■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Olimpijske igre
Vancouver 2010 •
Bodo srečne za naše športnice in športnike? O Stran 15
KURENTOVANJE JE ZAKON ŽE 50 LET. BOLJŠE NE JA GRE!
www. ku rentova n j e. n et
Po mestni občini Ptuj • Podelitev najvišjih občinskih priznanj za kulturo O Stran 2
Gospodarstvo Kidričevo • Temeljita reorganizacija bo trajala vse leto Z> Stran 4
Po naših občinah Videm • Kaj bo
gradila perutnina Ptuj v Dražencih?
O Stran 6
Ptuj, petek, 12. februarja 2010
letnik LXIII • št. 12 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • V znamenju snega in pusta
Zimo preganjajo tudi orači iz Podlehnika
Čeprav se koranti in drugi pustni liki že dober teden trudijo, jim zime še ni uspelo niti ustaviti, kaj šele odgnati. In tako je v teh dneh tudi v Spodnjem Podravju vse v znamenju snega in veselega pusta.
Tako kot v samem Ptuju je pustno in veselo tudi na podeželju. Med številnimi pustnimi in etnografskimi liki imajo te dni polne roke dela tudi Orači iz Podlehnika, ki smo jih včeraj ujeli med fašenskim pohodom po vaseh. Kar 13 zaselkov v tej haloški občini je treba obiskati in pri vsaki hiši zaorati za debelo repo.
Naloga oračev je pregnati zimo in zle duhove ter vse, kar je slabega pri hiši, ter prignati dobro voljo, srečo, uspeh in veselje. Par, dva ali trije pari konji-čev vlečejo plug, ki ga orje ha-loški rogati korant, v spremstvu oračev pa so še pokač, sejavec ter štirje ali več haloških koran-tov. Ko zaorjejo za debelo repo in za blagor pri hiši, jih v zahvalo obdarijo s klobaso, kakim jajcem, pa tudi s kozarcem vina ali šilcem žganja. Na ptujskem kurentovanju redno sodelujejo že od leta 1965 in zagotovo pridejo tudi na nedeljsko jubilejno, 50. kurentovanje.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Zares nasprotuje gradnji DU v Kopru
Ali ptujski upokojenci gradijo dom v Kopru?
Ptujski Mestni odbor stranke Zares je prejšnji teden predstavil razloge za nasprotovanje načrtom Doma upokojencev Ptuj, da bi gradil šest milijonov vredno enoto v Kopru.
Hajdoše • Nesreča gasilcev
»Sok je bil nepopi sen, mislil sem ...
Sočasno so odprli tudi vprašanje o visokih presežkih prihodkov nad odhodkih, ki jih ustvarja ptujski Dom, ter predstavili predvidevanja, da se stroški za dodatne storitve v Ptuju zaračunavajo dvakrat.
Svoja stališča v zvezi z omenjeno zadevo so predstavili poslanec državnega zbora Tadej Slapnik, predsednik MO Zares Ptuj Miro Vamberger in ekonomist Franc Kodela.
Kot sta uvodoma pojasnila Slapnik in Vamberger, načrtovani gradnji doma v Kopru v stranki Zares nasprotujejo iz več razlogov. Najpomembnejši je ta, da gre za približno 6 milijonov vredno investicijo, ki bi se zgradila iz sredstev Doma
upokojencev (DU) Ptuj, kar bi bil precedenčni primer v Sloveniji. Sočasno s pomisleki okrog načrtovane gradnje v Kopru pa so izpostavili tudi pomisleke o visokih presežkih
prihodkov nad odhodkih, ki jih ptujski Dom upokojencev ustvarja z osnovno dejavnostjo.
V zvezi z načrti Doma upokojencev Ptuj, da gradi dom v Kopru, je poslanec Slapnik na ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika že naslovil pisno poslansko vprašanje glede izrabe finančnih presežkov Doma za starejše občane na Ptuju in gradnje doma v Kopru, domnevno iz teh presežkov, in ga ob tem vprašal: »Ali to pomeni, da ptujski uporabniki storitev zavoda DU Ptuj financirajo že tretji dom izven svoje občine?«
O Stran 5
«
Hajdoški gasilci so se podpisa listine o pobratenju z gasilskim društvom Rasinja pri Koprivnici, ki je bil 6. februarja v Rasinji, udeležili le teden dni po tem, ko so na svojem 56. občnem zboru identično listino podpisali na domačem terenu.
Rasinjskega že 123-letne-ga občnega zbora so se udeležili z dvema voziloma. Z enim so se zaradi zdravstvenih težav poveljnika predčasno vrnili, drugo vozilo z devetimi člani pa se je v Hajdoše vračalo v jutranjih urah v nedeljo, 7. februarja.
Društvi sta sodelovanje pričeli že pred več kot 15 leti, v teh letih so stkali trdno prijateljstvo, ki so ga kronali še s podpisom listine, začelo pa se je prek tekmovalnih enot obeh društev, je povedal predsednik PGD Hajdoše Drago Furek. Ker je šlo za pobratenje, so se
občnega zbora hrvaškega društva udeležili v večjem številu. Do nesreče je prišlo v nedeljo, 7. februarja, zjutraj, ob 6.30 uri, na magistralni cesti med Brezjem Dravskim in Dubravo Križovljansko, le dva km od mejnega prehoda Dubrava oziroma Zavrč.
O Stran 32
Foto: DZ
Foto: MG
Ptuj • Ob slovenskem kulturnem prazniku
Podelitev najvišjih občinskih priznanj
Slovenski kulturni praznik, ki ga obeležujemo 8. februarja, so tudi letos Mestna občina Ptuj, JS KD OI Ptuj in ptujska Zveza kulturnih društev izkoristili za podelitev priznanj.
jeva je namreč izpostavila nekdanjega ptujskega župana Voj-teha Rajherja, ki ga pomni po vsakoletnih osmofebruarskih povabilih ptujskim ali na Ptuj vezanim umetnikom na neformalno druženje.
Tudi nadaljevanje govora slavnostne govornice je bilo precej kritično. »Najbolj izstopajoča naložba, s katero se lahko pohvalijo tisti, ki so okusili slast in strast vladanja mestu začasa našega življenja, je ptujska knjižnica. Vanjo je stroki ob spoštovanju znanja in spretnosti starih mojstrov uspelo vpeti potrebe in zahteve sodobnega človeka. Zato pa je toliko bolj boleča in odbijajoča podoba nekdaj tako prijaznega ptujskega Talijinega hrama, ki je za povrh z drago obnovo izgubil še funkcionalnost. Mesto je še vedno brez času primerne dvorane za kulturne prireditve, kino se krčevito bori za obstanek. Razstavišča ne morejo nadomestiti mestne galerije, ki je Ptuj ob odsotnosti na sodobnih trendih temelječe razstavne politike še vedno ne premore. Arheologi sanjajo o muzeju, v katerem bi razstavili
Najvišja priznanja, veliko oljenko, so prejeli trije nagrajenci: Nataša Petrovič, Viktorija Dabič in Mirko Pihler. Osrednjo slovesnost pa so nekateri kulturniki izkoristili tudi za opominjanje odgovornih na nekatere infrastrukturne in ostale pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo pri svojem delovanju.
Ponedeljkova osrednja slovesnost se je začela z govorom slavnostne govornice Nevenke Dobljekar, ki je uvodoma pred nabito polno dvorano Gimnazije Ptuj izpostavila razloge, ki so jo napeljevali k temu, da ne bi stala na mestu govornice. Prvi razlog naj bi bil ta, da govore le redki poslušajo, večina pa si vsebine sploh ne zapomni, drugi, veliko pomembnejši razlog pa je bil, da za proslavo ni dobila vabila niti kot slavnostna govornica niti kot novinarka in tudi njeni novinarski kolegi ne, kar pa po njenem mnenju ni le naključje.
Kot je bilo možno razbrati med vrsticami, je krivda za to na sedanjem županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu. Dobljekar-
Uvodnik
Čas je za pustne norčije
V pustnem času se ne spodobi razdirati preveč resnih tem, ker je čas veselja, nore-nja in zabave. Kakorkoli imamo radi pust, pa smo vedno tudi po svoje veseli, ko je mimo, saj gre za čas, ki je zelo intenziven in naporen. V pustnem času vidimo, kako je življenje pod masko težko, saj se je treba vsak trenutek natanko zavedati, kaj in kako počnemo, da smo usklajeni z obrazom, ki ga kažemo drugim.
Pravzaprav se vsak tuintam želi prikazati drugačen, kot je, boljši, pametnejši, plemenitejši, zanimivejši. Gospodinja, ki ji ne uspejo krofi, si nadene nedolžen srnji pogled in pretenta še tako hude kritike. Moški v gostilniških zgodbah govorijo o svojih lovskih, ribiških ali ljubezenskih podvigih v superlativih, dostojnih Supermana.
So pa ljudje, ki imajo večino leta pust in kažejo ljudem okrog sebe obraz, ki v resnici ni njihov. To počno iz različnih razlogov - iz navade, stiske, potrebe, bolezni, udobja. Med njimi je gotovo tudi nadpovprečno veliko veliko politikov, ki si niti najmanj ne želijo nasmihati se ljudem in stiskati roke, odgovarjati na neumna vprašanja, ampak vladati, biti viden, biti spoštovan in upoštevan. Letos si bodo morali ponovno nadeti najbolj smejoče obraze, pokazati zaskrbljenost nad krčenjem pragozda v Braziliji in se navduševati nad izjemnimi pevskimi dosežki naših najmlajših.
Ja, težko je življenje politika. In vse to samo za kratek trenutek zadovoljstva. Kajti ko je tron osvojen, se začne druga igra, spet se začne vsakdan. Ljudje zahtevajo prehode za pešce in delovna mesta, politični zavezniki, ki so mu pomagali v sedlo, bodo tudi držali svojpiskrček, da bo zacingljalo v njem. Nasprotniki ga bodo kritizirali, še preden bo odprl usta. Nikoli ne more narediti prav, četudi bi hotel.
Zato si je treba pusta naužiti, saj v pustnem času lahko vsi odložimo maske in skrbi in počnemo, kar želimo in kar nas je volja. In kje bi lahko to počeli bolje kot na Ptuju? Zato izkoristimo pustni vikend, ki je pred nami, da napolnimo baterije, ker leto, ki je pred nami, ne bo lahko, tudi če niste ravno politik.
Viki Ivanuša
Nevenka Dobljekar, slavnostna govornica
kaj več kot slaba dva odstotka izkopanih ostalin preteklosti! Zdaj se jim obeta še odkopa-vanje Petovione, ki še preden se je prav začelo, zaradi dolgih birokratskih postopkov že neti upravičeno jezo ljudi. Številna in predvsem številčna ljubiteljska kulturna društva, ki so temelj profesionalni kulturi, so skupaj z njo odrinjena na rob finančnih občinskih in državnih proračunskih postavk. Zakaj kljub institucijam v mestu raste alternativna scena, ki mora svoje ustvarjalne potenciale trošiti za borbo z birokratskimi postopki pridobivanja že v osnovi skromnih sredstev za kulturo? Zakaj mesto po vzoru konzorcija Kurent ne ustanovi konzorcija Kultura, zanj nameni prav toliko denarja, kot ga pod krinko ohranjanja etnološke dediščine namenja ustvarjanju dobička, za katerega nihče ne ve, v kolikšni meri dejansko oplaja to dediščino. Če bi jo, bi danes na Ptuju že uresničili desetletja staro idejo o muzeju slovenskih mask. Drži, brez ustrezne infrastrukture tudi kultura ne more zaživeti polnega življenja! Toda brez ljubezni do sočloveka, spoštovanja modrosti prednikov in zavedanja ranljivosti zanamcev je naše življenje oropano najpomembnejšega - človečnosti. Nekaj je narobe, če smo ponosni predvsem na mesto, namesto na njegove ljudi,« je med drugim dejala Dobljekarjeva.
Dotaknila pa se je tudi leta 2012 in izpostavila razloge za zaskrbljenost. Kot je dejala, je v ospredju ptujskega dela Evropske prestolnice kulture vlaganje v infrastrukturo in nastop iz ruralnega okolja iztrganih mask ter dodala: »Čas je, da se izvoljenci ljudstva pred sprejetjem smernic, načrtov, programov in projektov v kulturi in umetnosti o njih posvetujejo s stroko ter ji naložijo tudi breme in odgovornost odločanja! Pičli dve leti nas ločita od Evropske prestolnice kulture, pa nimamo celovitega ocenjenega pro-
grama in izvajalcev. Politikov ne izuči nič - razen poraz na volitvah. Pa še ta ne vseh.«
Letos 15
nagrajencev: velika oljenka Dabičevi, Petrovičevi in Pihlerju
Tudi letos sta zraven Mestne občine Ptuj ob 8. februarju priznanja podelila še Zveza kulturnih društev (ZKD) in območna izpostava Ptuj JS KD. Prejemnika plaket ZKD Ptuj za letos sta Cvetka Glatz, vodja Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj, in Oto Mesarič, oba člana DPD Svoboda Ptuj, priznanje pa si je prislužil Vladimir Bezjak iz KD Grajena.
Nagrajenci ptujske območne izpostave JS KD za letos so: prevajalec, urednik podlehniškega glasila in avtor številnih člankov Ivo Ban, članica KD Skorba Tatjana Furek, člana dramske sekcije KD Grajena Tatjana Ko-kol in Marjan Pšajd ter Folklorno društvo Rožmarin Dolena.
MO Ptuj pa je letos podelila štiri oljenke in tri velike oljen-ke. Med četverico so: Aleksander Glatz, Franc Golob, Tatjana Vaupotič in Marko Sluga. Gla-tz, ki je bil tudi soustanovitelj plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj, je priznanje MO Ptuj prejel za 42 let aktivnega dela pri prenosu plesnega znanja več generacijam iz Ptuja in okolice. Vaupotičeva je oljenko prejela za bogatitev kulturnega življenja v MO Ptuj in za kulturne dosežke v Kulturnem društvu Grajena.
Za izjemno naklonjenost Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Or-mož in mestu Ptuj je priznanje prejel Marko Sluga, ki je eden pomembnejših donatorjev ptujskega muzeja. Eno izmed štirih priznanj pa je šlo v roke zbiralca, zgodovinarja in pedagoga Franca Goloba, ki je aktiven član Filatelističnega društva Ptuj ter donator različnih arheoloških zapisov Zgodovinskemu arhivu Ptuj.
Letos izjemoma pa je Komisija za priznanja MO Ptuj odločila, da podeli tri najvišja občinska priznanja - velike oljenke. Izročila sta jih predsednik komisije Peter Pribožič in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, prejeli pa so jih: Nataša Petrovič, Mirko Pihler in Viktorija Dabič.
Dabičeva je veliko oljenko prejela za izjemne dosežke pri prenosu kulture med generacijami, Petrovičeva za podajanje lepe slovenske besede ter skrb za izjemne organizacijske zasluge na področju kulture,
Pihler pa za izjemno pesniško in slikarsko ustvarjanje ter večletno skrb za duhovno rast v širšem družbenem okolju.
Podelitvi priznanj je sledil še kulturni program, ki ga je
v sodelovanju s ptujskimi glasbeniki ter Branko Bezeljak in Majdo Fridl pripravil režiser in direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič.
Dženana Bečirovič
Prejemniki nagrad ZKD Ptuj (z leve): Vladimir Bezjak, Cvetka Glatz in Oto Mesarič
Nagrajenci ptujske območne izpostave JS KD (z leve): Ivo Ban, Tatjana Furek, Tatjana Kokol, Marjan Pšajd in predstavnica Folklornega društva Rožmarin Dolena Anica Petrovič
Štiri oljenke MO Ptuj so letos prejeli (z leve): Aleksander Glatz, Franc Golob, Tatjana Vaupotič in Marko Sluga.
Prejemniki velike oljenke (z leve): Nataša Petrovič, Mirko Pihler in Viktorija Dabič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Vloga ptujskega kurentovanja v slovenskem turizmu
Karnevalski paket za Evropo - zgodba za Ptuj in njegovo kurentovanje
V okviru 50. kurentovanja je potekal tudi karnevalski trio: simpozij o karnevalih in turizmu v Sloveniji, katerega cilj je bil, da bi dobili čimveč znanstvenih spoznanj o tej temi in bi lahko v pravi smeri začrtali razvoj na tem področju, saj je to izziv tudi za lokalno skupnost, okrogla miza o vlogi in pomenu ptujskega kurentovanja v slovenskem turizmu ter projekcija dokumentarnega filma Pol stoletja norosti in bolečine v režiji Marka Radmiloviča, posvečenega okroglemu jubileju ptujskega kurentovanja.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Aleksandra Brezovec, dekanja Fakultete za turistične študije Turistica: »Ob humanističnih znanjih je za turizem pomembno tudi znanje o dediščini, v tej smeri bomo po novem izobraževali tudi na naši fakulteti.«
"f	• t • I • t • • '
■ t*	«•lil***1
IL - ¿M	
	
ne?	
	ilMMiK
• ■i	^ i ^ f f f i ' ' ^ > ^ ♦ • • • ( M 1 ff III 1 1 1 • • • 1
	1 1 1 » • • 1
	
*»• 'P ^ »« • • • • .	s • <
Foto: Črtomir Goznik
»Šotori ne bodo rešili problemov, ki se vežejo na razvoj karnevalov,« smo slišali na letošnjem simpoziju na temo karnevalov in turizma v Sloveniji.
Na okrogli mizi o vlogi in pomenu ptujskega kurentovanja v slovenskem turizmu, vodil jo je prof. dr. Janez Bogataj, so sodelovali ptujski župan dr. Štefan Čelan, predsednik Združenja karnevalskih mest Slovenije Branko Brumen, Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, 11. princ karnevala Milan Senčar, ki nastopa v vlogi princa Bernarda Ptujskega, in dr. Aleš Gačnik, ZRS Bistra Ptuj. Na enem mestu so poglede na to temo soočili predstavniki ožjega organizacijskega odbora kurentovanja, ki pooseblja tudi lokalno ptujsko oblast, kultura in znanost. Vsi ti segmenti, kot se je izrazil vodja okrogle mize, tudi oblikujejo program, ki se mu reče pustovanje. Manjkal je turistični člen, zakaj so se mu izognili, niso povedali. Po Bogatejevem je fraza Turizem smo ljudje že preživeta, ker so turizem predvsem stroke, ki to dejavnost razvijajo in vodijo.
Voditelja okrogle mize je najprej zanimal vdih in izdih lokalnega prebivalstva v zvezi s kurentovanjem glede na članke v šestdesetih letih, ki so pogosto poročali o tem, da lokalno prebivalstvo ne sodeluje v kurentovanju. So se vremena zjasnila, je danes drugače? Ptujski župan bi lahko v zvezi s tem razpredal na dolgo in široko, vendar je dejstvo, da Ptuj z okolico oziroma njegovi prebivalci imajo pravi odnos do dediščine, do karnevala, ker sicer ptujskega kurentovanja ne bi bilo v takšnem obsegu. Domače prebivalstvo diha s to prireditvijo. Da je tako, je vidno tudi pri pustni okrasitvi mesta, saj skorajda ni več institucije, zavoda oziroma javne ustanove, ki ne bi poskrbela za pustno podobo. Vse to je delo številnih prostovoljcev, ki za to delajo več mesecev pred prireditvijo. Vedno več je tistih, ki se zavedajo pomena tradicije
oziroma dediščine. Princa karnevala so Ptujčani povzeli po evropski karnevalski tradiciji, gre pa za funkcijo, ki je nova za slovensko miselnost, pri čemer Bogataj navaja, da so pustne kralje v Ljubljani poznali že v 17. in 18. stoletju. 11. princ ptujskega karnevala Bernard Ptujski je princ za svoj denar in v prostem času za razliko od pustnih princev v Evropi. Prvega princa karnevala je ptujsko kurentovanje dobilo ob 40-le-tnici prireditve.
Oblačila pustnega princa ne zasledujejo pustne dediščine
Ptujski princi predstavljajo društva, ki negujejo pustno dediščino tega okolja, devet tradicionalnih pustnih likov s kurentom na čelu. Po oblačilnem videzu pa ni tako, je opozoril Bogataj, ptujski princi imajo tudi zgodovinsko ozadje, sestavine iz nekega fevdalnega obdobja pa je težko povezati s šemljenjem. Ptuj bi lahko v zvezi s pustnim prinčevanjem ponudil nekaj drugačnega od Evrope, narediti bi moral korak
naprej in ponuditi tudi princeso, da bi bila stvar uravnotežena, je menila Romana Ercego-vič. Tudi Bogataj je mnenja, da bi si lahko Slovenija dovolila neko specifiko. Branko Bru-men, predsednik Združenja karnevalskih mest Slovenije in član predsedstva FECC, je povedal, da imajo ponekod kraljice, na primer Pust mozirski. Za realno vrednotenje ptujskega kurentovanja potrebuje stroka čim več novih spoznanj, potrebujemo mednarodno primerljive raziskave pustnih vsebin za njihovo aplikacijo v sfero turizma, je povedal dr. Aleš Gač-nik. Turizem in kurentovanje sta v najtesnejši povezavi že od vsega začetka. Pravi razmah je bil dosežen s spremembo koncepta prireditve, ko se je prešlo z enodnevne na enajstdnevno prireditev in tudi uvedbo šotora. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je institucija, ki skrbi za promocijski vidik kurentovanja skozi vse leto, šok pa je bil za Aleša Ariha, direktorja muzeja, ko se je uvedel karnevalski šotor, ki je maske, ki so pred tem »živele« na ptujskih ulicah in trgih ter gostinskih lokalih, posrkal vase. Pri promociji kurento-
vanja je prisotnih tudi premalo tradicionalnih pustnih likov, zakaj jih ne bi postavili v ptujske lokale, da bi jih ljudje videli, s tem bi mesto le še pridobilo na privlačnosti. Stroka brez ljudi je fuč, je prepričan Arih, ki še verjame v slogan Turizem smo ljudje. Na postavitvi stalne muzejske zbirke mask so že naredili veliko, do EKP 2012 pa bodo naredili še več, ne bodo več čakali na državo, za zbirko bodo našli stalni prostor v prostorih nekdanje grajske konjušnice, za katero država že tri leta ne kaže zanimanja. Pri pustni dekoraciji mesta bi lahko bil delež mladih še večji, je prepričan, na pustni razstavi mladih v starih zaporih je na ogled široka paleta te ustvarjalnosti, katere bi se lahko v bodoče še bolj posluževali. Prof. dr. Janez Bogataj ugotavlja, da dekoracija ni seštevek naključnih afinitet, mesto bi moralo imeti generalnega dekoraterja za pustni čas. O pustnem šotoru, ki je posrkal del karnevalskega dogajanja, za katerega Branko Brumen vztraja, da je karnevalska dvorana tako po vsebini kot standardih, Bogataj ni mogel veliko povedati, ker ga je obiskal samo enkrat. V program ptujskega kurentovanja so ga uvedli leta 1994.
Šotor kot nuja, dokler ne bo primernega javnega prostora
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na okrogli mizi pozval k treznemu in poštenemu premisleku, kako naprej s ptujskim kurentovanjem, bomo razvijali dediščino ali karneval oziroma šotore. Za zdaj karnevalsko dvorano potrebujejo, ker je potrebno nekje nahraniti skupine. Morali bi se bolj pogovarjati o tem, s kakšnim biserom se ukvarjamo in v kateri smeri ga razvijati, ne pa se razpisovati o šotorih. Ker mediji toliko pišejo o tem, se tudi premalo ve o pomenu naše dediščine, ki je
mnogo več kot zimska redarska služba, kot poslanstvo kurenta in drugih pustnih skupin predstavljajo nekateri. Dokler ne bo prostora, ki bo pokril javni interes, se bodo morali zadovoljiti s karnevalsko dvorano. Včasih je bilo na Ptuju 27 gostiln, danes jih je veliko manj, zato je karnevalska dvorana potrebna, deset dni pustnega dogajanja je preveč za naše mesto, ugotavlja Albin Pišek, predsednik TD Ptuj. Drugje je tega dogajanja še veliko več, na primer na Reki, pustujejo že od božičnega časa. Ptujsko kurentovanje je tudi fenomen po obisku osrednje nedeljske povorke, ko se na ulicah in trgih zbere 50 tisoč ljudi, voditelja okrogle mize je tudi zanimalo, če mesto pozna strukturo teh obiskovalcev. Natančnih podatkov o tem nimajo, so odgovorili, prevladujejo pa domači obiskovalci oziroma iz bližnje okolice. S tisoč ležišči si mesto ne upa iti v močnejši marketing, če bi jih imeli 10 tisoč, bi se tega lahko šli, pravi ptujski župan. Bogataj bi Ptuj-čanom podelil medaljo, če bi jim to uspelo. Nastop na tujih trgih tudi ni agresiven. Lahko pa bi več naredili v povezavi z drugimi okolji, v okviru nekih vezanih programov, daleč niso Benetke, pa Opčine, Madžarska, Avstrija. Evropi bi morali ponuditi karnevalski paket, to je zgodba, ki se je potrebno čim prej lotiti, Bogataj predlaga Ptujčanom. Svetovni turisti številka ena so postali Indijci, sledijo jim Kitajci in Japonci, Američani so šele na petem mestu po novem. Predstavniki indijskega turizma napovedujejo svoj pohod v Evropo, Evropa je življenjski ideal povprečnega Indijca, ki v tujino potuje z družino, želi pa spoznati kulturno dediščino. Ideal vsakega Indijca je, da spozna Evropo. Pri tem pa Indijci tudi sporočajo: »Ne pripravljajte nam indijske hrane, ker tega ne obvladate, ponudite nam vašo hrano, domačo hrano, zdravo okolje.«
S plačljivostjo skupinam konec kurentovanja?
Aleša Ariha je na okrogli mizi o vlogi in pomenu ptujskega kurentovanja v slovenskem merilu tudi zanimalo, koliko pa karnevalski budžet pokriva materialne stroške posameznim društvom, ki negujejo tradicijo. Javna blagajna pokriva materialne stroške vrtcem, šolam, drugi nastopajoči pa se zadovoljijo z malico in dvema vstopnicama za karnevalsko dvorano. Ptujskega kurentovanja bo konec, če bomo začeli plačevati udeležbo, svari ptujski župan. Ptujsko kurentovanje je nekaj posebnega, poudarja Branko Brumen, na Ptuju smo na tradicionalnem srečanju tipičnih pustnih likov in mask uspeli zbrati vse tradicionalne slovenske pustne like, razen cerkljanske laufarije. 11. princ karnevala Bernard Ptujski je zabil žebljico na vse povedano, ko je dejal, da nas je strah, da si ne upamo in tudi ne vemo, kdo bi kaj naredil za še večji uspeh ptujskega kurentovanja, zato pa potrebujemo princa. Ptujski župan tudi na tej okrogli mizi ni pozabil spomniti, da ptujsko kurentovanje potrebuje profesionalno ekipo, ki se bo z njim ukvarjala celo leto, to je ena od nujnih poti. Ker je prireditev tudi šibka v trženjskem delu, je Bogataj Ptujčanom tudi predlagal, da preko Turistice pridejo do trženjskega modela, ki bi ga prinesla bodisi diploma bodisi doktorska naloga, za kar naj bi angažirali tri študente. Postavko za te namene ptujski proračun ima. Ptujsko kurentovanje potrebuje energijo, znanje in kapital od drugod, da se v mestu ne bomo po nepotrebnem izčrpavali, da bomo zanimivi za partnerje od drugod, je prepričan dr. Aleš Gačnik. V tej smeri gre tudi projekt kurentovanja za EPK 2012, v okviru katerega so že pripravili osem predlogov, računajo pa na več kot 50 mednarodnih partnerstev, ki jih že vzpostavljajo. »Šele takrat, ko se bomo mednarodno povezali, lahko pričakujemo pravi razvojni naboj,« poudarja Gačnik.
Na okrogli mizi o vlogi in pomenu ptujskega kurentovanja v slovenskem turizmu so nakazali nekaj konkretnih rešitev, ki pa niso niti tako nove, kot se na prvi pogled zdi nekaterim, o njih so v tem prostoru razpravljali že večkrat v minulih 50 letih, le tistega ni bilo, ki bi povlekel voz v pravo smer. Ptujsko kurentovanja kot poseben tip karnevala v Evropi si zasluži, da končno zaživi na novih temeljih.
Kidričevo • V Talumu ponovno priključili 10 elektrolitskih peči
Vse leto reorganizacija
Svetovno recesijo krepko čutijo tudi vodstvo in zaposleni v kidričevskem Talumu, saj so prav zaradi njenih posledic minulo poslovno leto po dolgem času končali z izgubo. Kljub temu ostajajo optimistični, saj so s premišljenimi ukrepi posledice precej ublažili, lotili pa so se tudi temeljite reorganizacije podjetja, ki bo trajala vse letošnje leto.
Čeprav konkretni rezultati še niso povsem znani, je že jasno, da se je Talu-movo poslovno leto 2009 prvič po skoraj dveh desetletjih končalo z izgubo. Ta bi sicer bila še mnogo večja, če se ne bi pravočasno lotili dobro premišljenih poslovnih in finančnih potez, ki jim sedaj v težkih kriznih časih zagotavljajo razmeroma solidno preživetje.
Optimizem med delavci v posameznih delovnih okoljih je toliko večji, ker so v začetku letošnjega leta ponovno priključili 10 elektrolitskih peči, tako da delajo sedaj v elektrolizi C že s polovično zmogljivostjo; v kratkem naj bi v celotnem Talumu ponovno prešli nazaj na 40-urni delovni teden, obeta pa se še nekaj drugih za vse podjetje pomembnih sprememb. In prav o tem smo se pogovarjali z mag. Danilom Toplekom, predsednikom uprave kidri-čevskega Taluma.
Svetovni ekonomisti trdijo, da je recesije konec. Gospod Toplek, kakšne so vaše ugotovitve, se v Talu-mu to že kaj pozna?
»Mnenja o tem, da je svetovno gospodarstvo že doseglo dno, in o tem, da se je že pričel proces okrevanja, so zelo različna. Odvisna so predvsem od tega, od kod in od koga prihajajo. Sam sem pri ocenjevanju teh sporočil precej previden in nezaupljiv, saj so že dostikrat pokazala kot popolnoma zgrešena. Vsekakor pa tega ni čutiti na tistih trgih in v tistih panogah, ki so za nas v Talumu najpomembnejši.«
Mag. Danilo Toplek: »Prepričan sem, da tudi do konca letošnjega ne bo bistvenih pozitivnih premikov.«
f f r
Foto: M. Ozmec
leta na svetovnem trgu aluminija
Letošnje leto ste v Ta-lumu pričeli bolj optimistično kot lansko, saj ste ponovno priključili 10 elektrolitskih peči. Ali to pomeni, jih boste kmalu še več?
»Vključitev teh desetih peči ni toliko rezultat bolj optimističnega pogleda na pogoje poslovanja v letošnjem letu kot rezultat odločitve za izbor optimalnejše variante glede organizacije dela, saj sedaj obratujemo s polovico elektrolize.«
Ali je res, da so se razmere na trgu aluminija toliko izboljšale, da boste spet prešli na 40-urni delovni teden tudi v preostalih delovnih enotah Taluma?
»Odločitev o prehodu na 40-urni delovni teden vsekakor ni izključno posledica natančnega preračuna obsega poslovanja in predvidene produktivnosti, saj se le-ta
nista izrazito povečala.«
Kakšna so vaša pričakovanja, se glede na svetovnem trgu aluminija obeta Talumu bistveno izboljšanje poslovanja?
»Počasno okrevanje svetovnega gospodarstva - če sploh - se najbolj pozna v panogah, ki so tradicionalno največji porabniki aluminija: v avtomobilski industriji in v gradbeništvu. Povpraševanje se ne izboljšuje, vsaj v tistih delih sveta ne, kjer so naši najpomembnejši kupci. Prepričan sem, da tudi do konca letošnjega leta ne bo bistvenih pozitivnih premikov.«
Bodo razmere vplivale tudi na število zaposlenih v Talumu in hčerinskih podjetjih, načrtujete morda še zmanjšanje števila zaposlenih?
»Ne, zaenkrat v Talumu takšnih ukrepov še ne načrtujemo.«
Foto: M. Ozmec
V prvih dneh letošnjega leta so v Talumu ponovno vključili 10 elektrolitskih peči, tako da sedaj elektroliza C obratuje že s polovično zmogljivostjo.
Kako pri tem ocenjujete sodelovanje vodstva Ta-luma s sindikatom, je korektno in dovolj socialno naravnano?
»Odnosi med vodstvom družbe in sindikatom so bili in so korektni, saj se oboji zavedamo tega, da smo odgovorni za odgovorno ravnanje predvsem v teh, za poslovanje težkih razmerah. Sindikat se zaveda resnosti situacije, pa tudi vzrokov za njo. Z odgovornim poslovanjem v prejšnjih letih, brez kakršnihkoli zadolževanj podjetja za potrebe menedžerskega lastninjenja, smo ustvarili dovolj rezerv, ki nam omogočajo vzdrževanje primerne likvidnosti, s tem pa tudi nadaljevanje poslovanja.«
Naj dodamo, da v Talumu že pripravljajo temeljito reorganizacijo, ki naj bi po nekaterih napovedih trajala skozi vse leto. Omenjeno reorganizacijo vodi predsednik uprave mag. Danilo Toplek z ožjo skupino sodelavcev. Osnovni cilj te celovite reorganizacije tovarne, proizvodnih in delovnih procesov pa je predvsem zmanjšati stroške na vseh področjih dela ter proizvodnja izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ali z drugimi besedami, doseči čim več in čim boljši zaslužek, s čim nižjimi stroški, pri tem pa seveda obdržati vse tiste vitalne dele Taluma, ki so sposobni ekonomično preživeti. Zato bodo spremembe, ki so neizbežne, verjetno za marsikoga boleče, kljub temu pa so v Talumu prepričani, da reorganizacija podjetja in poslovanja ni namenjena drastičnemu zmanjšanju števila zaposlenih.
M. Ozmec
Od tod in tam
Maribor • Maturantski plesi ptujskih dijakov
Eden najlepših dogodkov v življenju slehernega srednješolca je zagotovo maturantski ples. Elegantne obleke, do potankosti urejene pričeske, bleščeč nakit ter družba sorodnikov, prijateljev in sošolcev, vseh tistih, ki ti pomenijo največ, vsekakor zagotavljajo nepozaben večer blišča in glamurja, ki pa napoveduje konec enega in začetek novega življenjskega obdobja. Skorajda vse ptujske srednje šole zaradi velike kapacitete, lepo urejenega prostora in priročnega ogromnega parkirišča že vrsto let maturantske plese organizirajo v Dvorani Leona Štuklja v Mariboru. Prejšnji vikend so maturantje nekaterih ptujskih srednjih šol enega najlepših večerov v življenju že preživeli v omenjeni dvorani. Dijaki Ekonomske šole so plesali in se veselili v petek, ptujski gimnazijci pa so imeli svoj dan v soboto.
Dženana Bečirovič
Hajdina • Županov pustni sprejem
Foto: Črtomir Goznik
Že po tradiciji je 10. februarja hajdinski župan Radoslav Simonič pripravil pustni sprejem za ko-rante iz Dražencev, korante etnološkega društva Korant Hajdina, ki so se jim pridružili tudi orači iz Gerečje vasi, letos prvič tudi s tremi rusami. Le-ti so skupaj zaplesali na ploščadi pred Poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina. Zaželel jim je veliko uspeha pri premagovanju zimskih težav. Povsod, kjer bodo letos nastopili v pustnem času, naj natrosijo veliko dobrega. Za lep nastop in priložnostna darila, da bi tudi letos občini Hajdina šlo dobro, jih je nagradil s slastnimi krofi, belim in rdečim vinom, Dekleta z Občine Hajdina pa so v sredo zavezala tudi veliko robčkov.
MG
Ljutomer • Planinci odprli sezono pohodov
II g i
Planinsko društvo (PD) Ljutomer je s tradicionalnim pohodom v počastitev slovenskega kulturnega praznika pričelo letošnjo planinsko sezono. Na štartnem mestu v ljutomerskem hotelu Jeruzalem se je na praznično jutro zbralo okoli 420po-hodnikov, ki se jim je na trasi v dolžini 17 kilometrov (Ljutomer-Kamenščak-Radomerje-Radomerščak-Cerovec-Veličane-Malek-Jeruzalem-Gresovščak-Ljutomer) priključilo še okoli 100 udeležencev. V Ra-domerščaku in Cerovcu so se pohodniki za hip ustavili pri rojstnih hišah Franca Miklošiča in Stanka Vraza, na Maleku pa jih je čakala prava kmečka malica. Med udeleženci pohoda, ki so prišli iz celotnega Pomurja ter Krškega, Slovenske Bistrice, Ptuja, Maribora in Poljčan, je bil tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Uroš Vidovič. PD Ljutomer bo naslednji pohod pripravilo 21. februarja, in sicer na relaciji Sveti Jurij ob Ščavnici- Cerkvenjak-Negova-Grabonoš-Sveti Jurij ob Ščavnici.
NŠ
Foto: DB
Foto: NS
Ptuj • Zares nasprotuje gradnji doma upokojencev v Kopru
Ali ptujski upokojenci gradijo dom v Kopru
Ptujski Mestni odbor stranke Zares je prejšnji teden predstavil razloge za nasprotovanje načrtom Doma upokojencev Ptuj, da bi gradil šest milijonov vredno enoto v Kopru. Sočasno so odprli tudi vprašanje o visokih presežkih prihodkov nad odhodkih, ki jih ustvarja ptujski Dom, ter predstavili predvidevanja, da se stroški za dodatne storitve v Ptuju zaračunavajo dvakrat.
Svoja stališča v zvezi z omenjeno zadevo so predstavili poslanec državnega zbora Tadej Slapnik, predsednik MO Zares Ptuj Miro Vam-berger in ekonomist Franc Kodela.
Kot sta uvodoma pojasnila Slapnik in Vamberger, načrtovani gradnji doma v Kopru v stranki Zares nasprotujejo iz več razlogov. Najpomembnejši je ta, da gre za približno 6 milijonov vredno investicijo, ki bi se zgradila iz sredstev Doma upokojencev (DU) Ptuj, kar bi bil precedenčni primer v Sloveniji. Sočasno s pomisleki okrog načrtovane gradnje v Kopru pa so izpostavili tudi pomisleke o visokih presežkih prihodkov nad odhodkih, ki jih ptujski Dom upokojencev ustvarja z osnovno dejavnostjo.
Ali stanovalci ptujskega doma upokojencev financirajo že tretji dom?
V zvezi z načrti Doma upokojencev Ptuj, da gradi dom v Kopru, je poslanec Slapnik na ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika že naslovil pisno poslansko vprašanje glede izrabe finančnih presežkov Doma za starejše občane na Ptuju in gradnje doma v Kopru, domnevno iz teh presežkov, in ga ob tem vprašal: »Ali to pomeni, da ptujski uporabniki storitev zavoda DU Ptuj financirajo že tretji dom izven svoje občine?«
Kot je pojasnil, od ministra pričakuje odgovor tudi na to, kaj so vzroki za tako visoke dobičke javnega zavoda. »Vprašanje je pomembno tudi zato, ker je iz podatkov o poslovanju večine ostalih za-
vodov po Sloveniji razvidno, da pri poslovanju v okviru najvišjih cen storitev, ki jih odobrava pristojno ministrstvo, večina posluje na pragu rentabilnosti, nekateri pa tudi z izgubo,« je dejal Slapnik, ki od ministrstva pričakuje odgovor, ali vodstvo ptujskega Doma posluje po poslovnem modelu, ki omogoča znižanje obstoječih cen storitev, ali pa dobičke ustvarjajo z nepravilnim obračunavanjem cen uporabnikom. Poudaril je, da gre za precedenčni primer v Sloveniji.
Kljub dobičkom želijo še povišati cene
Predsednik MO Zares Ptuj Miro Vamberger je predstavil vzroke, zaradi katerih je o problematiki nerazjasnjeno dobičkonosnega poslovanja javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj obvestil poslanca Slapnika. Spomnil je, da je ptujski Dom pred leti poskrbel za celovito prenovo enote v Muretincih, zgradil nov dom v občini Kidričevo, katerega vrednost je znašala okrog 4 milijone evrov, sedaj pa se odloča še za gradnjo v Kopru. Predsednik MO Zares Ptuj je predstavil tudi podatke iz bilanc, ki kažejo, da so glavni vir prihodkov prihodki od plačila storitev, to je od plačila stanovalcev, in da je v letu 2007 zavod posloval z dobičkom v višini nekaj več kot 4,8 milijona evrov, v letu 2008 v višini 847 tisoč evrov, v bilanci stanja za leto 2009 pa je izkazan presežek prihodkov nad odhodki v višini 1.355.901 evro.
Ob tem je poudaril, da bi potemtakem lahko bil ptujski dom upokojencev - ob tem, da je eden najboljših v državi - tudi najcenejši. »A očitno
Franc Kodela, predsednik MO Zares Miro Vamberger in poslanec Državnega zbora Tadej Slapnik
ni tako, predvsem zato, ker je s predlaganimi cenami in poslovanjem vodstva zavoda soglašalo tudi ministrstvo, ki sedaj soglaša še s tem, da se s temi dobički izgradi enota doma v oddaljeni občini Koper. Poleg tega, da je problematičen vzrok dobičkonosnega poslovanja, katerih akumulacija se sedaj odliva v drugo občino, je problematično tudi dejstvo, da je na Ptuju izredno visoka brezposelnost, še posebej žensk, kot tudi dejstvo, da je potreba po varovanih stanovanjih velika in bi bilo bistveno bolj pošteno presežke prihodkov nameniti za njihovo izgradnjo,« je prepričan Vamberger, ki dodaja, da dom, katerega ustanovitelj je država, ni bil ustanovljen za gradnjo novih domov.
Se stroški za dodatne storitve zaračunavajo dvakrat?
