ISSN 0350-5561 1,25 EVR^aoosrr ISAIMO xmm. kronika Mil»rui Kratic • Planirtc 11)11 anafeâ Bo vodovod zgrajen do leta 2009? Na nedeljskem zboru krajanov Vinski Gori smo slišali, da bo -Začasno ustavili širitev ceste nad cerkvijo Vinska Gora • Na nedeljskem zboru krajanov, ki gaje svcl KS pripravil v dvt>ranj večnamenskega doma. se je zbralo okoli 200 krajanov. Prišli pa so tudi župan Srećko Meh s sodelavci, direktor Komunalnega podjetja Velenje Marjan Jedovnicki in predsiavnik podjetja Vegrad Matga Blagus. t>aj bo Vegrad gradil drugI) lazo vodovoda v kraju. O žel.ah in potrebah krajanov je spregovoril novi predsednik svel^ KS Vinska Gora Stanci Videmšek. I/posiavil je, da je najbolj nujno razširili yto-kopališčc, saj imajo le še tri prosta žarna niesia, in obnoviti mrliško ve/ico, kjer streha /e pušča. Ob tem pa je seveda 'Jifdi vi opdčaie. da se zadnja leia pmsm kije v ćaxopisi/i, radiu in televiziji, v medijih skraika, mimeryen tako imenovani črni kroniki. veča/ Je več ne:im', umorov. posilsre\', ropcrv, lanifi. kršiíev. u.Krabilevkol Ji/i Je hih nekdaj, ali pa so nesreće in iragedl/e (drugih) lislo. kar vleCe? Človek hi rekel, daje res /tekaj na pr\em. a najbri nekaj iudi na drugem. Zveš pa v teh črnih kronikah vse. Se već, ko!Je napisano, in ^e \eč. kot Je videno, in .se več, ko! Je sli.^'ano. Dajejo ti si uliti, kan/ phijetno. kako brezhritni ix>stuJatno. Ne le do opisov, ki Jih lake strani po/n/jajo, ampak do ilvljeuja, ki ^a tivimo, In si ga delimo. Zadnf, primer iz Avstrije, ko Je n/aii leta, menda Jih Je bilo kar sedem. doma. zaprte uiei/ .štirimi stenami, dobesedno uje!mt\'u drtaia f>ylna hrez/Jritnost. Mene do Tebe in Tehe do jXfene. .Srhljivka. Upam. re.'i upam. da mi nismo iu. In da nikoli ne bomo. Na zboru krajanov so bili toni govornikov umirjeni, Čeprav smo siišaU kar nekaj poziVov k %trpn€isti in sodelovanju. Sploh pri nadaljevanju Izgradnje vodovoda. /nano, da brez pogovora o nadaljevanju i/gradiîje mestnega vodovoda ne bo šlo, saj i začetkom druge fa/e Vegrad zamuja. Novembra so podpisali pogodbo, druga fa/a pa naj bi bila koučana do konca oklobra le-los. Slišali smo, da se bojo dela začela v nekaj dneh, medtem ko so dela pri širitvi ccsie nad cerkvijo uslavili. Krajani so namreč v straliu, da zaradi kratkega terena podtalnica prestavi svoj pod/emni lok in s lem presahne vodni vir za vodni rezervoar, ki leži prav na tem delu kraja, na- paja pa vsaj 100 hiš. na to op(v zorili odgovorne. Na zboru krajanov smo slišali obljubo župana, da lam ceste ae bodo sirili, dokler ne bo /grajen nov vodovod. Kot tudi to. da se skoraj polovica od tistib, ki bi se ^e lahko priključili na nov vodovod, ki je bil zgrajen v prvi fazi izgradnje. §e ni priključila. Već o zboru krajanov, pa ludi zapletih pri širitvi ceste in drugih težavah v Vinski Gori. bomo poročali prihodnjič. ■ bš rt{> M dl0i c&dtm B PAR ® vWjdle^fu ^'^m.j m t. eè m ypi • ansambel CLASSIC • nagradne igre ob kolesu sré • maskota zajček SPARKY • brezplačne poskušine hrane in pijače • izbor najboljših pustnih mask • 100 gratis krofov • predaja donacije vrtcu Velenje Vsem kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in zvestobo! Prvi pnmeri gripe na Celjskem Za ugotavljanje so potrebne ustrezne laboratorijske preiskave - Cepljenje je še w vedno smiselno - V Šaleški dolini doslej cepili več kot 3000 občanov Tatjana Podgoršek Čakalnice v zdravstvenih domovih in ambulantah so v teh dnjh bolj polne kol običajno. }q na pohodu gripa ali govorimo o viroznih prehladnih obolenjih? «Cfovorimo o obojem,« je odgo vorila na vprašanje dr. Alenka Sk.ua, vodja oddelka /a epidemiologijo m Zav<^du za zdravstveno varstvo Celje, in nadaljevala: "Beležimo porast prehladnih obolenj. kar je glede na letni čas pričakovano. Med otn^ki do dveh lel je veliko okužb z respiratornim sincijskim virusom, ki lahko pri njii povzroči resne /jpkne. zlasti pljučnice. Okužbe s tem virusom povzročijo pri starejših blago, kratko-trajno obolenje. Zabeležili pa smo tudi že posamezne primere gripe, ki jo povzHKa virus lipa A.« Po navedbah Skazove so si znaki pri prehladnih obolenjih in gripi na videz podobni, a katerem bolezen gre, pa je moč ugotovili samo na osnovi ustreznih laboratorijskih preiskav, Pri gripi so morda mak^ bolj izra/Xîne težHve pri poziranju, izcedek iz nosu, iz oči, splosno slabo počutje, bolečine v mišicah, trganje po sklepih, običajno spremlja bolezen tudi vročina, ki je pri gripi bolj intenzivtta kot pri prehladnih obolenjih, »Je pa pomembna razlika Tied eno in drugo boleznijo kasneje. Prehladi običajno minejo brez ^apleu»v. gripa pa se lahko zakomplicira, /iasli pri starej-šib z <^bolaiji /gornjih dihal incclo pljučnico« Je cepljenje še smiselno? »Je in je edina najučinkoviteje zaščita pred okužbo z virusi, ki gripo povzročajo. Preventivno cepljenje priporočamo še zlasti kroničnim bolnikom. starejšim in olrokom.« Cena cepljenja proti gripi znaša 11.70 evra. Manj za ukrep plačajo Ic najbolj ogrožene skupine: kronični be/an, Ouki, Tanja /.agar, ansambel Šestica, Mladi lipi. Ansambel Ilamionija. duo Domen in Maja, Roben Goličnikspri« jaiclji. pa čarodej Jolc Colc m številni dnijd. 10, oble lnic o Nakupovalnega cen ira Velenje iii trgovine SPAR bodo praznovali v soboto. 17, februarja, od 10. ure dalje, /a obiskovalec bt>do pripravili bo^^te nagradne igre, izj'očili bodo donacijo Vncii Velenje, prisiîlen bo SPARKY, pozabili pa ne bodo ludi na degustacije iji sladko prcseneienje. /a prijetno počutje bo poskrbel ansambel C'1j\SSIC\ Zbornik, ki »odkriva« regijo SASA Vťlínjť- Institut za raziskavelvRICo Velenje je v februarju izdal zanimiv /bomik. ki ga upravičeno lahko uvrstimo med domoznansko literat uro. Gtc za zbříniík 19. zborovanja geografov Slovenije, ki jc pred tivema letoma potekal v Velenju. Naslov zbornika je Šaleška in Zgorn-jesavinjska dolina, v ûjein pa so združeni prispevki sodelujočih na zborovanjii. Cîre za najvišje stanovsko srečanje v dr/avi, ki ga geografi pripravijo na tri do šiiri leta. Prispevke za zbornik so začeli zbirati sele po konêajiem posvetovanju, kot nam je povetlal urednik Matjaž Šalej. tudi sam geograf, pň predstavlja bodočo rc^jo SAŠA. Večina avtoncv člankov jc geognifov. vsi pa ne. zalo so v zbt^rniku tako fizično- kot druzbenogeografski članki 'm veliko zelo koristnih informacij. Več o zborniktt bomo razJcrili priliodcjič. Bo vodovod zgrajen do leta 2009? vinska gora - V Vinski Clori se je na nedeljskem /boru krajanov, ki so ga pripravili v dvorani večnamenskega doma. zbralo okoli 200 krajanov. Prišli pa so Tudi župan Srečko Meh s sf)delavci. direklor Komunalnega podjetja Velenje Marjan Jedovnicki in predstavnik pspodiijjstev. Naložba je veljala nekaj manj kot % iist>c ev-rov. Od tega je bilo nekaj več kot 82 tisoč evrov kredita pri mednarodni banki za obnovi> in ra/voj. dobřili 13 tisoč evrov pa so pridobili iz okoljske dajatve i>zironm tak.se /a lelo 2006. V Gavcah poskrbeli za nezavarovani železniški prehod V vaški skupnosti Gavcc • Veliki Vrii so si že nekaj časa prizadevali za tikinilev tamkajšnjega nezavarovanega železniškega prehoda. Naposled so (ovrstne aktivnosti ludi dočakali, V teh dneh namreč končujejo dela pri iz^dnji nove ceste ob žclezri-ški progi v Gavcah. ki bo nadomestila večji del prejšnjega cest nega odseka. Z asfaltno prcvlekoslaii. V tem primeru b(xlo ti napovedi morali napisati sami, dru^ pa bodo le preverili in morda popravili podatke, vpisali olajšave, sc podpisali in lako opremljen obrazec pravočasno vrnili davčni izpostavi. Na Davčni ttpravi Reptiblike Slovenije pričakujejo, da bo letos približno 250 tisoč zaveza nccv za dohodnino manj, kot jih je bilo lani. Zlasti upokojencev, saj napovedi ni več treba pisati tistim, ki imajo po leg neobdavčene |X>ko'iiune še 80 evrov oziroma malo čez 19,(KK) tolarjev (doh(Klnint) za leto 2006 bomo pisali še v tolarjih) drtiiûh dohodkov. Obrazec bo d(ilg {«em strani, navodila za izpolnjevanje eno stran. Zavezancem bodo s pojasnili pomagali na spletnih straneh davčne uprave, v davčnih izpostavah bodo imeli svetovalno službo, zavezancem pa bo pomagala virtualna davčna asistentka Vida. ki se bo po 1. aprilu z /Ava/unci pogovarjala tudi po lelefonu, saj vsi ne uporabljajo račtuialiiikov. | Največji porast na področju tujcev Lani se je proti pričakovanjem število upravnih zadev in drugih nalog v UE Velenje še povečalo - Lani odločili o 3.700 zadevah^ povezanih s tujci Mitena Krstič - Planine_ Velenje - Čeprav so bili cilji, zajeli v poslovni načrt Upravne enote Velenje, za leto 2006 nekoliko nižji kot lelo pred tem (da naj bi bilo rako. so nakazovali trendi preteklih 1er), pa se je kaj kmalu pokazalo, da ne bo tako. Število ttpravnih zadev in tudi drttgih upravnih nalog seje Se povečalo. »»Skupno število vseh ttpravnih zadev, ki smo jih obravnavali, jc bilo za 1.Î odstotkov večje kot leta 2U05, Oe smo v letu 2005 obravnavali 15.145 zadev, smo jih lani 17,123. Temu primerno se je število rešenih upravnih z^dev povečalo iz 14.2S2 na 16.669. Najbolj zado-voljni pa smo bili zalo, ker se je skttpno slevilo nerešenih zadev v tem obdobji; zmanjšalo za 30 od- stotkov, od X63 lia 654 zadev, To pometu, da smo učinkovito opravili svoje naloge.« ocenjuje načelnica Upravne enote Velenje niag. Milena Peč o vnik. Poleg teh zadev, v katerih odločajo o pravicah, pravnih korisiih In obveznostih strank, so opravili se 55,4!>l drugih upravnih nalog, kol so recimo overitve podpisov, sprejcin vltig za osebne izkaznice, polne liste, spremembe naslovov, vpisi v matične knjige, zapisniki, denimo o priznanju očetovstva in podobno, spretnem be imen. podpora voiilcev, posredovanje podatkov iz uradnih evidenc, e-vem. ponudbe o prodaji kmetijskih zemljišč in se in še jc teh nalog, ki so jih opravili, a ne štejejo v uradno statistiko, Najbolj je poraslo slevilo pri upravnih notranjih zadevali, kjer so resili za blizu 2 odsioika zadev več kol leta 2005, in pri upravnih postopkih. «Največji porast je vsekakor pri registru stalnega prebivalstva in postopkih ugotavljanja stalnega bivanja in (ta trend je prisoten že nekaj lel) na podro-Čjtt tujcev. Lani smo t>min' ske s/owsnosii ob óJ.-einici prihoda ie^endurne X[y. divizije na Štajersko, iv %QtoYQ ni misiii. da čakajo nemimi dneii. Ne zaradi stalnih vprašanj o naših nesrečnih oseniosnikih ali fakojšnje poli na srečanje obrand>ni/l minisirov v .