglasi v poslovni enoti svoje banke. Če PIN-kodo trikrat napač» no vnese, se bo kartica zaklenila in je ne bo mogoče več uporabiti." 14 poDjenušTvo&nnance torek, 25, avgusta 2009 Zavarovanje Z emno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. www.gbkr.si GoreniskA^ BankA Zavarovalnica Maribor se bo kapitalsko okrepila Delničarji so na nedavni skupščini potrdili d o kapitalizacij o v višini 14,2 milijona evrov. Cveto Zaplotnik Kranj • Zavarovalnica Mari- škodnin. Čeprav je z zbrano premijo še okrepila tržni delež in za tri odstotke oz. za bor je lani zbrala 251,8 milijo- milijon evrov zmanjšals stro- na evrov premij, od tega slabe 5ke poslovanja, je kljub tem tri četrtine s premoženjskimi zavarovanji in dcbro četrtino ustvarila 20,2 milijona evrov izgube. Škode pri premoženj- z življenjskimi. V primerjavi slâi zavarovanjih se ji pove-z tetom prej je zbrala 7,5 od- čujejo že četrto leto zapored, stotka več premije in s tem še okrepila tržni delež na slovenskem zavarovalniškem to se je nadaljevalo tudi letos, saj so zavarovanci v pr\dh šestih mesecih zaradi neurja, Drago Čotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor 'Za letos načrtujemo, da bomo zbrali 269 milijonov evrov premije ali 6*6 odstotka več kot lani." trg;u. Za izplačilo odškodnin je namenila 190,9 milijona evrov, samo za zavarovalnine po neurjih 68,8 milijona evrov. Ustvarila je 5,2 milijona evrov bilančnega dobička, leto prej 2.8 milijona evrov. In kako je zavarovalnica poslovala v letošnjem prvem polletju? Zbrala je 156,3 milijona evrov premije in izplačala 88,9 milijona evrov od- toče in poplav prijavili za več kot 15 rajonov evrov škode. Klimatologi in zavarovalniški strokovnjaki pa napovedujejo, da se bodo v prihodnje škode zaradi vremenskih ujm še povečevale. Poleg ujm so^na poslovanje vplivale tudi neugode fínančne razmere. zavarovalnica pa je za večjo varnost zavarovancev oblikovala tudi dodatne rezenadje. Delničarji so na nedavni skupščini sklenili, da lanski bilančni dobiček ostane nerazporejen in da zavarovalnica predvidoma v začetku septembra izvede dokapitalizacijo v znesku 14,2 milijona evrov» Lf usma na Včeraj skupščina delničarjev Triglava Včeraj, v ponedeljek» je bila skupščina delničarjev Zavarovalnice Triglav, na kateri naj bi sklepali tudi o uporabi bilančnega dobička za leto 2008. Zavarovalnica je ob koncu minulega ieta imefa 257,1 milijona evrov dobička, od tega je bilo 244,6 milijona evrov prenesenega čistega dobička iz prejšnjih let in 12,5 milijona evrov čistega lanskega dobička. Po predlogu uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta naj bi 2,27 milijona evrov bilančnega dobička namenili za Izplačilo dividend, o vsem preostalem dobičku pa rta) bi odločali v naslednjih letih. Če so na skupščini soglašali s takšnim predlogom» bodo delničarji prejeli deset centov bruto dividende na delnico. Na skupščini naj bi podelili tudi razreSnico upravi in nadzornemu svetu, imenovali revizorja za letošnje poslovno leto ter dopolnili statut družbe. C. Z. Razlike premiii in zavarovalni vsoti Zavarovalnice tudi letos omogočajo predšolskim in žolskim otrokom nezgodno zavarovanje, med njihovimi ponudbami pa so precejšnje razlike v višini premije in zavarovalnega kritja. CviTO Zaplotnik Glavni ponudniki nezgodnega zavarovanja otrok v Sloveniji so Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenica, Zavarovalnica Maribor in Zavarovalnica Tilia. Ko smo v teh zavarovalnicah povprašali. ali se letos pri zavarovanju obetajo kakšne novosti oz, spremembe v primerjavi s prejšnjim letom, so nam odgovorili takole: V Zavarovalnici Triglav se letošnja ponudba zavarovanj ne razlikuje od lanske, tudi cene oz. premije so ostale enake. V Zavarovalnici Maribor pomembnejših novosti v ponudbi glede na )ani ni, so pa pristopili drugače k trženju (v tesnejšem sodelovanju z občinami). V Adriaticu Slovenia bodo letos zavarovan- Zavarovalnice ponujajo za predšolske otroke, osnovnošolce, dijake In ^udente različne cem za enake premije kot kombinacije nerodnih zavarovanj. i Foto: Tina Ookl lani ponudili še nekoliko višja kritja ter nekatere V Adriaticu Slovenid je let- ugodnosti za sklenitev zava- na premija v štirih višinah -rovanja do konca avgusta. Iz za predšolske otroke od u Tilie smo prejeli odgovor: "Šolsko nezgodno zavarova- do 30 evrov, za učence m dijake od 13 do 35 evrov in za nje ostaja enako kotláni, se- študente od 17 do 42 evrov. veda s spremenjenimi letni- « « mi premnami zagotavlja pa zavarovanje za invalidnost, smrt zaradi bolezni in nezgode, dnevno nadomestilo in dnevno na-domestilo za čas zdravljenja Različne kombinacije In kolikšne bodo letos pre- v bolnišnici zaradi nezgode. , smit zaradi bolezni od tisoč razpolagajo s temi podatki. nih rizikov. Tri najnižje premije - 5,76 evra, 9 in 12,96 evra ne zagotavljajo dnevne odškodnine, premija 12,96 evra pa tudi ne nadomestila za bolnišnični in zdraviliški dan. Premija zagotavlja za loc-odstotno invalidnost izplačilo od 16 do 64 tisoč evrov, za nezgodno smrt od dva do osem tisoč evrov, za Popust za velike družine Država daje dodatek za velike družine, to je za družine s tremi ali več otroki. Ali tudi zavarovalnice ponujajo velikim družinam popust pri nezgodnem zavarovanju? Iz Zavarovalnice Triglav so sporočili, da za družine z več otroki ni dodatnih popustov, saj ne mije in zavarovalna kritja? Premija za predšolske otro-V Zavarovalnici Triglav so ke zagotavlja za loo-odstot- do Štiri tisoč evrov, dnevno odškodnino ter nadomestilo pripravili tri ponudbe za no invalidnost izplačilo v za bolnišnični in zdraviliški predšolske otroke, za osnovnošolce ter za dijake in študente. Ponudbe se med seboj razlikujejo po višini letne premije in vsotah za kritje zavarovalnih rizikov - invalidnost. izgubo življenja zaradi nezgode, nadomestilo za bolnišnični dan doma in v tujini ter dnevno nadomestilo. Za predšolske otroke letna premija v treh višinah od 10 do 24 evrov zagotavlja za primer trajne invalidnosti zavarovalno vsoto od 7.500 do 24 tisoč evrov, dnevno nadomestilo v višini od 2 do 3,5 evra, nadomestilo za bolnišnični dan od 3 do 25 evrov ... Za osnovnošolce je letna premija od 12 do 26 evrov. ta zagotavlja za trajno invalidnost od 12 do 2i tisoč evrov zavarovalne vsote, dnevno nadomestilo od enega do tri evre, nadomestilo za bolnišnični dan od 5 do 20 evrov... Za dijake in študente je letna premija od 15 do 35 evrov, ki zagotavlja za trajno invalidnost od 12 do 24 tisoč evrov zavarovalnine, dnevno nadomestilo od enega do treh evrov, nadomestilo za bolnišnični dan od 5 do 20 evrov ... znesku od 25.200 do 70 ti- dan od dva do pel evrov... soč evrov. za učence in dija- V Zavarovalnici Tilia ponu- šolskem letu pa bodo tako Premije so že prilagojene skupinskemu in ne posamičnemu sklepanju zavarovanj, tudi v letošnjem ke od 20 do 56 tisoč evrov in za študente od 26 do 58 ti» soč evrov. Za predšolske otroke je dnevno nadomestilo zaradi nezgode od 2.5 do 4,5 evra, za učence in dijake od 1.5 do 4,3 evra ter za študente od 1,7 do 5 evrov. Dnevno nadomestilo, za dneve, ki jih zavarovanec zaradi nezgode preživi v bolnišnici, je za predšolske otroke od 8,5 do 22 evrov, za učence in dijake od 8.2 do 20 evrov in za študente od 5,5 do 15,5 evra... V Zavarovalnici Maribor ponujajo osem kombinacij oz. različnih višin letne premije, od 5,76 do 32,1} evra, pri tem pa vse ne omogočajo zavarovanja vseh zavaroval- jajo šest kombinacij zavarovanja, premija za predšolske otroke in osnovnošolce je od 8 do 38,5 evra, za dijake in študente pa od 9,5 do 43 evrov, Za zavarovance, ki so že zdaj zavarovani pri Ti- lii ali se zavarujejo preko spleta, je premija še od pol evra do štiri evre nižja. Višina zavarovalnega kritja je odvisna od višine premije, najvišja dnevna odškodnina je štiri evre. najvišja odškodnina za bolnišnični dan dvanajst evrov, za trajno invalidnost 27 tisoč evrov, za xoc-odstotno invalidnost 54 tisoč evrov, za naravno smrt 2.500 evrov in za smrt zaradi nezgode devet tisoč evrov. kot prejšnja leta peljali na ogled smučarskih poletov v Planici dvanajst večjih družin. iz katerih so najmanj trije otroci nezgodno zavarovani pri Triglavu. V Adriaticu Slovenici imajo družine s tremi in več otroki že vrsto let ob sklenitvi nezgodnega zavarovanja 30-odstotni popust na premijo. V Zavarovalnici Maribor zaenkrat še ne dajejo dodatnih popustov za družine z več otroki, saj ocenjujejo, da so premije že zdaj glede na zavarovalno tehnični rezultat izjemno ugodne. Tudi v Zavarovalnici Tilia pri tovrstnem zavarovanju ni popusta za otroke. V Zavarovalnici Triglav so lani pri nerodnem zavarovanju otrok izplačali okrog 900 tísoč evrov zavarovalnine oz, približno toliko kot leto prej> v Adriaticu Slovenici 500 tisoč evrov ali nekoliko več