O visokih presežkih Doma upokojencev pa je spregovo-
ril tudi ekonomist Franc Ko-dela. Na ministrstvo za delo kot tudi na Računsko sodišče RS je že decembra lani vložil predlog za uvedbo revizije poslovanja v DU Ptuj zaradi domnevne nepravilnosti pri oblikovanju cene in izračunavanja storitev. Pri preverjanju cen Doma upokojencev Ptuj, katerega stanovalec je tudi njegov oče, je ugotovil, da glede na to, da gre za ne-profitni zavod, ta ustvarja »nenormalno visoke presežke prihodkov nad odhodki«. Preseganja prihodkov so po njegovih podatkih konstanta in znašajo med 33 in 41 odstotki. Prepričan je, da takšna preseganja ne bi bila možna, če bi se upoštevali realni odhodki oziroma stroški pri oblikovanju cen storitev v skladu s Pravilnikom o metodologiji oblikovanja cen socialno varstvenih storitev. Ob tem je Kodela predstavil tudi predvidevanje, da se stroški za dodatne storitve v ptujskem Domu upokojencev zaračunavajo dvakrat.
»Močno dvomim, da dom vodi posebne računovodske
evidence za nadstandardne storitve, zato so te najprej pokrite v redni ceni, ki je povrh vsega napačno oblikovana, nato pa so pokrite še enkrat z dodatkom,« je še pojasnil.
Doklova zavrača očitke
Direktorica Doma upokojencev Ptuj Kristina Dokl je vse očitke stranke Zares že zavrnila. Kot je dejala, Dom upokojencev Ptuj ne posluje z visokimi dobički, kot je bilo prikazano.
»Presežek prihodkov nad odhodki je rezultat poslovanja iz preteklih let, in sicer so v navedenem znesku sredstva amortizacije in investicijskega vzdrževanja, prav tako pa finančni prihodki iz naslova obresti od navedenih sredstev, ki so se zbirala za gradnjo prizidka k enoti Ptuj. Že od 1998. leta smo namreč del sredstev od amortizacije in investicijskega vzdrževanja ter prihodke od financiranja namenjali za predvideno gradnjo enote doma na zemljišču v neposredni bližini
m
lV\
obstoječe enote na Ptuju. Na tem zemljišču sedaj poteka dejavnost otroškega varstva. Ker še ni znano, kdaj bo lahko Mestna občina Ptuj zemljišče izpraznila in predala v posest novemu lastniku, torej državi, do podpisa že pripravljene pogodbe ni prišlo,« je pojasnila Doklova.
Zavrnila je tudi očitke, da ima Dom Ptuj visoke cene. Te naj bi bile v primerjavi z ostalimi zavodi na področju varstva starejših v Sloveniji v zadnji tretjini, torej med najnižjimi. »To dokazuje, da nikakor ne gre za sredstva od preplačanih storitev uporabnikov. Prav tako ne drži, da bi enoto v Kopru gradili z denarjem ptujskih upokojencev. Dom Ptuj pokriva območje Upravne enote Ptuj, vanj pa prihajajo tudi občani drugih občin. V strukturi vseh stanovalcev Doma jih je le 40 % iz mestne občine Ptuj, 60 % pa iz drugih občin Slovenije,« je še dejala direktorica DU Ptuj in pojasnila, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v skladu z merili za razvoj mreže javne službe odloča o tem, na katerem območju bodo grajene nove kapacitete domov za starejše. »Tako je tudi v primeru gradnje v mestni občini Koper. Pokritje s kapacitetami na področju institucionalnega varstva starejših oseb v upravni enoti Koper je najnižje v Sloveniji. Mesta zadostujejo le za 2,18 odstotka starejših oseb, starih 65 let in več. V omenjenem nacionalnem programu je predvideno petodstotno pokritje, kar v upravni enoti Ptuj že dosegamo.
Gradnja enote Doma Ptuj v Kopru je v začetni fazi. Sedaj potekajo priprave na spremembo zazidalnega načrta,« je še dodala Doklova in zaključila, da tudi gradnja enote v Juršincih poteka v skladu z načrti.
Dženana Becirovic
(urenfó

# 0
Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012
ČISTA ENERGIJA!
Maribor« Muki Sefeota • Novomsito • Ptti «Sloveti Gradoc • Vafarf»
kurentovame20i2
^«HERITAGE
camival
www.kurentovanje.net
ijTllbČ] teífiSap fKebook
p____
It W V t"'
W. M
50. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA
nedelja, 14. februar, 14.00
Med povorko bo Ptuj preletelo največje število balonov doslej
H
JE
50 LET.I E JA GRE! i
t, a'
KONZORCIJ KURENT
MESTNA OBČINA PTUJ ppjjjf
Jft^NE SUJŽBEPTTJ'
HOTUS & RESCK15
Foto: DB
Videm • Kaj bo gradila Perutnina Ptuj
Bioplinarna »de luxe«?
Na prvi letošnji seji videmskega občinskega sveta je bila ena zanimivejših točk dnevnega reda poimenovana Predstavitev projekta Sistem za zajem emisij Draženci. V bistvu gre za gradnjo bioplinarne, ki naj bi jo z nemškim partnerjem postavila Perutnina Ptuj, ampak to naj ne bi bila »navadna« bioplinarna, temveč bioplinarna »de luxe«...
Vinko Mandl, član projektne skupine iz PP, je videmski občinski svet poskušal na vse mile viže prepričati, da gre za okolju prijazen objekt bioplinarne in da naj vendarle (brez zborov krajanov) podajo vsaj svoje projektne pogoje, ki še ne pomenijo soglasja za gradnjo.
Foto: pressebox.de.
Načrtovana Perutninina »de luxe« bioplinarna naj bi bila zaradi izjemne tehnološke dovrsenosti in popolne nepredušnosti sistema predelave za 70 % dražja kot »navadne« bioplinarne. (Fotografija je simbolična.)
Foto: SM
Kot je bilo slišati takoj na začetku, je hajdinsko občinsko vodstvo brez posveta na seji projektantom že oddalo neke splošne projektne pogoje, ki so pač nujni za začetek priprave dokumentacije, medtem ko se je videmski župan glede na problematiko odločil najprej slišati mnenje svetniškega zbora.
Projekt izgradnje je svetnikom predstavil Vinko Mandl, ki je po splošnem uvodu, da si želi PP pač postati energetsko neodvisno podjetje brez oz. s čim manj škodljivimi vplivi na okolje, povedal: »Projekt je zasnovan kot tehnološka nadgradnja doslej znanih bi-oplinarn, praktično brez vsakih negativnih emisij za okolje. Zgrajen bo na območju farm v Dražencih, v prvi fazi delovanja pa se bodo predelovali izključno piščančji iztrebki iz teh farm; ti se bodo predelovali v tekoče gnojilo za uporabo na naših poljih. Stranski produkt predelave bo toplota za potrebe podjetja in električna energija, ki se bo prodajala v mrežo. Gre pa za vrhunsko tehnološko dodelan objekt, ki bo temeljil na popolni zaprtosti sistema; surovine se bodo dovažale v cisternah, uporabljena voda se
Bistvena sprememba za vlagatelje je, da bodo za leto 2009 dobili povrnjenega 70 % zneska plačane trošarine od 15. junija 2009 dalje, do tega datuma pa velja povračilo v višini 50 % plačane trošarine (kot je veljalo vsa prejšnja leta).
Prav tako velja, da kmetje oz. fizične osebe, ki porabijo nad
bo reciklirala v 80 %. Sistem, sestavljen iz petih objektov, je zasnovan kot neprodušen ne bo nobenih neprijetnih vonjav, pa tudi ne drugih izpustov v okolje, nič od tega. Perutnina si je na tej lokaciji tudi že zagotovila direkten dostop na bodočo avtocesto, tako da tudi ne bo nobenih prometnih obremenitev za bližnja naselja. Investitor je podjetje PP - Energija, skupaj s partnerji iz Nemčije, ki so priznani kot vrhunski strokovnjaki za izvedbo tovrstnih sistemov v svetu. Kot veste, imamo že soglasje oz. projektne pogoje
5.000 litrov goriva letno, lahko zahtevke vlagajo mesečno, če zahtevek znaša minimalno 100 evrov.
Vlogo za vlaganje zahtevkov pri uveljavljanju trošarin pa je treba oddati do 31. marca 2010 pri pristojnem carinskem organu (osebno ali po pošti). Ob tem je treba upoštevati spre-
iz sosednje občine, Hajdine, da lahko začnemo pripravo celovite dokumentacije, pa ga potrebujemo še od vas.«
Med svetniki se najprej ni oglasil nihče, prvi je spregovoril Anton Jus iz Lancove vasi, ki je seji prisostvoval kot član KS. Povedal je, da je med ljudmi kar precej dvomov glede tega projekta, da sicer zaenkrat nihče še ni brezpogojno proti, da pa bi bilo nujno, da se projekt predstavi vsaj tistim občanom, ki stanujejo najbližje bodoči bioplinarni. Mandl se je s predlogom sicer načeloma strinjal, vendar spet
membo; pri zahtevku se namreč mora oddati nov obrazec z oznako TRO-A. Upravičenci ga lahko dobijo na spletni strani Carinske uprave RS, v strojnih krožkih, na enotah Kmetijske svetovalne službe ali pa ga kupijo v knjigarnah Državne založbe Slovenije (DZS).
Vse podatke glede velikosti površin pa v skladu s pravilnikom pridobivajo carinske službe, zato jih vlagatelj ne prilaga sam. Obvezno pa je vlogi za povračilo potrebno priložiti originalne račune za kupljeno gorivo na bencinskih servisih oziroma račune za strojne storitve, na katerih je bila navedena količina porabljenega goriva in izjava izvajalca storitve, da za navedeno gorivo ne bo sam uveljavljal povrnitve trošarine. Računi morajo biti oštevilčeni, upravičenec pa jih mora po vrnitvi trošarine hraniti še 10 let.
SM
začel poudarjati, da se ljudje nimajo česa bati, saj res ne bo nobenih emisij, nobenih izpustov v podtalnico, ker bo vsa voda krožila v sistemu in se deloma porabljala le za predelavo v tekoče gnojilo, zaradi nepredušnosti sistema pa ne bo niti nobenega smradu.
Svetniki zahtevali zbore krajanov
Potem se je oglasil Andrej Rožman, zakaj je potrebno graditi tako velik objekt in ali bodo res zadostovali le piščan-čji iztrebki ali pa se bo predelovala tudi rastlinska silaža, podprl pa je tudi Jusov predlog o tem, da naj se najprej vse skupaj predstavi ljudem, lahko kar na zborih krajanov, potem pa bodo svetniki, glede na povedano, že podali projektne pogoje občine.
Mandl je na Rožmanova vprašanja najprej povedal, da ne gre za veliko, ampak za manjšo bioplinarno, ravno pravšnjo za kapacitete PP, in da se od rastlinske silaže namerava predelovati le tisto, kar zdaj deponirajo na odlagališčih (npr. koruzna stebla in liste). Dodal je še, da se v Pragerskem namerava graditi podobna zadeva, za predelavo gnoja bikov. Ponovno je tudi poudaril, da gre za »luksuzno« bioplinarno, ki bo prav zaradi nepredušnosti sistema dražja od ostalih klasičnih biopli-narn za 70 %!
Rožmana to ni prepričalo, ponovno je zahteval čimprejšnje zbore krajanov, nato pa se je oglasil Boris Novak: »Se
strinjam s kolegom, naši ljudje so skeptični, ker so desetletja morali živeti v smradu, čeprav se jim je takrat tudi zagotavljalo, da gre za vrhunske sisteme. Dejstvo je tudi, da ima PP premalo lastnih surovinskih kapacitet za tako velik obrat. To pomeni, da boste gradili še dodatne farme, kot se sliši, ali ne? In jasno je tudi, da ni sistema brez odvečne vode! Prav tako ta obrat ne bo prinašal novih delovnih mest, ne bo reševal naše socialne slike. Poskušajte razumeti, da nismo proti, ampak preden bomo dali projektne pogoje, želimo vedeti vse detajle!«
Mandlu predlogi o sklicih zborov občanov očitno niso bili niti malo všeč, čeprav se je dobro zadrževal: »Glejte, eno so projektni pogoji, drugo je soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja. Preden bomo mi sploh lahko začeli graditi, bo itak še javna razgrnitev in bomo potrebovali vaše soglasje. Zdaj ne gre za to; gre samo za to, da kot občina postavite projektne pogoje, kaj zahtevate od investitorja pred izdelavo projektne dokumentacije, nič drugega. To še ni soglasje za gradnjo. Če nam ne posredujete vaših zahtev, mi ne moremo niti začeti priprave projekta.«
Novak mu je vrnil: »Pa saj vaše farme nimajo niti projektne dokumentacije niti gradbenega dovoljenja, pa vseeno stojijo, ali ne?! Mi ne bomo dajali nekih splošnih projektnih pogojev, kako objekt ne sme imeti negativnih emisij v okolje, nič smradu, nič odpa-
dne vode itd. Želimo poznati detajle in šele potem bomo posredovali konkretnejše projektne pogoje!«
Ker je postajalo vse bolj jasno, da do takojšnjega dogovora in oblikovanja projektnih pogojev ne bo prišlo, se je vmešal tudi župan Friderik Bračič s predlogom, da lahko v nekaj dneh skličejo potrebne zbore krajanov, povzamejo zahteve ljudi in jih nato kot zahtevane projektne pogoje posredujejo v PP.
Mandl se kljub precej brezupni situaciji, da bo iz sejne sobe odšel z želenimi pogoji, še ni vdal; spet je povedal, da gre za resnično izjemen objekt po tehnološki dovršenosti, kakršnega v državi še ni, nato pa zaključil: »Občinski svetniki so tisti, ki jih je izvolilo ljudstvo, da odločajo v njihovem imenu. Seveda pa lahko organizirate zbore občanov in pošljete projektne pogoje, kot jih boste pač izoblikovali. Vendar pa tudi vsi vemo, da se lahko na takšnih srečanjih najdejo ljudje, ki bodo brezpogojno proti tovrstnim objektom, ne da bi se sploh hoteli o čemerkoli poučiti in poslušati. Tu pa lahko nastane težava, zaradi nekaj posameznikov ...«
Kakorkoli že, projektne pogoje bo občina v roku 30 dni morala podati, saj tako narekuje zakon o graditvi objektov. K temu so se zavezali tudi svetniki s sklepom župana, da bodo svoje projektne pogoje posredovali podjetju v zakonitem roku; ali jih bodo res oblikovali na zborih občanov ali ne, pa niso dorekli.
SM
Slovenija • Novo pri vlogah za vračilo trošarin
Večje povračilo trošarin
V letu 2009 se je v nekaterih členih spremenila zakonodaja na področju povračila trošarin za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije.
Ormož • Bioplinarno naj bi začeli graditi najkasneje konec marca
Obnovljiva energija iz zelene mase in gnojevke
Razen nekaj negodovanja politikov in vse živahnejših razprav kmetov doslej o načrtovani gradnji bioplinarne v Ormožu v javnosti ni bilo slišati kaj dosti. Zato smo se odločili poklepetati z Robertom Šijancem, lastnikom podjetja Bioplin Šijanec, proizvodnja in distribucija energije.
Podjetje ima zaenkrat sedež v Dražencih, ko pa se bo proizvodnja začela, pa se bo preselilo v Ormož. Sogovornik je tudi lastnik in direktor podjetja INPRA Inženiring, d. o. o., Maribor, kjer se ukvarjajo s projektiranjem in gradnjo elektroenergetskih objektov - transformatorskih postaj, daljnovodov, kablo-vodov, stikališč ipd. v elektroenergetski distribuciji in v industriji.
Zakaj ste se odločili za Ormož?
R. Šijanec: Preden sem se lotil projekta, sem malo raziskal okolico, kje bi bilo mogoče v nekem razumnem premeru do 20 kilometrov zagotoviti oskrbo bioplinarne. Od Gori-šnice do Središča ob Dravi je močno kmetijsko območje, tu so bili kmetje v preteklosti vezani na tovarno sladkorja. Te ni več in zdi se mi, da bi bi-oplinska naprava lahko delno nadomestila izpad dohodka, ki so ga utrpeli kmetje. Zdi se mi, da bi se v tem projektu lahko našli, imeli bi možnost prodaje zelene mase in gnojevke, ki jo ima vsaka kmetija.
Eden prvih pomislekov je, da bioplinarna ne sodi v industrijsko cono. Ste parcelo že kupili?
R. Šijanec: Ja, kupil sem jo lani. Parcela je velika 2 hektarja. Možnosti izbire ni bilo, ker sem potreboval gradbeno parcelo. Bioplinarna je industrijski objekt in sem tudi sodi, saj ne bo ob njej nobene kmetijske proizvodnje, niti hlevov ali česa podobnega.
Zadeva je torej zaključena. Kdaj boste pričeli graditi?
R. Šijanec: Predvideno je bilo že lani. Moj projekt je bil predstavljen na Občini Ormož in ta ga je podprla v smislu možnosti doseganja dodatnih večfunkcijskih učinkov in si-nergij. Na koncu koncev je možno kasneje celo za nekatere primere uporabiti naziv »bio« ali »eko«. Projekt sem predstavil članom strojnega krožka in kmetovalci so ga v večini sprejeli kot možnost sodelovanja na različnih segmentih glede na svojo dejavnost. V Upravni enoti Ormož pa so bili mnenja, kljub temu da je to gradbena parcela in je zanjo narejen lokacijski načrt, da je potrebno v celotno zgodbo vključiti tudi javnost, ker v lokacijskem načrtu ni natančno specificirana dejavnost biopli-
narne. Po javni razpravi, ki bo zaključena do konca februarja, bo možno pridobiti potrebna dovoljenja. Najkasneje konec marca se mora začeti graditi. Sama gradnja bo trajala dobrega pol leta.
Koliko je vredna investicija in kako se bo pokrivala?
R. Šijanec: Prva faza je vredna okrog 6,2 milijona evrov. Del sredstev bom zagotovil iz svojega podjetja, ostanek pa bo s pomočjo že zagotovljenega kredita. Bioplinska naprava se pokriva s subvencijo, ki se dodaja k proizvodni ceni pri vsej elektriki iz obnovljivih virov.
Kakšne kapacitete bo bi-oplinarna in kaj je z okolj-sko študijo?
R. Šijanec: Objekt bo moči do 1 MW, pri tem pa ne gre za izogibanje izdelavi okoljske študije, ampak je kapaciteta vezana na ceno električne energije. V Sloveniji je večina objektov manjših, takšnih, kot bo naš. Cena električne energije pri velikosti do 999 KW omogoča ekonomičnost proizvodnje, pri večjih pa je za 20 ali več odstotkov nižja, odvisno od deklaracije.
Štirje silosi, dozirna jama in zalogovnik
Kakšna je tehnologija v bioplinarnah in kakšne objekte boste zgradili v ta namen?
R. Šijanec: Gre za predelavo biomase, ki bo v našem primeru zelena masa in gnojevka. Bioplinska naprava je sestavljena iz dveh fermentor-jev in dveh pofermentorjev. To so okrogli betonski silosi, premera 22 metrov, na dveh bo ravna betonska plošča, na dveh pa bo plinohram v obliki polkrožne kupole, v kateri se
zbira bioplin. Ta plin se dozira v kogeneracijo, ki plin porablja za svoje pogonsko gorivo in poganja generator na svoji osi ter proizvaja električno energijo in jo transportira preko transformacijske postaje v distribucijsko omrežje. Poleg fermentorjev bomo zgradili še dozirno mešalno jamo, v kateri bo zaposleni vsak dan doziral vse substrate po določeni tehnologiji. Doziranje je fizično, celoten nadaljnji proces poteka avtomatsko.
V procesu fermentacije se dogaja razgradnja mase s pomočjo mikroorganizmov. Masa se dodatno segreva z grelniki, ki so nameščeni v fermentorjih. Za ogrevanje uporabimo toploto iz kogene-racije, tako da se uporablja lastna toplota. Doseči moramo mezofilni proces, za kar je potrebna temperatura 38 stopinj Celzija. V dveh fermentorjih se razgradi 70 % mase, ki jo v določenem času prelijemo v pofermentorje, kjer se razgradi do konca. Celoten proces se odvije v 60 do 80 dneh. Ko se predela, gre po ceveh v končni zalogovnik.
Pred tem bo nameščen še separator, ki ločuje trde in tekoče delce. Trdi delci, ki so dejansko suha humozna snov, ki jo je možno v sušilnici posušiti in briketirati za vrtnarstvo. Imajo veliko kalorično vrednost za kurjenje, vendar se mi zdi prvenstveno, da to maso spravimo nazaj na polja, kjer smo jo odvzeli.
Eden izmed očitkov vaši branži je, da siromaši zemljo in da se kmetje v deželi, ki nima zagotovljene samooskrbe, ukvarjajo s pridelavo koruze za energetiko. Kaj pravite na to?
R. Šijanec: Če s polij odvza-meš vso zeleno maso, je gnojiva dejansko manj, zato bi rad,
da se površine pognoji s tem zelo kakovostnim gnojilom. S tem bi dobili na njive nazaj humusno plast in organsko gnojilo, kmetom pa bi se zmanjšal strošek za umetna gnojila.
Organski del mase iz zalo-govnika bo namenjen gnojenju. Podjetje bo imelo lastno cisterno, s katero se bo lahko opravila večina teh prevozov.
Uporabljali se bodo koruza, sirk, trava. Dogovarjam se s Komunalnim podjetjem Ormož, da bodo k nam vozili travo, ki jo kosijo ob cestah in v parkih. Tudi s trgovskimi centri za njihove presežke zelenjave, s pivovarnama Laško in Union imamo sklenjeno predpogodbo za dovoz svežih pivskih tropin. Letno računam skupno na 10.000 ton mase, ki jo bomo potrebovali. Gnojevka bo znašala 30 do 40 % surovine, ostalo pa bo zelena masa.
Ormožane skrbi, da bo vse skupaj pošteno smrdelo. Bo?
R. Šijanec: Proces razpada in gnitja, tudi gnojevka, če je na prostem, ima svoj vonj. Bioplinska naprava pa je zaprt proces, brez prisotnosti kisika. Organizmi povzročijo gnitje in propad v zaprtih posodah. Plin se zajame in skuri v kogeneraciji. V tem zaprtem sistemu ni izpustov v zrak. Zelena masa od kmetov se bo za silos vozila od konca avgusta do konca septembra. Rad bi, da se kmetje čim bolj vključijo in zaslužijo z različnimi storitvami.
O tem Ormožani ne dvomijo. Strah jih je vsakodnevnih prevozov gnojevke po Ormožu.
R. Šijanec: Danes kmetje vozijo gnojevko v cisternah, in če jim teče iz njih, potem res smrdi. Smrdi tudi takrat, ko jo spustiš po njivi. Za naše potrebe se bo gnojevka vozila v sodobnih cisternah, narejen bo direkten priklop, tako da ni nevarnosti uhajanja in spuščanja smrada v okolico.
Kaj pa varnost takšnih naprav?
R. Šijanec: Gre za avtomatiziran proces. Varnostno je nadziran dvakrat. Dvojni nadzor je tudi pri črpalkah, ventilih, varovalih. Če investiraš v projekt okrog 6 milijonov, je predvsem v tvojem interesu, da je vse v redu in varno.
Stranski produkt bo topla voda
Kaj vse boste proizvajali v svoji bioplinarni?
R. Šijanec: V bioplinski napravi se proizvaja plin, električna energija, kot stranski produkt pa nastane tudi toplotna energija. V objektih do 1 MW moči se proizvede 1,5 MW toplotne energije. Za lažjo predstavo - s to energijo lahko 2 hektarja velik rastlinjak segrevate 24 ur, 365 dni v letu. To je dobesedno zastonj -sekundarni produkt, ki ga lahko uporabimo. Podjetje Ocean Orchids iz Dobrovnika svoje rastlinjake ogreva z lastno ge-otermalno vrtino in toploto iz bioplinske naprave. Prej so porabili velika sredstva za ogrevanje, sedaj so neodvisni in se ogrevajo iz obnovljivih virov. Pogovarjam se s številnimi interesenti, oglasil se mi je celo podjetnik, ki bi želel v rastlinjaku gojiti paradižnik.
Morda se bom v drugi fazi zadeve lotil kar sam. Obstajajo številne možnosti. Ena od njih je tudi daljinsko ogrevanje ali sušilnica lesnih sekancev.
Načrtujem tudi, da bi na silose namestil manjšo sončno elektrarno moči od 400 do 500 kW, da se izkoristi prostor. Država namreč omejuje postavitev sončnih kolektorjev na zemljo, da zaščiti kmetijske površine, in spodbuja namestitev na že obstoječe objekte.
Koliko je že primerljivih plinarn v Sloveniji?
R. Šijanec: V Sloveniji je okrog deset podobnih plinarn, primerljivih tudi po kapaciteti. Najbližja je v Sobe-tincih, tista v Lendavi pa ima večjo kapaciteto.
Koliko ljudi bi našlo delo v bioplinski napravi?
R. Šijanec: Že v fazi gradnje imam namen zaposliti dva delavca. Rad bi, da bi zaposleni poznali objekt, da bi vedeli, kako je zgrajen, in bi bili projektu tudi pripadni, saj bodo za to tudi primerno plačani. Ob zagonu načrtujem tri, kasneje pa šest zaposlenih. Čeprav gre za avtomatiziran proces, ki ga lahko tudi daljinsko vodimo, je potrebno imeti nekaj zaposlenih.
Komu boste prodajali elektriko in za koliko?
R. Šijanec: Elektriko bomo po subvencionirani ceni prodajali Borzenu, imamo že predpogodbo, tako da je odkup zagotovljen za 15 let. Pri bioplinski napravi cena proizvedene električne energije variira glede na substrate, ki so bili uporabljeni za pridobivanje. Trenutno je cena 15,5 centa za kilovatno uro.
Viki Ivanuša
Ormož • Ob 80-letnici Stanka Čurina izšla monografija
Legenda slovenskega vinogradništva in vinarstva
Na prireditvi v čast Stanku Čurinu se je zbralo veliko znanih imen iz vinskega sveta, pa tudi politike in gospodarstva. Vsi so želeli prisostvovati slovesni predstavitvi monografije Stanko Čurin - legenda slovenskega vinogradništva in vinarstva, ki je izšla ob 80-letnici slavnega Kogovčana, tudi častnega občana občine Ormož.
Foto: Viki Ivanuša
Slavljenec Stanko Čurin in avtorica monografije Irena Kandrič Koval s še svežo knjigo Stanko Čurin - legenda slovenskega vinogradništva in vinarstva
Avtorica knjige o Stanku Čurinu je Ormožanka mag. Irena Kandrič Koval. Pogovore o tem, da bi napisala knjigo o njem, sta s Stankom Čurinom začela pred dobrima dvema letoma. Za svoj življenjski jubilej si je namreč želel knjigo, ki bi celostno zajemala njegove vzpone in padce. »V juliju 2008 sem začela zbirati podatke, v marcu 2009 pa sem se lotila snemanja pogovorov s Stankom Čurinom, poiskala sem številne dostopne posnetke, članke. K sodelovanju sem povabila tudi znane osebnosti, da so s svojim prispevkom osvetlili predvsem Stankovo strokovno plat ustvarjanja.«
Stanko Čurin je na svoj rojstni dan, 6. novembra 2009, v rokah že držal grobo varianto knjige, ki je imela dvakrat več strani, kot so si jih lahko privoščili in kot jih ima sedaj. Izdana monografija obsega 120 strani in je izšla vzporedno v slovenskem in angleškem jeziku. Za angleško različico sta se potrudila Nina Cervenik in Ian Wraight.
Knjiga je sestavljena iz treh delov. Prvi nas popelje skozi življenje in delo Stanka Čurina, v njem so nanizani njegovi glavni uspehi. Drugi del je avtorica poimenovala Mozaik življenja, sestavljen pa je iz prispevkov več kot 20 ljudi, ki so imeli priložnost Stanka Čurina doživljati od blizu - njegovih najbližjih: žene, hčerk, mnenja predsednika države, diplomatov, profesorjev, strokovnjakov, ki so s Stankom živeli, ga srečevali, ocenjevali njegovo delo, njegovo vinarsko in vinogradniško pot. Tretji del knjige nosi naslov Skrivnosti vinogradništva in vinarstva Stanka Čurina. Na to poglavje je bil slavljenec še posebno pozoren, saj je v njem poskušal strniti in na kratko
povzeti tiste skrivnosti, za katere želi, da bi jih vinogradniki in vinarji poznali, je povedala avtorica. »Radodarnost in pripravljenost deliti svoja dognanja z drugimi, se veseliti uspeha drugega, h kateremu je on kaj prispeval, so poteze, ki odlikujejo Stanka Čurina. Do svojih dognanj je prišel v dolgih nočeh, ko ni mogel spati. Ena takšnih popolnih novosti je bila, da je stisnil vino iz sušenega grozdja, precej časa je potreboval, da je dojel, kakšen je pravilen postopek. A ko je naštudiral postopek, ga je delil z vsemi,« pove Irena Kandrič Koval.
10 Čurinovih zapovedi za božansko vino
Čeprav živi Stanko Čurin na svojem Kogu daleč od stro-
kovne srenje, je njegovo delo nenehno vizionarsko, vedno je pred časom in drugi mu sledijo na poteh, ki jih je utrl v nove smeri. Stanko Čurin je poseben človek, vsakogar prevzame in srečanje z njim pusti globok pečat. Tudi Kandrič Kovalova je hvaležna za čas, ki ga je preživela z vinarsko legendo: »Stanko Čurin je skromen, in kot ve ohranjati človeškost, je pripravljen na izzive. Ti izzivi mu dajejo motivacijo za življenje, napredek in razmišljanje. Čeprav brez posebne izobrazbe, le s tečajem kmetijstva, je na svojem področju dosegel takšno znanje in slavo, da ga mnogi imenujejo doktorja vinarstva. Najverjetneje je rojen s posebnim talentom. Sogovorniki so mi povedali, da ko Stanko vidi grozd in ga okuša, že ve, kakšno vino bo dobil iz njega. To, za kar drugi
potrebujejo analize, ima on v krvi. Pripravljen je sprejemati izzive, nikoli se jih ni izogibal. Čeprav je začel iz nič, v veliki skromnosti, je iz vsega, kar je dala narava, poskušal ustvariti kaj novega, posebnega. Kot pravi še danes, je Evropa polna vin, ki jih ustvarja množica vinogradnikov. Predikati pa vodijo vinogradnika v svetovni vrh.«
O Stanku Čurinu krožijo številne zgodbe in anekdote. Kako visoko ga cenijo na Slovaškem, pa pove naslednja zgodba. Zaradi neurja je zamujal na slovesno podelitev priznanj, ki je bila načrtovana za ob 20. uri. S poti je poklical prireditelje in povedal, da ga ne bo, le-ti pa so ga prepričali, da mora priti. Prispel je malo pred 24. uro in še vedno ga je čakala polna dvorana vinogradnikov, enologov, profesorjev, degustatorjev, sommelierjev, vinskih strokovnjakov, ki mu je tako izrazila svoje občudovanje in priznanje.
Monografija je všečna in polna fotografij iz različnih življenjskih obdobij, ki bralca pritegnejo k branju. Nastala je ob finančni podpori Občine Ormož, Zavarovalnice Maribor, Pomurskega sejma in KGZ Slovenije ter nekaterih sofi-nancerjev, izšla pa pri založbi Pozoj iz Velenja v 600 izvodih.
V zadnjem delu knjige je tudi koledar vinskih opravil, ki je razdeljen na četrtletja, in Ču-rinovih znamenitih 10 vinskih zapovedi za pripravo božanskega vina. Dr. Julij Nemanič je napisal analizo zapovedi in jih strokovno razčlenil. Recenzijo knjige je napisal dr. Oto Lutar in jo zanimivo naslovil Plemeniti samohodec.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Retrospektiva skozi čas Sanje Veličkovič
Foto: Črtomir Goznik
V lobiju hotela Primus na Ptuju so od 5. februarja na ogled pustni kostumi Sanje Veličkovič pod naslovom Retrospektiva skozi čas. Želja avtorice razstave in kreatorke ter izdelovalke kostumov je, da bi pritegnila veliko obiskovalcev, ob hotelskih gostih tudi druge, ki jim je blizu kultura mask in maskiranja. V pustnem času naj ne bi bilo Ptujčana, ki bi si ne nadel takšne ali drugačne maske.
MG
Turnišče • Drugi prinčev pohod z baklami
Foto: Črtomir Goznik
Deseti princ karnevala Vegan Turniški si je lani omislil prinčev pohod s baklami od turniškega gradu do Term Ptuj in ga pripravil tudi letos. Nekaj sto ljudi se je v nedeljo zbralo pri turniškem gradu, od tega se jih je več kot 150 udeležilo pohoda. Kot jepo-vedal lanski princ karnevala, bo pohod tradicionalen, organizirali ga bodo vsako leto prvo nedeljo po sveč-nici. Udeležili so se ga tudi sedanji princ karnevala, Branko Brumen, predsednik Združenja karnevalskih mest Slovenije, predsednik sveta ČS Turnišče Vladimir Koritnik, predstavniki društev, s katerim je tesno povezano delo 10. princa karnevala, za dobro voljo in razpoloženje pa je skrbela godba princa Mirana Uriha, majerja Cirkovškega, Pepi krulet, ki je ton dajala tudi pozneje na druženju v klubu Gemina XIII., kjer se je pohod zaključil. Pohod z baklami je ena od tistih priložnosti, ko se razživijo razmišljanja o tem, kako oživiti turniški grad.
MG
Ptuj • Srečanje z Lepo Breno
Foto: Črtomir Goznik
V klubu Gemina XIII. je 9. februarja ptujski župan dr. Štefan Čelan pozdravil trenutno najpopularnejšo srbsko estradnico Lepo Breno, ki ji je srbska TV Pink dodelila srbskega oskarja popularnosti. Lepa Brena se je po več kot 18-letnem premoru uspešno vrnila na glasbene odre. Na njen pustni nastop na Ptuju jo bodo spominjali miniaturni ptujski kurent in pustne rože. S tem se ji je ptujski župan zahvalil za to, da si je vzela čas in ponovno obiskala Ptuj, kjer je pred leti že gostovala. Med dvodnevnim bivanjem na Ptuju so ji podrobneje predstavili največjo pustno prireditev v Sloveniji in poslanstvo kurenta, ki bo tudi njej pomagal odganjati vse slabo. Prav na večer nastopa v karnevalski dvorani na Ptuju so Lepi Breni v Beogradu podelili srbskega oskarja popularnosti, občinstvo pa je dogodek lahko spremljalo v neposrednem prenosu. Ptujskega nastopa, ki je bil dogovorjen že dolgo pred podelitvijo oskarja popularnosti, namreč ni mogla odpovedati, čeprav ji srbski oskar še kako prija.
Hajdina • Deveta letna konferenca OO SDS
Do županskega kandidata tudi z anketo
V okrepčevalnici Venecija na Hajdini je bila 30. januarja 9. letna konferenca OO SDS Hajdina, na kateri so se poleg članov zbrali tudi simpatizerji ter bodoči člani, od gostov pa se je je udeležil poslanec državnega zbora Branko Marinič. Konferenca je potekala pod predsedstvom Štefana Kirbiša.
SDS
Foto: MG
Z devete letne konference OO SDS Hajdina
V letu 2009 se je izvršni odbor sestal na petih rednih in dveh izrednih sejah, ki so se jih vedno udeleževali tudi člani nadzorne komisije. V glasilu Glas 7 vasi so med letom opozarjali na aktualne občinske probleme na področju oskrbe s pitno vodo, okolja, prometa, posebej pa še o ureditvi ceste proti pokopališču. Nekateri med njimi so se že pričeli reševati, tako se bo med drugim tudi uredila cesta proti pokopališču. Izvedli so tudi okroglo mizo o drogi, angažirali pa so se tudi za evropske volitve. Če bodo uspešni tudi v pripravah na letošnje lokalne volitve, se bo razmerje sil v svetu občine Hajdina lahko bistveno spremenilo, so prepričani. Z dobrodelnim nogometnim turnirjem so zbrali nekaj sredstev za društvo Sonček, tradicionalno pa so izvedli tudi že kolesarjenje ob dnevu državnosti in kostanjev piknik. Postavili pa so tudi spletno stran, za katero iščejo tudi rednega oskrbnika.
Trenutno ima OO SDS Hajdina 75 članic in članov, lani so sprejeli osem novih članov. Enega pa so tudi predlagali za bronasto priznanje SDS. Predsednik dr. Marjan Leber je na konferenci povedal, da so z opravljenim delom v letu 2009 zadovoljni, čeprav bi lahko naredili še več. V IO so imenovali še enajstega člana, Jožeta Matjašiča, v nadzorno komisijo pa so imenovali Anjo Karnet, ki je zamenjala Janija Lajha. Oživiti pa želijo tudi strankin podmladek.
Program dela za letos temelji na pobudah in predlogih članov. Še naprej bodo izdajali glasilo, največ aktivnosti pa bodo posvetili lokalnim volitvam. Evidentiranje županskih kandidatov iz vrst SDS je v večini zaključeno. OO SDS Hajdina je za svojega županskega kandidata evidentiral mag. Stanka Glažarja, za katerega menijo, da je ta pravi kandidat, je povedal predsednik dr. Marjan Leber, ni pa član stranke. Na letošnjih volitvah vidijo priložnost, ker se dosedanji župan poslavlja od županovanja. Na kandidatni listi morajo imeti kandidate, ki jih bo okolje tudi podprlo, da bodo lahko vplivali na aktivnosti v občini, so poudarili. Če bodo imeli večino v
občinskem svetu, bodo svoje ideje tudi lahko realizirali. Po sklepu letne konference bodo izvedli še anketo, da bi morebiti prišli tudi do strankinega kandidata za župana, da ne bi kandidirali »tujega«, je dejal Janko Mlakar.
O aktualnih razmerah v Sloveniji in v stranki je govoril poslanec državnega zbora Branko Marinič, o dogajanjih, povezanih z njim, pa se lahko člani OO SDS sproti seznanjajo na njegovi spletni strani. SDS bo kmalu imela občinske odbore v vseh 210 slovenskih občinah, ponovno naj bi oživel odbor v Podlehniku, pri Svetem Andražu naj bi ga ustanovili v teh dneh. »Poslanska skupina je zelo aktivna, ne želimo nagajati vladajoči koalici-
ji, ampak želimo, da bi s svojimi predlogi prispevali k temu, da bi se razmere v Sloveniji začele spreminjati na boljše, pomoč gospodarstvu bi morala imeti prednost pred socialnimi transferji. Vlada plačuje nedelo, namesto da bi plačevala delo; če se bo tako nadaljevalo, lahko pričakujemo bankrot. Slovenija gre vse bolj po poti Milke Planinc. Pristop vlade glede pokrajinske zakonodaje je neresen, govoriti o osmih pokrajinah, pri tem pa ne povedati, za katere pokrajine gre, je neresno,« je med drugim povedal poslanec Marinič, ki je tudi podprl izvedbo ankete glede županskega kandidata, če je takšna volja članov občinskega odbora SDS.
MG
Ptuj • Pesniška zbirka Tine Fekonja
Uresničene sanje mlade pesnice
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so na Osnovni šoli Olge Meglič izdali vsakoletno pesniško zbirko Prvi koraki. V njej so po navadi predstavili literarne in likovne izdelke učencev. Letos pa so jo v celoti namenili predstavitvi pesniške ustvarjalnosti le ene učenke, devetošolke Tine Fekonja.
Foto: DB
Od leve: Diana Bohak-Sabath, Monika Todorovič, Tina Fekonja in Anton Martin Emeršič
Zbirko mladih literatov in likovnih ustvarjalcev šole so letos zastavili bistveno drugače kot v preteklih letih. S svojimi deli se je tokrat predstavila nadarjena pesnica, ki jo poezija zanima že od malih nog. Na literarnem večeru, ki so ga na šoli pripravili v počastitev kulturnega praznika, je Tina svoja dela predstavila tudi zbranemu občinstvu, za kulturni del programa pa so poskrbeli učenci šole.
»Na šoli Tino vsa leta spodbujamo, letos pa smo se odločili, da ji pomagamo njene pesmi izdati zbrane v knjižni obliki. Tako je pred nami izbor 17 pesmi, v katerih dokazuje
mojstrsko obvladovanje lepe slovenske besede in pesniških oblik. V njih se pronicljivo dotakne naših misli, predvsem pa čustev, globin naše duše in pokaže, kako doživlja svet, kako doživlja življenje,« je na literarnem večeru dejala ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bohak-Sabath. Svojo prvo zbirko je mlada pisateljica podnaslovila s pomenljivim naslovom: Sanje.
Svoje delo sta k prijetnemu videzu zbirke Tine Fekonja prispevala še dva devetošolca, in sicer Anton Martin Emeršič in Monika Todorovič, ki sta Prve korake obogatila z likovnimi stvaritvami.
Dženana Bečirovič
Od tod in tam
Podgorci • Ob kulturnem prazniku
Foto: Viki Ivanuša
Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku se v občini Ormož vsako leto seli iz ene krajevne skupnosti v drugo. Letošnja prireditev je potekala minuli petek v telovadnici podružnične šole v Podgorcih. Organizirala jo je Občina Ormož skupaj z OŠ Velika Nedelja in njeno podružnico Podgorci. V kulturnem programu so nastopili učenci omenjenih šol, na klavirju pa je zaigral tudi Tomaž Zamuda, študentski Prešernov nagrajenec. Ob tej priložnosti so podelili priznanja ljubiteljskim ustvarjalcem s področja kulture za njihovo prizadevno dolgoletno delo oziroma izjemne dosežke na različnih področjih kulturnega ustvarjanja. Srebrne značke Ksavra Meška so prejeli Anica Puklavec iz Frankovcev, Katarina Ivanuša iz Pušencev ter Marija Pon-gračič in Marija Zemljič, obe iz Ormoža. Zlate značke so podelili Pavli Prapotnik s Huma, Nevenki Korpič iz Ormoža in Francu Trstenjaku iz Frankovcev, najvišje priznanje, plaketo Ksavra Meška, pa je prejelo Kulturno društvo Podgorci, ki je letos obeležilo 100 let delovanja. Priznanje je iz rok župana Alojza Soka prevzel predsednik društva Marjan Kolarič.