Španijo, Pričakaii so ^a res lam; ko so osiaii n)e^o\i koie^i odleteli na dni^o visoko srečanje v Nemčijo, je sam obtičal na letališču. Zaradi pok mriene%a letala. Ob tem se je znova izkazalo, knko bi morda naš državni vrh vendarle potreboval kakšno sodoimo letalo. Na izposojene se očitno ne ^re zanesti. Osemkolesniki pa ga bodo očitno pre^^anjali še kar nekaj časa^ V tem nesrečnem primem mu sicer ne hi mogli kaj prida pomagati, v zvezi z njimi (ja pred dokončno odločitvijo čaka se vebko neprijetnih vprašanj. Jasno, da taki zapleti niso nič kaj prijetni tiidi za (hrenje. ki se nadeja poniemhne zdravstvene itsuttiove^ In ko smo že pri zdravstvu: vse kaze. da se bo Safno Fakin (mnogi se gotovo spmi- nite, da ga je z direktor.'ikega stolčka v celjski bolnišnici .^ix)dnesla zgodba o predpisovanju in zaračunavanju zdravila eriiropoetin) zavihtel na direktorski stolček '/.uvoda za zdrav.Ktveno zavarovanje. Časi. ko je bil v resni nemilosti, so očitno mimo. saj je zdaj ob tem da je sveio-iiilec v celjski bolnišnici, še celo svero\'alec' na državni ravni. ZMdnji konec ledna je bi! tudi močno informativno naravnan: ne le za miade, ki so poizvedovali, kam naj se vpišejo, tudi za srednje šole in visokošolske ustanoiv. Pri šolah predvsem za liste, ki že morajo iskati učence, sc^ se že kažejo presežki ponudbe pro.'itora. s tem pil tudi učifelj.'ikega kadra. Oh tem se sicer i>o .Sloveniji še kar oilpirajo nove fakultete: ponekod, kot na Sa.^lnem konai, z neka/ težavami, drugtid, kjer .so jim bogovi očiim bolj naklonjeni, z večjo lahkoto. Celo v Celju so dobili n prizadevnim posameznikom podelili najvišja občinska priznanja s kulturnega področja. Savinovo priznanje so prejeli: Vinko Kovacec, Dejan Taniše, likovna sekcya KUD Žalec in rtvlja za književnost Vpogled; dobitniki Savinove pinkete so bili dr. Joic Hribar, Irena Krajj iii ansambel iz>^alccv operete Hmeljska princesa. Najvišje odličje, Savinovo plaketo z denarno nagrado, pa je prejela Tanja Cehner. ravnateljica Cjlasbene šole Žalcc. za dolgoletno uspešno deio, predanost glasbi in kulturi nasploh. Slavnostni govornik je bil književnik Enin Fritz, ki jc spregovoril o razjne-rah, vrcdnoieniu. dostopnosti in usodi umeinosti ter kulture na Slovenskem. ■ tp Srečanje starejših in krvodajalcev Cirkovce. 10. februarja - Minulo sobota je Krajevna organizacija Rdečega križa (^rkiwce v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo pripravila četrto srečanje starejših krajanov in krvodajalcev v Cirkovcah. /brane je nagovoril poslanec Državnega zbora in podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce Cveto Sušeč in sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darja Lipnikar pa sta dvema zaslužnima aktivistoma RK v kr«ju Silvu Avberšku in DaniluCirobelniku podelila priznanje. Vsi obiskovalci so bili nad prireditvijo in prijetnim kulturnim programom zelo navdušeni. Družabno srečanje se je raztegnilo v pozne večerne ure. ■ Peter Lipnikar Z domom za varstvo odraslih do novih delovnih mest? V občini Mislinja prav danes sprejemajo letošnji proračun - Občina se lepo razvija - Večji poudarek obrtni coni Vîisliiya - Viktor Robnik je lani jeseni že drugič postal župan Občine Mislinja. Meni, da ima tudi kar nekaj zaslug, da največje o/,ko grlo na poti proti Koroški - Mislinjski klanec - ni več počasen. Cc ne drugegH. pravi, so bili tja proti Ljubljani veliki>krat Hečni«, taki^ v dopisih kot po telefonu. Sedaj tcžkn čakajo, da celotna Koroška, skupaj s Saieško dolino, dobi boljšo in hitrejšo cestno povezavo do avtocestnega križa. Tudi pri leh pogovorih Viktor Robnik n:kt)li ni pasiven opazovalec. Delo bo tudi v tem mandatu opravljal kot ncpoklicni župan, ker pa je ra občini zaposlenili le 6 ljudi, veliko dela opravi sam. Lna večjih ualog je priprava proračuna, ki ga bodo svetniki obravnavali prav danes. O tem in Se marsičem smo se z mislinj-skim županom pogovaijali že pred dnevi. Jť hil e/i mandat premah, da hi izpol-Hiiivse, karsiesizačrtafi, kosteposiali niisUnjsfti zirpan? Ste se zato odhčili. da ponimo kandidirate? "Res je. Štiri leta so se tako fiiiro za-vriela, da se nisem nili dobro zavedal, ko so se že iztekla. V enem mandalu te/J:o posions vse, ker imamo projekte, ki tečejo več let. Pri nas je eden dû takih projektov izgradnja čislilne naprave in kanalizacije. I oje projekt, ki smo ga začeli izvajcti že leta 2004 in še vedno teče. Rad :)i hil zraven tudi, ko ga bomo dokončali. Ni pa seveda to edini pom cm beti projekt.« P'nvjte nam već o tej največji investicgi, kije občina Mistinja sama zORotimt ne hi unofik. »Mislim, da smo trenutno tretja koroška obfinji, ki seje lolila lovrsine gradnje na področju ekologije, S čistilno napravo bomo očistil: še zadnje metre reke Mislinje. Cîre za traso do Slovenj Gradca, kajli tsm Že imajo čisiilno napravo. Potem bo celotno pcjrečje reke Mislinje. do izliva v reko Mežo, očiščeno. Investicija ni poceni, tudi delež občine, ki -cnaša okoli 25 % vrednosti investicije. z.ahteva nemalo proračunskih sredstev, ostalo pa bosta prispevali Evropa in država. Ob koncu bomo iz našega pn) račun a prispevali H34.5 tisoč evrov. Čistilna naprava naj bi bila končana v letu 2008, ko naj bi začela tudi poskusno obratovati.« Prepričana ^em, da ste biîi ponovno izvoljeni za iupana indi zaio, ker ste k' prvih štirih Íeíi/i dol>n> deiaii. Lahko preiefite na-jpomemhnejše projekte? »Ko sem pripravljal razvojne načrte do leta 2010, nisem pozabil naredili ludi analize, nekakšne inventure za pretekla štin leta. Res je, da sra^) v prvih štirih letih veliko delali, v projekte smo vložili preko 1 milijardo pokojnih tolaijcv, torej 4 milijone 172 tisoč evrov. Uspešui pa smo bili tudi pri pridobivanju sredstev Lz državnega proračuna in iz evropskih skladov. Se posebej ponosni smo lahko, da smo posodobili preko 13 kilometrov cest, kar je rekord tudi na Koroškem. Obnovili smo dve podružnični šili - v Doliču in v Završah. Tudi to je bilo vredno okoli 1 milijon 251 tisoč evrov, nekaj malega pa je primaknila tudi dr/jva. / opravljenim de-[onî setn zalo lahko zadovoljen.« Tudi venter Mislinje se spreminja, kajne? «Čeprav občina Mislinja ni bila glavni investitor, smo v tem času dobili lep poslovn v proračunu predvideni. Ste med tistimi slovenskimi občinami, ki Mo po nmvm dMe »Smo. Nekaj več priliva bo. in to okoli 104 tisoč evrov. kar je za (îbcino, kol je naša, dobrodošh). l^čunanio na vire, ki nam pomagajo pri financiranju večjih pnv jektov. Radi bi zgradili 4 kilometre cest na podrogih, za katera računamo, da bomo denar pridobili tudi izdrž^vnihskladw. Toje cesta proti Kozjaku, kar je tudi dolg iz preteklega mandata, ki ga nismo uresničili, ker je zmanjkalo denarja. Nov proračun sem skrbno pripravljal, nič nisem (ocenjeval na paniel. Vse skupaj sem razdelil na 10 programov, skupaj sem jih sicer predvidel 45. Z metodo ocetijevanja, koliko denatja naj hi dobili v štirih letih, sem prišel do številk, v okviru katerih sem zastavil načrte in pnv grame. Če se bo zal<îmilo pri katerem od virov, se bo zgodilo, da kakšnega programa tudi ne bomo dokončali.« Kdaj ho na vr^i matična osnwna šola MÍKlinja, ki tudi ze kliče po ubnovi in posodobitvi? »Med nalčrii je tudi rekonstrukcija iiî obnova mislinjske šole. Ta potrebuje telovadnico, ne vemo še, ali bi jo obnovili ali zgradili po pt) Ino m a na novo. Ocenjujemo, da bv, 13. Od tega so ie trije »stari«, vsi osiaîi so novi. »Če je prejsîîja sestava štela v povprečju 50, 60 let. je sedanja res pomlajena.« ugotavlja mo/irski župan Ivan Suhoversnik, ki je prepričan. da bodo ne glede na to skupaj preccj naredili. za letos so predvideli kar nekaj naložb, kj pa so -pravi Suhoveršnik - logično nadaljevaîije zastavljenih aktivnosti iz preteklih let. Med največjimi bo izgradnja večnamenske športne dvorane pri mozirski osnovni šoli. Dela na terenu bodo stekla v teh dneh. Izvajalec del bo celjski (iradis, po pogodbi pa naj bi bil objekt v celoti kojičan do letošnjega 1. novembra. V največji meri bo iclovadnica služila potrebam učencev, v popoldanskem času pa tudi društvom, klubom, s pridom jo bodo lahko koristili tudi za kulturne in športne prireditve. Naložba bo »težka« 1,8 milijona ev-rov. od lega bo tri Četrtine denarja prispevala občina, ostalo država. »Dvorana bo nadsiandardna, za to pa nismo pridobili od države več denarja, kol bi ga sicer.« Med velikimi razvojnimi vzvodi je območje Krahlnovega, kjer končujejo dela pri ureditvi devetih parcel ter ureditev (rškega jedra. Prve laze so se lotili lani. končali pa naj bi jo predvidoma do konca letošnjega aprila, do krajevnega praznika sv. Jurija. Stala bo več ktu 375 tisoč evrov. Drugo in tretjo fazo ureditve bodo nadaljevali takrat, ko bodo pridobili denar iz evropskih skladov. zanesljivo pa naj bi projekt irskega jedra v predvideni obliki (kol je bil nekoč, s kapelico, ki ji bodo dtidali še spomenik v čast samoslojnosli Slovenije) končali do leta 2010. Lelos naj bi pričeli uresničevati socialni projekt Mozirske trate z obnovo stare občinske stavbe vred. z njim pa bodo pridobili dom za varstvo starejših, nekaj i:na od načrtovanih večjih aktivnosti je izgradnja krožišča med objektom Zgornjesavinjske kmetijske zadruge /K/ in trgovino Hofer, razširitev tamkajšnje bencinske črpalke pa načrtuje tudi Petrol. Polovico potrebnega denarja za krožišče bodo zagotovili občina, družba Ilofer ter zadruga, preostalo naj bi primaknila država. Pridobitev naj bi predali svojemu namenu prihodnje leto. Kot je pojasnil Suhoversnik. hkrati s tem pripravljajo dokumemtacijo za ureditev še tretjega krozišča v prestolnici Zgornje Savinjske doline, In sicer pri avtobusni postaji. Takšna uredi-lev prometa bi bila tu že danes potrebna, nujna pa bo potem, ko bodo nad avtobusno postajo zgradili pros-lore nove policijske postaje, ludi ta projekt naj bi končali do leta 2010. Do lakrai naj bi uredili še cesto od Vida do Planinskih ravn v Smihelu, Koliko denarja predvidevajo za letošnje naložbe ? Mozitsk! župan hsn Suhoveršnik: "Prepričan sem, da bo pri delitveni b^ lanci z novo občino flécha prevladala modrost na obeh straneh," varovanih stanovanj in tudi nove prostore varstveno-delovnega centra. Letos naj bi začeli, prihodnje leto pa naj bi spravili pod streho še obnovo Ločkega jezu in urediti plaz pri Završniku proti Zekovcu. za katerega jim je uspelo s pomočjo domačina iu poslanca v državnem zboru Jakoba Presečnika pridobiti kar nekaj denaija od države. sTežko bi rekel, koliko. Zaradi uovonastalib razmer (odcepitve KS Rečica ob Savinji, ki je postala samostojna občina) se še nismo lotili priprave občinskega proračuna. Do konca tega meseca bo znan zaključni račun stare Občine Mozirje, potem nas čaka d^ litvena bilanca z novo občino, za katero menim, da bosta dovolj dva meseca, šele nato bomo začeli pripravljati leiošnji proračun nove Občine Mozirje. Bi pa bilo dobro, če bi ga imeli do poletnih počitnic.