kot predlani, v Zavarovalnici Maribor pa tega podatka niso želeli razkriti. Zavarovalnica Tilia je za šolskem leto 2008/2009 doslej prejela 1.838 prijav, v približno četrtini primerov je izplačala tudi zavarovalnino za trajno invalidnost kot posledico nezgode. pODiemjšTvo&nnance torek, 25. av^sta 2009 15 Finance Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. www.gbkr.si Gorenjska^ Banka Dolg seznam dolžnikov Okrog 12.800 družb in samostojnih podjetnikov dolguje državi in občinam več kot štiri tisoč evrov oz. skupno 644 milijonov evrov, od tega bo 289 milijonov težko izterjati. Na seznamu carinske uprave je 148 takšnih dolžnikov z 71 milijoni evrov skupnega dolga. Cveto Zaplotnik Kranj • Zakon o davčnem postopku določa, da mora vlada d vakrat na le to hkrati s poročilom o uresničevanju državnega proračuna razkriti državnemu zboru tudi podatke o sikanju in gibanju davčnega dolga gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih dolg presega štiri tisoč evrov. Zakonska določba, po kateri je prvič treba pripraviti podatke o dolgu na dan 31. maj in dnxgjč na dan 31. december, je začela veljati letos. Vlada je prvo takšno poročilo, ki vključuje poročili davčne in carinske uprave, že pripravila in ga posredovala v obravnavo državnemu zboru. Sez» nam davčnih dolžnikov ni čisto "stoodstoten", na njem so tudi umrli, ki jih agencija za javnopravne evidence in storitve še tii izbrisala iz poslovnega registra, zavezanci, ki so zamudili s plačilom zgolj za en dan, zavezand, ki so poravnali obveznosti na napačni račun ali z napačnim sklicem... Kot je razvidno iz poročila davčne uprave, sta bila 31. maja letos na seznamu dolžnikov 12.802 davčna zavezanca, katerih skupni dolg je znašal 643,6 milijona eviov. lotnega zneska. Štiri petine vseh dolžnikov je imelo od štiri do štirideset tisoč evrov dolga in dobrih enajst odstotkov od štirideset do sto tisoč evrov, ostali pa večje zneske. Od skupnega dolga je bUp 289.5 milijona evrov pogojno izterljivega z majhno možnostjo za poplačilo, to pomeni, da dolga ni mogoče poplačati niti v postopku davčne izvršbe, da se je pri zavezancu za plačilo ^vka začel postopek prisilne poravnave oz. stečajni postopek, da se je davčni zavezanec odselil neznano kam. in da je od na* Stanka davčne obveznosti minilo že veČ kot pet let... Od 354 milijonov evrov davčnega doiga. ki ga je možno poplačati, naj bi dobri dve trećini dobil državni proračun, približno petino pokojninska blagajna, dobro desetino zavod za zdravstveno zavarovanje. poldrugi odstotek obči» ne, ostalo pa so predvsem članarine za obrtno in gospodarsko zbornico. In kaj izkazuje poročúo carinske uprave? Na seznamu dolžnikov, ki so 31. maja letos imeli več kot štiri tisoč evrov dolga, je 14S zavezancev z 71,2 milijona evrov dolga. 144 gospodarskih družb je dolgovalo 70,9 milijona evrov, štirje samostojni podjet- V Sloveniji je bilo 31. maja skoraj 13 tisoč gospodarskih družb in podjetnikov, ki so državi in občinam dolgovali več kot štiri tisoč evfov. / toto: ti*.« oo«i Med dolžniki je bilo 7.700 niki pa 308 tisoč evrov. Naj- Sto največjih davčnih dolžnikov dolguje več kot dvesto milijonov evrov, od tega je za več kot tri četrtine dolga zelo majhna možnost poplačila. Med temi gospodarskih družb, ki dol- večji dolžnik je dolgoval več 00 ZniKl jih 16 3! V Stecajnem gujejo 85 odstotkov celotnega kot 49 milijonov evrov. Od dolga, in 5.102 samostojna podjetnika, katerih dolg KVl llillllS^llS^V CVIUV. ^U ill I • t * * celotnega zneska je za 6,3 postopku, le eden je samostojni milijona evrov zelo majhna predstavlja le 15 odstotkov ce- možnost poplačila. podjetnik. Oslabitve zmanjšale dobiček Banka NLB je v prvem polletju dosela 97,1 milijona evrov dobička, ki pa se je zaradi oblikovanih rezervacij zmanjšal na 35,7 milijona evrov. Cveto Zaplotnik 5,6 milijona evrov presegel ustvarjeni dobiček, v banki je spodinjstvom so bila na ravni konca leta 200S, posojila dr- Kar zadeva upravljanje tveganj, je v banki NLB in njeni Ljubljana • Kot poudarjajo v čisti dobiček znašal 35,7 mili- žavi pa so porasla za 30 mili- skupini najpomembnejše banki, so na poslovanje vplivali oteženo pridobivanje finančnih virov, padanje referenčnih obrestnih mer, spremenljivost tečajev vrednostnih papirjev, zniževanje vrednosti tečajev nekaterih valut, predvsem pa recesija v gospodarstvu, ki se je močno odražala pri kreditnem tveganju. jona evrov. Bilančna vsota NLB Skupine je ob koncu prvega polletja znašala iS,6 milijarde evrov in je bila celo nekoliko manjša kot ob koncu preteklega leta. Zniževanje kreditne aktivnosti, ki se je začelo že lani, se je nadaljevalo tudi letos. Najbolj so se znižala po- jonov evrov. Pri varčevanju so se depoziti gospodarstva zaradi krize znižali za osem odstotkov, depoziti gospodinjstev pa so porasli za pet odstotkov. Gospodinjstva v negotovih razmerah svoje prihranke spet usmerjajo v bolj vame in likvidne naložbe, zelo dober je bil odziv na Na to so se odzvali s poveča- sojila gospodarstvu, za 275 ponudbo NLB Super depozi-njem obsega rezervacij in milijonov evrov, posojila go- tov. oslabitev, sicupina jih je v prvem polletju dodatno oblikovala za 114,8 milijona evrov oz. še enkrat več kot v lanskem prvem polletju. Banka je sicer ustvarila 97,1 milijona evrov dobička, celotna NLB Skupina 122,8 milijona, a so ga oslabitve in rezervacije močno okle s tile. Za samo Kapitalska ustreznost je ob koncu junija znašala io,8 odstotka in je bila za odstotne točke nižja kot ob skupino je obseg rezervacij za koncu anskega deccmbra. kreditno tveganje. V kriznem Času so izpostavili zahteve po kakovostnejšem zavarovanju posojil, oblikovanje višjih rezervacij za oslabitve ter natančnejšo in strožjo bonitetno obravnavo komitentov. Čeprav v letošnjem prvem polletju niso imeli problemov z likvid^ nos tj o, so pripravili tudi krizni načrt za ukrepanje ob likvidnostni krizi. Že v preteklih letih so oblikovali likvidnostne rezen'e (največ v obliki državnih vrednostnih pa» pirjev}» ki so ob koncu letošnjega junija predstavljale več kot 27 odstotkov bilančne vsote. V prvem polletju so dolg do tuj ih posoj ilodajalcev zmanjšali za približno 1.2 milijarde evrov. Rezervacije ali vplačilo ? Kapitalska družba je oblikovala rezervacije, agencija je zahtevala neposredno vplačilo. Cveto Zaplotnik Ljubljana - Kapitalska družba upravlja štiri pokojninske sklade, največji med njimi je Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence, v katerem nekaj manj kot 190 tisoč Članov varčuje za dodatno pokojnino. Sklad jim pri tem zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost, ki po pokojninskem načrtu predstavlja 50 odstotkov obrestne mere dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev. V drugi polovici lanskega leta so skladi v upravljanju Kapitalske družbe poslovali nekoliko slabše, ietos pa Borut jamnik, predsednik se v primerjavi z ostalimi uvrščajo med najdonosnejše. Kapitalski vzajemni pokojninski sklad je v obdobju od januarja do julija dosegel 5,6 4« o dstotno d onosnos t, sklad za javne uslužbence pa 4,56-odstotno. uprave Kapitalske družbe predlogu, se bo vplačani denar ob konverziji pripisal na osebne račune vseh članov sklada. Kot je na nedavni novinarski konferenci pojasnil Borut Ker pokojninski sklad za Jamnik, predsednik uprave javne uslužbence v določenem obdobju ni dosegel zajamčene donosnosti, je agencija za trg vTe<&iostnih papirjev Kapitalski družbi •naložila, da na račun sklada vplača 12,1 milijona evrov, kolikor naj bi bila razlika med dejansko in zajamčeno čisto vrednostjo sredstev sklada. Kapitalska družba je jpipitaJske družbe, se je zapletlo zaradi različne vsebinske razlage predpisov, predvsem pa zato, ker država doslej Še ni uskladila kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence, pravil in pokojninskega načrta s spremembami zakona o pokojninskem in invalid- na agencijo naslovila zahte- skem zavarovanju iz leta vo za ugotovitev ničnosti 2006. Spremenjeni zakon takšne odločbe in predlog za izdajo dopolnilne odredbe, namreč omogoča upravljavcem pokojninskih skladov, pritožila pa se je tudi na da v primeru nedosegania ustavno sodišče in mu predlagala, da zadrži izpolnitev odredbe. Agencija je oboje, zahtevo in predlog, zavrnila, ustavno sodišče o predlogu še ni odločilo, Kapitalska družba pa jc v roku, iz. avgusta, izpolnila zahtevo in v sklad vplačala zahtevani znesek. Ce ustavno sodišče ne bo ugodilo njenemu zajamčene donosnosti namesto neposrednih vpiačJ oblikujejo rezervacije in da ob izstopu iz sklada Članu iz oblikovanih rezervacij izplačajo razliko med dejansko in zajamčeno vrednostjo; kolektivna pogodba, pravila in pokojninsld načrt pa Še vedno predvidevajo vplačilo razlike. Kapitalska družba je od septembra do julija 3726 članom dveh skladov izplačala najmanj zajamčeno vrednost in tako izpolnila zakonsko predvideno jamstvo. IgUBgANA Probanka izdala obveznice Probanka je izdala za 15 milijonov evrov obveznic, vsaka je nominalno vredna tisoč evrov. Giavnica bo dospela v plači« lo 24. junija 2016, obrestna mera je nespremenljiva. 