Viki Ivanuša
Ptuj • Prvi grafični opus Tomaža Plavca
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Primus so prejšnji petek odprli tudi razstavo prvega grafičnega opusa z naslovom Fašenk. Gre za 11
grafik z motivi fašenka s Ptujskega in likov od drugod, ki jih pogosto srečamo na ptujskem kurentovanju. Gre za avtorjev povsem osebni prispevek ob 50-letnici ptujskega kurentova-nja. Z grafičnim opusom se predstavlja na treh razstavah: v Salonu umetnosti, hotelu Mitra in hotelu Primus. Ob odprtju razstave v Primusu je Plavec povedal, daje povezalptujske slikarje in kiparje v center umetniške grafike, ki bo s polno paro zaživel poleti. Sedež bo imel na Grajeni, dokler ne bo dobil galerije na Ptuju. Kot skupina se bodo udeleževali vseh večjih grafičnih razstav, njihova največja želja pa je, da center preraste v grafično delavnico, v kateri bodo izdelovali in tiskali grafike oziroma pokrivali vse grafične tehnike.
MG
Ptuj • Minister Gaspari pri ptujskem županu
Foto: MG
Minister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari se je pred pogovorom, ki ga je organiziral Manager klub Ptuj, srečal s ptujskim županom dr. Štefanom Ce-lanom. Pogovarjala sta se o ključnih razvojnih priložnostih MO Ptuj, ki naj bi najstarejše slovensko mesto pozicionirale na raven mednarodno prepoznavnega pokrajinskega in komunikacijskega središča. Gre predvsem za dve pomembni razvojni vprašanji. Prvo je Evropska prestolnica kulture 2012, v drugem delu pa so govorili o zakonodaji, ki jo je vlada sprejela na področju okoljevarstva. Gre za izgradnjo deponij, centralnih čistilnih naprav, kanalizacijskega omrežja, zniževanja kvot CO. Župani vladi predlagajo, da bi poroštva, kijih sedaj daje bankam, prenesla na občine. Če bi lokalne skupnosti imele ta poroštva, poudarja ptujski župan dr. Štefan Čelan, bi za te projekte lahko pritegnili tudi veliko zasebnega kapitala.
Kmetijstvo • Primerjava kmetij v Sloveniji in EU
Pod evropskim povprečjem
Konec lanskega leta je bilo objavljeno široko poročilo o stanju kmetijstva v naši državi za leto 2008, ki sta ga pripravila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Eno zanimivejših poglavij je primerjava kmetij oz. kmetijskih gospodarstev v Sloveniji z ostalimi državami EU.
Po predstavljenih podatkih je leta 2007 na območju EU-27 gospodarilo skoraj 14 milijonov kmetijskih gospodarstev. Z vstopom dveh novih članic - Bolgarije in Romunije, ki sta se EU priključili v letu vzorčnega popisa, se je skupno število kmetijskih gospodarstev povečalo za tretjino. Vendar pa se celoten trend zmanjšanja števila kmetijskih gospodarstev nadaljuje, saj se je na ravni celotne Unije v primerjavi z vzorčnim popisom 2005 njihovo število zmanjšalo za 780 tisoč oziroma za 5,4 odstotka. Med posameznimi državami članicami so samo v Grčiji, na Slovaškem in v Veliki Britaniji zabeležili rahlo povečanja števila gospodarstev, povsod drugod pa stagnacijo oziroma zmerno upadanje njihovega števila.
Največje kmetije na Češkem in v Veliki Britaniji
Kmetije v evropski sedem-indvajseterici sicer upravljajo več kot 215 milijonov hektarjev zemljišč, od tega jih je v kmetijski rabi dobrih 172 milijonov hektarjev. Kmetija v EU-27 v
povprečju tako obdeluje 12,8 ha kmetijske zemlje, kar je 0,7 ha ali 5,8 odstotka več kot leta 2005. V starih državah članicah (EU-15) je povprečna velikost kmetijskega gospodarstva 22,1 ha, kar je kar 3,5-krat več kot v novih državah članicah (EU-12), kjer znaša le 6,1 ha. Povprečna velikost kmetijskih gospodarstev se je z vstopom Bolgarije in Romunije zmanjšala za četrtino. Največja kmetijska gospodarstva so sicer na Češkem in v Veliki Britaniji, najmanjša pa na Malti, Cipru in v Romuniji. Slovenija s 6,5 ha kmetijske zemlje na gospodarstvo sodi med države z najmanjšo povprečno velikostjo kmetij.
V strukturi rabe kmetijske zemlje na gospodarstvih na območju EU-27 predstavljajo njive 60, travniki in pašniki 33 in trajni nasadi 4 odstotke. Deleži posameznih vrst rabe se pomembno razlikujejo med starimi in novimi državami članicami. Medtem ko njive v EU-15 zavzemajo 56,1 odstotka kmetijske zemlje, pa njihov delež v skupini novih držav članic (EU-12) znaša 71,8 odstotka. Izjema med novimi državami članicami je tako pravzaprav


r 1 '
'•:■■■ r .„J.-. ■:
LÍESE:; :V'VÍ¿ > í'TGa •i
M
m
Sfc, : Si
v ; ■ i»»©affi^sSÍSI
iM'MC^M
Po uradnih podatkih iz poročila MKGP in KIS spadajo slovenske kmetije med najmanjše v EU, prav tako imajo najmanjši delež njiv (za Slovenijo se je uvrstila le Malta).
le Slovenija, ki ima zaradi naravnih razmer v strukturi rabe kmetijske zemlje na gospodarstvih 59 odstotkov travinja in le dobrih 35 odstotkov njiv.
V Sloveniji imamo najnižji delež njiv
Razlike v strukturi rabe zemljišč se odražajo tudi v pov-
prečni površini posameznih rab na kmetijsko gospodarstvo. Povprečno evropsko gospodarstvo obdeluje 10,9 ha njiv oziroma 10,4 ha travinja. To je skoraj 4-krat oziroma 2,5-krat toliko kot povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo. Podobna razmerja so tudi pri trajnih nasadih. V EU-27 kmetijska gospodarstva
v povprečju obdelujejo 4-krat več vinogradov in 2,5-krat več sadovnjakov kot kmetijska gospodarstva v Sloveniji.
Daleč največjo površino njiv na kmetijo ima Češka (102,3 ha). Slovenija se s povprečjem, ki znaša 2,6 hektarja, uvršča povsem na rep lestvice in le Malta ima v okviru EU-27 manjšo površino njiv na kmeti-
jo (1,0 ha). Po površini travinja med državami članicami s 45,3 ha na gospodarstvo izstopa Velika Britanija, medtem ko imajo kmetijska gospodarstva na Poljskem in v Bolgariji v povprečju le nekaj več kot 2 ha travinja na gospodarstvo.
Slovenija ima tako v primerjavi z EU-15, kot tudi z EU-27, še vedno zelo neugodno velikostno strukturo kmetijskih gospodarstev. Kljub temu da ima podoben delež kmetijskih gospodarstev v velikostnih razredih do 10 hektarjev kot EU-27, pa je velika razlika v deležu kmetijske zemlje, ki jo ta gospodarstva obdelujejo. Medtem ko v naši državi gospodarstva, manjša od 10 ha, obdelujejo skoraj polovico vse obdelovalne zemlje, pa znaša ta delež v EU-27 le slabih 15 %. V EU-27 skoraj dve tretjini zemlje (63 %) obdelujejo gospodarstva, ki so večja od 50 ha, pri čemer je ta delež pri starih državah članicah bistveno večji (68,3 %) od deleža pri novih državah članicah (47,6 %). V Sloveniji tako velika gospodarstva obdelujejo le nekaj več kot desetino vse kmetijske zemlje v uporabi (10,9 %).
SM
Kampanja Združenih narodov • Leto biotske raznovrstnosti
Rešite naša semena - pred GSO
Letošnje leto so Združeni narodi (ZN) razglasili kot leto biotske raznovrstnosti, v okviru katerega teče kampanja pod naslovom Rešite naša semena, s katero želijo izpostaviti pomen zavarovanja raznolikosti živalskega in rastlinskega sveta. Kampanjo so načelno podprle vse države članice Evropske skupnosti.
Vendar pa je tudi dejstvo, da so ZN, ki so kampanjo začeli pred enim mesecem, 11. januarja v Berlinu, priznali, da cilji iz leta 2003 (ustaviti zmanjševanje biotske raznovrstnosti do leta 2010) ne bodo uresničeni.
Kje so vzroki in težave za nedoseganje zadanih ciljev, posledično s tem pa zmanjševanje biotske raznovrstnosti, pojasnjujejo v Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR) tako: »Biotska raznovrstnost, ki se zmanjšuje iz dneva v dan zaradi podnebnih sprememb in intenzivnega kmetovanja, je še dodatno ogrožena zaradi genskega spreminjanja semen. Kot pravi Benedikt Haerlin, vodja svetovne kampanje Rešite naša semena (Save our Seeds), je gensko spreminjanje semen nevarno, ker so semena na začetku prehranske verige in se lahko razširijo vsepovsod.«
Kampanja, ki jo podpira tudi okoli 300 okoljevarstvenih or-
ganizacij iz celotne Evrope, se trenutno osredotoča na opozarjanje na načrte Evropske komisije (EK) za dovoljevanje t. i. »naključne ali tehnično neizogibne« kontaminacije običajnih semen z gensko spremenjenimi. »Gre za direktivo, ki jo je EU hotela sprejeti že septembra 2004 in ki bi dovoljevala do 0,7-odstotno vsebnost GS-semen v semenih koruze in oljne ogrščice brez potrebe po posebni navedbi, da semena vsebujejo tudi GSO. Toda ostra nasprotovanja ekoloških kmetov in okoljevarstvenih organizacij so Evropsko komisijo prisilila k umiku predloga. Od takrat EK ni predlagala nobenih novih priporočil.
Nekateri komisarji, npr. Sta-vros Dimas (ki je bil komisar za okolje v obdobju 2004-2009), so se celo spraševali, ali so omejitve sploh potrebne. V Sloveniji, kjer velika večina javnosti nasprotuje rabi GSO v kmetijstvu in prehrani, bodo
oči gotovo uprte v novega okoljskega komisarja Janeza Potočnika. Njegovo mnenje bo zelo pomembno, pa čeprav naj ne bi bil več neposredno odgovoren za področje GSO.«
Peticija: Vse stroške naj nosijo proizvajalci GSO
Uradno sicer še vedno velja, da EK pripravlja nov predlog za specifikacijo omejitev genskega onesnaženja semen, kar je po mnenju ITR nujno iz več razlogov: »Gensko spremenjena semena lahko okužijo polja kmetovalcev, ki so sicer proti gojenju GS-pridelkov, po ugotovljenem onesnaženju pa bodo kljub temu dolžni dokazovati izvor le-tega. Zgodi se lahko tudi, da bodo kmetovalci z uporabo semen, za katere so verjeli, da so ekološka, a so bila gensko kontaminirana, sami širili in povečevali onesnaže-
nost z GSO, saj bi del pridelka dal GS-semena.«
Ob tem Inštitut opozarja še na druge (negativne) vidike razširitve kmetovanja z GSO: »Največji in najpomembnejši učinek genskotehnološke agro-industrije pa se kaže v social-
Letošnje leto so Združeni narodi razglasili za leto biotske raznovrstnosti; posebna pozornost pa je namenjena preprečevanju genskega spreminjanja semen.
nih in ekonomskih razmerah za kmetovalce, saj jih spravlja v odvisnost od velikih agroke-mičnih korporacij in povzroča konflikte med kmeti in lastniki zemljišč. Ob tem pa kmetijske raziskave in razvoj potekajo čedalje bolj v laboratorijih in ne na poljih, koncentrirane so v rokah le nekaj korporacij. Zaradi tega izginjajo ekološka in tradicionalna semena. Posledice za okolje so velikanske in zelo nevarne, saj potem, ko se zgodijo, poti nazaj ni več. Po podatkih okoljskih in kmetijskih strokovnjakov je bilo pred 25 leti na svetu 7.000 gojiteljev semen in noben ni obvladoval več kot en odstotek svetovnega tržišča. Dandanes, po mnogih prevzemih pohodih je stanje popolnoma spremenjeno; 10 največjih biokemičnih korpo-racij obvladuje več kot 50 odstotkov trga s semeni. Cilj teh družb je seveda zaslužek.«
V okviru kampanje Rešite naša semena je bila pripra-
vljena tudi posebna peticija s pozivom k prepovedi uporabe GSO v semenih, namenjena pa je EK in drugim evropskim institucijam: »Peticija, ki jo je do sedaj podpisalo že več kot 200.000 državljanov EU, pravi, da je nekontrolirano širjenje in propagiranje GSO nezdružljivo s previdnostnim načelom varstva okolja in človeškega zdravja. Peticija pravi tudi, da morajo čistost semen zagotavljati tisti, ki proizvajajo ali želijo gojiti GSO, in ne tisti, ki želijo nadaljevati s kmetovanjem in potrošnjo pridelkov oziroma živil brez GSO. Stroškov, ki so posledica te obveznosti, ne smejo nositi potrošniki, sploh pa ne kmetovalci, finančne obveznosti bodo morali pokriti proizvajalci GSO. Takšno jamstvo bo treba zagotoviti v drugih direktivah, uredbah in zakonodaji, preden predlagana direktiva stopi v veljavo,« so bistvo peticije povzeli v ITR.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Cirkovce • Osrednja občinska slovesnost ob kulturnem prazniku
V samostojni državi nas je manj
Osrednjo občinsko slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku so v občini Kidričevo pripravili v nedeljo, 7. februarja, popoldne v večnamenski dvorani ob osnovni šoli v Cirkovcah, kjer je bil slavnostni govornik podžupan Franc Planinšek.
Franc Planinšek, podžupan občine Kidričevo, je govoril o izjemno bogatem, a žal mnogo prekratkem življenjskem opusu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ob tem pa opozoril na grenko resnico, da nas je kljub samostojni slovenski državi žal vedno manj čistih Slovencev, zato moramo toliko bolj skrbeti za ohranjanje prave slovenske besede. Za ohranjanje slovenskega jezika pa v največji meri skrbijo tudi številna kulturna društva in organizacije, teh pa imajo v občini Kidričevo na
Slavnostni govornik - podžupan občine Kidričevo Franc Planinšek
srečo se dovolj. Sicer pa je 8. februar, ko se spominjamo Prešernove smrti, zaradi pomembnosti pesnikovega prispevka v slovenski kulturi, označil kot poklon celotni slovenski umetnosti.
V izredno pisanem in bogatem kulturnem sporedu pa so se žal ne povsem polni dvorani
občinstva nato predstavili Mini štajerska godba na pihala Pepi krulet iz PD Cirkovce, šolski pevski zbor OŠ Kidričevo, mladi recitatorji iz OŠ Kidričevo in Cirkovce, moški pevski zbor Talum Kidričevo pod vodstvom Oliverja Bučka, pevke kulturnega društva Zvezdni dol iz Kidričevega, skupina ljudskih
pevcev Fantje treh vasi, vse tri generacije folklornih plesalcev iz OŠ Cirkovce in Folklorne skupine Vinka Koržeta, mešani pevski zbor Prosvetnega društva Cirkovce pod vodstvom Jožeta Dernikoviča ter ljudske pevke Žanjice iz Prosvetnega društva Cirkovce.
-OM
Foto: M. Ozmec
Tednikova anketa • Osnovnošolci in internet
Katere spletne strani obiskujejo?
Splet je za večino ljudi postal eden osnovnih virov informacij. Nove tehnologije nam omogočajo izjemno hiter dostop domala do vseh možnih vsebin.
Brez spleta si danes težko	magam pri seminarskih in raz-predstavljamo življenje, saj	iskovalnih nalogah, pa tudi pri lahko z njim prihranimo	kakšnih spisih. Drugače pa ga čas in denar, se kratkočasi-	uporabim kdaj tudi za sprostimo, obenem pa se izobražu-	tev, obiskujem tudi strani, kot jemo in zbiramo informa-	je I2, to je stran s profili. Sple-cije. Nepogrešljiv je za raz-	tnih klepetalnic in podobno pa lične skupine ljudi, saj ga	nikoli ne uporabljam. Nimam uporabljajo vse starostne in	niti Facebooka, ker mu naspro-socialne skupine. Tudi med	tuje tudi moja mama, ker meni, osnovnošolci je izjemno	da je to lahko nevarno, saj na priljubljen, kot pravijo, pa	njem objavljajo fotografije in ga ne uporabljajo zgolj za	podobno. Kar pa se tiče tega, kratkočasenje, temveč tudi	kako internet obvladajo starši, kot pomoč pri učenju.	lahko rečem, da ga moji starši
Nekaj ptujskih osnovnošol-	obvladajo zelo dobro, poma-
cev smo povprašali o tem, kaj	gam pa pri iskanju informacij
jim pomen splet, kako pogosto	včasih kakim drugim sorodni-
obiščejo posamezne spletne	kom.«
strani, kakšne vsebine so naj-	Nika Krajnc: »Internet mi v
pogosteje iskane pri njih in ali	prvi fazi pomeni šolsko gradi-
svetovni splet uporabljajo tudi	vo. Uporabljam ga občasno tudi
kot vir informacij pri šolskem	v prostem času, a ne prav po-
učenju. Zaupali pa so nam tudi,	gosto. Najpogosteje res iščem
kako vešči so iskanja informacij	informacije za seminarske in
v primerjavi s svojimi starši ter	podobno. Sem pa prijavljena
kdo komu pravzaprav pomaga.	tudi na Facebooku. S prijatelji
Iza Malovič: »Internet upo-	izmenjujemo podatke in slike.«
rabljam skoraj vsak dan, res pa	Bruno Marinič: »Internet
je, da ga zelo veliko uporabljam	uporabljam vsak dan, če ne dru-
v učne namene, saj si tako po-	go, ga potrebujem za Facebook.
Foto: DB
Od leve: Iza Malovič, Nika Krajnc, Bruno Marinič, Jakob Murko, Jure Krapša, Jan Gašparič, Miha Tetičkovič
Na njem se pogovarjamo s prijatelji, si izmenjujemo podatke in spoznavamo nove ljudi. Všeč mi je to, da zveš veliko novega, pa tudi spoznaš, kako drugi gledajo nate, kako komentirajo tvoje objave in podobno. Uporabljam pa splet tudi za šolo, ko moram pisati seminarske, da imam več virov. Tudi moji starši redno uporabljajo splet, predvsem za plačevanje položnic.«
Jakob Murko: »Splet uporabljam vsak dan, in sicer za različne stvari. Delam na različnih projektih, izdelujem različne aplikacije. Izdeloval sem stran, kjer bi lahko ljudje komunicirali in objavili datoteke. Ne gre za kopiranje Facebooka, ker bi bil tu poudarek bolj na deljenju datotek. Za zabavo pa internet res uporabljam bolj redko, občasno ga res potrebujem za šolo, največkrat za seminarske. Oče je programer, tako da obvlada in mi lahko pri vsem pomaga, mama pa si tudi zna poiskati informacije.«
Jure Krapša: »Približno petkrat tedensko uporabljam
internet, in sicer za različne stvari. Največkrat obiskujem multimedijske portale, novice, šport, igram tudi igre, obiskujem Wikipedio, kjer najpogosteje najdem podatke, ki jih lahko uporabim ob učenju.«
Jan Gašparič: »Internet uporabljam vsak dan, največkrat iščem kake stvari za šolo, patudi igrice, kot je recimo Vojna plemen in podobno, ko lahko igraš dalj časa z drugimi igralci. Imam sicer sošolce, ki uporabljajo Facebook, sam pa ga ne uporabljam, ker imam spletno pošto in mi je to dovolj. Včasih pa internet uporabljam tudi za iskanje športnih novic.«
Miha Tetičkovič: »Kar pogosto uporabljam splet, tedensko okrog šest ur. Google je glavna stran, s katere potem najdem vse drugo. Tudi novice prebiram na spletu. Imam tudi Face-book, pri katerem mi je najbolj všeč to, da lahko preko njega najdem kake stare prijatelje in z njimi navežem stike.«
Dženana Bečirovič
Mestno gledališče Ptuj, Slovenski trg 13, 2250 Ptuj
RAZPIS ZA FESTIVAL MONODRAMA PTUJ 2010
Mestno gledališče Ptuj pripravlja tradicionalni bienalni festival mono-dramskih uprizoritev festival Monodrama Ptuj 2010, ki se bo odvijal konec novembra letošnjega leta. Za sodelovanje na festivalu se lahko prijavijo monodramske uprizoritve poklicnih gledališč in uprizoritve poklicnih igralcev v izveninstitucionalni produkciji, ki bodo premierno uprizorjene v času od 1. septembra 2008 do 1. julija 2010. Selektor festivala Monodrama Ptuj 2010 je Alen Jelen.
Strokovna žirija bo ob koncu festivala podelila »Nagrado za najboljšo monodramsko uprizoritev«. Nagrada znaša 2.000 EUR bruto. Podelili pa bomo tudi nagrado občinstva. Prijave:
Prijavitelj obvesti gledališče o premierni uprizoritvi in nadaljnjih ponovitvah ter predloži Mestnemu gledališču Ptuj monodramsko besedilo v tiskani obliki, gledališki list in plakat. V kolikor je bila predstava že izvedena, naj prijavitelj predloži tudi kritike, video posnetek, osnovne tehnične podatke ter naslov (telefon, elektronski naslov) kontaktne osebe. V kolikor prijavlja prijavitelj predstavo v nastajanju, je dolžan materiale dostaviti naknadno. Zadnji rok za prijave je 1. julij 2010.
Prijave pošljite na naslov: Mestno gledališče Ptuj, Slovenski trg 13, 2250 Ptuj, s pripisom: za festival Monodrama Ptuj 2010. Prijavo lahko pošljete tudi na elektronski naslov organizacija@mgp.si
Dodatne informacije Vam lahko posreduje Ana Strelec Bombek. Kontaktna telefonska številka 02 749 3252, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro.
Od tod in tam
Videm • Odprtje razstave dveh slikarjev
V videmski Drvarnici so na dan kulturnega praznika odprli razstavo dveh mladih likovnih ustvarjalcev; Doroteje Širovnik, študentke likovne pedagogike, in Marka Kunčnika, profesorja likovne umetnosti v OŠ Videm. Tako Marko kot Doroteja sta se v likovno ustvarjanje zaljub ila že kot osnovnošolca, znanje pa sta dopolnila z ustrezno izbiro študija. Oba mlada ljubiteljska umetnika je predstavila njuna mentorica in učiteljica likovne vzgoje v OŠ Markovci Olga Zorko, ki je o Doroteji povedala, da postaja prava mojstrica abstraktnega slikarstva, Marko pa se je že izkazal kot odličen karikaturist, v zadnjih delih pa se posveča tudi motiviki človeškega telesa, zlasti ženskih aktov, z izbiro močnih in čistih barv. Številne goste ob odprtju razstave, ki se sploh niso mogli stlačiti v majhne prostore Drvarnice, je z nagovorom o pomenu kulturnega praznika in kulture nekoč in danes pozdravil tudi predsednik Kulturnega društva Franceta Prešerna Jože Šmigoc, ki je nato skupaj z mlado violinistko Špelo Turk poskrbel še za glasbeni utrinek na harmoniki, slišati je bilo tudi izbor nekaj recitalov iz Prešernovega umetniškega opusa, Drvarnica pa je bogatejša še za eno intarzijo Voja Veličkoviča, ki jo je podaril društvu.
SM
Ptuj • Župan na muzejski sceni
Februarska prireditev Na muzejski sceni, ki jo organizira Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, je bila v znamenju pustnega dogajanja. O svojem videnju kurentovanja in anekdotah, povezanih s tem, je govoril ptujski župan in kurent dr. Štefan Čelan. Govoril je o svojih spominih in prvih stikih s kurentovo opremo, prav tako pa seje spomnil tudi svoje prve maske. »Bil sem star tri leta, ko so me našemili v piceka. Namazali so me z moko in vodo, name nalepili perje in sem šel po debelo repo,« je svoje prve spomine opisal župan. Spomnil se je kar nekaj anekdot, povezanih s kurentovanjem, najbolj doživeto pa je opisoval svoje videnje kurenta in mistično zgodbo o prvem srečanju z njim. Prijetnim zgodbam in dogodivščinam, ki jih je povedal v pogovoru z direktorjem muzeja Alešem Arihom in zgodovinarjem Martinom Steinerjem, je prisluhnilo veliko več ljudi, kot smo jih sicer vajeni Na muzejski sceni.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: DB
Majšperk • Slovesno ob kulturnem prazniku
Večer ustvarjalcev domače kulture
Z osrednjo proslavo, ki so jo tokrat pripravili člani domačega umetniškega društva Ustvarjalec v večnamenski dvorani osnovne šole v Majšperku, so se v nedeljo, 7. februarja, praznovanju slovenskega kulturnega praznika pridružili tudi v tej haloški občini.
Kljub obilici novozapadlega snega so se slovesnosti v novi večnamenski dvorani v nedeljo zvečer udeležili številni domačini in precej krajanov iz okoliških vasi. O izjemnem prispevku pesnika Franceta Prešerna za slovenski narod in njegovo identiteto je govorila Županja občine Majšperk, dr. Darinka Fakin, ki je v slavnostnem nagovoru izpostavila predvsem pesnikovo visoko zavest suverenosti in zavezanost domači, slovenski kulturi. Pomembne zasluge za ohranjanje Slovenstva in slovenske besede imajo prav Prešernove pesmi, ki pa so že v njegovih časih pomenile izjemno in še do današnjih dni nenadomestljivo umetnino. Ob tem je dodala, da so na
Foto: M. Ozmec
Pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk so zapeli z novo dirigentko Petro Beršnjak.
izjemno bogato in razgibano kulturno življenje ponosni tudi v občini Majšperk, saj je malo kje v življenje društev in skupin ljudskih pevcev in godcev vple-
Foto: M. Ozmec
Odlomek iz Turjaške Rozamunde so v nošah iz Prešernovega obdobja uprizorili člani umetniškega društva Ustvarjalec.
tenih toliko različnih kulturnih dejavnosti in ustvarjalnosti. To je dokaz več, da kultura na srečo ne pozna meja, ne socialnih in drugih razlik, ki so v tej halo-ški občini sicer prisotne.
Udeležence slovesnosti je povabila, naj ob prazniku preberejo kako slovensko knjigo ali vsaj kako Prešernovo pesem, morda smo verz, saj to pomeni bogatenje duha in slovenske kulture, za pripravo bogate kulturne proslave pa se je toplo zahvalila prizadevnim članom umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk, ki je bila organizator letošnje slovesnosti ter tudi vsem drugim, ki so
s svojim kulturnim nastopom, pesmijo, igranjem ali recitacijo popestrili prijeten večer s predstavitvijo bogate palete domače kulturne ustvarjalnosti.
Z izredno raznolikim in vsebinsko bogatim kulturnim programom, ki ga je z odlomki iz Prešernovega kratkega, a bogatega življenja ter njegovih najbolj značilnih del domiselno povezovala domačinka Zlatka Lampret, so slovesnost obogatili pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Petre Beršnjak, pevci mešanega pevskega zbora Kulturno umetniškega društva Majšperk pod vodstvom Jožeta Jagra, tamburaški orkester KUD Majšperk s pevskima solistkama Ano Karneža in Dorotejo Avguštin ter pod taktirko Draga Kleina, ljudske pevke Kulturno prosvetnega društva Stoperce, z recitacijami nekaterih Prešernovih pesmi ter odlomki iz njegovih najbolj znanih del pa so se jim pridružili ustvarjalci in igralci iz društva Smo teater in umetniškega društva Ustvarjalec, člani športno-kulturnega društva Sestrže ter seveda učenke in učenci maj-šperške osnovne šole.
M. Ozmec
Veržej • V Marianumu razstavili 90 slik
Dom za slike tomaževskih kolonij
Na sam kulturni praznik, 8. februar, so v prostorih Zavoda Marianum v Veržeju odprli likovno razstavo slikarskih del, ki so nastale v desetletjih kontinuiranega slikarskega ustvarjanja pri Sv. Tomažu.
Na vprašanje, zakaj so slike zapustile Sv. Tomaž, kjer so dolga leta krasile zidove tamkajšnje šole, je Alenka Čurin Janžekovič, dolgoletna kulturna delavka, soorganizato-rica likovnih kolonij in vodja Likovne skupine Kulturnega društva F. K. Meška, povedala: »Nova oblast na OŠ Sv. Tomaž nekako ni bila zainteresirana za te likovne stvaritve, ki so dolga leta nastajale pri Sv. Tomažu. Tako smo za njih iskali
novo domovanje. Zelo sem vesela, da sem našla kraj, ki si ga slike zaslužijo.« V Zavodu Marianum v Veržeju je zavetišče našlo okrog 90 slik, ostale pa so raztresene po vsej nekdanji občini Ormož. Največ jih je v Psihiatrični bolnišnici Ormož, Domu za starejše občane, nekaj malega pa jih je ostalo tudi v novonastali občini Sv. Tomaž.
Začetek intenzivnega likovnega ustvarjanja pri Sv.
Tomažu sega v leto 1983, ko je takrat še krajevna skupnost praznovala svoj prvi krajevni praznik. Takrat so pri Sv. Tomažu organizirali prvo razstavo, na kateri so predstavili rezbarije in slike domačina Ivana Lukačiča. Ob drugem prazniku so k sodelovanju povabili slikarje, ki so v občini Ormož že slikali. Prva prava likovna kolonija pa se je odvila leta 1985. »Z manjšimi prekinitvami so kolonije trajale vse
	»S?"®
m	Isl 'J. J.
Foto: Hozyan
Na odprtju razstave je bilo prisotnih veliko občanov Sv. Tomaža, ki so si ogledali novo domovanje slik, ki so nastale v dolgoletnih kolonijah pri Sv. Tomažu.
do 8. februarja 2010, ko smo z odprtjem razstave del, ki smo jih preselili v Veržej, naredili nepreklicni konec. Če stvari gledaš z osebnega stališča, si ob tem prizadet, če pa gledam nasploh, pa moram reči, da sem vesela, da se je to zgodilo, ker bodo morda tu slike na razpolago več ljudem, kot so bile pri nas v šoli,« je povedala Alenka Čurin Janžekovič.
Vodja centra DUO Maria-num Janez Krnc je povedal, da so se ob urejanju prostorov svojega centra trudili prostorom dati dušo, da center zadiha in človeka nagovori ter bogati: »To je tudi cilj naše ustanove, da bogati ljudi, ki pridejo sem k nam. Slike smo razporedili po celotnem objektu, po stopnišču, hodnikih, v jedilnici, dvoranah in tudi sobah. Z društvom imamo pogodbo za trajno razstavo. Društvo tako ostaja lastnik slik, mi pa smo hvaležni, da so lahko med nami in krasijo naše stene. Pred leti smo tudi sami imeli likovno kolonijo in morda je to spodbuda, da nadaljujemo to delo in kulturno ustvarjalnost.«
Kulturni program ob odprtju so izvedle violinistka in solo pevka Andreja Klinc v družbi Darje Žganec Horvat za klavirjem in recitatorka Jasmina Dovnik.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
TUDI KURENT IN PUST IN PTUJ V NOVI SLIKANICI POLONCE KOVAČ
Med knjigami se ni nabralo kdo ve koliko takih, ki bi pripovedovale o pustnem času v naših krajih (nekaj je bilo predstavljenih v prejšnji Knjigarni-ci), zato je toliko bolj razveseljiva nova slikanica priznane, nagrajevane avtorice Polonce Kovač, ki je te dni izšla v založništvu DZS. Njen naslov je Hrabroslav preplašeni, podnaslov pa se glasi: Pravljična potepanja po slovenskih mestih (Uredila Breda Rajar. Likovno-grafično uredila Helena Vrišer. Glavna urednica Tanja Železnik). Slikanico je ilustriral mojster Marjan Manček, med mnogimi drugimi imenitnimi, tudi ilustrator slikanice O Pustu in zakletem gradu. Dvanajst zgodb, dvanajst mest z izbranimi zgodovinskimi vablji-vostmi: Ljubljana, Novo mesto, Železniki, Murska Sobota, Ptuj, Metlika, Vipava, Maribor, Škofja Loka, Kobarid, Piran in Slovenj Gradec.
Ptujska zgodba je naslovljena z Maškarada, maškarada ali kaj se je zgodilo na Ptuju. Opremljena je s štirimi povednimi ilustracijami (tri plemenitijo tudi današnjo Knjigarnico), tisto s fino umeščenim portretom grajskega gospoda in deklico Cili, literarno junakinjo, ki popelje bralca skozi zgodbico s Ptuja, pa boste morali poiskati sami, cenjeni bralci.
Tako pravi, med drugim pisateljica Polonca Kovač:
...Zima se je to leto nekaj obirala in zato so v mesto spet prihrumeli kurenti. (Hja, mi pa vemo, da od svečnice do pepelnice to počnejo, naši ljubi kurenti, pa če se zima obira, ali ne! op. p.) Vsi ljudje so jih drli gledat in tudi Cili je bila tako radovedna, da kar ni mogla počakati mame. Ko je zaslišala vik in krik in zvončkljanje (Hja, kurenti v nobenem primeru ne zvončkljajo, razen če so zares, ampak čisto zares, zelo, zelo majhni. op. p.)je pograbila skiro in oddrvela za maškarami. Na pločniku je že bila gneča gledalcev (Hja, mi pa vemo, da skozi mesto s skirojem v času povorke - niti pod razno. op. p.), Cili je spustila skiro in se zrinila v prvo vrsto. Jej, kakšne maškare! Bobnarji in goslači, kurenti in imenitna gospoda, pa sam zlodej! Cili je hodila za sprevodom, dokler se ta ni razpustil .(Hja, mi pa vemo, da se sprevod ne razpusti, ampak v karnevalski šotor oddrvi. op. p.) ...
A je lepo, da imamo kurenta in pusta in Ptuj tudi v povsem novi slikanici!
Pa veselo pustovanje še naprej!
Branje pa tudi.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Predstavitev javnih pozivov za kulturo
Ali kulturna društva vse vedo ali ne potrebujejo sredstev?
Kljub temu da so se predstavitve razpisov Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v okviru Kulturnega tolarja prejšnji teden zraven dveh zaposlenih na območni izpostavi Ptuj udeležili le trije predstavniki kulturnih društev, je Marjeta Turk predstavila kopico pomembnih informacij.
Ob tem se poraja vprašanje, ali predstavniki kulturnih društev res dobro poznajo vse pogoje za prijavo ali morda ne potrebujejo sredstev.
Srečanja s predstavnico JSKD Marjeto Turk se je udeležilo le nekaj posameznikov, ki so v dvorano Narodnega doma na Ptuju prišli po še kako koristne informacije. Turkova je slab obisk pripisala lanskoletnemu predavanju,
češ da je takrat zadevo podrobno predstavila in da so si kulturniki najbrž dobro zapomnili različne pogoje.
Kot je dejala, je JSKD prejšnji teden objavil štiri javne razpise. Prvi je namenjen sofinanciranju nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupu opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bodo financirali v tekočem letu. Razpis bo odprt na-
Marjeta Turk, Javni sklad za kulturne dejavnosti
tanko mesec dni, do 5. marca 2010, okvirna vrednost pa znaša 332 tisoč evrov. Upravičene osebe po tem razpisu so kulturna društva in njihove zveze s statusom pravne osebe v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju razpisa; lokalne skupnosti, ki imajo v lasti kulturno infrastrukturo, ter kulturna društva in zveze Slovencev, ki živijo v zamejstvu.
Sočasno je objavljen tudi
javni razpis za sofinanciranje nakupa specializirane opreme za potrebe folklornih skupin, pihalnih in tamburaških, okvirna vrednost razpisa za tekoče leto pa znaša 133.400 evrov.
Tretji javni razpis, ki ga je objavil JSKD, je namenjen sofinanciranju nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe mladinskih kulturnih dejavnosti, za kar so namenili 86.600 evrov.
Za sofinanciranje nakupa informacijske in telekomunikacijske opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti pa bodo v letu 2010 podelili sredstva v višini 75.800 evrov.
Ob podrobni predstavitvi omenjenih razpisov je Tur-kova udeležencem podala tudi nekaj koristnih nasvetov. Predstavila je razliko med javnimi razpisi in pozivi. Kot je dejala, pri javnih razpisih vrstni red prijav ni več pomemben, dovoljeno pa je tudi dopolnjevanje vlog, kar pri pozivih ni bila praksa.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Pohodništvo in kolesarjenje brez meja
Promocija kraja s športom
Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj intenzivno izvaja mednarodni projekt Pohodništvo in kolesarjenje (Hiking & Biking).
Gre za eno pomembnejših dejavnosti, s katero nameravajo promovirati območje Spodnjega Podravja, osredotočajo pa se na področja pohodništva, kolesarjenja in nordijske hoje.
ZRS Bistra Ptuj pri pripravi in izvedbi projekta Pohodni-štvo in kolesarjenje (Hiking & Biking) sodeluje kot eden izmed projektnih partnerjev in zastopa območje Spodnjega Podravja. Vodilni koordinator celotnega projekta je Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, projekt pa zajema območje Pomurja, Podravja, Koroške in sosednje avstrijske
Štajerske.
Loteva se treh tem, in sicer pohodništva, kolesarjenja in nordijskega fitnesa. Celotna vrednost projekta je nekaj manj kot tri milijone evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 10 odstotkov nacionalnih in le 5 odstotkov lastnih sredstev.
»Namen projekta je na območju projektne regije oblikovati skupne čezmejne integralne turistične produkte, zagotoviti skupno tržno komuniciranje in umestiti projektno regijo kot območje kakovostih turističnih produktov. Cilj projekta je
razviti kakovostne turistične produkte v projektni regiji, ki bodo podprti s strategijo trženja. V projektu je oblikovana ponudba in produkti bodo predstavljali projektno regijo s ponudbo aktivnosti skozi celo leto,« je pojasnil strokovni delavec ZRS Bistra Ptuj Danilo Čeh.
Kot je pojasnil, bodo na Bistri razvili pet produktov, nato pa bodo skupaj z ostalimi partnerji poskrbeli za promocijo le-teh. Vsi ti se bodo kasneje tržili na evropskih trgih, sočasno pa pomenijo tudi promocijo našega območja. Omenjena peterica proizvo-
dov bo oglaševana v vseh večjih revijah za pohodništvo in kolesarjenje. Do konca marca letos bodo izdelane trase, še letos naj bi zaključili prvi del projekta, nato pa dve leti promovirali omenjene produkte.
»Za območje Spodnjega Podravja smo se odločili, da bomo razvili naslednje produkte: dolgo pohodno pot, kratko tematsko pohodno pot, pot za kolesarjenje za sprostitev, pot za obrečno kolesarjenje in pot za nordijsko hojo. Osnutek prvih možnih poti vsem subjektom odločanja nameravamo predstaviti v naslednjem mescu. Cilj je, da
Sašo Kofel in Danilo Čeh, strokovna sodelavca ZRS Bistra Ptuj.
bodo do konca meseca aprila izrisani in označeni vsi želeni produkti. Ko bomo imeli razvito ponudbo, bo večji del sredstev namenjen trženju produktov na evropskem trgu. Med drugim bodo naše aktivnosti tudi digitalizacija produktov, oblikovanje turističnih paketov v sodelovanju z vsemi turističnimi subjekti v Spodnjem Podravju, udeležba na turističnih sejmih
po Evropi, razvoj in prodaja digitalnih razglednic (mediacard), izdelava zemljevidov in brošur, oglaševanje v mednarodnih medijih ter druge aktivnosti, povezane s trženjem razvitih produktov,« je še pojasnil Čeh.
V okviru projekta pa ZRS Bistra izdeluje tudi Študijo o označevanju in vzdrževanju tematsko pohodnih poti.
Dženana Bečirovič
Dornava • Razstava Borisa Fariča
Prešeren je bil gost dornavskega dvorca
V dornavski občinski stavbi so ob letošnjem kulturnem prazniku odprli svojstveno razstavo starih fotografij različnih avtorjev iz preteklosti, ki jo je uredil fotograf ptujskega Pokrajinskega muzeja (PMP) Boris Farič.
»Razstava izbranih arhivskih fotografij je nastala ob 170.obletnici izuma fotografije. Moje fotografije so narejene iz negativov na steklo. V muzeju imamo že zbirko približno 1200 starih fotografij, ki so jih posneli različni zgodnji ptujski fotografi, od Alojza Kazimirja, preko Skrabarja, treh generacij fotografov družine Vinkler do Langerholca. Te stare fotografije služijo mojim sodelavcem v muzeju pri njihovem delu, vendar je pri ravnanju z njimi večkrat prihajalo do poškodb. Z odkritjem digitalizacije se je
fizično rokovanje z dragocenimi starimi negativi lahko odpravilo, kot fotograf sem originale zdigitaliziral, zdaj pa nas čaka samo še priprava pravilnih ovojev za te negative na steklu,« je ob robu razstave povedal Farič, ki je tudi sam izbral posnetke za tokratno predstavitev: »Gre za približno 30 posnetkov, ki sem jih razdelil v sklope po motivih, ki so jih izbirali takratni fotografi; od krajine in arhitekture do portretov. Na fotografijah so tako vidne veduta nekdanjega Ptuja, tudi Maribora, Ljubljane,
Foto: SM
Boris Farič razstavlja v avli dornavske občinske stavbe; med fotografijami iz negativov na steklu je tudi najstarejši znan posnetek Dornave iz leta 1910.
nekaterih tukajšnjih krajev, med njimi je tudi najstarejša znana fotografija Dornave, ki jo imamo v muzeju in datira v leto 1910.«
Faričeva razstava starih fotografij v Dornavi je tretja po vrsti; doslej jih je predstavil že v Ormožu in na Ptuju, sicer pa je Boris Farič tudi avtor fotografij dornavskega baročnega dvorca v Vrišerje-vem zborniku.
Po pripovedovanjih naj bi bil večkratni gost dornavske-ga dvorca svojčas tudi France Prešeren, saj je bil mož zadnje lastnice gradu Marije
Attems (Anton Anastazius Grün) Prešernov mentor in prijatelj na Dunaju, hkrati pa je prevajal njegovo poezijo v nemški jezik.
Zanimiv pa je tudi podatek, da je bila prva fotografija izumljena leta 1839, ko je Prešeren napisal slovito Zdravljico.
Odprtje razstave v dor-navski občinski stavbi so z recitalom iz izbora Prešernovih Poezij pospremile Ingrid Vrabl, Karmen Ciglar in Jana Petek, fotografije pa bodo na ogled do 10. marca.
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Pustna anketa
Pust po ptujsko
Že zaradi pusta ne bi hotela biti kaj drugega kot Ptujčanka, saj je v tem norčavem času še zlasti lepo biti doma iz tega starega mesta oziroma njegove okolice. In ne glede na to, ali ste med tistimi, ki pust marate ali ne, priznajte, ravnodušni ob njem težko ostanete ...