« Večjih težav pri delitveni bilanci z občino Rečica ob Savinji Suhoversnik ne pričakuje. Prepričan je, da bo na obeh straneh dovolj modrosti in da bodo tudi za zapletene zadeve našli za obe strani sprejemljive rešilvc. O novem občinskem simbolu -grbu - so se že dogovorili, o novem dnevu občinskega praznika pa še ne. »Nekateri se nagibajo, da bi ga imeli lakrai. ko goduje farni zavetnik sv. Jurij. Meni je vseeno, kateri dan bo to. Sem pa že imenoval posebno kiuulsijo za to, ki se bo sestala šc ta teden,« je sklenil pogovor župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Imejte izbiro! Velenjčani! VVelenju bomozaćeli vzpostavljati najsodobnejše optično telekomunikacijskoomrežje, ki bo pripomoglo k vižjl kakovosti vašega življenja. Novo omr€žie boste lahko uporabljali po ugodr^ih ir> bistveno nižjih cenah, omogočalo pa bo: - IP: najhitrejši možni prenos podatkov prek Interr^eta (od 100 Mb do IGb/sK - IPTV: spremljanje številnih tv programov na več tv sprejemnikih hkrati v najkakovostnej^en^ formatu (HDTV) ali prek spleta - VolP -govornoln video telefonijo prek spleta. Za 9f adnjo opti^neg a c^režja bomo zbirali soglasja občanov. Na ctom u vas 1» obiskal nai predstavnik, k( vas boseziianll s prednostmi In možnostmi, ki jih novo omrežje ponuja. Po dokončani gradnji bostenavedene storitve pri poni;dnlku naročili le, če boste to želeli. Brez vsakrinih finančnih obveznosti si boste tako zagotovili možnost izbire in dostopa do najmodemeji i h telekomunikacijski h rešitev prehodnosti t Več o novem omrežju najdete na www.gratel.sl, lahko nas pokličete na telefonsko številko 04/2S1 9910, vaia vprašanja pa sprejemamo tudi na gratel.kranji^siol.net. Zagotovite si omrežje prihodnosti že da ne si ř Podrobn«fie informacije o naiim podjetu dobit« na na^i s(>l$(ni strani hRp://www.grat«{.$4. rOXi 6RATčt9rsdbenlStvo,InženItelekomunikacije,d««. PÎKMNJ SICOrbô40.22SlPtUj.T;02/7a8S0 40« U2e 19d, 40» KidnJ. 7:04/2^19910< P:02/7S65041,E-po$td:9r3tel&$loJ.nel F:Û4/25t 99 IS, E-poStdrgtatet.tudnj&^loiJiel UTRIP '^H'JÎS 15. februarja 2007 Od irede do torU • jrct in doftOYl&a Sreda, 7. februar: DoiííHCe (ïzraCjc je prevevala odio-Cíícv vlaUe. ki je v nasprotju s pričakovanji yavTJiilH ziTiiigoviilcH niite-caja /a nov logotip Slovenije, ki je scslavljcn iz Irigiava. Up^iveja lisla in srcK. Bnij je bil niinistrskemti zhoru všeč slogan »I leil Slovenia^^, ki so gH na/adnje sprejeli. Jatî^o obvestil, da predsednik vlade nasprouije njegovemu inicnov^nju. Mio je Drnovšek predlog umaknil. V(xlilni palestinski gibanji I^imas in l 'atah sla sc na l. i. vrini sprave dogovorili o oblikovanju vlado narodne enotnosti. Dogovor prei1s(av)ja konec večmesečnega nasilja med pripadniki obeh skupin, ki jezalUevalo več sn^rî-nih žriev, Beseda je leid« tudi o ohranitvi Triglavskega narodnega parka. Zdajšnji zakon o INP je po nuienjn predstavnikov koalicije zaslarel in neživljenjski, saj je ireba predvsem zagotovili zadostna sredstva ter preprečili nesislemaiiêno i/korisčanje parka v ekonomske namene. Petek, 9. februar: Okolje nas vse bolj opozarja, daje ukrepanje nujno, V okviru Evropske unije tako poskušajo postaviti meje. Bo dovolj? Vlada je prejela ludi preUU^g Janeza Janše /a potrditev i/ioka Jarca za novega ml ni sir« za k met (i sivo. gozdarstvo in prehrano, sprejeli pa so uidi prediííg o r v zvezi z iratiskijn jedrskim programom, ()b tem jc opozoril, da Iran ne bo končal svojih jedrih dejavnosti. saj bi vsak tak korak pcv menil p daroval koprski pomc^žni skof Jurij Bizjak. Ponedeljek, 12. feb.: Vsi domoljubi bodo veseli da je državno tožilstvo v C'clovcu zoper Jorga Maiderja in Cîerharda Do-ri lerja uvedlo preiskavo zaradi simia zlorabe uradnega položaja. Veseli pa bodo ludi. ker .ie Zmago Jelinčič Plc^ meniti pozval vlado, naj prepreči prcxiajo slovenskega cizemlja na levem bregu Dragonje, ki naj bi jo izvajala llrvd^. V pismu je premised-nik stranke SNS vlado pozval, naj sankcionira direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter lastnika oziroma upravljalca spornega ozemlja, ker naj ne hi branil slovenske ozemeljske celovitosti. Zdravstveno ministrstvo je zavr- Ornovsek računa na Andreja Banta nilo račun AMZS za nujne helikopterske prcwvfi, ki jih jc dober mesec dni opravljalo podjetje îlycom. Za razlog jc ministrstvo navedlo, da za izplačilo račiuia ni pravne podlage. Znano je, da je AMZS prevoze opravljal brez kakrš-ne koli pogodbe, zato se je že takrat porajalo vprašanje. kdo bo plačal prevoze. Veliko prahu pa je dvignilo stališče. da poslanci SDS in SNS ne bodo podprli se^latjjcga viccguvcr-nerja Andreja Rama za guvernerja Banke Slovenija. V SDS menijo, da je Rani glede strt>kovnosti šibek kandidat, zato so Drnovška pozvali, naj svoj predlog lunakne. A premised ni k lega ni storil. Pravzi^prav je namesto lega povedal, da bo. če Rani ne bo izvoljen za guverneria BS. v državi nastala insiiiu-cionalna kriza. N{)V škandal pa je pretresel Avstrijo, ko se je v javnosti pojavita zgodba o treh deklicah, ki jih je mama zaprla sedem lel. 53-letna pravnica iz I.inza je imela deklice med letoma 1998 in 2005 zaprte v popolni osami, v prt^siorih brez elektrike in vode. kjer so bile podgane in miši. lakrat so jih odkrile oblasti, jih ntôieri vzele In jih oskrbele, Torek^ 13. februar: V domačih krogfli je iximcvala n^v vica, tia je predsednik Drnovšek pre-ložjl obisk v Bosno in I lercegovino. ker se tja prihodnji leden odpravlja premier Janša. Da gre še za en kratek slik me^l obema predsednikoma, je razvidno iz besed predsednika republike. ki pravi, da je za Janšev obisk Sarajeva *z začudenjem« izvedel iz medijev. V medijih je bilo moč izvedeti tudi, da ht) cerkevna blejskem otoku ponovno odprla vrata obiskovalcem, a tokrat s tremi evri vstopnine. Župnik je razJožil, da občina nima denarja, pletnarji pa zaslužka, ki ga za-služijt» s prevažanjem turistov na Blejski otok, ne želijo dcliti. Tako kol Slwenci ne želimo delili <»zentlja s Hrvati. Premier Janša je namreč izjavil, da Shivcnija ne bo pristala na nobenem enostran^o po Iczo. Janša je zadnje napetoî«i med državama pripisal predvolilnemu obdobju v sosednji dr/avi in dodal, da laliko zato v naslednjih mesecih pričakujemo Se več zapletov. Na pogajanjili o severnokorejskem jedrskem programu so sprejeli osnutek sporaztiina o postopni ierum) dobi vUs, da v Sloveniji kadijo ne zavedfti državijmu, ki jim je malo mar ne satno za lastno zdn.ivje, ampak, kar je še huje. za zdravje celega miroda. Kadilci menda nekadilcem krulimo pravico do ci.srega zraka, ko pa zl)olimo za pljučnim rakom. povzrtKamo visoke stroške zdravst\-enifn zavarovalnicam. Morda. Taka argumentacija na omen/eniit spletnih straneh pa konec koncev ni nič preseneii/i\'ega. saj nam podobne napake očitajo ludi politiki iz vladajoče srenje. Seveda jim radi pritegnejo tradicionalno sterilni zdravniki in predsii>sebej tistega, ki se sprošái ob kajenju industrijsko pridelanega in obdelanega lol)aka : umetni mi piojili, s pesticidi in [kirfumi. A sele v zadnjiii dveh desetletjih seje glasnikom zdravega tivljeujskefia slona uspelo zoperstm iti nikotinski modni multi: tui različnih koncih sveta uspevajo prepovedi oglaševanja, prodaje in utivanja tobačnih izdelkov, (ionjaje vedno močnejša in (vsaj na videz) vedno bolj upravičena, ker na svelu vsako leto zaradi posledic kajenja oziroma vdihavanja cigaretnega dima umre veliko ljudi. Do setn torej vse jasno in prav. Toda meni se vseeno zdi, da se zakonodajalec vprašarya loteva napačno. Spušča se namreč na ru\en pa%ameznikovef,a v€dej}ja. ko to .'^ploh ni potrebno. Name.nto pregona kadilcev z javnih me.\t hi se držaw lahko odločila za zagotavljanje či.^lefía zraka v javnih prostorih. Go.itinskim delavcem bi npr naložila odgovorno.^l za čist zrak v lokalu, ti bi sami odločili, ali bodo v njem namestili kakovosten prezračevalni sistem ali prepovedali kajenje. Seveda je ta obrnjena logika veliko zahtevnejša, za mnoge nesprejemljiva. saj je enostavneje kadilcem prepovedali kajenje, kol pa za^iotavijati čist zrak, ki ^a na zalo.^t veliko bolj kol ci^iarelni dim onestiažujejo pnmiet. industrija, intenzivno i>0ljedelst\'0 itn. Oblast, ki bi svojim državljanom z zakonom zagotovila čist zrak (mimogrede: 72. člen najvišjega zakon.skega akta Republike Slovenije prebivalcem zagotavlja zdravo življenjsko okolje), bi si nakopala preveč dela za premah stevih političnih točk. Kako bi zagoiovUa čist zrak na javnem prostoru Kongre.\nega trga? Poieg prepovedi kajenja bi morala r ista vit i mestni promet, pogasiti dimnike, iz katerih izgorevajo fosilna goriva, in zapreti tovarne. Ni treba posebej poudarjati, da dosrtl/ lobi.stov pridno skrbi, da kakšen politik v trenutku slabosti ne hi storil take napake. Hinavsko, ni kaj. Kopja za i*oiitične točke se tokrat sf}el lomijo na plečih kadilcev, ki seveda tiimajo pravice dnšiti ljudi okoH sebe. Me pa zelo zanima, kam se bodo obrnila kopja borcev "za zdravje" 1)0 zmagi nad lelim ljudem z visokim holesterolom, ki se hnmijo v restavracijah s škodljivo hilro prehrano, ali proti deloluilikom. ki zarad! stresa doživlji^o kapi in ifilarkie? Sodeč po današnjem stanju slovenske dmžbe, pa bo boj proti pitju alkoliola vjavtta^il zagotovo na zadnjem mestu. Si predstavljate, da ob slastnem divjačinskem golažu v lovski gostilni ne hi zvrnili ded aH dva {zdravega) rdečega vina? In medlem ko ugotavljam, da mi okus cigaretnega dima ne pri/a uiti približno toliko, kot mije prijaj med sedemnajstim in štiriindvajsetim letom, si mislim, da bi to svojo razwdo monda dobiti nazaj Prižigati cigarete, samo da kljulmjem ozkogledirn l>orcem za sterilno življenje... n ái llssl radio@alfa i 103,2 & 107,8 Mhz ^^ Han íífi m vsak dan 36 ur POGOVOR Nad zaostanke tudi z »letečimi« sodniki Okrajno sodišče Velenje se je pospešeno lotilo odprave sodnih zaostankov - Zemljiški knjigi se pripad najbolj povečuje - Sodniki za prekrške so s seboj prinesli spise - Minister za pravosodje po dolgih sušnih letih omogočil nabavo nove opreme Mifena Krstić • Planine Okrajno sodiš^^c Veleni^i jc cto od štiriinsiiridcse-lih v Sloveniji. Njegove pristojnosti so določene v 99. člena /aknna o sodiiičih. Pristojno je Zd kazenske /.Hdeve za sojenje in za ispravljanje posaineznilî prciskí>valnih dejanj» ko gre /a k a/niva dejanja, za kalera je zaj^nj/ena denania kazen ali kazen zapora do ireh let. razen v zadevah kaznivih dejanj zoper cast in dobro ime, če so bila ta stooena s liskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredsivoni javnega obveščanja. Opravlja pa šc druge zadeve, določene z zakonom. Pristojno je za zadeve s področja prekrškov, V civilnih zadevHh je pristojno za sojenje in <)dločanje na prvi stopnji v pravdnih zadevah skladno z Zakonom o pravdnem postopku, pri kaiercmjcomejiiev glede višine vrednosti spora (2.000.000 tnlaijev oziroma 8.345,85 evrov), v zadevah motenja posesti, v sporih iz najemnih in zjikupnih razmerij, v v^eh zapuščinskih in nepravdnih zadevah, če zakon ne določa drugače. Pristojno je nadalje za vse i/vršihie zadeve. iLidi za tako imenovane gospodarske izvršilne zadeve. Te so bile pred reformo pravcîstîdja v pristojn^v Sli gospodarskega oddelka takratnega Temeljnega sodisča v Celju. Okrajno sodisče opravlja tudi pravno pomoč, mednarodno pravm) pomoč v zadevah o prekrških in ^e kaj bi lahko našteli. O vsem lem smo se pogovatjali s predsednico Okrajnega sodišča Ve]eT\je, Mileno Bukvić - Dežinan. Neuspešna že dva razpisa Koliko Síxinilioy deia na Okrajnem Kodisčn Velenje? So zasedanja fsa mesta, ki so sistemizirana? V lem irenutku nas je 13. Poleg 12 sodnikov, ki so bili izvoljeni za delo na Okrajnem sodisču, smo lani v prvi polovici novembra za dve ieli »dobili« medo-krajano sodnico, t. i. teicčo sodnico. Medokrajni sodniki so bili izvoljeni pri Okrajnem sodišču v Celju, nekaj od teh pa jih jc za določen čas dodeljenih v pomoč na različna okrajna sodisča celjskega pravosodnega okrožja. 