7-odstotna, izplačilo obresti bo enkrat na leto za naza), vsakega 24. junija v letu. Banka je obveznice 7. avgusta vpisala v centralni register klirinško depotne družbe In pre* nesla na račune imetnikov, začela p» bo tudi s postopki za njihovo uvrstitev na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Z obveznicami je kapitalsko ustreznost zvišala za 1,1 od stolne* točke, na n,2 odstotka. C. Z. i6 PODjernišTvo&nnance torek, 25. avgusta 2009 Naložbe Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. www.gbkr.sj Golj zanimivih območij v TNP, Pokljuška turistično gostinska ponudba je predstavljala zao^oženo celoto v povezavi z Bledom in Bohinjem. "V zadnjih desetletjih je dejavnost na Pokljuki popolnoma zamrla (poslovne enote so večinoma prenehale obra to vati). Obm oč j e skega narodnega parka {Sklad TNP) obetajo boljši Časi. Slednji je bil ustanovljen po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetjih z družbenim kapitalom. ki opravljajo turistično dejavnost in Jaterih nepremičnine stojijo na območju TNP. V Sloveniji je lastninjenje potekalo nekaj let prej, zato za ustanovitev Sklada TNP ni bilo mogoče predvideti števila certifikatov, ki so jih še imeli držav. Ijani. Osnovni kapital v višini 4,1 milijona evrov je zato zagotovila država, kljub temu pa je svoj certiiikat vložilo okoli 10 tisoč posameznikov. Kasneje je država sklad dokapi talizirala, skupno je bilo izdanih 1.130.793 delnic z nominalno vrednostjo 4,17 evra, ki se ne spreminja. Glavnino premoženja Sklada za spodbujanje razvoja (dobrih 272 tisoč evrov) ter dolgoročne finančne naložbe v podjetjih Sport hotel Pokljuka (1,66 n^ijona evrov), Pokljuka turizem (705.000), Žičnice Vogel (812.235) ATC Kanin {skoraj 90 tisoč). "Delo Skla-da TNP je bilo v prvi vrsti zagotoviti prenovo za prevzete nepremičnine v takšni meri, da bodo izpolnjevale pogoje za obratovanje," pojasnjuje direktor Ivan Novak in na vprašanje o uspešnosti naložb sklada nadaljuje: "Danes se uspešnost naložb kaže predvsem v tem, da no- TNP poslovno ni povezano 'bena od nepremičnin ni več s turistično de&tinacijo Bled nistrstvom v razpadajočem stanju, tem- in Bohinj, zato morajo posa več so vse bodisi v postopku prenove (Gostišče Jelka) ali pa so investicije v fazi zaključevanja." Za izvajanje opisanih aktivnosti Sklad TNP ni pridobil javnega denarja, ampak je kot delniška družba celotna mezni tržni subjekti veliko vlagati tudi v trženje," pojasnjuje direktor. Dodaja, da je bila iniciativa za vlaganje na področju infrastrukturne opremljenosti na območju parka v veliki meri prepuščena skladu, ki ga vodi. Di- vidend Sklad TNP svojim delničarjem do sedaj ni izplačeval, saj naj bi bila njegova osnovna skrb ohranjanje vrednosti kapitala. "Zato bo donosnost naložb lažje primerljiva, ko bo območje Triglavskega narodnega parka vključeno v turistično dešti naci j o oziroma jo bo samo ustvarilo," pravi Novak. "Naša strateška usmeritev in osnovna dejavnost temelji na nadaljnjem investiranju na področju turizma na območju Triglavskega narodnega parka," pojasnjuje Ivan Novak, ki se je na skupščini konec jimija preoblikoval v Družbo za spodbujanje razvoja TNP. Realizacija razvoja povezanih družb Sklada TNP je v veliki odvisnosti od vlaganj v in-frasturkturo. Tako so z mi- za okolje in prostor zaključOi postopek, uresničili pa ga bodo z Občino Bohinj, za pripravo projekta ureditve presJčrbe s pitno vodo. Pokljuko pa naj bi v prihodnje povezali še s telefonijo in internetom, kmalu bo treba posodobiti tudi cesto. Ivan Novak» direktor Sklada (oziroma Družbe) za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka 1 Foto: Zaklop Osnovni kapital Sklada za razvoj Triglavskega narodnega parka predstavlja 1.130.793 delnic z nominalno vrednostjo 4,17. evra. Natanko 51-odstotni lastnûc je Republika Slovenija» po 3»57-odstotni delež imajo občine Bled, Bohinj, Bovec, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora in Tolmin, 0,02 odstotka občina Pivka in 0;0i odstotka občina Trebnje. Fizični vl^telji imajo dobrih 271 tisoč delnic oziroma 23,98-odstotni delež Sklada TNP. GORENJSKI GLAS torek, 25. avgiista 2009 EKONOMIJ M sufan.zam si 17 Obisk bo v Kranjski Gori se izteka uspešna poletna turistična sezona, ki so jo popestrili s številnimi prireditvami. Domači gostje v hotelih Hit Alpineje predstavljajo skoraj polovico vseh gostov. š fefan žargi Kranjska Gora • Prav zadnji vikend je bilo v Kranjski Gori nadvse živahno» saj so kot višek poletne sezone pripravili številne prireditve v okviru Kranjskogorskih dnevov športa in zabave. Kako ocenjujejo letošnjo turistično sezono, smo se pogovarjali z direktorjem Hita Alpineje Alešem TopolŠkom. izteka se poletna turistična sezona id čas je za prve ocene. Kako kaže Hitu A]pine> ji. nosilcu turistične ponud- Aleš TopolŠek be v Kranjski Gori? "V letošnjem poletju, po- ko to predstavlja v celotni food' večerih, imeli smo iz- Obnova Hotela Špik je bila velik vložek vašega podjetja. Kako so gostje zadovoljni? "V prvem mesecu po odprtju smo imeli 85-odstotno zasedenost. Kljub zaradi odprtja znižanim cenam so prihodki na ravni planiranih, v as^ustu pričakujemo več kot 90-odstotno zasedenost. Želimo si, da bo ta hotel tudi v jeseni dobil svcjo veljavo, saj nam je z možnostmi, ki jih lahko tam ponudimo, resnično uspelo pripraviti pester prc«ram za aktiven oddih. " In kako posluje družba Hit Alpinea? "Splošno rečeno, posluje- dobno kot sploh v sloven- ponudbi Kranjske Gore? bor za 'naj' diatoničnega mo na lanski ravni. Spomla- skem turizmu, beležimo kar ''V petih hotelih in apart- precejšnje povečanje števila majski hiši na Vitrancu je se- harmonikarja» pripravili smo tržnico slovenskih vi- di smo imeli nekaj slabših mesecev, poleti se poslova- nočitev. V našem podjetju za daj na razpolago 1300 ležišč, narjev z udeležbo dvajsetih nje izboljšuje. Do konca leta julij in avgust pričakujemo kar v hotelskih kapacitetah vinarjev iz vse Slovenije, pričakujemo, da nam bo približno za 20 odstotkov več Kranjske Gore predstavlja omenim naj tudi dobro del- uspelo prihodke povečati za prenočitev, pri čemer pa ne smemo pozabiti na aktivno- nekaj več kot 85 odstotkov zmogljivosti. V celotnem no prireditev, ko so Članice Društva kmečkih žena Idri- od deset do 15 odstotkov nad lanske rezultate. Vse bolj sta sti na slovenskem trgu in od- kraju pa je okoli 3800 ležišč, ja skuhale 17 metrov dolg izraziti poletna in zimska se- prtja Hotela špik. Posebej kar pomeni, da imamo okoli idrijski štrukelj. zona in naša naloga je, pove razveseljivo je. da nam je tre^insld delež, uspelo povečati tudi zunaj- Konec )uli|a nas )e zazna- čati obisk v medsezonah. po- moval dan ob Ruski kapelid, večati prihodke in seveda penzionsko porabo • približ- Domači gostje so letos po- kar je bil gospodarsko politič- zmanjšati stroške. Nihanja no za pet odstotkov, pri če- membni rešitelji turistične no pomemben dogodek, so izredno velika, pri kadru mer se je zaradi razmer na sezone. Kaj jih je po vašem Skupaj z Lokalno turistično kar za dvajset odstopov," trgu in cen posrednikov morala nekoliko zmanjšati cena nočitev." mnenju potegnilo v Kranj sko Goro? organizacijo smo namreč pripravili tudi spremljajoče Kako rešujete tako velika ni "Na domače goste nismo v dogodke: predstavo Ruskih hanja pri delovni sili? Hitu Alpineii nikoli pozabili Kozakov, ki jo je obiskalo Se je kaj spremenila struk* tura gostov? "V družbi je veliko stalno in srno negovali ta segment prek tisoč ljudi, dan ruske zaposlenih in želimo, da z Svoje so prispevale razmere kulinarike ter glasbeno snež- uvedbo novih standardov v ft hotelih , omogočimo za goste zmogljivejšo in poenoteno storitev, ne dede na to v kate- "Med gosti prevladujejo na trgu in klimatske razme- no plažo." domači turisti, ki jih je nekaj re, saj so v teh vročih dneh več kot štirideset odstotkov, temperature v gorskem sve- Kaj pa v avgustu? med tujci pa so na prvem tu zelo prijetne. Pri domačih "Vrhunec poletne sezone rem od naših objektov gostje mestu Italijani, sledijo An- gostih seveda opažamo kraj- so bili Kranjskogorski dnevi bivajo. Delno nihanja obvla- gleži, Nemci in turisti iz Bel- ša obdobja bivanja, v povpre- športa in zabave prav minuli dujemo s prerazporejanjem gije. Sicer pa je letos prišlo v čju štiri do pet dni, ugotavlja- konec tedna. Začeli smo jih s delovnega časa (dopusti, Kranjski Gori do premikov v mo pa, da se k nam vračajo smeri obiska športnikov na tudi po večkrat." 