Ko nas namreč poganja pustni utrip in dihamo karnevalski zrak, je v naših krajih res pestro: zamenja se mestna oblast, kurenti glasno preganjajo zimo, stari običaji oživijo, prebudi se ustvarjalnost, krešejo se ideje, kako narediti Kurentovanje še boljše, maškare vseh velikosti in oblik plešejo na vsakodnevnih zabavah, zgodijo se pustne ljubezni in še in še.
Pa da ne bom samo jaz razglabljala o tej ptujski posebnosti - kaj menijo o njej naključni mimoidoči, kako pustujejo, koliko krofov pojedo, kakšne pustne spomine imajo in še kaj drugega, nas je zanimalo v tokratni anketi.
Foto: Polona Ambrožič
Franci Voglar, 26 let: »Pu-stovanje je nekaj najboljšega za Ptuj, saj se v teh dneh malo sprostimo, rajamo, si nadenemo maske ... Tudi sam veselo pustujem. Že sedem let sem namreč kurent, včasih pa se našemim tudi v kaj drugega, če gre za kakšno skupinsko masko s prijatelji. Kostum si ponavadi izdelam sam in zanj ne zapravim veliko. V tem času rad pojem tudi kak krof, pečem jih pa ne (smeh). Moji pustni spomini se nanašajo predvsem na maske, ki sem si jih nadel - vedno sem bil hudiček poleg kurentov ali pa kurent. Spomnim se pa tudi, da sem bil nekoč klovn in sem imel ogromno kladivo, ki mi je padlo iz rok, ko smo se vozili z »»butkači«. Takrat mi ga je en drugi klovn s svojim avtomobilčkom povozil, jaz pa sem bil zelo jezen (smeh).«
Franciska Šegula, 16 let: »Všeč mi je, da je v tem obdobju pri nas tako pestro. Ker tega v drugih krajih ni, lahko tako samo pri nas vidiš marsikaj. Ponavadi pustujem s prijateljicami, s katerimi gremo našemljene v ptujsko karnevalsko dvorano - letos bom najbrž vojakinja ali hudička. Za kostum sem pripravljena odšteti okoli 25 evrov, včasih pa kakšno masko za obraz
Foto: Polona Ambrožič
izdelam tudi sama. Pustnih krofov ne pečem rada, raje jih jem. Iz otroštva pa mi je najbolj ostalo v spominu, ko sem prvič videla kurente.«
Foto: Polona Ambrožič
Branko Ambrožič, 50 let: »Na vsak način je lepo, da se na Ptuju v pustnem času ogromno dogaja, ker si to tudi mesto in njegovi prebivalci zaslužimo. Je pa škoda, da ljudje premalo živimo s pustom - mogoče je tu kdo na potezi, da nas vzpodbudi k bolj množičnemu maskira-nju, tako da bi se potem to, da je kurentovanje tu doma, res čutilo na vsakem koraku, ne samo v karnevalski dvorani ali na povorki. Ker sem balonar, se za pusta vsako leto z baloni podamo pod nebo, kar po navadi vzame toliko energije, da kaj več ne pustujem. Se pa z veseljem v balonu malo našemimo, da damo tudi sami pustni pečat poletu. Letos se bom našemil čisto naključno, v tisto, kar bom imel pač pri roki. Najverjetneje v kakega takega nerodneža, ki ne bi smel biti v košari, ampak vseeno bo (smeh). Za maske ni treba odšteti veliko denarja, saj se da z malo veselja in spretnosti narediti prav prijetne kostume.
Kar se krofov tiče, jih ne pečem, z veseljem pa pojem kakšnega, saj v tem času res najbolj prijajo - bolj kot pa kak »špricar« (smeh). Iz otroštva se pa najbolj spominjam, kako smo s sestro in bratom v strahu čakali za vrati, ko so prišli kurenti z orači, ki so
malo ponagajali in prestrašili otroke, na koncu pa smo vsi skupaj jedli krofe.«
Foto: Polona Ambrožič
Dragica Hauzer, 26 let:
»Pustovanja v Ptuju in okolici so mi všeč že zaradi otrok. Res lahko namreč vidiš veliko zanimivega. Tudi sama rada pustujem, rada poskrbim za hčerkin kostum in vedno gremo tudi na povorko na Ptuj. Letos bo hčerka princeska, jaz pa menda hudičevka. Včasih maske kupimo, včasih pa tudi kaj izdelamo doma. V tem času tudi pečem krofe, in to kar po receptu, ki je zapisan na embalaži od moke. Iz časa otroštva pa se najbolj spominjam, kako smo za pusta hodili po vaseh kot orači. Takrat smo si sami izdelali plug, kape za konje in vse ostalo, kar spada zraven. Tudi danes še greva s hčerko malo od vrat do vrat, vendar samo do hiš sorodnikov.«
Foto: Polona Ambrožič
Saša Ljubeč, 24 let: »Všeč
mi je pestro pustno dogajanje na Ptuju, ampak ne v takšni obliki, kot se sedaj dogaja. Mislim namreč, da imamo letos en velik 'Balkan fest1 tukaj, zato si želim več kvalitetne domače in pa tuje glasbe. Prav tako dvomim, da sta ravno dva šotora oziroma trije, štirje prireditveni prostori pravi odgovor na potrebe. Še vedno je tudi premalo dogajanja strnjenega v mestu. Sam ponavadi pustujem zelo intenzivno, kar pomeni, da poskušam biti na čim več mestih ob čim več priložnostih, vendar glede na letošnji program očitno ne bo tako.
Vsako leto se tudi našemim - letos bom mogoče lego kocka. Kostum ponavadi izdelam sam, denar, ki ga porabim za masko, je odvisen od nje same, vendar vseeno ne zapravim preveč. Kar se pustnih krofov tiče, imam rad samo dobre, torej tiste z marelično marmelado. Za njihovo peko pa je zadolžena mama. Od mask iz otroštva mi je najbolj ostal v spominu batman, saj sem se v njem (ne vem pravzaprav zakaj) res dobro počutil.«
Foto: Polona Ambrožič
Milena Kokol, 54 let:
»Lepo je, ker se v času pusta toliko dogaja na Ptuju. Všeč mi je ta tradicija in pustne šeme, skratka, super je. Sama nič kaj posebej ne pustujem, rada pa si ogledam maškare, še posebno korante, ki jih še bolj obožujem, saj je bil moj sin korant. Letos se bom mogoče tudi sama kaj našemila, rada kupim kako originalno masko, mogoče lasuljo ali kaj podobnega ... Krofov ne pečem, saj sva z možem sama, zato jih kupim. Ko sem bila otrok, nismo tako pustovali in ni se toliko dogajalo, zdaj pa je vse drugače.«
Aleksander Horvat, 31 let: »Zelo mi je všeč, da tukaj na veliko pustujemo, saj se domačini takrat malo združijo. Sam se ponavadi ne našemim, rad pa pridem maske pogledat. Včasih doma pomagam tudi pri peki krofov, ki jih prav tako zelo rad jem. Ko sem bil majhen, sem se najraje oblekel v kavboja in pirata.«
Foto: Polona Ambrožič
Uroš Jazbec, 19 let: »Odkar študiram v Ljubljani, kjer pusta pravzaprav skorajda ne poznajo, mi še toliko bolj ustreza ptujski pust, ki se ga razveselim vsako leto. V tem času gremo največkrat v šotor, kjer se družimo in zabavamo. Našemim se, ko mi ustreza, za masko pa se vedno dogovorimo zadnjih 15 minut, tako da še ne vem, kaj bom letos. Kostuma tako nikoli ne kupim, ampak so popolnoma domače izvedbe. Krofe jem rad do določene meje, saj bi drugače lahko potem en mesec hujšal. Pečem jih ne, zato imam babico in mamico (smeh). Iz otroštva se najbolj spominjam kostuma mehikanca, drugače se pa nisem veliko maskiral.«
Foto: Polona Ambrožič
Jasna Mlakar, 20 let: »Dobro je, da v teh krajih toliko pustujemo, lahko bi pa bilo dogajanja še več. Jaz pustu-jem malo doma, malo pa po Ptuju, Markovcih in drugih okoliških krajih. Ponavadi se vsako leto tudi našemim - kaj bom tokrat, naj ostane presenečenje. Letos sem kostum kupila, za masko sem pripravljena odšteti okoli 10 evrov. Krofe imam rada, pečem jih pa ne, ker doma ne uspevajo dobro. Iz otroštva se spominjam predvsem kurentov, ki sem se jih nekaj časa bala, zdaj pa se jih ne več (smeh).«
Foto: Polona Ambrožič
Timi Prelog, 19 let: »Super je, da se v času pusta na Ptuju toliko dogaja,in še na večje bi lahko šlo. Zakaj bi se kakorkoli omejevali? Postanimo novi Rio de Janeiro! Sam ponavadi pustujem pri kakšni točilni mizi s 'špricarjem' v roki. Vedno se tudi maskiram, letos
bom najbrž Golum iz Gospodarja prstanov. Masko si bom izdelal tako kot vsako leto, saj ponavadi za kostume odšte-jem le dober evro. Pri krofih sodelujem samo v zadnji fazi, ko se jejo, pojem pa jih kakih deset na dan, če je le možno. Tudi iz otroštva imam zanimiv pustni spomin: eno leto sem bil čarovnik in sem imel s seboj papirnate konfete, ki so ponazarjali mojo magično moč. Z njimi sem prestrašil neko babico, ki je bila zelo ogorčena, meni se pa je zdelo vse skupaj precej smešno.«
Foto: Polona Ambrožič
Nejc Kozel, 18 let: »Res je lepo biti v tem mestu v pustnem času, vendar se strinjam s Timijem, da bi morali vse skupaj še bolj razširiti. Sam ponavadi pustujem s prijatelji, udeležim se tudi karnevala ... Prav tako sem od lanskega leta kurent, kar se mi zdi zabavno, saj sem se jih včasih na smrt bal in je zato zanimivo, ko sem zdaj sam v tej maski. Tokrat bomo s prijatelji tudi župniki, ki so iz neznanega razloga letos zelo popularni. Kostum si bom kar izposodil in ne bom zanj zapravil čisto nič. Krofi pa so najboljša stvar na svetu, rad pojem dva ali tri na dan. Moj najbolj nepozabni pustni spomin je izpred dveh let, ko smo se s prijatelji našemili v pripadnike slovenske vojske in med našo 'igro' vdrli v neko hišo, za katero smo mislili, da je zapuščena. Vendar ni bila, zato smo naenkrat pristali sredi njenih stanovalcev, ki smo jim vdrli v dnevno sobo. Nastala je panika, hoteli so tudi poklicati policijo, ampak smo se potem opravičili in na koncu je vse skupaj izpadlo kot šala.«
Foto: Polona Ambrožič
Severin Cipot, 17 let: »V
pustnem času je na Ptuju res zanimivo. Smešno mi je namreč, kako se ljudje oblačijo, pa glasbe in dobre hrane je na pretek v tem obdobju. Kar se maskiranja tiče, si samo pobarvam lase in tudi letos bo tako. Zelo rad imam tudi pustne krofe, ki jih kupim v pekarni - najboljši so s šipko-vo marmelado.«
Polona Ambrožič
Rokomet
Gostje zamudile in izgubile
Stran 12
Rokomet
V soboto se bo na Hardeku iskrilo
Stran 12
Tenis
Nina z reprezentanco Slovenije v Italijo
Stran 13
Strelstvo
Uspehi naših strelcev na šolskem DP
Stran 13
ZOI2010
Bodo srečne za naše športnice in športnice?
Stran 15
Odbojka
»Prava borba se šele začenja«
Stran 14
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Bloudkova priznanja in plakete 2010
Med dobitniki Bloudkovih plaket tudi Dejan Zavec
Plavalka Sara Isakovič, kaja-kaš Petek Kauzer, nogometaš in trener Branko Oblak in Ev-gen Titan za življenjsko delo v športu so dobitniki Bloudko-vih nagrad, najvišjih državnih priznanj na področju športa. Podelili so tudi 12 plaket, prejeli so jih: Slavko Cener, veslaški četverec brez krmarja (Rok Kolander, Miha Pirih, Tomaž Pirih, Rok Rozman), Tej a Gregorin, Vladimir Kevo, Marijan Lačen, Dragica Lapornik, Tina Maze, Jože Pogačnik, Sonja Roman, Marija Simčič, Dejan Za-vec in Peter Zupan.
Podelitev je bila na Brdu pri Kranju dva dni pred rojstvom inženirja Stanka Bloudka, enega največjih športnih organizatorjev pri nas in doslej edinega Slovenca, ki je bil član Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Med četverico dobitnikov Bloudkovih nagrad je manjkala le Isakovičeva, ki je na študiju v ZDA. »Slovenci smo športni narod, tako v pogledu izjemnih mednarodnih športnih dosežkov kot tudi množičnosti,« je uvodoma dejal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) pa je v slavnostnem govoru izpostavil življenjsko športno pot Bloudka: »Bloudek
Dejan Zavec si je z osvojitvijo svetovnega boksarskega prvaka prislužil tudi Bloudkovo plaketo.
je bil smučar, atlet, med drugim državni prvak kraljevine Jugoslavije v metu diska, prinesel je k nam prvo nogometno žogo, razvijal je tenis, drsanje, zgradil prek 100 skakalnic, tudi največjo v tistih časih v Planici, gradil bazene, stadione in bil do svoje smrti leta 1959 član MOK. Za seboj je pustil veliko
dediščino, ker je športu dajal, razen vrednot pa ni iz športa nič jemal. Tudi zaradi tega ima izjemen položaj v narodovem spominu.«
»Letošnja podelitev je v času, ko se spominjamo petdesetletnice Bloudkove smrti. Odločitev o nagrajencih je bila zelo težka, saj je bilo lani zelo veliko
Dejan Zavec, Juršinci (rojen 13. marca 1976)
Za pomembne tekmovalne dosežke v boksu, predlagatelja Športna zveza Mestne občine Ptuj In Zavod za šport Ptuj.
Dejan Zavec je najboljši slovenski boksar vseh časov. V relativno kratki poklicni boksarski karieri (29 dvobojev, 28 zmag, 16 s KO, 1 poraz) se je povzpel na svetovni vrh, ko je na zgodovinski dan, 11. decembra 2009, postal svetovni prvak v velterski kategoriji (do 66,7 kg) po verziji IBF.
Foto: Tone Anžur
izjemnih slovenskih uspehov na velikih tekmovanjih. Tako smo dobil 17 predlogov za nagrade in 25 za plakete za športnike, ki so bili uspešni na mednarodnem prizorišču. Skupaj smo dobili 111 obrazložitev za 83 kandidatov iz 46 krajev po Sloveniji iz 27 športnih disciplin. Polovica predlogov je bila
za nagrade, drugi del pa za plakete. Nagrade se ne podeljujejo le za športne dosežke, ampak tudi za organizacijsko delo v športu. Zato imajo še posebno težo, saj jo dobijo tudi tisti prizadevni organizatorji v športu, ki sicer niso v soju žarometov. Bloudkova nagrada je eden izmed pogojev za izredno pokojnino,« je pojasnil predsednik odbora za podelitev Bloudko-vih nagrad Miroslav Cerar, s 30 medaljami najuspešnejši slovenski športnik na velikih tekmovanjih.
V odboru so še Mima Ja-ušovec, Franci Petek, Cveta Pavčič, Janko Popovič, Marta Bon, Ivan Lukan, Bojan Jošt in Silva Razlag. »Po zakonu lahko podelimo tri nagrade in deset plaket, v posebnih okoliščinah tudi kakšno več. Za leto 2009 smo tako podelili štiri nagrade in 12 plaket. Dobitnik nagrade prejme 3000 evrov, plakete pa 1000 evrov,« je dodal Cerar.
Dejan Zavec: »To priznanje dojemam kot potrditev tega, kar počnem. Pozitiven trud se na daljši rok ponavadi splača, tudi v mojem primeru je tako. Na Brdo nisem šel s kakšnimi posebnimi pričakovanji, tam pa sem spoznal ljudi iz vseh krogov športnega dogajanja pri nas. To jemljem kot pozitivno izkušnjo.«
Marko Rajšter, direktor direk-torata za šport ministrstva za šolstvo in šport, je opozoril, da so slovenski športniki v letu 2009 na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojili kar 227 medalj, četrtino od teh v članski konkurenci. »Začeli smo tudi obnovo Planice kot eno izmed pomembnih dediščin Stanka Bloudka,« je navedel Rajšter.
Sta, jm
Nogomet • Gorazd Zajc, Labod Drava
»Smo dobra kombinacija izkušenosti in mladosti«
Priprave slovenskih nogometašev so v polnem teku, tako je tudi pri ptujskem pr-voligašu Labodu Dravi. Veliko igralcev je ptujski klub pred spomladanskim delom zapustilo, veliko jih je tudi prišlo. Med člani udarne enajsterice je ostal tudi Gorazd Zajc. Le-ta je v prvih desetih krogih prvenstva navduševal na slovenskih zelenicah, nato pa ga je na tekmi proti ekipi CM Celje ustavila neugodna poškodba gležnja. Sledila je rehabilitacija, Gorazd pa se je v ekipo vrnil ob koncu jesenskega dela. »Poškodbe so sestavni del vsakega športa. To je sedaj za mano in normalno treniram in igram, čeprav nekje v podzavesti odzvanja dogodek iz tekme proti Celjanom. Moja želja je, da se sedaj dobro pripravim za naporni drugi del prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi,« je povedal Zajc, ki je v jesenskem delu dosegel štiri zadetke, s čimer je še vedno najboljši strelec Drave.
V ekipi se je zgodilo precej sprememb. »S prihodi smo veliko dobili, predvsem na izku-
šenosti ekipe. Prišel je Zoran Pavlovič v vlogi športnega direktorja in igralca, aktiviral se
je izkušeni Franci Fridl, vrnil se je trener Milko Djurovski. Sicer pa sam nisem veliko razmišljal
o odhodu iz Ptuja, saj je klub finančne obveznosti z manjšimi zaostanki poravnal tako, kot smo se dogovorili,« je povedal napadalec, ki je pred leti iz Maribora že odšel v italijansko Sie-no. Od tam se je vrnil v matični klub, pozneje pa je zaigral še v dresu velenjskega Rudarja.
Do začetka prvenstva ni več daleč. Labod Drava je na zadnjem mestu in »operacija obstanek« bo zelo zahtevna. »Mislim, da zaenkrat zelo dobro delamo in ob tem tudi napredujemo. Igrali smo manj pripravljalnih tekem kot drugi, vendar se tudi tukaj vidi napredek. In če bo šlo tako naprej, potem bo vse dobro. Zaostanek za tekmeci je na oko velik, vendar že prvo srečanje igramo
Aluminij - Maribor 2:1 (1:0)
V Kidričevem sta se v pripravljalnem srečanju pomerila Aluminij in Maribor. Tekma je potekala v težkih vremenskih pogojih, vendar je igralcem obeh ekip služila za privajanje
doma proti Interblocku, ki je naš neposredni konkurent. Za Ljubljančane vsi govorijo, da so oslabljeni, vendar bo potrebno biti zelo previden. Domača zmaga bi nam veliko pomenila v nadaljevanju prvenstva. Smo dobra kombinacija izkušenosti in mladosti, zato sem glede obstanka optimističen. Imamo ekipo, ki lahko to doseže,« je zaključil Zajc.
Danilo Klajnšek
Ptujčani so v sredo sicer odpotovali v Domžale, vendar prijateljske tekme z domačim prvoligašem niso odigrali, saj je bilo na igrišču preveč snega. Vprašljiv je celo točen začetek spomladanskega dela 1. SNL.
na snežene razmere, ki bodo očitno trajale še nekaj časa. Srečanje je bilo sicer zaprto za javnost. Nogometaši domačega Aluminija so presenetili goste iz Maribora in jih premagali z dvema zadetkoma Marka Kmetca, zadetek za goste pa je z avtogolom dosegel Denis Topolovec.
DK
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Gostje zamudile in izgubile
Mercator Tenzor -Piran Vrtovi Istre 39:35 (22:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 4 (1), Majcen 1, Koro-taj, Prapotnik 8, Močnik, Ciora 4 (1), Strmšek 7, Ozmec, Bolcar 6, Brumen 2, Sivka 7, Jaušovec in Belec. Trener: N. Bistrovič.
PIRAN: Posavec, Tutnjič 6 (3), Krajnc 9, Jakovič 6, Maršič 1, Toplak 4, Milakovič 1, Čehič, Čulina, Ugrin 7 (2), Gobbo 1, Bužekijan, Carboni. Trenerka: D. Erceg.
SEDEMMETROVKE: Mercator 3 (2), Piran 5 (5).
IZKLJUČITVE: Mercator 4 minut, Piran 6 minut.
Srečanje 18. kroga se je pričelo s skoraj polurno zamudo,
1. A SRL (ž)
18. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Piran vrtovi Istre 39:35 (22:18); vnaprej odigrano srečanje 21. kroga: Burja - Krka 37: 27 (18:15).
Ptujčanke (na sliki Katja Bolcar) so z zmago proti ekipi iz Pirana Ligo za prvaka.
Foto: Črtomir Goznik
naredile velik korak k uvrstitvi v
1. KRIM MERCATOR	18	18	0	0	36
2. OLIMPIJA	18	15	1	2	31
3. CELEIA ŽALEC	18	14	1	3	9 2
4. ZAGORJE GEN-I	17	14	0	3	28
5. KRKA	19	10	0	9	20
6. M. TENZOR PTUJ	18	9	1	8	19
7. BURJA ŠKOFIJE	19	7	1	11	15
8. CELJSKE MESNINE 18		6	2	10	14
9. PIRAN VRT. ISTRE	18	5	1	12	11
10. IZOLA	17	5	1	11	11
11. CASINO KOČEVJE 18		1	0	17	-2
12. BREŽICE	18	0	0	18	-5
saj so zaradi snežnih razmer na naših cestah gostje potrebovale za pot od Pirana do Ptuja več kot 6 ur. Nedvomno je to vplivalo na njihovo razpoloženje, čeprav se v igri to ni poznalo.
Prve minute so pripadale gostiteljicam, ki pa so kaj hitro izgubile pridobljeno prednost. V prvem delu je bila igra enakovredna, rezultat je bil kar 10-krat izenačen. Nekaj minut
pred koncem je gostiteljicam vendarle uspelo razliko povečati na 4 zadetke. Maloštevilni gledalci so pričakovali v nadaljevanju podobno igro domačink, toda prodorne gostje se niso predale. Kranjčeva in Ugrinova ob slabi domači obrambi nista imeli težjega dela za dosego zadetkov. Sredi drugega dela stopila je v ospredje domača vratarka Maruša Križanec, ki
je z 10 uspešnimi obrambami dala domačinkam poleta. Te so tesen rezultat preko hitrih Pra-potnikove, Sivke in Brumnove pretvorile v večjo razliko in ob koncu zanesljivo zmagale. Vso priznanje je potrebno izreči tudi gostjam, ki so prikazale borbeno in srčno igro. Ob izredno korektni igri sodnika nista imela težjega dela.
anc
Rokomet • 2. SRL
V drugi del s prednostjo dveh točk
Končan je prvi del tekmovanja v drugih slovenskih moških rokometnih ligah. Iz obeh lig so se prve štiri ekipe uvrstile v ligo za prvaka, kjer se bodo borile za prvi dve mesti, ki vodita v 1. B-ligo. Odlične igre rokometašev iz Velike Nedelje v tem delu prvenstva so bile seveda nagrajene in v drugi del prvenstva bodo startali iz prvega mesta z enajstimi točkami. Ekipe namreč v ta del tekmovanja prenašajo točke iz medsebojnih srečanj prvih štirih ekip. Za Veliko Nedeljo sledijo Škofljica 9, Mokerc Ig 6, Mitol Sežana, Dobova in Dol TKI Hrastnik 5, Cerklje 4, Brežice 3 točke. Dve točki pred Škofljico
in kar »debelih« pet točk pred tretjim Mitol - Sežano je veliki kapital, ki ga rokometaši iz Velike Nedelje vsekakor ne bodo zlahka izpustili iz rok. Tako so na dobri poti, da se vrnejo v višji kakovostni rokometni razred, kjer so pred leti igrali vidno vlogo. Ugoden rezultat na sobotnem srečanju v Sežani (Mitol - Sežana) bi jim še olajšal delo.
V drugi vlogi so rokometaši Drave, ki igrajo v ligi za uvrstitev od devetega do štirinajstega mesta. Srečanja jim bodo služila za pridobivanje prepo-trebnih izkušenj in podaljšanje sezone.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje in Drave so sedaj v različnih vlogah.
Rokomet • MIK 1. A SRL (m)
Na Hardeku se bo iskrilo
Ljubiteljice in ljubitelje ormoškega rokometa v soboto, 13. februarja, ob 19.00 na Har-deku čaka ena zanimivejših tekem v tem prvenstvu. Srečanje med Jeruzalemom (6. mesto) in Merkurjem (7. mesto) neposredno odloča o uvrstitvi v sanjsko Ligo za prvaka. Obe ekipi sta v minulem krogu zabeležili remi: Ormožani so re-mizirali na gostovanju pri Klimi Petek, Škofjeločani pa so v Podnu imeli na kolenih vodilne Celjane, vendar je po izteku igralnega časa s sedemmetrov-ke izenačil Kokšarov (pred tem je Repar v dresu Merkurja pri vodstvu 28:27 zapravil sedem-metrovko za potrditev zmage). Rezultat Merkurja proti Celju ne spada v rubriko »presenečenja«, saj ima trener Gregor Cvijič na razpolago najperspektivnejšo ekipo v Sloveniji, ki goji hiter in atraktiven rokomet. Glavna zvezda Škofjeloča-nov je levičar Jure Dolenec, ki si ga v prihodnje v svojih vrstah želijo najboljši slovenski, nemški in španski klubi. Poleg Dolenca izjemno nevarno zunanjo linijo tvorita še Marko Dujmovič in Miha Svetelšek. V svojih vrstah imajo Gorenjci še številna imena bivših in današnjih mlajših reprezentančnih selekcij: Aleš Smiljanič, Aleš Muhovec, Miha Verdenik, Sašo Mikanovič, Grega Karpan, Andraž Repar (vsi bivši reprezen-tantje) in Miha Tomšič, Darko Cingesar, Anže Vrbinc (sedanji reprezentanti). Na Hardek torej prihaja spoštovanja in ogleda vredna ekipa.
Seveda imajo svoje adute tudi Ormožani, in sicer bo glavni adut Ormožanov uig-
ranost in izkušenost ekipe ter vroča dvorana, ki bo po vsej verjetnosti in napovedih pokala po šivih. Že v Mariboru so ormoški navijači odigrali pomembno vlogo pri še enem odličnem nastopu Ormožanov v gosteh. Še nikoli v zgodovini elitne lige Jeruzalem ni zbral toliko točk na gostovanjih kot v sezoni 2009/2010, kar 9 točk. Z novima sobotnima točkama ali vsaj točko bi Jeruzalem že bil udeleženec Lige za prvaka. Spomnimo se, da so prvo tekmo v Škofji Loki dobili varo-
vanci trenerja Saše Prapotnika z izidom 36:33. Žal se je od letošnje sezone zaradi poškodbe kolena v Mariboru že poslovil Siniša Radujkovic. Slednji je bil eden najboljših ormoških mož v tem prvenstvu in v taboru Jeruzalema le upajo, da je konec smole s poškodbami (zaradi hujših poškodb sta že dalj časa na bolniškem Gregor Čudič in Anej Jovanovič). Glede na vse našteto je jasno, da se bo v soboto zvečer na Hardeku pošteno iskrilo.
Uroš Krstič
MIK 1. liga 19. krog: tri tekme že odigrane
Zaradi nastopa nekaterih naših ekip na evropski klubski rokometni sceni so med tednom že bile odigrane tri tekme 19. kroga. Na sporedu so bila tri zanimiva srečanja, ki pa so se končala po pričakovanjih.
Cimos - Slovan 33:28; Cimos je brez večjih težav ugnal Slovan. Zmagovalec je bil odločen že v 1. polčasu, ki so ga Primorci dobili z rezultatom 17:10. V vratih Cimosa je blestel fantastični Stanič, ki je do odmora zbral neverjetnih 16 obramb. Z 11 zadetki se je pri zmagovalcih odlično odrezal novinec Elezovič. V soboto Cimos na Bonifiki v tekmi evropskega pokala gosti španski Granollers.
Trimo - Klima Petek 31:27; Trimo je na krilih Miklavčiča (7 zadetkov) ugnal mariborske rokometaše in jim dokončno pokopal vse upe o uvrstitvi v Ligo za prvaka. Trimo zdaj v evropskem pokalu čaka obračun s špansko ekipo Aragon.
Riko hiše - Gorenje 30:35; Velenjčani so na začetku drugega dela prvenstva odigrali dve odlični srečanji in suvereno ugnali dva neugodna nasprotnika - Slovan 39:30 in Riko hiše 35:30. Izid v Ribnici je bil izenačen do 45. minute in rezultata 24:24. V zaključku je bilo za razred boljše Gorenje, pri katerih se je Ormožan Marko Bezjak štirikrat vpisal med strelce. V soboto Gorenje gostuje v Sarajevu pri Bosni v pomembni tekmi Lige prvakov.
Jeruzalem - Merkur; naš tip: 0; srečanje, ki neposredno odloča o uvrstitvi v Ligo za prvaka. Kot smo že napovedali v zgornjem komentarju, se bo na Hardeku pošteno iskrilo. Več možnosti za zmago zaradi uigranosti in izkušenost damo domači ekipi.
Slovenj Gradec - Krško; naš tip: 1; derbi začelja, kjer točke štejejo dvojno. Majhno prednost dajemo Korošcem, ki so se za zaključek sezone okrepili s Sebastjanom Sovičem, ki bi lahko bil mož odločitve tega derbija začelja.
Mini rokomet • Opatija 2010, 7. pustni turnir
Novi mednarodni uspehi Ormožanov
Podmladek RK Jeruzalem Ormož se je udeležil 7. pustnega turnirja v mini rokometu v Opatiji. Nastopile so štiri ekipe: deklice 2000, dečki 1999 (dve ekipi) in dečki 2000.
Dekleta presenetila
Z izjemnim 2. mestom so presenetile deklice letnika 2000 (na fotografiji), ki so zaigrale šele tretjič na kakšnem izmed turnirjev (Celje, Majšperk, Opatija). V velikem finalu treh najboljših ekip so Ormožanke s 7:5 ugnale Rudar iz Labina, v odločilni tekmi za turnirsko zmago pa so varovanke Mladena Grabovca in Tjaše Brumen morale s 3:9 priznati premoč ekipi iz Novega Vinodolske-ga. Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana Ormožanka Eli Hergula, v idealno peterko pa ob njej še Urška Rodi.
Jeruzalem Ormož: Nika Polič, Monika Lukman, Eva Štampar Ivanuša, Ana Škorjanec, Amalija Ozmec, Urška Rodi, Eli Hergula in Minea Kolenko.
Rezultati: predtekmovanje: Jeruzalem - Drenak 5:5, Jeruzalem - Krk 9:2, Jeruzalem - Poreč 8:6, Jeruzalem - Liburnija 9:9. Finale: Jeruzalem - Rudar Labin 7:5, Jeruzalem - Novi Vinodolski 3:9.
Končni vrstni red: 1. Novi Vinodolski, 2. Jeruzalem, 3. Rudar Labin.
Za las ob zmago
Dečki letnika 1999 so nastopili z dvema ekipama in ponovno dokazali, da spadajo v sam vrh tega dela Evrope. Turnir je bil izredno kvaliteten, saj so na njem nastopile najboljše hrvaške ekipe te kategorije. Ormoža-ni so že v predtekmovanju ugnali dva hrvaška favorita: Karlovac z 11:6 in Dugo Selo s 14:9. V velikem finalu pa so kljub pristranskem sojenju dvakrat remizirali: z Zametom 9:9 in gostitelji Matulji 10:10. Obakrat so bili Ormožani tisti, ki so izpustili zmago iz svojih rok. Na koncu sta oba remija zadostovala za odlično 2. mesto. Za najboljšega vratarja turnirja je bil proglašen Ormožan Jurček Korpič Lesjak, v idealno peterko pa je bil izbran še Matej Niedorfer.
Jeruzalem Ormož: Rene Rizman, Jurček Korpič Lesjak, Žan Kociper, Martin Hebar, Renato Kozel, Kristjan Petek, Matej Niedorfer, Nejc Zidarič, Lan Voršič, Luka Voljč, Niko Jovano-vič in trener Mladen Grabovac.
Rezultati: predtekmovanje: Jeruzalem - Kaštelir 28. april 9:3, Jeruzalem - Karlovac 11:6, Jeruzalem
-	Dugo Selo 14:9, Jeruzalem - Matulji Opatija II 12:3. Finale: Jeruzalem - Zamet Reka 9:9, Jeruzalem
-	Matulji Opatija I 10:10.
Končni vrstni red: 1. Zamet Reka, 2. Jeruzalem, 3. Matulji Opatija I.
Napredek l. 2000
Turnir dečkov letnika 2000 je tudi prav tako izredno kvaliteten, ormoški fantje pa so spet pokazali napredek v igri ter bodo v prihodnosti kaj kmalu enakopravni najboljšim slovenskim ekipam. Dečki so v predtekmovanju odigrali pet tekem in osvojili 2. mesto v skupini, kar je na koncu turnirja zadostovalo za skupno nehvaležno 4. mesto.
Jeruzalem Ormož: Ivo Belec, Gašper Hebar, Aljoša Munda, Anže Notersberg, Blaž Zadravec, Niko Sovič, Teo Šulek in trener Mladen Grabovac.
Rezultati: predtekmovanje: Jeruzalem - Rovinj 10:10, Jeruzalem
-	Matulji Opatija 12:16, Jeruzalem
-	Dugo Selo 14:11, Jeruzalem - PŠR Crikvenica 11:6.
Končni vrstni red: 1. Rudar Labin, 2. Zamet Reka, 3. Matulji Opatija, 4. Jeruzalem.
KU
Teniške novice
Nina z reprezentanco Slovenije v Italiji
Članica ptujskega teniškega kluba Terme Ptuj Nina Potočnik se je prejšnji teden s slovensko reprezentanco udeležila kvalifikacij za ekipno evropsko prvenstvo ekip U-14.
Nina je z ekipo U-14 pod vodstvom trenerja Zorana Krajnca nastopala v Italiji, v Ascoliju. Mlade Slovenke so se v prvem dvoboju enakovredno kosale s tekmicami iz Srbije, na koncu pa izgubile, čeprav so bile v dveh dvobojih blizu osvojitve točke. Slovenija se je tako uvrstila v tolažilno skupino, kjer se je v dvoboju za končno peto mesto merila s Portugalsko. Slednja je zmagala v obeh posamičnih dvobojih, v igri dvojic pa sta Nina in Manca pokazali dobršno mero vztrajnosti in nepopustljivosti in slavili v podaljšani igri odločilnega niza.
»Ker je zaradi poškodbe manjkala Pia Čuk, smo imeli najmlajšo ekipo na turnirju, z dvema letnicama '97, Nino in Manco. S prikazanim na hitrih betonskih igriščih sem zelo zadovoljen, izgubili smo predvsem zaradi fizičnih prednosti tekmic. Nina je dvoboj proti
Rezultati Slovenije: Slovenija - Srbija 0:3
Sara Palčič - Nina Stojano-vic 7:6(5), 5:7, 2:6
Nina Potočnik - Mina Mar-kovic 2:6, 4:6
Sara Palčič/Manca Pislak -Markovic/Stojanovic 4:6, 5:7 Slovenija - Portugalska 1:2 Pislak - Alvaro Ivone 2:6, 4:6 Palčič - Fernandes 6:3, 4:6, 1:6
Potočnik/Pislak - Fernan-des/Alvaro 6:4, 6:7(6), 7:6(10) Končni vrstni red: 1. Francija, 2. Italija, 3. Rusija, 4. Srbija, 5. Portugalska, 6. Grčija, 7. Slovenija.
Markovičevi odigrala izredno agresivno, bila je zelo aktivna in je vodila igro, a je v tej vnemi naredila preveč napak. Kljub temu je prikazala precejšen napredek v igri, predvsem tehnična izvedba udarcev je dobra, z leti pa bo odpravljala napake,« je povedal Zoran Krajnc.
ITF turnir v Radencih
Urh Krajnc-Domiter je pred tednom nastopil v kvalifikacijah ITF-turnirja v Radencih za igralce do 18. leta starosti. To mu je omogočilo posebno povabilo (wild card) slovenskega selektorja, zaslužil pa si jo je z dobrim nastopom na državnem prvenstvu U-16. Urh je že v 1. krogu pripravil najprijet-nejše slovensko presenečenje, saj je z rezultatom 7:5, 3:6, 6:3 izločil 4. nosilca Hrvata Antu-na Vidaka. Uspešen je bil tudi v 2. krogu, ko je premagal leto starejšega Mariborčana Luka Pehneca. Zadnjega kroga kvalifikacij Urh ni uspel preskočiti; previsoka ovira je bil Avstrijec Marcus Ahne, 5. nosilec kvalifikacij. Kljub temu je Urh z dvema zmagama popolnoma upravičil zaupanje slovenskega selektorja.
Ta teden bo 16-letni Urh v dresu slovenske reprezentance nastopil na kvalifikacijah za ekipno evropsko prvenstvo v Italiji.
Sven znova napredoval
Na najnovejši lestvici TZS je v kategoriji U-12 Ptujčan Sven Lah znova pridobil mesto in je sedaj že na 2. mestu. Prvi je še vedno Grega Kokalj (AS Litija), za njim pa je zaostal Mariborčan Tino Kovačič.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj)
Futsal • Liga U-13
8. KROG: FC Ptuj -rice 1:3 (0:1), FC Ptuj dražica 3:3 (3:1),
Slovenske go- Extrem So-
1.	LITIJA
2.	LITIJA
3.	SODRAŽICA
4.	FC PTUJ
5.	O. KOBARID
6.	SLOV. GORICE
7.	KOMPOLJE
8.	TOMI P. BRONX 10
9.	LITIJA	13
9
14
12
11
13
11
11
0	S
5	44 3	79 3	69:
6	31:4 S	34
7	20: S	2S
13	16:
:6 27 62 27 :30 23 16 22 19 6 16 10 6 3
FC PTUJ - SLOVENSKE GORICE 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Mesarec (7), 0:2 Lovrenčič (13), 1:2 Hreljič (17), 1:3 Kurnik (20) FC PTUJ: Luka Janžekovič, Marko
Panlkvar, Matic Dobnik, Timotej Lešnik, Denis Hreljič, Gašper Jesenek, Timotej Kacjan, Žan Petek, Jure Perger, Matic Milec, Alen Dobnik.
FX PTUJ - EXTREM SODRAŽICA 3:3 (3:1)
STRELCI: 1:0 Hreljič (4), 2:0 Hreljič (5), 3:0 Hreljič (7), 3:1 Turk (10), 3:2 Adamič (14), 3:3 Adamič (20)
Mladi ptujski nogometaši futsala so na turnirju na Ptuju osvojili samo točko. Najprej so izgubili proti sovrstnikom iz Voličine, v drugem srečanju pa so v sedmi minuti z zadetki Denisa Hreljiča povedli kar 3:0. Gostje pa so kljub temu uspeli srečno in spretno izenačiti v zadnji minuti srečanja.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Šolsko državno prvenstvo
Naslov državnega prvaka osvojili Aleš Pernat, Tina Novak, učenke OŠ Ormož ter dijaki Gimnazije Ormož
Preteklo soboto je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo finalno šolsko tekmovanje - državno prvenstvo za učence in učenke osnovnih šol ter dijake in dijakinje srednjih šol. S področnega prvenstva v Mariboru so se naprej na DP kvalificirale po tri ekipe in trije posamezniki iz Spodnjega Podravja, vsega skupaj kar 12 strelcev, ki so po večini tudi na državnem prvenstvu veljali za najresnejše favorite za naslove šolskih državnih prvakov in ta visoka pričakovanja so tudi upravičili.
Med učenci osnovnih šol se je velike zmage in naslova državnega prvaka s 184 krogi veselil Aleš Pernat iz OŠ Borisa Kidriča, ki je premagal izjemno konkurenco 39 strelcev, kjer je kar 8 strelcev preseglo magično mejo 180 krogov, kar že samo zase pove veliko. V naj-
Foto: Tadej Bernik
Učenke OŠ Ormož so s 533 krogi osvojile naslov ekipnih državnih prvakinj, na sliki z leve Tjaša Malec, Melisa Kosi in posamična državna prvakinja med učenkami Tina Novak.
močnejši konkurenci strelcev zadnjih nekaj let je Aleš Pernat slavil šele po boljši zadnji seriji (93:91) in tako premagal
Foto: Tadej Bernik
Dijaki Gimnazije Ormož so s 1075 krogi ravno tako postali ekipni državni prvaki, na sliki z leve Grega Novak, Tilen Vnučec in Jan Šu-mak, ormoške gimnazijke pa so s 1010 krogi osvojile 3. mesto.
Rokomet • Mlajše kategorije
ST. DEČKI A: DRAVA -SEVNICA 37:32 (18:16)
RK DRAVA: Valentin Zupanič (10 obramb), Mario Kenda 1, Teo Pra-potnik 1, Blaž Kuhar, Luka Reisman 8, Aljaž Mori, Marko Žuran 6, Martin Vrbančič 2, Tomas Bedrač 1, Nejc Korošec 1, Sebastijan Kelenc 7, Davorin Levanič 10 (3), Rok Šalamun, Filip Jerenec. Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Tekma z veliko zadetki; predvsem jih je bilo preveč v domači mreži. Ptuj-čani so v napadu prikazali lepo igro, v obrambi pa ni bilo tako. Preveč je bilo popuščanja in nezbranosti, tako da so gostje dosegali lahke zadetke. Rezultat je bil ves čas v koristi domačih, le v sredini drugega polčasa so gostje zagrozili in povedli 20:21. Stvari so se kaj hitro znova postavile na svoje mesto in v zadnjem delu tekme zmagovalec ni bil vprašljiv. Ekipa Sevnice se je predstavila v dobri luči in je sposobna zmešati štrene tudi kakšnemu od favoritov.