1. januarja 1995, ko se je začela reforma pravosodja. smo imeli sistemiziranih 7 sodniških mai (predsednik in šest sodnikov). Tako je ostalo celih desel lel, ko seje sistemizacija povečala oa 12 sodniških mest /.aradi prihoda štirih sodnic, bivših sodnic za prekrške iz Velenia in Mozirja. Eno sodniško mesto nam je Sodni svel odobril dodatno, vendar je zaradi pomanjkanja Hnančnih sredsiev oslalo ncz> sedeno vse do decembra lani. Lani tjkiobra smo s prcyektom l,ukcnda dobili sistemizirano ic irinajsto sodnisko mesto, a je to. zííí, se nezasedeno, ker ni kandidaiov za sodnike. Neuspešna sla bila že dva razpisa, v teku je tretji.« Kako je poskrhljeno za wfíost dela sodnikov? »/[e nekaj lei imamo pogodbo s službo za varovanje. V avli imamo varnoslnika, na najbolj ogroženih mestih v sodni stavbi pa so nameščena slikala, s kale rimi lahko sodnik aJi sodni uslužbenec pokliče pomoč, če je to poirebno. Moram pa reči, da kakšnih posebnih, zelo hudih zadev, v Velenju ni bilo. Bilo je nekaj izpadov, vendar ne v taki meri, da bi bil bodisi sodnik bodisi sodni uslužbenec neposredno ogrožen.« Po dolgih letíh nova oprema y kakšnih pntstors/cih pogojih delale? »Ponovno sc srečujemo s pomanjkanjem prostora. Čeprav smo v prejšjijih letih že morali najeli okoli 150 kvadrainih metrov dodalnih prosiorov za oddelek za prekrške, ki se zdaj nahaja v sosednji stavbi, na Prešernovi 8, sc že spet srečujemo s prosiorsko stisko. Trenutno nas najbolj muči vprašaiije. kje bo sedel irinajsti sodnik, čc bo v kratkem izvoljen, ker pisarne ^anj še nimamo. Prav lako nimamo pros-lora, kjer bi lahko delali tisli, kijih bomo Zii določen čas lahko s 1. januarjem zaposlili v okviru projekta Lukenda. Odobrenih nam je bilo namreč pel (5) dodatnih /aposhtev. Sicer pa moram povedati, da se je la vlada oz. uaj> minisier za pravosodeje izredno resno in odgovorno lotil odpravlianja ležav, kar zadeva opremo in proslore. Okrajno sodišče Velenje jc po dolgih sušnih leiih dobilo novo opremo za štiri razpravne dvorane, novo opremo za stroje-pisnico in za en sodniški kabiiiei. Nekaj pohišiva smo nabavili z lasinimi sredsivi, tako da sodniki zdaj delajo v kar urejenih prostorih. Tudi razpravne dvtjrane so primerno opremljene. Je pa v slavbni še kar nekaj pohištva iz leta 1975, se pravi iz tistih ča- sov, ko seje sodišče iz Šoštanja preselilo v Velenje.« Nad zaostanke s projektom Lukenda Kako učinkoviti sUf? Kako ste se lotili prr)jekta Lukenda, pivjekta odpmv sodnik zaostankov? »Na Okrajnem sodišču Velenje smo januarja lani izdelali program odprave zaostankov, /ajeli smo kazenski, pravdni, nepravdni in zapuščinski oddelek. Zemljiška knjiga, ki jc za zdaj še v pristcjjnosti okrajnih sodišč, pa je namreč že nekaj lei vključena v poseben projekt odprave zaostankov v okviru llvi-denčnega oddelka Vrhovnega sodišča. Izvršilni oddelek je vključen v projeki informa-lizacije. ki je v pristojnosti Evidenčnega oddelka inje zdaj v fazi uvajanja. Kakih posebnih učinkov projekta Lukenda za zdaj še ni, čeprav smo nekaj za-oslankov odpravili in jili še odpravljamo.» Dodatne zaposlitve še niso ^pomaga le^? Lani sm<3 dobili odobrene tri dodatne zaposlitve, od kaierih je šla ena v zemljiško knjigo, zaposlih smo ludi strojepisca in eno strokovno sodelavko, ki zdaj pomaga pravdnim sNekaj lakih zadev je. O njih, nad 10 let starih» vsako leto pon^čanio. V pravdnih zadevah je težava pri samih sirankah in njihovi aktivnosti, pri drugih -nepravdidh ali zapuščinskih zadevah - pa jc težava v lem, da je treba postopek prekinili, čc tečejo pravde, v katerih jc treba razrešiti nekatera druga sporna vprašanja, na prinier, kdo je dedič, kaj vse sodi v zapuščin pek kcmčal, čc je upnik predlagal samo eno izvršilno sredstvo, denimo izvršbo na transakcijski račun. V lakih primerih je bila zadeva, ko smo sklep odstopili banki, kcmčana in v vpisniku odčrtana. Potem pa je upnik predlagal novo izvršilno sredstvo in je v zvczJ s tem treba delati dalje, čeprav jc v suiisiiki n: več.* Izmilni oddelek ostaja torej »letava«? »Na tem oddelku je konstantno v delu več kot 20.000 zadev. To pa je že tak obseg, ki je glede na število referentov in siojepisk, pa tudi sodnikov in strokovnih sodelavcev, ki sc s tem ukvaij^jo. neobvladljiv. Da je zadeva še hujša, nas trenutno pesti še pomanjkanje strokovnih sodelavcev, zlasti pa so težave pri nadomeščanju sodelavk v času porodniškega dopusta. « Sodniki za preicrske prinesli s seboj spise Tudi sodniki za prekrške po novem sodijo pod okrajno sodišče^ »Sodniki za prekrške so poslali okrajni sodniki s 1. januarjem 2005. Ob prihodu so prinesli s seboj nekaj čez ."^.000 zadev V tem letuje bila večina kt>nča- MiVe/ia BukyiČ • ùezman nih, tudi s tak{> imenovano abolicijo, lako da se jc leto 2005 končalo s 1.700 prekrškoviiimi Z-adevami. lani pa je bilo takih z.adcv 2,450. Število spet narašča in je glede na b^nec tela 2005 naraslo skoraj za 40 odstotkov, pri čemer ugotavljamo, da se oddelek za prekrške zxlaj ukvarja za zadevami, ki so res nepomembne. Sama se o pravih učinkih te abolicije sprašujem. Mislim, da je lu precej stvari, s katerimi se sodišče ne bi smelo ukvarjali, čc naj bi reforma dosegla svoj namen.« Največji pripad v zemljiški knjigi 'Zemljiška knjiga je zaenkrat še v okviru okrajnih sth dišč, predvidevajo pa se spremembe, po katerih naj hi hi la ta skupaj z geodetsko upravo vključena v .igencçoza evidentiranje nepremičnin. Kdaj se ho to Tgitdilo? «Zadeva je v zakonodajnem pt)Stopku. V zemljiški knjigi se trudimo, da bi do takrat, ko bi to področje prevzela agencija, resili čim več zadev. V zemljiški kiijigi seje pripad najbolj povečal. Kljub temu da referentke delajo maksimalno, da so po storilnosti med prvimi v Sloveniji in da poleg rednega dela 1er zvišancga normativa opravljajo še pogodile no delo. pripada ne morejo obvladati. V nekem obdobju so reševale tudi po 200 zadev mesečno, normativni pa je 100, 110 do 1.^0. Koliko časa bo tako še lahko šlo, ne vem. Dejstvo pa jc, da jc bilo rešenih ogrontno z-adev, da pa je ob povečanem pripadu zaoslanek konec leta spet večji, koi je bilo na z.aceiku. V zemljiški knjigi iniajo tudi precej prošenj za priorilclno reševanje. ker stranke jemljejo kredile, prodajajo nepremičnine ...Vedeti jc ircba ludi lo, da se v Velenju /filo dolgo ni vlagalo predlogov za vknjižbo etažne lasltiinc, potem pa s<5 sc upravniki in drugi lega naenkrat pospešeno lotili. Tri referentke same lega bremena ne bodo zmogle, zato jim je bila ludi dodeljena pomoč v okviru projekta Lukenda.« Lep,še pa kaže pri dmgih zadevah, pri kazenskih, pravdnih, zapuščinskih, tiepi'awlnih... »Tu 7. leti opažamo manjši pripad, tako da je zadeva holj obvladljiva. To se zJasti pozna tako pri kazenskih kol pravdnih zadevah, ki so najbolj pomembne zadeve na sodišču, če tako rečem. Število teh z-adevje raslo od leta 1995 do 2000. Ta-krat smo hneli v delu več kot 1.100 pravdnih zadev, konec leta 2006 jih je osialo samo šc 378. Pri kazenskih zadevah pa je bilo podobno. V letu 2000, ko jih je bilo največ, jih jc bilo 769, zdaj jih je 354. Kazenski oddelek sploh ne bi bil pn)blemaiičen, če bi bila udeležba slrank vsaj malo boljša, kol je. Na pravdnem oddelku te/^v z udeležbo ni. /adcvc pospešeno rešujemo, računamo, da bomo tudi stare zadeve v kratkem rešili.« Vi in mi, DobrodoSUn Delavska hranilnica 1 vesallem Vas pričakiijeme na ŠaleSkI 20c v Velenju vrsak delovnik od 8.30 do 17.00. Telefon: 03 8973007.8973008. E. pošta: manftne jemva@delevik»^r8nilniu.si TE KREDITNE PONUDBE NE SMETE ZAMUDITI! V Dalavtki hranilnici vam v januarju in fabruarju 2007 nudimo zala ugodna kradímo ponudbo: :: Kredito od 3 do 12 mesecev: z obrestno meroHino 3.8 %. strolsk za varova njaie 1.5 %. strošek odobritve kredita samo 20.88 EUR {4.S98.89 SIT). :: Kredite od 13 do 36 mesecev, do zneska 4.200 EUR (1.006.488,00 SIT): z obrestno mero semo 5,0 H. -strosekzavarovanie je 1,5 stroaek odobritve kredita samo 20,86 EUR (5.000,00 SIT). :: Nad zneskom 4.200 EUR: z obrestno mero samo 5,0 K. «strohlczdvarovaitja je 1,8 K. stroiek odobritve kradlu samo 41,73 EUR (10.000.18 SfT}. Znesek ObroV Vodeflj6_ EOM 4.200 EUR 12671 EUR I 68.42 EUR 25.03 EUR ' 0.83 EUR | 7.09 H 1.006.488,00 SIT 30.3B5,00SrT j_ 16.396.00 SH 6.998.00 Srr 200.00 SIT 1 7.09 H Efektivna objestna mera ie obračunana na dan 3.1.2007 in se zaradi Interkalamih obresti $pramin|a, odvisno od dneva najenia kredita. Pri preračunu ia bi) upoitevan te&aj zamenjava: 1 EUR" 239,640 SIT Ne odlašajte s svojo odločitvijo! z veseljem Vas pnčdkuiemo v nali poslovni enoti v Veleniu, Salelka 20. tel.: 03 837 30 07.897 30 08 vsak delavni den od 8.30 do 17.00 ure. wvvw.delavska4tranilnica.si info@delavsluHhramÍnÍca.sl 8 NASI KRAJI IN UUDJE 15. februarja 2007 Zaradi sprememb manj zlorab? Novosti glede denarnih socialnih pomoči krčijo seznam upravičencev -Lani porast izrednih pomoči iatjsna Podgoršek Sprcmembti zakojia o socialnem var-stvij. ki so stopile v vdjavo koncc prejšnjega meseca, s« prinesle kar tickaj novo-sli ludi glede Ucnarnili socialnih pomoći, ki hoUo zmanjšale se/nam upravičcnccv. »Na slednjem no bo vcc listih vlagateljev vln^ /a dodelitev denarnih pomoči, kale-Tih prihranki so večji kol 12.534 evrov. Po novtfm ti niso iipraviccni do omenjene ptv moći. Prav takf» ne bo med njimi vlagale-Ijev vlog. ki imajo v lasti avt{)mcjhil, vreden VCĆ kot 7195 cvrov,« jc povedala Marija Telkić. sirokči, 14.