'stand up comedy show' na račun Slovencev in Hrvatovv nadure). Naj omenim, da ukrepi države s sofinancira petek, v soboto s tremi šport- skrajšanega delovnega Iz obvestil o prireditvah v nimi turnirji: v malem nogo- ^^ ^ čakanja na delo za ho- metnih ekip iz Slovemje m Hrvaške." pripravah: naj omenim evropske prvake v košarki Ruse, košarkarske reprezen- Kranjski Gori je mogoče metu, odbojki na mivki in telirstvo niso primerni, zato tance Slovenije, Makedonije, sklepati, da ste temu name- ulični košarki, festivalom ^^^^ gospodarske zbor- Kuvajta in kar nekaj nogo- nili posebno pozornost... teka in zabavnim progra- ^^ pobudo, da bi drža- "Res je, precej pa smo na- mom za vse generacije, v ne- ^^ sofinancirala čakanja de-pravili na področju priredi- deljo pa smo pripravili pro- v p,^. posezoni." tev. Pripravili smo sejem gram za družine, predvsem Kolikšne so sedaj zmogljt- kulinarike s tremi vrhun- otroke • Kekčev poletni dan v Kakšen je vaš odnos do ma« vosti Hita Alpineje in koli- škimi kuharji v treh slow Kranjski Gori." ^^^^^ družbe Hit? "Hit Alpinea je odvisna dnižba v lasti Hita. Upravljajo nas skozi nadzorni svet, plane in poročila o poslovanju. V Kranjski Gori imamo organiziran tudi destinacij- ski menedžment, saj imamo tu tri Hitove družbe: Hit s poslovno enoto v Coroni, Hit v Casino j u Life in Hit Alpinea. Tu usklajujemo promocijske in marketinške aktivnosti, poslovanje in iščemo sinergijske učinke, pred- * • V avgustu pričakujejo v prenovljenem Hotelu Špik več kot 90-odstotno zasedenost « 4 è vsem pn mtemem povezovanju in marketingu. Gostje namreč prerpj krožijo med našimi produkti, pri čemer se lahko medsebojno bogatimo • bogatimo ponudbo." LUK LJUDSKA UNIVÇ écoùe*^. SREDNJESOLSKI PROGRAMI - izredni studij « PREDŠOLSKA VZGOM [SSII - NOVO • PREDŠOLSKA VZGOJA- poklicni tečaj ^ NOVO « BOLNIČAR-NEGOVAIEC • TRGOVEC • EKONOMSKI TEHNIK-PTI • v sodelovanju $ CDI UN»VERZUM UUBUANA STROJNI TEHNIK- PTI [zaključek šoUnjal 4 USPOSABUANJE ZA NPK SOCIALNI OSKRBOVALEC OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 8. in 9 razred - šolanje brezplačno UNIVERZiTETNi PROGRAMI ViSOKOŠOl^KI STROKOVNi PR06RAMÍ VIŠJEŠOI^KI PROGRAMI * EKONOMSKAPAKULTETAUUBUANA VISOKA POSLOVNA ŠOU - kvaliteta študija - EQUIS - diplomiram Smeri: • računovodstvo • management • mednarodno • lurtzem • FAKULTETA ZA STROJNfSTVO MARIBOR - vpis v 1. il h za mirani inzemr stro -vpis v 3. letnik -po • Izobraževalni zavod KERA LjubQana VIŠJEŠOLSKI PROGRAM. - rac NOVO PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER usposabljanje za pridobitev pedagoško*andragoške izobrazbe Opozorilna stavka za pogovore 4 1. stran šitev» ki bo sprejemljiva tudi za delavce. Včerajšnja stavka, Včerajšnja stavka je imela ki je za uporabnike pomeni- dve odločni zahtevi: takojš- la zgolj to» da so bila vrata nja ustavitev vseh aktivnosti eiektropodjetij dve mi zapr- v zvezi z reorganizacijo in ta- ta, je biia torej le potrditev za- kojšnja vzpostavitev social- htev, o katerih izpolnitvi so nega dialoga. 2e v petek je se sicer že dogovorili. Upati prišla vest, da je med predstavniki sindikata in ministr- je samo, da nadaljnje zagrožene splošne stavke ne bodo stva za gospodarstvo že pri- potrebne, zlasti še take, ki bi šlo do dogovora o sodelova- pomenile motnje v preskrbi. niu pri oblikovanju strategi- Kot nam je povedal pred je, razvoja in organiziranosti sednik stavkovnega odbora elektrogospodarstva in da na Elektro Gorenjska Polde bodo predlagane sklepe za Zupan, je stavka v celoti skupščine elektrodistribucij- uspeta, saj so se je udeležili skih podjetjih preoblikovali vsi zaposleni, ki so bili včeraj (namesto sklepa o delitvi naj na delovnih mestih, in potr-bi sklenili, da se opravijo dili, da bodo dosledno vztra-slabni pregledi poslovanja), jali pri izpolnitvi stavkovnih Kot je povedal predsednik zahtev. Skupščina družbe sindikata sloveriskih energe- Elektro Gorenjska bo v sredo; če ne bo umaknjen sklep o delitvi podjela, se bodo 14. tikov Franc Dolar, naj bi v za- řetku septembra soočili predlog vlade s predlogi iz septembra pridružili splošni sindikalne študije in skupaj stavki slovenskega elektrogo- poiskali najboljšo možno re- spodarstva. P f i8 KMETIJSTVO cvetc,zaplet nik ©^-gias. 5» GORENISKI GlAS torek, 25. avgiista aooo radovgica, Lesce Na letališču je tokrat pristal klavžar Tisti, ki pozorneje opazujejo živalski svet v okolici le§kega letališča, v zadnjih dneh tani lahko videvajo zares nenavadnega gosta. Kot je povedal Andrej Avsenek, gozdar iz Dvorske vasi, je sredi avgusta v jati sivih vran na polju med Lescami In Radovljico prvič opazit veliko Črno ptico z golo rdečo glavo in dolgim, ukrivljenim kljunom. Gre za klavžarja, močno ogroženo ptico, ki je v naših krajih izumrla Že pred 400 leti. Trenutno naj bj jih v divjini živelo le še okoli 400 (največ, okoli 150 ptic, v severnem Maroku), v ujetništvu pa kakih 1500. Prav zaradi hude ogroženosti jih v treh centrih v Avstriji in Španiji že nekaj let vzgajajo in navajajo na sledenje ukra lahkim letalom, ki jih spremljajo na selitvi. Ker niso vzgojeni v naravnih pogojih, včasih skrenejo s poti. Pred tremi leti so se tako na poti iz svojih prezimovališč v južni Toskani ustavili na športnem letališču pri Postojni in kot pravi Avsenek, jih je tudi takrat že videl tudi na Gorenjskem. *Ta klavžar je navajen na ljudi in se jih ne boji, zato je še posebej pomembno, da ga tisti, ki ga opazujejo, ne plašijo in vznemirjajo in so posebej pozorni, da ga ne bi ogrozili psi," opozarja Avsenek. M. A. Na svetu živi le še manj kot dva tisoč klavžarjev. Eden je pred kratkim priletel tudi k nam: na letališče v Lesce. L^UdLjANA Izbor inovativnega mladca kmeta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine sta objavili razpis za izbor inovativnega mladega kmeta ali kmetico. Za laskavi naziv se lahko potegujejo kmetje, mlajši od štirideset let, ki so se na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva ali dopolnilnih dejavnosti uveljavili z novimi idejami oz. izvirnimi dosežki. Zbornica bo sprejemala prijave do 22. septembra, izbor bo opravila posebna komisija, podelitev priznanja pa bo 7. novembra v Lenartu. C. Z. ■Í0 / \v 7 t/ 29. 8.-5.9. 2009 Gornja Radgona 47, medr^arodni kmeti jsko-žrvilski sajem v pomimski $:fji> m www,pom ur jki-se jem.si Del koncesnine tudi občinam S predlaganimi spremembami zakona o skladu kmetijskih zemljišč In gozdov naj bi 45 odstotkov koncesijske dajatve za gospodarjenje 2 državnimi gozdovi dobile tudi občine. Cveto Zaplotn i k Kranj ■ Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pripravili spremembe in dopolnitve zako- na o skladu kmetijskih zem- ljišč in gozdov, včeraj, v ponedeljek» se je tudi končalo enomesečno obdobje, v katerem so zainteresirane ustanove, organizacije in posa- meznild lahko povedali svoje mnenje oz. dali pripombe in predloge. S predlaganimi spremembami naj bi zakon uskladili z odločbo ustavne- niso bOi družbena lastnina in so jih potlej v državno last pridobiii drugi upravljavci» pa tudi zemljišča, ki niso v državni lasti» a bi lastniki želeli, da bi jih upravljal sklad. Ker se sklad pri svojem delu ukvarja s številnimi težavami pri dostopu do evidenc različnih državnih organov in pri prenosu podatkov o posameznih zemljiščih, naj bi s predlaganimi spremembami zakona razširili "nabor" podatkov, do katerih bo upravičen. Za učinkovitejše gospo-darienje z državnimi gozdovi ga sodišča o uporabi ustvar- Del koncesijske dajatve od gospodarjenja z gozdovi na) bi naj bi del zaposlenih z zavo- jenega presežka sklada, do- dobile tudi občine, pri tem pa naj bi upoštevali letni posek. da za gozdove prešlo na končno xu'edili evidence ne- sklad. Z uveljavitvijo zakona premičnin v lasti države, do- na občine. Na skladu je veli- prepovedali prodajo tistih naj bi zavod in ádad prekini« ločili način delitve koncesij* ko viog za odkupe kmetijskih kmetijskih zemljišč in goz- la pogodbo, na podlagi katere ske dajatve za gospodarjenje zemljišč in gozdov, za katere dov, za katere bi občina izda- delavci zavoda opravljajo ne- z državnimi gozdovi in del je zaradi bližine stavbnih la potrdilo, da je predvidena katere naloge za sklad, in v koncesije namenili tudi ob- zemljišč večja verjetnost, da sprememba njihove namen- enem mesecu sklenila spora- činam, dokončali prenos ne- bi jih s spremembami občin- ske rabe v stavbno zemljišče, zum, po katerem bi del de- zazidanih stavbnih zemljišč skega ali državnega prostor- Sktad bo po predlagani spre- lavcev zavoda prevzel sklad, na občine in omogočili v pri- skega plana spremenili v membi zakona lahko uprav- Imenovanje sveta in direk- mem izkazanega javnega in- stavbna zem!jiš/!a. Da bi pre- Ijal tudi kmetijska zemljišča totja sklada naj bi prešlo pod teresa neodplačni prenos še