Poštnina plaćana v gotovini. Leto LXVH„ št. 266 Ljubljana, petek 25. novembra 1954 Din L- tznaja vsaK dan popoldne, izvremši nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit rrst A Din 2.-. do lOO vrst A Din 2.SO. od 100 do 300 vrst & Din S.-, već jI inserata petit rrata Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO fN UPRAVNI ATVO LJUBLJANA, K.nailjeva ulica at. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 441 — NOVO MESTO. Ljubljana** cest« telefon št 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica t, telefon it. 65 podružnica uprave: Kocenora ulica 2. telefon it. 190. — JESENICTE. Ob Kolodvoru lOl Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351, arska na zatožni Včeraj je zunanji minister g. Jevtić izročil Društvu narodov razčiščen] e marsejskega zločina ►to, v kateri zahteva Ženeva, 23. novembra, p. Danes ob 4. popoldne je zunanji minister g. Bogoljub Jevtić v spremstvu g. Fotića, jugo-sloven^'iega stalnega delegata pri Društvu narodov in v navzočnosti nred-sednika sveta Društva narodov dr. Be-neša izročil generalnemu tajniku Društva nar. AvenoJu noto jugoslovenske vlade, v kateri zahteva, da se vprašanje marsejskega zločina stavi na dnevni red prvega prihodnjega sestanka sveta Društva narodov. Spremno pismo dalje navaja, da bo iugosiovenski zunanji minister v soboto ali ponedeljek predložil Društvu narodov obširno spomenico o marsejskem zločinu ter obrazložil pri tei priliki tudi vso dokumentacijo o teroristični organizaciji Vsebina naše note Ženeva, 23. novembra- M. Nota, ki jo je danes jugoslovenski zunanji minister g. Jevtić izročil tajništvu Društva narodov, se glasi: Gnusni zločin v Marseilleu, ki je zbudi! vest vseh civiliziranih narodov, je prisilil iugoslovensko vlado, da iznese pred svet Društva narodov gotove, posebno resne strani te afere, ki so bile odkrite s policijsko preiskavo v več državah in ki so take prirode, da lahko onemogočijo dobre odnošaje in mir med Jugoslavijo in njeno sosedo Madžarsko. V svojem poročilu, predloženem svetu Društva narodov 4. junija 1934, je imela jugoslovenska vlada čast, da opozori svet Društva narodov na zločinsko delovanje gotovih terorističnih elementov, ki so imeli stalno bivališče v Madžarski, prav tako pa tudi na podporo in sodelovanje, ki so ga t1 elementi uživali s strani gotovih madžarskih oblasti. Ko Je jugoslovenska vlada vse to tz-nesla pred svet Društva narodov, se je izjavila pripravljeno, da z neposrednimi pogajanji regulira celokupno situacijo na madžarsko-jugosjovenski meji, trdno prepričana, da bo madžarska vlada, stavljena na ta način pod odgovornost, pod vzel a potrebne ukrepe, da se napravi konec podpori, ki so jo teroristični elementi uživali na Madžarskem. Edino v tem duhu so se vršila pogajanja z madžarsko vlado in so do-vedla do sporazuma, ki je bil podpisan v Beogradu 21. julija 1934. Toda z rezultatom preiskave, ki se je izvršila po umoru Nj. Vel. kralja Aleksandra in zunanjega ministra Loui-sa Barthouja v Marseilleu, je ugotovljeno, da je ta zločinski atentat organiziran in izvršen ob sodelovanju onih terorističnih elementov, podpiranih na Madžarskem, ki so se še nadalje okoristili s podporo m sodelovanjem oblasti v tei državi. Zahvaljujoč se temn sodelovanju, se je mogel izvršiti ta zločin. V resnici se nahajajo med sotrndniki morilca oni teroristi, ki so bili že predmet pritožbe s strani jugoslovenske vlade. Iz izpo-vedb aretiranih teroristov je ugotovljeno, da so oni imeli na Madžarskem ne samo zatočišče, nego da so na madžarskem ozemlju bivali v skupinah vse do izvedbe marsejskega atentata, Rezultat preiskave osvetljuje na posebno težak in prepričevalen način odgovornost madžarske vlade v pogledu podpiranja teroristične akcije gotovih iz Jugoslavije pobeglih jugoslovenskih državljanov. V podrobnem obsega spomenica jugoslovenske vlade, ki bo predložena svetu Društva narodov, poročilo in dokumente, s katerimi razpolaga jugoslovenska vlada v tem pogledu. Jugoslovenski narod, ki je bil najgloblje zadet v svojih čustvih, veruje, da se morajo popolnoma razčistiti okol-šoine, v katerih se je pripravil in izvršil gnusni zločin. Velika bol vsega jngosl o venskega naroda se je pretvorila potem, ko so se izvedele gori navedene okoliščine, v globok gnus in narodni gnev proti onim. ki so insniri-rali in favorizirali izvršitev atentata in ki se vsi nabaia^o izven njenega nacionalnega teritorija. Da je jnsroslo-venskemu narodu nspelo očuvati dostojanstvo in hladnokrvnost v tei njegovi težki nreizknšnii. ie bil razine v tem. d^ ^e vernie v efektnnst ustanove Dmsiva narodov kot čuvarja mirn in mod"orodne morale, od katere zavisi ta mir. Jugoslovenska vlada, ki ce zaveda Svo?e odgovornost? pa tudi dolžnosti napram svoiemn narodu, le nn^fliena. da opozori svet Društva narodov, da mora ta ustanova vrniti zaupanje v mednarodno pravico in moralo, ki jo je tragični marsejski dogodek omajal. Brezpogojno je potrebno, da se v svr-ho ugotovitve odgovornosti obelodanijo pred najvišjo organizacijo mednarodne zajednice vse te okoliščine, ker bi ne bilo večje nevarnosti za mir in odnošaje med narodi, če se ne bi vpošteva-lo, da je jugoslovenski narod izgubil svojega najslavnejšega voditelja, ki je postal žrtev zločincev, ki jih mora zadeti pravična kazen. Na drugi strani so marsejski dogodki še bolj zaostrili problem gotovih metod mednarodne politike, Id ni delovala samo v odnosu napram Jugoslaviji, ampak tudi v odnosu napram vsaki izmed njenih zavezniških nacij. Tu ni beseda o političnem zločinu, o dejanju osamljenega poedinca, tu ni beseda o zatočišču političnim emigrantom, nego se tu pojavlja vprašanje o vežbanju in poučevanju teroristov po neki tuji sili, zato da postanejo profesionalni zločinci z nalogo, da bi izvrševali atentate in umore z določenimi političnimi cilji. Olajšave in zaščita, ki so jih dajali na madžarskem teritoriju zločincem v svrho njihove podrobne priprave, so morale biti dane po vsem gotovo v ta namen, da bi se ubijali najboljši služitelji kake nacije in odločni branitelji mednarodnega miru. Organizacija reda bi bila nemogoča, če bi se dovoljevalo tako zločinsko početje izvežbanih zločincev, ki bi uživali zaščito in podporo kake tuje države, in to nele za posamezno državo, nego za ves civilizirani svet. Pričela bi se nova era mednarodne anarhije in barbarstva, doba. v kateri bi izginili najosnovnejši principi mednarodnega miru. Pod težo teh okoliščin je bila jugoslovenska vlada v svoji skrbi, da se ohrani mir, in verujoč v avtoriteto Društva narodov, primorana, sklicujoč se na 2. od- stavek 11. člena pakta DX, da pojasni svetu ta položaj, ki tako težko kompromitira odnošaje med Jugoslavijo in Madžarsko in ki grozi kaliti mir in dobre odnošaje med narodi. Zelo vam bom hvaležen, gospod generalni tajnik, če boste izvolili staviti to vprašanje na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov. — Bogoljub Jevtić. zunanji minister. Ko je g. Avenol sprejel jugoslovensko noto, je izjavil, da bo postopal po določilih pravilnika Društva narodov. UMSarife med Francijo m Itaflio. ki bi dejansko napravilo konec njeni revizionisficni •po!- tik i. Nato zaključuje Pertanajc: Zaseda me •sveta DN se začne šele v torek. Dotlej M pa ženevska domišljija brez dvoma naSV* nek r^topek za obrambo pred peštanski-rrr manevri — seveda, če bo to sploh potrebno. Dodatne note ČSR in HumtiMje Istočasno sta zunanja ministra dr. Beneš in Titulescu vležila svoje nete, s katerima se solldarizirata z zahtevo Jugoslavije Ženeva, 23. novembra. A A. Češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš in rmmmslci zunanji minister Titulescu sta izročila generalnemu tajniku Društva narodov g. Avenolu enako se glaseči noti naslednje vsebine: Jugoslovenska vlada vam je izročila pismo, v katerem ugotavlja, da je gnusni marsejski zločin, ki je vzburkal vse civilizirane narode, primoral iugoslovensko vlado, da op!še svetu Društva narodov nekatere pos«rjav; omenil tudi. da b: bilo treba stvar mi'r.: vzet' v pretre? 'Figaro* opozarja Madžarsko, naj se ne žuri, ker bi zanjo mogla stvar postati še slabša. »Petit Parisien« pravi v zvezi z Eckhartovo izjavo med drugim: Zastopn k Budimpešte v Ženevi g. Ecktrart Je dal zelo zmešano izjavo, k-j se končuje s smešno primerjavo. Pertinax v »Echo de Pans« ostro obsoja madžarsko zahtevo, naj pride marsejski zločin v nujno čimprejšnjo razpravo. Zakaj bi Madžarska želela, se vprašuje Pertinax, da se debata čimrrej začne? Ali je njena vest tako mirna? Ali gor: od same želje, da se opravič'? Ne. Pravi razlog ni v tem! Per-tinax pravi nato, da je Madžarski predvsem do tega, da s: zagotovi zaščito Italije, da •kompromritira rimsko vlado in da parira Avstrija hoče kanone Dunaj, X novembra, r. Izjava, ki jo je avstrijski zastopnik baron Pfliigel dal v Ženevi na razorožitveni konferenci, po kateri zahteva Avstrjia popolno enakopravnost oboroževanja, je zbudila veliko zanimanje pa tudi presenečenje v dunajskih političnih krogih. Presenečenje je zbudila v toliko, ker je to prvi tako odločen korak, ki ga je Avstrija na tem polju napravila pred mednarodnim forumom. Dunajska javnost posveča tej izjavi poseben pomen v zvezi z obiskom dr. Schuschnigga v Rimu. Poluradna »Politische Korrespondenz« komentira avstrijsko demaršo na razorožitveni konferenci in pravi med drugim, da so 11. decembra 1932 v načelu priznali enako pravnost vseh držav na polju oboroževanja. Avstrija in Madžarska sta pa pozneje izjavili, da lahko pristaneta na nadaljno odlaganje razorožitvene konference le tedaj, če je upanja, da se v doglednem času stvarno in brez pridržkov uredi vprašanje enakopravnosti vseh držav na tem polju. Pooblaščeni minister Pfliigel je to avstrijsko stališče samo točneje preciziral. S tem je hotel dati na znanje, da obstojita zs Avstrijo dve alternativi: Ali se bo nadaljevalo normalno delo razorožitvene konference in bo Avstrija ni konferenci sami do biLa efektivno enakopravnost, ki ji je doslej samo v teoriji priznana — ali bo pa konferenca spet odgođena na neodločen čas. v tem primeru si pa mora Avstrija na drugi način zagotoviti dejansko enakoprav nost, ker v SLdaniem nemirnem času ne more ostati edina razorožena država sredi oboroženih Tihotapci mamil na Dunaju Dunaj, 22. novembra A A Tukajšnji policiji se je posrečilo prieti skupino t.ijio-fešncev bero na in drugih mamil, dam te tolpe so sami ruski iHdje. Ugotovili so. da so tihotapci stalno in Tedno trgovali z ma mil1 že od leta 1928. Tihotapljeno blago so spravljah m prena-šali v ilcatlah. ki so bile maskirane kot židovski mol tveniki. Dv« Član« te tolpe, med nritrn je neki le.kflmir. sta izvršila samomor. Ponarejevalska družba v Ameriki Neu'vork, 22. novembra w, Krirmnami uradn;ki zvezne poFcije so odkrili eno naj veciih falzifikarorslcih tolp. lei j« že ve£ l«t delovala v Zedmjenjh državah. Do se dot ie bilo aretiranih 11 moških in 1 žen ska Doznava se, da je tolpa v zadnjin letih spravila v promet ponarejene bankovce v vrednosti dveh milijonov dolarjev. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE C u rib. Pariz 20.335. London I5v43, Ner* Vork 308.—, Bruselj 71.9250, Milan 26.33. Madrid 42.15. * Amsterdam 2*18.60, Berlin 123.90 Du-nai 56.90, Praga 12.88, LJUBLJANSKA BORZA nevize. Amsterdajn 2312.07-^2383.43, Berln 1371,35—1382.05, Bruselj 797.18 do 801.12, Curih 110835—113^5, London 170.50 do 172.10, New York 3393.00—3421.26, Pariz 225.38—236.50, Pra^a 142.67—143.53, Trst 291.35—293L75 (premica 28.5%), avstrijski SiVmt: v privatnem klirinsru 8.10—830. Rimski advokati Italijanski tisk skuša na vse načine braniti Madžare in zahteva preiskavo o — sarajevskem atentatu Rim, 23. novembra, r. Ves italijanski tisk se danes bavi s korakom jugoslovenske vlade pri Društvu narodov, pri tem listi previdno molče o vsebini jugoslovenske note in o težkih obtož" bab proti Madžarski in njenim protektor jem. V obrambi Madžarske pa zavzemajo italijanski listi dokaj čudno stališče, in skušajo postaviti na zatožno klop Jugoslavijo in Francijo. Zahtevajo namreč, naj se preiskava, ki jo bo uvedlo Društvo narodov v zvezi z zahtevo jugoslovenske vlade, ne vrši samo glede marsejskega atentata, marveč naj se razširi na vse atentate zadnje dobe, ki so bili izvedeni in organizirani od teroristov in emigrantov v raznih državah Evrope. Društvo narodov, Id so ga Italijani dosedaj že tolikokrat deva-li v nič, je postalo naenkrat svetovna institucija, ki je poklicana, da razčisti ne samo marsejski atentat, marveč da razširi preiskavo na vse slične primere in se ne omeji samo na eno državo. Glede na jugoslovensko obtožbo proti Madžarski zagotavljajo italijanski Bati Mad- žarom nezlomljivo prijateljstvo, ki je bilo ob priliki poslednjega pose ta Gom-bosa znova potrjeno. Kar se tiče jugoslovenske note glede marsejskega atentata mora Društvo narodov po mnenju italijanskih krogov vpoštevati tudi soodgovornost Francije in Jugoslavije ter preiskati -a Francija je po mnenju italijanskih listov soodgovorna, ker je bil atentat izvršen na njenem ozemlju in čegar ni znala preprečiti. Društvo narodov naj preišče tudi vse prejšnje atentate, kakor ntat v Sarajevu, atentat na A hm eda Zogu na Dunaju in številne druge atentate, ter zlasti tudi na poizkuse atentatov na Mnssolinija, pri katerih se bo pokazalo, da so prišli atentatorji iz Francije in da so jih pripravi U v Franciji živeči begunci. Značilno pa je, da italijanski tisti, ki hočejo izkopati celo sarajevski atentat leta 1914. niti z besedico ne omenjajo atentata kojega žrtev je postal avstrijski kancelar dr. DoDfusa. Stran 2. >8LOVBNSK] narod«, dne 23. novembra 1934 Podpirajmo našo obrt Kaj naj nam pokale obrtniški teden — Temelj narod' nega blagostanja je krepak obrtniiki stan Ljubljana. 23. noverrtbra. Naše obrtništvo ie prišlo 0od kolesje gospodarske in strukturalne krize človeške družbe. Napredek tehnike mu narekuje nov način >n tempo V produkcij . Stroj, ki je sovražen kulturnemu in socijalnemu napredku naroda, nadomešča vse boU in bolj ročno delo obrtnika, ki nos: žig individualnosti. samoq klosti .'n kvalitativnosti in ki le v preteklosti dvigalo blagostanje in ku-turo naroda. Obrtništvo se skuša prilagodit: položaju, toda vse -troke tega ne zmorejo enako Koncentracija je v gotovih smereh In panogah zavzela izreden obseg ter obrtnika postavila pred nove probleme. Nastaja vprašame. ali naj pustimo, da bo šla krutost časa preko obrtn ka ali naj zapade o gotove stroke likvidaciji, sli naj organiziramo proti temu pomoč in odpor, kar bi b:la absolutna rotreba za sedanjo družbo :n dolžnost javnosti in naroda, katerega velik produktivni del tvori naše obrtništvo. Obrtništvo -e ;e zavedalo teže č = sa. ki ga preživlja tu odgovornost?, ki jc nima samo napram sebi in svoji družini ter delavstvu, ki ga zaposluje, temveč vsemu našemu gospodarstvu in narodu samemu. V e»bupn b^rbi za obstanek ne om-huiie. temveč s svojo tradicionalno vztrajno-tjo wi žlavosiio išče rešenega ;zhoda. V vel:kem slogu pripravka propaen"do prireditev obrtniškega ledna tef kliče vse i javnosti opozorilo. »Temelj narodnega blagostanja h krepak rokodelski stan!« V okviru obrtniškega tedna se bodo vrš:-a razna predavanja, manlfestacijski z-bori itd. Obrtništvo se ne fco omejilo samo na svo.o lastno udelež-bo temveč poziva vso javnost, dn prisostvuje in se zaitima za prireditev, ker hoče občinstvu povedati in dokazat nujno potrebo, da se ohrani zdrav in produktiven obrtniški stan in da ie zato dolžnost tudi javnosti, da obrtnika podpira. Da pokaže kvaliteto svojega dela, bo priredi'o obrtništvo v Ljubljani tudi poseben obrtrršk sejem v prostranih dvoranah razstavne pa'lače na Mestnem trgu. kjer ie bila svoieČ3-sno tvrdka Suttner. Posebno zanlTrriva pa ro umetno-obrtna razstava, k>: ho priliučena temu sejmu in nameščena v dvorani ITT. nadstropja. Ta umetno-obrtna razstava bo obsegala razna dela obrtnikov. k] :C Odlik!!'Jejo po svoji individualnosti, izvirnosti m umetnosti. Omet.la se nc bo Pepetu v spomin Ljubljana. 23. novembra. Osem let je minilo, osem dolgih let — če se spomnimo težav, ki smo jih skupaj prestali. Toda osem kratkih let — če pomislimo na veselje in radosti, ki smo jih skupaj užili. Bil si nam iskren prijatelj, vesel tovariš, vedno ljubezniv in pripravljen pomagati tam. kjer se je pokazala nevolja, ki je grozila z obupom. Sam si dovolj težko nosil svoje breme, vendar ti nikdar ni zmanjkalo tolažbe za svoje prijatelje in tovariše, ki so bili šibkejši od tebe. Nad vse si ljubil prostost, ki si jo poosebljal v planinah, gorah, gozdovih . . . živel si z nami v pesmi in mislih nanje — živel v strastnem pričakovanju, da se jih okleneš, da se jim vržeš v naročje, da sprostiš nakopičeno hrepenenje, ki ti je vsa ta leta razganjalo prsi. Pretesno ti je bil odmerjen prostor na brodu, prekratek čas, s katerim si smel razpolagati, pretežak razgled po morju — Le planine .. . Osem dolgih let se je nabiralo v tebi, osem dolgih let razdiralo grudi. Z neopis-no voljo in nado v bodočnost si zadrževal to hrepenenje. Končno je prodrlo, ko je prišel čas, za katerim si ginil. Xič, kar se je našlo na potu, ni zaustavilo hrepeneči izliv, ki ga nisi mogel več brzdati in ki je planil z vso svojo veličino, z vso svojo gordostjo — prostosti nasproti! In v tem hrepenenju si preminul, s teboj ons sila, ki ti ni dala pokoja, ki te je ubila ... Nič več ne boš pel z nami; tvoj zvonki tenor je utihnil za vekomaj . . . Zdaj počivaš ob vznožju naših velikanov, za katere si gorel, se izživljal, katerih se žal nisi nikdar nasitil, prestrežen po kruti usodi .. T^ahka ti, Pepe. zemlja planinska! Tvoji prijatelji — v žalosti. Smrt vzornega gospodarja Jesenice, 22. novembra. V četrtek popoldne se je po Jesenicah bliskovito raznesla vest, da je v ljubljanski splošni bolnici nenadoma preminul v 61. letu starosti g. Franc Ver^vega. posestnik pri Sv. Križu nad Jesenicami. Pokojni je bil na Jesenicah in daleč po Gorenjski splošno znan. Njegova orjaška in markantna postava je vzbujala povsod splošno pozornost. Smrt tega planinskega Sokola je napravila globok vtis na vse. ki so ga poznali. Pokojni Versvega je bil rojen L 1874 v Zakotu pri Brežicah. Ko je dovršil gospodarske študije, je služboval več let kot oskrbnik na gradu nekega avstrijskega admirala na Čemšeniku. Leta 1901 je prišel kot upravitelj posestev KID na Jesenice. Družba je z njim pridobila moža velikega gospodarskega obzorja in odličnega renre-zentanta. Služboval je pri podjetju polnih 21 let. dokler se ni 1. 