^.90 evra tisti upravičenci, ki /rviio pri sîarSih, tričlanska družina prejema 411,14 evra, šliri-lanska 472.K1 in petčlanska družina 5.H lisoč cvrov denarne sodalnc pomoči. Lani so na centru dodelili 41.^ izrednih denarnih pomoči, kar je kar nekaj več kol predhodno leto. Višina enkratne pomoči znaša toliko koi redna piunoč (205.57 evra), lahko pa jo upravičenec dobi dvakrat v leiu. Popis nepremičnin: dosti trkanja po nepotrebnem Slaba volja, ker upravniki popišejo le stanovanja, ki jih upravljajOi za druge nepremičnine morajo lastniki poskrbeti s samopopisom - Bo potrebnih več popisovalcev? Miiena KrstiČ • Pianinc Velenje - Za nemoteno izvedbo popisa nepremičnin, ki se je v Sloveniji pričel L decembra, končal pa se bo (Čc bo teklo »gladko) konec aprila, je bisivcna priprava lastnikov nepremičnin nanj. i^ato Geodetska uprava udeležence ponovno poz.iva, da pred prihodom popisovalca pripravijo podatke, ki so poircbni za izpolnjevanje popisnih ohrazccv. Med kljtJčnimi podatki, ki jih morajo pripravili, sta neto in uporabna ilorisna površina. Tcjc poirebno izjneriti /a vse stavbe in dele stavb, ki jih ima udeleženec popisa nepremičnin v lasii, torej ludi za garaže, lope, hleve in podobno. »Dostikrat lastniki dobesedno naplahtajo popisovalce, ko jim obljubijo, da bodo podatke pripravili, a ko ti pridejo, jih se nimajo. Dostikrat tako po nepotrebnem irkajo na \Taia in izgubljajo dragoceni ča$.« pra\ijo na gc ode I ski upravi, V prostoru Območne gemeni izboljšanje gibanja, kondicije in podf)-bno. Najpogosteje traja zdraviliško zdravljenje 14 dni, to pravico 7n isto bolezen pa lahko zavarovanec iiveljav-Ija vsaki dve leti, če gre za verjetnost povrnitve funkcionalnih in delovnih sposobnosti.^ Ko na komediji odločate o tem. aH je zavarovanec tipravUen do zdravi H-ikesa zdravljenja aU ne, katero mnenje ima tezo^ fO zdraviliškem zdravljenju odločamo imenovani zdravniki. Nekaj nas jc specializiranih za zdravilišča. Odločamo sc na osnovi svežega izvida specialista. Pri tem ni toliko pomembno njegovo mtienje. ampak bolj opis bolezenskega stanja, navedba deficitov v telesni funkciji in kaj bi se lahko še popravilo. Nekateri specialisti opisujejo predvsem rentgenske, histološke diagnoze. To nič ne pii-meni. Imeli moramo popis in popravljfvost Pimkcije telesa.» Lahko pmvste nekaj nasvetov za kiifo pot do zdraviliškega zdravÇenjaî "Pri izbiri zdravilišča je bolje izbrali tisi ega. ki je bli;?jc. kajli to praviloma nudi več standardnih poslclj za posamezno območno enoto. Pogosto sc bolniki obračajo na zavod, češ da so za vsak dan bivanja v določenem zdravilišču doplačali nadslan-dardno uslugo v znesku do 10 evrov. Ï6 zalo. ker so izbrali zdravilišče, ki ima na voljo malo siaridardnlh postelj, ki jiii ponuja Primarij mag, Igor Koren: -Boi} koje zdravUiŠće usmerjeno v turizem, manj siandardniii posteij ponuja Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.» zav(xlu, in so bile vse slandardne p{)Slelje zasedene z bolniki iz drugih območnih enot zavoda po državi. Prav tako sc jc dobro seznřmiti. po čem je zjjano posamezno zdravilišče. Ce je to poznano po zdravljenju - na primer - kožnih obolenj, nikar ne silile vanj zaradi rehabilitacije obolenj prebavnega irakla. Velika verjetnost je. da bod(i bolniki s kožnimi bolezjiimi zasedb' vse slandardne postelje in bo dostopnost do teh zdravilišč otežena z drugimi boleznimi. Ko vam zdravnik piše predlog za zdraviliško zdravljenje, mora dodali sveže izvide specialistov, iz katerih je nedvoiunno razvidno, kaj pričaktije PrcdvseQi bi bile dobrodošle fotografije, spomini starejših članov na dejavnosti društva, izlete, predavanja, o članih izvršnega odbora in podobno. Svečano bodo obletnico proslavili v okviru repub-lisice proslave dneva diabetikov, katere organizatorji so letos. Pripravili jo bodo v soboto, 17. novembra. Oe jim bo uspelo zbrali dovolj n?ateriala. bi namreč radi ob proslavi pripravili tudi razstavo o delu v preteklih 20.1eiih. Ali jim bo to uspelo in v kakšnem obsegu, je seveda povsem odvisno od pomoči in Vse. ki bi lahki) s podatki ali materialom prispevali k orisu 20-letncga dela društva diabetikov. prosijo, da se nam oglasijo na tel. KO 77 400 (In-gebtjrg Cas) all 041 745 5X8. Materia le lahko prinesejo tudi v prostore društva upokojencev (vsak ponedeljek od 9-11 in 15-16) ali pa jih oddajo v nabiralnik društva pri diabetični ambulanti v /D Velenje. pripravljenosti nekdanjih in sedanjih članov, da malo pobrskajo po starih albumih in spominih.« ■ bs V društvo vključiti čim več mladih Čebelarsko društvo Mlinšekje lelos imelo Že 78. letni občni zbor po vrsti- V poročilu, ki ga je predstavil predsednik Martin Meško, so ugoiovili, da so vse nal<^ge. ki so sijih zadali, tudi uspešno realizirali. Njihovo delo namreč temelji na pridelavi in predelavi čebeljih proizvodov, opozarjanju ljudi o korislnosli čebel, iznbra-^evanju članov in zdrav-ljenju čebel. Kljub vloženim naporom jim je ostalo veliko moči in del, zanesljivo pri tem ne bi mogli spregledati vloge društva. Slednje ima samo en cilj - skrb za svoje člane. To pa kaže na različne načine • organizira izobraževanja, strokovne ekskurzije, omogoča pridobitev potrebnih informacij, se tvorno vključuje v reševanje najaktualnejših vprašanj. S takšnimi usmeritvami Je društvo delovalo tudi v preteklem letu.« Tako so mod drugim organizirali predavanje o bovini virusni dia-reji. Bolezen ni nevarna za ljudi, močno pa posega v ekonomiko hlevov. 26 slušateljev, od lega 22 iz Šaleške doline, se je lani udeležilo strokovnega izobraževanja za veterinarskega pomočnika. Na i/lct so se odpravili v Priekijo, na stro-koviKi ekskurzijo, ki jo je organbi-rala Zveza rejcev rjave pasme, pa na Bavarsko- Proti koncu leta so dali pod drobnogled pravilnik o zaščiti rejnih živali- Seznam uresničenih lîalog so dopolnili še z t>b- Sonfa Ariič ravnavo sofinanciranja kontrole proizvodnje, ki Jo zahteva FU. Letošnje dcli)vanje društva bo teklo bolj aji manj po ustaljenih stnernicah. Poleg izobraževanj, predavanj in reševar\ia aktualnih vprašanj so v program kot novost zapisali predlog članov prejšnjega upravnega odbt)ra društva, da bi organizirali predstavitev in branje kataloga bikov ter avkciio živali. Te doslej v Šaleški dolini še ni b)h\ pripravili pa bi jo najraje v sklopu kakšne večje prireditve v eni od občin Šaleške doline. Svinja Arlič pa si tudi želi. da bi začeli priprave na razstavo živali, katere organizatorji bodo prihodnje lettj. Arličeva je ob tej priložnosti pohvalila stn^kovne službe, ki tjprav-Ijajo svoje nalt)ge na visoki poklicni ravni, in izrazJla upanje, da bo rejcem tako tvorno stala ob strani, kot doslej tudi zadruga. »Ce hočemo preživeti v času glo-bali/acije, moramo znali ceniti sebe, domače znanje m imeli mo ramo lastno predelovalno industrijo. Ce se tega ne bomo zavedli se nam lahko zgodi usoda tovarne sladkotja v Ormožu- Vem, da so težave, a je z tijimi tako: Če jih hočemo rešiti b(jm<5 za to storili vse, če pa ne, bomo iskali izg (eîodni jc od lakral, koje IJoris Slih p>sul v. d. ravnalelja glasbene šale Frana Ki^runa Ko-/cljskcga Velenje, ludi ob mieno-vanju za ravnalelja je med prednostne naloge uvrslil poravnava* nje precejšnjejja flnancncga primanjkljaja Sole In dvii kakovc^sine ravni i/obra/cvai\ia učencev in dijakov, čeprav je bila la že pred njegovim prevzemom vodilne doiž-nosii na zavidljivi ravni v slovenskem prosioîu. Je dosegel zastavljen cilj, jo bilo eno do vprašanj, ki smo mu jih zaslavili v pogovoru. Nanj je inkvlc odgovoril: "Sem. Učenci na^ sole so se na tekmovanjih uvrstili med najboljše glasbenike v državi terzunajje, pripravili smo več kol 100 javnih nastopov in s;odcl:>vali na 51 zunajšol-skiii. Bili smo urganizalorji odmevnih mednarodnih seminarjev, revije pihalnih in godalnih orkestrov slovenskilî glasbenih st)l in bi lahko kaj omenil. Tudi finančno je bi o minulo koledarsko leto uspešno.a Po nekaíeňh podatkih je /c^m/ja Kofe zncáak vev kot 417 tisoč ivv. Kako yte se fotifi zfionjseva-njn in kako pfiti^ka? »I/^iUba je bila bli/u omenjene številke. Uresničevanja 'sanacijskega programa*, ki je bil /e pripravljen pred mojim ravnateljeva-njem, smo se lotili zvso vnemo in podatki kažejo, da smo bili doslej zelo uspešni. Pri tem nam je v veliki meri pomagala Mestna občina Velenje, obrcsigraniov. Sam sem imenovan v komisijo, ki se bo ukvarjala s tem. Na vsak način bomt> poskušali postaviti takšna merila, v katerih se bomo prepoznali tudi v prihodnje na področju srednješolskega glasbenega i/ob-raŽ3Vanja. Moram pa ob lem reči. da ne po/nam razlogov zj vse prej kot nakkmjenosi v Ljubljani do tukaj ^fijega oko y a.« Kako dafev pa so aktivnosti vztvzi z'Lstanovitvijo unii'erzitelnefía šftt-tfija instmntetfiahie pedagogike v leicnjti? >'/adeva se počasi premika. V minulih dneh seje sestala komisija, ki naj bi začrtala fiadaljnje aktivnosti glede elaboratih. Ti so izdelani diislej 75-c^dsiotno. Rekior maribi)rske univerze je imenoval še dva člana, ki bosta sodelovala pri tem. Smo optimisti. Velikokrat snii) v minulih letih tudi v lokalnem okolju slišali, da la fakulteta v Velenju ne bo v redu. ker bodo tu predavali profesorji v pokoju, da nimamo dovolj kadra. Na glasbeni šoli imamo visoko izobražene ljudi, ki pa res nimajo takega rentj-meja. da bi bili laliko na samem začetku misiici. /a to, da bi to lahko poslali, morajo imeti več možnosti.« Je niitgoće napovedati zftOetek tena un iivrzftetneíía študija v íele-nju? »Težkobirekel. Ze veliko let nic je bilo izrečenih. Pustil bi. naj čas naredi svt)jc. Vsekakor bomo izkoristili priložnost, ki jo je ponudil rektor mariborske univerze v največji rnožjii meri. Naredili borao vse, kar je v naši moči, da bi univerzi-tetoo izobraževanje instrumentalne pedagogike steklo cim prej.