prečili špekulatvne nakupe, in gozdove, Id ob uveljavitvi vladno pristojnost, ukinili dodatnih tovrstnih zemljišč naj bi 2 zakonom izrecno zakona o skladu 1993. leta naj bi tudi nadzorni odbor. V Bašlju bo spet kmečki praznik V nedeljo bo v Bašlju spet Kmečki praznik pod Storžičem. Domačini bodo prikazali, kakšna je bild nekdaj pot žita "od njive do košte". Cveto Zaplotkik kašo ter ječmen in oves za nicami, ki jih je poganjal šali srečo na srečelovu ... krmo živini. Žetev je trajala gepl, V Bašlju je bil gepl sko- Otrod se bodo lahko zadrže- Bašelj • Turistično društvo od sredine julija do praznika raj pri vsaki kmetiji, razen pri vali v otroškem kotičku. Bašelj bo v nedeljo z začet- sv. Ane. Moški so žito poželi dveh, kjer so za pogon upo- Če bo kmečki praznik tudi kom ob 14. uri pripravilo v s kosami, Ženske so s srpi ve* rabljali vodno kolo. Preden finančno uspel, bodo izkupi-športnem parku Belica 24. zale snope, otroci pa so pobi- so žitno zrnje dali v "košte", ček tako kot doslej namenili etoografeko turistično pnre- rali slamo. Po letu 1950 se je so ga še očistili, za to so upo- za urejanje športnega parka ditev Kmečki praznik pod začela žetev s konjskimi ko- rabljali reto, "pajkJ", sita i Belica. V zadnjem času so po Storžičem. Na prazniku že silnicami, približno dve dese- Ln kaj se bo še dogajale na besedah predsednika dru- po tradiciji prikažejo stara tletji kasneje so se pojavile kmečkem prazniku? Zapel štva Rada Robleka posodobi« kmečka opravila in običaje, prve snopovezalke na motor- bo domači mešani pevski li razsvetljavo na nogomet- letos bodo dali poudarek žitu. nih kosilnicah, nasledili so zbor Storžič in zaigrali Fantje nem igrišču, postavili okrog Kot je povedal predsednik jih kombajni, la pa so z njiv z vasi, obiskovalci bodo lahko igrišča novo leseno ograjo ter društva Rado Roblek, bodo pregnali tudi družabno živ- poskusili kmečke dobrote - nabavili nove klopi in mize prikazali, kakšna je bila v pre- ljenje. Nekdaj so z njiv snope masovnek, kislo mleko, flan- za kmečki praznik, načrtuje- teklosti pot žita "od njive do vozili z vozom lojtTTÛkom in cate, domač kruh, pečenega jo pa tudi sanadjo jezerca pri košte". Nekdaj je vsaka kme- jih zložili v kozolec, od 10. do odojka in jarca, kegljali bodo bnmarid in postavitev Idopi tija v Bašlju pridelovala pše- 15. avgusta je bila mlačev - za teleta, ugotavljali, kako vi- za pohodmke, ki se vračajo z nico in rž za moko, proso za najprej s cepd. nato z mlatil- soko je obešen print. poF;k^i- gora. TEKMOVANJA V ORANJU BOGAT PROGRAM POD£ŽELSKO-KMETIJSM SEJEM Slovenija 2009 56 r^rartMfltSTtOM řOHUObA STROKOVNI DOGODKI r WORLD PLOUGHING CONTEST SVETOVNO PRVENSTVO V ORANJU ôlâvAi parirerii Medilsk) partner I. I ■ nvi RSKJ lejtH TESANOV.CI -MORAVSKE TOPLICE 4. - 5. SEP. 2009 1 ifesl LOV£ Generate sponror D) p Vi tnedb : « ^eiMIhl IMU Uvt. ICon/iKCv MoMMUrft tÈfo4 tofiu Onrtn^ mt^ ^vr.itji Jnn fiWiN^Mio panvifa spontorjt M êu « t § I i ¥ GORENJSKI GLAS torek, 2.5. avgusta 2000 i i nJ0@g-gla5.si 19 nd dan Fige naj bi bile najbolj zdrav sadež, ki ga človek lahko poje. Osnovnim potrebam po vitaminih in rudninskih snoveh naj bi zadostili, če vsak dan pojemo šest fig. P AVTA KllNER Po fige na Primorsko mo skozi celo leto. Po vsej obali Sredozemlja pHljubljene že tisočletja se srečamo s figami (Ficus carica), Id so skupaj z oljko in trto avtohtono sredo&s-n)- Figo, kd izstopa po izjemno sladkem in soCnem oku- sko drevo.' Tudi na Gori- su ter prijetni aromi, uvršča-škem, v Brdih in v Istri v teh mo med najstarejše sadeže, dneh že obirajo fige. Zorijo Našli naj bi celo njene fosile, soncu ali umetno v suáilni- kako sta Adam in Eva s figo-cah. Rezultat je hranljiv, sla-. vimi listi zakrila svojo golo-dek sadež, ki ga lahko uživa- to. Fige je gotovo ime! rad tudi naš največji pesnik France Prešeren, ki je bil med otroki znan kot Doktor fig, saj je vedno imel v žepu kakšno figo. Suhe fige namesto sladkarij Za dobro prebavo figo prerežemo na dva dela, nato jo denemo v posodo, Fige slovijo po tem, da vse- prelijemo z mlekom, ravno postopoma od sredine avgu- stare 65 miKjonov let. Asirci bujejo zelo velike količine toliko, da bo prekrita z njim, sta vse tja do oktobra. Na so gojili fige že 5000 let pr. kaldja, železa in kalija. Poleg in kxihamo pet minut. Še tem koncu srečujemo okrog n. št, stari Grki so bili tako tega se lahko pohvalijo tudi z vročo damo na obolelo me- dvajset sort fig, med najpo- navdušeni nad sladkim sa- vitaminom Bi, antioksidanti sto in jo na njem pustimo in aminokislinami. Suhe dve uri. Opekline pomirimo fige vsebujejo posebej veliko z oblogo iz figovega mesa, ki vlaknin, ki učinkovito spod- mu dodamo med in stepen bujajo delovanje Črevesja. Če jajčni beljak. Zobob<4 bomo vsak dûn pojemo šest fig, naj bi s tem zadostili osnovnim omilili, Če fige prepolovimo, skuhamo v malo mleka in potrebam po vitaminih in jih tople damo na boleči zob, rudninskih snoveh. Ljudsko Proti tumorju ljudsko zdra-zdravilstvo v prvi vnti pripo- viistvo priporoča, da £ge stla-roča fige zoper zaprtje: štiri čimo, zmešamo z okisanim zrezane suhe fige čez noč kvasom in strto čebulo ter namočimo v skodelici vode, dobljeno zmes damo vsako zjutraj vodo odcedimo in jutro na obolelo mesto. Za fige pojemo na fešče. To po- preizkušeno sredstvo za od- čnemo tako dolgo, dokler zaprtje traja. Pred spanjem po- stranjevanje bradavic velja smokvin mleček: naberemo jejmo pet fig in pet suhih še zelene fige in z mlečkom. sliv. Za dobro prebavo nare- ki teče iz njihovih pecljev, žemo tri smckve in tri suhe večkrat namažemo bradavi- siive, prelijemo s skodelico ce, vse dokler ne odpadejo, vode in jih pustimo v njej Će imate težave s prenizko gostejšimi so miljska figa, is- dežem, ki jim ga je rodil grm čez noč. Zjutraj lih odcedi- težo, zaužijte dnevno vsaj tri Ne pozabimo na fige trska čmica, bela petrovka in fige, da so jih leta 700 pr. n bela padovanka. Sicer pa v svetu raste več kot sto vrst št. začeli masovno gojiti Fige so tako čislali, da so celo traja mesec dni. rumo bele, črne, rdeče m ze- sladkai z njimi. Voiiculja, b lene fige. Smokve, kot tudi je hranila ustanovitelja rečemo figam, so najslajše Rima, je počivala pod figo takrat, ko so popolnoma zre- vim drevesom. Prvi, najbolj mo, tekočino popijemo, plo- suhe fige, Id jih prej omeh-dove pa pojemo. Kura naj Čate v vodi. Izraelski razisko- valci so pred leti objavili izsledke raziskave, ki je potrdi- fig, ki se razlikujejo po tek- prepovedali izvoz najboljših sturi in barvi. Poznamo de- fig. Tudi Rimljani so se radi zdravilo zoper to in ono ^ ^^ ^^^ pomembno vplivale na uravnavanje krv-S figami si lahko pomaga- nega sladkorja in holestero-mo pri vnetem grlu. Skuha- la, pomagale pri preprečeva-mo jih v malo vode, jih stla- nju raka prostate ter prepre- le in že nekoliko ovenele. Za- poznan podatek o figah je čimo in pojemo, tekočino pa čevale nastanek pogojev, ki radi njihove občutljivosti jih zapisan v samem Svetem popijemo. Ce se želimo reši- spodbujajo srčno-žilna obo- večino posušijo naravno na pismu, kjer lahio beremo. ti čirov in gnojnih dlesni, lenja ter pojav raka. KUHARSKI RECEPTI Za vas IZBIRA Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: hladna jogurtová juha, ocvrti mleti zrezki, kumarična solata s krompirjem in bučnim oljem, jabolčni zavitek s skuto; Večerja: zelenjavna ponev s slanino in ume* šanimi jajci, toast, sadna kupa s sladoledom. Ponedeljek • Kosilo: brokolijeva kremna juha, stročji fižol z maslenimi drobtinicami, pečene hrenovke, paradižnikova solata; Večerja: namaz iz ribje konzerve (sardele) z začimbami in trdo kuhanim jajcem, zrnat kruh, jogurt. Torek • Kosilo: mesne polp^e z zeiišči, bučke v smetanovi omaki, pire krompir, zelena solata; Večerja: češpijevi cmoki, kompot. Sreda - Kosilo: korenjeva juha s kosmiči, pečen piščanec, zeljnata solata s krompirjem; Večerja: stročji fižol v solati, posebna salama, kruh. Četrtek - Kosilo: zelenjavna ponev iz bučk, jajčevcev in paradižnika 2 belim sirom, pečen krompir s kumino, breskve; Večerja: mesni burek, jogurt, Petek - Kosilo: hladen paradižnikov sok z origanom,'skuše na žaru, blitva s krompirjem po dalmatinsko, hruške; Večerja: pšenični narastek s skuto, sadni sok. Sobota - Kosilo: telečja obara s cmočki iz drobtin, ajdovi žganci z ocvirki, pita iz krhkega testa s čeSpljevo marmelado in dušenimi kislimi jabolki; Večerja: sendviči z mortadelo, pečena paprika Hladna jogurtová juha Sestavine: 1 jogurt. 