1922 umaknil na svoje posestvo, ki si ga je uredil tik pori zeleno Golico, kjer je živel le zase in za svojo bližnjo okolico. Med svojim službovanjem pri KID na Jesenicah in na Javor-niku se je precej udejstvoval na gospodarskem in kulturnem polju. Bil je več let član obČ. odbora na Koroški Beli ter predsednik krajevnega Šolskega sveta, član cestnega odbora, predsednika društva nameščencev KJD na Jesenicah ter zadnji čas samo na izdelke iz prošlih časov, temveč bo pokazala tudi napredek obrtništva, nekaterih vainih umetno-obrtnih strok sedanjost!. V inozemstvu, osobte na Dunaju In v Nemčij; so take razstave »ako pogoste. Da->i obsegajo mnogo Jako lepega, se jim vendar pozna, da n majo več prave samoniklo-sti in izvirnosti in da še v gotovih panogah prav izrazito poznajo posnemanja naše slovanske, osobto pa jugoslovenske umetnosti. Ce pogledamo, kaj rta naš obrtnik in našn obrtnica v preteklosti pokazala na tem poliu. vid mo, da bi po ;ebno v današnjih časih mogli ravno v pogledu umetno-obrtnosti pokazati rrmogo lepega, kar bi vzbujalo ntereš občinstva :n kupca in dajalo na drug^ strani tudi dober zaslužek in zaposlitev obrtn štvu. Tež\o 'e obrtništvu s'cd'ti konkurenčni industriji na njenih potih mehanizirane šab-lonske pro:zvodnje, ker n:ina zadostnega IfttfMtali. Je pa široko polje ude'stvovania, k:cr ndustrija obrtniku ne more do živega in se z njim ne more kosati, to je proizvodni umetno-obrtnih izdelkov. Poglejmo samo našo keramiko, ki se danes 'ahko kosa v vsakem pogledu z inozemsko. še pred nekaj leti so mnog: pesimistično sodili, da moremo u*>pet< samo s tak'm delom ki hi cled lo inozemskemu vzorcu. Bili so tudi mnenja, da nimamo svojega materiala ;n surovine. Umetno-obrtna razstava bo pokazala tu popoln uspeh- Tudi v tekstlni. krojaški, rezbarski, steklsrsk. in še cel vrsti drugih strok smo lahko konkurenčni in dobimo prav lahko kupca. Treba je le. da se obrtništvo strokovno izpopolni in poglobi v umetniško -novani in ustvarjanje. Povsem pogrešno je, da je danes obrtn k pri umetno-obrtnih izde'k:h suženj umetnkovega načrta, da le rttehanicen izvrševalec, mesto da b1 v umetniško zasnovano delo z lastno S0O5>dbftdŠ|f6, znanostjo in ročnostjo vdahnil duh iti življenje. Umetno-obrtna razstava, ki je v svojih letošnjih p o če tik h se Jako skromna, bo vendarle dala pobudo, k; naj zanese med o> j'nstvo večje zanimamo za obrtniško delo, o-brtirku pa da pobudo, obenem pa možnost Udejstvovanja in zaslužka na poVju, ki je darieš pri nas §e malo obdelano. Temelj narodnega blapostania Je krepak rokodelski stan! predsednik krajevnega šolskega sveta pri Sv. Križu. Bil je strasten lovec in velik prijatelj prirode, odločen naprednjak, zvest podpornik naprednega časopisja, ponosen Sokol, ki je povsod, kjerkoli je hodil, nosil sokolski znak. Bodi mu ohranjen blag spomin! Predavati]« o sadjarstvu in vrtnarstvu Ljubljana, 23. novembra. V sredo zvečer so se spet pričela predavanja podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki bodo, kakor druga leta. tudi letošnjo sezono ob sredah ob 10. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Kakor je pokazalo otvoritveno predavanje, je občinstvo iz vseh krogov prebivalstva še vedno zvesto podružnici, posebno je pa razveseljivo, da smo opazili spet več novih obrazov, kar dokazuje, da se zanimanje za vrtove in cvetlice v našem mestu širi vedno bolj naglo. Edino mladino smo pogrešali, ki nam je največ na njenem obisku, zlasti smo pa obžalovali, da so nas zapustile go-jenke gospodinjskih Sol. Hudo je bil zato žalosten predobri predsednik in se je zaklel, da bo magari iz zemlje izkopal mlajše predavatelje, z navdušenjem je pa tudi odbor sprejel predlog, da iz ogromnih fondov podružnice vsem predavateljem nabavi najlepše barve za lase in najmodernejše sfrizirane lasulje. Sploh bodo odslej pri predavanjih podružnice SVD naša mile rožice edino še operetni tenorji učili rožice saditi. In tudi z univerze se bodo predavanja na željo naših bodočih gospodinj v kratkem preselila v kino. Končno moramo pa vendar še izdati, da je v velikem elegantnem svetu ljubiteljstvo cvetlic in rudi sadjarstvo zahteva mode. Tega pa naš mladi ženski svet vendar ne bo hotel dokazati, da je v modnih zadevah za več let zadaj. Modernega sodobnega doma si sploh več misliti ne moremo brez cvetja in rastlin, a tega menda naše dame ne opazijo v tujih revijah. V uvodu se je predsednik, nadzornik g. S t r e k e 1 j predvsem zahvalil rektorju g. dr. R a m o v ž u, vseučiliški upravi in vodji mineraloškega instituta g. prof. dr. N i k i-tinu za izredno naklonjenost, ki je edina omogočila, da ima podružnica SVD spet svoj dom v gostoljubnih in nad vse primernih prostorih univerze, obenem je pa poslušalce opozarjal, naj se z vprašanji ne obračajo na nestrokovnjake, temveč na podružnico, kjer izkuSeni strokovnjaki vedno radi postrežejo z nasveti in navodili. Po mestu in tudi po deželi namreč kar mrgoli brezvestnih ljudi, ki sc izdajajo za vrtnarje in sadjarje, da bi prišli do zaslužka, s svojim ŠuŠmarstvom pa delajo le škodo. Ogromna večina teh sleparjev še karijol ni vozila po pravih vrtnarijah, a vendar jim prijatelji vrtov nasedajo, da celo kupujejo od njih razne ničvredne vrtne senzacije in novosti za drag denar. Predavatelj je v*ern razumljivo podrobno opisal najrazličnejše rastline, zlasti pa vrtnice, razne ovijalke in plezalke ter lepotič-no grmič je in trave, seveda pa tudi trajnice in dveletne rastline, katere vzdrže našo zimo na vrtu in katere bi pozeble, če bi jih ne obvarovali pred mrazom, obenem je pa seveda tudi opisal, kako jih zavarujemo, da jim mrt* ne škodi Za gomoljnice. kakor n. pr. ka dalije. je povedal, ds jih najbolje shrtnitno v žaganju tflltčastega drevja, ker smola ovira plćšen, hrastovo Žaganje b: pa i s svojim taninom gomolje le uničilo. Prav t tako smo izvedeli, kako moramo pu2imi 1 streči lončnicam, končno je pa še obširno i opisal, kako presimuj(elo razno zelenjavo, j da so se mu poslušalci zahvalili z živahnim j aplavzom. Prihodnjo sredo nas p« upravnik mestnih nasadov g. L a p vzatne seboj na potovanje po Češkem in po Nemčiji, da si ogledamo najmodernejše vrtove in najslovitejfie parke vsaj na krasnih škioptičnih slikah. Xa zanimivo predavanje opozarjamo že danes, saj imamo v našem mestu polno lastnikov vrtov, ki jim bo predavanje res koristno. Na Polževem Stična, 22. uovemera. Krasna jesenska nedelja je predram la nas zaspance v Stični, da smo se rade-volje odzvali prijaznemu povabilu krških lovcev na sestanek lovcev pri smučarskem domu pri Sv. Duhu. Krenili -mo po zložni poti iz Drage proti Zavrtajam. Od daleč se je čulo pogosto streljanje, kakor 5i ju-riSalj italijanski junak; na prazne strelske jarke pod Krnom. Naš prijatelj, po domače nazvan »zverina«, ker si je izposodil svoj prjimek od kosmatinca, je vso pot stokal, da ga bo najbrž dancs zadela u^oda ornega kmetica z le^kovšklh senofeti. ki je nabiral trte in palice za pletenje košar, ko ga Je lovsk čuvaj imel za plemenito divjačino ter mu v svojem lovskem navdušencu poslal v obraz poln naboj svinca. Komaj srno potolažili našo veliko zverino, češ. da so krški lovci dobro disciplinirani in da streljajo samo tedaj, kadar jim pf nece pes zajca prav na muho. Prišli smo na jaso pred smuškim domom In se malo odpočili, da smo lahko ugotovili, da bo marsikatera čila smučarka pustit v snegu piko. ker ne bo mnogo pazila na teren, temveč bo bolj občudovala smele polže, ki rodo drveli okrog nje čez drn n strn. Seveda polž; kot kavalirji bodo v naglic pridrveli k ne^rcčnici in io bodo po vseh pravil h reševalne službe odnesli v razkošno smučarsko kočo. kjer bo lahko deležna vseh dobrot, ki jih :ma na razpolago vsak polž, kadar pokaže svoje roge Krasen razgled se vam odpre na vse strani, kadar gledate iz prvega nadstropja pono^neg^ doma po grič h pitome Dolenjske. Mojster Badiura je ime! dober okus, ko je iztaknil ta božji kotiček pri Sv. Duhu. Stavbo v največji naglici do vršu jejo in bo v kras in ponos smučarskega sporta na Dolenjskem. Dom ima že zdaj vsako nedeljo polno občudovalcev, ki že za zimo delajo načrte za izlete. Zašl smo v »levjj brlog« med lovce. Malo pred nami so odtrobili zbor in sešX -o se v kmečki hiš: na pojedino lovskih trofej, ki pa niso padle- pod smrtonosnimi svinčenkanf. temveč pod nožem neusin '(lenega mesarja. ?o:a je bila polna navdušenih mladih »iogrov«, ki so strokovnjaško prerešetavali pogon. Resnici na ljubo moramo ugotovit4, da so nas prav prijateljsko sprejel; m na- pogostili. Naša zver na se jim je prav iskreno zahvalil za pozornost ki so mu Jo lovci izkazovali, da je srečno in varno prinesel svoj kožuh iz brloga v Stični k Sv. Duhu skoz: na;'gosteJši zaporni in bobneči ogenj ostrostrelcev. V veselem razpoloženju smo -e dogovorili, da borno kmalu ponovili pogon in sestanek bo, kakor upamo, že proslavljen v dovršenem smučarskem domu na Polževem, kjer bodo imel- lovci posebno sobo. Vsakemu želimo, da si že sedaj ogleda prvi dolenjski smučarski in planinski dom in ne bo se ke-sal, ker bo poplačan z izrednim užitkom, ki mu ga nudi pogled na valovito Dolenjsko. Za zimo pa le naj vsak smučar dobro namaže d Ice. Od železniške uprave pa uprav ceno pričakujemo, da bo znižala osebno tarifo do postaje Višnja gora in Stična, da si bodo smučarji lahko poceni privoščili smuk po dolenjskih gričih. Sleparije z jajci Ljubljana. 23. novembra Znana trgovka aospa Balohova v Suvo--boraki ulici je v juniju na priporočilo nekega znanca sprejela v službo 23 letnega brezposelnega Stanka P., ki je popreio pomagal pred kolodvorom čistiti čevlre. Stanka ie najela za prevažanje in prenašanje iaic. 6 katerimi kupf-uje na dp-b^lo. raznim strankam. . Dva dni pozneje ae ie pa oglasil po telefonu pri trgovki neznan moški in se predstavil za ckouonia splošne bolnie^, obenem naročil okrog 300 komadov iaje. V dobri veri, da gre za redno naročilo, j« trgovka Stanku izročila iajca in ji b po«laia v bolnico. Od takrat pa do minule ffobote ie skoraj v*ak drugi dan pri trgovki pel telefon in dozdevni ekonom tz bolnice je zahteval vedno po 200 do 300 ali -"»00 komadov jajc. ki mu ib ie treovka tudi izročila. Baloborva je za poslana jajca že v juniju urgirala denar, pa ae ie ekonom epretno izgovarjal in zavlačeval plačilo. Ker po le ni bilo denarja od nikoder, fte ie Balohovi vsa stvar zazdela sum!jjva in naročila je Stanku nai na vsak način v bolnici dobi deoar. Stanko ie to obljubil. vrnU se |e pa epet praznih rok, čež, da ie ekonom slučajno moral v Beocrad. a pozneje, nekoč v juliju. £ prinesel pismeno potrdilo, e katerim ie trgovko popolnoma premotil in prepričal, da ere ra resno kupčijo. Potrdite ie hilo tiskano s strojem iti ©e je glasilo: >Sploena državna bolnica izda ta dobro-pie po nalogu upravnika, da ie g. Stanko P. tu doba vi ia! jaka od leta 1934 do danes (sredi avgusta) v znesku 5.846 Dan in 25 para. Ta dobropis ie veljaven za nedoločen čas. to je do popolnega izplačila. To naredbo bo izdal komisijski preglednik kr. banske uprave v Ljubiianj. — Za upravo splošne bolnice — skladiščnik-* Ta faJtifikat je Balobovo tako premotil, da je še nar>rej verjela naroČilom po telefonu in tako ie Stanko skorai vsak drugi dan odnašal iaica v bolnico. Ker na tudi v septembru in niti v oktobru že ni bilo denarja in se g ekonom ki hib vsem urgen-eam ni hotel pojaviti, je Balohova minuli teden telefonirala v bolniro in zahtevala izplačilo za dobavljeno blauo. Seveda «=o bili v bolnici presenečeni, kait: o dobava1, faie niso imeli pojma Se istega dne ie oa dozdevni ekonom zopet telefoniral Balohovi in zahteval novo pošiljatev Mož je bil dobro Lnformiran. da je Balohova že telefo nirala v bolnico m skudal io je potolažiti na ta način, da v bolneii samo on ve za te dobave in da bo on 6am poravnal račun Balohovi se Je pa zdela atvar sumljiva in ie zadevo prijavila policiji, ki je kmalu ugotovila, da je postala žrtev dveh docovor-ienih prebrisanih sleparjev. Stanko P. je bil aretiran, a njeuovega tihega družabnika Še iščejo. Od junija do oklobra je trgovka dobavila bolnici 13 9S9 ja|c, v vrednosti 10.507 Din- 2e popreje pa ie bolnica v resnici kupila od nje za 2.0;10 Din jajc. katero vsoto je pa v avgustu na tihem inkasinal Stanko P. in jo nobasal sani. Tudi ie trgovka ugotovila, da ji ie nekdo neprestano za-haial v skladišče in kradel jajca kar na debelo. Zdai ie erotovo. da ie kradel Stanko P. Vsega skupai ima Balohova okrog 15.000 Din škode. s svojo hurnornosl io nositelja komini u. tuacii. ko'i;,..iniM.i rTnferia poje 2. Jank. pevko An> _•,« PolitfeVa iledftiltttl dtfskto ie g. Pecek bainiH felezalk. sluga c Zupan in gospodinja Dri Mahlerjevih ga. Kngpjeva Tn onert-».i bo seznanila publiko z novim načinom int'rr nMaci i<\ žalni koncert Ljubljana, 23. novembra. Žalni končen IjubVansk h mešanih zborov Mubadovc župe .IP5 bo drevi ob 20. url v frančškanski cerkvi. Snočnja generalna vaja ;e pričala, da bo nudil velik glasbeni užitek in da bodo zbori s tem nastopom pijetetno počastili snom n Hla^opokoi-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja. Mogočen zbor (nad 2W pevcev), postiran v presbiteriju, pred glavnim oltarjem odpoje pod vodstvom pevovodje gosp. P*. VetiturinUa 7 žalnih spevov, ki zvene turobna pretresljivo. SolSta g. Fric Lupša in g. Cvetfl SvlgeU po;c:a izbane so!oWaterlooc je naslov Raortove igre, ki vsebuje na i različne še prizore od resnih do satiričnih in komičnih, pa tudi rx>veem reviigke in operetne efekte: cirlse. iazz itd. Drueo dejanje je posebno zanimivo, ker *»e sodi pri jreneralni vaii v eledališču. V isjri nastopajo: i?. G«ecorin kot avtor Boro-viez. ga Medvedova kot njegova žena. njuna otroka s*a ga. Vida Juvanova in a. Jan, filmsko isralko Loro igra ga Mira Danilova, direktorja e- Kralj, filmskega avtorja g. Drenovec. režiserja c. Jerman. Napoleona e- Dane£. Premiera te zabavne satire bo v uedelio kot predstava iz.ven abonmaja v Bratko Kreftov i refrli OPERA Začetek ob 20 uri. Petek. 23 nov.: Carmen Gostovanje fran. coskega tenorista Andree Burdlca. Izven Sobota. 24 nov.: Izgubljeni valček. Opereta, premiera -Izven Nedelja 26 nov.: ob 15. uri popoldne: Sv Anton", vseh zaljubijenib patron, izven. Znižane cene. ob 20. uri Misrnon Izven Znižane cene. Ponedeljek -S. novembra: zaprto. i G. A. Bunimo, pevec kot jih ima Ljubljana le redko priliko slikati; poie v petek 23. trn. po«ledniir kot don Jo»e ^ v >Carmen:. Ne samo .rlasovni materiial izredne Devske kultuTO, temveč tudi umetniško dovršena diskretna Uira ga uvršata med naiverje umetnike. G. Burdino ie že prispel v Ljubljano in se vr£e že skušnje za danasnlo predstavo. Občinstvo opozaria-mo nai ne zamudi te oodlovilne predstave, da Sliši Bardina, ki pomeni dogodek, kateri se vtisne neizbrisno v spomin. Carmen poie ga Tbierrv. Eeeamila a. Primožič. Zir nigo Marjan Rus Dirigira dr. Svara. Abonente opozarjamo, da imajo za Burdinovo gostovanje 30 8 o popusta na vstopnice -Jd 60 Din navzgor, ce si iih nabavijo v pred-proda-ii pri operni blagajni in ee legitimirajo z abonentsko izkaznico Premiera operete >Iigtil>tyeiii valček« (Dvoje src v V4 taktu), delo komponista Stolza ge vrši v soboto 24. trn. Dejanje se vrti okrog izgubljenega valčka in lepe neznanke, ki ie dala komponistu inspiracijo zanj. Predstava pod muzi kalnem vodstvom A. Neffata in v režiji C. Deberra obeta po stati ena izmed onih. ki jih hodi ob?in6tvo z veseljem poslu?at sr>et in spet. Glavno žensko vloco oartijo očarljive 18 letne He-di poie Ribičeva, oba brata libretieta Niki in Viki sla gs. Dane5 in Sancin. ki sta KOLEDAR Danes: Pemk. 2o novembra katol'canl: K lemen DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zamenjana nevesta. Kino Ideal: Kralj arenv Kino Dvor: Zakon pragozda. 2KD: Mata Hari ob 14.1," v kiuu Matici. Zalnl koncert ob °0. v frančiškanski cer. kvi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. dr. Ptevoli. TyrSeva cest* Hočevar. Celovška cesta 6G in Oartus. Mo. ste SOKOL — Ljubljanski Sokol priredi v ponedeljek 26. t. m. ob 20. uri v sejni dvorani v v Narodnem domu predavanje »O sokns.^ organizaciji.. Predava! bo namestnik staroste brat dr Fran Kandare. Predavanje je namenjeno predvsem onim bratom in sestram, ki so n-'^topili v letošnjem letu: zanje je udeležba ludi strogo obro.riri Vabljen n ^a jc tudi ostalo članstvo. — Sokolsko društvo Domžale je <>1«11.1 jalo v nedeljo 11. t. m. ob 11. nrt do^oldn«' v dvorani Sokolskoga desna v Domžalah lo To 11. u.i jv- pri ikotaj zadnjega Kv> tW*ka zase leni dvorani otvori! moš.ki z-bor pevskega druMva Domžale z »Buči morj^ adrijanskn nakar ie brat Rlsjak v !ev zasnovanem uovoru lini srorje * ^ . . Naslednja točka piMtt "Oioveka n!kar->, katero bi morala Mpotl sestra Milka sribarj^va. je zar.:-' rohnič. nih ovir odpadla in je namestu tega za;>« lo pevsko društvo O.', Doberdob-. Rrat A Osovnik je v t>r!memo razsvetljeni dvora nI tn ob spremljavi klavirja r< itiral B^-groinlr Masrajnovo >Balado-t. nakar jc pevski *bor z Božo prnvde 7aključil lepo manifestacijo. — Mladinski odsek Sokola I. Tabor \a-bi vse starš«- dece in naraščaja ter ostalo članstvo na rod'telj«ki večer, ki se bo vrftil v soboto dne 24. t. m. v mali dvorani na Taboru točno ob 20 uri. Dnevni red 1. Dr. Pestotnik Pavel: o poVMM vz.k«v je dece in naraščaja v -akolski tfd'va^-nici. 2. Dr. Blumauer K.: O s-.ioznavanju akutnih obolenj pri otrocib, Vodniki posameznih oddelkov: o delu in avpebJb v telo-vad-nlci. 1. Razgovori — 2eljc ?»ir*ov — želje vodnikov in drugo. Ker so taki večeri veliko važrost; :>a nravilno vzroJ") mladino v telovadnici. pejrtvBSM 6UMPt1 da se te^a večera v Plin večjetn pt^vitn tidelcži. Zdravo. Ljubljana. 2H. MTlWtiri Poročali smoi da jc bil nedavno -pri ra ciji prijet, neki zidar, ki je pri njem r> li cija zaklenila 2^00 Hin Zilar sc je izC" varjal, da ;e to njegov -prihranek. Pri na tančni preiskavi so pa nn.šli pri njem -« dve hranilni knj:/.ici eno pdasečn **e -ja njegovo ime. na ^nes^k nOO Din. drugo p;t na tujo ime na M IS.000 Din. Ti\ -,fv nar je 'bil vlnfcen v ietih od r»2".. do ItK ko so bile za zidarje nerodne moM, 4*>&ui bo zidar težko dokazni, odkod ima 25 l'(Ki Din, za katere pravi, da si jih „e prihi.itiM v zadnjih treh letih, kar pa 1 7: m v ' jetno, ker je povsod delal Ie ro dva So tri ■mesece. Policija zdaj poizveduje na vse strani in sku.^a ue-otovitl. odkod zH^rbl to\ko denarja. ★ Včeraj so pripeljali v LjuMjauo lSict-nega Alojzija B.. ki so ga prijel: orožniki v Bregalni pri Samoboru, kar smo poročali pred dnevi. B. je bil v druZM zloglasnega »romarja in sleparja Fran; = p sušaiskega Aeroputa so se pripeljali snfa ški predsednik občine g. dr. RuSIc", tamo^ nji Španski konzul, šef Aeroputa t Niko** Viltaar in est. dr. Bakarč'č. dr t>en:^ • d Hitri Znano j©, da so v naši okolici odi • lovišča, a zlasti ono v bivšem Auersper. govem gozdu * G rasicu-, ki je komaj '500 n daleč od Predgrađa in ki mu je naj^an'k g. Nikola Vilhar. V gotzdu je mnogo srn srnjakov in druge divjačine in ve"j«i gplob kot eno najboljših naših lovišč. Lovci io imeli prav đofier blagor, saj je g. nr. RaMč podrl enega, a g- dr. Len-ič kar dva srnja ka. Gonjače je družba lepo nagradila, a ugledni gostje so obljubili, da se boi,> se večkrat prav radi vrnili v naše "ene kr?. je n begata lovila. Prepričani amo. da bi naš kraj mu'-r"! imeti vse drusačn* življenje in bodocnoav ako bi ne bili tako daleč od sveta in prometnih sredstev. Zboljšanje cest n zgra dltev jadranske železnice bi gotovo ponesla našim ljudem vsaj delno orn;,:' težkega položaja Z Muljave — Po odhodu Franca Samca, upravitelja šole Polie-Muljava. ie prišel k nam kot unravitelj Arnšek iz Hrušice pri Ljubljani. Kot nova moč za drugi razred r>a je premeščena na poljsko So'o ?dč 5i*ka od Sv Križa pri Litiji Želimo obema, da bi se čim prei vžU-ela v naše razmere in delovala za novzd;go nase vasi Priporočali bi toplo obema, da posvetita vse svoje moči po-vrdici srčne kulture na vasi. »SLOVENSKI NAROD«, dne 23. novembra 1934 Stran 8. Danes premiera!! Sijajne popevke, opojna muzika, duhoviti dovtipt, smeh ln zabava V glavni vlogi ženski Charlie Cha-plin, temperamentna ln nadvse priljubljena A N N T O N D R A Sodelujejo: Adolf VVohlbriick, Fritz Odemar — Režija: Kari La-mac — Godba: Leo Leux VESELA FILMSKA OPERETA! amenjana nevesta Kot dopolnilo: nova Miki *wi*lr»* in nov Paramo um tov tednik ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer DNEVNE VESTI — 180.000 podpisov otrok dravske banovine na grob blagopokofnega kralja. Kakor smo že poročali, pokloni učiteljstvo dravske banovine 9. decembra svojemu fcla-gopokojnemu v teške mu kralju Aleksandru L ZediniteMu na Oplencu. Naš; učitelji, ki so bili vedtio največji pobornik; jugoslovenske misli vn ideologije, pa bodo s seboj ponesl tudi svečano zaobljubo vseh otrok narodnih šol v Sloveniji* lSO.OOO podpBov mladine narodnih šol, ki izraža svojo prisego kot poslednje naroČilo viteškega kralja, je pač najlepša pokkmitev uč-iteLjs-tvo na kraju kraljevega zadnjega počitka. Sekcija JUU za dravsko banovino ie že ukre-n La vse potrebno g'ede, zbiran-ja podpisov in bodo dobila vsa šolska upraviteljstva enake pergamentne poie s posecnim omotom. Na vsaki poli naj se označi ikraj šole, če jih je pre. Neko belgijsko podjetje je že ponudilo izumitelju za izum lOo.OOO fran»kov. — Prijave za poklonitveno potovanje 8 posebnim vlakom na Oplenac sprejema Putnik še do 245. t. m. Cena vožnje Ljubljana — Oplenac (všteta evtobusna >ro2nj:i) in obratno v kI. razredu .si2 Din, v III rasrečt: 178 Din. — OJhuri iz Ljubljane 30. t. m. ob 13.00, prihod v LJubljano 3. decembra ob 8.15. V slučaju nezadostnega števila prijav se potovanje preloži na 8. in 9. december. Na razpolago bo *-ud: t-r alnl vez GEOROE O'BRIEN slavni cowboy Divjega zapada v sen-zanciji nad senzacijo: Zakon pragozda Bogat dopolnilni program!! Danes ob 4., 7. In 9. uri ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 — Vreme. Vremenska napoved pravi, ua bo deloma oblačno, stalno vreme. Včeraj je deževalo samo v Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Skopju 7, v Ljubljani 6.5, v Zagrebu 5, v Rogaški Slatini 4, v Maribora in Sarajevu 3. i_»avi je kazal barometer v Ljubljani 772.1, temperatura je znašala —1.6. — Avstrijski begunci so pustili v Varaždinu 5,000.000 Din. 28. t m. odpotujejo jz naše države avstrijski begunci, ki so se zatekli k nam po izjalovljenem puču v Juliju. V Varaždinu so bili 4 mesece in pustili so v mestu 5,000.000 Din, ki so jih porabili za hrano, obleko, obutev itd. KAVARNA ODEON odprta od 10. do 5. ure zjutraj. Dnevno koncert. Program: Artisti. Cene kavarniške — Bivši Utovski minister obsojen v naši državi. Ruska emigrantka Katarina Mi-nejko je vložila tožbo proti litovskemu finančnemu ministru Rindgoldsu Kalnigzu. Minister se je seznanJl z rojo v Rigi in skupaj sta prišla v Jugoslavijo. Nekaj Časa sta živela v Beogradu potem sta se pa odpeljala v Fočo, kjer je minister svojo prijateljico zapustil, češ. da se mu je izneverila. Katarina je pa vložila proti njenru tožbo in zahtevala odškodnino, ki ji jo je sodišče tud; prisod lo. — 111 let stara žena. V Županji živi lil let stara Katja Pucanić, ki še dobro sliši in vidi, pa tudi zobe ima še zdrave. To je pač najstarejša Katra v naši državi. — Tragična smrt otroka. Na Pšati pri Dolu se je v sredo zvečer pripetla huda nesreča, katere žrtev je po*stal 21etni sinček posestnika Ivana Avseca. Mali Tonček je sedel na peči, od katere se je na vrhu od-■krušil kos ometa. Iz peči je nenadoma švigni! plamen in hipoma je bila otrokova oblekca v plamenih. Nesrečno dete je zadobilo strašne opekline po vsem telesu. Otroka so takoj prepeljali v bolnico, kliub takojšni' zdravnišiki pomoči je pa kmahi hudim opeklinam podlegel. KAVARNA NEBOTIČNIK Dnevno popoldanski in večerni koncert Vsak večer ddflCJnS Igra'niča: biljard - karte - šah - domino Velika izoira časopisov in ilustracij Vino po gostilniških cenah. — Senzacijonalna obravnava v Beogradu. Pred meseoi je vzibudila splošno senzacijo vest, da so vseučilišč profesor dr. Mi-leta Novakovič, sin znanega našega državnika in ministra pokornega Stoiana Nova-koviča, n. Razsod šče j-e izreklo obsodbo, da mora naša država plačat: češkoslovaški tvrdki 1,253.484 zlatih frankov ali 17,605.19a45 Din za naročilo bivše kraljevine Srbije pri omenjeni tvrdki Iz leta 1914, ki še ni bilo plačano. Dr. Novakovič je dobil 16.000 Din nagrade, Jovanovič in Jovo-vić po 14.000 Din. Člani ln delovodja upravnega sodišča naj bi dobili po 20.000 Din. Razprava bo trajala najbrž več dni. Iz L?f*Miane —lj Jufri teden bomo praznovali nas največji praznik, spominjali se bomo zgodovinskega dne, ko je nam zasijalo solnce svobode, ko smo se združili z brati Srbi In Hrvati v skupno državo. Vsako leto praznujemo narodni praznik 1. decembra na naši največji koncertni prireditvi in tako bo tudi letos, ko nam novinarji zopet prirede v veliki dvorani Uniona koncert z zelo zanimivim sporedom. Sodelovala bo tudi naša mnogo obetajoča operna pevka gdč. Zvonimira Župevčeva. ki jo poznamo že iz opere po njenem mehkem, božajočem, izredno lepem glasu, a zdaj jo bomo spoznali tudi na koncertnem odru. —lj Združenje gospodarskih organizacij v Ljubljani vabi članstvo na skup«« sestanek, ki se vrsi danes dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Trgovskega doma. Ni sestanku bodo predstavniki organizacij poročali o uspehih intervencij pri finančnem direktorju dr. Valjavcu. To vssija za vse trgovce, obrtnike, gostilničarje in kavarnarje itd. Uprava združenja trgov-/ cev. —lj Na ribjem trgu danes ni bilo posebne izbire, toda Število ljubiteljev rib se ravna po datumu, lato je tudi danes dovolj blaga. Prevladovale so sladkovojne ribe, izmed morskih pa bilo največ ii-ge*ij, nbonov in osličev. Tudi tunJ3 je bilo nekaj, vendar premalo za njegove Merilne ljubitelje. Prodajali so ga ro 30 Din gg. Tudi druge morske ribe so prodajali po nespremenjenih eenaii. Riboni in lignje £o po 32 Din, osliči po in morski raki «io 32 D/n. Izmed malih morskih rib Bo prodajali aaiies samo girice, ki w) po 14 Din. Zadnja čase so poceni ščuke. Že 1va petka jia prodajajo po 30 do 22 Din kg, 3očim so bile prej po 28 Din Kečigo, donavsko ribo. so prodajali danes po 32 Dii. Snmič, zelo priljubljena donavska riba, je pa po 2-5 Din. —lj Mlklavževska sezona nastopa letos malo kasneje kot prejšnja leta. Zdi se tudi, da &o ni tako zbegala ter zrn ^ala ljn-d! kot navadno. Izložbe tudi še niso tako srraano rdeče, vendar že stopa parkelj na svoj piedestal. Takšne se»zotie »o potreT^e že i* gospodarskrih razlogov, da 8° nekoliko odtajajo zamrznjeni krediti. Sicer »daj niso več nofoene sezone in Se tako vteoko doneča gesla dovolj n«člnkovita, vendar vsaj nekoliko pomagajo. Zato bodo kmsiu izEivale se tiste izložbe, ki še niso rdeče, aanžerji imajo te dni rzredno mnego dela. —lj Angleško druitvo v Ljubljani javlja svojim člar.om in vsem, ki se zt .maj "> za angleerhno. da je dru6tveni 'okal WoV fova ulica 1-1., o sredan In ©otootab od IS. «do 19. ure, ko posluje t»nj'3rni£ar, o*b sredah od 2^ 30 dalje, ko Bu d^rfabni konversaeijski večeri ofo petkih ob 20.30 do 21.0, ko 8o WWtt*lM ure. Pole« tega omenjenega in poleg že vngečlh ee tečajev za začetnike ?n naprednejše namerava društvo prirediti Se kon-verzacljSiki tečaj za hrpopolnitev Jezikovnega znanja. Vse natančnejše informacije in iDTijave za članstvo ter za tečaje daje oziroma prejema knjižničar ob sreiah in sobotah od 18. do 19. ure v društvenem lokalu. —lj Kdor kupuje pri nas, je zadovoljen, ker si prihrani denar; smo brez vsakih ■popustov še vedno najcenejši M. PiRNAT. 8v. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Peglezen). — Sokol Moste pri LJubljani. Prosvetni 2rtx>r Javlja cenjenemu občinstvu, -da bo dTevl ob 2. url otvoritev zimske sezone predavanj s predavanjem g. prof. Antenska M.: Zgodovinski pomen pokojnega kralja. Po predavanju se bosta predvajala dva kulturna filma. VstoT> brezplačen. Nadaljnja predavanja se bodo vršila ob petkih oib 20. uri in bodo obravnavala najrazličnejše aktualne probleme, kakor tudi poglavja i2 našega narodnega življenja ln prirodoslovnih ved, ki zanimajo vsakega resnega in izobrazibe željnega človeka. — Zdravo! —lj »Rokovnjače« ponavljajo desetič t šentjakobskem gleda1. i^ču v soboto 24. in v nedeljo 26. t. m. ob 20.15. Pri predstavi sodeluje ves ansamoeT odra. moški in otro. ški zfoor. Ker so bile vse dosedanje predstave razprodane in je odšlo pri zadnji predstavi spet nrnosro !j*H; ^rez vstopnic, naj blagovoli cenjeno občinstvo kupiti vstopnice že v •predrodaji, ki bo od jutri dalje. To sta poslednji trprfeoritvi »Rokov-njačevc v letošnji sezoni. —TJ dokols-ko društvo LJubljana IV v& bi vse članstvo k predavanju »O sokolski Ideologiji«, ki se bo vršilo v soboto 24. t. bl ob pol 20. v telovadnici šole na Pru-lah. — Udeležba je strogo obvezna za vse pripadnike društva. Ztfravo! Uprava. —lj Vohunka Mata Harl. Kakor je egi«pt-ska sfinga nerešeno vprašanje, tako je ostalo nerešeno vprašanje Mate Hari, sfinge iz leta 1917. Kdo jo pozna, kdo ve kaj točnega o njej? HtfcBe. Oni, ki so bffi a njo, morda kaj vedo, morda tudi ne. Oni molče. Molče kakor grob, kakor oni majhni košček zemlje tam v Vincennesu. kjer Je grob najopasnejše ženske sveta, grob Mate Hari, vohurtke. ki je paila pred puškami zadeta samo od ene krogle izmed dvajsetih. Film o njej je pesem ženske, ki je bila ljuhljena in je ljubila. Pesem moči in razkošja, pesecn sile in lepoto — pesem smrti. Film je na sporedu ZKD danes in jutri ob četrt na 3. In v nedeljo ob 11. v prostorih »Elitueea kina Matice« ob na;n:žji vstopnini 3.50. 4.50. 5.50 in 6.50 Din. —lj Na mestnem delu Bleiweisove ceste, med Tvrševo in Celovško cesto, so letos naredili na širokih hodnikih drevo-leda. Lepa mlada drevesca So nasadil; v bližini starih, shiranih, ki jih bodo spomladi podrli. Mlada drevesca so obkrožil s travno rušo, a ljudje tentajo tudi tu travo in kvarijo obrobke. Tako malo smisla za skupno last menda nimajo nikjer, kot pri nas. —li Damske nogaviee, volnene, .vila flor m svila rolna ter otroške trpežne, ima tvrrtk.i Rftfcff Ksrn^nik «*ari tro 8 —lj Andr6e Burdino. znani .n pr:ijub-tfeni francoski tenorist, je prispel v Ljno. ljano in se je nastanil v hotelu Unioau. Danes bo gostoval v operi »Carmen«. —lj Koncert v kavarni Stritar. G le/ oglas. Iz Trbovelj — Predavanje ta sokolsko članstvo Dre-m ob 'JO. uri bo v veliki dvorani Sokol-skega doma preda van je o življenju in u**>li naših bratov onstran meje. Med posameznimi predavanji se bodo pole narodne pesmi. Udeležba pri tem predavanju ie za vsakega Sokola obvezna, ie pa tudi narodna dolžnost, da^ se ea vsak Sokol udeleži- — Sprejem delavcev. Zadnji teden je bilo pri rudniku sprejetih neka i delavcev v dek> Ln secer na zapadnem okrožiu in eeparaciji. Pri sprejemu se ie oziralo predvsem na one mladeniče, ki so prišli po odslužitvi kaderskesa roka zopet v Trbovlje in so bili v zadm>m času brez dela. — Fototecaj. Tukajšnji Fotoklub bo priredij tudi letos fotografski tečaj za Ea-četnike, ki imajo veselje do fotoerafirania. Tečaj, ki st* bo začel začetkom decembra, se bo vršil tud; letos v klubovih prostorih v poslopju pri stari Glaiuti. Teča-i bodo vodili priznan; strokovnjaki, ki pripravlja* jo tudi foto- razstavo za Posavje. ki bo v kratkem v Trbovljah. Oni. ki se za fototecaj zanimajo, nai se obrneio na vodstvo foto- kluba Trbovlje, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. — Nezgoda pri delu. Včeraj. 20. t. m. okroe 16. ure se ie pri delu na dnevnem kopu Dobrna težko ponesrečil delavec Skale Franc. Z železnim droerom ie dvigal stranska vrata vozička, prt tem pa ie 'iiru-bil ravnotežie in je padPl po poboflhj sipine V tem trenutku pa so se odprla tudi vrata vozička ir večji kos laporja je zadel Ska-leta v desno noco. ki mu jo ie v desni goleni zlomilo Ril ie prepeljan v tukajšnjo bolnico. Nad sadne zajedavce! Banska uprava fe nakupila za £0.000 Din arborina, Id ga dobe kmetijske korporacije in sadjarji Ljubljana, 23. novembra. Boj z zajedavci sadnih rastlin vseh plemen in vseh so-rt je dandanes tako nujno potreben, kakor vse druge kulturne uvedbe v novodobnem sadjarstvu. Brez smofrene-ga in s preizkušenimi sredstvi izvedenega zatiranja sadnih zajedavcev ni mogoče dvigniti produkcije niti glede količine, še mnogo manj pa glede kakovosti pridelka. Vsi ukrepi v varstvene namene in razni načini direktnega zatiranja bi morali biti dandanes znani vsakemu sadjarju. In kakor bi moral vsakdo znati drevo pravilno posaditi in gojiti, prav tako bi ga moral znati varovati vsaj pred glavnimi škodljivci in boleznimi. Posebno uspešno je zimsko zatiranje, ker mnogo razne škodljive golazni prezimuje na drevju, v razpokah, pod imhom, lišaji in po raznih drugih skrivališčih po deblu in vejah, pa tudi po mladikah in med brsti. Vsa ta nešteta golazen pozimi ne more uiti in jo smrtno zadenemo. ako vse drevo pravilno obdelamo z drevesnim karboline-jem. Izmed mnogih karbolinejev je našim sadjarjem najbolj znan arborin. To sredstvo se je povsod odlično obneslo in sicer zato, ker je tako ostro, da zagotovo umori zajedavca. najsi ga zadene v kakršnikoli obliki (jajčece, ličinka ali popolna žuželka), pravilno pripravljeno pa drevesu ne škoduje. Upoštevajoč važnost smotrenega zatiranja sadnih zajedavcev moramo pohvaliti delovanje banske uprave, ki z razpoložljivimi sredstvi podpira našega kmetovalca s tem, da prispeva denarne podpore k nakupu drevesnih škropilnic in škropiv za zatiranje sadnih zajedavcev. Našim sadjarjem bo to zimo pomagano z arborinom. ki ga je banska uprava nakupila za 50.000 Din. NTakupljen arborin je že razposlan sreskim načelstvom z naročilom, da ga sporazumno s sreskim^ kmetijskimi odbori razdele po znižani ceni ali brezplačno delovnim kmetijskim korporacijam in sadjarjem. Obžalujemo le, da banska uprava ne razpolaga z večjimi krediti za izvedbo dobro organizirane akcije za zatiranje sadnih škodljiv- It Maribora — Mlad krošnjar žrtev 6trašnega zločina. V torek zjutraj se ,s v obmejni vasi Sv. Kungotl kot blisk raznesla veot da so našli na skednju gostilničarja Ceicerja umorjenega mladega krosnjarja: iolgo in ostro bodalo je imel zabodeno t srce Strašno vest o zverinskema zločinu so »poročili bližnjim orožnikom, ki so ugotovili naslednje podrobnosti. Počno zvečer prejšnjega dne sta prišla v Celcerjevo gosti ino dva krošnjarja Hrvata, ki sta prodajala suho robo. Bila sta dobro razpoložena. Po večerji, katero sta krošnjarja zalila z vinom, jima je gostilničar Celcer odka/zal prenočišče na skednju. Seveda sta morala prej izročiti poslovski knjižici. Po mirni noči so odkrili na skednju strašno najdbo in vse govori za to, da je morilec krošnja rje v tovariš, ki je zjutraj sam prišel h gostilničarju in zahteval obe obrtni knjižici, češ, da se njegov tovariš umiva. Nato je morilec brez sledu izginil. Truplo umorjenega krošnjarja so prepeljali iz Gradiške v mrtvašnico pri Ze. Sv. Kutijto-tl. Orožniki nadaljujejo preiskavo. — Izredno usPelo »deflacijsk0 veseloigro« »Gugalnlco« ponove v Četrtek 22. t. m. za red C. Že dolgo ni bilo v gledaliSčn toliko buftnega smeha in ploskanja kot pri premieri teiga dela. Na prav zabaven na-Mn riše pisateljica Scheinp^l'ugova usodo 'bogate irc-spodinje in njene kuharice v dp-flacljskem času. Režija je Kovičeva. — Drzina tatvina. Trgovski potnik Ivan Stadler je prijavil tukajšnji policiji, da mu je neznan storilec ukradel 6 kolesa, katerega je za hip prislonil k neki hiši v Ma-e-da!en-?*ki ulici kovčeg. v katerem jo 'bilo 35 parov svilenih noeavie in več ga. Ianterijskih vzorcev. Stadlr-r jo oškodovan za 500 Din. — Gradnja postajališča na Teznem razveseljivo napreduje, kar So zlasti doka. zala poročila na zadnji seji odbora za gradnjo postajališča, katero >e vodil na-mestu odsotnega župana občine Pobrežje g Volka, župan studeniške občine g. Ka-loh Zgradba bo že pred 1. decembrom ■dovršena. Ker so denarna sredstva posla in tudi zaprošeno posojilo ne bo zadostovalo, je zagotovil g. Kaloh v imenu občine Studenci, da bo občina na.iela posojilo v višini potrebnega zneska Tako je denarno vprašanje s tem vse zadovoljivo rešeno. Prihodnji teden bo pričela mariborska mestna občina na lastne stroške napeljavati vodovod in elektriko, zato pa naj ima postajališče napis' Maribor — Tez-no ali Tezno — Maribor — Prst mu je odtrgalo. Mehaniški učenec Albin Horvat se je pri delu hudo poškodoval Bil je zaposlen pri stroju In nesrečno naključje je hotelo, da je prišel z desno roko med rezilo stroja, ki mu le gladko odrejal prst Močno krvavečega ponesrečenca so z rešilnim avtomobilom prepeljali v mariborsko bolnico. cev in bolezni. Ob tej priliki je umestno, da poučimo naše sadjarje, kako se arborin uporablja. Arborin se v sadjarstvu skoraj nikoli ne rabi cist. temveč vedno raztopljen v mehki vodi. in sicer v 6, 10. 30%, izjemoma rudi do j0% raztopini. Uporabljamo ga z najboljšim uspehom v pozni jeseni, pozimi in pa zgodaj 9pomladi (torej sploh, ko ni listja na drevju) ob dnevih, ko ne zmrzuje. T>cbla in debelejše veje namažemo s 15 do 20% raztopino (na 1 kg arborina 4—6 litrov vode). Pri drevju pečkastega plemena (jablane in hruške) z zelo starikavim lub jem gremo lahko celo na 25 do 30% (na 1 kg arborina samo 2—3 litre vode). Ko »o dehelejii deli drevesa temeljito namazani, pa brizgamo po vsem drevesu tako v živo, da zmočimo z arborinom od vseh strani vse dele drevesnega vrha (krone). Za brizganje od meseca novembra do marca sc priporoča za pečkasto pleme 10% raztopina (na 1 kg arborina 0 litrov vode), za koščičasto pleme, ki je bolj občutljivo, pa zadostuje r»—8% raztopina (na 1 kg arborina 12—15 litrov vode). Breskve in marelice so najbolj občutljive in naj se ne brizgalo z več nego 6% raztopino! Brizgati smemo le toliko časa, dokler je drevje golo in se brstje še ni jelo razpre-zati. Debla in veje pa lahko mažemo kadarkoli, torej tudi poleti. Za brizganje je potrebna dobra škropilnica, ki deluje z velikim pritiskom. Pred škropljenjem moramo drevje osnažiti mahu. lišajev in stare skorje ter razredčiti vrh, kolikor je nujno potrebno. Škropljenje moramo izvršiti \e ob lepem vremenu, nikdar ne ob dežju m tudi ne takrat, ko zmrzuje! Sadjarji, pomnite, da je borno drevje stalna nevarnost za zdravje sosednih dreves. Zanemarjen sadovnjak je stalen vrv jeze in stalna izguba ne samo za lastnika, temveč tudi za vse sosedne sadjarje. Naj večji škodljivec sadjarstva so malomarni m brezbrižni posestniki. Oni ne Škodujejo le sebi. temveč tudi svojim bližnjim in daljnim sosedom. Zanemarjanje dolžnosti do sadnega drevja bi morali strogo kaznovati. — Mestni reveži dobe drva. Mestnkn ubožcem bo nakazovala mariborska mestna občina od 3. decemora dalje drva oziroma prispevke za nakup drv. Zato se naj »lase vsi oni n*e«tni reveil. ki niso v o»Vrtw mestno oskrbnišnice. z teka»nlcajrn ▼ uradnih urah v socijalno političnem uradu mestne občinet Maribor, Rotovffti trg 9, kjer dobo nakaznico za drva. Nakan- nlee pa bodo prejeli le oni meatni ubo*<*. ki jim je mestni uoožnl svet s rfk1«pom pritznal redno mesečno podporo. 7z Celfa —<: Proračun mestne občine celjske m njenih podjetij za upravno leto 1936—195« bo od ponedeljka 26. t, m. dalje pet dni na mestnem poglavarstvu raogrnjen občinstvu na vpogled. Vsak član mesta m vsakdo, ki plačuje v mestu neposredni davek, lahko stavi svoje pripomtoe k predlogu proračuna. —e Razmere na delovnem trgu. Od 11. do 20. t. m. se Je pri ekspoaltnri Javnt-borze v Celjn na novo prijavilo 58 brezposelnih (46 moških in 13 Žensk), deV> je bilo ponujeno za 3G oseb (14 molkih in 8 žensk), posredovanj Je bilo rrvr*enlh 8 (za 3 moške in 5 žensk), odpotovalo je M oseb (9 moških rn 5 ženek), odipadlo Je € oseh (o moških in 1 ženaka). Ime 20. t m. je ostalo v t videnci breaposemih f260 mošlklh In 35 žensTO nasproti M* (232 moškim In 6 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 sjpecialiet za prohrvodnjo ogljikove kisline, specialist za proizvodnjo oksiarena, žejezostmgar, pečar, 2 hlapca. 2 služkinji ter po 1 kuharica, postre*n1ca in kmečka dekla. —c Miklavžev večer z i#rro in oblarrt-vijo otrok priredi uprava Mestnega gledališča v sredo dne 5. decembra ob 18.30 v gledališču. Okoliški otroški vrtec in Podporno društvo za revne otroke občine Ce. Ija-okolice pa bo priredil v nedeljo 2. decembra ob 15. Miklavževo obdaritev v telovadnici okoliške deške narodne Sole. —c Na zadnji svinjski sejem so pripeljali 112 prašičev, prodali so jih pa 55 Cene so bile naslednje do 2 mesecev stari prašiči 60 do 80. 2 do 3 mesece stari 80 do 210, 4 do 5 mesecev stari 210 do 310. B do € mesecev stari 310 do 400. 7 do 8 mesecev stari 400 do 500. 8 do It) mesecev stari 500 do «40. 10 do 12 mesecev star 640 do 920 Din. —c Dve tatvini. V noči od ponedeljk , na torek je nekdo ukradel ženi krojača Heleni Majhnovi v Celju z nekega dvorišča v Prešernovi ulici 300 Din vreden, zeleno pleskan ročni voziček, v nedeljo med 19 In 20. pa je ne«nan storilec ukradel s ko. lesa, ki je bilo »hranjeno v neki nt! na Lavi pri Celjn. evidenčno tabrtoo s ttevlrk^ 2.11 301-3. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO itran 4. >3LovErJ3ai naro d«, cme 23. novenrrjra iw» DO se 51 beleča Minchen }e zrl v tla. Oči je imei krvave, lica so mu žarela. — Ne, — >e odgovoril s tihim glasom. — Pronty ima prav. Udarec ga je samo omamil. Bi' je zadavljen, o tem n«e more biti dvoma. — Začela sta ogledovati žico. _ Ta žica bo najbrž iste vrste, kakor jo je rabii morilec Abigail Doornove, — je meni' inspektor. — Thomas, prvo kar bosi« moraii storiti tu, je, da mi io potrdite. Detektiv je prikimal. Truplo je bik) še vzravnano v naslanjaču, kakor ga je bil pustil Pronty. Komisar je nekaj mrmral sam pri sebi, pri tem ie pa skrbno proučeval umor-jenčev obraz. Na njem ni bilo nobenih znaKov groze, presenečenja ali sLrahu-Značilna modrikasta barva se je bila razprostrla pod zateklo kožo, toda poteze obraza so bile mirne, oči zaprte. — Ali ste opazili tudi tole? — je vpraša) naenkrat Ellery. — Ta obraz ni podoben obrazu napadenega :n umorjenega človeka. . Komisar se & obrnil in vprašujoče pogleda! Eilervja. — Tudi jaz sem že misl.l na to. Vi ste Oueenov sin, kaj ne? Kako pojasniti to? — Sai to je baš tisto! — Ellerv je planil pokonci stopil k mizi in pogledal Jannevu v obraz... In topi predmet, o katerem je govoril Pronty, je izgmil. Morilec ga je moral odnesti... Ste opazili, kaj ie počel Janney v trenutku, ko je bil umorjen? Pokazal je na peresnik med prsti mrtvega zdravnika, potem pa na polo belega papirja na stekleni plošči, baš na kraju, kjer bi bila počivala roka, če bi bik) telo nagnjeno naprej. Papir je bil do polovice popisan. Janney je očividno nehal pisati sredi stavka, kajti zadnja beseda, ki jo je bil napisal, jc imela na koncu krivuljo. — Delal je na svoji knjigi, ko je bil napaden, — je zašepetal Ellery. — To je važno. Z Mmchertom sta pisala strokovno razpravo pod naslovom »Kongenitalna allergija«, kakor je vam znano. — Kdaj je umrl? — je vprašal Sampson zamišljeno. — Pronty meni. da med 10 in 10.5 in John se strinja z njim. — No. tako ne pridemo nikamor, — ia zamrmra! inspektor. — Thomas, poskrbite, da bo prepeljano truplo v mrtvašnico. Ne pozabite temeljito pregledati njegove obleke. Potem se pa vrnite, potreboval vas bom. Sedite, gospod komisar. Vi tudi Henry ... Swan-son. Bivši zdravnik se je zdrznil m iz-buljU oči. — Jaz — ali bi ne mogel že oditi? — je vprašal s hropečirn glasom. — Da, — je odgovoril inspektor, — zaenkrat vas ne potrebujemo. Thomas, pošljite koga, ki bo odvedel Swansona nazaj v Port Chester. Vehe je spremil Svvansorta do vrat. Swanson >e odšel, ne da bi se ozrl. Zdelo se je, da je tako prestrašen in potrt, da se komaj drži na nogah. Naglih korakov je začel Ellery hoditi po sobi. Komisar je pa sedel in začel tiho govoriti z inšpektorjem ki Samnsonom. Paradise ie še vedno prestrašeno Čepel na stolu. Minchen je molčal in zrl nepremično v tla. r3llery se je ustavil pred njim rn pogledal v tla. — Kaj pa gledaš — nov li-nolej? — Kaj? Minchen si je oblizaJ izsušene ustnice, hoteč nasmehniti se. Oh .. kako pa veš, da je nov? — Saj se vendar vidi, mar ne? — Da, privatne sobe vseh zdravnikov so dobile nedavno nove linoleje. Elierv je začel zopet hoditi sem in tja. Vrara so se znova .odprla. Vstopila sta dva strežnika z nosilnicami. Ko sta dvigala truplo s stola, je stal Ellery pri oknu. Namršil je obrvi, potem se je pa ozrl nazaj na mizo, stoječo počez. Pomežiknil je in pristopil k strežnikoma. Ko sta položila zdravnikovo truplo na nosilnice, se je Ellerv obrnil na peti in spregovoril osorno, da so ga vsi prestrašeno pogledali: — Ali ves#e, da bi moralo biti za tem stolom okno? Vsi so ga debelo pogledali. — Kaj ti pa zope: roji po glavi, fant? — ga je vpraša1 inspektor začudeno. Minchen se je otožno nasmehiiil. — Kaj tudi tebe prijemlje? Da boš vedel, tam nikoli ni bilo nobenega okna, EHe-ry. Ellery je zmajal z glavo. — To je napaka v arhitekturi in jezi me. Res velika škoda je, da ubogi zdravnik ni večkrat mislil na Platonove besede. Kako se že glase? »Lažje je ubraniti se grdih navad, nego premagan Jh«. XXII. MNOGO MOŽNOSTI. MALO DOKAZOV Cez nekaj ur je sedela majhna, nič kaj zgovorna družba v Jannevevi sobi, zdaj že polni tobačnega dima. Nepre-močni obrazi, molčeča usta in mračna čela so pričala, da se vsi zavedajo neuspeha in da je umor doktorja Janneya prav tako zagoneten, kakor umor Abigail Doornove. Bilo jih je že manj. Policijski komisar je bil že odšel. Zbegani fiarper je bil odšel že pred dobro uro v uredništvo, z njim je pa zapustil bolnico tudi Sampson. Vrnil se je v svoj urad. kjer ga je čakala težka naloga otresti se reporterjev in nasititi javno mnenje. Seržant je še hodU po hodnikih in zbiral podatke. Izkazalo se je, da je rabil morikc enako žico, kakor pri prvem umoru. Seržant je preiskoval umor rudi v drugi smeri, toda zaenkrat brez uspeha. V sobi so biili ostali samo inspektor. Elierv. Minchen in LuciJle Priceva, strežnica in asistentka umorjenega zdravnika. Poklicali so jo, da bi po potrebi stenografirala, kar bi ji inspektor narekoval. Zdelo se je, da je drugi umor med temi štirimi najbolj razburil Ellervja, dasi je bil tudi Minchen ves iz sebe. Njegov obraz je kazal vidne znake osredotočenja in težkega notranjega doživetja. Sedel je skl.rucen na stolu pri oknu in zrl nepremično na linolej. — Ali imate vse pripravljeno, gospodična Priceva? — je vprašal inspektor. Strežnica, sedeča pri mizica v kotu in držeča v rokah svičnik, ga je prestrašeno pogledala. Bila je zelo bleda in roke so se ji tre-sle. Zrla je nepremično na prazno stenografsko belež-nico in njen pogled se je izogibal prazne mize v nasprotnem kotu sobe, kjer se je bila odigrala strašna tragedija. — Pišite torej, — je začel inspektor. Hodil je pred njo sem in tja obrvi 90 se mu jezile, roke je krčevito sklepal na hrbtu. Začel je narekovati: — Filip Morehouse je našel truplo. — Podrobnosti: Morehouse je prišel v bolnico z izvlečkom iz sodnih spisov, nanašajočih se na delež doktorja Jan-neya v oporoki Abigail Doornove. Prišel je ob 9.45 in hotel je govoriti z Jan-neyem. Vratar Izak Cobb ga je videl priha;'ati. Cas prihoda se ujema. Službujoči strežnik je telefoniral Jan?neyu v sobo in sporočil, da bi rad Morehouse govoril z njim. Iz telefona se je zaslišal glas, bil je nedvomno Janneyev glas, kar potrjuje gospodična Priceva. Zdravnik je odgovoril, da ima nujno delo, da bo vsak čas prost in zato naj Morehouse malo počaka. Morehouse je zagodrnjal, bil je nezadovoljen, vendar je pa skenil počakati. Cobb je videl, da je stopil v čakalnico in sedel... Ali ne narekujem prehitro? 2200 m globok prepad Odkrila ga je ameriška ekspedicija v neraziskanem delu v mehiški državi Chihuahua Eno največjih naravnih čudes sveta je odkrila ameriška znanstvena ekspedicija v severni Mehiki. Gre za ogromno brezno, večje od znanega Grand Ca-nona. Ekspedicija, ki preiskuje po naročilu Kaliiornijskega zavoda za tehnologijo živalski svet na severu države Sinaloa, je že preje vedela za ogromno brezno Barrancas del Cobre v neraziskanem delu države Chihuahua. Tala-marski Indijanci, ki so prihajali iz teh krajev, so pripovedoval:, da je brezno 200 km dolgo in če stopi človek na rcb, ne more s prostim očesom videti dna. Ekspedicija, obstoječa iz štirih Američanov, je krenila na pot. da bi ugotovila, koliko je na tem pripovedovanju resnice. Ustavila se je v malo znanih krajinah visokega pogorja Sierrasa v državi Chihuahua. Pot so ji kazali ta Jamarski Indijanci. Dvanajst dni je hodila skozi neraziskane kraje. Cez šest dni je prispela do cvetoče zelene krajine, pokrite s prastarim gozdom. Mogočni toki so izglodali na zapadnem pobočju mehiške planote globoke soteske, tako zvane Barrancas, čijih s*ene segajo strmo v globino 800 do 1000 m. šele po silnih naporih je dosegla ekspedicija svoj cilj, ki je pa tudi daleč prekašal vse pripovedovanje. Vs1 presenečeni so se ustavili raziskovalci pred strašnim, nepreglednim prepadom, ki iim je na lik mogočni sie-ni zaprl por do bližnjega pogorja. Na kilometre globoko segajo strme stene, na dnu ogromnega prepada pa teč. reka Uriqui, in sicer tako daleč, da se njen šum zgoraj ne sliši, čeprav je zelo deroča. Prepad je globok okrog 2200 metrov. Ves teden je ostaia ekspedicija pri njem in ga proučevala. Treba bi bilo pa cele mesece dela. če bi hoteli točno ugotoviti obseg več kilometrov dolgega prepada. V bližini ogromnega prepada prebivajo plahi in boječi talamarski Indijanci, ki so jih pred davnimi časi pregnali iz domovine bojeviti Jaquiti. da so se zatekli v te nedostopne kraje. Ob vznožju strmih sten žive tik ob globokem prepadu brez kakršnekoli strehe nad seboj, z lesenimi plugi obdeiavajo malo rodovitno zemljo na manj strmih krajih, ki so pa vendar toliko nagnjeni, da voli ne morejo hoditi drug kraj drugega in da se zdi, kakor da stoje drug na drugem. Tudi iz zoološkega vidika je ta prepad zanimiv, ekspedicija je nasla v njem mnogo doslej neznanih vrst ptic in drugih živali. Osebe Puccinijeve opere „Boheme" Pisatelj romana, iz katerega je vzet libreto, je vložil vanj mnogo avtobiograflje Minilo je bas 40 let, ko so vprizorili v Italiji premi ero opere »Boheme«. Glavne osebe so Rudolf, Marcel, Scau-nard in Coliine, ki se smejejo siromaštvu, ker jim lajša življenje umetnost in ljubezen. Sladka Mirni je Rudolfova izvoi-jenka, Aiusetta je pa ranila Mar celovo srce. Libreto je vzet iz romana Henrika Murgerja. Malokdo pa ve, da je pisatelj tega romana vložil vanj mnogo avtobiografije. Tako je Musetta v >Boheme< res živela m pisatelju romana je bila sladka ljubezen. Musetta se je pisala Marie Virginie Vimalova. Bila je prvotno šivilja, kot 16 letno dekle se je pa omožila s priletnim učiteljem tujih jezikov Foublan-com. Mož je začel svojo ženo poučevati in kmalu je bila dokaj dobro podkova- na v angleščini in matematiki. Potem je dala svojemu poklicu slovo in začela poučevati v bogatih rodbinah otroke. Avtor libreta Murger je bil takrat mlad, siromašen pisatelj. Zahajal je k svojemu stricu, kamnoseku, kjer se je zaljubil v svojo sestrično Angelo, toda brezupno. Angela je bila bolj navdušena za jezike, kakor za literaturo, in tako je za~ cela hoditi k bivši šivilji, da jo je učila tujih jezikov. Mladi pesnik se je tako slučajno seznanil z mlado učiteljico svoje izvoljenke in sčasoma je spoznal, da je učiteljica lepša od njegove obože-vanke. Maria Virginia Foublancova je bila duhovita, živa in koketna. Murgel je začel pozabljati na svojo ljubezen in vedno bolj se je zanimal za lepo učiteljico tujih jezikov. Izbral si jo je za svojo muzo in tako je nastala Musetta, Kakor je pa že v takih primerih navada, tudi tu ni šlo brez razburljivih prizorov ljnbosiimnosti. Toda ljubosumen ni bdi njen mož. Čeprav se je večkrat sestajal z Murgerjem v svojem domu, kamor ga je privedla Foublancova in kamor je redno zahajal. Pozneje bomo videli, zakaj se ni preveč zanimal za poletje svoje žene. V predpustu 1. 1840 mu je celo predlagal naj spremi njegovo ženo na pustno veselico. To je bil pa tudi najveselej-ši karneval za zaljubljenca, uživala sta svojo srečo in radost. Plesala sta in se veselila, dokler ni legel Mariji na čelo oblaček in nekega dne je svojemu prijatelju priznala, da je njen mož podlež, da je bil že v prisilni delavnici in da je poglavar banditske tolpe. Silil jo je, da mu je dajala načrte hiš bogatih ljudi, kjer je poučevala otroke. Presenečeni Murger je pregovoril svojo ljubico, da je zapustila zločinca in preskrbel ji je sobico v rodbini svojega prijatelja Guilberta. Toda nehvaležnost je plačilo sveta in tako je bilo tudi tu. V zahvalo, da jo je rešil iz rok zločin- cev, se je Maria izneverila svojemu ljubčku z njegovim prijateljem Guil-bertom. Cez dve leti je prišlo do velike sodne obravnave, Foublancove pustolovščine so prišie na dan in tudi Maria je bila aretirana. Obravnava je bila velika senzacija, pisalo se je o nji kot o 3>aferi 79 lopovov«. Aretiran je bil tudi Guilbert, ki mu je bila Maria odkrila zločinsko delovanje svojega moža. Maria je bila oproščena, njen mož pa obsojen na 12 let prisilnega dela. Maria se je pogrezala vedno bolj v grehe, končno se je pa zopet sestala z Murgerjem in oba sta se razjokala. Murger je umrl 28. januarja 1861. Vse te podatke je zabeležila zadnja Murgerjeva ljubica neka Anaidova, ki je umrla leta 1917, stara 80 let. Tudi Mirni, sladka Rudolfova ljubica, ki umre v zadnjem dejanju, je resnično živela, pisala se je Lucie Louvetova in bila je hči trgovca z gosmi, poročila se je pa s krojačem Francem Polvairom. Jecljavcst sc Ičči s hipnozo V pomorski bolnici v San Franciscu so začeli lečiti jecljavost po novi metodi. Nova meioda se zlasti obnese tam, kjer imamo opraviti z ljudmi, ki so začeli jecljau zaradi prestane groze ali pa v zgodn;i mladosti, ko so z njimi grdo ravnali. Treba je v prvi vrsti ugotoviti, odkod izvira jecljavost, drugače se bolezen ne da izlečiti. To se pa ne da navadno dobro ugotoviti, če zijajoči bedi. kajti dogodkov iz zgodnje mladosti se ne spominja, a če se že spominja nekaterih podrobnosti, ne more obuditi v spominu tistega, kar je glavno. Toda spomin je vendar ostal v podzavesti in obudimo ga lahko v hipnozi. Cim torej zve zdravnik prav: vzrok, začne bolniku sugerirati, da je od tega trenutka vzrok odstranjen že s tem, da ga bolnik pozna in da tore 'ahko neha jecljati. V enem primeru se je bolnik spomnil v hipnozi, da je začel jecljati, ko g3 ;e pijani oče kot 71etnega dečka neusmiljeno pretepel in zaprl v temno sobo, kjer je moral ostati vso noč. V hipnozi ie začel gladko govoriti in tudi pozneje, ko se je zdramil, se je spominjal, kaj je govoril. Trikrat :e napravil zdravnik z njim ta poskus in potem ni več jecljal. Postal je celo zavarovalni agent. Drugi bolnik je bil izlečen po dveh poskusih. Ta se je spomnil, da e začel jecljati,«ko ga je nekdo kot 51et-nega dečka preoblečen v duha prestrašil. Tajne Motite Carla Bivši croupier igralnice v Monte Carlu, Paul de Kethiva, je izdal spomine, v katerih omenja mnogo zaninv-vih primerov in doživljajev v tej svetovno znani igralnici, kjer je delova. polnih 20 let. Tako je nemški cesar Viljem II. pred vojno zvedel, da je odkril profesor Schott iz Heidelberga nezmotljiv način, kako je mogoče na ruleti vedno dobiti. Cesar je kupil od profesorja njegovo tajno in odpotoval inkognito v Monte Carlo, kjer je pa en večer izgubil 100.000 frankov. Nasprotno je pa Anglež Jaggers več dni zaporedoma hodil v igralnico s svojimi uradniki, in ti so skrbno beležili številke, ki so dobile. S to statistiko je Jaggers ugotovil, da dobe nekatere številke večkrat, stavil je na nje in v treh dneh je dobil 3,000.000 zlatih frankov. General von Ludendorff je dobil nekoč v enem večeru 150.000 frankov, slavnn umetnica Sara Bernhardtova je pa izgubila en milijon in potem si je hotel j končati življenje. Francoski kralj avtomobilov Andre Citroen je strasten igrač in večkrat e dobil v Monte Carlu težke milijone, kar pa ni moglo preprečiti njegovega poloma. Mag. štev. 52266-34. RAZGLAS. Mestni gradbeni urad razglasa, da je dovoljeno odlagati nerabni gradbeni in zasipalni materijal v obsegu gradilišča nove bežigrajske šole ob Vodovodni cesti na od gradbenega nadzorstva odkazan prostor. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 21. novembra 19S4. Predsednik mestne občine: Dr. DINKO PUC L r. Narodno tisk arna LJUBLJANA SLUŽB 3 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za prvovrstno delo in velike komade sprejme takoj Sommer Hinko, Celje. VRTNARJA oženjenega, z dobrimi spričevali, sprejmem takoj za vodstvo imetja kraj Zagreba. Ponudbe na: Depozitna banka d. d., Zagreb, Tomašićeva ulica br. 10. I>VOSOBXO STANOVANJE s kuhinjo in vsemi pritiklina-mi iJšeem za februar ali m are. Po možnosti v centru mesta. Ponudbe pod šifro »Brez otrok« na upravo >Slov. Narodac. OVE SOBICI pripravni za majhno stanovanje po ugodni ceni takoj oddam. Naslov pri upravi >Slov. Naroda*«. 2407 RAZNO Svete najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. G. PICCOL1JA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/T V KAVARNI »VIADUKT« šniartinska cesta 24 vsak večer koncert prvovrstne damske kapele s pevačicami. — Pijača in jedila po ceni. 3410 KAV AR NA STRITAR vsak večer koncert. 67/T PES VOLCJAK ki sliši na ime »Perun«. z znamko 328 škofja Loka, se je zatekel. Sporočiti na naslov: Bralovič, Tomačevo št. 75. Trenchoati usnjem suknjiej tO aajbolj«-aakup pri PRFSKKRJT3. JIBUANA Sv Petra c 14 PERNICE izgotovljenp veliko^i 180 X 115 lz punastega per^a 220-300- m 340.- Din la put pa 450.-. 550- Din Garantiramo solidna postrežba — pri: RUOOLF SEVER. Ljubljana. Marijin trg *tei * 36 1 OGLAŠUJTE v maiib Jglasiti v >SloveasKen. Narodu« velja ?saka oeseo> iO para davek Din 2.« Maj manjši znese k za mal) ->gi Din 5.-. Javen Din 'i.- Mau oglasi se plaću jejc takoj, p« josti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov tretv-orilrižit'* m a m ko VAŠA SESTRA JE ZELO LEPA-PROSIM VAS, SEZNANITE ME Z NJO fPA to NI moja sestra... to je moja MATI ! Omoji materi mislilo mnog?, da ie moja f «.kega vseučilišča, t'e bilo ugotovljeno, da so sestra Ona nima nt ene ~>ube na licu N'eni koži in njeni polti bi lahko zavi dalo mnojjo mladih deklet. Ona pravi, da 'e svoje lice pomladila za mnogo let enostavno z redno uporabo kreme Tokalon, hranila za kožo, rožnate barve, ki vsebuje biocel, pridobljen od mladih živali ter ima zaradi -e^a tako čudovito pomlajuio2i učinek na postarano in nagubano kožo. S poizkusi hran'enja kože z biocelom ki •ih 'e napravit dr. Stei«kal profesor dunai- 4ube popolnoma izginile, opazilo pa se j« tudi. da so se ohlapne mišice lica spet okrepile in napele Krema Tokalon, hranilo za kožo rožnate barve, hrani Vaio kožo dokler spite ter -i dovata biocel, ki kožo po-mlaiu'e. Ziutra* uporabliaite kremo Tokaloo bele barve (ki ni mastna! za beljenje, po-sveženie in okrepčanje kože, 'stočasno pa tudi za odpravlianie za:eda'cev, »olnčnih oetf in razširjenih znojnic. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega Usta more dobiti zelo okusno kaseto s 1 remo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih ni Jana, Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot ln druge stroške na naslov: Hinko 3Iayer i drug, Odio 11-A, Zagreb, F roška ui. 6. Urejuje Josip Zupasćač. — Za »Narodno oaicarno«: Fran Jezerš&k - Z* upravo d rnsermtn del usta: Oton Chnstot - Vto v Ljubljani. SLOVENSKI NAROD«, dna M. fiiMiiam ISA mrvo * I_FRAN KAVČIČ I NJE ZAMUDITE!!! JTJTBI PREMIJERA ZA JUGOSLAVIJO ! ! ! IPe&eCite se tivCjcHja Razkošna is ▼esela komedija, v kateri nastopata LEO ALEZAK in DORlX KRETSLER BomN> smoha, petje. veselje tn sport. — Razkošni naravni posnetek It Zng-s- spitzp- Zimski spori. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Rj&i** viiSjte vstopnic*-! Morilec krošnjarja Hacina prijet Ljubljana, 24. novembra Se včeraj se je živahno udeleževal debate v davčnem odboru mesta Ljubljane in gotovo ni nihče slutil, da bo krepkega moža zvečer iztrgala neizprosna usoda iz naše srede Prišel je domov in postalo mu je slabo. Domači so morali okrog 21.30 poklican reševalno postajo na pomoč, toda že med prevozom v bolnico je Fran Kavčič, znam gostilničar na Privozu. v reševalnem avtomobilu izdihnil S pokojnim leže v grob markantna osebnost nagega gospodarskega življenja. Fran Kavčič je bil rojen 17. avgusta 1873 na Jesenicah, njegov oče pa je bil doma iz Selške fare Že od svojega prvega leta jo živel Kavčič v Ljubljani, kjer je z uspehom ab-solviral Mahrovo Solo in bil več let knjigovodja znane PredoviČeve rvrdke. a pred 36 leti je otvoril lastno gostilno na Rimski cesti v prostorih tedanje gostilne in restavracije »Mrak«. Deset let pozneje si je uredil lastno domačijo in gostilno na prijaznem in solnčnem Privozu. ki je znana slehernemu Ljubljančanu tako po svoji domačnosti, kakor po solidni in izvrstni postrežbi. Pokojni g. Fran Kavčič, ki je lani v avgustu praznoval 60-letnico rojstva, je bil eden V znamenju „Svoji k svojim" Ljubljana, 24. novembra. Ogromen razvoj smuča rs t v« in zimske alpinistike na splošno zdravstveno korist našega naroda v poslednjih dveh desetletjih, je imel za nujno posledico tudi razvoj domače smučarsko obrti in industrije. Veliko armado najzdravejših sinov in hčera našega naroda, ki išče razvedrila, duševne m telesne hrane v plemenitem in brez dvoma rudi najlepšem sportu, t. j. sm u carstvu in zimski alpinistiki. je bilo treba vendar tudi primerno opremiti Većino te potrebe je v prvih letih razvoja našega smučarstva krilo inozemstvo, danes pa lahko trdimo, da je po zas-lugi našega za napredkom stremečega obrtništva, industrije in delavstva ravno obratno. Večino proizvajamo doma. Veliko zaslugo na tem razveseljivem napredku na"ega smučarstva in zimske alpi-nistike ima brez dvoma tudi naša domača trgovina, ki se je, kakor vidimo, dobro zavedala lepega gesla »»Svoji k svojim« in je spravila v promet in denar delo pridnih domačih rok, v obojestransko zadovoljstvo. Zadovoljen je domači kupec na eni strani, na drugi pa je zadovoljen trgovec, zadovoljen obrtnik in industrijalec pa rudi naš delavec in kmet. Ne manj je pa zadovoljna tudi država, ker je ostal denar doma, ki je prejšnja leta t težkih milijonskih zneskih romal v inozemstvo. naših najodličnejših gospodarskih organizatorjev ter glavni pobornik za pravice in zahteve gostilničarskega stanu. Bil je med onimi, ki so polagali temelje gostilničaraki obrti in zadružništvu m le t Ljubljani, temveč tudi širom Slovenije, Polnih 25 let je z uspehom vodil kot predsednik in podpredsednik Gostilničarsko zadrugo. Ponosen »Gostilnicarski« dom na Privozu, ki je eden najlepših v državi, je prišel pod streho v glavnem po njegovi zaslugi, a Kavćić je tudi skrbel, da dobimo tehnično in strokovno izvežbano hotelirsko in kavarniško osobje ter dal pobudo za ustanovitev go-stilničarske šole, ki nam že toliko let daje izvrsten naraščaj. Se mnogo drugih zaslug je imel pokojni za razvoj gostilničarskega stanu in zato je bil v priznanje tega tudi izvoljen za častnega predsednika Gostilni-čarskih zadrug. Pokojni se je pa udejsrvoval tudi na drugih poljih, bil je podpredsednik Zvezo zs tujski promet, član Zbornice za TOL. predsednik Gosrilničarske bolniške blagajne, član uprave banke »Slavija«. bivši predsednik Obrtne banke in član njene uprave, a do^ga leta je sodeloval tudi v ljubljanskem občinskem svetu, kjer je dal marsikatero inicijativo za razvoj in korist Ljubljane. Svoječasno je bil tudi podpredsednik OL ZD. je pa tudi član Zadruge sodavičar-jev in Putnika, nikakor pa ni mogoče prezreti njegovega delovanja pri sokolskih društvih. Fran Kavčič je bil 45 let član Ljubljanskega Sokola in tudi njegovega jezdnega odseka, več let starosta Sokola II in bil je v občinskem odboru, ko so je vršila ljuta borba za sokolski dom na Taboru. Z enako ljubeznijo, kakor jo je posvečal svojemu stanu, je deloval pri sokolskih društvih, bil ▼edno pobornik in nosilec sokolske ideje ter nudil sokolstvu vedno ne samo moralno, temveč tudi gmotno pomoč, a vsikdar tako, da nikdar ni vedela levica kaj je dala desnica Tudi siromaki so našli pri njem vedno razumevanje in podporo. Pokojni zapušča užaloščeno soprogo Pavlo rojeno Mohorčevo ter mladi hčerki Belo in Božo. Zgledno delavnega moža. značaj-nega in kremenitega narodnjaka ter borca za 'ostilničarske pravice, dobrotnika Sokola in drugih društev bo vsa naša javnost ohranila v najlepšem spominu. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 15. izpred hiše žalosti na Privozu 4 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, bridko prizadeti rodbini naše iskreno sožaijel da ga po kakovosti dola in materijala visoko nadkriljuje in prekaša Vsak narodno zaveden naš človek bo vesel tega častnega uspeha in priznanja, ki ga je v težki mednarodni konkurenci izvojevalo to vrlo ao-mače podjetje. Zagotovilo, da bo to naše domače podjetje nadaljevalo v dosedanji smeri, stremeč zadovoljiti svoje odjemalce z robo najboljše kakovosti, imamo v osebi njegovega lastnika g. Saša Kovača, ki sam kot odličen alpinist-plezalec in smučar gotovo dooro pozna vse potrebe in želje, ki jih stavljata razvoj našega mladega smučarstva in zimsko alpinistiko na proizvajalca zimsko- rrtnih potrebščin Danes je on mojster renske oziroma jugoslovenske športne industrijo in trgovine. Njegovo podjetje slovi po svoji solidno«ti in kulantnosti širom naše ožje in širše domovine on sAm pa po iskrenosti, odkritem značaju, ki ne pozna sebičnosti in ga je zgolj utelešena ustrežljivost. Svoje podjetje (trgovina na TvTŠevi cesti 7, tvornica pa na Celovški cesti 74) vodi od uspeha do uspeha in tako kot tihi, skromni delavec pomaga s tem — da skuša kot tvorniški proizvajalec, kot strokovnjak alpinist-smučar. izpopolniti smučarsko in zimsko športno opremo ter kriti del domače potrebe po njej — graditi zdravo temelje razveseljivemu razvoju in napredku našega mladega smučarskega in alpinističnega pokreta Najlepše bomo čestitali k znamenitemu mednarodnemu odlikovanju in podprli to naše domaČe podjetje v njegovem idealnem stremljenju, ako se bomo vsi. posebno pa io omenjeni nejeverni Tomaži, v bodoče držali lepega našega gesla »Svoji k svojim«! Kos Ivan, delpgat. je učinkovito in resnobno zapel Stanko Premrlo v spev >Reai me<. bari t omet g. Cveto dvigali je s svojim sonornim baritonom sodeloval z Rabmaoinovo »Gospod js vstaje in Mar kao vo »Are Maria*. Vsdskozi u—tjino je oba solista na oretah spremljal g. p. Fr. A ? k s. Največji ssi sporeda so ps absolvirali sdruieni mešani zbori pod vodstvom 11 župoega pevovodje g. F. Venturinija. Peh* so sedem talnih spevov neznanega skladatelja. Priznati je treba, da so bile pesmi dobro nastndirane in da so učinkovito zvenele. Tem bo Vi ker so bili v zboru zastopani pevci m pevke vseh ljubljanskih pevskih zborov, ki f£b > pač težko združiti kar se tace izvajanja v enotno harmonično celoto- Koncem koncert« ie prišla na vrsto Še nova skladba g. Zor-ka Prelovea >Ave Marija« v kateri je v eopranskem solu pokazala konsevatori-ska g. Tinka Dolenčeva svoi mehak. 13D glas. ki ob na daljnem pridnem študijn obeta mnogo. Skladno se je pevki m orgiam v zadnjem koncu skladbe :/ridružiI števaini mešani zbor pred oltarjem. Skladba ie napravila na občinstvo zalo ugoden vtis. Nadvse častno so naši pevski zbori s tem koncertom počastili spomin blagopokojnoga krnila Aleksandra I. Ujediniteija. Meetno občino sta na koncertu zastopala g. podžupan prof- J are in dr. Brile i ter zastopnik komandanta divizire g- podpukovnik Maras. občinstva hi bilo pa lahko mnoeo več. Z. P- Tenorist Gostič na novinarskem koncertu Ljubljana, 24. novembra, »Ne pišite preveč.« je skoraj protestiral v svoji skromnosti, ko sem ga obiskal na njegovem domu v hiši, ki je postala zadnje čase zbirališče bohemov. Gostič pravi, da jih je polna hiša in kar prijetno je poslušati, kako si konkurirajo po trije klavirji v enem nadstropju. Tudi Gostič ga ima. Pred petimi tedni ga je dobil in zdaj je vedno tako zatopljen v brenkanje, da je treba precej odločno potrkati na njegova vrata, če hočete, da vam odpre. O njegovi karijeri ne bomo pisali. Kako je prišel k operi, kjer je postal eden njenih stebrov in ljubljenec občinstva, tudi veste. Povemo samo, da je v petih letih, odkar nastopa kot solist, naštudiral 48 opernih in operetnih partij in vlog. nastopil je p« 400-krat, torej povprečno 90-krat vsako sezono Same suhoparne številke, ki pa zgovorno pričajo, kako ogromno delo je zmogel v tem kratkem času. — Vaše največje in najbolj dovršene vlo-ge? — »Bohem«, »Manon«, »Hoffmannove pripovedke«, »Luiza« in sploh kar je lirske-ga repertoarja — Vaše želje? — Da me ne bi več vpregali v opereto, saj veste, kako je, če ima človek 90 kilogramov ... — Kaj Študirate zdaj? — Vlogo Francisca de Rimmija v operi »Paolo«. ki jo je komponiral in uglasbii Riccardo Zandonai. G. Jože Gostič nastopi na novinarskem koncertu s tremi umetnimi narodnimi pesmimi in sicer: »Dekle v vrtu zelenem stoji«, »Rasti mi, rasti travca zelena« in »Ce so tiste stezice«. Naše narodno gospodarstvo v oktobru Ljubljana, 24 novembra. Razvoj posameizn/ih nd u stri j kaže po sta-t!-st:ki OUZD v LfrfMiani cele vrste zanimivost v konjunkturaem m sezijskem pogledu. Najvažnejša je ugotovitev, da konjunkturno naraščanje tekstilne industrije že pojenj u ie. Letni prirast te industrije je znašal letos: v junw«u +2725. v jufa'ju +2546, v avgustu +22AS. v septembru +2253. v oktobru +1979. Pozdraviti moramo, da predvsem javna dela (to >e gradiva železpc cest «n vodn:h zgradb, kemična industrija, tujski promet (to so gost^ne. kavarne in preno-čršča) in poleg tega več drug h Industrijskih panog že več mesecev izkazuje pozitiven letni d ferencijal. Letni padec nekaj nad 100 delavcev opažamo samo pri dveh industrijah, in sicer predelovanje lesa in predelovanje kože (Bat'a?!). Delovni trg kaže torej v glavnem zdravo in povoljno tendenco. Javna dela (gradnja železnic, cest in vodnih zgradb) so v sezijskem pog'edu zelo napredovala. Prirast od septembra do oktobra a. c. znaša +400 d^avcev. Radi nove invest c'jske politike SLTZOR-a (dolgoročna hipotečna posojila banovini, občinam itd.) bo pa ta »industrija« v bližnii bodočnosti brez dvoma precej napredovala. Oblačilna industrija (krojač.) prot koncu leta vedno napreduje radi zimske mode. Se-zijski prirast znaša +214. Isto velja za predelovanje kože (čevljarji); serijski prirast znaša +143. Obratno ie ra začelo stavbarstvo radi vremenskih razmer nazadovati. Gradnje nad zemljo so padle od septembra do oktobra za —589 oseb: ndu-str!ja kamenja in zemlje pa za —387 o>et>. Radi odhoda letoviščarjev izkazujejo gostilne, kavarne in prenočišča sezijski padec —255 oseb. Morilec je Viktor Jahati1!, Maribor. 34. novembra. Poročali smo v torek o strašnem zločinu, ki je bil izvršen v obmejni vaal Sv. Kungoti in katerega žrtev Je postal mlad krošejar. Zaman je bilo prve dni po nmoru vse prizadevanje naših varnostnih oblasti, da ugotove. kdo je nesrečna žrtev zločina na Celcerjevem skednju v Gradišču pri Zgor. Kungoti. K ugotovitvi Identitete umorjenca je pa mnogo pripomoglo kratko poročilo o zverinskem umoru v četrtkovi števila! »Jutra«, namreč da sta krošnjarja govorila gorenjsko narečje ln da se je morilec izraail. da Je doma te Mlake pri Kamniku. Na podlagi te^a poročila bo se začeli za zločin zanimati budi orožniki v Komendi ln kmalu J« bilo ugotovljeno, đa Je umoTJenec iMletnl ščetkar Stanko Hacin iz Mlake pri Komendi. Ko so »e včeraj zjutraj orožniki oglasili pri Haclnovth, so rzvedeH. da Je njihov sin Stanko že tri mesece na potovanju ln da prodaja ščetke. Domači so vedeli samo to. da Je bil zadnje Čase oekje na štajerskem v okolici Marfbora Haeinovl ao Izročili orožnikom tudi Stankovo sliko, ki so Jo poslali orožniki v Zgornjo Knn. goto ln tako ■ točno dognali, da j« žrtev umora ree Scetkar Stanko Hacin. Vest o zverinskem umora Je grozno pretresla starše, ki žive v nepopisni bedi tn pomanjkanju. Oče Je bolehen Se ve** let in se preživlja samo b tem. kar za-alnliio * Izdelovanjem ščetk ln čoplčev. Hacinova ata imela 14 otrok, od katerih Jih tiri gamo osem. deveti Je bil nearee«! Stanko. Seat Jih Je doma. dve hčerki sta poročeni nekje v Zagrebu. Da bi se zadnjič poslovila od svojega stna, Je odpotovala Hacinova mati na dolgo pot v Zgornjo Sv. Kungoto. Pri nekaterih ljubljanskih tvrdkah Je zbrala denar za dolšo vožnjo, sicer se Je pa odpravila na pot siromašno oblečena in brez veeh sredstev V vlakn Je solznih oči tn ihte pripovedovala potnikom, da bo Ji urno. rili sina. 6e nikoli ni bila tako daleč Ker nima denarja za povrate k. Je namenjena peš domov od Sv KucLgote v Mlako. Že. M E IN L KAVA je vedno sveža in priznano najboljša, podružnica v Ljubljani Šelenburgova ulica štev. 3 JULIO MEINL, uvoz kave Žalni koncert šmarskega „Zvona" Šmarno pri Litiji, 23. novembra. Smarski »Zvon« goji nacionalno zavest že iz onih časov, ko g« je ustanavljal pe-vovodja in skladatelj Ivan Bartl, takratni šmerski nadnčitelj. Dokaz svojega patriotizma in neutrudne pridnosti pa so doprinesli »Zvonašn, »pet v nedeljo zvečer, ko so priredili žalni koncert v počastitev spomina blagopokojne ga viteškega kralja Aleksandra Uedin telja. Ob 19 je bila dvorana v Sokolskem domu nabito polna. prišli so gostje iz vse šmarske okolice, zelo veliko je bilo Litija-nov. Dvorana, posebno pročelje je bilo pijete tni prireditvi primerno okrašeno. Moški zbor je zapel za uvod E. Adamiča »Oče nas«, nato pa je v prisrčnin besedah poveličal rajnega kralja mučenika g. Kol-šek Marijan. G. Remec je recitiral pesnitev >Mrtvi kralj«. Ves trud in pozornost pa je vložil zbor v žalostinko »Blagor duši plemeniti«, ki je bila to pot prvič izvajana. Uglasbii jo jc »Zvona« pevovodja nad-učitelj g. Maks Kovačič, lei je pokazal tudi s to skladbo, da stopa za svojimi zaslužnimi predniki, saj so bili dozdaj domala vsi šmarski nadočitelji tud podjettii »Zvonovi« pevovodje in pomembni skladatelji. Prepričani smo. da bo pričela Ko-vačičeva najnovejša žal ost in ka krožiti po naših podeželskih zborih ki pogrešajo no-v;h, svežih skladb nagrobne literature. Moški zbor je zapel Se Adamičev: Cuj nas zemlja. Program sta spopolnila tudi dva soloepeva. Gospa Novakova Anica je nastopila s Krekovo: »Iz vseh grobov ta vei-nost«, g. Hauptman Ciril pa Vilnarjevo: »Cvetje na grob«. Z državno himno »Bože pravde« je bila iskrena prireditev zaključen*. Kdor razume težko krizo, ki duši naš« podeželje, da pevska in druga kulturna društva komaj še životarjo. bo priznal vrlim Smarčanom globoko ljubezen do petja, da so v kratkem času pri pravili tako lep pro- Iri je svoj zložili ie priznal niča je v velikih skrbeh tudi za voaičeb, na katerem Je sin prevažal evojo borao robo od kraja v kraj. če bo dobila voel ček, se bo kar s cfcco odpravila na doleo TX>t- ženica je prispela v Maribor davi s I prvim jutranjim vlakom in Je takoj odšla peš na grob umorjenega sina. Iz LJublja ne se je odpeljala Bnoči ln Je prenočevala v Zidanem mosta, ponoči Je pa nadalje vala vožnjo. Morilec prijet v Ljubljani Ljubi lana. 24. novembra-VTktor Juhant je bil nedavno v Kozarjah, kjer je pri posestniku Janezu Trobcu cepil nekaj dni drva. Njegova zločinska nrav mu pa ni dala miru. Čeprav je komaj 17. septembra zapustil kaznilnico, kjer je zaradi tatvine presedel dve leti, je začel pri Trobcu oprezati, kje bi kaj smuknil. Res se mu je posrečilo, da je ukradel obleko in izginil. Trobec je tatvino prijavil orožnikom in je Juhanta točno opisal. Juhant jo je mahnil v Ljubljano, kjer ga je na cesti stražnik spoznal po opisu in so ga včeraj aretirali. Privedel ga je na policijo, kjer so ga zaslišali. Juhant je vse tajil. Medtem se je pojavil tudi sum, da utegne aretirani biti tudi morilec mladega krošnjarja v Gradišču pri Zgornji sv. Kuni-gundi, o čemer smo že včeraj poročali. Osebni popis morilca, ki je neznanokazn izginil, se je popolnoma strinjal z J u han tovim. Juhant si je sicer medtem kupil novo sivo čepico, sicer pa je bil oblečen prav tako, kakor na dan umora. Ko ao ga na policiji pobarali tudi o tem, je zločinec vxtrepetal. Nekaj časa je še tajil, nato pa se je vdal v svojo usodo in je priznal ne samo tatvino obleke pri Trobcu, temveč tudi umor v Gradišču Izjavil je, da je mlademu krošnjarju odvzel ves denar, ki ga je ime4 pri sebi, skupno 150 Din. Denar je med tem zapravil m so našli pri njem le še en dinar. Morilec Viktor Juhant je star 32 let, izgleda pa mnogo starejši. V obraz je močno upadel in se mu po kolobarjih pod očmi pozna, da je neprespan. Rojen je bil v Mlaki pri Kamniku. gram. Vsa naša okoUca priznava trud m lepe uspehe »Zvonašev« in njih požrtvovalnega pevovodje-skladatelja Za lepo nacionalno in patriotsko gesto, ker so priredili nedeljski koncert brez vsake vstopnine in so s tem dali priliko tudi siromašnim kmečkim ljudem, da so prisostvovali aktu u danosti m počaščenja do rajnega kralja Aleksandra, pa zaslužijo šmarski pevci še posebej toplo zahvalo. Mimogrede omenimo še, da naj bi naši merodajni činitelji podprli vrle »Zvonaše« s tem, da jim poklon'jo boljši klavir. Zlasti pri spremljavah solo-pevcev kaže sedanji vse svoj« hibe. Ko bi se kdaj plačevala dobra volja »Zvona« bi morali dobiti nai-dovnšenejši klavir, kar jih poznamo. Vredni so takega in zaslužajo ga pošte no! Nov glavni kolodvor Ljubljana, 24. novembra. Ze nekaj dni praznuje znana trgovska hiša Ant. Krisper stoletni jubilej, odkar nosi to ime, a šele danes smo lahko prišli do izložbenih oken. ker je pred njimi ves čas toliko ljudi, da si izložb nismo mogli ogledati prej. Povsod zlate številke »lOCk, ki pa spominjajo le na stoletnico imena Ant. Krisper, saj je trgovina stara blizu že 200 let. krase dolgo vrsto izložb, ki tako privlačijo množice, da ni mogoče blizu. Ono veliko izložbeno okno v Stritarjevi ulici nam menda predoča, kako bo v naših krajih, ko bo končno stekla nova železnica k morju. Ogromen nov kolodvor je poln gostov m vlak drvi po dolinah ter skozi predore in planine ter srečuje nešteto naglih avtomobilov, vendar pa gre vse brez nesreče. S kolodvora je mogočen razgled na planine, kjer ob smučarski koči, ki pa še daleč ni tako lepa, kakor bo »Polževo« pri Sv. Duhu, kar mrgoli živih smučarjev, na strmem vrhuncu se pa najpredrznejši plezalci spenjajo po vrveh navzgor S tega ostrega vrha vodi čez dolino na drug vrh ogromen železen viadukt, ki čezenj prevaža naša junaika arti-lijerija svoje najnovejše topove, a tudi ka-valerija jaha čezenj, bog ve kam. Pod mo stom leži mirna naša vas, ki se je na trav: nikih ob njej razbila krvoločna bitka z In dijanci Idealna je ta naša dežela, ko je v ravninah in po dolinah vse lepo zeleno kmalu za vasjo je pa spet še drug najlepši smučarski svet. kjer nad vse komični srou carji delajo najneverjetnejše vaje in raz kazujejo vso svojo umetnost in nerodnost Vse se giblje, miga. smuča, vozi. jaha in dr vi, da občudovalci mežikajo, ker jim drve nje in vrvenje na smuškib terenih, na že leznicah. cestah in mostovih jemlje vid Kar ne morejo proč, vendar pa prav pazlji vo čitajo tudi napise, da je na vse cene pr 10% popusta nato si pa ogledajo še rud druge izložbe, polne praktičnih in tudi le pih stvari za naj skromnejše mošnjičke seveda pa rudi za izbirčno bogato gospodo Ljubezniv mož. — Zakaj pa delaš vedno tako kise obraz, kadar si zavezuješ kravato? vpraša žena moža. — Zato, ker se vedno srx)rrrnrrn. ka ko sem si rudi ter>e nekoč n?v--' vrat. Zal se pa dobi med nami še vedno dosti nejevernih Tomažev, ki še ne zaupajo v domače blago in živijo v krivi veri, da je inozemski izdelek boljši. Da tudi tem dokaže, da temu ni tako vsaj v smučarski in alpinistični stroki, se je naše domače podjetje Športna trgovina Alpina v Ljubljani, katerega lastnik je g. Saša Kovač, odločilo, da razstavi izdelke svoje lastne, najmodernejše opremljene tvornice športnih potrebščin na letošnji veliki mednarodni razstavi v Londonu. In uspeh ni izostal, nasprotno, proti pričakovanju je ugoden. Najfinejši izdelki »Alpine« oziroma njene lastne tvornice smuči in ostalih športnih potrebščin, so bili na omenjeni razstavi zaradi solidne, tehnično dovršene in nad vse precizne izdelave ter kakovostno odličnega in prvovrstnega materijala odlikovani z diplomo, zlato kolajno in zlatim križem (Grand prix 1934). Takega odlikovanja na tej mednarodni razstavi je bilo doslej deležno le nekaj svetovno znanih norveških in nemških podjetij. Častni ta mednarodni uspeh jugoslo venskega podjetja nam najlepše dokazuje da delo na>ih žuljavih in poštenih jugoslc venskih oziroma slovenskih rok ni sam' enakovredno tujemu inozemskemu, ampak Žalni koncert Ljubljana. 