ML. DEKLICE A: CELJSKE MESNINE - M. TENZOR PTUJ 19:28 (10:12)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec 8, Barbara Borovčak 9, Tonja Kolednik 4, Sindi Zorec 1, Sandra Šrajner 6, Marina Majcen, Sara Ča-gran, Lara Čagran, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
Mlada dekleta iz Ptuja so na gostovanju v Celju zasluženo zmagala in dokazala, da njihovo prvo mesto na lestvici ni naključje. V prvem polčasu je bila igra izenačena in temu primeren je bil tudi rezultat. Gostje so v tem delu naredile preveč napak, zato pa so v drugem polčasu zaigra-
Uroša Kovača iz Grosuplja ter Tadeja Štojsa iz Jesenic. Zelo dobro se je odrezal tudi edini Ptujčan Sašo Stojak, ki je s 175 krogi osvojil 13. mesto. Med učenkami je enak podvig z naslovom posamične šolske državne prvakinje uspel Tini Novak iz OŠ Ormož, ki je zmago slavila z absolutno najboljšim rezultatom vseh osnovnošolcev s 187 krogi! Tina je s serijama 91 in 96 krogov streljala vsaj za razred boljše od vseh ostalih in izboljšala svojo rekordno znamko, še najbližje zmagovalki pa se je z zaostankom velikih 10 krogov uspelo prebiti Sari Hriberšek iz Velenja in Leji Mihelič iz Tišine. Zelo dobro sta nastopili tudi ostali dve učenki OŠ Ormož, saj je Melisa Kosi s 174 krogi osvojila 7. mesto, Tjaša Malec pa je s svojim novim osebnim rekordom 172 krogov osvojila
9. mesto. Iz OŠ Juršinci se je prvenstva udeležila tudi Urška Rižnar in s 125 krogi osvojila 32. mesto. Mlade Ormožanke so bile nepremagljive tudi v ekipni konkurenci, kjer so slavile s 533 krogi pred učenkami OŠ Tišina s 512 krogi.
Med dijakinjami srednjih šol je naslov šolske vice prvakinje osvojila Petra Vernik iz Gimnazije Ormož, ki je s 366 krogi le za krog zaostala za najboljšo Nino Pertoci iz ekonomske šole Murska Sobota, tretje mesto je osvojila Kaja Raščan iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Med dijakinjami sta uspešno nastopali tudi Urška Kuharič, ki je s 332 krogi osvojila 14. mesto, ter Žakli-na Vidovič, ki je s 312 krogi osvojila 23. mesto, z ekipnim rezultatom 1010 krogov pa so ormoške gimnazijke osvojile 3. mesto, zmagale so dijakinje iz Postojne s 1071 krogi pred gimnazijkami iz Murske Sobote s 1048 krogi.
Med dijaki so naslov ekipnih državnih prvakov osvojili tudi ormoški Gimnazijci, ki so dosegli 1075 krogov in premagali svoje vrstnike iz Idrije s 1070 krogi na drugem in Gimnazijo Kranj s 1055 krogi na tretjem mestu. Med posamezniki si je naslov šolskega državnega prvaka priboril Gašper Oblak iz Gimnazije Škofja Loka s 373 krogi, Jan Šumak iz Gimnazije Ormož je s 365 krogi osvojil 6. mesto, Grega Novak je s 359 krogi osvojil 10. mesto, Tilen Vnučec pa je s 351 krogi zasedel 14. mesto.
Simeon Gonc
le veliko bolje in si priigrale visoko zmago.
ML. DEKLICE B: CELJSKE MESNINE - MERCATOR TENZOR PTUJ 27:16 (13:10)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Gabrijela Kukovec, Mia Kopold 7, Sara Čagran 1, Lara Čagran 2, Ana Ambrož 2, Doroteja Lah 4, Stefani Pivko, Anja Lampret, Eva Sirc. Trener: Sašo Petek.
Celje pa ni bil srečen kraj za mlajše deklice B, ki so doživele poraz. Po prvem polčasu so gostje zaostajale samo za tri zadetke, na koncu pa je bila razlika precej večja.
ST. DEČKI B: DRAVA PTUJ -ARCONT RADGONA 19:9 (12:5)
DRAVA: Matevž Prapotnik 1, Matic Vrbnjak, Tadej Milošič 1, Mitja Va-upotič 3, Žan Žmavc, Kevin Krajnc, Žan Bukvič 1, Domen Lisjak 2, Nejc Lukežič 5, Martin Ovčar, Jernej Hajdinjak 2, Niko Veit 1, Vito Kokol Bogme, Sebastjan Bedrač, Timotej Rosič, Blaž Petrovič 3. Trenerja Maks Žuran in Sašo Kafel.
DRAVA PTUJ - GORENJE VELENJE 23:24 (14:12)
DRAVA: Matevž Prapotnik, Matic Vrbnjak, Tadej Milošič, Mitja Vaupo-tič 6, Žan Žmavc 2, Kevin Krajnc, Žan Bukvič, Domen Lisjak, Nejc Lukežič 8, Martin Ovčar, Jernej Hajdinjak 2, Niko Veit 2, Vito Kokol Bogme, Se-bastjan Bedrač, Timotej Rosič, Blaž Petrovič 2. Trenerja Maks Žuran in Sašo Kafel.
Ptujski starejši dečki B so bili na turnirju polovično uspešni. V prvem
srečanju so brez večjih težav premagali sovrstnike iz Gornje Radgone. Drugo tekmo so dravaši igrali proti ekipi iz Velenja. Prvi polčas so odigrali na visokem nivoju, kolektivna igra v napadu in borbenost v obrambi sta obrodila sadove, saj so prvi polčas dobili z dvema zadetkoma prednosti. Drugi polčas so Ptujčani začeli strelsko slabo, nekaj vratnic, prestopov in obramb gostujočega vratarja je omogočilo tekmecem, da so naredili delni izid 5:0. S tem so povedli za tri gole, ki jih nato ptujski rokometaši niso več uspeli nadoknaditi. V končnici so ponovno igrali kolektivno, izigrali nasprotnika, a na žalost je bilo časa za preobrat premalo.
ML. DEČKI B: JERUZALEM ORMOŽ - DRAVA PTUJ 25:16 (10:7)
DRAVA: Mario Letonja, Jan Krajnc, Uroš Sajič, Jure Pšajd, Anže Gavez 2, Timotej Sitar 8, Domen Krasnič 2, Blaž Matjašič, Jan Mlač - Černe 3, Saš Ekart - Serdinšek 1, Jure Satler. Trenerja:Aleš Benčič in Sašo Kafel.
KADETI: DRAVA PTUJ -HRASTNIK 31:30 (15:15)
DRAVA: Jan Koštomaj, Aljaž Kotnik, Aljaž Toš 4, Timotej Tomič 1, Nejc Janžekovič 2, David Verdenik 7, Jernej Čuš, Nrejc Benčič, Jan Maroh 5, Leon Požar 4, Miha Žuran 5, Renato Kenda, Jani Zolar 1, Matic Čeh 2, Nace Zavratnik. Trener: Marko Kac
Po pričakovanjih je bila tekma proti ekipi Dol TKI Hrastnik zelo težka. Ptujski fantje so to tekmo dobili v napadu, pa čeprav so zastreljali ogromno čistih strelov iz šestih metrov; gostje so imeli zelo razpoloženega vratarja. Obramba, ki ponavadi krasi ptujsko ekipo, je na tem srečanju pešala. Na koncu koncev sta najbolj pomembni dve točki, ki pa sta ostali
na Ptuju in dajeta možnost za uvrstitev na finalni turnir.
ST. DEČKI A: GORENJE VELENJE - DRAVA 28:27 (13:15)
DRAVA: Valentin Zupanič (12 obramb), Mario Kenda, Teo Prapot-nik, Blaž Kuhar, Luka Reisman 3, Aljaž Mori, Marko Žuran, Martin Vrbančič 5, Tomas Bedrač, Nejc Korošec 4, Sebastijan Kelenc 5, Davorin Levanič 10 (4), Rok Šalamun. Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Sredino gostovanje v Velenju z neposrednim konkurentom za vrh lestvice se ni izšlo po željah Ptujčanov, čeprav slednji niso igrali slabo in so skorajda ves čas srečanja vodili. V prvem polčasu domačinom niso prepustili niti enega vodstva. Rezultat se je gibal od neodločenega do dveh točk prednosti za goste. Zaključek polčasa je bil spektakularen, saj je Davorin Levanič dosegel zadetek po izteku igralnega časa, iz devetme-trovke, mimo obrambnega zidu domačinov. V začetku drugega polčasa so domačini pritisnili na vso moč in pri rezultatu 17:16 so prvič povedli. Igralci Drave so uspeli rezultat takoj preobrniti nazaj v svojo korist in so povedli za tri gole. Pri rezultatu 22 :22 je domačinom uspelo izenačiti in od takrat naprej je igra potekala »gol za gol«. V zadnjih dveh minutah tekme so domačini zaradi izključitve izgubili svojega najboljšega igralca Ovnička in so zaostajali za gol. Zaradi prisotne nervoze Ptujčani niso uspeli več zadeti, medtem ko so domači z dvema protinapadoma drugič na tekmi povedli in zmagali. Za Ptuj-čane poraz še ni tragičen. Ta tekma pa je dokazala, da znajo igrati odličen rokomet in da se lahko enakovredno kosajo z najboljšimi ekipami v Sloveniji.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 3. DOL - vzhod 2 (ž)
»
Prava borba se šele pričenja«
AS Zava Feluka Ptuj - Suha gradnja 3:1 (21, -22, 19, 14)
Ptujske odbojkarice so v soboto v domači dvorani z rezultatom 3:1 v nizih premagale moštvo iz Radencev. Gostje so bile zelo trdožive tekmice, ki so po porazu v prvem nizu v drugem izenačile. V drugi polovici tekme so domačinke upravičile vlogo favoritinj ter s hitro in učinkovito igro razblinile vse dvome o zmagovalkah. Za slabši izkupiček od pričakovanega je največ »kriva« zdesetkana in prevetrena igralska zasedba. Izkušene kapetanke Marjane Horvat ni bilo v ekipi, po poškodbi je prvič stopila na parket Simona Krajnc, za dodatno negotovost pa sta poskrbeli dve novi igralki. V ptujsko ekipo se je vrnila »stara znanka« ptujskega občinstva Nuša Andjelkovič - je namreč izkušena igralka s prvoligaškim statusom. Druga Mariborčanka v ptujskem moštvu je Nina Babič. »Glede na to, da eno leto nisem trenirala, sem zadovoljna s svojo igro. Bila sem komaj na treh treningih, s Simono pa sva sploh prvič skupaj stali na parketu. Ker imamo nekaj težav z igralsko zasedbo, smo malce kombinirale s postavo, ko pa smo v tretjem nizu vse zaigrale na svojih mestih, se je
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice AS Zava Feluka Ptuj med akcijo
tekma obrnila v našo korist. Na papirju smo bile res precej boljše, vendar so punce igrale zelo borbeno, hitro v polju in napadalno z začetnim udarcem,« je povedala prva ptujska poda-jalka, Nuša Andjelkovič. Tesen izid v prvem delu srečanja je bil posledica taktične igre ptujskega stratega. »Prvi del tekme ni bila realna slika Ptuja. Nisem želel tvegati, da bi Krajnčevo takoj polno obremenil, vendar je ekipa iz Radencev nudila toliko odpora, da smo morali odigrati z najboljšimi igralkami, ki jih imamo trenutno na razpolago,« je povedal Danilo Maučnik.
V zadnjem, 18. krogu rednega dela prvenstva čaka Ptujčan-
ke v soboto v središču Prlekije ekipa iz Ljutomera. Obračun drugega in devetega moštva sezone ne odloča o ničemer več. Razlike med klubi so velike. Ptujčanke imajo 12 točk naskoka pred tretjeuvrščeno ekipo Ecom. Z DŠR Murska Sobota so razred zase, med seboj pa povsem izenačene. Obe beležita le en poraz v celotni sezoni, vsaka z gostovanja pri največjih konkurentkah. Ekipi se bosta potegovali za nastop v drugi državni ligi. Skupaj s Kostmann Sl. Gradec in po vsej verjetnosti z ŽOK Mislinjo se bodo ekipe po dvokrožnem sistemu (skupaj šest tekem) pomerile za eno mesto, ki vodi v to tekmovanje. »Zdaj se prava
Plavanje • Plavalni tečaj
Ko je športna vzgoja zabavna
Učenci prve triade OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in podružnice Lovrenc na Dravskem polju so imeli prvi teden februarja plavalni tečaj v Termah Ptuj. Plavalni tečaj je obsegal deset ur in spada v sklop športne vzgoje.
Učenci so bili razdeljeni v več skupin glede na predznanje; delo je bilo temu prilagojeno. Tako je skupina najboljših plavalcev delala predvsem na tehniki plavanja in vzdržljivosti, tista z manj plavalnega znanja pa se je večinoma igrala
v malem bazenu, da bi učenci čimprej premagali strah pred vodo. Vodili so jih šolski učitelji in učitelji iz Plavalnega kluba Ptuj. Tako so učenci prvega in drugega razreda imeli tri učitelje plavalnega kluba in eno šolsko učiteljico, tretji razred pa je imel tri šolske učitelje in dva klubska učitelja. Učenci so se lahko na koncu tečaja spustili tudi po toboganu, kar je že običaj. Večina jih je komaj čakala teh zadnjih pet minut ...
Zadnji dan plavalnega tečaja so imeli testiranje in glede na oceno, ki so jo dobili, bodo
borba komaj pričenja. Če star-tamo z drugega mesta, imamo sicer tri točke manj, vendar se da z dobro igro to nadoknaditi. Možnosti za dosego ciljev vedno obstajajo, zato smo se tudi okrepili z dvema izkušenima igralkama. Naša največja težava je, da smo skupaj le teden dni, druge ekipe pa v enakih postavah igrajo že vse leto. Morali bomo biti zelo pridni, da bomo sestavili dobro igro,« je dejal Maučnik. Brez okrepitev ne bi bili konkurenčni, pravi: »Osem mesecev smo se potili. Na začetku smo potrebovali nekaj časa, da se sestavimo. Prvi poraz v Murski Soboti nas je dočakal nepripravljene, a smo nato vse težave vedno reševali sproti. Danes je še nemogoče pričakovati, da bi bili z zelo mladim moštvom konkurenčni v drugi ligi. Na začetku sem puncam dal obljubo, da bomo prišli do borbe za drugo ligo in to nam je uspelo. Zame je bila največja zmaga en krog pred tem, ko je vseh štirinajst igralk stopilo na parket. Vesel sem, da je Ptuj doumel, da je treba z mladim in svojim kadrom priti do določenih rezultatov. Vendar brez izkušenih igralk ne gre, saj se v drugačnem primeru ni mogoče od koga učiti. Mislim, da je borba za drugo ligo prava pot. Povsem razumem vodstvo kluba, ki z drugoligaškim statusom precej lažje potrka na vrata kakšnega sponzorja. S takšno popotnico pa bodo morda tudi mlajše hitreje napredovale.« Druga liga je za Ptujčanke trenutno sicer le še na obzorju.
ug
prejeli tudi diplomo, ki je zlati, srebrni in bronasti konjiček ter zlati, srebrni in bronasti del-finček. Najboljši učenci bodo prejeli zlatega delfinčka, kar po merilih ocenjevanja znanja plavanja v Sloveniji pomeni, da mora otrok plavalec preplavati 150 metrov mešano v določenem času glede na starost in spol, plavanje pa prične s skokom na glavo. Učenci, ki pa znajo drseti stegnjeni na vodni površini z rokami naprej - drsijo na prsih, z glavo v vodi, pet sekund - pa bodo prejeli bronastega morskega konjička.
Učencem želimo še naprej veliko užitkov in uspehov pri plavanju. Nikoli se ne ve, mogoče je med njimi kakšen bodoči športnik.
Nevenka Anžel
Zabave ni manjkalo ...
Učenci se ogrevajo pred vstopom v bazen.
Futsal • 2. SFL - vzhod
REZULTATI 14. KROGA: FSK Ke-
belj - KMN Benedikt 1:6 (1:2), Cer-kvenjak Gostišče Anton - KMN Slovenske Gorice 8:2 (2:1), FC Maribor Branik - KMN Tomaž 4:5 (2:0), KMN Nazarje Glin - KMN Zavrh Masind 10:2 (1:0).
1.	NAZARJE GLIN 14 11 2 1 84:47 35
2.	KMN TOMAŽ 14 8 1 5 61:52 25
3.	FSK KEBELJ 14 6 4 4 53:38 22
4.	MB BRANIK 14 7 1 6 70:57 22
5.	KMN BENEDIKT 14 6 0 8 69:77 18
6.	KMN ZAVRH 14 4 3 7 60:71 15
7.	CERKVENJAK 14 3 4 7 41:61 13
8.	SLOV. GORICE 14 2 3 9 57:92 9
Po preobratu Tomaž v dodatne kvalifikacije: Maribor Branik -Tomaž 4:5 (2:0)
STRELCI: 1:0 Gajser (4), 2:0 Gaj-ser (19), 3:0 Kurnik (22), 3:1 Janže-kovič (27), 3:2 Mlinarič (28), 3:3 Bo-hinec (29), 3:4 Kamenšek (29), 3:5
Goričan (32), 4:5 Vazovec (40).
Zadnja tekma 14. kroga med Mariborom in Tomažem je odločala o potniku v dodatne kvalifikacije, kjer si bodo ekipe še lahko izborile nastop v 1. SFL v sezoni 2010/2011. Petelini so tekmo proti gostiteljem slabo začeli in mariborski futsalerji so v 22. minuti povedli s 3:0 in se ob tem že veselili zmage in uvrstitve v dodatne kvalifikacije. S tem se niso strinjali varovanci trenerja Zvonka Gašpariča, ki so v pičlih petih minutah s petimi zadetki opustošili mariborsko dvorano Lukno in spreobrnili zaostanek 0:3 v vodstvo s 5:3. V zaključku je domačinom uspelo znižati zaostanek, vendar zmaga igralcev Tomaža ni bila pod vprašajem. To je bila tretja zaporedna zmaga Tomaža, ki daje upanje na uspeh tudi v dodatnih kvalifikacijah.
V četrtfinalu dodatnih kvalifikacij se bo Tomaž pomeril s tretjeuvršče-no ekipo Zahoda, škofjeloškim Webrom. Igra se na dve dobljeni zmagi, prva tekma je na sporedu v petek, 19. februarja, ob 19.30 na Hardeku.
Športni napovednik
Futsal
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
PARI 14. KROGA: FC Krona Bar Ptuj - Gorica (v petek ob 20.00 v ŠD Center na Ptuju), Oplast Kobarid - Izola, Tomi Press Bronx - Dobovec, Sevnica - Puntar Casino Safir.
Rokomet
1.A SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 19. KROGA: Jeruzalem Ormož - Merkur (sobota ob 19. uri na Hardeku), Slovenj Gradec - Krško.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 19. KROGA: Olimpija - Mercator Tenzor (sobota ob 16.00), Burja Škofije - Celjske mesnine, Piran vrtovi Istre - Krka, Celeia Žalec
-	Zagorje Gen I, Krim Mercator - Izola.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 13. KROGA: Alples Železniki - Moškanjci Gorišnica (sobota ob 19.00), Šmartno 99 - Radeče - MIK Celje, Istrabenz plini Izola - Sevnica, Sviš Pekarna Grosuplje - Grosuplje, Celje Pivovarna Laško B - Ajdovščina, Grča Kočevje - Krka.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (OD 1. DO 8. MESTA)
PARI 1. KROGA: Mitol Sežana - Velika Nedelja (sobota ob 18.00), Brežice - Škofljica, Mokerc Ig - Dol TKI Hrastnik, Dobova - Cerklje.
MLAJŠE KATEGORIJE JERUZALEM ORMOŽA
Mlajši dečki B
Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (zaostala tekma predtek-movanja, skupina Vzhod; v soboto, 13. 2., ob 10.30 v Športni dvorani na Hardeku). Mlajši dečki A
Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (zaostala tekma predtek-movanja, skupina Vzhod; v soboto, 13. 2., ob 11.30 v Športni dvorani na Hardeku). Starejši dečki A
Jeruzalem Ormož - Krško (polfinalna skupina B, 5. krog; v soboto, 13. 2., ob 12.45 v Športni dvorani na Hardeku).
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 13. KROGA: Ilirija - Ptuj, Finea Maribor - Sobota, Petrol Olimpija - Edigs Mengeš, Krka - Melamin, Kema Puconci - Tempo Velenje.
1.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 13. KROGA: Kajuh Slovan - Ptuj, Ljubljana - Fužinar Interdiskont, Muta - Arrigoni, Logatec - Iskra Avtoelektrika, Ilirija - Šenčur.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
8. KROG: Gorica - Ptuj II (ob 10.00), Arrigoni Izola - Ptuj II (sobota ob 16.00)
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
6. KROG: Logatec - Ptuj II.
Kegljanje
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA -VZHOD
PARI 13. KROGA: Gašper Korotan II - Drava Deta Center, Radenska
-	Prepolje, Piramida - Rudar II, Ruše - Lokomotiva DIXI, Nafta - Žalec Petrol.
Smučarski skoki v Miklavžu ...
Športno društvo Mladost iz Miklavža pri Ormožu prireja v nedeljo, 14. februarja, v Vuzmetincih tekmovanje v smučarskih skokih. Skakalnica omogoča skoke do 20 metrov.
Organizator bo tekmovanje izpeljal v treh kategorijah - osnovnošolci, člani, veterani.
Pričetek tekmovanja bo ob 13. uri.
... in Juršincih
Športno društvo Juršinci prireja v soboto, 13. februarja 2010, ob 17.00 nočno tekmo v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici. Tekmovalci bodo razvrščeni v tri kategorije - otroci, člani in veterani. Za pijačo in veselo vzdušje poskrbljeno. Informacije: 041 613 322 (Franci) Vabi ŠD Juršinci
Tradicionalno tekmovanje v »bobu«
PGD Gabrnik vabi na tradicionalno tekmovanje v »bobu«, ki bo v soboto, 13. 2., v Gabrniku pri Juršincih. Prijave sprejemamo na samem prizorišču do 11 ure. Proga je dolga 210 metrov, ima približno 30 metrov višinske razlike in bo odlično pripravljena za vse ljubitelje adrenalinskih užitkov.
Za pijačo, jedačo in glasbo je poskrbljeno. S seboj prinesite obilo dobre volje! Vljudno vabljeni!
Tečaj za nove sodnike
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj želi v svoje vrste vključiti kar največ novih članov. Zato bodo 18. februarja 2010 organizirali sodniški tečaj in pozivajo vse interesente, da se že sedaj prijavijo na e-naslov pero.mertelj@gmail.com. Tečaj se bo pričel ob 18. uri v prostorih MNZ Ptuj, Čučkova ulica 2.
Danilo Klajnšek, UK, JM
Arhiv Oš
Arhiv Oš
Zimske olimpijske igre, Vancouver 2010
Bodo srečne za naše športnice in športnike?
Le še ure odštevamo od slovesnega začetka 21. zimskih olimpijskih iger, ki jih bo letos gostila Kanada, oziroma pokrajina Britanska Kolumbija z mestom Vancouvrom na čelu. Po letu 1988, ko so bile ZOI v bližnjem Calgaryju, je Kanada torej ponovno gostiteljica iger.
Kaj bodo prinesle slovenski odpravi, je seveda glavno vprašanje med ljubitelji zimskih športov. Dejstvo je, da še nikoli nismo imeli toliko železa v ognju, kot ga imamo tokrat. V isti sapi lahko dodamo, da to seveda še ni izpolnjen pogoj za najuspešnejšo žetev olimpijskih medalj doslej, vendar so temelji izredni. Vsekakor veliko boljši kot recimo leta 1994 v norveškem Lillehammerju, ko so za samostojno Slovenijo prve medalje osvojili Alenka Dovžan, Jure Košir in Katja Koren. Na OI v japonskem Naganu (1998) se nismo veselili novih medalj, zato pa je bronasto leta 2002 v ameriškem Salt Lake Cityju osvojila ekipa naših skakalcev. Pred štirimi leti smo v Torinu znova ostali brez odličja.
Na vrhu seznama tokratnih realnih slovenskih adutov za
Slovenija na ZOI (47 predstavnikov)
Alpsko smučanje: Aleš Gor-za, Andrej Jerman, Rok Perko, Bernard Vajdič, Mitja Valenčič, Andrej Šporn, Mitja Dragšič, Maruša Ferk, Tina Maze, Ana Drev, Janez Jazbec, Matic Sku-be in Andrej Križaj
Biatlon: Klemen Bauer, Janez Marič, Peter Dokl, Vasja Rupnik, Teja Gregorin, Andreja Mali, Dijana Ravnikar in Tadeja Likozar Brankovič
Tek na smučeh: Petra Majdič, Katja Višnar, Vesna Fabjan, Anja Eržen in Barbara Jezeršek
Prosti slog: Saša Farič, Filip Flisar in Nina Bednarik Skeleton: Anže Šetina Umetnostno drsanje: Gregor Urbas in Teodora Poštič
Deskanje na snegu: Rok Rogelj, Rok Flander, Rok Mar-guč, Izidor Šušteršič, Žan Košir, Glorija Kotnik in Cilka Sadar
Nordijska kombinacija: Mitja Oranič in Gašper Berlot
Smučarski skoki: Robert Kranjec, Jernej Damjan, Mitja Mežnar, Primož Pikl in Peter Prevc
Sankanje: Domen Pociec-
ha
Vancouver, mesto v kanadski provinci Britanska Kolumbija
vsi zadovoljni tudi s kakšnim vrhunskim nastopom in uvrstitvijo med najboljše. Le redkim sodelujočim se bo namreč uresničila želja, da bi najboljši nastop v celotni sezoni izvedli prav na olimpijskih igrah. Ker
so razlike v svetovnem vrhu v vseh disciplinah in športih izredno majhne, pa bo na koncu prav to odločalo o dobitnikih medalj. Relativnost v smučanju: včasih si lahko z zaostankom 5 stotink drugi, včasih
pa si lahko na tem mestu tudi z zaostankom debele sekunde. Zaradi takšnih podrobnosti je zares potrebno imeti tudi kanček sreče. Naj spremlja naše olimpijce!
Jože Mohorič
Foto: Stanko Kozel
Tina Maze je eden naših glavnih adutov za olimpijsko medaljo.
medalje je smučarska tekačica Petra Majdič, najboljša sprin-terka sezone. Petra že nekaj let navdušuje s svojo vztrajnostjo ter odlično pripravljenostjo, ki bo tudi tokrat njen glavni adut. Tik za njo je smučarka Tina Maze, ki se lahko v vseh disciplinah alpskega smučanja uvršča na vrh ali tik pod njega. Ali bo vsestranskost tokrat njen adut ali pa bo preveč moči izgubljala z udeležbo na vseh tekmah, je zaenkrat težko reči. Idealno bi seveda bilo, da bi že na prvih nastopih (v superkombinaciji ali smuku) posegla po odličju, s čimer bi lahko razbremenjena nadaljevala nastope na preostalih tekmah. Od deklet lahko na visoke uvrstitve ciljata še tekačica na smučeh Vesna Fabjan in bia-tlonka Teja Gregorin.
Še daljši je seznam naših fantov, ki naj bi mešali štrene na odru za zmagovalce. Začnemo lahko s smukačem Andrejem Jermanom, ki je po nekoliko slabšem začetku sezone v nadaljevanju ujel pravi ritem in med drugim slavil zmago na zahtevnem smuku v Bormiu. Andrej Šporn je ves smukaški svet presenetil z 2. mestom na klasičnem smukaškem prizorišču v Kitzbuhlu, ponovitev podobnega dosežka pa bi bila prava senzacija. Visoko merijo tudi naši "orli", ki se lahko visoko prebijejo v ekipni preizkušnji, med posamezniki pa je naš glavni adut Robert Kranjec, skupni zmagovalec svetovnega pokala v poletih. Nikakor ne smemo pozabiti na deskarje na
snegu, med katerimi je največji slovenski adut Rok Flander.
Iz ozadja lahko neobremenjeno napadajo še nekateri naši športniki, ki se jim lahko v idealnih razmerah posreči vrhunski nastop. Med te spadajo slalomist Mitja Valenčič, biatlonka Tadeja Likozar Bran-kovič, smučarska tekačica Katja Višnar ter deskar na snegu Žan Košir. Lahko med temi iščemo kakšnega bodočega nosilca olimpijskega odličja? Težko reči, verjetno pa bi bili
Olimpijske novičke
Slovensko zastavo bo na otvoritveni slovesnosti nosila Tina Maze
Slovenski športniki sodelujejo pod samostojno državo na šestih ZOI. Doslej so bili zastavonoše na otvoritvah Franci Petek, Jure Košir, Dejan Košir, Primož Peterka in Tadeja Brankovič, tokrat pa je OKS to čast dodelil Tini Maze. Le-ta v Kanadi sodeluje na svojih tretjih OI.
Otvoritvena slovesnost v dvorani
Prvič v zgodovini ZOI bo otvoritvena slovesnost potekala v dvorani. Gre za dvorano BC Palace, ki lahko sprejme več kot 55 tisoč gledalcev! Le-tem in milijonom pred TV-za-sloni po vsem svetu se bo predstavilo več kot 4000 nastopajočih.
Vreme
Organizatorjem delajo sive lase visoke temperature, ki so za ta letni čas izredno visoke, precej nad ničlo. Podobne so tudi napovedi za prihodnje dni, saj naj bi ta povsem zahodni del Kanade zajelo celo deževje. Največ težav bi naj imeli na prizoriščih za deskarje (Cypress Mountain), ki so najbližje Pacifiškem oceanu.
Hokej
Kanada je dežela hokeja, zato bo posebna pozornost namenjena tej športni panogi. Hokejska prizorišča bodo zasedena do zadnjega kotička, posebno vzdušje bo na tekmah, kjer bo igrala domača izbrana vrsta. Ta si seveda nadvse želi zlate medalje, za kar ima tudi realne možnosti. Na tej poti jim bodo glavne ovire reprezentance Rusije, Švedske, Finske in Češke.
JM
Eno od veličastnih prizorišč: dvorana Richmond Olympic Oval, kjer bodo nastopali hitrostni drsalci in drsalke.
Spored končnih odločitev na ZOI 2010 v Vancouvru (do 18. 2.):
12.	februar Slovesno odprtje
13.	februar Alpsko smučanje: 20.45, smuk, moški
Smučarski skoki: 18.45, posamično (srednja skakalnica) Biatlon: 22.00, 7,5 km šprint, ženske Hitrostno drsanje: moški, 5000 m Smučanje prostega sloga: 4.30: grbine, ženske, Drsanje/kratke proge: 1500 m, moški
14.	februar Alpsko smučanje: superkombinacija, ženske,
19.00, smuk; 22.00, slalom Nordijska kombinacija: posamično: 19.00, skoki; 22.45 tek
Biatlon: 20.15, 10 km šprint, moški Hitrostno drsanje: ženske, 3000 m Smučanje prostega sloga: 3.30, grbine, moški Sankanje: 22.00, moški (3./4. vožnja)
15.	februar Smučarski tek: 19.00, ženske, 10 km prosto
21.30, moški, 15 km prosto Umetnostno drsanje: 2.00, športni pari, prosti program
Hitrostno drsanje: moški, 500 m Deskanje: 23.00, deskarski kros, moški: finale
16.	februar Alpsko smučanje: 19.00, superkombinacija (m)
smuk 22.30 superkombinacija, moški, slalom Biatlon: 19.30 Whistler: zasledovanje, 10 km ženske; 21.45 Whistler: zasledovanje, 12,5 km moški
Hitrostno drsanje: 0.30,ženske, 500 m Sankanje: 22.00,ženske (3./4. vožnja) Deskanje: 21.15, deskarski kros, ženske, finale
17.	februar	Alpsko smučanje: 20.00, smuk, ženske
Smučarski tek: 19.15, šprint, kvalifikacije (ž, m)
21.30, šprint, finale (ž, m)
Hitrostno drsanje: 1.00, moški, 1000 m
Sankanje: 2.00, dvosed
Deskanje: 4.15, snežni kanal, moški, finale
Kratke proge: 2.00. finale, 500 m, ženske
18.	februar	Biatlon: 19.00, posamično, 15 km, ženske
22.00, posamično, 20 km, moški Umetnostno drsanje: 2.00, prosti program (m) Hitrostno drsanje: 22.00, 1000 m, ženske Deskanje: 3.00, snežni kanal, ženske, finale
Športnik leta 2009
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja - zadnja glasovnica
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. februarja 2010 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in spletnega portala www.sportne-novice. com.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in portala www. sportne-novice.com in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žen-
sko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Za pomoč pri glasovanju vam ponujamo imena nekaterih izmed najuspešnejših športnikov iz našega področja: Nina Kolarič, Mina Markovič, Majda Raušl, Vesna Rojko, Sabina Kolednik, Nuša Štefančič, Dejan Zavec, Mitja Mahorič, Matjaž Rozman, Aldo Ino Ilešič, Marko Bezjak, Rok Žuran, Matej Marin, Danilo Piljak, Aleksander Kolednik ...
Tik pred koncem glasovanja je razplet zelo tesen, zato lahko vsaka glasovnica pripomore k izboru vašega favorita ...
v Štajerski	T	E	D	NI	IV (Rradioptuj 1KB 89,8 98,2 I04¡3
športnik leta - spodnjega podravja - 2009					
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov:
Poštna številka, kraj: _
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI.
www.sportne-novice.com
Ptuj • Jubilejni občni zbor gasilskega društva
140 let prostovoljstva in požrtvovalnosti
V dvorani gasilskega doma na Ptuju so se minuli petek, 5. februarja, zbrali na jubilejnem 140. letnem občnem zboru člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj. Osrednjo slovesnost ob visokem jubileju te osrednje gasilsko-reševalne enote v Spodnjem Podravju načrtujejo septembra, ko naj bi predali namenu prenovljen in dograjen gasilski dom ter nova gasilska vozila.
Ker je slavnostni dogodek sovpadal s pričetkom jubilejnega ptujskega kurento-vanja, je ptujske gasilce in številne goste iz Slovenije in sosednje Hrvaške uvodoma pozdravila skupina kurentov iz etnografskega društva Ko-rantov duh iz Ptuja, v imenu katere je jubilantom čestital in se zahvalil za sodelovanje predsednik društva Vlado Hvalec, z ubrano pesmijo pa so se čestitkam pridružili še pevci moškega pevskega zbora Jezero-Biri pod vodstvom Vladislava Pulka.
Medtem ko smo lahko v dvorani spremljali projekcijo filma o 140-letnem delovanju prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki ga je ob tej priložnosti pripravila skupina podmladka ptujskih gasilcev, je zbranim zaželel dobrodošlico predsednik PGD Ptuj Robert Cvetko, ki je predstavil tudi najpomembnejše aktivnosti društva, ki danes šteje 66 polnoletnih članov, od tega tudi 10 članic, poleg tega pa se lahko pohvalijo še z 52 gasilci, mlajšimi od 18 let. V PGD Ptuj, ki je zaradi izjemnega obsega svojega dela in dejavnosti že skoraj nekakšno podjetje, je redno zaposlen strokovni sodelavec, eden pa je zaposlen preko dopolnilnega dela.
Posebno skrb posvečajo delu z mladimi gasilci, ki prihajajo vsak petek na redne vaje, ki so prilagojene njihovi starosti, pred pomembnejšimi tekmovanji pa so število tedenskih vaj povečali, kar pa se je pozitivno odrazilo na tekmovalnem področju, saj so dosegali vidnejše uspehe. Posebej uspešni so bili na tekmovanju v kvizu mladih iz gasilskega znanja in veščin, saj sta se dve od šestih ekip uvrstili na državno tekmovanje v Braslovčah, kjer sta se odlično odrezali. Z mladinsko ekipo so se udeležili tudi vseh izbirnih in regijskega tekmovanja za memo-
rial Matevža Haceta in do sedaj premagali vse tekmece, tako da so se uvrstili na državno tekmovanje v letošnjem letu.
Da bi pritegnili v gasilske vrste čim več mladih, so po vseh ptujskih osnovnih šolah pripravili predstavitve pomena gasilske organizacije in lika gasilca ter jim predstavili tudi del svoje gasilske opreme. Na omenjenih šolah so sodelovali tudi pri izvedbi evakuacije, učence pa so naučili, kako se pravilno uporablja gasilni aparat, kako pravilno prijaviti nesrečo ali požar, naučili pa so jih tudi nekaj gasilskih veščin. Izredno bogata je gospodarska dejavnost PGD Ptuj, ki pomeni tudi pomemben vir financiranja delovanja društva. Tako imajo ustrezno opremljen in organiziran servis za izolirne dihalne aparate, servis gasilnih aparatov ter kontrolni organ za pregled in preskušanje opreme pod tlakom, ki je eden od akreditiranih kontrolnih organov v Sloveniji.
Poleg vseh omenjenih aktivnosti pa so se tudi v preteklem letu nenehno izobraževali in usposabljali na različnih področjih, na gasilskih vajah, seminarjih in drugih institucijah. Med številnimi preventivnimi aktivnostmi so se seznanili tudi z organizacijo zaščite vitalnih objektov v Ptuju, kot so denimo Dom upokojencev, vse osnovne in srednje šole ter nekateri gospodarski subjekti. Člani PGD Ptuj pa so aktivno vključeni tudi v nekatere komisije Gasilske zveze Slovenije, kot je komisija za reševanje na vodi in iz nje ter komisija za nevarne snovi.
Ob vsem tem pa je bila vedno na prvem mestu pripravljenost za najrazličnejše gasilske akcije in posredovanja, v minulem letu so tako opravili kar 181 različnih intervencij, od tega so v 42 primerih gasili požare, v 68 primerih so pomagali pri reševanju poškodovancev prometnih nesreč,
Foto: M. Ozmec
Ptujskim gasilcem in številnim gostom iz Slovenije in Hrvaške so ob visokem jubileju po svoje čestitali kurenti iz skupine Korantov duh.
v 13 primerih so posredovali v nesrečah z nevarnimi snovmi, v sedmih primerih so reševali na vodi, v kar 51 primerih pa so občanom nudili drugo tehnično pomoč. Na omenjenih intervencijah je sodelovalo skupaj 2440 gasilcev, ki so za svoje humano delo porabili 3453 prostovoljnih delovnih ur. V omenjenih intervencijah so prevozili 7026 km, sicer pa so za usposabljanje na rednih in izrednih gasilskih vajah, za prevoze vode in realizacijo drugih nalog, ki so jim bile zaupane, lani prevozili skupaj 17.558 km.
Financiranje delovanja društva zagotavljajo s prihodki lastne gospodarske dejavnosti, iz proračuna MO Ptuj, s sredstvi Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zašito in reševanje ter iz raznih razpisov ter donatorskih prispevkov. Kako obsežno je financiranje, pove podatek, da so v lanskem letu dosegli 396.778 evrov skupnih prihodkov ter 211.433 evrov odhodkov, pozitivno razliko dobrih 185.344 evrov pa bodo v celoti namenili
za pokrivanje stroškov vseh odprtih projektov društva.
Sicer pa je bilo po besedah predsednika Roberta Cvetka lansko leto specifično tudi na področju njihovih prizadevanj za pridobitev voznega parka, saj so sprejeli sklep, da zamenjajo oziroma nabavijo štiri gasilska vozila: avtocisterno, tehnično vozilo z dvigalom, vozilo za nevarne snovi in poveljniško vozilo, za kar so že zagotovili vire financiranja. Veliko svoje energije, časa in prizadevanj pa so vložili v problematiko urejanja lastništva gasilskega doma na Ptuju, ki so ga v drugi polovici leta tudi uspešno rešili, tako da je po večletnih prizadevanjih gasilski dom končno postal last PGD Ptuj; razen stanovanj in nekaj kletnih prostorov, ki so ostali v lasti MO Ptuj, ter dveh pisarn, ki jih je dobila območna organizacija Rdečega križa Ptuj. Za pomoč pri uresničitvi teh prizadevanj so posebej hvaležni strokovnim službam MO Ptuj, na čelu z županom dr. Štefanom Čelanom, hvaležni pa so seve-
da tudi vodstvom gasilskih zvez, ki so bili zaradi zapletenih organizacijskih sprememb solastniki gasilskega doma in so tvorno sodelovali pri prenosu lastništva. Vzporedno z reševanjem problematike lastništva pa so iskali tudi ustrezne vire financiranja za nujno potrebno sanacijo in dograditev gasilskega doma in tako se poleg MO Ptuj pojavljata kot soinvestitorja še območna organizacija RK Ptuj in Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj. Sočasno pa so uspeli zagotoviti vso potrebno projektno dokumentacijo za generalno obnovo in dogradite gasilskega doma, pridobili so tudi potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje, tako da so po dveh letih aktivnega dela podpisali pogodbo z izvajalci del, gradbenim podjetjem Gra-dis Gradnje Ptuj ter Tames Ptuj, novembra so že pričeli pripravljati gradbišče, decembra so pričeli zemeljska dela, januarja letos pa tudi gradbena, sicer pa je dokončanje vseh gradbenih in obnovitvenih del predvideno julija letos. Osrednjo slovesnost
ob visokem jubileju društva, ki poteka pod geslom 140 let pro-stovoljstva in požrtvovalnosti, pa načrtujejo v septembru, ko naj bi predali namenu tudi prenovljen in dograjen gasilski dom ter nova gasilska vozila.
Na jubilejnem občnem zboru so ptujski gasilci soglasno sprejeli spremembe društvenega statuta, za novega člana nadzornega odbora so izvolili Miha Ciglarja, določili pa so tudi, da ostaja letna članarina pet evrov. Slavljencem je ob 140. jubileju prvi čestital Jože Korban, vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje, ki je izpostavil izredno pomembno vlogo PGD Ptuj kot osrednje gasilske in reševalne enote v tem prostoru, ki je za to najbolje tehnično opremljena in tudi strokovno usposobljena. Posebej pa se je zahvalil vsem tistim gasilcem, ki so sodelovali pri odpravi posledic lanskega poletnega neurja.