1 žlica sesekljanega peteriilja, 1 paradižnik, 1 zveža kumarica, z stroka česna, sol poper. Paradižnik in kumarice drobno sesekljamo ali zmiksamo, primešamo še vse druge sestavine in ponudimo. Dober pženični narastek s skuto Sestavine: dag pšeničnih zm, ^o dag skute, 10 dag zmletih orehov, 1 jajce, 3 žlice medu, 1 Žlica masla, 1 žlico janeža, i zavitek vaniHn sladkofja, 70 dag opranih in v rumu namočenih rozin. Plenico dan prej namočimo in naslednji dan kuhamo v slani vodi v ekonom loncu približno pol ure. Maslo, med, jajce In vaniiin sladkor stepamo, primešamo še vse ostalo in ohlajeno pšenico, damo v pomaščen in z drobtlnami potresen pekač ter pečemo v pečici na srednji vročini 45 minut. Češ pljeva pita Sestavine: 25 dag moke, 10 dag olja, 10 dag sladkorja, 2 jajci, 7 pecilni prašek, po potrebi nekaj žlic mleka, narezane sveže, trdne čeiplje, sladkor, cimet jajca, olje in sladkor stepamo, dodamo vse drugo in zvaíja- mo v dva dela. Spodnjemu delu, ki ga razvaljamo v velikosti pekača, nekoliko dvignemo robove, obložimo z narezanimi ČeŠpIjami, posujemo s sladkorjem in cimetom ter pokrijemo z drugim delom testa in spečemo. Človek je Človeku dar 110 V RAKOVIH KLEŠČAH, 2»DEL Marjeta Smolnjkar Zdrav Človek ima tisoč raz- zanj žrtvujqo. (Poleg takšnih skupir\ahpo Ljubljani, pa tudi In pri Novem svetu? "Tisti vsakdanji verski fanatik. Brez ličnih želja, bolan eno samo: in drugačnih strokovnjakov, zunaj nje. Potem smo bili vese- večer je í?ťí nekaj posebnega. Boga, brez Njegove bližine, ozdraveti. Kdo je to misel kajpada.) Že res, da je za živ- H, ko smo zajedali župnika Novica, da je Dragan hudo brez Njegove neskončne Iju^ prvi izrekel, ne vem, vsekakor ljenje prvi odgovoren bolnik [kagana spet ob oltarni mizi, bolan, je prišla kot strela z jaS' bežni in pozornosti na eni drii. sam, takoj za njim pa so dru- in smo se skupaj zahvaljevali." nega. Vprašamo ga in začne strani in brez nesebične, neiz- V dobrih dveh letih, kar se soočam s tako "atraktivno" žina in prijatdjL Ja. Se razume. To je moja resnica. Samo vesela bom. Če Neka druga katehistinja se pripovedovati. Ustvari se iz- meme ter globoke ljubezni spominja: "Večnost mije ne- redno ozračje nadnaravnega, moje družine in mojih prijate- nadoma postala izredru) blizu, vere v Božjo Ij ubezen. V tej Ijev tia drugi, zadnjih dveh let življenjsko preizkušnjo, kot je pozna kdo drug še katero, dru- Kot še nikoli sem verovala, da preizkušnji', ki postane tudi zagotovo ne bi preživela. Vsaj rak, sem prišla do nekaterih gfično resnico. je Bog kljub vsemu ljubezen, naša, skupaj prepoznavamo s tolikšno lahkotnostjo in brez pomembnih, eksistencialnih Tudi za znance in prijatelje Čutila sem, da je najpomemb- obraz k riža nega in zapušče- skrbnos^o, nč. resnic. Prva resnica pravi: ne župnika Dragana A/iama je obupcu. Druga resnica svetuje: bila njegova bolezen izziv. Ka- n^še dobro živeti sedanji trenutek in da moram narediti nega Jezusa, ki more dati smi- Vzemimo mojega moža An- sel tudi tej bolečini, negotovo- dreja, ki nt bil niti pri krstu. spošti^ bolezen. Tre^a se glasi: tehistinja v župniji Sv. Trojice vse, kar je v moji moči, da bo sti. In čutimo, kako nas je med Svojo globo predanost in Ijube^ ozdravitev ni nikoli odvisna v Ljubljani se spominja: "Med po medsebojni ljubezni med seboj še bolj povezal in nam zen do mene je pripravljen po-zgolj od bolnika, od enega sa- prošnjami pri maši Je bila ved- nami lahko vedno navzoč Je- dal še močneje spoznati, da trditi, da ne rečem dokazati. mega, osamljenega in od vseh zapuščenega Človeka, Človek no tudi prošnja za ozdravitev našega župn fí: a. S rečevala zus. V najtežjih dneh sem boko občutila tudi dar Cerkve: smo dar drug drugemu." tudi s cerkveno poroko. Ja. Bo Ne. Nisem verski fanatik, lezcn mi je življenje v resnici lahko ozdravi ie, če brezpogoj' sem se z ljudmi, spraševali so, v redovni skupnosti, župnij- Nikakor, ne. Pravzaprav sem posUxvúa na glavo. no veruje v Boga, in če ima ob kako je. Med nami Je roslô po- skem občestvu in družini Ma- veliko več kot navaden, tako sebi ljudi, ki go ljubijo in se vezanost. Molili smo v raznih rijinega dela." zelo povprečen, na nek način (Se nadaljuje.) é à ê r f 20 NASVET, OGLASI info<^g-éas.si GOREN)SKI GlAS torek, 25. avgiista 2009 Prisluhnite nam -polepšali vam bomo ISTIČNI dan. 1£Lt SAT TCLE TV 91,0 MHz 5 uiiiiui.potepuh.com Tudi uživanje v prostih trenutkih si popestrite z www*gorenjskiglas«si. Spremija/te našo spletno stran in obveščeni boste o vsem, karse dogaja naCorenjskem. Gorenjski Glas Računalnik in jaz (155) Zdravi računalnikom Rosi RT GuřnN ia, ki omogoča spremljaBje lahko na osnovi vseh poda- zdravja. !z vseh vnesenih po« in obvladovanje vsega tega. tkov tudi sam poda svoje lahko sistem Ko vas sprejmejo, vaše po- mnenje. Na koncu je rezuJtat raznovrstne statistične obde datke najprej zabeležijo v ra- vaša zdravstvena anamneza, čunalnik, kijihprenesevin- .diagnoza in predpisan po- formacijski sistem. Od tod stopek zdravljenja. /odi zalogo zdravil, lah izračunavajo stroški va šega zdravljenj naprej ste v sistemu in na ta Zdravniki so svoje delo vit sistem, ki v popolnosti način je omogočeno sledenje opravili. Na vrsti so bolniške omogoča zdravljenje vsega, kar se dogaja z vami. sestre, ki iz informacijskega Ko vas pregleda zdravnik, sistema potegnejo podatke o spet vnese svoja opažanja in potrebnih receptih in napo- zdravstveno mnenje v infor- tnicah ter jih le s pritiskom madiski sistem. Na ta način na gumb natisnejo. Ob va- lje, analiziranje. Cilj tega nadzor, ampak lažja, hi-iša in bolj učinkovita pot vašega zdravja, seveda pa i ceneiša obravnava. je v vsakem trenutku mogoč Sem prihodu v lekarno lahko Le predstavljajte si, da vas vpogled v vaše zdravstveno farmacevt v informacijskem v bolnišnici zamenjajo z ne- stanje. Ko opravljate diagno- sistemu preveri pristnost va- drugim ali pa da vam stiko, se vsi izvidi, podatki, ših receptov in vam na tej predpišejo napačna zdravi- Ste se že kdaj vprašali, kaj slike in posnetki shranijo v podlagi izda zdravila. Podo- vse je potrebno storiti zdrav- informacijski sistem. Na bno je pri napotitvi na dodat- stvenemu osebju, da vas pri- koncu ima zdravnik pred se- ne preglede ali zdravljenja, in ves čas pod nadzorom. memo in ustrezno zdravni- boj vso kronologijo poteka kjer v informacijskem siste- Informacijski sistem je pri ško oskrbijo.^ Najprej vas v diagnostídranja vaše bolezni mu pridobijo vse potrebne temu v ogromno korist in la. V izogib temu morajo biti vsi ti postopki ustrezno sprejemnid sprejmejo, sledi in lahko strokovno poda svo* zdravstvene podatke in vanj pregled zdravnika, diagnostic je mnenje, postavi diagnozo tudi vpišejo izvajanje terapij ka, nato se spišejo izvidi in in predlaga postopek zdrav- ter vaše odzive nanjo. Tako nujno potreben pri taki ko- lidni padentov, postopkov, zdravil in bolezni. A bistve- kronologija vašega zdravstvenega stanja, pa še recepti in ljenja. Ker so vsi podatki zdravnik vsak hip vidi, kako nega pomena pri tem je za- zbrani na enem mestu, poteka vaše zdravljenje in jem in vnos podatkov, kajti morebitne napotnice. Vse zdravnik lahko opravi posve- skupaj je videti precej pre-prosto, a v ozadju se odvija tovanje s kolegi kar preko računalnika. Zdravnik na dru- lahko terapijo sproti ustrezno popravlja, sprezáinja in če je ta napačen, ne pomaga tudi odličen informadjski dopolnjuje. Vse s smislom sistem. Človeški faktor je cel niz aktivnosti in postop- gem koncu Slovenije le do- vaše kar najhitrejše ozdravit- ves čas in povsod prisoten. kov, od katerih ste deležni le stopa do informadjskega si- ve in dobrega počutja. proti temu je obramba le rezultata. Običajno [e za pod- stema in vpogleda v celotno Pri tem pa informadjski vestno, natančno in zbrano poro tem postopkom v oza- kronologijo vaše bolezni in sistem ne omogoča le bele- delo. Ho kakorkoli, veliko dju računalniška tehnologi- zdravstvene obravnave. Tako ženja in spremljanja vašega zdravja vam želim. 2AVOD SA ZAPOStQVAHJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) 1» DELAVEC BREZ POKLICA DELAVEC V PROIZVODNJI AVTOMO-81LSWH SVEnu do: 27.08.2009; NA-TON. c.ao.. C. 24. JUNIJA 25. 1231 UUBLANA-ČftNUČE PR1PRAVUALEC IN PRODAiALEC KE-BABA (HFTRA PREHRANA); do; 06.09.2009; OGREX, d.o.o., PODRE-ĆA 5, MANflilČE NATAKAR; do; 29.08.2009; MITJA PO-GAĆNS<, S.R, LANCCMD 6$, RADCVUICA OSNOVNOŠOLSKA [20&RAZBA PROE^ODNI DELAVEC - PRIPRAVA: do: 29.08.2009; ADECCO H.R., d.o.o., BftNĆIČEVA UL 15 6, 1231 UUeUA-NA-ČRNUČE SOBARICA; do: 28.08.2009; AftCUS-MEDICA d.0.0.. INDUSTRIJSKA C. 2 E. 6310 EOLA 2ELEZ0KPWEC; do: 01.10.2009; ORA-ÛANIUEV, S.P, STRAŽARÍEVAUL 13, uueuiAm KUHINJSKA KOMOČNICA: dO: 04.09.2009; HOTB. SLON. d.d. BEST WESTERN PREMIER HOTEL LOVEC. LJUBLJANSKA C. 6. BLED KOMUNMLNI DELAVEC 1.; do: 26.08.2009; JEKO-íN. d.o.o.. C. MAR âAlATTTA 51. JESEřflCe VOZNIK CIST0ÍNE; do: 29.08.2009; lAKOUT. d.o.o.. VA3JK0VÛ NADRC±C 10,6000 Kcrai VARNOSTNIK RECEPTOR; do: 10.09.2009; PLUS OPSiïA. d.o.o., VTTTMAUL 24, KŘÍŽE OSEBNI ASISTENT HENDiKERRANE OSEBE: do: 04.09,2009; VK) - DRU-ÔTVO ZATEORUO IN KULTURO HENDJ-KEFA, NEUSERGERiEVA UL 7, UUB-UANA ČŠČENJE, PRAMJE, ČISTILKA; do: 20.09.2009; ZALETEL MARJANA- ZOBOZDRAVSTVENO VAňSnO. ŽELEZNÍKA JL 10. LESCE TESAPOMŽEV do: 24.09.2009; K K - MONT, d.o.o.. GOOEr.4ARO 13,9243 MAIA NEDELJA KUIARSKI POMOČNIK do: 31.08.2009; SODĐ©, d.o.o., 16, UUBLIANA SLAŠČIČAR do: 06.09.2009: RESTAVRACUA ARBORETUM, ďo.o., VOUÎJl POTOK 43 G. 1235 RADOMLJE MIZAR do: 28.06.2009; MiHA TOMAŽEVtČ S.P.. BFCZNICA 64, ŽROviJIGft do: 04.09.2009; SPRÍT, d.o.o., UL 11. NCVEMBRA 46. 