« Koncert učiteljev ob kulturnem prazniku Navada jc. da se ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leio zvrstijo raznovrstni kulturni div godki, lako je bilo minula dva ledna ludi na velenjski glasbeni šoli precej živahno, saj so se koncerti kar vrstili (obisk pianista Lâszla Baranyaya, večer dijakov 4. letnika umetniške gimnazije, koncert šolskega godalnega orkestra s solisti, koncert mladega nud/arskega pianista Adama Cîyôrgya, maraton po belih in črnih tipkah, nastop dijakov vzporednega izobraževanja). Tem je v ponedeljek, 5. februarja 2007, v orgelski dvorani glasbene šole sledil tradicionalni koncert učiteljev glasbene šole. Spored, ki sta ga idejno pripravila ter vodila Tanja Mršnjak Pe-trejin Miran Sumečnik.je ponujal pester izbor različnih kom:)rnih skupin ter solistične nastope. Koncert je najprej slavnostno odprl trobilui kvartet (David Spec Jez-ernik, Damir Tkavc, Miran Sumečnik in Toni Vrzelak), nato pa je sledil niz glasbe različnih dežel. Argentinsko vzdušje sta pričarala kitarisia Monika in Boris Stih / Milongo skladatelja in kilarista Maxima Diega Pujola. Sledila sta stavka iz Barlokove suite (z njo se je pred-sta^la pianistka Valentina f'as). njej pa Suita Buenos Aires skladatelja Pujola. v kateri sta krasno muzicirali flavtistka Špela Zam-rnik in kitaristka Mimika Krajne Stih, ki sestavljata Duo Aurora. V energičnem ruskem plesu CL Gre/kija smo slišali oboistko Tanjo Mršnjak Petrej, ki jo je spremljala Katja ?.ličar Marin. Tomaž Lojen je za zaključek prvega dela konccrta na Doppleria, s katero se je predstavila flavtistka Alenka Ciorsič lirnst (z.a klaviijem Katja /ličar Marin). Akordeonist /mago Štih je zaigral sonalo Domenica Scar-lattija. vioiončelistka Cîordana Keller Petrej pa Salnt-Saënsovega Laboda, ki mu je dodaten čar úa-dala mlada plesalka. Nato smo v nekoliko spremenjeni zasedbi slišali kvartet flavt "Kokopeli" (Spela Zamrnik, dijakinja Jana Belič. Agata Kvartič in Neva (Ddvor Plam berger, Tomaž Guček, Blaž Zupan). Zaigrali so popularno skladbo I3ill Bailey iz leta 1902. Koncert je prijetno prikazal delo učiteljev glasbene šole, ki kar kliče po ponovnih priložnostih. V kulturnem tednu sta mu sledila še dva pomembnejša nastopa. Koncert najboljših diiakov na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je v pniddverju velike dvorane drzavîiega zbora or- Honcert učiteljev velenjske glasbene šole je navdušil polno orgelsko dvorano. marim bo zaigral skladbo l oot-path ameriškega tolkalisla Dava Samuelsa. Gre za Samuelsovo improvizacijo i/ zgoščenke »Ten Degrees North«. Drngi del se je začel / Madžarsko pastoralno fantazijo Kranza Beriša) z odlomki i/ Bizetove Carmen. Sledila je pesem češkega skladatelja Johana Wen-zela Kaliiwode, izvedli so jo Uordana (lleb, Matjaž Hmeršič in Nikolaj /ličar, koncert pa je sklenil trobilni kvartet z g(isti ganiziral odbor Državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport, 1er peti ktincen iz abonmajskega cikla Resna glasba, v katerem smo poslušali odličnega nizozemskega organisla lliea Jellemo. ■ Cirsto Sramef Vifčma ICOL-OJMA JU:TRI ieio!;nJi 5. triemle sloverfske .Hodo/m umimsti. katerega morim je bih 2S, JI 2006 (trajal l)0 do 4 J, 2007) v Moderni galeriji iJubUana, s kusiosko vlogo .htrijo Kriuim in asiuevtox Sandre Sajovk iu Tomota Kučerja, se je začel z javnim poziwi/i i/řireinikofn za predloí^e za razstavo projektov, kijih imajo v delu in Jih bodo razvliali .V v naslednjih leiflt. làko so se organizatorji izoiinlli predsijvlfonjii te lide/tilt del In s tem dali /Mudarek delom v procesu naslajanja. Oh predpostavki, da je liotrehno slovensko umetniški) dejuvnasl Internacionalizirati. v dogovoru z umet-tfikh Izbrafiinti na natečaju, In .ç pomočp tujih ambasad v Sloveni/l organizirali udeleiho na artiat-irj-residence (umetnik na delov?iem obi^Jat) programih. Zasnova razstave^le /vzdeljetta m ,t/ir/ n/t^dule:pn/dstavitev dohrili praks, predsfaxtlť^' umetnikih del, analize produkcijske situacije r 20. stolenu in javne f>redstavinv. okrogle mize. />redavanja in fíerfor-mansi. Glede na to. daje namen letošnjega V.^ja ofxrzoňii na neizkoriščene možruxstl za izboljšanje prixlukcijskih razmer na po-dn^ju vizuainih praks, so organizatorji želeli predstaviti nekatere f)rimere dobrih praks, ki so vsaka fx) s\'Cje dosegfe raven, na kateri je mogfTOi zvezno in nacrtno raz\iianje imiefntskega ofma. V drugem modulu Je predstavljenih enajst izbranih umetniških projektov. ki so postiTi-ljeni v razdelkih kt>t enajst sanMstotnih razstav. V centralnem prœtonj so iH>!>ia\'lienl elenterdi. v katerih se zdruiidejo fzhodiicne te>fw letfX^njega U.^jo: prtkJulcciJsh' pfígo/i na področju vizualnih t>raks. Internacionalizacija, veliki jbrniati, drutbeno odgovorne teme... Vtetn prostont se bodo odvijale ludi vse dejavnosti iz četrtega modula^ Četrti modul ni iHfstavljen v prostor, temveč v čas: realiziral se ho v času trajanja razstave. Od januarja do začetka marcu bodo izbrani umetniki f>red^tavili svc^a dela (tako tisH. ki razstavljajo, kot tisti, katerih prispevki bodo objavljeni v zborrnku), organizatool bodo organizirali okrogle mize. g{Xsye iz fn/ine b^pozno avant.i^ardfm val. ki trenutfio kot ntšilni atnatni zaliva najenmientnejše slomtske hrame umetnosti, ni dosegel nase prrm'nce in tako, da umetniki tukcil še wdtto lahko u-slvarjamo, ne da hi nas vkalupila si.uemska narjvnanost parih kustosov, ki .\o si od nekdaj želeli, da hi lahko bili umetniki Zato Vas ne hom jmahila na ogled razstave JU:tri ( U^) v Moderno galerijo v LjuhUani. ker hI Vam ukradla dragoceno uro ali dve prostega ča.'^a. Na razstavi so razs-lavl/etil projekti - zanti.sli. ki verjetno ne bodo nikoH obstajale v klasičnem olntajanju. kot umetnina nai)r., vendar sva s kolegom, kol /ta talost večina ostalih umetnikov, ugotovila, da .sistem potrebuje projekte, daje denar za njihovo nastajanje - lo je najlažje, stu' ravno tehnika novih medijev, ki naredijo zunanjo lupino dizí^na in razlag tako mikavno, kol da so ti projekti te izvedeni. Oh odprtju razstave je glavni kustos V S proglasil umetnost za proizvodnjo. Tako Je zadan kai)italisllčí}i udarec ludi lam, kjer smo še lahko govorili o pojnm svobode in swhodne ustvarjalnosti. .Skozi celotno .Wovm zgodovino umeino.\ti .ço se u/netniška dela ločevala po tehniki, v kateri jo bila ustvarjena. Tako poznamo več različnih tehnik, v katerih ustvarjajo umetniki. Nekatere so stare več tisoč let. drui^ [HI kakšno desetletje, vendar so to le umetniške tehnike, ki omogočajo specii tko nekega u met ničega dela. Z razvojem novih načinov predstavljanja slike, zvoka, informacij so priHle nove tehnike umetniškega ustvarjatijo. Vendar je v naši umetnastno-zgodovinski, kuslaski in umetniški srenji še vedno problem ločevanja med tehniko nastanka In dejattsko v.^ebltto. Različne tehnike novih medijev so vizualno in informacijsko pogosto šibkejše in tudi časovno omejene, zato sodobni vizuaini tuneiniki na veliko in široko začutijo potrebo dodatnih razlagah in traktallh o s}vjem delu. Birokracija nastajajočih novomedljskih sodof)nlh prcýektov je primerna za kasnejšo ohdelaw v pisarnah niinisftTitev. Tako. To Je naš umetniški JUiTRl Praznih in čistih rok ustvarjamo. klikamo po novih medijih, ovohavamo virtuainost in digital' iziramo poljube za valeminovo. ■ Nataša Tajnik 107,8 MHz Glasbene novičke Pustne novičke Se pusi tli več la, kar je bil. I dem se preprofHii ne ljubi več prav tli b:l() »švoli« opozoriti <^slarijc, k: so jih počeli lisii na oblasti In malo pt^J njo. Pusinc norčije ludi nas vsako lito boj zaobidejo. Će je minula leta za pustno razpoloženje v redakciji poskrbela oblikovalka Janja Špegel • Košuta, u,"ianio. da bo poslej racunck pesem in najboljši rock nastop dueta aH skupine. Carrie Undet^oí^d je zmagala metl novinci. Chrislina Aguilera je dobila grammyja za najboljši ženski pop vokalni nasiop. med moškimi pa je zmagal John Mayer. V drugih kategorij a h so nagrade osvojili še Black },:yed Peas. Justin Timberiake, T.L. Ludacris. Madonna. Bob Dylan in drjgi. Skupaj so podelili kar 108 gr^m-myjev. pa ludi i o kra i ne gre oporekati. Po dveh uspešnih sin-plih Ain't No Olher Man in Hurt na radijske valove že pošilja ireljega z naslovom Candyman. lako kot pri prejšnjem je tudi tokrat pri nastajanju pesmi sodelovala nekdanja članica skupine 4 Non Blondes Linda Perry. Režiser vide-ospota pa je tokrat Maiihew Ri>lsion, znan po sodelovanju s priznanimi imeni svetovne glasbene estrade - Michaelom Jackson, Madonny, Bryanom Adam Si) m, f Eurythmies, Suga-babes... PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE V znamenju dretja FNDLliSS INtRl lA. AKIEDLIA in Wmi ENCř[NE HliARV so imena ireh skupin, ki so v petek 9. 2. z dreijcm napolnile MC. Koncert, ki se .e začel okrog pol enajslih, je privabil žeijtie kričanja, ki nima nobenega besedila in kjer delujejo (se uničujejo ...) ic glasilke glavnega kričača (ne. izraz pevec U: ne pride v pt^šiev). 2 slovenski in ena iialjanska skupina so pi«krbelc. da jc bilo slednjega v ušesih več kol dovolj. Skupina Akedcia, ki je prosi or zasedla prva, je slovenska »power violence» (mi;«č nasilja) zasedba, sestavljena iz štirih članov. Deluje ze od lela 2004. (jre za precej uporniško skupino, ki svoje nazore skozi glasbo predsiavlja s pomočjo kričanja oh spremljavi bobnov, bas kitare in ekktrične kiiarc. V Velenju so skupine te vrste dobro sprejete in ludi Akedeia ni bila izjeoia. Med ojUiovim nastopom so po MC-ju leiele role WC papirja. / nečim jc pač ireba poposirii svoj nastop ... Dodana je bila tudi dobra mera metanja v občinstvo, katerega jc bilo občuino manj kot ponavadi. Za njimi jc nastopila še ena domača (slovenska) zasedba-Wiih engUK heart. kričanje), izrazi na obrazu, sam nasiop. metanje po ileh. v občinsivo In seveda eno in edino spuščanje glasov v mikrofon so bile prisotne ludi tu. le da jc kričac druge skupine pokazal še dobro mero samovšečnosti. Najbolj nc-naviidtu> pri tem na si opu je bila majica glavtîoga akterja. Vsekakor ne bi pričakovali, da bo nekdo, ki poskuša izrazil nezadovoljstvo, nasproto vanje in sploh upor. nosil majico, oa kaleti je skupina Caughl in theaci (včasih zelo popularna pop ameriška skupina, s skoraj samimi ljubezenskimi pesmimi, koi so Bring back ihe love. Baby come back ipd.). /. naslopi pa je zaključila italijanska zasedba iîndJess inertia. Uvrščajo se med Scrcamo, Black metal, punk. Skralka še ena skupina, pod lenje vedeli, da Ana ne more biti hkrati v Velenju in na tekmi v švedskem Areu. Svetovnega prvenstva niso napovedali dan, dva, teden dni prej, ampak se je zanj vedelo že nekaj let prej. Kaj naj si mislimo ob tem domaći in tudi Ana? Da vas je sama iskrenost?« Predsednik Fan kluba Ane Drev iz Šmartnega ob Faki Marjan Kjiez je takole nagovarjal za pot v švedski Are na ogled svetovne^ smučarskega prvenstva Ferdinanda Krbavca, velikega športnega zane* senjaka v kraju: »Si pa trmast. Pojma nimaš, kaj boš zamudil. Ne bos vedel, kako je potovati z avtobusom po skoraj 2800 kilometrov dolgi poti tja in seveda po prav toliko dolgi poti nazaj. Ne boš občutil prednosti ali pomanjkljivosti spalne vreče, dobrot h domače^ nahrbtnika. Ne boš del zgodbe, v kateri so nas Črnjani »potegnili«. Ti kar »bluzi« pet dni v svoji delavnici, mi se bomo pa èû S?