24. novembra Hubadove župa Južnoslovenskega peva-£ke?a eeveza ie naslednica bivše naše Zveze slovenskih pevskih društev, ki io is osuova) in dolgo vrsto let vodil zaslužni pevski oče Matej Hubad in zato tudi nosi organizacija upravičeno njegovo ime. Po prevratu so pevska društva začela razvijati izredno delavnost, saj so pevcem -n pevkam srca drhtela od veselia nad pridobljeno svobodo v novi domovini. D očim so pred vojno z malimi izjemami gojili le ceneno glasbo, so po vojni društva začela stremeti po umetniško vrednih koncertnih nastopih. Kronika Zveze slovenskih pevskih društev in Hubadove župe JPS je leto za letom beležila viden napredek posameznih avojih članov v resnem koncertnem smislu. Vsako društvo zase ie spričo idealizma in požrtvovalnosti svojih pevovodii. pevcev in pevk znatno doprineslo k podvigu naše zborovske pevske umetnosti. In ni bdo baš naključje, da se rs centralna državna organizacija JPS proklamirala bas ▼ Ljubrianl Hirbadovi župi JPS načeluje * njemu lastno vnemo in iskrenim zanimanjem njen starešina d r . An ton S v i g e 1 i skupne nastope pa ie do zadrtfega časa vodil župni pevovodja g. Zorko Prelo-vee- Organizacija je vsakoletnih koncertih povodom svojih skupščin pokazala da živi razgibano Življenje. Pa tudi pri priložno-etnih nastopih ie ponovno pokazala, da se zaveda svoje dolžnosti. Impozantna sta bila nastopa Ljubljanskih mosTcih zborov povodom spominskih svečanosti za blaeopokor | nim viteškem kraliem Ujediniteljem Alek-I san d no m I. pred nunsko cerkvijo in prod mairist ratom. In prav nič ni čudno, da se ie odločila Hubadova župa prirediti 5e žalni koncert v spomin pokoinega kralja ki le bil zaščitnik vse državne organizacije JPS. Koncert se ie vršil sooči v lipo zasedeni frančiškanski cerkvi. Orgeleke točke i*i spremi jevan je solističnih točk ie izvedel g. p, prao Ačko. V Brosigorih skladbah: nredigri k pesmi >0 žaloM« op. 12 št. 2, Veludivu op. 12 št- 4 in Postludihi op. 11 U. 5 se ie izkazal rutini ranega igralca, zlasti v registriranju. Basist g Fric Lupša ^tran 4. ^SLOVENSKI NAROD«, dne 94. mtikmtm 1W4 »• 67 Danes premiera!! Sijajne popevke, opojna muzika, duhoviti dovtipt smeh ln zabava v glavm vlogi ženski Charlie Cha-plin, temperamentna in nadvse priljubljena A N N Y O N D R A Sodelujejo: Adoll VVoblbrtlck, Fritz Oderaar — Režija: Kari Lamao — Godba: Loo Leux VESELA FILMSKA OPERETA! amenjana nevesta Kot dopolnilo: nova Miki miška ln nov Paramo u n tov tednik ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer DNEVNE VESTI — Kdo je dolžan izdajati račune? Na vprašanje neke zbornice ali so zdravniki, veterinarji, odvetniki itd. za svoje uslug/e bolnikom in klijentom dolžni izdajati račune, je bilo izdano naslednje pojasnilo: >Ker predstavlja tar. br. 34 taksne tarife i po svojem smislu i po izrazih v svojem besedilu 3-ter jate v«, »obvestilo«, >poraba«, ? bi ago« materijalno stvar, materijalni predmet, se ta določba ne nanaša na usJu-g"e. Ce pa gre pri tem poleg nasvetov in uslug- še za materijelno stvar, za materi-jelni predmet, .le treba plačati to takso, v kolikor se nanaša na dotični predmet. Zdravnikom veterinarjem, odvetnikom itd. za usluge in nasvete pacijentom in klijentom torej ni treba izdajati računov, pač pa mora kipar za prodajo kiparskega, dela, slikar za prodajo slike, zobotehnik za prodajo ali napravo umetnih aob izdati račun, ker gre tu za materijal en predmet. — »Sa\-rem*na opsUna« Je tudi v Sloveniji znana revija za komunalna vprašanja, ki jo v Beogradu izdaja dr. MUosaT Stojadinovič, znani komunalni politik in eden glavnih borcev za avtonomne pravice naših mestnih občin m za ohranitev sedanjega položaja mestnih uslužbencev. Tega požrtvovalnega poslanca so zadnjič organizacije mestnih uslužbencev izvodile za častnega člana in mu je posebna deputacija z magistratnim direktorjem g. Jančiga-jem izročila krasno diplomo. Odlikovanec je bil prijetno presenečen ter je samo zagotavljal, da ostanemo Se nadaJje neraz-družljivi prijatelju. Kot rečeno, je tudi v Sloveniji več naših občin naročilo njegovo odlično strokovno revijo, ki odgovarja tudi na vsa vprašanja ura do van ja, vendar so pa občine list pozabile plačati in ga tudi že dolgujejo po tri leta. Ko jih je izdajatelj obzirno opozoril na dolžnost, so pa list enostavno vrnile, česar gotovo ni zaslužil ta najodličnejši borec za pravice naših občin. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez mu je izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravnik i-strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki, ter pri krc-nih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehumem katarju. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Vsem društvom ZKD, Ljubljana. ZKD sporoča vsem včlanjenim društvom, da ima že nekaj raznih knjig za razdeliti (brezplačno) za njihove knjižnice. Vea društva, ki bi hotela dobiti knjige, naj pošljejo svojega odposlanca čim prej s košaro ali s čem sličnim In zadevnim J>o-oblastilom, da si iz/bere v pisarn; ZKD, Kongresni trg IjII, primerne knjige, dokler še traja zaloga. — Odrpte planlnsk« koče SPD. Dom v Kamniški Bistrici je krasna enodnevna rzletna točka. Jutri v nedeljo j« otvoritev nove "vozne ceste. Koča na Veliki Planini vabi v -j svoji krasoti. Dom na Krvavcu nu": posetnlkom krasen razgled. Postojanki Sv. Janez ln Zlatorog pri Boh jezeru nudita potreben nedeljski odpočt-tek. Valvazorjeva koča Je stalno oskrbovana. Toma-zinova koča na Sveti gori Je dostopna v enem dnevu ter Je krasen iz-prehoi. Planinski Dom na Mirni gori je ?ta!n0 oskrbovan. V Logarski dolini je planinski dom stalno odprt. Dom na Mrzlici vabi i/zletnike. Mozirska koča Je stalno oskrbovana. — M i-dfestsslja žen za mir. 11. november Je mednarodni dan mirti. Iz vseh poročil, ki so prišla te tujine, posnemamo, da so se ob letošnjem praznovanju tega 'ne narodi posebno globoko zamislih, saj vojna hidra n? še nikdar tako groeeče pretila z un'čenjem. Tuđi nase ženstvo praznuje vsako leto ta dan. Ker Je pa letos slovesno praznovanje zaradi žalovanja moralo cdpastL je sklenila Jugoslov ženska zveza, sekcija za dravsko banovi to, da priredi mirovno manifestacijo v sredo dne 28. novembra ao četrt na sedem v dvorani Delavske zbornice. Zveza vabi k udeležbi in sodelovanju tudi drage organizacije in društva, ki niso včlanjena v zvezi, da vse žene enodušno pokažemo skupno težnjo po miru. KRALJA VALČKA Valček, smeh, zabava in petje. Boj med Lannerjem ln Straussom za najboljši valček. V glavni vlogi: Renate Muller In Willy Fritsch ZVOČNI KINO IDEAL Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer jutri ob 3., 5., 7. In 9 M url zvečer — Združenje trgovcev za srez Ljubi ja- na-okoMca v Ljubljani skl\uje za v torek dne 27. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Trgovskem domu. Gregorčičeva ulica. Širšo sejo uprave. Na Beji se bo razpravljalo o najvažnejših in nujnih gospodarskih vprašanjih, zlasti v davčnem. , a se zato tem potom vabijo vel člani ljubljanske okolice, da se po moftnoSti udeleže te seje. Uprava združenja trgovcev, ©pora, predsednik. — Skupščina skavtov. Redna letna skupščina Zveze skavtov bo 2. decembra v Zagrebu. Skupščina se prične ob 9. — Iz »Službenega li»ta«. >S luž beni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 95 z dne 24 t. m. objavlja uvodni zakon za zakon o sodnem nepravdnem postopku, pojasnilo o taksah za gradbena dela preko pogojenega, obsega ali pod njim, popravek v uredbi o zaščiti kmetov, razgias o prenosu sedeža komisije za likvidacijo agrarne reforme lz Maribora v Ljubljano in razne objave iz >S!užbenih Novtn«. — Vrelci nafte v Bo*ni. Poročali smo Že, da so odkrili v okolici Tuz2e vrelce nafte in da je uprava državnih monopolov odobrila 100 milijonov Din kredita, da bodo začeli pridobivati nafto. Postavljena sta že dva po 40 m visoka stolpa in zemljo so že začeli vrtati. Tuzla postane kmalu industrijski kraj. KAVARNA ODEON odprta od 10 do 5. ure zjutraj. Dnevno koncert. Program: Artisti. Cene kavarniške — »Kmetijsko berilo 1. del«, katero Je Izdalo »Društvo kmeti jsLih strokovnjakov za dravsko bauovinoc in uredil nas znani strokovnjak Josip Strekelj, se dobi pri tajništvu društva (Martelanc Karol, sresko načelstvo Kran<) in stane komad 10 Din. Poštnina posebej Knjiga gre ee. lo v promet in bo kmahi tv^'r Kdor si Jo misli nabaviti, nai to takoj etori, dokler traja še zaloga. Kp*;err orinoročajo strokovnjaki vsrm. posebno pa učiteljetvu. — Predsednike vseh občin opozarja Odbor Z'\ postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. da je rok za odgovor na zp,V* poslano okrožnico (23. t. m.) podaljšan d0 29. t. m. dopoldne in prosi do takrat zanesljivo od-enrera. — Zavarovanje sadnih drevesc pred zajcem In mrazom te eno najtežjih vprašanj, ker so uspećni pripomočki navadno predragi. Edino puška Je res učinkovita proti najhujšemu in najdrznejšemu škodljivcu sadneea grevja. vendar pa p*uške lovski zakon nikakor ne mara izročiti oško. dovpnemu kmetu. Ubogi sadjar si pač mora pomaeati z drugimi sredstvi in prav vedeli smo. da našim čitateljem na deželi lahko sporočimo nasvet, ki z& Je Fr Gol-majer z Rove pred kratkim objavil v vSadjarju in vrtnarju«, že večkratna žrtev zajca je bil naš svetovalec, končno je Pa pričel ovijati drevesca s preparirano lepenko, ki Jo izdeluje naša domača Bona-čeva papirnica. Karton enostavno prerežemo na dvoje in ovljemo okrog drevesca ter ga pritrdimo z žico ali vrvico, a prihodnje leto kartonski tuljec že sam stoji Spomladi zavitek si et *namemo In shranimo, na jesen ga pa spet damo okrog drevesca, saj Je poraben več let. G. Gol-majer upa. da bo tako tuljec rabil gotovo 10 let. obenem pa želi. da bi se dolžina kartona povečala od 1 m vsaj na 1.20 m. Informirali smo se o tej zadevi pri tovarni ln izvedeli, da Je že Izpolnila željo in se ie dobi karton v merah 43 krat 160 cm in 35 krat 160 cm, kar popolnoma odgovarja željam strokovnjakov. Ker Je rudi cena za ta trpežni pripomoček skrajno nizka, bodo naći sadjarji gotovo poslušali nasvet g. Golma.ierja. saj zajci po drevesnicah ra vrtovih vsako leto napravijo v naši banovini tudi do 30 milijonov Škode. — Predavanje o gnojenju vinogradov. V nedeljo 2. "^o^-nbra priredi banovinska kmetijska šola na Grmu ob 9 ur! str> kovno predavanje Predaval bo ravnatelj Inž. Zupanič o gnojenju vinogradov. Vinogradniki vabljeni. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, pretežno jasno tn hrladno vreme. Včeraj Je deževalo samo v SkopiJu. Najvisja temperatura je znašel a v Splitu 11, v Mariboru 10. v Ljubljani 7.6, v Skop-lju 7 v Beogradu 6, v Rogaški Slatini 4, v Saralevu 3 Davi je kazal barometer v LJubljani 773.5. temperatura je znašala —1 8. —lj Danee teden se bo LJotolJana zbrala na novinarskem koncertu t veliki unlonski dvorani, da dostojno proslavi na* največji narodni praznik 1. decembra, obenem pa da se znova pokloni manom kralja mučealka. Letošnji novinarski koncert bo obenem prisrčna poČastlTirv spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinltelja. Spored novinarskega koncerta bo letos ie posebno bogat in pester. Objavimo ga prihodnji teden, ko pridejo v predprodajo vstopnice. _H počastitev »pomina žrtev av**rfL Hke soldateske Jutri bo na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti (Suhi bajer) slavnostno odkritje spominske plošče, vzidane v počastitev spomina tam pokopanih žrtev avstrijske soldateske. Molitve bo opravi! župnik g. Janko Barie. Sentjakobstd pevski zbor pa zapoje žalostlnke. Govorila bosta v Imenu odbora g- Karel Kalin, v imenu Narodne odbrane pa g Ms tko Bra-čič. Sodeloval bo tudi oddelek vojakov e vojaško godbo. Nacijonalno občinstvo vabimo, da izkaže čast Žrtvam, psePtm za našo svobodo, žalna svečanost je bfla napovedana za 15 uro, ker bo pa ob tej uri pogreb predsednika Z vero gostilničarjev g Frana Kavčiča, bo svečanost na Suh« najerju ob 11. dopoldne. —1J Zaman Jan« nevesta. Že samo ime tega firma nam obeta dosti smeha, a ta najpresernejso razposajenost nam jamoi iivosrebrna Anmy Ondra, ki igra kar obe f lavni vlogi. Kako Je to mogoče, Te do samo filmski strokovnjaki, da se Anny Ondra na platnu prepira in celo pretepa s svojo partnerico, torej s samo ?eboj! Takega filmskega trika doslej sploh še nismo videli. Vsebina: uboga in preprosta punčka mora zamenjati bogato, domišljavo in nad vse sitno, a njej popolnoma podobno lepotico, ki je zaradi svojih kapric obsojena v zapor, končno Jo pa zamenja tndl kot kraljica zime ln osvoji vsa srca, predvsem pa seveda srce ženina bogate reveste. V filmu smo raizen čudovite, vedno poskočne Igre krasne Ondre še posebno občudovali tudi velik razkošen balet, ki nam z zapeljivimi plesalkami slika vse čare zime. Film je ves čas tako vesel, da se Je snoči razlegal glasen smeh po kinu Matici, obenem Je pa film tudi pravi sla-vospev ženski lepoti in graciji. Ker je najbrž samo se drevi na programu, bi bilo res škoda, če bi ga zamudili. Ra^o- filma imamo pa pri vseh predstavah tudi nad vse hu moren in komičen film na način Mikl-miske, kakršnega nismo videli že dolgo. ZVOČNI KTNO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Elegantne pustolovščine lepe Brigite Helm v filmu Grofica Monte Christo Soigralca: Rudolf Forster in Gustav Grundgens. Za smeh in zabavo skrbita Lucie English in Theo Lingen. Predstave: v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. Pride! »Pesem z neba« Jan Kiepura! —lj Zimsko periio damsko in moško, moderne pletenine in bluze, kupite najugodneje pn tvrdki Miloš K a r n i Č n i k . Stari trg št. 8 —lj Umrli so v Ljubljani od 16. do 23 t. m Suhadolniu Janez, 81 let, hišar, V:-dovćanska cesta 9. Kopač Marija roj Lenarčič, 76 let, žena posestnika, Celorska c**ta 14. Javornik Stanislav, 23 *st, pe. šad. podpor.. Gradišče 17 Eraln Joslpina roj. Gorenc, 84 let. zasebnlca, Zrinj3koga cesta 8. — V ljubljanski bolnici so umr^i: ±kv Vida. 8 meserov, hči preglednica fin. kontrole. Planina 25. Pančur Frančiška, 25 le* žena voznika električne železnice, Dravlje 135. Fakln Ivan, 19 let, delavec, Litija 55. Nered Ana, 3 leta. hči mesar, mojstra. Domobranska cesta 23. šket Sonja. 8 meeecev. hči preglednika fin. kontrole, Planina 35. Habič Joško, 11 let, sin ortoped, mizarja, Lipičeva ulica 2, Žagar Ivan, 26 let. preerlednik financ, kontr. Gosposka ulica 3. Debeljak Marija, 52 let, prodajalka, Holza->fkwa ulica 7- Pipan Marija roj. Debeljak, 41 let, žena čevljarskega pomočnika, Strahinj 50. občina Naklo Avsec Anten. 2 leti. Pšata 40. obč. Dol pri Ljubljani. Oeelj Jožef, 78 let, obč. ubogi. Koroška Be'-i Vervega Franc, 60 let, posestnik. Planina 52. —lj Predavanje SPD. Predavanje dr. H. Turne o italijanskem deru Julijskih alp bo v torek 27. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj je temeljit poznavalec Julijske krajine Je večine gora, o katerih bo govoril, * peto-vano prehodil in prepletal. Vstopnice se že dobe v predprodajl v pisarni Slovenskega planinskega društva v palači Viktorija na Aleksandrovi cesti, vhod H pasaže, med uradnimi urami. Za dne 6. t. m. kupljene vstopnice veljajo za to predavanje. Vabimo planince in ljubitelje prirode, da se gotovo udeleže te zanimive priieditve. Trajno kodranje zelo poceni? Cenjene dame in gospode obveščam, da sem GLOBOKO ZNIŽAL cene za trajno kodranje, in sicer najvišja cena Din 60.—. MoJ salon Je odprt tudi ob nedeljah. FRANJO MAUSER, brivec v kopališču OUZD 66fT —lj Združenje trgovcev v Ljubljani poziva cenjene trgovce, da se v čim večjem številu udeleže pogreba blagopokojnoga g. Frana Kavčiča, bivšega predsednika go-stiMičarake zadruge in dolgoletnega člana davčnega odbora. Predsedstvo. —IJ Zveza gostilnIčarsklh podjetij v Ljubljani poziva vse svoje Članstvo, da se polnostevilno udeleži pogreba blagopo-kojnega blvškega predsednika Zveze Frana Kavčiča Io mu tako na zadnji poti izkaže poslednjo čast. —lj ČETNIKI! Jutri v nedeljo 00 11. bo odkritje spomenika žrtvam avstrijske vojaške Justlce na Suhem bajarju. Pozivamo Vas, da se te žalne avsčanoetl brezpogojno udeležite! Uprava. —lj Sokol I Ljubljana - Tabor poz'va članstvo, da se udeleži ^ogreba umrlega irastv»'.n€ra člana brata Fran? Knvčiča. ki bo Jutri ob 16. url is hiše Žalosti, Privos 4 Deputacija članov v kroju, ostali v cviln z znakom. _lj ZKD. Danes ob 14.15 in Jutri ob 11. dopoldne Greta Garbo v svojem sijajnem velefllmn »Mata Hary«. —lj Društvo »Soča«-matlca v LJubljani, popularna ljudska univerza ki si Je v teku 14 let pridobila mnogo prijateljev ln poslušalcev na rednih sobotnih predavanjih, bo otvorila drevi 2 i. t. m ob 20.30 v salonu »Pri levu« 15. serono. Ta večer predava znani ruski učenjak univ. prof dr. Dugen Snektorski o »Krizi ,:berallz-iLa«, pojem istega m njegova vez z In divi. dualnim socijalnim optimizmom, radalje bo Izvajal o prav em. tvolitičnem ln ekonomskem liberalizmu Uspeh istega v 19. veku in njegovo padanje v 20. veku in slednjič dobr* in «la^» -trani liberalizma ta njegova bodočnost Vabljeni ao na to zanimivo predavanje vsi Sočani ln prija-•tlji Vston vsem prost! —lj Mladinski odsek Sokola I. Tabor vabi vse starše dece In naraščaja ln ostalo članstvo n« rodlteljaki večer, ki bo drevi t mali dvorani na Taboru točno ob 20. Govorili bodo: dr. Peetotnik Pavel o pomenu vzgoje dece in naraščaja v sokolski telovadnici, dr. Blumauer Robert o sporna vanju akutnih obolenj pri otrocih in vodnik! posameznih oddelkov o delu ki uspehih v telovadnici. Sledili bodo razgovori, želje staršev, želje vodnikov in drugo. Ker so taki večeri velike važnosti ta pravilno vagojo mladine v telovadnici, naj se članstvo tega večera v čim večjem številu udeleži. 7!ravo. —lj Sokolsko društvo Ljubljana IV vabi vse članstvo k predavanju »O sokolsk! Ideologiji«, ki se bo vršilo danes 24. t. m. ob pol 20. v telovadnici šole na Pru-lah. — Udeležba je strogo obvezna za vBe pripadnike društva. Zdravo! Uprava. —lj Lep drevored bo na Vilharjevi cesti. Zdaj sade topole v zgornjem delu ceste, kjer so >o zgradili šele leto«, sicer je pa drevored na Vilharjevi cesti že dve leti. čim bo urejena vsa okolica nove ceste, kot je n. pr. ob carinarnici, bo Vil-harjeva cesta ena najlepših onkraj kolodvora. Toda zdaj je še ob nji velika gramozna jama; bližina neurejenega kolodvora pa tudi ne vpliva na razvoj, zato menda ne bodo še tako kmalu zazidano parcele ob cesti. —lj »Rokovnjače« ponore desetič v Šentjakobskem gledališču danes ln Ju*H (zvečer ob 20.15. Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma rasprodane in je odšlo Pri zadnji predstavi spet mnogo ljudi brez vstopnic, naj blagovoli cenjeno občinstvo kupiti vstopnice že v predprodajl, ki bo od danes dalje. To sta poslednji uprizoritvi »Rokovnjačavc v letošnji sezoni. *— Odsek plesne iele na Taboru obvešča cenj. obiskovalce, da se to nedeljo plesna vaja še ne bo vršila. SPORT — Jutri morajo biti na Igrišču Primorja ob 9.30 url sledeči Igralci: Mane, Skapin, Baggia. Dougan. PaušIČ, Girando. Sušnik. Sclan. Erlih. Kitek in Brajer Igra se trening tekmo z junljorjl Primorja. Popoldne ob 12.15 uri morajo biti na igrišču Jadrana sledeči igralci: Zupet, Kamnikar. Habiht. Šuštar. Zemljak, Povh. Samar, Jamnfk. Jančigar, Jakše, Korošec. Rezerve: Petrič in Skapin. Reditelji: Turšič, Lekše In Drapek morajo biti ob 12.15 uri že na Igrišču Jadrana. Stranski sodnik: Sušnik. — Načelnik. — 3K Korotan (Kranj) nastopi v nedeljo na ' m _i T>olju s tr * garniturami. Prva Igra prvenstveno tekmo v Ra-dovlj;ci. B garnitura iera v Kranju pr'-jateljsko tekmo z B garnituro ljubljanskega Herrr -»: rozerva pa bo imela prvič v goateh novo ustanovljeni klub SK Mengeš Pričetek tekem v Kranju je že ob IS. Najhujša bo borba Hermesove B gam'tnre z odličnim Korotanovim B moštvom pa tudi £K Menareš, ki je dosegel že par lepih uspehov, bo za Kranj zopet nekaj novega. O „Njenih kraljih" Avtor o svoji noveli, ki bo izšla za Miklavža? Ljubljana, 24. novembra. Nedavno smo poročali, da prijatelj našega lista g. Rajko Kos piše novelo, ki jo bo izdal v samozaložbi še to leto. Radovedni smo biK, koliko je z delom napredoval. — Kaj vas je privedlo k pisanju novele? Oprostite — te«e pa ne morem — tako javno — odgovoriti, tako med štirimi očmi vam bom že povedal. .. — Vsebina? J«, vsebina... Recimo zanimiva! Ne bo to storija kot »Ce gre dama na morje«, niti ne »Kako je možu, če ostane doma«, še manj pa bo podobno »Kramljanju v ka- varni vrh nebotičnika«, tudi daleč proč je od vtisov, ki sem >ih dobil za članek »Med živimi mrlič1«. Bo to zgodba lepe žene. ki vse življenje hrepeni za ljubeznijo — pa je ne najde. Spremljali Jo bomo na njeni življenski poti tr etape »njenih kraljev«. Prva za prav ob koncu zgodba ni končana — lahko se bo nadaljevala v nekoliko drugačni obliki in pod drugimi okolnostmi .. Mogoče takrat ne bo več novelista, ki bi našel še kaj zanimivega! — Vrednost novele? Za oceno te moje novela ki je prav za prav reportaža iz življenja današnj h ljudi — so gotovo že nabnišena peresa dobrovoljnih kritikov Veste, potrudil sem se — je pa, kot povsod — stvar okusa! Ce bodo malo »zamižali« — bo že šlol _ Naklada? Po slovensk:h skromnih prilikah — čim manj! Ne tako kot sem čital, da jeseniški jogri pišejo knjigo o nekem ljubljanskem jogru. ki jo bodo v 14 dneh prodal' 20 000 (dvaisettisoč) izvodov! Kaj ne, strmite! Kaj pravite, če bt dve ničli spustili? To mislim za ono zadevo v jogru! Za »Njene kralje« — po pri-ttkan? — Kaj pa oprema? Mislim da bo ugajala. Lepe. nove črke najfincjš papir skrbna izdelava: fotomontaža ovitka tn risbo jc odi čno pogodil naš priznan' fotograf Josp Pogačnik z Aleksandrove ceste. — Kako pa je uspela subskribci ia? Ve* ste, če človek prvič stopa v ta krog. je malo nezaupanja kljub temu, da je radovednost velika Odziv je kar zadovoljiv Moram pa reči. da me moji prijatelji niso pozabili! Od vsepovsod prijateljski odziv — in če ma človek dosti prijateljev, 'ma občutek, da ima hrbet krit. lahko se nasloni nanje! Vsem onim, ki so se do sedaj odzval? In ki se Še bodo do prvefia decembra bom poskrbel za posebno opremo! To velja zlasti za naše vrle Kamničanel Nekako sredi zgodbe smo' Za enkrat bo dovolj, več v knjigi, vi. gospod urednik, prejmete itak enega izmed prvih izvodov. Tako nam je na svoievrsten način, kot smo ga vajeni v nfefovih reportažah, opisal na hitro roko kako m kaj z »Njen mi kralji.