V imenu MO Ptuj se je čestitkam in besedam zahvale za humano pomoč pridružil podžupan MO Ptuj Mirko Kekec, ki je tudi v bodoče obljubil vso podporo Mestne občine pri uresničevanju njihovih ciljev. Ptujskim gasilcem pa so čestitali tudi podpredsednik GZS mag. Janez Merc, ki je opozoril tudi na nekatere novosti v boju za pravice in status prostovoljnih gasilcev ter na sodobno vlogo gasilstva, ki je povsem drugačna kot pred leti; predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič, poveljnik zveze Branko Lah, komandir Policijske postaje Ptuj Robert Munda, predstavniki sodelujočih gasilskih društev iz Slovenije ter predstavniki PGD Bednja-Krapina in Vrbno v sosednji Hrvaški. Jubilejni, 140. občni zbor pa so ptujski gasilci sklenili s podelitvijo gasilskih napredovanj, društvenih priznanj in odlikovanj Gasilske zveze Slovenije.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pečat društva za uspehe na gasilskem področju sta predsednik PGD Ptuj Robert Cvetko (desno) in poveljnik Martin Vrbančič izročila Antonu Rakuši.
Jubilejnega, 140. letnega občnega zbora PGD Ptuj se je udeležil tudi dolgoletni, sedaj častni predsednik društva Marjan Berlič (desno).
Nagradno turistično vprašanje .
V nedeljo osrednja pustna povorka
Na Ptuju in okolici bo še do 16. februarja prevladovalo pustno vzdušje. Po drugi svetovni vojni imamo v Sloveniji opraviti z dvema pojavoma množične kulture, to sta narodno-zabavna glasba in ptujsko kurentovanje, mednarodni pustni festival, ki sta oba že kulturna dediščina, je na znanstvenem simpoziju o karnevalih in turizmu v Sloveniji, ki je potekal 9. februarja v Park hotelu na Ptuju, med drugim povedal prof. dr. Janez Bogataj.
Zelo ga veseli, da je ptujsko kurentovanje tudi že pravilno označeno kot mednarodni pustni festival. Pomembno je tudi vedeti, da je ptujsko kurentovanje 50 let trajajoča izumljena tradicija, ki se vitalno
razvija. V bistvu gre za novo kulturno obliko in model folklornega nastopa, ki je križan s paradnim delom. Ptujsko kurentovanje ima velik pomen, v strokovnih krogih je privedlo do palete razmišljanj in
različnih pogledov med kulturno dediščino in turizmom, da bomo zadeve znali postaviti na pravo mesto in jih pravilno ovrednotiti. Kot poudarja dr. Aleš Gačnik, je zelo pomembno, da spoznamo tradicijo mask in maskiranja tudi v mednarodnem merilu, da bomo znali vrednoti to, kar imamo doma. Na Ptuju so z znanstvenim simpozijem, ki je bil 9. februarja, postavili temelje za simpozij v letu 2012, ko bodo soočali različne poglede na karnevale in turizem v Evropi. S torkovim simpozijem so se na nek način poklonili tudi Dragu Haslu, ki je 18. februarja leta 1959 dal pobudo in program za uvedbo organiziranega kurentova-nja na Ptuju in že takrat tudi izpostavil pomen te prireditve za povezovanje preteklosti in sodobnosti ter krepitve in razvoja dediščine.
Do konca pustnih dni se bo na Ptuju in v okolici še veliko dogajalo. V organizirani povorki se bodo v petek, 12. februarja, predstavili učenci osnovnih šol, v nedeljo, 14. februar-
ja, bo osrednja karnevalska povorka 50. kurentovanja, v ponedeljek, 15. februarja, pa se bo na ptujskih ulicah in trgih zgodila že nova petde-setica, nastopilo bo 50 slovenskih vrtcev oziroma enot. Vabijo pa tudi številne druge prireditve, ki so jih pripravili ptujski gostinski in turistični delavci ter nekatere institucije oziroma zavodi. Častni pokrovi-
telj letošnjega kurentovanja je predsednik vlade Borut Pahor. Med gosti nedeljskega kurentovanja bodo tudi drugi številni znani slovenski politiki, gospodarstveniki, pričakujejo pa tudi več veleposlanikov.
Pravilen odgovor na zadnje vprašanje je: prvega princa karnevala so na Ptuju ustoličili 11. novembra leta 1999, to je bil Gašper I. Letos torej na Ptuju vlada že enajsti princ karnevala, to je princ Bernard Ptujski. Nagrado bo prejela Metka Rakuša, Cvetkovi 33, 2273 Podgorci. Danes sprašujemo, katera karnevalska skupina je na 50. kurentovanju prejela prvo nagrado. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za obisk savn in kopanje v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 19. februarja.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenske godbe in mažoretke so v nedeljo, 7. februarja, na Ptuju postavile svojevrsten rekord, ki ga bo težko preseči.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera karnevalska skupina je na 50. kurentovanju prejela prvo nagrado?_______________
Ime in priimek:__________________
Naslov:_____________________
Davčna številka:
Piše: Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki
Čez veliko lužo
Združene države Amerike (ZDA) imajo v današnjih časih zaradi nenehnega vpletanja v vse mednarodne zadeve precej negativen prizvok, a so za potovanja in tudi za kakšna sezonska dela zelo mikavna država.
S prijatelji smo se vsako leto pogovarjali o svoji zadnji študentski bajeslovni avanturi, ki naj bi bila prav delo in popotovanje po ZDA, a je vedno, ko bi se bilo treba odločiti za to, prišlo nekaj vmes. Finance, ženske, strah. Pa sem se odločil pustolovščino izpeljati sam. Zadnje poletje sem torej pet mesecev preživel v ZDA, natančneje v nacionalnem parku Yellowstone.
Po precej dolgem poletu sem končno prispel na znamenito letališče Kennedy (JFK) v New Yorku, kjer sem v prvem hipu ugotovil, da eden izmed stereotipov o Američanih res drži. Tisti o telesni teži namreč. Tudi pri nas že dandanes najdeš ljudi vseh barv in narodnosti, nikakor pa ne moreš najti na enem kupu toliko ljudi, ki vsak zase gladko
presegajo 150 kg. To je najbolj opazno predvsem na podzemni železnici, kjer se vozijo ljudje iz najbolj oddaljenih in najrevnejših predelov. Ko sem se z metrojem peljal do svojega hostla, kar je po najhitrejši varianti pomenilo uro in pol, mi je šlo kar na smeh. Najprej se je nasproti mene usedel možak na tri sedeže hkrati in si privoščil nekajnadstropni hamburger, ki ga je iz ogromnega 'fast food' paketa potegnila njegova prav tako širokogrudna prijateljica. Nato je drugemu 'težkokategorniku', ki ga v Sloveniji ne najdeš, padla na tla beležka. Ko se je po kratkem razmisleku odločil zadevo pobrati, je prav v tistem hipu naš strojnik odločil malček upočasniti našo lokomotivo, kar je povzročilo pravi tsunami v vagonu. Reveža je namreč po vseh pravilih zabrisalo po tleh, pri čemer
Foto: Daniel Zorko
Wall Street
je nehote podrl nekaj ljudi. Smešno prav gotovo ni bilo, a ni bilo človeka, ki bi takrat ostal resen. Nam je to verjetno težko razumeti, zakaj spadajo Američani med najbolj zavaljene narode na svetu, a če v trgovini navadnega črnega kruha ne najdeš pod 4 evre za kilogram, za celotni meni v številnih lokalih s hitro hrano pa odšteješ 4 evre, potem je že skorajda normalno, da si vsa populacija, ki že tako ali tako gleda na vsak dolar, za kosilo najraje naroči kraljevski hamburger z neštetimi dodatki.
Po tem prijetnem kulturnem šoku me je čakal še en. Ker sem si hostel rezerviral v največji naglici, sem glede izbire krepko brcnil v temo. Kot prvo je bil hostel zelo daleč od letališča, ker sem imel naslednji let ob sedmih zjutraj in bi moral vstati že ob štirih, kot drugo pa je bil pogled, ko sem se iz metroja prikopal na svetlo, zelo interesanten. Namreč, znašel sem se v Harlemu na severu Man-hattana, ki velja za predel s pretežno črnskim prebivalstvom. Že jaz sem debelo pogledal, ko sem se malce ozrl naokrog, a kako so pogledali vsi drugi?! Kot da bi gledal kakšno hiphop sceno. Naključni sprehajalci z radiem na rami, glasen rap na vsakem koraku, brezdelneži po pločnikih in stopnicah, mamice sredi ulice ple-menitijo svoje otroke z zasluženimi zaušnicami, tu in tam kakšna banda naklepa kakšno lumparijo ... In jaz. Začel sem iskati moj domek, številko 30. In ko sem po moji ulici končno prišel do prave številke, je stala tam ... cerkev. Neverjetno. Hodim sem ter tja, pa se zaženem na sredo mladostnikov z najbolj mrkimi obrazi. Ostali popotniki so me podučili, da je potrebno z njimi komunicirati na njihov način, se pravi, robato, samozavestno in ostro. 'Kaj je fantje, kje je ta cifra?', jih presenetim v kleni štajerski amerikanščini. Po kratkem molku in šokiranih pogledih mi le razložijo zadevo. Namreč, ulice se v tem predelu delijo na vzhodni in zahodni del in gredo številke do osrednje avenije proti ničli, od tam naprej pa proti vzhodu spet naraščajo. Na zahodni strani namreč živijo revnejše družine, ki ne marajo bogatih in samovšečnih vzhodnjakov.
Foto: Daniel Zorko
Brooklynski most v New Yorku
In na drugem koncu sem končno le na naslednji dan in svoje privajanje našel moj brlog.	Ameriki začel tako kot pravi Štajerec
Uspešna etapa me je opogumila, - s pivom.
da sem ogled znamenitosti prestavil
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
Nadaljevanje prihodnjič
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
J3
Grand Hotel Primus g s
»
Valentinov večer in predstavitev tekmovalnih parov za »Starorimsko poroko v Grand Hotolu Primus 2010«
Za zabavo bo poskrbel Duo Viktory! Vstopnine ni! Nedelja, 14.2.2010, ob 19. uri v Klubu Gemina XIII.
Rimski večer v Grand Hotelu Primus z ansamblom Šarmerji
Ponedeljek, 15.2.2010, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII. Vstopnine ni!
Celodnevna odrasla vstopnica za kopanje, savno in fitnesz malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 €
Pestra izbira malic v restavraciji Žila
Pri nakupu 10 malic gratis celodnevna vstopnica za Termalni park. (Malica v restavraciji Žila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.)
Pustni torek v Grand hotelu Primus
Torek, 16.2.2010, od 12. ure dalje. Pustna zabava in brezplačen Primusov pustni paprikaš ob živi glasbi - Duo Gloria. Vstopnine ni!	grand hotel primus!
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si	|
Grand Hotel PrimuíC ï**** ~ S
S
Termalni arti s
i
//v	e»i
Termalni 5
■firwePta; ^
4
Kuharski nasveti
Pustna pojedina
Jedi iz svinjine, ki jih najpogosteje ponudimo so po večini pripravljene iz sveže ali razsoljene svinjine, različnih domačih mesnih klobas, kašnatih klobas, zraven pa ponudimo kislo zelje in repo. Iz sveže svinjine uporabljamo za pripravo pustnih jedi le nekatere kose svinjine.
Tako najpogosteje pripravljamo jedi iz svinjske glave, seveda so to jedi vseeno drugačne kot pred nekaj desetletji, tako danes iz svinjske glave pripravimo kakšno tlačenko in žolico. Pri glavi odstranimo večinoma mastne dele mesa, okus izboljšamo z dodajanjem pustne razsoljene svinjine, lahko pa tudi na kocke narezanega kruha. Tako pripravljene tlačenke ne hranimo za dalji čas.
Tlačenko lahko pripravimo tudi iz svinjskih tačk ali enostavno uporabimo želatino, ki jo prav tako pridobivajo iz prvovrstnih telečjih in svinjskih kož ter tačk. Bolj okusno in lepšo na videz dobimo tlačenko, če jo pripravljamo iz razsoljene svinjske glave. Pripravimo jo tako, da meso skuhamo v slani vodi in ji dodamo zrnca celega popra, lovor in čebulo. Voda naj vre počasi, da dobimo bistro juho, če bomo tlačenko zalivali. Pri tlačenki, ki jo zalivamo z juho in ni veliko mesa, moramo skupaj z glavo kuhati tudi nekaj kože, da se pri kuhanju v juho stopi, snov, ki vam bo kasneje juho strdila.
Kuhano meso narežemo na male kocke in jih damo v pripravljen model. Za model
Vse, kar je bilo napisano v prispevku o paradontalnih boleznih muc, velja tudi za kužke. Tudi kužkom se nabira zobni kamen, enim bolj drugim manj, in kot posledica tega pride do vnetja dlesni, pojava žepkov v dlesnih, propada dlesni in posledično do razgaljenja zobnih korenin, kar vodi v paradontal-no bolezen in izgubo zob. Nabiranje zobnega kamna lahko zelo omilimo oziroma upočasnimo z redno higieno ustne votline, uporabo zobne kreme in z rednim ščetkanjem zob pri našem kužku. Vse to pa je izvedljivo le, če smo bili vztrajni in smo začeli negovati zobe že pri malem kužku. Kasneje je skoraj nemogoče začeti umivati zobe, saj večina kužkov ne pusti, da jim šarimo po ustni votlini. Sami smo lahko uspešni le pri odpravljanju zobnih oblog, ki pa se zelo hitro spremenijo v zobni kamen, ki ga lahko odstrani le veterinar, ki
Foto: M. Ozmec
Pustna pojedina s kašnatimi klobasami, mesom iz razsola, peče-nicami in kislim zeljem
lahko uporabimo poljubno stekleno skledo, model za srnin hrbet, za porcijsko ser-viranje pa lahko uporabimo večje skodelice za črno kavo. Ko model napolnimo z narezanimi kockami mesa, rahlo stisnemo in prilijemo na meso toliko juhe, da se meso navlaži. Danes vse pogosteje h mesu dodamo še kuhano jušno zelenjavo, kot je korenje, peteršiljeva korenina in gomoljasta zelena. Model otežimo, postavimo v hladilnik in strjujemo eno do dve uri, odvisno od velikosti modela. Večporcijsko tlačenko strjuje-mo skozi noč. Ko se tlačenka strdi jo damo na krožnik ali večporcijsko na desko, da jo razrežemo, jo obložimo s kolobarji čebule, rezinami trdo kuhanih jajc in pokapljamo z bučnim oljem in ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot samostojno jed.
Od ostale sveže svinjine te dni pripravljamo še pečena svinjska rebrca, ki jih lahko napolnimo s kruhovim na-
devom. Posebej okusna so rebrca s hrustljavo zapečeno kožo, ki jih prav tako lahko napolnimo z nadevi. Podtre-buševino, ki je prav tako nekoliko bolj masten kos mesa, pa lahko zavijemo, povežemo z vrvico, začinimo in prav tako pečemo kot pečenko. Pogosteje kot kadar koli pa svinjino tudi kuhamo. Zraven že prej omenjene jedi kuhamo še razsoljeno svinjino, prav tako naj bi skuhali razso-ljena svinjska rebrca in ostale bolj puste razsoljene kose svinjine. Razsoljeno meso kuhamo tako kot prekajeno, oziroma ga damo kuhat v hladno vodo in kuhanje končamo, še preden je meso popolnoma zmehčano, saj meso v vodi tudi ohladimo, da ostane dovolj sočno, ko ga narežemo in ponudimo.
Zraven kuhanega ali pečenega mesa pa te dni na mesnih ploščah ne manjkajo mesne domače klobase. Gre za klobase, ki jih pripravljamo ob domačem prazniku in jih kasneje hranimo v tunkah ali v nekaterih krajih rahlo prekajujejo in nato sušijo ali samo sušijo. Te dni so te klobase v različnih stopnjah
glede zorenja, tako jih nekateri kuhajo, spet drugi pa že praznijo svoje zaloge.
Danes so mesne klobase nekoliko manj mastne, kot so bile včasih, še vedno pa pripravljene iz različnih ob-rezlin pri razkosavanju večjih kosov mesa in slabših delov mesa. Po okusu so različne, skoraj vsak dom ima svojo majhno posebnost, kljub temu da jih najpogosteje začinijo z enakimi začimbami in dodatki. Na kvaliteto teh klobas v veliki meri vpliva tudi sam postopek mehanske obdelave, oziroma gnetenja. Tako večina ljubiteljskih in drugih mesarjev ve, da se pri gnetenju sestavin ne sme muditi preveč. Z gnetenjem se po masi enakomerno porazdeli beljakovinski lepek, kar je zelo pomembno za vezavo končnega izdelka. Zraven teh klobas pa ponudimo še bogato zabeljeno kislo zelje ali kislo repo.
Nobene pustne pojedine ni brez pustnih krofov, flan-catov in mišk. Z omenjenimi mesnimi jedmi in pustnim pecivom bodo pustni dnevi še lepši.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Psi in ustna higiena
Po prispevku o težavah s paradontalno boleznijo in boleznimi zob pri mucah smo dobili kar nekaj vprašanj, kako je s težavami v ustni votlini pri psih. Ali imajo psi tudi pa-radontozo, jim izpadajo zobje in podobno. Bralec Andrej, ki ima dobermana, je napisal, da njegov kužek izredno rad nosi kamenje in si je verjetno zaradi tega zlomil zob gra-bljivec in ga zanima, če se psom podobno kot ljudem lahko naredijo krona, vsadki in podobno.
ima opremljeno zobno ambulanto. Zobni kamen se nikakor ne sme čistiti mehanično z ročnim strgalom, saj tako pride do poškodb zobne sklenine. Zobje se čistijo z ultrazvočnim čistilcem, enakim kot pri ljudeh, le da je tu kuža v blagi narkozi, saj bi drugače veterinar lahko ostal brez prstov oziroma bi kužek doživel zelo slabo izkušnjo. Zelo pomembno je, da se
Foto: Emil Senear
po posegu zobki tudi spolira-jo, saj le tako upočasnimo nastajanje novih oblog in kasneje kamna. Gnili in propadli zobje pa se izpulijo. Stomatološki poseg ureditve ustne votline pri psu je izredno pomemben za samo zdravje in počutje psa. Jasno je, da močan zadah po gnilobi in temno rdeče in nabrekle dlesni pomenijo močno stimulacijo in oslabitev za imunski sistem živali, ki mora aktivirati obrambo proti vsiljivim bakterijam v ustni votlini. Starejši in manj odporni kužki, bolni kužki in tisti s slabotnim imunskim sistemom so zaradi neurejene in zanemarjene ustne votline večkrat bolni, zbolevajo za infekcijami zgornjih dihal, pljuč, srca, pogosto imajo otečene submandibular-ne bezgavke, pogosta so vročinska stanja, driske in še bi lahko našteval.
Če zavohamo pri našem kužku zadah iz gobčka, mu odprimo usta ali pa samo pri-vzdignimo zgornjo ustnico. Če so zobje namesto beli rumeni in obdani s kamnom, dlesni pa rdeče, je čas, da obiščemo veterinarja. Kužku v ambulanti pregledamo ustno votlino, ra-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
zložimo lastniku stanje v ustni votlini in predlagamo zdravljenje. Pogosto je treba pred posegom čiščenja in ureditve zobovja opraviti rentgensko slikanje zobovja in predpisati antibiotik, da umirimo vnetje. Kar se pa tiče vprašanja gospoda Andreja glede zobne prote-tike, je najbolje, da se obrne na Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, kjer bo dobil vse potrebne informacije. Razstavnim psom se pogosto nadomestijo zlomljeni zobje s keramičnimi, le kamenje morajo v prihodnje nehati gristi in prenašati.
S pravočasno ureditvijo ustne votline bomo našemu ljubljenčku izboljšali kvaliteto življenja, prihranili marsikatero bolečinsko in bolezensko stanje in mu omogočili močan imunski sistem, ki ga bo varoval pozno v starost. S svojo iskrivostjo in veseljem nam bo kazal hvaležnost, in ko ga bomo nežno stisnili k sebi, nas ne bodo motile neprijetne vonjave iz njegovega gobčka. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Knjigovodstvo na kmetijah FADN
Kratica FADN pomeni Farm Accountancy Data Network, kar v prevodu pomeni mreža knjigovodskih podatkov s kmetij, pri čemer gre za zbiranje podatkov za potrebe kmetijske politike po poenostavljeni metodi FADN.
Zakaj FADN-knjigovodstvo v Sloveniji? - zaradi slabega poznavanja
ekonomskega položaja kmetij
-	ker za Slovenijo velja, da je dohodkovni položaj kmetij neugoden, se za obrazložitev oziroma argumentiranje izbranih ukrepov za reševanje dane situacije zbirajo podatki
-	pridobivanja informacij za ekonomsko svetovanje
-	obveza do EU
FADN-knjigovodstvo služi za potrebe:
-	mednarodne primerljivosti
-	potreb analiz na nacionalni in meddržavni ravni
-	načrtovanje smernic in spremljanje učinkov kmetijske politike
-	povratne informacije za spremljanje učinkov kmetijske politike
Začetki segajo v leto 1994. V večjem obsegu pa se je knjigovodstvo
nadaljevalo z letom 2005. Obveza Slovenije do EU je 900 vzorčnih kmetij.
Kmetije, ki danes vodijo knjigovodstvo po FADN-metodologiji, delimo na obvezne in vzorčne kmetije. Obvezne kmetije so vse tiste, ki so pridobile kakršna koli investicijska sredstva na podlagi objavljenih razpisov in so dolžne še pet let voditi FADN-knjigovodstvo od zadnjega nakazila sredstev.
V	vzorcu so kmetije, za katere je Slovenija dolžna poročati Komisiji EU o dohodkovnem položaju. Za reprezentativnost vzorca morajo biti zastopane kmetije različne ekonomske velikosti in tipa kmetovanja.
Vzorčne kmetije vodijo FADN-knjigovodstvo na prostovoljni odločitvi in se uvrščajo v enega izmed reprezentativnih vzorcev na podlagi kriterijev:
-	proizvodna zastopanost
-	velikost
-	regionalna zastopanost
Vsi zbrani podatki se uporabljajo v skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov (nikakor ne za davčne namene).
FADN-knjigovodstvo je sestavljeno iz:
-	inventurnih popisov
-	zapisovanja sprememb pri pridelkih in živini
-	evidentiranja delovne sile
-	zapisovanja izdatkov in prejemkov
Obračunsko obdobje je koledarsko leto. Na začetku leta se opravi popisni list - inventura. Seznam za gibanje doma pridelanih pridelkov in živine, nato pa sledi 12 mesečnih poročil Denarnega poročila in 12 mesečnih poročil o doma pridelanih pridelkih, živini in delovni sili. Poročila je možno voditi ročno oziroma preko računalnika v excelovih tabelah kot nadomestilo za fizično obliko poročila.
Popisni list - inventura se izpolni v začetku leta, kjer ločimo popisni list za nove kmetije, ki šele vstopajo v sistem FADN-knjigovodstva, in za stare kmetije.
V	denarno poročilo se beležijo prihodki od pridelkov, izdelkov, storitev, subvencij, ter odhodki od nakupa reprodukcijskega materiala, nakupa osnovnih sredstev, splošni stroški, kot so elektrika, voda telefon, davki, prispevki, krediti za kmetijstvo, kjer se ločeno beležijo glavnica in obresti, stroški delovne sile, najemnin in podobno.
Pri vpisu izdatka oz. prejemka je obvezno vpisati vrsto blaga ali storitev, ne beležijo pa se izdatki za gospodinjstvo. Pri stroških za investicije se v stolpec dejavnost zabeleži vrsta investicije.
V	poročilo o pridelkih, živini in delovni sili se zapisujejo samo doma pridelani pridelki. Zapisi naj bodo v enotnih merah - v kilogramih oziroma v litrih. Začetno stanje meseca se mora ujemati s končnim stanjem predhodnega meseca. Seznam pridelkov in živine naj se med letom ne spreminja , lahko pa se dodajajo nove kategorije. Pri oblikovanju seznama živali se je potrebno držati seznama kategorij, ki naj se ne združujejo. Pri zapisovanju podatkov pri živini je potrebno paziti na pravilno pretvorbo med meseci - ostalo povečanje oziroma zmanjšanje. Pogodbena reja živali naj bo ločena od lastne reje. Denarno poročilo in poročilo o gibanju živine se morata ujemati.
V	poročilo o pridelkih in živini se vpisujejo tudi mesečni podatki o porabljenih delovnih urah na kmetiji tako za družinske člane kakor za plačano oziroma neplačano delovno silo.
Pri samem vodenju FADN-knjigovodstva je zelo pomembna pravilnost in realnost zapisanih podatkov. Zbrani podatki se v računovodski pisarni pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj vnašajo v program, se obdelajo in posredujejo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Konec februarja je rok za zadnjo oddajo vseh mesečnih poročil in izpolnjene popisne liste za preteklo leto. Kmetije naj se tega termina držijo. Obrazce lahko prinesejo osebno v računovodsko pisarno ali pošljejo na naslov KGZS - KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj. Če potrebujejo pomoč, se lahko obrnejo na svojega terenskega kmetijskega svetovalca, kjer lahko dobijo vse potrebne informacije ter pomoč, prav tako pa lahko najdejo vse potrebne obrazce na spletni strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na spletnem naslovu http://www. arsktrp.gov.si
Kmetijska svetovalna služba Ptuj Helena Vornekar, ing. agr.
Sedaj pa ... II. del
^^ Iz azijskega prostora pa priha-
J f>.' ja še ena slaba *" ! novica. Ravno v tem tednu je trge pretresla napoved o morebitnem znižanju kreditne bonitete Japonske. Trg je seveda na to novico reagiral negativno, so pa novico takoj malo omilili, da ne bi sprožili preplaha. Kljub vsemu je znižanje kreditne bonitete v prihodnosti zelo visoka verjetnost, kar trgom zagotovo ne bo prineslo vzpodbude.
V Dubaju so odprli najvišjo stolpnico na svetu. Odprtje je bilo seveda slovesno, kljub vsemu pa je precej luči "svetilo proti sosednjemu Abu Dhabiju". Finančna pomoč je Dubaj začasno rešila, da pa je še vedno v velikih težavah, pa priča ustavitev še enega velikega projekta. Dubaj je namreč zaustavil gradnjo največjega pokritega smučišča na svetu. Kot kaže, se bodo v marcu začele pojavljati nove težave, saj bo na udaru ponovno izplačilo obveznosti za projekt, ki je Dubaj spravil na kolena. Da je v tem emiratu izpostavljenega kar precej kapitala iz evropskih bank, že vemo in vsekakor bomo morali pozornost v prihodnjih mesecih nameniti tudi temu prostoru.
Nekaj črnih oblakov pa se je dodatno zgrnilo tudi nad Evropsko unijo. Grčija, sedaj označena že kot črna ovca EU, se je namreč znašla na robu stečaja. Dolg je že presegel 100 % BDP, proračunski primanjkljaj pa je okrog 13 % BDP. (Naj spomnim, da je Grčija že ob vstopu v EU prikrivala podatke o svojem finančnem stanju, da je sploh lahko stopila v euro cono. Da je problem resen, je kmalu odkrila EU sama, saj je dobila dostop do podatkov in izračune naredila sama.) Dodaten problem se je pokazal ob napovedi Evropske centralne banke, da bo konec leta umaknila ukrep, ki ga je sprejela ob začetku krize. Ker se je vse skupaj začelo z likvidnostnim krčem, je Evropska centralna banka sprejela ukrep in znižala bonitetno oceno oz. znižala pogoje za kreditiranje po nizkih obrestnih merah. Ta ukrep se bo proti koncu leta umaknil in Grčija bo s tem izpadla s spiska držav, ki lahko dobijo denar po nizkih obrestnih merah. Država se bo morala znajti sama in kredite pridobivati na trgu, kar pa bo verjetno nemogoče, če res ne bodo znižali proračunskega primanjkljaja. Obrestne mere na trgu bodo neusmiljeno visoke, saj je kreditna boniteta Grčije že sedaj zelo nizka, poleg tega pa se takšni naložbi ne bo želelo izpostavljati veliko kapitala. Grčiji se obetajo resnično slabi časi, če bodo morali denar pridobivati na trgu, le-ta pa ne bo želel tvegati in denarja ne bo dovolj. V takem primeru državi ostane samo še možnost pridobivanja kreditov iz "svojih" bank, ki pa so seveda v zelo slabem stanju in zagotovo ne morejo prenesti takega bremena. Vsekakor pa so težave povezane z Grčijo tudi precej pripomogle k padcu vrednosti evra.
Trg, kot kaže, končno vstopa v korekcijo. Izgleda, da bo leto precej nepredvidljivo, saj bo na površje priplavalo še marsikaj prikritega. Precej bo odmeval boj Obame z bankami, pa tudi vedno večji problemi držav in s tem povezanih njihovih kreditnih bonitet. Še najpomembnejši dejavnik za kratkoročni premik trga pride na vrsto oz. bo ob objavi članka že v javnosti - govor šefa ameriške centralne banke, ki bo predstavil svoje poglede glede stanja v ekonomiji, inflacije in tržnih obrestnih mer.
Mitja Petrič
Valentinov horoskop .
Ljubezen je kot morsko dno - nežna, čudežna in neraziskana. Navdihuje, daje smisel in vliva upanje. Pomaga na razpotjih življenja in vedno pokaže pravo pot. Srečen ni tisti, ki ima veliko, ampak tisti, ki zna na življenje pogledati s srcem. Vsak trenutek je lahko prijeten in v dvoje je življenje kot jablana, ki cveti vsako pomlad. Imejte se radi! ¥¥¥
Oven (21. 3.-20. 4.)
Ona: V ljubezni boste napredovali in na morebitne težave pogledali kot na izziv. Amorje-va puščica bo švigala sem in tja. Našli boste ugodne priložnosti in paleto romantičnih doživetij.
On: Osvajanje bo vaša strast. Toda zgodila se bo neka sprememba, ki bo prinesla ravnovesje. Reševali boste stvari iz preteklosti in se okopali v vodah brezpogojne ljubezni. ¥¥¥
Bik (21. 4.-20. 5.)
Ona: V ljubezni bo potrebno na zadeve pogledati drugače. Našli boste smisel in srečo. Sprejeli boste tudi odgovornost. Mesec ljubezni bo april. Sledila bo preobrazba pogovorov.
On: Našli boste nove izzive in priložnosti v ljubezni. V maju boste izvedeli prijetno novico. Sledilo bo dolgo obdobje romantike. Prisluhnili boste glasu svojega srca! ¥¥¥
Dvojčka (21. 5.-20. 6.)
Ona: Vila odločnosti vam bo pomagala, da boste pričeli drugače razmišljati v ljubezni. Čustveno občutljivi boste konec marca. Srčni izvoljenec bo plesal po taktih vaše glasbe.
On: Prirojene igralske spo-
sobnosti boste znali uporabiti in do izraza bo prišla šarman-tnost. Ne boste spregledali tudi detajlov in tako bo ljubezensko življenje prijetno in polno radosti.
¥¥¥
Rak (21. 6.-22. 7.)
Ona: Združili boste intuicijo in čustvenost. To bo zmes ugodnih sestavin za izpolnjeno ljubezen. Srčni izvoljenec vam bo ogledalo in tako se bo pričelo večno učenje. Vaš mesec bo oktober.
On: Veselje bo dobra popotnica za srečo v prihodnosti. Reševali boste zadeve za nazaj. Časa ne boste mogli zavrteti nazaj, lahko so vam dogodki učitelji. Prijetnosti se obetajo aprila.
¥¥¥
Lev (23. 7.-22. 8.)
Ona: Stremeli boste po pohvali in priznanju. V ljubezni vam bodo planetarne energije naklonjene. Srečo boste našli v februarju. Razpotja usoda bodo prinesle novosti.
On: Izkazali se boste kot dober ljubimec in osvajalec. Pričakovati je tudi obdobje povečane resnosti in morali boste reči bobu bob. Srčna izvoljenka vam bo pokazala čare strasti. ¥¥¥
Devica (23. 8.-22. 9.)
Ona: Veliko časa boste namenili razmišljanju. Pričakovati je, da vas bo v ljubezni vodila visoka morala. Izogibati se boste morali pretirane kritike. Srčni izvoljenec bo večna uganka.
On: Na valentinovo (14. februar) vam bodo planetarne energije naklonjene. Sledilo bo več priložnosti za nove začetke. Tisti, ki ste bili razočarani, boste kmalu uvideli žarke sreče. ¥¥¥
Tehtnica (23. 9.-23. 10.)
Ona: Prirojeno magnetično privlačnost boste znali uporabiti sebi v prid. Iskali boste tudi možnosti za pogovor. Blesteli boste v oktobru. Brezpogojna ljubezen bo rast za dušo.
On: Zakonitosti ljubezni boste znali uporabiti sebi v prid. Nekoliko težje bo, ko ne bo vse po vaše. Po drugi strani bo čas, da najdete nove iztočnice in s tem priložnost za srečo v ljubezni.
¥¥¥
Škorpijon (24. 10.-22. 11.)
Ona: Srečo boste našli v ljubezni in tako sledili glasu svojega srca. Iskali boste ideale. Pri tem se bodo stvari obrnile drugače. Kljub vsemu najdete romantiko in več skritih stvari.
On: Že v drugi polovici februarja se boste soočili z novimi pogledi. Staro boste morali zaključiti. Ljubezen in duhovnost bosta šli z roko v roki. Bodite odprti za krajše poti in pogovore.
¥¥¥
Strelec (23. 11.-21. 12.)
Ona: Optimizem vam bo koristil v ljubezni. Točke usode se bodo zasukale tako, da boste imeli koristi in dobre iztočnice za napredovanje. Zavedli se boste, da iz majhnega raste veliko.
On: Močan pečat bodo imeli spomini. Osvobojeni le-teh boste že na sredini meseca aprila. Naklonjena vam bo neka ženska. V čustvenem življenju boste morali biti odprti za pogovor.
¥¥¥
Kozorog (22. 12.-20. 1.)
Ona: Romantična doživetja vas bodo poživela. Tako najdete energijo in motivacijo za naprej. V vaše življenje bodo prihajali novi ljudje. Samske predstavnice naj se veselijo meseca maja.
On: V ljubezni boste izdelali določeni načrt. Omenjenega
Duševno zdravje
Zdravniške napake
Napake v zdravstvu niso tako redke, kot je videti na zunaj. Zaradi posledic zdravniške napake trpi tudi 50-letna Jožica. Zdravnik se ji je za napako sicer opravičil, vendar je to slaba tolažba zanjo, ker je ona tista, ki nosi vse posledice tega dejanja, tudi njeno psihično stanje se je zaradi tega močno poslabšalo. Več ljudi ji je že svetovalo tožbo, a se zanjo ne more odločiti. Kaj ji lahko svetujete, je to tista prava pot, ki ji bo povrnila mir?
Ne vem, ali lahko katera koli pravna pot omogoči Jožici duševni mir in odpravi vse posledice neljube napake, saj so take posledice na zdravju običajno trajne in življenje človeka se popolnoma spremeni, spremeni se tudi življenje tistih, ki z njim ali njo živijo, kar je še najbolj tragično.
Kljub temu je verjetno odškodninska tožba edino, kar lahko v tej situaciji stori, toda osnova za to, da bo resnično lahko dokazala napako in posledice le-te na njenem zdravju, pa bi moralo biti ustrezno zdravniško mnenje, najbolje ekspertov iz tujine, kar pa seveda stane, toda če bo napaka dokazana, mora vse stroške, ne le odškodnino, kriti tisti, ki je škodo povzročil. Če uspe, se bo morda počutila vseeno malo bolje in vsaj z minimalnim optimizmom zrla v prihodnost sebe in svoje družine.
Mag. Bojan Šinko
se boste striktno držali. Toda ljubeča roka srčne izvoljen-ke prinaša čarobnost in novo moč. Spremljalo vas bo plodno obdobje. Iskali boste tudi nove možnosti in pri tem tako duhovno kot osebnostno rasli. ¥¥¥ Vodnar (21. 1-18. 2.) Ona: Hrepeneli boste po notranji odločnosti in naredili korake naprej v diplomaciji. Ljubezen boste dojemali kot nežen cvet vrtnice. Srčnemu izvoljencu predstavite svoja stališča.
On: Objeti v objemu srčne izvoljenke vam bo koristilo. Svobodo boste morali opustiti. Sledili boste notranjim signalom in tako doživeli mnogo prijetnosti. Vaš mesec bo avgust.
Ribi (19. 2.-20. 3.)
Ona: Ljubezen bo za vas nekaj prijetnega. Nakazano je, da boste v februarju in deloma tudi še marca čustveno zadržani. Nekoliko kasneje se bodo zadeve odprle in tedaj vas čaka radost.
On: Na ljubezenskih razpotjih ne boste smeli spregledati smerokazov. Zadeve se bodo na koncu koncev odvijale v vašo korist. Ljubezensko življenje bo sol in aroma. Bodite prožni!
Obiščete me lahko tudi na moji spletni strani www.ta-dej-sink.si. Možno je naročiti karto skupnega ujemanja - za vas in vašega partnerja.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Agencija Gala svetuje za valentinovo
Zakaj ste osamljeni, poiščite si ljubezen!
V agenciji Gala kot svetovalka za kontakte ne urejam samo stikov, temveč nudim svojim članom tudi pomoč oziroma namige za prvi zmenek. Spomnim jih na tiste drobne malenkosti, ki so dobre za prvi zmenek in nas delajo boljše od drugih, a so na njih že pozabili.
Na kaj morate biti pozorni pri prvem zmenku?
Pri pristopu v živo je pomembna urejenost in pozitivna osebnost, ki jo morate izžarevati. Vaša osebnost naj izraža toplino in varnost. Bodite urejeni, kajti najprej nas on ali ona presoja po videzu.
-	Ko se odpravljate na zmenek, morate biti urejeni in prikazani v pozitivni luči. Če želite, da bo prišlo do medsebojnega spoznavanja na zmenku, morate pustiti pozitiven vtis. Prvi vtis zelo šteje.
-	Bodite prvi, ki pozdravi in ne pozabite njenega/njegovega imena.
-	Bodite dobro razpoloženi in prijeten sogovornik.
-	Na prvem zmenku se ne sme zasliševati (pogovor o bi-všem/ši), zaželen je sproščen pogovor o stvareh, ki jih oba najraje počneta v prostem času.
-	Če je bil zmenek pozitiven za oba, se povabita čimprej na drugi zmenek in se večkrat po-kličita. Negujta simpatijo.
-	Seveda je teh namigov še dosti več, svojim strankam nudim tudi tematske delavnice za
pripravo na zmenek.
Kako dolgo že delujete?
Delujemo od leta 1997 in naša Agencija Gala iz Maribora je tudi agencija z najdaljšim stažem.
Ali v agenciji obstajajo bližnjice do partnerja?
Mnogi mislijo in tudi tako pristopajo, kot da je spoznavanje preko agencije nekakšna bližnjica do takojšnje sreče. To je velika zmota, ravno zato, ker ne vložijo dovolj truda in energije, ker si mislijo, da je
enostavno, ker sta oba v agenciji itd. Prednost je že v tem, da pri tej osebi že veste to, da je voljna nekoga spoznati. Nadaljevanje pa mora biti popolnoma naravno in upoštevajte pristop, kot če bi to osebo srečali naključno.
Kaj je prednost agencijskega posredovanja?
Prednost spoznavanja preko agencije je ta, da ne rabite izgubljati svojega dragocenega časa in iskati ljudi, ki so samski in želijo spoznati partnerja. Mora-
Foto: Agencija Gala
Terezija - Mojca Kiralj, vodja in kontaktna svetovalka Agencije Gala, Maribor
te vedeti, da vsi samski tudi ne iščejo partnerskega razmerja.
Na kakšen način se vaše stranke odločijo za nekoga?
Stranke lahko delimo na dve skupini. Eni prepustijo izbor meni, da jim pripravim selektivne predstavitve. Drugi izbirajo po lastnem občutku glede na starost, višino, težo itd.
Na katere parametre daje agencija poudarek?
Najpomembnejši naj bi bili skupni cilji in interesi, podoben življenjski stil, skupne izkušnje in socialnoekonomsko ozadje.
Ali imajo vaše stranke zmotna pričakovanja?
Tega je kar nekaj. Izpostavila bi, da si stranke prepogosto vnaprej začrtajo sliko in značajske lastnost nekoga drugega, ki bi ga želeli spoznati. Druga zelo pogosta zmota je v prepričanju, da je spoznavanje preko agencije zagotovljena bližnjica do partnerja in da lahko preskočijo začetne korake spoznavanja in zapeljevanja.
Največje napake na uvodnih srečanjih?
V prvi vrsti bi sem dala napačno komuniciranje. Večina
neuspešnih zmenkov se konča zaradi tega, ker stranke iščejo pri nasprotnemu spolu tiste malenkosti, ki jih razdvajajo, namesto da bi poiskali skupne točke, ki jih združujejo. In te lastnosti naj bi postopoma odkrivali v malih korakih ob druženju, ne pa z direktnimi vprašanji, mnogokrat tudi po telefonu. Nihče ni popoln, pomembno je samo odkriti tiste malenkosti, zaradi katerih se želita srečevati in nadaljevati spoznavanje. Do tega pa prihaja zaradi nespretnosti v komunikacijah.
Kako se lahko temu izognejo, ali je to sploh mogoče?
To je v veliki meri možno odpraviti. Ravnokar pripravljamo organizirane vodene spoznavne večere za samske, kjer se bodo lahko le-ti spoznavali na spoznavnih večerih. V kratkem bomo tudi začeli metodično vodena »parčkanja«.
Kako se lahko naši bralci obrnejo na vas?
Najlažje, če bodo obiskali našo spletno stran www.moj-partner.si.
PR
Slo POP novice
Pevka Ela, ki je pod okriljem producenta Raaya na glasbeno sceno poslala že kar nekaj uspešnih pesmi, tokrat misli še kako resno. Kar nekaj časa se je ekipa odločala o naslednjem singlu, saj so istočasno pripravili dva, na koncu pa so se odločili za skladbo Kakor magnet.