8273 LESKOVEC PRS KRŠKEM VARILEC do; 06.09.2009; IVANGORENiAK&p., WDiŠČA 143 A. 22Ô2 CIRKUANE do: 03.09.2009; REA METAL, d.o.o.. RAJŠPOVA UL 18, 2250 PTUJ do: 04.09.2009: SPFfT, d.O.O., UL 11. NCVHMBRA 45, 8273 LESKO\e: PRI KRŠKBi do: 26.08.2009; TEhNOMONT, d.o.o., Ri^LAGCVALfl- n, 2000 MARIBOR ITOLffTEn IN^ALACU do: 26.08.2009; TEhNOMONT d.o.o., RAZLAQOVAUL 11. 2000 MARIBOR AVTOMEHANIK do: 29.08,2009; JANEZ KADIVEC S R. nPANOVAO. 46. ŠENČUR do; 1009.2009; AVTO-SVETEK. Studenec. d.0.0.. STUDENEC 11,1260 UL©-LIANA-POUE ELEKTPOMOHTER do: 30.0Ô.2009; DOBRA NAVEZA« d.ao., PUŠNIKCVA UL 1. 2000 Mi«- BOR SfVILJA do; 13.09.2009; OAMUS. LAURA^AGI S.R, TENETTŠE 32, QDLNIK SLKOPLESKAfl do: 13.09.2009; SNB, d.o.o., UUB- LW48KAC.41, 1241 KAMNIK ^ do: 06.09,2009; LAGANA, d.d.. CAN-' KARJEVAC.3,LJUBLIANA ; 2Ï0AR • do: 04.09.2009: GRAD. OGP d.d., ; GRAJ& svetek, Studenec, d.o.o., stucsnec 11,1260uubliana-pc^ kuhar; do: 29.09,2009; hotel leonardo, d.o.o.. konjiška c. 6. 2317 opixttnica varil£c; do; 20. 08. 2009: pragozd, d,o.o.. ul sadež 24. 8340 črnomeu cevaa kuučavničar; do: 26- 08, 2009; pragozd, d.o.o., ul. sadež 24. 8340 črnomeu prodajalec; do: 29.08.2009; sbvr kiwu, 3dis0va ul 1, kramj stre&a v gosti nskd^ lc»MIK do: 31.08.2009: PHEVC. d.o.o., DOR-FARJE 17, ŽA6NICA STROJNI TEHNIK do; 05.09.2009; uuovic tuba. d.o o.. vercwšiwa ul 66. uubljana elbomotehnik do: 26.08.2009. KREAJA center. d,o,o.. goœiiska c. 39. naklo KOZMEnČNi TEHNIK do: 25.08.2009; bohinj park hotel, d,0.0.. triglavska c. 17, bohinjska bistt^ca GRADBENI TEHNIK do: 31.08.2009; gradbeno podjetJE bohinj, D.D., triglavska c. 8, bohinjska bistrica KOMERCIALNI TEHNK do; 13.09.2009; turistični radio potepuh, d.0.0... pot na usice 4. mpn TURISTIČNI TEHNIK do: 01.09.2009; arcusmedica, d.o.o.. industrijska c. 2 e, 6310 izola EKONOMSKO KOMERCtALMI miUK do: 05.09.2009; PRO - BIT, Kranj. d.0,0., P0TZAKRAJEM2 A, KRANJ KOMERCIALIST do: 02.09.2009; BIO CLUB, d.o.o., MAU SLATNIK13,8000 NOVO MESTO do: 15.09.2009; PLEVMK, d.0.0.. POD-SMREKA 24,1356 DOBROVA ADMINISTTUTTVNI TE^WIK do: 10.09.2009; KREATA CENTER. d.0.0.. GOF€NiSKA C. 39» NAKLO VZGOJTTEU PF£DŠOLSK]H OTTK>K do: 02.09.2009; KUMATERM, d.o.o., PODMILŠČAKOVA UL 57 A, LJUBLJANA ZOBOTIKNIK do: 30,08.2009: BENJAMIN KOVIČ -ZOBOTEHNIČNI LASORATORU, BARAGOV TFIG 2, KRANJ SREDNJA STROKOVNA AU SPtO^ IZOBRAZBA DELOVODJA; do: 29. 08. 2009; JEKO - iN. d.o.o.. C. MARŠALA TITA 51, JESENICE ZASTOPNIK II; do: 07.09.2009; MERKUR zaJStM^rûa. d,d., DUNAJSKA C. 68.LJUBL1ANA » ZASTOPNIK i; do: 09.11.2009; MERKUR am^àm. d.d.. DUNAJSKA C. 58, UUBUANA KNJIGOVODJA do: 3Î.08.2009; Ml- DES INTERNATIONAL d.o.o., ŽEl£aMA C, 14, UUBLJANA LABORANT; do: 26.08.2009; OSNOVNA êOA ŠK. LOKA - MC&TO, ŠOLSKA UL 1, ŠK, LOKA DELAVEC V reOZVODNJI; do: 29.08.2009; SIGN FACTORY, d.o.o.. SUŠKA C. 7,èK.L0KA SVETOVALEC/KA KAPiïALSKIH NALOŽB; do: 05,09.2009; ZM PROVk DUS. d.o.o.. ŽELEZNÍKOVA UL 4, 2000 MARIBOR INŽ. STROJNIŠTVA do: 15.09.2009; PLEVNIK, d.O.O,. POD- SMRBa opasnih deskah obmoSniT sfužb in tfadov za delo zavod^ - ra domaS štreni Zavoda RS za zapo-slovar>ie: htip://www.ess.gcw.sfc - pil detod^ćricl) Bralce opozarjaino. d» so morebSne napake pri ob^ mogoče. I t ê 4 I GORENJSKI GLAS torek, 25. avgixsta 2009 GORENJSKA 21 člani kamniške skupine Štajn so v okviru Kamfesta pripravili projekt Prezrti prostori Malograjskega jezera. Jasna Paiadi n Kamnik • "Lansko jesen smo oblikovali skupino študentov arhitekture, oblikovanja in drugih strok, povezanih s prostorom in jo poimenovali Štajn, kar je tudi staro ime našega mesta. Vsi smo iz Kamnika in okolice, povezali pa smo se zato. ker lahko skupaj la^e opozarjamo na dogajanja v zvezi z našim prostorom in uresničimo tudi kakšno idejo. Vsak, ki ima kritičen pogled na prostor, je v naši skupini dobrodošel in zaenkrat so odzivi zelo dobri," pia- nta pobudnika Jernej Mar- kelj in Sinan Mihelčič in dodajata, da se jim je pridružilo že približno petnajst mladih, Jernej Markelj in Sinan Mihelčič na enem od čolnov, za katere si želita, da bî Kamničani na ki so po nekaterih manjših njih lahko posedali tudi po končanem Kamfestu. razstavah v prostorih KDPM na Šutni pred dnevi uresnid- kev v Nevljah, ki so ji nekoč zanimive dele mesta. Zato bil urejen kot zaklonišče za rekii sv. jurij ob jezeru. Po so na terase na pobočju Ma- vseKamničane, sejimjezdel nekaterih podatkih, naj bi bil lega gradu, v približni višini, še posebej zanimiv, pred- nekdaj pod vodo ves severni do kamor naj bi s^alo jeze- vsem iz tiarističnega in umet- "Kamnik nima le legende del Kamnika," pravita mlada ro, postavili tri lesene klopi v niškega stališča. Vrsto let je o Veroniki, ampak tudi to o arhitekta in izpostavita svoje obliki čolnov, ki so namenje- bil rov zaprt, zadnja leta pa se li svoj prvi večji projekt, povezan z domnevnim karrmi- škim jezerom. jezeru, ki je med domačini sicer manj znana, a o domnevnem obstoju jezera priča kar nekaj virov. Najbolj kolege, ki so pomagali pri ni posedanju obiskovalcev je v njem že odvilo nekaj do- projektu - Nadja Hribar, Pet- mesta. Glavno dogajanje pa godkov in razstav. Štajnovd, ra Kregar, Ana Kreč, Primož so preselili na Trg svobode, ki kakor se imenujejo mladi ar-Zupan, Ajda Rems, Barbara so ga okrasili z modrimi bdo- hitekti, so rov predstavili na zanimiv način, saj so se poigrali s svetlobo in obiskoval- znan pričevalec tega je Val- Logar, Nina Humar, Grega ni, ki ponazarjajo vodno gla-Yasor, ki omenja železne Čadež in nekateri drugi. S dino, ter v rov pod Malim gra- obroče za privezovanje Čol* svojim projektom so želeli dom. Prav rov, Id je v bistvu cem omogočili drugačen po-nov na obzidju Malega gra- spomniti na legendo m oži- nekdanji nemški bunker, gled na zgodovino in pros- du. Zgovorna pa je tudi cer- viti nekatere zapostavljene, a med 2. svetovno vojno pa je tor. / MoJeDeloxom Izberi prihodnost MOJE DÊLO, spletm marketing, d.o.o., Podutiška 92, 1000 Ljubljana,Slovenija. T:01 51 35 700 VEC INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, i nfo^ mojedelo.com Rarvo^nl Inženir - eteMrikar m/l iZsoáa - na Gorenjskem) ZaOolatve na d9k)vnefl) rDeshj razvoj iztekov z upo^sbo modelirah onxlji OD CAD. spremljanie ?ii«tovne9a zran\a no^ matefialcpvin tehnolog na dlekta področju, priprava, detajliranja in urelan|e doKumentacja 2a produkc^io {risbe, koscwn'ice), občasna potcT^ia v tuiino. Seaway GrrxJD. O- o. o., Pc4 na Lisice 2. 4260 Bled, prijave zDiramoOo 19.09.2009. Već na www.motedelo.coin. Samostojni Kuhar fn/2 (Šenčur) VncA^, soOoOno opœmlieoem gostinskem lokalu želimo zaposliti izkušenega kuhana m/ž. lokal bo odo^t ob delavrxkih {nedetie t} prazntki zaprto*). Refc skjpina, DetavsKa cesta 24, 4208 âeocur. pf^ave ztiramo do 19. 09. 2009. Već na wviw.moiedeio.com. Samostojni kuhar m/i (Zgornje Plmtće - Medix)óe> Fvcgcý Efqjírqe v kjNnj n aiania 9 oodroi^ kuTiarsNe. kreatKnost, samce»^. vesíeo in odgovomrr odrvs pri de4u. konvtikativnost. vesolje Qo deta v kt/wij : tuOM. Ntj-đrrtt' OefcMY) razmeôeza nedOoceo čas s pûskLtsno OiAo, sQrni^^ nosilo riâpredOk^riiâ, zanrnho, Bf^ pomo delo^ mažnost nega in poMicnega Eobražg/aija. Gostilna UIxmqc, Peidć JemaJ s p. Zgc^nteRmiče 54, i21SMe4uOde.priiAezbf9modo 09. 2009.'/eć na wvAv.mo}edôlo.com. 9â je23ka angleški jesk in/ah nemški ješ. Hypex, d. o o.. Alpska 40. 424d onidve 2biramođo 13. 09. 2009. Već rkawww.moiedek3.com. Kuharski pomoćnil; v toki m/ž (âko^ Loka) Vate detovne naJoge bodo: sodelovanjd pri pripravi obrokov, čišćenje dekvne povr-«ne In dek^nh sredstev, deftev hrane, o^utovanje deilna rnje. Nudimo urejeno dehMio otolje in redno plaćik). Sodexo, d, o, o., Železna cesta tô, TOGO Ljubljana, prgave zbiramo 00 18. 09. 2009. V^ nawww.m(^edek>.com. Vodja naćrtovak»« kakovosti m/ž {Kropa) Pričakujemo: vnivertietno ňoPfíttbo tehnične smeri teieMro ali stn^jna) in řjnkcio- nahtmî znarji s področja kajtfMsli, standardom/ in vodenja projektov, zazeleru zr» nja s podfoćja oCMaïo^ metod kakovosti FMEA, MSA, fiPOP. SPC m PPAP in tzkuspje z avtomotjibko industrijo, zahtevano )e aktivno znanje vsaj enega Mega ^ Z3ka(nem. ali ang ). iskra Mehanizmi, d. d., Lpr^S, 4245 Krm. prijave zbiramo do 02. 09. 