« SOKOL — Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola. Po daljšem odmoru otvori Jutri ob IS. v lutkovni dvorani v Naroinem domu lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola svojo sezono s pravljično Igro v 4 dejanjih »Jaka Baron«, igra opokojn!ka na posleiijl pot:, ostalo članstvo pa vabimo, da se prlJniži odposlanstvu v čim večjem številu. TTt i-r«il pred h!5o žalosti, Prlvoz 4. jutri v nedeljo ob 3. uri popoldne. Obleka civilna z znakom. Pokojnemu bratu časten spomin! — Sokolsko društvo Ljubljana II sporoča svojemu članstvu tužno vest, da je kruta n-soda posegla v naše vrste In nam ugrabila našega blvštga starosto ln društvenega dobrotnika brata Franja Kavčiča. Društveno odr>oslans+vo se udeleži pogreba v kroju, ostalo članstvo pa pozivamo, da se polnostevilno udeleži pogreba v civilu z znakom. Pogreb bo v nedelja te. novembra ob 15. nri '-z^red hiše žalosti na Privozu (Pmle). Zdravo! -Uprava. — Sokolsko društvo LJubljana II poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži slavnostl odkritja spominske plošče na Suhem balarju pokopa-nin žrtev avstrijske soldateske, ki bo v nedeljo 25. novembra ob 11 nri na Suhem bajarju (aa vojaškim itreHMem ^ Dolenjski cesti. Zdravo! Uprava. —lj Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola in Sokola II pozivata svoje članstvo, da se polnostevilno in obvezno udeleže pogreba pokojnega brata Franca Kavčiča, gostilničarja na Privozu. Pogreb bo Jutri ob 15^ »biralleče točno ob 14. v artiljerijski vojašnici. Za vse člane Je obvezen kroj. Pri pogrebu bodo fanfaristi svim1 žalostinke. _ Sokolska župa LJubljana ponovno opozarja vee župne edinice na sejo odbora društvenih delegatov, ki bo Jutri ob 9. v mali dvorani na Taboru. Udel- rba za vse tnpne edinice Častna dolžnost. Uprava Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20 urL Sobota. £4. nov : ob 15. url — Bratje Ka-ramazovi. Dijaška predstava Izven Cen* od 5 do 14 Din. Nedelja 25. nov ob 11. uri dopoldne — Snegulčica Otroška predstava. Znižane cene od 20 Din navzdol; ob 15. uri Gu-galnica Izven Cene od 20 Din navzdol; ob 20 uri Waterloo. Premiera Izveai Ponedeljek 26. nov-: Velika noč Red C m Nedelia v Uubljanaki drami. Ob 11. uri dopoldne se ponovi tretjič v tej sezoni otroška predstava >SneGugalnica<. prisrčna topla i«ra- S svoiim finim humorjem in zabavnim zapletom in raaolelom nudi veselega razpoloženja polno popoldne. - Zvečer ob 20. uri se vrši premiera Roortove sntire >Wa-terloot. Isra ie ostra satira na kompromis^, ki jih le primoran delati dandanes umetnik če hoče ustreči oubhki. OPERA. Začetek ob 20 url. Sobota. 24 nov : Izgubljeni valček. Opereta, premiera izven Nedelja 25 nov.: ob 15. url popoldne: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene. ob 20 uri Micmon Tzven Znižane cene. Ponedeljek 26. novembra: zaprto. B Nedelja v operi. Ob 15. uri popoldne se ponori uspela reviska opereta kompo" nista Beneša »Sveti Anton vseh zaljublie-nih patron« po zniž-m-h cenah Dejanje se eodi v 16 olikah med ČohoslovaSkim ljudstvom Godba ie prepletena z lepimi narodnimi motivi. V operet: ie mnoco originalnih plesnih vložkov tako da nudi izredno zabavno predstavo — Zv^r ob 20. uri se vrši r»rva repriza Thomasove opere >Mianon< Lntharija ooie £?• Retorto Fiiino gdč Zur>*»vpeva. Vilhema g Ranovec Opera ;e zanimiva tudi 00 iHrnna prenovljen? inscenaciji 7araH' rvpfn^e melodike krasnih ari', uč'nkov^tih prizorov ip ta opera pri široki publiki zelo priljubljena. Veljajj znižane cene -ouovbrsji n A F o Dt one 24. —ribi 1934 Stran 5. Sokolska proslava t. decembra Vsako ljubljansko sokolsko društvo proslavi letošnji 1. december s slavnostno sejo ob pol 11. uri dopoldne v lastnih prostorih (Sokol II. in Sokol IV. izjemamo ob 11. uri dopoldne). Udeležba za članstvo, naraščaj in deco obvezna. Člani društvenih uprav v kroju s florom na levem rokavu, ostali v civilu z znakom. Dnevni red obsega glasbene in pevske točke, recitacije, govor o kralju Aleksandru I. in prisego vsega članstva Nj. Veličanstvu kralju Petru II. Članstvo se izrecno opozarja na neizbežno dolžnost, da zaradi ust-mene prisege prisostvuje osebno; takoj po zaključku slavnostne seje bo sledila še pismena prisega, ki jo mora vsakdo oddati po seji pri izhodu iz dvorane. V ta namen je vsakomur v pisarni pristojnega društva na razpolago tiskan obrazec prisege, ki naj ga vsakdo sam dvigne pred 1. decembrom, vsaj pa eno uro pred pričetkom slavnosti. Podpisani obrazci prisege se ne bodo sprejemali pred zaključkom seje. Izrecno opozarjamo na sklep uprave, po katerem bodo črtani vsi oni pripadniki sokolskih društev, ki bi iz neupravičenih razlogov ne položili ustmene in pismene prisege. Obrazcev pismene prisege ne bomo nikomur pošiljali; tudi ne bo nihče pismeno vabljen. Zato velja ta poziv obenem kot vabilo. V Ljubljani, dne 23. novembra 1934. Ljubljanski Sokol Sokolsko društvo Ljubljana m. Sokol I Tabor. Sokolsko društvo Ljubljana IV. Sokolsko društvo Ljubljana II. Sokolsko društvo Ljubljana Šiška. Prisega zvestobe in vdanosti kralju Petru II. Ljubljana, 24. novembra. J ug-o&Lo vensko sokolstvo proslavi po vsej državi 1. december kot dan nagega narodnega osvobojenja ki uedinjenja. Letošnja proslava 1. decembra bo Imela poseben maca.j zaradi tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Zato je izvršni cdbor Saveza SKJ dal vsem svojim edinicam točna navodila glede pro-sLave letošnjega prvega decembra. Po teb navodilih bo jugoslovensko sokolstvo to leto, zaradi narodnega žalovanja proslavilo 1. december kot državni in sokolski praznik v manjšem obsegu, kakor sicer. Proslava bo obenem izraz spoštovanja spomina viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja ter ljubezni, zvestobe in udanosrti mlademu kralju Petru n. Karadjodjeviču. Na pro*4a\1 niora biti na-vzOee \-8e Čl^etv© brez izjome. Svečane seje se morajo vršili v vseh krajih, kjer obstojajo sokolske edinice, na dan 1. decembra in to če je le mogoče ob 11 dopoldne. Paziti je na to, da se svečana seja ne vrši med službo božjo, ker se mora članstvo udeležiti zahvalne službe božje Samo v izjemnih primerih je dovoljena proslava, oz. svečana seja popoldne. Svečane seje naj se vrše v dvoranah, Id morajo biti okrašene z zelenjem, če pa se uporablja za okrasitev cvetje, mora biti isto belo. V vseh dvoranah, kjer se bodo vršile svečanosti, morata biti sliki blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in slika Nj. Vel. kralja Petra IL v sokolskom kroju. Izpod slik naj bo napis: >Cuvajte Jugoslavijo«, ter državne troboj-nice. Prisego ucianosti in zvestobe Nj. VeJ. kralju Petru TJ. bodo položili 1. decembra vsi Člani in članice sokolskih organizacij. Prisega se položi na svečani seji najprej ustmeno in potem še pismeno. Pismeni akt prisege hrani društveni arhiv. Oni člani in članice, ki bi zaradi bolezni ali kakih drugih nepremagljivih zaprek ne mogli na svečani seji položiti prisege ustmeno m pdsmeno. morajo nakdnadno položiti prisego v roke staroste ali njegovega namestnika najkasneje do 15 decembra Kdor do tega dne ne položi prisege, preneha biti član sokolske organizacije. Samo v primeru daljše težke bolezni ali daljše odsotnosti izven svojega bivališča se more rok pod al 1-ftati. Od naraščaja bodo položili prisego samo tisti, ki prestopijo iz naraščaja v članstvo. Deca ne polaga prisege. Besedilo prisege, ki jo bodo člani tn članice položile 1. decembra se glasi: »Prisegam na častno sokolsko besedo, da se bcm v vsem svojem življenju vedno ravnal (a) po sokolskih načelih in da bom ostal (a) zve-st menda tudi poskušali, toda reči je treba, da Je ostalo vse pri poskusu, ker Se vedno beračijo baš tisti otroci, ki izrabljak> sočutje ljudi po navodilih svoiih slabih roditeljev. Pred tedni smo čitali, da Je posegla vmes oblast ter da je poskrbljeno za zapuščene otroke in da so napravili tudi konec Izrabljanju otrok po malomarnih roditeljih- Zopet je treba zapisati, da beraciio Se vedno otroci z Vica, ki so dovoli znani že po vsem mestu in ki njihove roditelje dobro poznajo tudi na policiji. Čudimo se, da ne more nihče nanraviti konca beraskim podvigom baš teh otrok, ki so postali že skraino drzni in ki £h je ulica že skoraj povsem pokvarila- Ponovno moramo naglasiti, da ti otroci ne beračijo zato. ker so bedni, temveč zaradi tega, da lahko razmetavajo denar in da njihov oče pije. Menda dovoli dokazuje že to, da oče bodi češče na ulico z najmaniSima, ki ©ta najspretnejša berača, ter v bližini opreza in >kasira< na-beračeni denar. ČeŠČe so na poslu v pasaži in na Aleksandrovi cesti. Oče navadno stoji pred bifejem. S stražniki imalo pogosto opravka, zato so zadnje čase posebno previdni v bližini glavne pošte, toda tem bolj aktivno beračijo po drugih okra-idh. prav za prav je vse mesto njihovo. Naiboli drzno je dekletce, ki za6tavi vsakemu pot in ki hodi tudi po hišah. Beračijo štirje, ie velika fant *n dekle in nanmlajša, najaktivnejša, starejša je pa Že gospodična in seveda ne hodi .na promenado beračit... Dovolj je tudi znano, kaj počenjajo otroci z naberačenim denarjem. Prejšnje čase so bili stalni gostje v slaščičarnah in bifejih. Mislimo, da ie breavestnost, če dopuščamo, da odraščajo otroci tako in če tako rešujemo vprašanje socijalnega skrbstva« Zadeva sama na sebi sicer ne spada le v okvir socijalnoga skrbstva, temveč bi morala predvsem poseči vmes oblast. Tako malomarni roditelji, ki hočejo živeti na račun beračenja svojih otrok, bi se pač ne smeli kratkomalo izogniti odgovornosti. Nedoletni otroci bi pa morali dobiti primerno nadzorstvo, če >ih že ne odvzamejo brezvestnim roditeljem. Vse to smo pa že večkrat povedali in kot se zdi zaman. Dobro vemo, da dandanes, ko se očituje beda na vseh koncih in krajih, ni mogoče odpraviti beračenja, vendar pa mislimo, da ba5 zdaj. ko je toliko skrite bede in trpljenje ne smemo dopuščati, da bi se razpaslo bera^tvo otrok brez nadzorstva. Vsaj izrabi jare nedoletnih otrok moramo preprečiti, če že dovoljujemo da smejo roditi otroke neodgovorni in malomarni. Ko toliko liudi strada, podpiramo ter dajemo potuho pijancem in dopuščamo, da se rekrutirajo iz otrok brez nadzorstva postopači in prostitutke. Mislimo, da ta zadeva ni bako težaven problem za viško občino, da bi je ne mogla že končno spraviti z dnevnega reda. Ljubljanska občina 6e je pozanimala za otroke brez nadzorstva, ki so pristojni v njeno območje, vsai verjamemo na beseda. Sicer |e pa dovolj znano, da je mladinsko socijalno skrbstvo v Ljubiiani precej dobro in da se poč z danimi sredstvi ne da narediti še več. Ker pa beračijo otroci iz okoliških občin predvsem v Ljubljani, bo pač treba najti primernejši izhod kot je izganjanje malih beračev iz občine v občino. O tej stvari se je že toliko pisalo in se čudimo, da se Še vedno nihče ne zgane ter da tako dolgo dopuščajo sramoto, ki meče tako čudno luč na naše socijalne razmere ter zlasti še na mladinsko socijalno skrbstvo. Kaj vse zveš v kavarni vrh nebotičnika Še malo kramljanja, da ne bo zame kraj Ljubljana, 34. novembra. Ko smo danes teden »kramlja'i v kavarni vrh nebotičnika«, sem končal: Pa drugič! In ker obljuba dela dolg, evo: Prvi, ki so tam gori čitali »kramljanje* so bli naši vrli natakarji, katere sem pndobil na mah! Ja, res je tako. vse potrgajo in še kaj, so dejali. On- dečki, ki s sentimentalnim izrazom na ustnah padajo in se dvigajo z gosti, se klanjajo in smehljajo, so bil malo prizadeti, ker jih nisem registriral! Ej, brez njih bi ne bilo v kavarni toliko ljudi, naj le ponvslijo, če bi morau pešač ti po zavitih stopnicah, komaj desetina bi prilezla na vrh. Zato naj naši »boji« (bov) ah po domače fantje imajo prijetno zavest, da brez njih ne moremo »kvišku«. Zainre so obtičal' »med zidovjem«, eni so moreli čekatr, druge so pa naši »boji« varno izkrcali pri majhni odprtini! No, in *ako sedimo zopet pri črni in gledamo. .. Snov pride vedno sama! Okrog mene ljudi, da je bilo veselje — in same dame. Razn krožki in razgovori so tekli v vseh ježkih in jezičkih. To jc bilo popoldne, ko so pravkar zaigrali tam na odru sentimentalen tango ... Ljubljančani so nad vse koketn; m kaže, da bomo v kratkem dobil; v modni zgodovini poseben tip — ljubljanski tip, no, če ne bo »tip-top« ne morem zato. Da se radi gledamo v zrcala in občudujemo svoj nos, oči. obrvi z glicerinom, tudi zobe. če ;tna-mo lepe kot b sere. je stara stvaT, zato so na notranji strani ovitkov, v katerih samevajo revije namestili lična ogledalca. Ta firma Čehosteklo, ki si je omislila te vrste reklamo, ni računala, da Ljubljančani komaj čakajo na njen* zrcala. Boga mL, dobra so, najboljše steklo in — vse so pobrali — \fa duhovniki katoliške, pravoslavne in m?« slimanske vere. —lj Obrtniški vajenski dom, Llplčeva ulica, Ima re^no vsak ponedellek Taniroi-va in poučna predavanja za vajence In mojstre. Ponedeljek dne 2t, t. m. ob pol 7. podaja g. Danilo, starosta gledaliških igralcev, svoje spomine. — Sprejemanje bolnikov obojega sporna v umobolnico t Novem Celju se mora do nadaljnjega ukiniti zaradi prenapol-njenosti zavoda.. čirVAJMO JUGOSLAVIJO 6enke se je širil po vseh so bab in udarjal v nos tudi njemu. Bogme, zadostuje eokrat potegniti vase malo tega vonja, pa postaneš takoj lačen. — Lahko že prinesete na mizo, Ba-ru§ka., — je dejala gospa Brichova. — Jaz juhe ne bom jedla. Zadovoljna sem povsem s svojo dieto, kajti pravkar sem se prepričala, da sesm zopet shujšala za dve kili... — Zares? — je vzkliknila kuharica ogorčeno. — Ce je tako, vam moram pa pravočasno povedati, gospa, da sem se odloČila za štirinajstdnevno odpoved. Gospa Bricbova, ki je Še držala v roki svoj klobuk, ga >e tisti hip instinktivno pritisnila na prsa. Tako je bila presenečena ifl prestrašena. — Saj ni mogoče, Baruška! Kaj se je pa zgodilo?... Res zakasnila sem se. priznam, toda ... obljubljam vam, da bom v bodoče točnejša. — Ne, ne, mada me, moj sklep je trden. — Kaj vam pri nas ne ugaja? Kaj niste zadovoljni z jedjo, z vinom? ... Ali pa ste morda bolni? AH hočete, da vam preskrbimo pomočnico za delj časa? — Pomočnica bi res ne bila odveč. Toda vse to ni vzrok, zakaj hočem oditi... ' — Sai smo vam že prejšnji mesec zvišali plačo... — Novo zvišanje bi pač ne Šikodilo. Sicer sem pa hotela že takrat pobrati šila in kopita ra izginiti. Zdaj sem pa trdno sklenila odpovedati službo. — Torej povejte vendar, draga Baruška, kaj vas tezi. Pripravljeni smo ugoditi vsaki va5: želji, je-li, Gustave? — Seveda, seveda, — je pritrdil gospod Briche resno. Gospa je pa nadaljevala: — Vi ne odgovorite? Morda hočete nekaj dni počitnic. Ali želite odpotovati na rivijero? AK hočete zaboj portske-ga vina?... ali pa strojepisko, ki bi vam pisala na stroj pisma... Go9pa Brichova, vsa izčrpana in razburjena, je že obupavala. Tedaj je končno gospod Briche spoznal, da je nastopil ugoden trenutek, ko mora poseči vmes. In dejal je mirno: — Ne ravnate prav, Baruška. da nam nočete povedati, kaj imate na srcu. Priznajte vendar, da se pošteni ljudje vedno lahko sporazumejo. No, povejte nam iskreno, kaj vas teži. — Pa naj bo, — se je udala Baruška. — Povem vam to, dragi gospod. Cujte: ne želim, da bi živela vaša gospa ob strogi dijeti, skratka, da bi se tako nesmiselno postila. Pravkar ste bili priča, kako se je bahala, da je zopet shujšala za dve kili. To je že od sfe! Gospa Brichova se tisti hip ni mogla ubraniti smeha. — Toda, draga moja Baruška, zato i se vam vendar ni treba razburjati, saj delam to za svoje zdravje, za svoje udobstvo. — To se ve, to se ve! — je godrnjala kuharica. — Toda treba je pomisliti, da ste si dali zožiti že vse svoje obleke, tako da so mi že pretesne. ... In veste dobro, da rada hodim v kino v svilenih oblekah, ki so mi baŠ prav... Tako torej, zdaj veste to. In na izbiro imate: ali ali! Zares, dušeča pečenka je tistega večera kaj prijetno dišala. Gospod Briche je navdušeno vdihaval ta vonj skozi razširjene nosnice. Kar se je plaho obrnil k svoji ženi: — Ali ne misliš, dušica, da je tvoja prehrana nekoliko pretirana? Gospa Brichova je v duhu besnela, vendar se je pa morala ukloniti pred veličastvom Barine umetnosti. — Da, prav praviš. — je odgovorila z nadihom prepričevalnosti. — Tudi meni se zdi, da ti posti in ti izpre-hodi mnogo ne pomagajo. V splošnem rečeno, storila sem neumnost, da som se dala tehtati... Baruška, prinesite nri juhe. Gledati moram, da nadomestim to. kar sem izgubila. Dušena pečenka je bila res odlična. Vendar bi bila pa gospa Brichova tiste noči malone utrpela hud zastoj v prebavi. Stran 6. 3lovbnsk1 [sako D« dne 24. novembra 1934 Stroj, ki odgovarja na vprašanja Kakšen mehanizem je v robota, o katerem M človek mislil, da je živo bitje V Newyorku je razkazoval profesor Harry May robota, stroj, ka opravlja na povelje razna dela. Oblečen od glave do pete v obleko iz tenke pločevine, je sedel robot Alfa v pričakovanju povelja svojega gospodarja, da hi se nredstavil novinarjem. Na Maye- vo poveue: »Zdrami se!« so rdeče za-žarele izbuljene robotove oči in usta so se začela prerrrkati. »Vstanilc V robotu je zaškripalo in počasi se je dvignil. >Dvign desnico!« Alfa je pozdravil nekako —-ko. kgkor oozdravl;ajo fašisti. Potem je pa na povelje cnbai z roko, jo dvigal m spuščal, obrača! glavo, odpira, velika usta in zopet sedel. »Koiiko si star?« Zamolkel gias iz robotove notranjosti je odgovoril v londonskem narečju: »Štirinajst let!« May: »Koliko tehtaš?« Alfa: »Eno tono«. In na deset drugih vprašanj se je začulo deset pravilnih odgovorov. »Kaj bi rad jedel?