** ^ ti» I I Zdpor zaradi spricanja pouka Ker je 15-letna nemškn dijakinja dolgo špricala pouk, jo čaka ne-navadîia Izkušnja • spokor j U se bo morala v zaporu. Tako je namreč odločil minister za izobraževanje nemške dežele Saške in dekletu i/ mesta Goerliiz odredil dva tedna zaporne kazni. Minislerje pojasnil, da je zapor predlagalo okrajno sodišče, ker dekletovi slarsi niso hoteli plačati kazni, dekle pa nI hotelo opravljali družbeno koristnega dela. Na ministrstvu pravijo, da jc edina preostala vzgojna kazen zapor. Poslovil se )e najbolj ploden irski bik Bik Cřallee Merci seje sktJtil v Neni6iji. nato pa večino življenja 'delal' na irskem, kamor so ga pripeljali leta 1993. Irci ga danes sla- vijo kol »rešitelja mlekarske industrije«. saj je bil zaslužen, da je pridelava mleka na otoku moćno porasla. Nič Čudnega, saj je za-plodil najmanj 100 tisoč hčera in še več sinov. Cialtec Merci je bil tudi eden prvih irskih bikov, katerega poslanstvo je bilo darovanje semena za umetno oplojevanje krav po vsej deželi. V Nacionalnem središču za rejo goveda sn povedali, da je lo zanje zelo žalosten dan, »A moramve pa z banke sploh niso obvestili, da so njenemu računu 'dodali' še eno kartico. Iz Queenslandske banke so se za napako opravičili, a v izjavi dodali, da morajo ljudje, ki se prijavijo za kanico. s podpisom potrditi, da so navedene in- fo rmaciie resnične. Obsodite me^ ker jem čokolado!_ [_ —> Nizozemski novinarje sodisče prosil, naj ga obsodijo, ker je čokolado in s tem podpira Izkoriščanje oirok v Sltmokt)ščcni obali. 35-lctni Teun van de Keuken pravi, da bi rade volje odšel v zapor. saj bi s tem nizozemski kupci morda začeli ukrepati. »»Če bi stopili skupaj, bi lahko prldelo valce kakava in izdelovalce čoko lade poskusali prepričali, naj nehajo izkoriščati otroke.« pravi novinar. Ob tem opozarja na razmere v Slonokoščeni obali, ki je največja pridelíwalka kakava na svelu, že od kratke državljanske vojne leta 2002 pa borci za človekove pravice opozarjajo, da otroci v tej drŽavi kol sužnji delajo na plantažah. Vari de Keuken je svnjo st>holo zvečer pričeli pri Dyaku. Po prijetnem počilku in okrcpcilu sa se v soju bakel vrnili v dolint). Najslarej^ udelc/ciika ncjCnega poivxJa je bila Ki-leuia Marija Blaj. Pol je prehodila brez tc/av, vsi po-hodniki pa soji na koncu iskreno česiitali. Poliod bo /agiHovo o^al (radicija. računajo pa ludi. da ho pohixinikov vsako leio već. Najstarejša udefezenka nočnega pohoda, St-tetna Marija Blaj, mod počitkom smo v Afriki Nťicrýu • Leli« Mladi muzealci Mu7xga Velenje dsupaj s starši ua ne-deljskili niu/cjskih ustvarjaInicah spoznavajo stalne njuzciskc in gale-lijskc /bilke iidàcgd iiiu/cld.Vsrikić se jïoii udiiiiii, da jím /hiiko piibli-žatno na njihovi starosti primeren način. V nedeljo» 11. fehniarja 2007, smo jim pre*nlilj • Upokojenci p'xh^dbora DU Velenje i/ Šentilja so 4. februarja na leineni občnem zboru ocenili dcîo v leiu 2íK)6. Vzorno pripravljenega občnega zbora seje udeležilo skoraj 140 upokojenk in upt)-kojencev iy. KS Šentilj, in to je hil prvi tako številčen zbor šentiljsklh upokojencev. Obširni dnevni red je napovedal, da bo ocena dela v preleklem letu temeljila. da pa članice in čiani dobro poznajo delo pododbora, j s pc)ka-zala razprava, ki je pravzaprav ni bDo. Le nekaj manjših pobud je na-piTvedaJo. kaj bi še ka^^lo izboljšali. Delcjvno, fmaiično In špi^rino p(v ročilo matičnega društva sc: podali gostje, delo pododbora Šentilj pa njegov predsednik Alojz Leskovsek. Med drugim je v zadovoljstvo vseh ptwcdâl. da so prostori nekdanje trgovine v Domu krajanov Šentilj se- daj upokojenski ter da naCrltijejo gradnjo novega večnamenskega doma krajanov s tclovadnJco. kar si v kraju vsi prebivalci že dolgo želijo. Vsa poročila so bila scjglasno potrjena. člani pa so predlagali, da hi imeli v prihcxJnjc samostojno društvo, o čemer bodo še razpravljali. Kaj je novega na političnem prizo riše u v občini in < okolic i. jc povedala piKi/tipanja MO Velenje Ana Rcv^ Hribar in poudarila pomembno delovanje šentiljskega pododbora DU Velenje. ■ d. ko. Na zboru so tradicionaino Čestitafi tudi upokojencem^ ki so zaifetežili okrogla obletnice rojstva. Ta petek odprtje Po večletnih naporih in ukvarjanju z vprašanjem, kam z mladimi v Šoštanju, so se v tem času zgodili konkretni premiki. Na zadnjem sestanku, ki je bil na ravni župan cbčine Šoštanj Darko Menih, predsednica KS Šoštanj Vilma l-ece In seveda mladi, združeni v Mladinski kulturni center Šoštanj, ki je bil 5.1. 2007 v Šoštanju, so sprejeli konkretne »xlločitve, kalere bodo očitno tudi realizirali. Na tem seslankuso se vprašanja vrtela predvsem t)koli možne lokacije, ki bi bila sedež centra, medlem pa so sc ponovno sestali na isii ravni in sprejeli sklep, da ho začasen sedež MKC v kletnih prostorih Majerjeve vile v lako imenovani Podmornici. Od besed k dejanjem, so rekli mladi, in pob 19,0 O, Vseka kor je bil čas. da se v Šoštanju poišče TH/umim rešitev za mlade, ki ne želijo Kvoje mladosti preživljati na ulici. ■ Milojka Komprej Učenci razpravljali o devetletki Šinartn« olj Paki - V rorek, JO. l„ smo na OŠ bratov Leionja izpeljali solski parlament. Preleklo šolsko leto smo govorili in razpravljali o tahijih. to jc o temah, o katerih pravzaprav neradi javno spregovorimo. lema letošnjega šolskega parlamenta pa je prav» nasprotje laiiîdcih tabujev - NAŠH MNliNJl: O DJ> Vlill.liTNl OSNOVNI ŠOLI. Vemo namreč, da je tematika devetletne osnovne šole predmet vrcxih razprav tudi v praven^ parlamentu; o šoli nenehno pišejo v čas-iiikili, o njej se pogovarjatno pravzaprav vsi. še posebej |5a mi učenci. Šola je del našega vsakdana. Na parlamentu so Síxlelovali predstavniki vseh razredov, tudi najmlajši prvošolčki. Tako so učenci rs/redne slnpnje na svojevrsten način izoblikovali in predstavili svoje ugotovitve. Iskali so odgovore na težka vprašanja: /akaj pravimo šoli devetletna íwnovna sola, zakaj so njihc^vi starši hodili le osem let v ší>io. zakaj sploh mi^rajo hoditi v šolo; iskali razlike med šolo nekoč in danes, s plakati predstavili zgodovino naše osiiovne šole ... In posre^lovali prcpr<.>ste in razumljive odgovore. Svoje pc^ročanje so popesirili s pregovt>ri o šoli in učenju, s pesmicami in z recitacijami. S svojo iskrenostjo in prepričljivimi odgowri so pritegnili dnevi dejavnosti pa jim omogočajo učenje v stiku z naravo in krepijo prijateljske vezi... Neodohravajopa Številčnih ocen pri vzgojnili in izbirnih predmetih, preniald je prostega časa, želijo si vsaj ino razredno uro na teden, moli jfli 'udi pozornost vseh prisotnih. Učenci predmetne stopnje so se predstavili s plakati in svoje ugotovitve piwcdovali jasno in glasno. Većina Ličeacev ^.xîohrava nivojski pouk, nekateri á želijo ocenjevalno lestvico do 10, po/itivrio sprejemajo zgixinje poučevanje tujih jezikov. tretji predmet pri nacislo-voljnih gasilskih društev Šošmnj. lo polica. Paška vas. predstavniki pobratenega društva Ribno pri Bledu, prijateljskega društva Mala Nedelja ter predstavniki driustcv v KS Loko-vicd. Društvo šteje 214 članov m mla-dire. letos pa so sprejeli tudi iri new člane. Vlogo predsednika ga- ^ihkcga društva opravlja Boris l.ambizer vlogo poveljnika pa Andrej Si, Jurič. Na začetku so z minulo molka počasiili spnmin na ustano\Ticga člaiu Rudija Dreva. ki jc prejšnji teden preminil. V poročilih predsednika in poveljnika dru-šiva so lahko zbrani slišali, koliko storjenega je bih) v leiu 2006. Uredili so prostor zii sušenje ccvi, prenovili so balkon gasilskega doma, prebarvali fasada lemeljilo pa so prenovili gasilsko ktihinjo in začeli tudi prenovo sejne sobe. Udeležili so se še gašenja požara na Krasu, nekaj gasilcev jc opravilo tečaj za delo z motorno žago. tečaj za strojnika fn tečaj za nosilce dihalnega » rtpaiata. Piidclili so nekaj priznanj za dolgoletno delo v društvu, /a r>tMclno delo je prejel značko Mariin Razbornik, Darko Reherman pa je irejel prizjianje gasilske zveze in republiško priznanje. Omeniti velja, da ima najdaljši gasilski staž. r>8 let. Karel Novak. V prihajajcîéem letu imajo v načrtu dokončali dela v domu. se izobraževati in uriti za razna tekmovanja, sodelovati v mesecu požarne varnosti in se udejstvovaii, seveda v družbenem življenju. 7. mislimi psii in revščine zanje ne morejo skrbeti. Tako so mladi po velenjskih župnijah v mesecu decembru 2006 izvedli h umanilarno akcijo pri kalen so zbirali zvezke, pisala, igrače, zdravila in oblačila za te sirote. lil naša skupina mladih, je vse te sivari . ki so jih poklonili dobri ljudje, peljala v Sarajevo, kjer deluje ena od mnogih ustanov za otroke, to je Diječji dom lîgipat. V tem domu so se našega obiska razveselili tako otroci, ki bivajo v njem, kot redovnice, ki vodijo ta doni. Po toplem sprejemu in krajšem pogcjvoru ob kosilu, so nam sestre (redovnice) razkazale prečudoviti dtmi in naspo-peliale v sv«l igre, smelia in joka. me^l njihove olroke, s katerimi smo preživeli nekaj lepili uric. Pred koncem našega obiska, smo jim predali stvari, ki smo jih zbirali preko že omenjene humanitarne akcije. Vseh stvari so bili zelo veseli, zalo se vsem, ki île pomagali pri tej akciji zali valj ujenio v njlh<3veni imenu. Torej, teli otrok ni malo. zalo je bil naš obisk le kapljica vmoi^e. /a njih pa morda novo uj^anje. ■ Barbara in Metod 14 VI PIŠETE 15. februarja 2007 Zgodbe iz šolskega nahrbtnilca Piše: Marjan Marinéek Ob furežu ni šole (25) K«dar smo iniell furež. k{)í sino rekli kolinam, ni bilo ircba ili v iVčeri smo klal pa me ni blo v Sola,« smo sc (jpravičevali in po nenapisanem pravilu so ucileljl i/ostanck vcJno opravičili. SamegH furc/a sem sc po eni sirani veselil, p<5 drugi pa bal. Bal sem sc klanja! Smililo sc mi je prasc. ko so ga gnali i/ ^lale. ga na dvorišču oodrli in mu zasadili nož v vrat. /.c /godaj /julraj jc oče pripeljal niesaija: »Kje ga imale? Sem / njim!