2009, ^ na WMW,rTX3«edek>.com. Razvojni konstruktér m/ž ILsacQ) Od kandklatov pričakujemo: končano izobrazbo i2 strojne ah eleitfro usmeritve (smef me^tronika. avtomatika), končano stopoio izobrazbe dlpkMnirani inženir sťoiništva, dlpIOT^iranl inženir elektrotehnike (smer met^atronika, avtomatika), mh mmalno 3 leta delcMiih izkušenj na področju razvoj» izdelkov ail strojev za Indu- stnjsko avt0matiZ3C<|0 Hype«, d. o. o.. Alpska d3. 4248 Lôâce, pnjove zbiramo do 18. 09. 200$. Več na www.moiedelo.com. Prodair)! )nženir m/ž (Lesce) 00 poiaviienih kandrdaio/ pnčakuiemo minirrtatno 3 >eta dekJvnii tzkušenj na prodajnem področju industriji 9tftomaiizdCiie e Oôznavarjem mehatror\éu. Račur^niška pismenost • MS Ofí^. znanje enega tuje- Prodajalks/proilaialec tekstlb in modnih doda0(ov iostno tn strokosru a^tovati kupcem. ak;t)efl za trejenc«t trgovine In bodo odgovorni s ^:>toénozadMri sh kupcev. SUllmaRK, d. o, o,, Cig^etova it. tOOO Ljubljana, prgave zbiramo do 16.09 2009. Več na vviMv.m^edelo.com. FBk>tor«pevt m/ž (Radovljk:«) Vaše 0ek> bo zdrav$N«na renaCHDtaoia in terapja (izvajanje RzioteraperisMn del), spremfjanje .n;it>ov)r učinkov. spramJ^nje novosti na področHJ dela lizioierapue. Od vas pnčakuiemo ustrezno izobrazto ttzkuterapevta. veselje do cmer>íene9a dela. ter do dela z OMbami 2 motnjo v razvoju. CUDV Matevža Lsnguea Radovljica, Cesta na >jezema 4240 Radovljica, prijave zbiramo do 16. 09. 2009. Več na vmv/.mojedeio.com. Stara cerkev novo streho Na cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske v Lomu končujejo obnovo strehe. Ob stoletnici ustanovitve župnije prihodnje leto bo obnovljen še zadnji, Marijin oltar. Stojan Saie kristiji in kapeli sv. Antona. Povsod ie trojno kritje, kar tom pod Storzičem - Gor- zagotavlja neprepustnost sko vasico na severovzhodu strehe. Dela že od julija tržiške občine krasi stara opravlja mojster Stanislav cerkev sv. Katarine Aleksan- Grilc, konřaí pa jih bo še ta drijske. Za njen prezbiterij, mesec. Za majhno župnijo ki je nastal v 15. stoletju, je Lom je to zahtevna investi- značilen gotski slog. Prva ši- dja, zato smo zaprosili za fi- ritev cerkve se je zgodila leta nančno pomoč Ministrstva 1717. Isto stoletje, leta 1789 za kulturo RS. V naši cerkvi so cerkev še drugič povečali, že devetnajst let potekajo Nazadnje, v začetku 20. sto- razne obnove. Sklenili jih letja, so prizidali zakristijo, bomo prihodnje leto, ko Streha celotne stavbe je pre- bomo praznovali stoletnico krita z lesenimi skodlami, ki ustanovitve župnije/' je po- so bile na začetku tega sto- vedal župnik Silvester No- letja precej dotrajane. "Pred tremi leti smo se lo- vak iz Loma. 2e leta 1990 so naredili tili obnove zvonika, na kate» ob cerkvi sv. l^tarine novo rem so zamenjali letve in drenažo. Naslednje leto so položili nove macesnove stavbo polepšali z novo fasa- skodle. Nato so pozlatili kro- do. Sledile so zahtevne ob- ^0 in strelovod, da je ostal nove štirih oltarjev iz različ« videz zvonika v starem stilu, nih obdobij, za kar so skrbe- Predlani so prekrili severni 11 vrhunski restavratorji iz del strehe na cerkvi in pre- Rusije. Prihodnje leto načr- zbiteriju ter delu zakristije s tujejo še restavriranje Mari- smrekovimi skodlami. Le- finega oltarja. S tem bodo tos dokončujemo obnovo s sklenili dvajsetietno obdo- polaganjem skodel na juž- b]e obsežnih obnov v staro- nem delu strehe cerkve, za- davni cerkvi. Avgusta bo končana obnova strehe na cerkvi sv. Katarine z novimi skodlami. PREIEU SMO Kamnolom ko mimo brnijo kamioni. Ko minirajo, tako lepo grmi, da me spominja na leta bombar* Gorenjska naj bi bila tun- stično usmerjena, saj tovarn Pošljite jeseni kakšnega vo nstičnih obvestilih vabite tu- ni več. Ob tg priložnosti pred- fc^ našega Doma lagam, naj v Kamnolomu j^gko zna jelo- Kamna Gonca m sploh v tu- razveseliti s preUpimi jesenskimi barvami. Kje so oko- risu na ogied Upegp tamnoio- Ijevarstveniki? ma, ki k rasi našo p reUpo Jelovico, kjer bodo smreke začele 1- V-» umirati. Tudi izvir "kisle stanovalka doma vode" (dar narave) v Kamni ' h Benedika Co rici je lepo pos ut s prahom. 4 KAŽIPOT, MALI OGLASI info<3)g-^as.$i GORENJSKI GLAS torek, 25. avgusta 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 objivo prejemamo po 04/201*4M} jli osebno nâ Bkcwpiswí mil 4 v rrznnii. po poW- » oo^vk^^ «n frttftd i3o 1I.0D uW Cena 09!»» in ponudb v rubdki i2>d v petek • v sredo do 13.30 In za ob)avo v torek do petka do 14.00! Delovni ^âs: od ponedeljka do četrt- m^g ' ka neprekinjeno od S. do 19. ure, petek od 6. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki laprto. |Uft£'gia$.si 23 VIKENPI> APARTWAJI PRODAN 8ÍVALNI VIKEND v bližini Lenarta vSI. Goricah, 1920 m2, ugodna ceoa, tř 051/450^8 BRUKARICO. 4 X 4 m, 2 2 m n^dsir«- šKd, piiiiieKtd ia vikend laj, 9. p., Todrai Ô, Gorenja Vas, O 041/639-348 SUHA buk(7^a drva Z moznostic dostave, 9041/846-639 90046M STANOVANJSKA OPREMA OGREVANJE, HLAJENJE PROOAM KAMIN, sobni, za vztdavo. Aiop àtuiar, Pôdnart 6. 4224 Podnarl, « 04/53-31-391 GLASBILA PRODAM SINTESAJOT Yamaha OGX 630. 7« oktavski, 270 filmov. 503 zvoki, na podstavku, lahko kot klavir, digitalni ekran, cena 600 EUfl. 9 040/230- SPORT, REKREACIJA PRODiU« ŽENSKO KOLO, mestno, popďnoma novo, KTM. z vso op<«mo,iyd( vzmeteno. 9 040/352-095 TURIZEM NOVIGRAD - ugodno oddârr^ apartma za 4 oGûbo, bleu mor}a, 9 040/ss4* 1G0 dQÛ4977 MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA oćata, okulisbčni pr^ledi za očala in kontaktne leče Popust za upokojence in studerrte ob nakupu očal. Optika Aleksandra. Oiandfa Kranj, 9 04/23-50-123. Optikâ Saáa Tržič, tř 04/59-22-802 ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM DVE MLADI muci. potomki siamke, stan 9 tedncv, tr 040/169-157 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM NAKLADALKO 2d seno SIP - 17 m3 lepo ohranjena. 9 041/60&-21Û SEKULAR za žaganje drv s koritom in mizo, tr 04/20-46-578. 031/812-2t0 PRIDELKI PRODAM 2. KOŠNJO mrve-otavo v kockah, tr 05V21Ž-35Q_ BALÊ - Silazne. tP 041 /286-701 GROZDJE laèkl rizling, saifvignon. merlot. Zgornjv/ipa^ vinorodni ok> IS, mo2no^ presania, cena po dogo vonj, tr 041/952-177 900*97$ JABOLKA že lahko dobite pn Markul«, Ôadovije 3. Gcrinik, tr 04/25-60048 dOCMAOl KROMPIR, debeli in cb'obni. (ahko dostavim, tr03l/66&-345 KROMPIR za kmo, 9 03i/259<360 KROMPIR - jedilni m krmni, 9 041/ 857-703 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA simerrtsca m leNcVo plave pasme, težka po 150 031/687-062 9 BIKCA simentak^a. 05V 2 98-935 starega 4 mesece. ĆB BIKCA, stara en teden In 14 dni, 031/230-413 TELIČKO mesr>e pasme staro 7 dni. tr 041/962-860 DVA OVNA in lagnjeti za zakol. 9 PIŠČANCE, bele - sprejemamo naročila Maiuš, Suhadole 65, 9 01/83-41-953, 041/281-919 wo^eo^ RJAVE JARKICB v začelku nesnosti in Dele piščance za dopnanje. Stanonik. Log 9. škofia Loka. 9 041 /694-285 TELIČKO simeniaiko. $ta^ 14 dni. tr 041/803-520 9C047r3 KUPIM BIKCA simenialca, sta/ega 14 dni, ir 04/2>y 1-:žb9 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM DELO dobi kuhar/k«. Gostilna Logar. Hotemaže 3 a. Preddvor, 9 041/369-051 FANT ali dekle dobi oDćasno delo v stTBžbi, Gostilna Logar. Hotemaže 3 a. Preddvor. 9 041/335-979, 04W 36«l5t ZAPOSLIMO vestnega delavca za pomoč v strežbi. odprto od 11. ure dalje, pon. zaprto. Gostilna Slavkov dom, Gotoardoô, Medvode, tř 01/36-11-242 ZAPOSLIMO picopeka v pízzehjí v Podiubniku, Škofja Loka. KaJos, d. o. o., Kokra 44 a. Preddvor, doMaoi ZA NEDOLOČEN čoo zapoQiimo za stopnike za terensko prodajo ariiwov za varovanje zdrsvja. Oglejte si www,sinkopa.si» Sinkopa, d, o o., 2h rovnica 87, Žirovnica, tr 041/793-367 M0464I REDNO zaposlim delavca z izkušnjami v mizarski detavnici, S^ Roman, s. p.. Sp. Senlca 2i c, Me vanju. Prepiha in prahu ni ve6! Zmanl* šan hrup, 10 let gamncije. SE  MA. d. o. o., EKsIerjeva 6. Kammk. tr 01/83-15-057, 041/694-229 J ZASEBNI STIKI MLAfSl PODJETNIK z otrokom išče dekle s poštenimi, resnimi nameni za skupno iMjenje in dek>, 403 RAZOČARAN 40^elni moški z mlajšim otrokom išče dekJe. ki bi živek? z njima, 9 04J/959-192 ŽENITNA posredoi/alntca Zaupanjeza vse. ki 2elile pošlenih. trajnih razmerij. W031/636-378 VXtAlS/ OBVESTILA Unîvcrrr) Slcořje cen naftnih dérívatov Danes so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov» tokrat sta se podražila le dizelsko gorivo in kurilno olje, medtem, ko se je bencin pocenil oziroma ostal na sedanji ravni. 95-oktanski motorni bencin se je pocenit za 0,4 centa, na 1,142 evra za liter, cena 98-oktdr>skegd bencina ostaja nespremenjena in znaša 1,165 evra, dizelsko gorivo se je podražilo za 1,) centa, na 1,061 evra, in kurilno olje za 0,6 centa, na 0,611 evra. C. Z. RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6, KRANJ tclf rcm (04) 28i (04) 2022-222 (OSi) FAX: <04) 2ai (04) 28i S-Uoèto: redlolir»řilOm