« Odgovor bi bil obširen Končno je dobil Alfa pištolo m na Mavevo povelje ie sprožil. Na željo novinarjev May pištole ni bi nabasal Potem so se novinarji lahko sami prepričali, kako Alfa reagira. Lahko so ga sami rzp rase vali .toda morali so ga vprašat: tako, kakor je vpraševal May. In v tem je zapopadena zagonetka tega precizne«^ avtomata. Alfa ne razume jezika, pač pa odgovarja na vprašanja po tem. kako se izpremrnja zvočni presledek med po-edinimi zlogi. V robotovi notranjosti je namreč rad:u močno podobna naprava. Tam >e katodov oscilograf m okrog 30 voščen'h fonografskih valjarčkov. na katerih so odgovori na vprašanja že naviti Na vprašanje izgovoreno z gotovim'" zvočnimi ores^edki med zlogi se potom 07c:'Ografa spremeni zvočna energija v električni Impulz, kakor pri telefonu in ta impulz požene odgovarjajoči fonografski valiarček Tako zna Alfa odeovorii »sedem« na vprašanje koliko dni ie v tednu Toda na vprašanje, koliko dni šteje teden. Alfa ne reagira. Profesor Mav fe r>o?a«rn1 novinarjem začetek tesra modelnega robota V začetku ie h'lo ravname z n;im težko in nevarno N^koč je snrožf n'štolo brez voziva, drugič ie zače' tud^ brez poziva maha: z rokami ;n nogami, da je enega profesore ve ga pomoču'ka ranil tako rročno. da :e moral v bolnico. Zdai je na robot že temeljito preizkušen in sam brez povelja ničesar ne ?torL Uredništvo ki šteje 2590 članov Najbolj razširfen list na Japonskem je »Asahi" — Naklada znaša nad tri milijone Naklada v Tokiu in Osaki izhajajočega dnevrrika »Asahi« presega tri milijone izvodov, in to je eno največjih n-ovinsk-h podjetij sveta, ki ga prekašajo samo ogromni ameriški časopisni koncem^. Novinskemn podjetju »Asahi« pripada oela vrsta manjših dnevnikov, ilustriranih m strokovnih listov, nešteti adresarji itd. L;st »Asahi« je bil ustanovljen 'eta 1879 m bil je prvi informacijski organ Daljnega vzhoda. Do-č:m so bili drugi takratni japonski listi več ali man: pr-nv:nc'jalnega značaja, je bil dnevnik »Asahi* že od svojega začetka prilagođen najširšemu krogu čitateljev po vsem svetu. Ker v času ustanovitve lista še ni bilo računati s pomembnejšo japonsko emigracijo, posebno ne v Ameriki, nas tem bolj preseneča svetovni značaj lista takoj ob prvi izda-i. List »Asahi« je bil tudi prvi japonski list. ki je prinašal politične članke in informacije v sedanjem smislu. Tako je izšla leta 1889, ko je bila proglašena prva japonska ustava, posebna izdaja »Asahi« s to vestjo, poleg tega je pa razširil list to vest brzojavno preko las:ne brzojavne postaje po vsem svetu. List »Asahi« je bil tudi edm;. ki je priobčeval poročila iz japonskega par'amema takoj po otvoritvi zasedanja leta 1890. Priobčevanje vseh teh vesti je b;!o združeno z velikimi tež-kočami glede na komplicirano japonsko abecedo. Dočim ima latinska abeceda 26 črk, ima japonska okrog S000 znakov. Za po.dine besede se kombinirajo t' znaki, vzeti iz kitajske pisave, na najrazličnejše načine in tako. nastanejo japonske besede. Za tiskanje dnevnika imajo vedno pripravljenih 15.000 znakov. Tiskarna »Asahi« odgovarja vsem zahtevam moderne tehnike in ima 29 rotacijskih strojev, izmed katerih natisne vsak v eni uri 80.000 izvodov na štirih straneh. Poleg tega ima tiskarna 12 rotacijskih strojev za razne tiskovine. Podjetje zaposluje 4000 uslužbencev. Samo uredništvo šteje 2500 Članov, izmed katerih jih je 63 pri podjetju od ustanovitve lista. Ustanovile so se nekakšne dinastije in nekatera mesta prehajajo avtomatično z očetov na sinove ali pa z dedov na vnuke. Podjetje je delniška družba in večina delnic ie seveda v rokah ustanoviteljev. Poleg tega imajo delnice tudi višji uslužbenci. Samo na Japonskem ima »Asahi« 1200 stalnih dopisnikov, po svetovnih mestih pa 50 poročevalskih podružnic. Informacijska tehnika je najmodernejša. Uredništvo v Tokiu in Osaki ima posebne telefonske postaje, da ima nepretrgano telefonsko zvezo. V vsakem vfčem mestu Japonske ima list svojo radiopostajo. Podjetje ima tudi 20 službenih letal v lastnih pristaniščih. Zanimivo je. da rabi list še zdaj za hitro posredovanje vesti poštne golobe »Asahi« izhaja zjutraj ob 5. in zvečer v treh ločenih izdajali. Za vsako me- Dolgim sto se tiska na štirih straneh posebna Izdaja, obsegajoča domače vesti in ! oglase. Podjetje ima tud: 5000 kioskov, ki se v njih prodajajo izključno tiskovine lastnega podjetja. »Asahi« igra veliko vlogo v japonskem življenju, ker močno vpliva na javno mneme. Podjerje da-e vsako leto nagrade in njegove literarne nagrade so najmanj tako visoke, kakor Noblo-ve. Lastništvo lista vzdržuje tudi celo vrsto dobrodelnih organizacij in stolice na visokih šolah, podeljuje štipendije, ima svoja gledališča in simfonični orkester v 'astnih koncertnih dvoranah. Tudi socijalne ustanove podjetja so najmodernejše. Poleg uredniškega poslopja v Osaki se dviga kvišku ^nadstropna palača, v kateri ima več sto uslužbencev brezp1ačna stanovanja. Na strehi tega nebotičnika je velik bazen, kjer se uslužbenci poleti v opoldanskem odmoru kopljejo, pozimi imajo pa na strehi idealno kopališče. LTstanovitelj lista Marayama je umrl lani. star 83 let- Do svoje smrti je pridno delal v podjetju. Zdaj vodijo podjetje člani njegove zelo številne rodbine. se organizirajo Ne samo debeli ljudje, o katerih je napisal Henry Beraud knjigo »Muke debelih«, temveč tudi dolgini imajo svoje križe in težave. Sklenili so torej združiti se v svetovno organizacijo, ki bi se borila proti ljudem majhne in srednje postave v prid dolginov. V oklicu, ki ga je izdal predsednik ameriškega kluba velikanov Benjamin Ort-ling. je rečeno, da so za ljudi, visoke nad 1.80 m, časi zdaj strašni. Cim bolj napreduje normalizacija, tem težje žive velikani. M a jim i ljudje si na vse načine prizadevajo zagreni-ti jim življenje. Organizacija dolginov šteje zaenkrat 10.000 Članov. Pripravljajo se na nekakšno križarsko vojno, da si pribore svoje pravice. Dolgin, visok nad 1.80 m, si baje nikjer ne more kupiti narejene obleke, ker jih za tako velike ljudi nimajo. Ce hoče prenočiti v hotelu, mora ležati skrčen, ker so postelje prekratke. Tudi kadi v kopališčih in kopalnicah so tako kratke in ozke, da se dolgini ne morejo kopati v njih. Mize so v Ameriki tako nizke, da mole noge dolginov Dreko njih. Kaj pomaga, če je neki hotel v Marshfieldu napravil pet postelj za svoje gos te-dolgi ne. ko je pa v Ameriki velikanov deset milijonov? In ta množica dolginov. da bi si ne mogla priboriti, kar ji gre? Samo organizirati se je treba, pa bo Šlo. Seveda pa proglas ne našteva raznih ugodnosti, ki jih imajo ljudje visoke postave. Kar pomislimo na gledali- j šča. koncerte, kino. predavanja in raz-ne druge prireditve, kjer vidijo dolgini na stojiščih vse dobro, tudi če stoje I t zadnjih vrstah. Tudi ljudje nizkih posta ^ bi se morali organizirati, ker so v marsikaterem pogledu na slabšem, kakor dolgini. Nov apostol na Kitajskem Zadnje čase se je na Kitajskem močno razširilo gibanje, ki se imenuje novo življenje in ki mu načeiuje maršal Cankajšek. V razmeroma kratkem času je znala razširiti ta organizacija svoj vpliv na milijone kitajskega prebivalstva Nedavno je nastopil Cankajšek v Nankingu s programom svojega pokreta Poveda' je. da je neuspeh obnovitve na vseh ooljih zadnja :eta najboljši dokaz, da suženjsko posnemanje zapadnih metod Kitajcem ne more prinesti rešitve. Večina izmed 22 kitajskih provinc >e zdaj polna .etakov na k****r*h se razlaga maršalov evangelij. Kitajska naj se vrne k starodavnim naukom Konfucija, ki je proglasil za absoluine vrednote moralo, pravičnost in izpolnjevanje dolžnosti. Kitajski narod je poklican, da izpolni veliko poslanstvo. Svojega poslanstva se je nehal zavedati ob koncu 19. dinastije Sungov, toda zavest visokega poslanstva se mora zopet zdramiti v vsakem Kitajcu. Zato Cankajšek energično nastopa proti uživanju opija in hazardi-ranju. V nekaterih pokraj;nah je doseglo novo gibanje že velik uspeh in je zlasti mnogo škodovalo kitajskim boljševikom. Ločitev zaradi politične nezvestobe Madžari so začeli zabavati svei, v svoji reakcionarno«u m vekkaštvu postajajo že smešni. V Budimpešti imajo zopet pristno madžarsko senzacijo. Bivši avstro-ogrski generaJ groi Josef Karolyi, ki ga je imel stari cesar Franc Joiei zek> rad. je predložil sodišču v Budimpešti tožbo v zadevi ločitve zakona. V tožbi pravi: »Oženjen sem 35 let in moja žena je vedno vedela, da sem vnet monarhist .n pristaš riabsburžanov. Kljub temu ,e pa potepiala vse moje politične nazore a te dni je vrgla v peč celo siiko cesarja rranca Jožeta I. z njegovim :astnoročnim posvetilom, potem je pa odšla na politično zborovanje, kjer so zborovaici protestirali proti povratku riabsburžanov v Avstrijo. Mislim, da so to dovolj močni razlogi za ločitev zakona « Vprašanje je, če bo tudi madžarsko sodišče tako navdušeno za Habsburža-ne, kakor je grof Karoivi. Na Madžarskem bi tudi to ne bilo nič čudnega. Za modri trak Nedavno krščena največja ladja sveta, angleški parnik »Oueen Mary«, naj bi prevozil 3100 milj dolgo pot Anglija-Amerika v rekordnem času 96 ur. Ce odpluje v soboto iz Cherbourga, bo v srtdo v New Yorku. Orjaški parnik bo vozil 4 milje na uro več, kakor najhitreje italijanski parnik. Tako bi angleški parnik dosegel rekord in si priboril modri trak. ki ga dobi vedno najhitrejši parnik na oceanu. Zadnjič si je priboril modri trak italijanski parnik »Rex«. ki je vozil iz Evrope v Ameriko 4 dni 13 ur. nedavno se je pa približal rekordu nemški parnik »North German Lloyd«. ki je vozil v Ameriko 4 dni 15 ur. Prvič v zgodovini paroplovbe bo radiobrzojavno sporočen v New York čas odhoda parnika. Povprečna hitrost parnika se ceni 34 vozlov na uro. Kon-strukterii so opremili parnik z varnostnimi naoravami za primer požara in drugih nesreč. Vsak potnik in vsak član posadke bo imel svoj prostor v rešilnem čoinu. Švedski šastniki v Abssinifi Abesnska vlada je povabila pet švedskih častnikov, da bi v Abesiniji organizirali vojaško šolo. Tam jih že čaka generalmajor \Vlrg:n. b;vši poveljnik švedskega letalstva. Ko je bil general Wirgin povabljen kot svetovalec abesinske vlade, ie odložil mesto poveljnika švedskega le:alstva. 2e prej :e bila švedskim častnikom večkrat poverjena organizacija vojske in policije v eksotičnih deželah. Ko so po vojni policiji v Perziji ušle vajeti iz rok, je poklicala perzijska vlada na pomoč švedske častnike, da bi organizirali perzijsko orožništvo. Vloga Švedov v Perziji pa ni bila lahka. Nezadovoljnih elementov ni bilo mogoče ukrotiti in tako je moralo nastopiti orožništvo čim so ga švedski častniki za silo organizirali. Med častniki, ki odpotujejo zdaj v Abesinijo, je tudi gardni kapitan generalnega *taba. En častnik je bilo celo gojenec angleških in francoskih vojaških šol. ameriškem finančnem ministrstvu, druga ženska v Rooseveltovi vladi Iz Semiča Samo, da je novo Kako dobro je, če so otroci sitni, se je prepričala ameriška kiparka in pisateljica Rose 0'Neliova. Kiparstvo in pisateljevanje ji ni prineslo denarja i-n slave, pač so ji pa pomagali n.eni mali rojaki. Neprestano so silili v njo. naj jim naredi igračo. Malih rojačkov je imela pet in ker jim ni mogla narediti pet igrač, je naredila za vseh pet eno, in sicer figurico bonza. ki je dosegla nepričakovan uspeh. Kmalu je zvedela širša javnost za to igračo in bonzo se je vsem tafco priljubil, da je postal ne samo najpriljubljenijša otroška igrača, temveč tudi okrasek doma. Neštetokrat je bil posnet in pisateljica je zaslužila z njim lepe denarce. obenem je pa postala popularna. Druga novost, ki si jo je izmislila iz dolgočasja Američanka Parkerjeva. je upognjen salon. Opazovala je svoj sa-lonček. kjer je prirejala čajanke, in motilo jo je štirioglato pohištvo, okna in stene. Zaželela si je drugačno obliko, mirnejšo, očem prijetnejšo. In uredila si je v New Yorku salon z upognjenim pohištvom. upognjen:mi okni in vrati, pa tudi stene so bile narejene tako, da so se zdele upognjene. Človek, ki stopi v ta salonček. misli, da je pijan ali pa da so pijanci gospodarili v n;em. In ker je to nekaj novega, je vzbudil salon v New Yorku splošno pozornost. Sicer je pa v \merrki toliko upognjenega, da spada upognjen salon v okvir časa. Doslovno — Pečeno gos vam toplo priporočam, dobra je tako. da se ji mora človek odkriti. Gost jo pokusi in oravi: Prav pravite, gospod plačilni, starost je treba spoštovati. — Izreden »okoUki občnj zbor. V nedeljo 18. novembra je imel aenioški Sokol svoj izredjr občni zbor, ki mu ie prisostvovalo nad 50 članov, kar je spričo našita razmer prav razves«?liiva udeležba. Starosta br. Razpotnik ie v kratkem govoru omenil namen izrednega občnega zbora. Kakor i« že znano, ie svoječasni odlok občinskega odbora. cLa se za malo odškodnino odstopi Sokolu lOOO m' občinskega zemljišča, raz-vel.avila banska uprava in ie tako društvo spet ostalo brez zemljišča. Društvena uprava ie zato sklenila kupiti druso zemljišče ki bi odgovarjalo stvarnim potrebam in se ii je tudi posrečilo. Vprašanje e eedai le še. ali nai se z gradbo prične iako;, ali pa morda odloži za pozneje- Zborovaici so porodilo sprejeli z veseljem na znanje in sklenili, da nai ae s planiranjem zemljišča prične še letos če bo le količkaj ugodna rima. Vsi člani •so se obvezali, da bodo delal: brezplačno tri dni, kar znaša 6kupai 2*25 delovnih dni. Predlog br, Antona Severja. nai bi novi dom nosil ime bla-gopokojnega našega lomila Aleksandra so zborovaici z navdušemem spreieli. nakar je bila tako; sestavljena prošnja na maržalat dvora. — Protialkoholna predavanja. Splošno ie mnenje, da so vsa protialkoholna predavanja v vinorodnih krajih brezuspešna, kar ie oa ovrgla prireditev protialkoholnih predavani v Semiču, ki so jih nriredila v nedeljo 18. novembra vsa tukajšnja društva. Zlasti zanimivo ie bik) predavanje v Sokol-skem društvu, ki ga je imela društvena prorsvetarica s-v»tra Jura-ievčičeva. in ki inu ie prisostvovalo izredno mnogo članov. Predavateljica ie zlasti naglašala. kako veliko gorje more povzročiti alkohol v družinah zaradi česar trpe pozneie nedolžni otroci kar ie zlasti vidno v šolah Prepričani smo da lepo predavanje ne bo padlo na neplo dna tla in da se bodo naši fantje prepričali da iunaštvo n<=* sme izvirati iz vina. ne-eo iz srca. a enako da si bodo tudi rsi ostal vzeli lepe besede k srcu in uživali alkohol nih pijač le toliko, kolikor ie za človeški organizem zdravo in dobro — Lep napredek ^asil^ke čete. Pred dvema mesecema je bila v bližnjem Strek-lipvcu ustanovljena gasilska četa. ki ri predseduje g. T van Pa5ič. bivši župan in večletni predsednik šolekega odbora a tainj-kuje šolska upraviteljica *'dč. Francka Silnikova, ki je v resnici prava naslednica prejšniega štreklievskega šolskega upravitelja g Razpotnika Že takoj ob ustanovitvi ie k novi Četi pristopilo 30 članov, kar ie najlepše zagotovilo, da bo Jelo res vzorno. Četi ©e priiavliaio še vedno novi Člani in bo v kratkem lahko ena najboljših na«5ih belokranjskih gasilskih Čet — N'o* eo-podini^ki teča*. V četrtek 22 novembra :e bil v osnovni Šoli v štrekJievcu otrorjen nov gospodanjski tečaj za dekleta, ki ss vodi marljiva sokaka upraviteljica SiruLkova. Sprejetih >e bilo le 12 deklet, da m se uta ie priglasijo mnoeo več, ki pa za radi skromnih Šolskih prostorov niso mogle biti sprejet« in bodo prišle os vrsto šele prihodnje leto. Ker poznamo veščino in zmožnost gdč. Simikove, smo propričani, da n« bo tečaj uspel le v kuhanju, temveč sploh v vzornem in skrbnem gospodinjstvu, ki bo tako sčasoma t udu v Beli Krajini napredovalo Podjetnost gdč. Sirnikove iskreno pozd ra vi ja mo! — Rdeči peielin gospodari. Pred dnevi je ob polnoči izbruhnil v hiši posestnika Rudolfa Volka v Gabru pri Semu£u požar. Kljub temu. da so takoj opazili, ni bilo mogoče takoj priti na krni nesreče s brir galno, ker leži vas v hribu, a nikjer v bližani ni vode. Gaailsko društvo je napelo vse sile. da reši kar na-iveč mogoče, a ima lastnik vendarle blizu 30.000 Din škode, kar pa bo baje krito z zavarovalnino. Ogenj ie najbrž podtaknila zlobna roka. ker je že tretji v enem mesecu. — Vse naše naročnike v Semičn in okolici opozarjamo, da lahko naročnino na naš list in zaostanke poravnajo g. Antonu Se veriu. trgovcu v Semiču, ker si tako pri* hranijo not na pošto, kakor tudi poštna stroške. Naročn:no nai plačujejo redno me-seČJio, ker se sicer nabere večja svota, ki io je pozneje težko plačati. Sedelja, 25. novembra. 7 00: Telovadba (Pustišck DragoV — 730: Plošče. — S.OO: Poročila. — B.15: Duet: Klavir in harmonij (gg. Svetel in Neffst). _ 8.55: Versko predavanje (p. Regalat Ce bulj). _ 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. 9 45- Plošče. — 10.00: Antropologija in sport (dr. Božo Skerlj). — 10 20: Plo^e. — 10 40- Radijski orkester, vmes Fantje pa vasi. 11.40: Otroška ura (Zdravko Ocvirk). 12 00- Cas. radijski orkester. — 16 00: Hi-gienaka nega molznih krav (dr. Kocjan Leon). _ 1630: Pevski koncert okteta »Trboveljskih nameščencev«, vmes plošče. — • 20- Nacionalna ura: Dr. Franjo Rački. 30 23: Jedilni list, program za ponedeljek. 30.30: Schumannove duete pojeta gdč. ko-renčanova in g- Brandstetter. — 21 00: Radijski orkester. — 21 JO: Čas, poročila, radijski orkester. Ponedeljek, 26. novembra. 1Z15- Plošče. — 12_50: Poročila. — 13.00: Caa plošče. — 18.00: Klasična in moderna diplomacij* (Ruda Jurčcc). — 18-20: Radijski orkestr — 18.40: S^v^'na (dr. Kolarič). — 19.10: Plošče. — 19.20: Nacionalna ura: Proglas uedinjenja Črne gore 8 Srbijo (Andrija Radović) — prenos iz Beograd*. — l°55: Jediini lwt. program za tto-rek. — 30.0O: Zdravniška ura (dr. Bogomir Mag« j na). — 20.20: Komorni trio Oclarinet, ▼ioU, klavir). — 21.20: Radijski orkestcT, vmes čas ia porocila. Torek, 27. novembra. 11 • Sotaka ura: Lutkovna igra, izvaja -LjnMj. Sokol«, — 1X15: Plošče. — 1150: Poroči. — 13: Cas, plošče. — 18.: Gospodinjska ura: Praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z orirom na odrasle — 18^0: NJemšcina (dr. Kolanč). — 19.10: Mladina in idejna razgibanost (dr. Stanko Gogala). — 19J0: Pravna ura (dr Vlad.mir Knaflič). — 19.50: Jcditni list. program za »redo. _ 30.: Radijski orkster. — 21 : Nacionalna ura: 1 Ljubljana: Pevski koncert Akademskega pevskega kvinteta. 2. Zagreb. 3 Beograd — 22.: Cas, poročiU, plošče. — 22JO: Angleške plošče. Sreda, 2S. novembra. 1215:Plošče. — 12-50: Poročila. — 13.: Caa, plošče. — 18.: Plošče. — 18.20: Preko s repe v Dobrudžo (Zdenko Aljančič). — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19.10: Nacionalna ura: Naša moderna poezija. — 19.35: plošče. — 19.50: Jedilni list. program za četrtek. — 20.: Prenos opere iz Ljubljane, v odmoru: ©as in poročila. Čeirlek, 29. novembra. 12.: Prenos iz Londona: Poroka Nj. Viso-čanstva princa Jurija in princese Marine. 11.45: Poročila. — 13.: Čas, plošče. — 18.: Srmiška ura Ljublj. zimsko-sportnega pod saveza. — 18.30: Radijski orkester. — 19.: Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel). — 19.30: Nacionalna ura: Gjuro Jakšid. — 1935: Jedilni list, program za petek. — 20.: Prenos iz Beograda. — 22.: Caa, poročila, radijski orkester. Petek, 30. novembra. 12.15: Plošče. — 1230: Poročila. — 13.: Čas, plošče. — 18.: Mile Klopcič: Preproste pesmi (prof. Ft Vodnik). — 1820. Radijski orkester. — 18.40: Sokolstvo ob letošnjem 1. decembru (Janez Poharc). — 19.: Radijski orkester — 19.25: Nacionalna ura: Naša narodna prosveta. — 19.50: Jedilni list, program za soboto. — 20.: Prenos iz Zagreba. — 22.: Čas. poročila, radijski orkester. Sobof&, L decembra. 9.: Šolska akademija. — 10.: V kraljestvu zlatoroga (Vladimir Kapus). — 12.: Plošče. 1250: Poročila — 13.: Čas. plošče. — 16.30: Slovenske narodne pesmi s »premij evan j trn radijskega orkestra pojo: Jug, Škeletova, Banovec). — 18.: O uedinjenju (Mleku? Vekoslav). — 18-20. Radijski orkester. — 1830: Plošče. — 1920: O uedinjenju (dr Janko Tavzes). — 19.35: Zunanji politični pregled (dr Jug). — 1935: Jedilni list. pro gram za nedeljo. — 20.: Prenos iz Beograda. — 20.40: Prenos iz Zagreba. — 21.20: Pevsko društvo »Ljubljana« poje Mirkovo »Narodno romanco« za sopran solo. zbor in orkester. — 21.45: Radijski orkester. — 22.: Čas, poročila. — 22.15: Radijski orke ster: Jugoslov. glasba. Iz Laškega — Pridobninski davčni zavezanci se od veščajo. da je predmetni seznam davčne uprave interesentom v občinski pisarni od 22 do vštevši 29. novembra na vpogled razgrnjen — *Sirofa Jerica*. To mladinsko igro uprizori tukajšnje sokolsko društvo jutri ob 20 uri ter v nedeljo ob 15 uri. — Naročaje »Slovenski Narod«, ki je najcenejši dnevnik ter prihaja redno že s popoldanskim vlakom Moderno pohištvo — Vidim, da si dobil moderno pohištvo. — Ne, pač pa nisem imel drv, da bi kuril, pa sem odžagal stolom, mizi in postelji noge. Shawova strupenost Bernarda Shawa so nekoč preveč \dlejrovali z vprašanji in končno je d-?ovori' strupeno: — Oprostite, nerad nadlegujem ljudi s priloinostnimi odgovori.