Pesem je vsekakor potencialna uspešnica, pod katero sta se podpisala Raay (glasba, aranžma) in Tea Vindiš Marčič (besedilo), govori pa o ženski, ki seje odločila, da bo žalost ob razočaranju v ljubezni dala na stran in šla v življenju naprej, novim dogodivščinam naproti. Ela bo za pesem posnela tudi videospot, skladba pa bo odmevala še v pomladnem in poletnem času. Hkrati se pevka pripravlja za gostovanje po slovenskih radijskih postajah, saj jo v prihodnjih mesecih čakajo številni intervjuji. ■k-k-k
Novomeška zasedba Dan D je v enem letu pripravila vrsto izjemnih koncertov in izdala kar dva albuma. Najprej v začetku leta album Ure letenja za ekstravagantne ptice, pozno jeseni pa še CD in DVD Dan 202. Obe izdaji sta se znašli na lestvici najbolje prodajanjih albumov.
Po decembrskih in januarskih nastopih na koncertnih odrih po vseh koncih Slovenije čaka skupino ponovno velik izziv. Odločili so se namreč za ponatis albumov Igra in Ko hodiš nad oblaki. Obe plošči sta prvotno izšli leta 1997 in 1999. Albuma sta že dalj časa razprodana, brez svojih izvodov so ostali celo člani skupine. Časa na obujanje glasbenih spominov pa bo na pretek ta konec tedna, ko bodo Dan D skladbe z obeh albumov zaigrali na posebnem priložnostnem koncertu. Ta bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma jutri ob 20. uri. Kot pravijo člani skupine, gre za enkraten dogodek, saj tega repertoarja ne bodo izvedli nikoli več.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. BLACK c CAT - Tepih za stopinje
8. SOUL GREGA - Usojena 7. SAŠA ■ LENDERO - Zate 6. ROK KOSMAČ - Še lahko ljubim 5. I.C.E - Sanjaj 4. FOXSITEENS - Modre oči 3. JAN PLESTENJAK - Ljubezen in smrt 2. RUDI & COOL VIBES - Lepo je imeti rad 1. FLIRRT - Konec
Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Assassins
CR.E EDll
Glasbeni kotiček
Skupina Flirrt predstavlja »Konec
Skupina Flirrt je posnela tretjo pesem s prihajajočega albuma s pomenljivim naslovom - »Konec«.
«
Skladba se začne z nežno otožnostjo kitarske linije, ki ima vlogo melodičnega ritma, klavirski vložki pričarajo ambient, v ospredje pa nato stopi prepoznavni žametni vokal pevca Roka. Sprva bolj melanholična inštrumentalna podlaga se skozi bridge stopnjuje v refren, ko pobudo prevzame lomljen, skoraj brutalen ritem, ki se nato nadaljuje skozi celotno skladbo. Za dinamiko v skladbi skrbijo domiselni elektronski parti in izvrstne linije backvokalov. Skladba se zaključi s presunljivim finalom, ki je pravzaprav inštrumentalno-vo-kalni povzetek celotne pesmi.
Skladba Konec je izrazito osebnoizpovedna, avtor je pevec Rok Lunaček: »Konec je zgolj refleksija vsega, kar je okoli nas in okoli tistih, ki nam kaj pomenijo. Živimo v nekih
kalupih obnašanja, ker nam to narekuje družba in ker smo sami ujeti v prehrambeno verigo, ki ji rečemo medsebojni odnosi. Žal. Vem, da še zdaleč nisem edini, ki to opaža in tudi doživlja ter živi na tak način. Odnosi med dvema, bodisi
med partnerjema, bodisi v odnosu starš-otrok ali prijatelj-prijatelj, so vedno bolj ujeti v navade in tečejo po nekih naučenih tirnicah. Upam, da se še kdo poleg mene najde v besedilu, ko na primer par, ki se ima sicer še vedno rad in se po-
Flirrt
zna do obisti, redno skupaj zaj-trkuje, se srečuje z drugimi prijatelji, gre zvečer spat, zjutraj vstane ..., pride do točke, ko je vse skupaj le še rutina in se ne zna prebiti skozi oblake navad in zadihati s polnimi pljuči. Od tod tudi pridejo nespontani in celo zlagani objemi, ki so del obveznega repertoarja v odnosu, vprašaš pa se ... ali sploh še kaj pomenijo. Ali sploh še kdo objame brez razloga ... kar tako in ker res tako čuti. In to ni objem za lahko noč, ki je zgolj objem za lahko noč. Želim si, da bi se vsi potrudili biti več kot zgolj senca sebe in poskusili najti, pa naj se sliši to še tako izpeto, tisti pravi pomen v malih rečeh, ko nam nasmeh lahko začrta že jutranja kava nekoga, ki si je vzel čas samo za nas.«
MZ
Filmski kotiček
Možje, ki strmijo v ovce
Vsebina: Bob, novinar lokalnega časopisa, se znajde v slepi ulici. Ko njegova ljuba žena in sodelavka za partnerja raje izbere kar njunega šefa, leti tako iz hiše kot iz službe, kar pa takoj vidi kot priložnost, da se končno loti stvari, ki jih je vedno želel početi: postal bo vojni poročevalec. Tako v Iraku spozna Lyna, nekdanjega agenta skrivnega oddelka ameriške vojske, ki se ukvarja z nadnaravnimi načini bojevanja. Lyn išče svojega nekdanjega inštruktorja, ki je izginil v Iraku, zato se mu Bob z veseljem pridruži. Pri tem ne ve, v kakšno čudno pustolovščino se je pravzaprav spustil ...
Film Možje, ki strmijo v ovce, spada v kategorijo t. i. resnih komedij. Torej ne gre za bebavo komedijo, ki bi objekt
Men Who Stare at Goats
Nastopajo: George Clooney, Ewan McGregor, Jeff Bridges, Kevin Spacey Scenarij: Peter Straughan po romanu Jona Ronsona Režija: Grant Heslov Žanr: vojna komedija Dolžina: 94 minut Leto: 2009 Država: ZDA
posmeha poniževala, ker je na ta način najlažje nasmejati občinstvo, temveč gre za komedijo, ki objekt posmeha prikaže s satirične plati, a le v funkciji razgaljenja tega objekta. Skratka, gre za film, ki si upa reči, da je cesar gol. Prikazuje ustroj ameriške vojske, ki noče izpustiti niti ene priložnosti, da bi svoj že tako impresiven arsenal še povečala z dodatnimi, ne-konvencionalnimi metodami vojskovanja. Pri tem je vzrok za ustanovitev posebnega oddelka tako bedast in hkrati tudi tako srhljivo resničen, da imamo občutek, kot da gledamo kakšen film bratov Coen.
Razvoj zgodbe sledi idejam novodobnikov o telepatskih močeh človeka. Slednje naj bi ljudje že imeli, a so za zdaj še precej zakrnele, zato jih velja razgibavati in tako morebiti oživiti, s čimer bi prešli na naslednjo evolucijsko stopnjo. Kot se za sodobne čase spodobi, za kakršenkoli tehnološki ali drugačen razvoj seveda poskrbi vojska, ki hoče s tem pridobiti lastništvo nad novotarijo ter jo uporabiti v uničevalne namene. Film je v svoji sporočilnosti zato zelo resen, čeprav v projektu psiho-vojakov sodelujejo zgolj karikature. Vsi, od
inštruktorjev do vojakov so čudaki, ostareli hipiji ali kako drugače psihološko ne ravno zrele osebe, kar je odskočna deska za veliko smešnih prizorov. Ali prizorov, ki naj bi to bili. Če se osredotočimo zgolj na komični del, hitro ugotovimo, da večina šal pade na nos, tiste redke pa, ki vžgejo, pa vžgejo sijajno. Tako je film malce razvlečeno gledanje, ki jih vsakih 10 ali 15 minut prekine dober štos, nato pa zopet sledi dolgčas.
Onkraj komedije pa imamo opravka s protivojnim filmom, ki zopet pokaže, da vojne vodi-
jo večinoma tepci s tako velikimi egi, da raje v smrt pošiljajo druge, kot pa, da bi tu in tam požrli kakšno nepravično na svoj račun. Film, kjer igralci kar sijejo, čeprav je ekspozici-ja temeljne zgodbe, ki jo dojemamo preko glavnega junaka, večinoma predolga in preveč dolgovezna. George Clooney je še enkrat dokazal, da ima izjemno širok igralski razpon, tudi v komediji, Ewan je primerno v leru, saj služi le kot kanal med odpičeno zgodbo in občinstvom, Jeff Bridges in Kevin Spacey pa z levo roko odlično odigrata svoje like. Zato je prav škoda, da vse te prvovrstne elemente pokvari zgrešen občutek za ritem.
Matej Frece
ceoRGe
J£FF
ewAM
KFCViN
CLDONEY BRIDGES MCGREGOR SPACEY '"" GOAT
.1

cunad HßRo 5
nosne —
Po temnih ulicah srednjeveškega Bližnjega Vzhoda, ki še nikoli niso izgledale bolje, se plazi skrivnostna silhueta. Nihče je prav ne zazna, ko že švigne prek streh proti svojemu cilju. Assassin's Creed II tako ni le mobilna igra, temveč nekaj več. Veliko več.
published By Gamel°ft Pošlji: TD CREED na 3030
Pred tabo je ena najboljših iger za mobilne telefone vseh časov, Guitar Hero 5 Mobile. Igra, ki je osvojila svet v svojem pohodu na konzolah, te bo sedaj spremljala povsod. Uporabi svoje prste in se dokaži!	Published By: GLU
pošlji: TD HERO na 3030
■ * ■ * Q
APOCALYPSE
Sedaj je vse odvisno od tebe! Reši človeštvo tako, da prevzameš kontrolo nad silami narave! Sledi legendi 2012 Apocalypse in kontroliraj tornado, ogenj, nevihto in druge katastrofe! Komu bo uspelo preživeti? Published By: GLU
Pošlji:
TD KONEC na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14^95, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
FOTO: arhiv
KUHINJSKA POSODA, KOZICA
TUJEK V KAMNINI
AFRIŠKA DRŽAVA
NAŠ PLESALEC OTRIN
MALI JUDOVSKI PREROK
LATVIJSKA ŠAHISTKA RAUSE
NAŠ ZBOROVODJA (EGON)
ODISEJEVA DOMOVINA
PRAŠIČJA KOCINA
HRV. IGRALKA (NINA)
GOETHEJEVA MATI
PREBIVALEC IRAKA
DELITELJ V MATEMATIKI
VRANIČNI PRISAD, SAJAVEC
KRAŠKI SIFON
GR. BOGINJA PREPIRA
ZASTRUPLJE-NJE
STAREC (ZANIČLJIVO)
DOLGOPRST-NEŽ, TAT
KITAJSKI DENAR
REKA V FRANCIJI
NOG. VRATAR (VLADIMIR)
RAZJEDA NA KOŽI
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČUSTVENA RAZGIBANOST
SNEŽNI ČLOVEK
SIBIRSKI RAK. PES
DIRIGENT TOSCANINI
ANGLEŠKA ROCKOVSKA SKUPINA
KOSTARISKI POLITIK (OSCAR)
PISATELJ
PREBIVALKA POTARJEV
DRAGO MISLEJ (VZDEVEK)
TRAČNICA
VERA LEŠNIK
IGRALEC (PAUL)
Ugankarski slovarček: ARIAS = kostariški politik (Oscar, 1941-); ENOK = sibirski rakunji pes; KEMIJOKI = najdaljša reka na Finskem; KVALFOSS = norveški biatlonec (Eirik, 1959-); LEVON = armenski šahovski velemojster Aronjan; MEF = vzdevek slovenskega novinarja Draga Misleja; OLITA = litovska šahovska velemojstrica Rause; SULTANOV = slovenski klovn in kaskader ruskega rodu (Ravil, 1962-).
■seuv 's^ejiue '»jeu 's>jU!>j 'jozwp 'feuny
'ojnjjy 'ueoej| 'emo 'J9|/\| 'ejeeg '>je.q 'euof '~ia 'lisi 'eujiegs 'o>j| 'efaoiue '^jlus '¡abib^ 'Aendnjjsez 'eAe|>jue '>jje|A| 'ueni 'e|OJjse>j 'Aoueps 'eieg '¡que 'uoao~| 'e|ejg :ouAejopoA :aj|uezuj| 8} Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 13. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio
Celje).
NEDELJA, 14. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI
NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). PONEDELJEK, 15. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). TOREK, 16. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20
Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora). SREDA, 17. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). ČETRTEK, 18. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrle-c).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
PETEK, 19. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
Horoskop
OVEN
Pred vami je nekoliko bolj umirjen teden. Duh prijateljstva se bo širil in izpolnila se vam bo srčna želja. V namig vam bo nek prijateljski nasvet, kaj morate še spremeniti, da dosežete popolnost v sreči. Na delovnem mestu boste vzeli usodo v svoje roke. Srečen dan: torek.
Sn BIK
Nakazano je, da boste preživeli teden v tišini in razmišljanju. Spodbudno bo delovalo, da si svoje občutke zapisujete, verjemite, da vam bo tako lažje. V prenesenem pomenu besede boste vzeli v roke čopič usode in pomembno bo, da na platno življenja vnašate žive barve.
DVOJČKA
Odprle se vam bodo neke novosti in novi pogledi. Spremljal vas bo duh optimizma in dobra volja bo prinašala ravnovesje. Kreativni dogodki se bodo odvijali v okviru vaše službe. Pričakovati je neko pomoč in pristno sodelovanje. Če še študirate, vam bo šlo vse po načrtih.
RAK
Izzivi, ki vas čakajo, v vas zbujajo strah. Toda zavedajte se, da se bo na koncu vse odvijalo tako, da boste v sebi našli moč in zaščito. Na delovnem mestu bo veliko prijetnih besed in rezultati bodo prišli sami po sebi. V ljubezni bosta v ospredju temperamentnost in romantika.
LEV
Zavihali si boste rokave in se postopoma lotili vsega. Čeprav notranji nemir ostaja, ga boste morali uporabiti sebi v prid. Pravzaprav bo tako, da ne boste iskali lažjih poti. A ne spreglejte smerokazov. Bogat vir navdiha vam bo intuicija in pomoč partnerja. Iz majhnega raste veliko!
DEVICA
Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti, ki prinašajo neke izzive in temperamentnost. Odkrili boste, da ste kot skrinja, ki nosi v sebi zaklad. Posebni izzivi in možnosti za nova spoznanja vas v ljubezni čakajo okoli valentinovega (14. februar). In ne pozabite nase.
TEHTNICA
Daleč v ospredju bo potreba po ljubezni in vnašanje kreativnosti. Priložnosti, da si vzamete čas zase, bodo prava redkost. Toda od vas je odvisno, kako si razporedite čas. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. V ljubezni se cedita med in mleko. Blesteli boste v intuiciji.
ŠKORPIJON
Odločite se in naredite nekaj zase. Pravzaprav bo to čas, ko boste pionirski in se boste ločili od stvari, ki vas motijo. Dom bo vir navdiha in priložnosti za uspeh. Pomembno je, da ozavestite, da ste ljubljeno bitje. Srečna roka vas čaka pri nakupovanju. Pojdite k frizerju!
STRELEC
Duh optimizma vam vliva zaupanje. V komunikaciji boste napredovali in stopili v ospredje. S svojim znanjem in izkušnjami napredujete. Ozavestite si, kaj vas veseli in vam je blizu. V ljubezni bo načeloma v ospredju svoboda, a spremembe se odvijajo s svetlobno hitrostjo.
KOZOROG
Naredili boste finančni načrt in iz tega izvlekli korist. Številne majhne pozornosti bodo štele v ljubezni. Resnica pa je, da nekatere stvari rajši skrijete za masko togega in hladnega videza. Srčni izvoljenec vas bo zelo presenetil. Vsekakor ne pozabite, da je pred vami ploden teden!
VODNAR
Čeprav vas obdaja nemir, v sebi čutite neko ljubezen. Postali boste lahko tudi zelo drzni, hitri in temeljiti. Problemov, ki jih za vas pripravlja življenje, se morate lotiti iz drugega zornega kota in tako vam bo vsekakor mnogo lažje. Odpravite se na meditacijo ali dolg sprehod.
RIBI
Čeprav boste instinktivno iskali bližnjice, vam bo življenje namenilo svojo lekcijo. Znašli se boste v situaciji, kjer se boste morali postaviti zase. Na delovnem mestu prihaja čas sodelovanja in s tem uspehov. Zavedajte se, da se sreča skriva v majhnih stvareh. Zabavno bo.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Ura novic iz Slovenskih goric s Polono Ambrožič. V sredo med 15. in 16. uro.
OČKA
Knjiga meseca
Henri Michaux:
Zorenje v ledu
Michaux je gotovo ena najbolj samosvojih francoskih osebnosti, kadar je govora o literaturi. Pesnika, rojenega 1899 v Belgiji, je že v rani mladosti zaznamovala umetnost. Zlasti sta ga zanimala literarno ustvarjanje in slikanje.
V knjigi Zorenje v ledu, ki prinaša izbor njegove poezije v prevodu Primoža Viteza in je izšla pri Mladinski knjigi leta 2008, lahko preberemo veliko zanimivega o ustvarjalčevem življenju. Kot na primer, da je bil uporniški otrok, nezaintere-siran in pogosto ravnodušen. Zanimiv je tudi podatek, da se je vztrajno branil »predalčkanja«, po katerem literarna zgodovina in teorija tako radi posegata. Čeprav je danes jasno, da je v poetičnem pristopu še najbliže nadrealističnim smernicam, je ostal v tem smislu precej izmuzljiv. Na svojo poetiko je namreč prilepil še toliko drugega in raznolikega, da je njegovo poezijo kar težko dokončno označiti.
Očitno mu je uspela vseživljenjska želja, da ne pripada ničemur in nikomur. Vse življenje je bil posebnež - samotar, ki je odklanjal pobude številnih gledališč, ki so hotela uprizoriti kakšnega od njegovih gledaliških tekstov. Michaux je tako ustvarjal tudi druge literarne vrste, mnoge pa so nastale tudi pod vplivom drog. Eksperimentiral je z meskalinom, travo in hašišem, telesne in psihične procese, ki so se pod vplivom le-teh odvijali v njem, pa je natančno opazoval in popisoval. Tudi v poeziji, ki je prav zato pogosto jezikovno zelo zapletena in teže razumljiva.
Slednje bodo bralci hitro zaznali pri branju Zorenja. Nujno za branje te knjige je torej, da se otresemo občutka besedne teže, ki jo povzročajo nekatere od njegovih pesmi. Ko nam to uspe, pa postane to ena bolj zanimivih pesniških knjig. Knjiga, ki prinaša verze kritičnega opazovalca družbe; pa četudi od zelo daleč pesnik z ogromnimi očmi zre skozi mikroskop časa in prostora in si oddaljene svetove povsem približa. Tuje zgodbe postanejo tudi njegove in z branjem naše. Ta pogled od daleč, kot da ne on ne očitni avtorski izpovedovalec pesmi nista del tega sveta, je v literaturi zelo redek in zato tako dragocen. Ne gre torej le za dejstvo, da so umetniki popisovalci realnosti in predvsem opazovalci, temveč gre za to, da je pesnik vse zbral v eno oko.
Zorenje v ledu pa lahko razumemo tudi kot priročnik Kako preživeti v težkih časih. Slednji nam dandanašnji niso tujka. Pravzaprav je avtorjev nasvet preprost: »Če ni sonca, se nauči zoreti v ledu.«
Zgoraj zapisana misel je iz Kotnih stebrov, napisanih leta 1981, v katerih je še vrsta takih, ki učinkujejo skoraj kot afo-rizmi ali resnice: »Če si začrtaš pot, pozor: težko se je znova vrniti na odprto; Ne bodi nestrpen s svojimi napakami. Nikar jih prezlahka ne popravljaj. / Kaj pa naj pride na njihovo mesto?«
Prav Henrijeva oddaljenost pri zrenju v in na življenje je pesniku omogočila, da je pisal verze, ki mestoma delujejo kot napotki za bivanje.
A potrebno je izhajati iz tega, da je to pregled njegovega pisanja in da zbirka tako prinaša izbor iz različnih obdobij, s čimer nam nudi še eno dragoceno izkušnjo: da lahko spremljamo pesnikov razvoj in razvoj njegovega pisanja. Gotovo je urednik Aleš Berger prav zato izbral dani naslov, saj gre tudi za zorenje v pesniškem smislu. Tako stopamo po njegovih ustvarjalnih poteh in ga z branjem zasledujemo. To pesniku gotovo ne bi bilo všeč, saj je bil rad sam, nekje v oddaljenosti in tišini, kot je zapisal v pesmi Jaz sem gong: »Pravzaprav sem otrdevalpo plasteh; ko bi le vedeli, kako mehka je ostala sredica./Jaz sem gong in vata, snežni spev, / to pravim in to vem.«
Tako ironično nas pesnik nagovarja skozi celotno zbirko pesmi. In se igra z nami. Njegove pesmi so namreč nekje v oddaljenih ledenih kockah.
In čeprav se zdi, da bo le redkim uspelo priti do njihove mehke sredice, to ni tako težko. Ledeno kocko njegovih pesmi lahko mirno vržete v kakšnega od trenutkov, ko imate čas za branje, in se prijetno osvežite s koktajlom Michauxevih pesmi.
David Bedrač
Literarno kolo (76) • Ruda Jurčec - 2
Življenje v osmih poglavjih
Ruda Jurčec je bil sprva predvsem kronist svojega časa, veliko je pisal kot publicist, vendar ga je vse bolj in bolj mikalo tudi pisanje leposlovja. Ob nekaterih kulturnih člankih, ki imajo vrednost in veljavo še danes, je spisal vrsto novel: Vuzmenice, Detajli s prve podobe, Vlak v Bariloče, Sodba pred prelatom in še nekatere ...
PRVO POGLAVJE - RUDA OTROK: Pisateljevo otroštvo je bilo zaznamovano z izgubo brata Jožefa in očeta, ki je umrl v prvi svetovni vojni. Zaznamovala pa ga je tudi vojna. In težke domače razmere. Ko je oče Karel Jurčec, ki se je rodil v Štrigovi, padel v vojni, je mati Magdalena, rojena v Radomercih pri Ljutomeru, ostala sama. Morala se je znajti in preživeti sebe in otroke, zato je nadaljevala s klobučar-stvom, s čimer so se v družini ukvarjali že prej, kasneje pa je to dejavnost prevzel sin Franček. Ob sicer težkih trenutkih, ki jih v življenju tega otroka ni manjkalo, pa je Ruda kazal ljubezen do pisanja. V 5. razredu osnovne šole, ki jo je obiskoval v Ormožu, je napisal spis Naša kokoška, leto za tem pa je ormoški kaplan Jakob Rajšp mamo nagovoril, da naj sina pošlje v gimnazijo, ker je zelo nadarjen in učno zavzet.
DRUGO POGLAVJE -RUDA PRIČNE PISATI: Jur-čec je vstopil na ljubljansko gimnazijo, kjer je naredil sprejemni izpit, na katerega ga je intenzivno pripravljal nadučitelj Rajšp. V tem obdobju mu je znatno pomagala tudi teta Marija. Zanimivost tega obdobja je poleg te, da mu šola ni delala nobenih težav in da jo je končal z odliko, tudi, da se je udeležil Cankarjevega pogreba in da je napisal dramski prizor Kako je gos prepodila roparje.
Leta 1921 je na podlagi šolske naloge Dopoldan na trgu v Atenah postal član zavodskega literarnega krožka, v katerega so hodili mnogi znani, kasneje z literaturo tako ali drugače povezani dijaki: Jože Pogačnik, Bogomir Ma-gajna, Gregor Mali, vodil pa ga je Narte Velikonja. V prvi številki zavodskega glasila je objavil črtico Barta, zatem pa še nekaj drugih besedil.
TRETJE POGLAVJE -RUDA, IZKLJUČEN IZ ŠOLE: Jurčeca so zaradi nerodnosti pri stavki v zavodski jedilnici
Nemalo razprav je povzročil slovenski pisatelj Drago Jančar, ko so izhajali njegovi eseji. Nekatere je zbral v zbirkah, med katerimi zagotovo izstopata zbirki Razbiti vrči in Egiptovski lonci mesa. Ti eseji so dragoceni, saj pisatelj v njih brez dlake na jeziku prinaša pogled na Balkan in njegovo zgodovino ter seveda na zgodovino in politiko Slovencev.
Jančarja, tako kot Kundero, zanimajo majhne zgodbe nasproti velikim, a kar je najbolj presenetljivo, oba zmoreta skozi svoja dela eno in drugo
izključili iz Marijanišča. Za nekaj časa se je umaknil v Ormož, potem pa dokončno izstopil iz te šole in se vpisal na klasično gimnazijo v Maribor, kjer je prijateljeval z Bratkom Kreftom in Pinom Mlakarjem, vstopil pa je tudi v Dijaško orlovsko zvezo. Vse bolj in bolj so ga začele pretresati politične in družbene razmere.
ČETRTO POGLAVJE -RUDA GRE V SVET: Leta 1926 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se nato vpisal na pravno fakulteto Univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Nato je sledilo obdobje, ko je veliko potoval. Najprej kot štipendist sklada dr. Antona Koroščca v Nancy, nato v Pariz, kot dopisnik časopisa Slovenec pa je dolgo bival in spremljal dogodke v Ženevi. V Franciji se je srečal tudi s pesnikom Kocbekom, ki ga je obiskal v Lyonu, na pariškem Mednarodnem krožku pa je predaval o Sloveniji. Potovanja so postala osrednja strast tega obdobja - tako je v letu 1934 prepotoval dobršen del Nemčije in Belgije.
Napisal je več člankov in razprav o literarnem ustvarjanju, zanimala pa ga je tudi likovna umetnost. Znano je, da je odkupoval slike pomembnih slovenskih likovnih mojstrov - Jakopiča, Miheliča in Jame.
PETO POGLAVJE - ŠE ENKRAT V VOJNI: 2. marca 1941 je Jurčec obiskal rodni Ormož, 1. aprila pa so ga mo-
nekako izenačiti. Ne pa tudi povezati. Kot da gre za dva sicer povezana pola, ki pa delujeta vsak zase, celo en proti drugemu. Drago je šel pri vprašanju posameznika znotraj političnega sistema še dlje. Nasproti mu je postavil še čas, zgodovino. Kot težki balast, ki se drži sodobnosti in človeka, ki ji pripada.
Njegove književne osebe so tako obremenjene z zgodovino, vede ali nevede, delujejo po mehanizmu ogromnih družbenih koles, ki se vrtijo skozi vso zgodovino. A tu pri-
bilizirali v vojsko. Šaljivci bi rekli, da je le nekaj na teh pr-voaprilskih dogodkih v njegovem življenju. A tudi med vojno se kulturni in literarni dejavnosti nikakor ni odpovedal. Urednikoval je pri Slovencu, bil sourednik Slo-venčevega koledarja za leto 1944. 6. maja 1945 je odšel iz Ljubljane v begunstvo.
ŠESTO POGLAVJE - NA VRATIH ARGENTINE: V Parizu je iskal pomoč za slovenske begunce pri svojih francoskih prijateljih. Leto kasneje, 22. julija 1947, je umrla njegova mama, je pa bil v tem času ponovno zelo aktiven na kulturnem področju. Izvoljen je bil za predsednika Slovenske kulturne akcije, osrednje organizacije slovenske povojne politične emigracije. Prav tako je v tem obdobju napisal številna lite-rarnozgodovinska dela, med drugim je prispeval primerjalno študijo o pesniku Francetu Balantiču.
Je pa pričel s tihimi snovanji lastnih, resnejših literarnih besedil. Tako je 1956. leta nastalo krajše delo Detajl s prve podobe, ki ga je že vodilo v smeri osrednjega literarnega dela Ljubljanski triptih. Leta 1947 sta se z ženo odpravila proti Argentini, kjer je pisatelj nato živel vse do smrti. Soproga je tam odprla trgovino z zlatom in dragulji, s čimer je njemu omogočila življenje svobodnega umetnika. Leta 1957 je izdal svoje osrednje delo roman Ljubljanski triptih.
SEDMO POGLAVJE - KO SPOMINI OŽIVIJO: Jurčec je pričel snovati spominske zapise, ki so izšli leta 1964 (prvi del), 1966 (drugi del) in 1969 (tretji del) in o katerih je pisatelj še v času snovanja prijatelju Vinku Belčiču v pismu napisal: »Sam sem se odločil, da bi napisal knjigo Potovanje skozi čas (1914-1958) in bi I. del izšel okrog velike noči 1964... Vem, niti najmanj ne bom mogel biti popoln, ne mogel doseči tisto, kar želim
dejo Jančarjeve književne osebe do grozljivega spoznanja: zgodovina se ponavlja!
Družbena usoda se torej vrti po vzorcu, v katerem se ponavljajo male in velike tragedije, zmage in porazi, vojne, ... Kot da se človek ni ničesar naučil iz zgodovine.
Jančar, rojen 13. aprila 1948 v Mariboru, je mejo med posameznikom in sistemom večkrat občutil na lastni koži. Leta 1974 je bil zaradi »sovražne propagande« obsojen in zaprt, po treh mesecih zapora pa so ga pomilostili in leta 1975 izpustili. Ni presenetljivo, da so ga zanimali in literarno vznemirjali zlasti podsistemi znotraj velikega politično-zgodo-vinskega sistema (zapori, psihiatrične ustanove itd.), ki so v njegovi literaturi predstavljeni
-	a se bom le potrudil dati občutje človeka, ki je prehodil pol stoletja doma in po svetu - in bi rad povedal vtise o vsem tem skozi prizmo
-	manj oči kot pa srca.«
Leta 1969 je na Slovenskem
srednješolskem tečaju predaval o slovenski likovni umetnosti, v Siju slovenske svobode pa je v uvodniku zapisal drzne povedi: »Kljub vsem težavam, ozkostim, rastemo vsi, mi v emigraciji in oni v domovini, v pravo polnoletnost za uresničenje samostojne slovenske države.«
OSMO POGLAVJE - SIJ SVOBODE: Ruda se je gibal zlasti okrog časopisa Sij slovenske svobode, h kateremu je želel dodati še literarno-umetnostno prilogo, a mu žal zaradi finančnih težav to ni uspelo. 28. aprila 1975 je tako napisal še zadnji članek za Sij slovenske svobode, saj so ga resno ovirale zdravstvene težave. Maja, istega leta, se je odločil za operacijo na urolo-ški kliniki. Ta je sicer uspela, a je pisatelj padel v globoko depresijo. Pomagala mu je svakinja Mravljakova, pri kateri je takrat živel. Med zapisi o pisatelju lahko preberemo zanimivost, da so iz Jugoslavije k Jurčecu večkrat poslali novinarja Janeza Čučka, ki je hotel z njim po vsej sili narediti intervju. Zaradi nesrečnega padca so ga premestili v sanatorij, kjer je 4. novembra 1975 umrl.
Tako bi lahko na kratko povzeli osem poglavij pisateljevega življenja, katerega ime je po smrti v slovenskih kulturi odjeknilo še nekajkrat.
Tako je novinar Janez Ču-ček leta 1979 izdal reportažno knjigo z naslovom Sramota umira počasi in v njej posvetil kar dve poglavji pisatelju Jurčecu. Leta 1990 so pisatelja uvrstili v Enciklopedijo Slovenije 4, na novo pa so izšli njegovi spomini Skozi luči in sence I. Helga Glušič je o njem pisala v Delu, prav tako se je njegovega Triptiha lotil France Pibernik v članku Ljubljanski triptih - Kako se vrniti domov in kdo je gluh in hrom.
Med tri pomembnejše posmrtne dogodke pa lahko štejemo še: natis dela Blaženost in bridkost zapisanih besed, uvrstitev v leksikon Slovenska književnost in ponovni izid romana Ljubljanski triptih pri Mohorjevi družbi leta 1998.
David Bedrač
kot nekakšni rablji velikega sistema. Delovanje zaporniških mehanizmov je dodobra literarno obdelal v romanu Zvenenje, mali, zaprti svet psihiatrije v dramski mojstrovini Veliki briljantni valček.
In v vseh teh delih je zgodba enega zgodba vseh, ki si posameznika podredijo, ga poteptajo .
Spomnimo se glavne osebe v Valčku, ki ga prisilijo v duševno bolezen, čeprav ne gre za nič drugega kot posameznika, ki je politično sporen in predrzen.
»Mi vidimo komaj čez reko, pa še to ne zmeraj,« je zapisal Jančar. Ob branju njegovih in Kunderovih del pa se človek pretresen vpraša: Ali bo sploh kdaj kaj drugače?!
David Bedrač
Literarni dvojčki - 32
Ali bo sploh kdaj drugače?
(Kundera-Jančar)
petek • 12. februarja 2010
Tednikove akcije, bralci pišejo
Štajerski	27
Iščete svoj stil	^
Iz kavbojk v elegantna oblačila
Angelca Jeza je stara 53 let, doma na Janškem Vrhu 53 (Ptujska Gora). Zaposlena je bila v ptujskem avtobusnem podjetju Štajertours oziroma Certus.
Zdaj je že nekaj časa upokojenka, ki se posveča trem vnukinjam, s katerimi sta jo razveselila sin in hči. Veliko časa pa posveča tudi ročnim delom, rada plete, kvačka in našivava. Veliko pa ji pomenijo tudi vsakdanji sprehodi v naravi, rada se potepa, pravi. Za Akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, ker si je zaželela spremembo.
Gospa Angelca je prvič obiskala kozmetični salon. Ima suho kožo, v kozmetičnem salonu Neda so ji izmerili tudi vlažnost kože. Suhi koži je potrebno še posebej v tem zimskem času posvečati izredno pozornost, zato bo pri negi uporabljala vlažno kremo, ki vsebuje lipide, pomemben pa je tudi vnos tekočine v telo. Kožo so ji površinsko očistili, odstranili odmrle celice in oblikovali obrvi. Po strokovnih nasvetih bo kožo poskušala negovati tudi doma, za čiščenje pa uporablja-
Comenius šolska partnerstva želijo povečati evropsko dimenzijo izobraževanja s pomočjo sodelovanja šol v Evropi. Učencem in učiteljem pomagajo doseči in izboljšati določena znanja in spretnosti ne samo na področju teme projekta, temveč tudi na področju timskega dela, odnosov med ljudmi, planiranja in izvajanja projektnih aktivnosti ter uporabi informacijsko-komunikacij-ske tehnologije. Sodelovanje v partnerstvu šol iz različnih držav ponuja tudi priložnost komuniciranja v tujem jeziku in izboljša motivacijo za učenje jezikov.
OŠ dr. Ljudevita Pivka se je v februarju 2009 skupaj še s petimi evropskimi šolami prijavila za obdobje 2009/2011 za skupen projekt z naslovom Združimo planet s prijateljstvom (Join the planet with friendship). Žal poljskim partnerjem ni uspelo pravoča-
ti mleko in tonik.
V frizerskem salonu Stanka je za Angelčino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Lase ji je pobarvala rjavo kostanjevo, za mladosten videz pa jih je nekoliko postrigla. Oblikovala jih je s pearl stylerjem.
Vizažistka Minka Feguš ji je obraz najprej rahlo prekrila s pudrom, nato pa oči poudarila z rahlo svetlikajočim violet senčilom in jih obrobila temno sivo. Nežno je poudarila ličnice in ustnice v rdeče-roza odtenku.
»Gospa Angelca si je zaželela spremembo, zato sem se odločila, da ji izberem oblačila, v katerih se bo kljub temu, da to niso kavbojke, dobro počutila in se samozavestno odpravila mogoče tudi na kakšen zmenek. V trgovini Modiana sem izbrala elegantnejša oblačila, kombinacijo krila, bluze in blejzerja v črno-sivi-vijolični kombinaciji. Sama si takšnih oblačil zagoto-
sno oddati prijave, zato so iz partnerstva izpadli. Uspelo se nam je prebiti skozi izredno zahtevno ocenjevanje vsebine projekta in tako se sedaj družimo in spoznavamo Grki iz Pireja, Danci iz Kopenhagna, Belgijci iz Kortrijka, Angleži iz Lincolna in seveda mi iz Ptuja. Partnerske šole smo na spletu oblikovale skupen blog, preko katerega si izmenjujemo informacije, slike, zanimivosti ... o šolskem življenju in delu učencev. Vabimo Vas, da si ga ogledate na povezavi http://jo-intheplanetwithfriendships. blogspot.com/.
Učenci spoznavajo jezike tako, da se pogovarjajo preko skype telefonije (seveda ob pomoči mentorjev, ki so hkrati člani šolskega projektnega tima). Za nami je dobrih 5 mesec skupnega druženja in veliko aktivnosti. V oktobru 2009 smo opravili svojo prvo izmenjavo - obiskali smo grške partnerje. V okviru svetovne
Foto: Črtomir Goznik
Angelca prej ...
vo ne bi izbrala, ker je bila do danes prepričana, da se samo v kavbojkah lahko počuti dobro. Krilo je iz mehko padajočega materiala, v njem se v cvetnem dizajnu prelivajo vijolična, črna, siva in bela barva. Glede na to, da vijolična barva še v naslednji sezoni ne bo zapustila polic v
konference o klimatskih razmerah, ki je decembra 2009 potekala v Kopenhagnu, smo v okviru njihove akcije Predmeti pripovedujejo iz odpadnih materialov oblikovali nove izdelke ter jih objavili na spletni strani organizatorja konference. Izdelali smo predlog za projektni logotip. Pod mentorstvom naših učiteljic Jasne Veber Zazula, Alenke Kosem in Bojke Kolarič so nastali čudoviti izdelki. Učenci so se ob novem letu razveselili voščilnic in darilc, ki so jih prejeli od partnerskih sovrstnikov, ne pozabimo pa si voščiti tudi ob osebnih praznikih.
Trenutno smo v velikem pričakovanju drugega srečanja partnerskih šol. Tokrat smo gostitelji mi in to ravno v času 50., jubilejnega Kurentovanja. Skupaj še z ostalimi 17 gosti bomo pustovali vse od 11. do 15. februarja. Pripravili smo jim pester program in prepričani smo, da bodo iz Ptuja odšli z nepozabnimi spomini in z željo, da se k nam ponovno vrnejo. Včeraj (v četrtek, 11. 2.) je naše goste najprej sprejel župan dr. Štefan Celan, nato je sledil priložnostni program učencev naše šole v Mestnem gledališču, po programu smo se družili nekaj časa v prostorih naše šole, jih popeljali po ptujskih ulicah, gradu in ostalih znamenitostih,; danes, v petek, si bomo ogledali šolsko pustno povorko, v soboto se našemili in skupaj zaplesali v pustnem šotoru, v nedeljo pa si ogledali 50., jubilejno po-vorko. Zagotovo pa to ne bo vse.
Vodja šolskega projekta Co-menius na OS dr. Ljudevita Pivka:
Tanja Nikolovski
Foto: Črtomir Goznik
... pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m tensKo
FíU2£ííSCVC z
Slomškova 22 10 % popust v februarju *
trgovinah, sem izbrala elegantno vijolično klasično bluzo s kratkimi rokavi. K temu sem dodala še sivi blejzer, Alpinini črni škornjih bodo njen elegantni videz še bolj poudarili. K tej kombinaciji pa se odlično poda tudi siva torbica. Za te hladne dni, ki še nekako nočejo prepustiti mesta soncu, bo seveda treba obleči tudi plašč, ki pa je
V I. in II. skupino podaljšanega bivanja je vključenih od 15 do 30 učencev. Te že od malega navajamo na EKO razmišljanje. Kot nalašč je, za krepitev le-tega, ustvarjalno preživljanje prostega časa. Ker so bili januarski dnevi premrzli, da bi lahko več časa preživeli na prostem, smo se odločili, da bomo več ustvarjali v učilnici. Uporabili smo material, ki ga najdemo doma (orehe), in takega, ki bi sicer končal v
lahko klasičen črni ali pa tudi kakšen drznejši model v sivi ali vijolični barvi,« je Angelčino preobrazbo pokomentirala sti-listka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je gospa Angelca odločila za masažo hrbtenice. Z masažnimi tehnikami dosežemo sprostitev in povečano prekrvavitev mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice ter se prira-ščajo na vretenca in lopatice. S
zabojnikih. Iz orehov, maha, lubja in vate smo izdelali Sliko velikanko.
Kot se za zimo spodobi, morajo biti tudi snežaki. Za njihovo izdelavo je snega premalo, zato smo naredili kaširane. Zanje smo potrebovali balone, časopisni papir, moko, vodo, plastenke, karton in krep papir. Črna vrečka za smeti je bila primerna za klobuk. Dodali smo še kravato in šal.
Ob izdelavi smo uživali, se
pritiskom in masažo teh mišic, odpravimo mišične zatrdilne vozle, ki nastajajo zaradi motenj v lokalni presnovi in dolgotrajnega mišičnega napora. Celotna hrbtenica se ogreje, raztegne, poveča se gibljivost celotnega ramenskega obroča. Pospeši se odvajanje strupov, ki so se nakopičili zaradi nezadostne prekrvavljenosti, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
veselili in na koncu vse skupaj, seveda ponosni, postavili v šolsko avlo pred mozaik z zmajem. Ponosno smo opazovali večje učence, ko so občudovali naše izdelke. Ob tem pa niso niti slutili, koliko prijetnih in veselih ur smo mi preživeli ob izdelavi zimskih motivov. Dolgi, mrzli in sivi zimski dnevi so postali kratki in polni kreativne ustvarjalnosti.
Simona Tomažič, učiteljica PB
Foto:T .Nikolovski
Del članov šolskih projektnih timov iz posameznih držav na obisku v Grčiji: Pip, Lueese, Lueese Q., Henrik, Rudy, Geoff, Ann, Ira-klis, Ojvind, Tanja K., čepi Tanja N.
Ptuj • Mednarodni projekti OŠ Ljudevita Pivka
Do boljšega izobraževanja z evropskim sodelovanjem
Miklavž pri Ormožu • Izdelali sliko velikanko
Ustvarjalnost ne pozna meja
Učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje v OŠ Miklavž pri Ormožu, so še enkrat dokazali, da njihova ustvarjalnost in kreativnost ne poznata meja.
Prejeli smo
Javno vprašanje županu občine Kidričevo!
Nepravilnosti pri vračanju sredstev v telekomunikacijsko omrežje v Cirkovcah in okoliških krajih
Gospod župan Jože Murko, javno vas vprašujem, kdaj bomo upravičenci iz bivše KS Cirkovceprejeli vsa sredstva iz naslova vračanj v telekomunikacijsko omrežje. V epilogu objavljenega članka (Večer, 18. 6. 2008) je novinar napisal, da se zgodba o vračanju denarja šele začenja. Verjetno je to res, saj se vleče že dve leti in prišli smo tako daleč, da je proti odgovorni osebi (občini Kidričevo oz. županu) podan predlog za uvedbo postopka o prekršku pri izvajanju Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ker do sedaj ni bilo nobenih informacij s strani občine Kidričevo, je prav, da se podajo nekatera dejstva in informacije, ki jih občani željno pričakujejo.
Bivša KS Cirkovce je iz naslova vračanja prejela 559.524,23 evra. Znesek je bil razdeljen na tri dele: 1.432,77 evra za 144 upravičencev ali vračilo 9.90 evra (verjetnost pomanjkljive dokumentacije), 353.574,71 evra za 292 upravičencev, 204.516,75 evra, kjer pa ni podano število upravičencev. Miha Ekart, član komisije, je z verodostojnimi dokumenti dokazal naša vlaganja, saj drugače ne bi podpisali poravnave dne 3.9.2007 ter prejeli zneska dne 24.9.2007. Tako piše v poravnavi med občino kot pravno naslednico KS Cirkovce in Republiko Slovenijo. Z elaboratom g. Ekarta smo krajani bivše KS Cirkov-ce dokazali vlaganja preko 1.500.000 nemških mark, od katerih sta se odbila priključ-nina in prispevek SIS ter smo tako prejeli neto zneske, kar sem vam z odgovorom pravobranilstva tudi dokazal. Vendar, gospod župan, ni se vam zdelo vredno, da bi reagirali in poskušali popraviti napako. Res je, da ste sklicali komisijo 24.8.2008 in mi je razlagali vse mogoče, samo tega ne, kar piše v zakonu. Tudi po posredovanju odgovora pravobranilstva se niste odločili, kot odgovorna oseba občine, da bi manjkajoči znesek (414 EUR)po upravičencu razdelili. Za znesek 204.516,75 EUR trdite, da je iz naslova samoprispevka, ampak do danes niste podali nobenih dokazil, čeprav jih po zakonu morate. Moram ponovno spomniti
na 6. člen zakona, ki govori, da sorazmerni del vračil pripadajo lokalni skupnosti, pri čemer je potrebno pazit na sorazmerje (vas opominja ministrstvo v svojih dopisih), saj sorazmerje ni celota, ampak del od celote. V KS Cirkovce je v tistem obdobju bil razpisan samoprispevek, katerega je plačevalo 1668 krajanov, od tega dobršen del iz katastrskega dohodka in se ni zbralo veliko, dobimo pa sorazmerje. Samoprispevek se tudi med letoma 1985 in 1988 ni koristil v ta namen, saj zaradi velike inflacije varčevanje ni bilo smiselno; smo pa leta 1985 začeli z zbiranjem namenskega denarja za telefonski priključek na KS Cirkovce. Kot član Občinskega sveta sem dolžan opozarjat na nepravilnosti, če jih zasledim, in tako sem vas tudi na te opozoril ter se vse skozi trudil, da bi zadevo obravnaval Občinski svet, ki bi lahko po razpravi sprejel nek sklep. Vendar do tega ni prišlo, čeprav je bilo obljubljeno; ko bomo prejeli mnenje s strani ministrstva. Mnenje je bilo poslano na občino Kidričevo 15.9. 2009, na katerega se vam v razumnem roku ni zdelo vredno odgovorit. Občina in vsi sodelujoči v zgodbi bi se morali truditi, da krajani dobijo čim več. Tako je bilo v drugih krajevnih skupnosti. Na to vas opozarja mnenje, v katerem piše, da se je ravnalo napak. Danes je prepozno, da uveljavimo še fizično delo, ki ni bilo zajeto v poravnavo in ga ovrednotimo. Delovne ure so se morale opraviti ali pa so se plačale in vsak jih je moral po pogodbi dokazati, drugače mu bivši PTT telefona ni priključil. In če te ure vrednotimo po sedem mark krat število upravičencev, dobimo lep znesek.
Glede na to, da ste obvestilo in pouk - da pojasnite dejstva in okoliščine prekrška - prejeli ter na njega odgovorili, vas javno sprašujem, kdaj bo zgodba končana. Krajani bivše KS Cirkovce to od vas pričakujemo, saj želimo, da se nam denar po zakonu vrne. Upam, da bodo sredstva vrnjena z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kajti trdite, da so dobro naložena na posebnem računu občine. Mi smo naša vlaganja dokazali, sedaj ste na vrsti vi, da dokažete, zakaj jih zadržujete. Spoštovani. župan, ker se je denar začel deliti v vašem mandatu, pričakujem, da ga boste do konca mandata razdelili in končali zgodbo.
Milan Fideršek, Zgornje Jablane
Prejeli smo
Škoda na divjadi v lovišču Kog - Vinski vrhovi
V lovišču Kog - Vinski vrhovi se srečujemo s škodo na divjadi. Skoraj 25 kosov srnjadi letno konča kot pogin iz neznanih vzrokov, pod kolesi avtomobilov, v mučni smrti zaradi nenadzorovanih psov v lovišču in okoli 10 kosov srnjadi pa na način, kot prikazujejo grozeče fotografije. Takemu dejanju rečemo kaznivo dejanje nezakonitega lova ali po domače »krivolov«.
Vsa srnjad zaradi krivolova konča v zankah, kar pomeni, da v mukah umira in na koncu tudi pogine.
Letno je v lovišču Kog - Vinski vrhovi takšnih primerov (zankarije) do deset. Neznanega storilca ali storilcev poli-
Prireditvenik
cija še ni uspela izslediti. Lovci in policija se trudimo, da bi z odkritjem storilca/storilcev preprečila tovrstna kruta ravnanja.
Vse občane prosimo, da ne spuščajo nenadzorovano psov v lovišče - naravo, da lovski družini javijo sleherni povoz divjadi in sporočijo vsako najdbo trupel mrtve srnjadi. V primeru najdbe srnjadi v zankah sporočajte kraj najdbe lovskim čuvajem, ki bodo naprej poskrbeli za obveščanje policije. Prav tako vas prosimo, da vsaka obvestila, ki bi pripomogla k izsleditvi storilca tako krutih dejanj, sporočite lovski družini ali neposredno na Policijsko postajo Ormož, ki raziskuje navedene primere.
Hvala za sodelovanje in lovski zdravo.
Anton Šnajder, starešina
Petek, 12. februar
Krvodajalci
31. december - Danilo Niedorfer, Vrtnarska 14, Ormož; Robert Keček, Hum 20; Avgust Borko, Ul. dr. Hro-vata 7, Ormož; Janko Munda, Trnov-ci 18; Bojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Vanja Bezjak, Ločič 27; Lidija Medved, Podlože 69; Jože Grula, Skorba 41 c; Dragica Dobič, Dornava 88 b; Davorin Karo, Dravska ul. 6, Ptuj; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Dušan Bedenik, Kočice 25; Edvard Lubec, Biš 43; Zvonko Meško, Placar 72.
4. januar - Milan Borko, Lačaves 18; Janko Lorbek, Pestike 1 b; Marija Kočevar, Hrastovec 5 c; Ida Kokol, Brezovec 48, Cirkulane; Emil Požgan, Prepolje 55; Peter Kukovec, Goričak 7; Viktor Jus, Žetale 74; Marjana Logar Kelc, Pestike 4 a; Darinka Kocjan, Orešje 169; Irena Pravdič, Korenjak 10 a; Darinka Holc, Senčak pri Jur-šincih; Sonja Bauman, Turški Vrh 1 d; Marjeta Trančar Kokot, Korenjak 32; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Mira Vuk Borak, Hrastovec 24 h; Damjana Arnejčič, Hrastovec 80 b; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Terezija Belšak, Turški Vrh 71 a; Branko Ivan-čič, Hrastovec 73; Romana Veselnik, Hrastovec 83; Štefanija Slameršek, Pestike 1 a; Alojzija Pohorec, Hra-stovec 80 c; Damjan Holc, Senčak 19; Vida Milunič, Gorenjski Vrh 21; Jožef Belšak, Hrastovec 39; Terezija Zebec, Hrastovec 26 a; Karina Pin-tarič, Zagorci 61 a; Marko Jaušovec, Sp. Gaj pri Pragerskem; Janez Kokot, Hrastovec 153; Stanko Rodošek, Cir-kovce 30; Matjaž Horvat, Sakušak 62; Kristina Kokot, Hrastovec 3 a; Renata Gabrovec, Pestike 18 c; Marija Hro-nek, Pestike 4 b; Dušan Furek, Dra-ženci 87; Nada Kukovec, Goričak 7;
Marjan Krajnc, Zavrč 3; Jernej Kelc, Pestike 4 a; Milan Šegula, Podvinci 91 a; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Franc Cvetko, Polenšak 51; Sonja Majcenovič, Hrastovec 39; Milko Fajfar, Brezovec 48. 7. januar - Viljem Pozvek, Gornji Slaveči 36, Kuzma; Miran Serec, Velika Nedelja 36; Kristina Orlač, Skorišnjak 1; Franc Kokot, Tibolci 39; Stanislav Kolednik, Pristava 9 a; Marjan Čeh, Dornava 31; Tomaž Bombek, Volk-merjeva 28, Ptuj; Janko Pihler, Mo-škanjci 27; Alojz Lah, Pobrežje 100; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Mateja Kodrič, Bukovci 92 a; Leon Kauče-vič, Apače 177 a; Anton Brenholc, Rjavci 21; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Janez Fridl, Poljska c. 39, Ptuj; Matjaž Ribič, Zagrebška cesta 75 a; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50 a, Ptuj; Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98 b; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Matjaž Princl, Podlože 39 a; Robert Plazar, Zlatoličje 22; Matjaž Frangež, Cirkovce 66 a; Marjan Grabar, Pod-vinci 100; Matjaž Antonič, Mlinska c. 1 c, Ptuj; Janko Kodrič, Bukovci 92 a; Barbara Šic, Gradišča 74; Primož Babič, Ul. Heroja Nandeta 50, Maribor; Srečko Toplak, Vičanci 98; Jožica Merc, Podlehnik 26; Marjan Bezjak, Sobetinci 20; Alojz Gojčič, Starše 43; Damijan Cebek, Draženci 14 b; Aleksander Furek, Skorba 31 c; Renata Čeh, Dornava 31; Mitja Pauko, Jir-šovci 50 a; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Jovo Bradic, Partizanska 73, Maribor; Konrad Farazin, Ročica 10 b, Jakobski dol; Ivan Grahornik, Šen-tiljska 113 a, Maribor.
www.radio-tednik.si
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Fotografska razstava Stojana Kerblerja. V Mi-heličevi galeriji razstava grafičnih del Luigija Kasimira. Likovna razstava Mate kaj za pusta hrusta. Jubilejni 10. nočni kurentov skok. Otvoritvena slovesnost 50. ptujskega kurento-vanja in povorka slovenskih pustnih likov. 50 godb na 50. kurento-vanju. Revija pustnih kostumov Sanje Veličkovič. Kurentov ples.
10.00 Ptuj, Mestni trg, 5. tradicionalna otroška povorka
18.00 Ptuj, CID, odprtje razstave likovnih del Gregorja Samasturja
19.00 Ptuj, Mestno gledališče, Bejži čopič, kurent gre, dobrodelna
licitacija Leo kluba Ptuj 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Nuša Basle & Los de Balkan, Danijela, Ritmo Loco, Davor Radolfi
Sobota, 13. februar
10.00 Cirkulane, tradicionalna 17. pustna povorka
10.30 do 12.30 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program
13.00 Breg pri Majšperku, tradicionalna pustna povorka v Majšperku
13.30 do 16.30 Ptuj, karnevalska dvorana, mega disco za najmlajše
14.00 Sveti Tomaž, tradicionalna pustna povorka
15.00 do 17.00 Ormož, hotel, otroško pustno rajanje s klovneso Evo
Škofič Maurer, brezplačni krofi za vse maškare 19.00 Ptuj, klub Gemina XIII v grand hotelu Primus, tradicionalni
dobrodelni pustni ples 19.30 Maribor, SNG, balet, Valentinov koncert, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za izven 20.00 Ptuj, dom kulture, Muzikafe, pustovanje nastop skupine Zdenek
Bily Dixieland Band 20.00 Ptuj, dvorana Mladika, Kurentanc 2010 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Čuki, Saša Lendero, Davor Borno 20.00 Ptuj, hotel Mitra, veliki mestni karnevalski ples v maskah
Nedelja, 14. februar
10.00 do 14.00 Ptuj, Salon umetnosti, delavnica za otroke in starše Pustne vile
14.00 Ptuj, Mestni trg, 50. mednarodna pustna in karnevalska povor-ka
15.00 Ptuj, karnevalska dvorana, ptujski karnevalski žur
17.00 Ptuj, Mestni trg, po končani povorki sledi zabava z ansamblom Šank kvintet
19.00 Ljutomer, športna dvorana gimnazije, Valentinov koncert Oli-verja Dragojeviča
19.00 Lenart, dom kulture, monokomecija Čistilka in predsednik uprave
Ponedeljek, 15. februar
10.00 Ptuj, Mestni trg, povorka 50 skupin veselih maškar iz vrtcev 10.00 do 13.00 Ptuj, CID, ustvarjalna pustna delavnica Vilinski in
čarovniški klobuki, za osnovnošolce, delavnica je brezplačna 10.00 do 13.00 Ormož, sejna soba MCO, počitniške ustvarjalne delavnice
14.00 Mezgovci, pri gasilskem domu, 14. fašenk po dornavsko 14.30 Videm, videmski fašenk, od križišča za Šturmovce do osnovne
šole, kjer se bodo skupine predstavile 16.00 Pragersko, dom kulture, pustno rajanje 16.30 do 18.30 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program 16.30 do 18.30 Ptuj, karnevalska dvorana, velika otroška maškarada
z Damjano Golavšek 17.00 do 20.00 Slovenska Bistrica, OOZ, tečaj kaligrafije 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Mambo kings, Werner, Helena Blagne
20.00 Ptuj, kavarna Park hotela, Red night carnival party & DJ Kekec
Torek, 16. februar
10.00 do 13.00 Ptuj, CID, ustvarjalna delavnica Pustne poslikave
obraza, za osnovnošolce, delavnica je brezplačna 12.00 Ptuj, Mestni trg, zabava z ansamblom Alibi band in pevko Elo 17.00 Ptuj, Mestni trg, pokop pusta in predaja oblasti 18.00 Slovenska Bistrica, društvo Feniks, delavnica, numerologija -Dan Sovina
20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Boštjan Konečnik, Tanja Žagar, Atomik Harmonik
Kino Ptuj
12., 13. in 14. februar, ob 17.00 Princesa in žabec (sinhronizirano v
slovenščino ) - animirana komedija. Ob 19.00 Škatla - nadnaravni triler. Ob 21.00 Art program: 9:06 - drama.
Avte
PMiklavž ?.
/ * ts
o.e.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA e	OPR.	BARVA
AUDI A6 AVANT 2.7 TDI	2005	15.500,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 320 D LIMUZINA	2006	16.400,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FIAT STILO 1.6 16 V DYNAMIC	2003	4.550,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
FIAT STILO 1.9 JTD ACTUAL	2003	3.980,00	KLIMA	BELA
HONDA CIVIC 1.4 i	2003	6.150,00	KLIMA	SREBRN
OPEL ZAFIRA 1.9 CDTI EDITION	2007	10.570,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONF. EXPRE.	2006	9.350,00	AVT. KLIMA	ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI CARMINAT LIMUZINA	2006	7.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMUZINA	2008	12.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	7.750,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI CONFORT	2007	8.790,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
SEAT ALTEA 1.9 TDI STYLANCE	2004	8.750,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
VW GOLF V 1.9 TDI TRENDLINE 5 VRAT	2007	10.400,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2001	5.680,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI COMFORTLINE KARAVAN	2004	7.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil.
petek • 12. februarja 2010
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	29
KUHINJ
ob nakupu kuhinje vam
PODARIMO
Kamnito delovno ploščo ali Gospodinjske aparate ali Veliki gotovinski popust
NOVO!
pri uveljavljanju 25% popusta ob nakupu kuhinje Panles vam nudimo 20% popusta pri aparatih Bosch in Siemens.
Salon - Maribor
Tržaška cesta 65,
2000 Maribor
gsm: 00 386 31 365 246
Salon - Murska Sobota
Obrtna ulica 26, 9000 Murska Sobota gsm: 00 386 31 365 199
Salon - Ptuj
Belšakova 2, 2250 Ptuj
gsm: 00 386 41 233 645
VALENTINOVO DARILO
MedlQ in 2Q X2010, ob nakupu kuhinje Panles vsaki gospodinji podarimo Panlesovo darila
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
RAČUNOVODSKE STORITVE - že 18 let. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj. Tel. 041 325 925, 787 64 80.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
^milumecl
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 41 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černe-sl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz sti-ropora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja sli-kopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
PANLESOVO DARILO KUPCEM
Panles iz Rogaške Slatine je renomiran slovenski proizvajalec sodobnih kuhinj. Panles kuhinja je sinonim za kvaliteto, dober dizajn, strokovno izdelano ponudbo, prilagodljivost in cenovno zanimivost. O njihovi kvaliteti priča tudi pridobljen znak slovenske kakovosti.
Pohvalijo se lahko z letno proizvodnjo 2000 kuhinj, ki imajo svoje ponosne lastnike po Slovenji in tujini. Največje priznanje pa so zadovoljni kupci, ki na Panles kuhinjah razvajajo sebe in svoje bližnje.
Ob nakupu kuhinje vam nudijo zanimivo izbiro darila, ki je odvisna od same kuhinje in želje kupca. Panlesov svetovalec vam izračuna najoptimalnejšo varianto.
Med 10. in 20. februarjem, v obdobju valentinovega, ob nakupu kuhinje Panles vsaki gospodinji podarimo še praktično darilo - kuhalnik vode, univerzalni sekljalnik ali opekač kruha.
Obiščite salon Panles kuhinje v Murski Soboti na Obrtni ulici 26. Delovnik je od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 14. ure.
PRODAM žrebička, A-rodovnik, in žrebičko, B- rodovnik, stara 10 mesecev, oba mirna, lepo rejena, pasme SHK. Tel. 031 793 604.
PRODAM pujske, težke od 25 do 30 kg. Tel. 031 267 725 ali 059 088 022.
PRODAM dve breji telici simen-talki z A-kontrolo. Telefon 757 36 71.
PRODAM pujske od 25 do 60 kg in večje od 100 do 150 kg. Telefon 031 781 483, po 18. uri.
PRODAM bukova kalana drva, ugodno. Telefon 041 245 054.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAMO telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 757 11 41.
MORATE očistiti gozd - šumo? Pokličite na 031 394 549.
PRODAM bikca in teličko, oba črno-bela, za nadaljnjo rejo. Tel. 031658 661.
PRODAM odojka. Tel. 753 09 31.
PRODAM trosilec umetnih gnojil, 600 kg, znamke Kirchner, letnik 2004, mulčar INO Brežice, delovna širi 2,25 m, podrahljalnik, kembrič, širine 3 m. Tel. 041 226 038.
PRODAM obračalnik pajek -Pottinger hit 54 in Sip spider 340.Tel. 041 938 664.
PRODAM brejo telico simentalko tik pred telitvijo in kupim 100-kg svinjo in teličke simentalce do 100 kg ter vinogradniške betonske stebre. Tel. 041 387 979.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ZARADI ZAPRTJA gostinskega lokala prodam po znižani ceni bele damast prte in nadprte raznih barv ter dekorativne zavese in dekorativno blago za zavese Tel. 02 772 34 41 ali 031 656 708.
PRODAM čistokrvne nemške ovčarje, stare 2 meseca, cepljene. Tel. 070 826 750.
KUPIM stare razglednice ter pez figurice, dobro plačilo. Tel. 041 453 093.
ZELO UGODNO prodam registrsko blagajno Optima RC 505, delovni gostinski pult, komplet aparaturo za točenje piva ali vina s hladilno napravo. Telefon 041 245 054.
MOTORNA VOZILA
KUPIM: tomos elektronik 90, tomos sprint elektronik 50 ter tomos 15 SLC v kakršnemkoli stanju! Tel. 041 613 804.
DOM-STANOVANJE
VZAMEM manjše stanovanje v najem na Ptuju. Tel. 798 02 00.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 65 m2, takoj vseljivo, delno adaptirano, KTV, telefon, balkon, klet. Telefon 031 244 748.
DO 5 % POPUSTA pri nakupu trisobnega stanovanja, 63 m2, na Ptuju, do 25. 2. Tel. 030 396 757.
PRODAMO poslovno-stanovan-jsko hišo v centru Ptuja, 660 m2, ter starejšo hišo, lepa lokacija s čudovitim razgledom, 6 km iz Ptuja. Telefon 041 245 054.
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplaCila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
íPoílulajtz naí
na íuet ou mm ¡.jiiztui
RADIOPTUJ
tut ¿filetu
www.radio-ptuj.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
ipt u jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajana
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE
.ty- ^
UP
06LCONT
"Domo, êetedo. oêve^njc Tel.: 02 741 WW.&m: 04131« SOS
Kakovost po nižji ceni.
Ne odlašajte in izberite iz našega programa oken in vrat po posebej ugodni zimski ceni.	_
BELCONTd.o.o., Hardek 34/g, 2270 Ormož
belcoriidoo@siol.net, www.bekont.si
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Namesto cvetja ob smrti gospoda Alojza Vebra, Na jasi 36, Ptuj, so Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj darovali:
Franc in Ivanka Meško, Gajevci 50	50 EUR
Marjana in Ivan Rižnar, Gajevci 46	50 EUR
Slava in Slavko Rižnar, Gajevci 16 a	30 EUR
Marija Bezjak, Gajevci 23	20 EUR
Ivana Janžekovič, Gajevci 31	20 EUR
Jožefa Šacer, Gajevci 51	20 EUR
Marta in Slavko Vesenjak, Placerovci 30	20 EUR
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Podarjeni prispevki bodo namenjeni za nakup medicinske opreme.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
SPORED ODDAJ
PETEK 12.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Pri Gašperju
19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani SOBOTA 13.2. 8.00 Fašenk v občini Markovci 9.10 ŠKL- mladinska oddaja 10.00 Iz domače skrinje - Markovci 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 Super hiti 13.00 SIP lestvica 17.00 Iz domače skrinje - Markovci 18.00 Pri Gašperju
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Kulturni večer v Občini Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 14.2.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Kulturni večer v Hajdošah 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Kulturni večer v Doleni 13.00 Kulturni večer v OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Kulturni večer na Destrniku PONEDELJEK 15.2. 8.00 Fašenk 09 občini Videm 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 Pri Gašperju 18.00 Kulturni večer v Doleni 20.00 Kulturni večer v Občini Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
VOLKSWAGEN PASSAT 1,6TRENDLINE AVT.	000	3.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
DAEWOO MATIZ S	998	1.130,00	SERV. KNJIGA	BELA
SEATTOLEDO 1,9TDI	999	2.900,00	SERVOVOLAN	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN BORA 1,9TDI COMFORTLINE	999	3.880,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLIO 1,4 16V BILABONG	003	4.150,00	PRVI LAST.	KOV. SV. ZELENA
FIAT PUNTO 1,2	004	3.600,00	SERVOVOLAN	RDEČA
PEUGEOT 406ST	996	1.490,00	SERV. KNJIGA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCIDYNA. KARAV.	001	4.450,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	004	9.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT LIMUZ.	002	6.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 206 1,4 ISWPOP ART	004	5.190,00	PRVI LAST.	MODRA
BMW 318TI COMPACT	997	2.750,00	KLIMA	KOV. ZELENA
SEAT CORDOBAVARIO 1,6	000	2.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJOLA
VOLKSWAGENTOURAN 1,9TDI CONCEPT.	007	12.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9TDITRENDLINE LIMUZ.	005	9.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
HONDA HR-V 1,6 4X4 AVT.	1999	5.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9TDI GLX	1998	3.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. BORDO
PEUGEOT 206 2,0 HDI SW	2003	4.960,00	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9TDI IV	1998	4.150,00	KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDI XT	2002	4.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI AUTHEN.	2003	6.850,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 407 2,0 HDI SW	2005	8.500,00	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. SIVA
SEAT LEON 1,6 SR STELLA	2000	3.650,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
DAEWOOTACUMA 1,8 SX	2002	3.150,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
KREDIT
GARANCIJA JE
VASE VOZILO!
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
SAMOPLAČNIŠKAZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
Q Rezervni deli za vse znamke in tipe vozil ^^ ^ O Originalni deli BMW in Toyota
Q Rezervni deli in pnevmatike za kmetijsko mehanizacijo O Pnevmatike za osebna in tovorna vozila Q Servis vseh znamk vozil od A do Ž O Menjava avtomobilskih stekel O Vulkanizerstvo O Avtooptika, testiranje zavor... O Nadomestni deli BOSCH p I
<V»Y fl
ec <
50%
popust na vse servisne storitve
prodaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽOVLJANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnlml Izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, luskice, cirkoni, teleskopi, etacmeni, mini in konvercionalni zobni implantati -www.dj.unident.doo.hr; dr. Oorde Jelovac, tal. 00385/98 211 937

fm
¡m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02125246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Kraplni, M. Gubca 49, ordlnlra vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
wm		¡IJIWIII M	
C 02/22 8011C			k SoliS d.o.o. ' Razlagova 24, Maribor I
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Tomaž Kralj, dr.dent. med. V Cirkovcah
www.tednik.si
Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje -ko ni je več,
onstran obzorja kdo jo pričakuje ...
V SPOMIN
12. februarja minevata dve leti, ko nas je za vedno zapustil
Alojz Krepša
PRERAD 38
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer nov dom rože mu krasijo in sveče mu v spomin gorijo.
Tvoji najdražji
Je ljubezen, družina, sreča, pride smrt, žalost in neizmerna bolečina. Pride nov dan in spoznanje, da ni več ljubezni in sreče, ostane le še naprej upanje boleče .
SPOMIN
Ivan Zavec
IZ MOŠKANJCEV 109
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče!
Njegovi najdražji
Zdaj ne trpiš več, dragi, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
(S. Makarovič)
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 58. letu po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Stanko Turk
IZ LANCOVE VASI 52 A
Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 13. februarja 2010, ob 13. uri iz vežice na pokopališču Videm pri Ptuju. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri.
Žalujoči: njegovi najdražji
Hvala ti, mama, za rojstvo življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi, Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Zdaj naj se spočije izmučeno srce, zdaj naj se spočijejo tvoje zdelane roke, zaprte so tvoje utrujene oči. Mama, naj večna ti luč gori!
ZAHVALA
V 77. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustila draga žena, mama, babica, tašča, sestra, svakinja in botra
Ana Zelenik
IZ PRVENCEV 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za besede tolažbe, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem za odpete pesmi.
Hvala sosedom za obiske v času njene bolezni. Zahvala velja tudi dobri sosedi Otiliji Kitak za molitev, vnuku Alenu in Marti Lešnik za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir. Še posebej iskrena hvala sodelavcem ZUDV Dornava, oddelek A5. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Franc, hčerki Marija in Kristina z družinama,
sestra Marija in brat Konrad z Mimico
Kolektiv družbe Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., sporoča, da je umrla naša nekdanja sodelavka
Martina Kampl
računovodkinja v pokoju
Od drage, spoštovane sodelavke in prijateljice se bomo poslovili v soboto, 13. februarja, ob 11. uri na hajdinskem pokopališču.
Martina, vedno boš ostala v naših srcih in v našem spominu!
Kako srčno smo želeli, da bi še skupaj živeli. Pa vendar usoda drugače je hotela, iz naše sredine te je vzela. Tiha pot nas vodi tja, kjer duša tvoja mir ima. Tam ti mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN Francu Tošu
IZ GRLINCEV 37 10. 10. 1940 - 14. 2. 2005
Večno hvaležni za tvojo dobroto in ljubezen, v duši bogati, da smo smeli biti in bomo ostali tvoji najdražji.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, svaka in botra
Frančiška Mariniča
IZ DOLENE 9
21. 8. 1930 - 31. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo sosedu Jožetu Mariniču z družino, Antonu in Angeli Peklič ter Lojzki Malinger za požrtvovalno in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala p. Benjaminu za opravljeno molitev na domu ter g. župniku za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, hvala g. Jožetu Žeraku za ganljive poslovilne besede ob grobu, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in darovali cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje.
Žalujoči: žena Marija, sin Karl, sestra Alojzija in drugo sorodstvo
S tvojo pomočjo smo spoznali, kako čudovito je lahko življenje, da so v resnici najpomembnejše preproste stvari,
da je bistvenega pomena to, kako ravnaš z drugimi ljudmi.
ZAHVALA
Ob slovesu našega
Dragija Stojadinovica
Z ZG. HAJDINE
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in poslovnim partnerjem, ki so nam stali ob strani v bolečih trenutkih. Hvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, rogistom in glasbeniku za odigrane skladbe, nosilcem simbolov ter lovcem in g. župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
Ivan Hunjet
IZ FORMINA
14. 11. 1943 - 12. 2. 2009
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali poklonite cvet.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Irena z družino in sin Andrej z družino
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
OSMRTNICA
V 74. letu nas je po kratki in hudi bolezni zapustila draga nečakinja in sestrična
Martina Kampl
Z ZAGREBŠKE CESTE 28, PTUJ
Pogreb bo v soboto, 13. februarja, ob 11. uri iz vežice na hajdinskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: teta Helena, strica Maks in Franc z družinami
ter sestrične in bratranci
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Alojz Kekec
ROGAŠKA CESTA 17, PTUJ
Zadnje slovo od dragega pokojnika bo jutri, v soboto, 13. februarja, ob 11. uri iz vežice ptujskega pokopališča. Žara bo v vežici na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: tvoji najdražji
Pri tebi sem in ti si z menoj. S teboj smo iskali poti, s teboj smo upali, s teboj smo sanjali neuresničljive sanje.
V SPOMIN
Janezu Fercicu
S TRAT 10, PTUJ
13. februarja mineva eno leto od žalostnega slovesa, ko se oziramo v spomine in ti prižigamo sveče za hvaležnost in dobroto, ki si jo imel vedno v sebi.
Hvala vsem, ki se ustavljate pri njegovem grobu, obiskujete svete maše in prižigate sveče.
Hvaležni in žalujoči žena Olga in hčerka Ines
Morala si umreti,
da si zaradi bolezni nehala trpeti,
vendar ti nisi umrla kakor vsi,
ti boš umrla,
ko bomo umrli mi.
V SPOMIN
15. februarja mineva deset let, ko nas je zapustila naša draga
Štefka Butolen
IZ ŽETAL 32 A
Njeni najdražji
Nešteto svečk je že gorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila a srca naša tebe ne bodo pozabila.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 7. februar 2008, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek
Franc Stergar
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 29
Življenje tiho dalje teče, a zame, dragi, ni več sreče, ta je mene zapustila, ko sem tebe izgubila.
Žalujoči žena Slavica in sinovi z družinami
Mar prav zares odšel je tja, v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu...?
Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič)
ZAHVALA
ifL tr
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Luka Varvoda
IZ PANONSKE 2 NA PTUJU
rojenega 8. 10. 1922, umrlega 3. 2. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala oddelku PBZ Splošne bolnišnice Ptuj, stanovskim kolegom ZŠAM za poslednji pozdrav, pevcem in govorniku.
Hvala tudi za darovano cvetje, sveče ter ustno in pisno izražena sožalja.
Vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše draga mame, tašče, babice in prababice
Jožefe Brodnjak
IZ MALEGA OKIČA 16, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, našo drago mamo pa v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala sodelavcem Zavarovalnice Maribor, d. d., Ptujske kleti in društev.
Neizmerno smo hvaležni spoštovanemu osebju Doma upokojencev Ptuj, enota Muretinci, za vso skrb in nego naše drage mame v času njenega bivanja pri njih. Hvala Vam. Hvala tudi osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Emilu Dreuu za opravljen krščanski obred in čutne besede slovesa.
Iskrena hvala govorniku gospodu Mirku Lesjaku za besede slovesa, pevskemu zboru KD Cirkulane za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
SPOMIN
9. marca mineva tudi 22 let, odkar je odšel do nas dragi oče, tast in dedek
Janez Brodnjak
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njuni
Hajdoše • Huda prometna nesreča gasilcev na Hrvaškem
»Šok je bil nepopisen, mislil sem, da bomo umrli ...
«
Hajdoški gasilci so se podpisa listine o pobratenju z gasilskim društvom Rasinja pri Koprivnici, ki je bil 6. februarja v Rasinji, udeležili le teden dni po tem, ko so na svojem 56. občnem zboru, ki ga imajo že tradicionalno vsako leto zadnjo soboto v januarju, identično listino podpisali na domačem terenu. Rasinjskega že 123-letnega občnega zbora so se udeležili z dvema voziloma. Z enim so se zaradi zdravstvenih težav poveljnika predčasno vrnili, drugo vozilo z devetimi člani pa se je v Hajdoše vračalo v jutranjih urah v nedeljo, 7. februarja.
Društvi sta sodelovanje pričeli že pred več kot 15 leti, v teh letih so stkali trdno prijateljstvo, ki so ga kronali še s podpisom listine, začelo pa se je prek tekmovalnih enot obeh društev, je povedal predsednik PGD Hajdoše Drago Furek. Ker je šlo za pobratenje, so se občnega zbora hrvaškega društva udeležili v večjem številu. Do nesreče je prišlo v nedeljo, 7. februarja, zjutraj, ob 6.30 uri, na magistralni cesti med Brezjem Dravskim in Dubravo Križovljansko, le dva km od mejnega prehoda Dubrava oziroma Zavrč.
V kombiju hajdoških gasilcev, v katerega je na ravnem delu ceste zaradi neprilagojene hitrosti z desnim sprednjim delom trčilo vozilo Daewoo nexia 24-letnega Hrvata, je bilo devet hajdoških gasilcev v starosti od 17 do 33 let, med njimi tudi dve dekleti. Trčenje je bilo tako silovito, da sta na kraju nesreče v hrvaškem vozilu umrla Mario Škrinjar in pet let mlajši prijatelj Roman Bo-rak, drugega sopotnika v avtomobilu, 22-letnega Ivico Boraka, pa so s hudimi poškodbami prepeljali na zdravljenje v varaždin-sko bolnišnico.
Med vračanjem domov so v hajdoškem vozilu vsi spali, razen voznika. Spanec Davorina Vidoviča je v nekem trenutku prekinil voznikov krik: »Pazi!« Odprl je oči in videl, kako z nasprotne strani na njihov vozni pas z veliko hitrostjo drvi osebni avtomobil. Ustrašil se je, zakričal: »Umrli bomo!«, dvignil in prekrižal roke, takrat pa je počilo. Zadaj so vsi spali, niso vedeli, za kaj gre, eni so ležali čisto pri miru. Voznik je šel ven. Na desni strani se vrata niso dala odpreti, zato sta Davorin in gasilec, ki je sedel ob njem, kombi zapustila
na voznikovi strani. Takoj zatem je odprl zadnja drsna vrata in pogledal, kako je z drugimi člani društva. Ena od mladih gasilk se ni oglašala, zgrabila ga je panika. Nenehno je spraševal, ali so vsi živi, in ko je slišal glas vseh devetih, se je počasi umiril.
V trenutku nesreče prometa na cesti ni bilo. Kljub temu da je bilo vseh devet hajdoških gasilcev in gasilk poškodovanih, so skušali pomagati trem hudo poškodovanim mladeničem v osebnem avtomobilu, ki so bili ukleščeni v zveriženi pločevini. Davorin se spominja, da so se z mladeničem, ki je sedel na zadnjem sedežu, lahko pogovarjali, medtem ko sta poškodovana mladeniča na sprednjih sedežih le nekaj mrmrala. Ker do njih niso mogli, je skušal čim prej poklicati pomoč; to so tudi sami potrebovali. Najprej je ustavil avtomobil hrvaškega državljana, ki se je pripeljal s slovenske strani, a ga je zaman prosil za pomoč, odvrnil je, da s to stvarjo ne želi imeti ničesar. Hrvata ni prepričalo niti dejstvo, da hajdoški gasilci niso niti vedeli, kje so, da bi lahko tistim, od katerih so pričakovali pomoč, povedali, kje so, kje jih bodo našli. Sreča v nesreči pa je bila, da sta se kmalu za njim pripeljala dva hrvaška policista, ki sta nemudoma poklicala na pomoč vse pristojne službe za reševanje. Kmalu se je oglasila sirena v bližnjem naselju, od koder so prišli na pomoč gasilci, žal pa niso bili opremljeni za tehnično reševanje ponesrečencev iz zverižene pločevine. Reševalna akcija se je lahko začela šele s prihodom varaždinskih gasilcev. Ponesrečenca z zadnjih sedežev so rešili, za nesrečna mladeniča na sprednjih sedežih je pomoč žal prišla prepozno: umrla sta, še
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Vidovič, podpoveljnik PGD Hajdoše, Ivan Brodnjak, podpredsednik PGD Hajdoše, in Drago Furek, predsednik PGD Hajdoše (od leve), so še vedno vidno pretreseni zaradi nesreče njihovih devetih gasilcev na Hrvaškem.
Roman ZemljariC s.p. Dornava 59,2252 Dornava PE RajSpova uuca 1,2250 Ptuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 inr0@zer0x.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
preden so ju lahko potegnili iz razbitin. Ko so prišli do njiju, so ju lahko le še prekrili s koco.
V varaždinski bolnišnici so jih oskrbeli
Poškodovane slovenske gasilce so v dveh reševalnih vozilih odpeljali v varaždinsko bolnišnico, kjer so jih zdravstveno oskrbeli v zelo kratkem času: zašili rane, poskrbeli za odrgnine, jim namestili ovratnice in longete. Na kraju nesreče sta ostala voznik kombija in Davorin Vidovič, ki je poklical poveljnika društva, on pa predsednika; oba sta v zelo kratkem času prišla na kraj nesreče. Voznik je na kraju nesreče opravil preizkus z alkotestom, odvzeli pa so mu tudi kri. S policijskim avtomobilom so ju nato odpeljali v varaždinsko bolnišnico. Sedem so jih odpustili v domačo oskrbo, dva pa zadržali na zdravljenju, enega s poškodovano hrbtenico in zlomljenim nosom, drugega z zlomljenim rebrom in počeno ledvico. Oba so dan po nesreči prepeljali v mariborsko bolnišnico, od tam pa so enega že odpustili. Na zdravljenju je ostal le še 21-letni Matjaž
Brodnjak. Njegov oče Ivan Bro-dnjak je povedal, da ima poškodovano hrbtenico in zlomljen nos. V mavcu bo najmanj mesec dni, operacija po vsej verjetnosti ne bo potrebna, čaka pa ga dolga rehabilitacija.
Nesreča je bila velik šok za mlade hajdoške gasilce, ki so nemočno spremljali umiranje dveh mladih ljudi. Davorin Vido-vič, ki je bil vodja avtomobila, je povedal, da ga je bilo nepopisno strah, ker se mu prvi trenutek po nesreči niso vsi oglasili. Zaradi hitrosti osebnega avtomobila, ki se je zaletel v njih, je bil prepričan, da bodo vsi umrli. Bolj kot to, kako bodo reševali probleme glede poškodovanega vozila (po vsej verjetnosti bodo potrebovali odvetnika, ker je bilo hrvaško vozilo zavarovano pri zavarovalnici, ki v Sloveniji nima zastopnika), je za predsednika PGD Hajdoše Draga Fureka pomembno, da bodo vsi poškodovani gasilci uspešno okrevali in da nesreča
ne bo pustili nekih posledic - ne fizičnih, še manj pa psihičnih, saj gre za mlade ljudi. Pomiril se je šele, ko se je v varaždinski bolnišnici prepričal, da je vseh devet njihovih članov iz drugega kom-bija živih in da bodo okrevali.
Z zdravstveno oskrbo so bili hajdoški gasilci zadovoljni. Vsakega od njih je hrvaška policija popisala, vsi so morali opraviti preizkus z alkotestom, odvzeli pa so jim tudi telesne tekočine. Prve so po nesreči v varaždinski bolnišnici sprejeli uro po nesreči, obravnavo vseh pa so končali šele 15 minut po 15. uri 7. februarja.
Ko so za nesrečo izvedeli pobrateni gasilci iz Rasinja, so nemudoma prihiteli v varaždinsko bolnišnico in jim kot pravi po-bratimi ponudili vso pomoč. Še enkrat se je v vsej širini pokazala humanost gasilcev, ki jo je v tem primeru nadgradilo še pobra-timstvo.
MG
Črna kronika
Opiti v prometu
4.	februarja ob 15.25 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 36-le-tnega kolesarja iz bližine Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,19 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
5.	februarja ob 16.35 so policisti Postaje prometne policije Maribor na Spodnji Polskavi ustavili 59-letnega voznika osebnega avtomobila iz Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,05 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
6.	februarja okoli 11. ure je 40-letna ženska iz okolice Ormoža vozila osebni avtomobil iz smeri Sobetincev proti Cunkovcem. V Strelcih je zaradi nepravilne strani vožnje zapeljala izven vozišča, kjer se je osebni avtomobil obrnilo na bok. Policisti so ji odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,76 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznico so pridržali.
Zaseženo vozilo
10. februarja ob 7.30 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 37-letnega državljana Romunije. Ob kontroli osebnega vozila znamke Volkswagen passat so ugotovili, da je bilo vozilo dan pred tem odtujeno v Španiji. Policisti so vozilo zasegli.
Tihotapil drogo
9. februarja ob 4.10 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 21- in 33-letna državljana Turčije. Ob kontroli osebnega vozila znamke MercedesBenz R 280 nemških registrskih številk so našli 1,95 g prepovedane droge konoplje in 96 ampul testosterona. Policisti so predmete zasegli. Zoper 33-letnega sopotnika v vozilu so uvedli prekrškov-ni postopek, zoper mlajšega voznika pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes se bo na Primorskem delno zjasnilo, drugod bo pretežno oblačno, predvsem na jugovzhodu države bo občasno še rahlo snežilo. Popoldne se bo burja spet nekoliko okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -3, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem do 8 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo povečini jasno. V nedeljo bo lahko po nižinah megla ali nizka oblačnost. Jutro bo kar mrzlo.
Foto: Črtomir Goznik
Poškodovano vozilo hajdoških gasilcev so 8. februarja z vlečno službo že pripeljali na dvorišče gasilskega doma v Hajdošah.