« je velel mesar, ko jc grozeče brusil no/C. lakrat sva z braioni Peirom zbe/ala v najbolj oddaljeni kol v kleli in se skrila pod ce-mcnlnlm koritom v pralnici. Zaiisnila ^a si usesa in na glas pela: »Je bela ccsia vglajena. sko/. celo vas napravljena ..A Pela sva vse. dokler je prašič cviiil. Bolj ko je cvi-lil, bolj glasno sva pela. Vsako lelo isto skrivalisče, vsako leto isia pesem! Ko sdal še repo, ki je *na sebe potegrila', če je se kaj bilo, /a južino so bila s čebulo pražena jetrca. za kosilo pa juha iz hrbtišča, v kaleri seje kuhal tudi rep, zraven krompir v kosih, zeljna solata in pečenka. In pletenka vina, seveda. Po kosilu smo delali krvavice in mesene klobase. Naša ngjijubša igra takrat je bilo napihovanje razdelil sorodnikom in sosedom, potem ko so oni imeli furež, pa so li ga vrnili. Nekateri so bili pri tem razdeljevanju fureža tako preračunljivi, da so ga potem dobivali na/ýij vso zimo. Furež. ki st ga »nesel poskusil«, je bil navadno prata, par krvavic, nekaj špeha, malo salo in jcirca, Mama je »furež za poskusit« zavila v ptv voščen papir, s tintnim svinčni-kt)m napisala listek, za koga je. seveda po načelu, kdor je nam dal več. dobi več na/aj, vse zavitke /Jozila v cekar. mi otroci pa smo ga smeli ra/nosili. Tako mi je nekoč pripravila lu-rež za gospo (tr/iuatovo, ki je bila tajnica na šoli. Z mamo sta bili kolegici na koru in oboji smo redih po enega prašiča. Vselej smo si medsebojno poslali furež poskusil, se pravi vrnit. »Dober dan, gospa!* sem vljudno pozdravil, ko sem «tal s cekaijem v njihovi kuhinji. »Prinesel sem vam furež vrnit!« »Kaj?« je vprašaja gospa in mr- mehurja, da bi bil čimbolj podiv ben duši nogometne žoge, ki smo jo v enem samem primeru imeli na Mehur smo napihovali s s lamico skozi vrai, ki smoga prej zvezali. V nekaj dneh se je pt)su-šil. Z njim je mama poleti zapirala kozarce za marmeladi). Zadnja la/a fureža je bilo dim-ljenje. Pred tem jc moraln meso za desci dni v pac. nato pa smo ga prebodli z vrbovim šibljem in ga obesi h. î5eic potem smo ga naložili v kad in s sankami ali vozičkom (Odpeljali k mežnarjevim, ki so imeli črno kuhinjo. Oni so zakurili s suhimi bukovimi di'vmi in od časa d<^ časa vrgli na ogenj še nekaj brinjevih vej, da je meso čez leden dni dobilo prijeten vonj in lepo rjavkasto rdečo barvo. V kraju je bila lepa navada, ki se ji je uradno reklo »nest furež pcv skusit«, v resnici pa jc šlo vračanje fureža. V času. ko še ni bilo hladilnikov in je bih) pri hiši već mesa, kot si ga lahko porabil, je bihi čist bohiišiiico in poslušal Val 202. Na sporedu je hilfc oddaja pa vas čevelj žuH«. In o čem je bQo govora? O zdravstvu. seveda. In vso pol sem poslušal o nestrcïkovnih in neprijaznih zdravniki)!, napačnih in neki>rok-inih pi^topkih ... Pcmavadi je tako, da « oglasijo samone/adwoljni. tisti. ki imamo pozitivne izkušnje, pa smo liho in zadcwoljno molčimo, CXlločil sem sc, da bom tokrat ravnal drugače. Hvala bogu, doslej nisem bil preveč reden gosi zdravstvenih ustanov. l^ni konec avgusta pa sem no-Tfxino stiipil in si strgal ahilovo tetivo na levi nogi. Ko sem prišel v velenjski /.dravbiveii) doni. M) tiie in-kojsprejeli in mi imobilizirali nogo. Doktor Slavič me je podučil o pcv škcdbi ter potrebnem zdravljenju rer me napotil v celjsk bili v vehki večini enakega ali podobnega mnenja kakcjr ja/. Oh koncu bi rad zdravstvenemu osebju v vseh našieiih ustanovah čestital in sc mu zahvalil /a pomoč. Za delo z bolniki je prav gotovo potrebno veti ko energije in dobre volje. Po sebi vem. da čUwek mnogo laže in raje dola, če ve, da Jijegovo delo kdo ceni. Veliko nas je. ki smo hvaležni za pomoč, ki smo je bili delžzni. samo včasih to pozabimo po\'edali. ■ BmilŠterbenk, zadovoljni pacient Piace direktorjev Potijetja v državi Sloveniji so v lasti države, delničarjev, posamezni-kd župana večinskega lastnika župana Mestne občine Velenje. kar je tudi priporočilo Računskega sodišča, ker je več lastnikov Upam, da lastniki iie bodo dovolili z ncjvo pi)godbo višjo plačo od župana mestne obiine Velenje, kar morajo naredili v določenem roku. ki ga je predložihi Računsko sodišče. Direktorju K.P. Velenje je bilo preveč izplačano po ocenah Računskega sodila po pogodbi o zapt>slilvi še dodatek za delovno dobo v višini 9X325 SIT. življenjsko zavarovanje v višini lUMIO.^ SIT. premija nezg(xlnega zavarovanja v višini 12.0(10 SIT in z Zaktv noin o višini nadf)mestil strt)škov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov v višini 2:^.052 Sli. Moram poudarili, da je določene zneske direktor za klo 2005 že vrnil, poraja se mi vprašanje, zakaj ni to izvajal že pred prihtxlom Računskega sodišča in kakšne vsote si je prilastil v preteklJi letiJi in pravkar iztekajočem. Vprašanje je tudi. kakšne plače imajo direktorjevi podrejeni, To so prctlvsem direktorji poslovnih enot invodjeslttžbvK.P. Velenje. Dal sem pobudo v svciu občine Š^tanj, da se li možje pojavijo na seji sveta ii prijiesejo s seboj poročila o delu in plačilne lisie vsakega posameznika za svoje podrtv čje, ki ga pokriva. Ko pa (Kenju-jemo delo K.P. jc v poraznetu stanju. Kanalizacije nima ttrejene niti musio .Sglasja in nazadnje najemnino za vsako Iclo, Menim, da hj moral bili s sredstvi, ki jih dobijo, bolj dostojno urejen naš zadnji dom. Prc»-hlem vidim SHmo v negospodar- nem ravnanju z denarjem na vseh področjih K,P. Velenje. Odgovor ima direktor K. P. Velenje. ki se po mojem nmenju glasi nekakti takole; Kako bomo pa delali kanalizaciji», vodovod, daljinsko (»grevanje, urejevali pokopališče,... če dohimo denarja komaj nekaj več. kol pa za naše » male * plače. Največji krivci za takšno stanje pa so sedanji in bivši župani, ki so bili ali pa so še v skupščini K-P. Velenje, ki so odobrili takšne plače in delo. Nadzorni ixlbor pa lako lahko same) pregleda in potrdi ali se izvajajo sklepi skupščine. Sam si razlagam ittdi letošnje položjiice za preteklo Icio, ki so jih poslali za plačevanje okoljskih dajatev za tista gospodinjstva, ki imajo individualno napeljavo vleg dovoza vode. ki jim jo primanjkuje ali pa je njihova oporečna, še o)colj-sko dajatev, lake primere imamo v Ravnah. Zalo so upravičeno jezni ljudje na tak način dela. saj bodo imeli urejen vodovod Šele v prihodnjih letih. Sam se ludi ue strinjam z izvajanjem del - novogradnje, ki jih K.P. projektira, izberejo s soglasjem občine na razpisu izvajalca, poiem pa tudi sami to s tako imenovanimi •strokovnjaki« nadziraj{î, Vidini pa dobre primere slabe izgradnje daljinskega ogrevanja Tí^pí)lšice, l.o-kovice, v tem sistemu je več napak, kol pa v listih, ki so jih krajani skoraj brez nadzora i/delali v preltklo-Sli v drugih pixlročjih občine. Drugi primer je vodovod Pristava. Pri izdelavi viitloviv^a je riadzir izvajala isla oseba kot izgradnjo ceste. zaposlena na K.P../aio je nedopustno. lia je pri izdelavi vodovškodb ceste, saj je la i^seba vedela kako je zgrajena cesta. Cesto smo v večini izdelali krajani sami s svojim delom in prispevki. Izgradnja vodovoda za nas še ni končana, ni uporabnega dcv voljenja - je le začasno. Bijjirn sc tudi. kako je izdelana pliniRkacija, kanalizacija Gaberk. ki je že i/delana, saj sojo nadzirali strokovrjaki K.P. Poraja pa se mi ludi misel pra-nja denarja, saj je skoraj vedt^o v eni osebi izvajalec, investitor in nadzor, fega sicer ne trdim, želim pa si, d« bi lahko imeli več vpo gleda v samo izvajanje del. Koliko podobnih primerov |c v sosetinjih občinah, ki so Ittdi solastnice K. P.. pa vedo samo oni in upam. da se bo naredil red na tem podrwju. l.elo 2017 se liitro hliža in s tako » hilrim« tempom izgradnje le in Trasiruklure, kot jo im-jamo sedaj bomo ležico zadostili za-koi^odaji Evropske Unije. Sramota je pa tudi. da Se vetlno izpusčamo izplakc v reko Pako, širi se snuad po Toplici. Pečovnici. Velunji. ki teče v Družmirsko jezero. Veliko gospodinjstev še diuics nima vixle. pa čeprav se piše že leto 20015. P.S. Zaradi lažjega razumevanja, sem pisal denarne zneske šc v tolar-jih, ■ Neodvisni svetnik občine Šoštanj Drago Kotnik Vaš oglas lio lahko videlo 17.000 gospodinjstev Pokličite 03/ 89817 50 VI PIŠETE Trojni orgelski jubilej v Velenju Februar 2007, mesec kulture, je v Velenju obarvan z orgelskimi jubileji Velenje • /a nami je KK mednarodna orgelska §<){. Prav je. da naSe mesto po/na in podpira do-sežJce nase glasbene Sole, da naše trdo delo privablja mlade talente iz različnih krajev Slovenije prav v Velenje (n lako tudi lastna glasbena produkcija soustvarja in bogati iiaso izobraževalno in kulturno podobo kraja, 10. mednarodna orgelska sola 7. februarja 2007 jc prišel v Velenje na povabilo Slovenskega orgelskega drusiva in jjasbene šole Velenje priztîani nizozemski organist in petlagog I'heo Jellema, Tovrstna izobraževanja nam prina^jo novo znanje, mednarodne primerjave, vsak predavatelj pusii v nas del sebe. dosežke in raznolikosti svoje dežele, vse dragocene iyJcttánje pa gradijo lep mozjik v širini naSega izobraževanja. I heo Jellema je študiral orgelsko igro na konservaloriju v Cîronin-genu. kjer je leia I97it z pripravila družina Stopař iz Orne na Koroškem, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. ■ EmaZapušek Koncert Thea Jelleme V(»ditelj 10. mednarodne orgelske Soie, pri «1 a ni nizozemski pedagtjg Theo Jellema. se je širšemu poslušalstvu predstavil na sobotnem koncertu v okviru abonmaja resne glasbe. Večerje zaznamoval raznovrsten program in izbor skladb, ki jih obiskovalci orgelskih koncertov redkeje slišijo. V uvtxlnem delu so orgelsko dvf^rano glasbene sole napolnili zvoki renesančnih plesov, ki jOi je izvajalec izbral iz raziičnili nizozemskih. poljskih in španskih mantiskripiov líí. stoletja. Ker se ravno letos spominjamo .^00 let. odkar je umrl eden velikanov orgelskega ttstvarjanja Dietrich Uuîcte-hude, ni šlo brez njegove glasbe. Skladatelja, ki jc v veliki meri vplival ludi na ttslvarjatye Johanna Se^ bastiana Bacha, je Theo Jellema predstavil s Preliidijem v g-molu. Prvi del koncerta seje zaključil v duhu minulega kulturnega praznika z improvizacijo na temo iz Zdravljice. V drugem delu konccrla smo imeli priložnost prisltihnili skladateljem, ki so lako po času kcu tudi geografsko blizu koncertantu. Skladbe izpod peresa belgijskih in niz ozem skih avl orj ev roma n t ič-nega (Obdobja je Tlico Jellema izvedel z veliko mero občuienosti za ni-ansiranje orgelskega zvoka, njegova ImmoristiČna plat pa je prišla do izraza v skladbi Scherzo francoskega skladatelja (îuilmanta- Na koncu smo se preko galantnega stila še enkrat vrnili h glasbenikom iz krogov Johanna Sebastiana Bacha in za zaključek prisluhnili še Preludiju in tugj v C-duru Bachovega najljubšega ttčenca Johanna l.udwiga Krebsa. Poslušalci so lahko s seboj odnesli delček bogate glasbene detli ŠĆ i ne evropskega severa, listi pa. ki sm(î imeli piíltížjiosl štiri dni delati s profesorjem Tlieom Jellcmo. pa še delček njegove široke in odprte osebnosti in tijegovega hudomušnega značaja. ■ Barbara Seyéek Starši zaigrali svojim malčkom Pesje - Starši otrok, ki obiskujejo vrtcc v Pesju. snu> sprejeli pobudo vzgojitcljicc Milene, da /a svoje olrr)ke pripravimo predstavo. Pripravili smo glasbemi predstavo o Mojci Pokraculji. Ker so otroci sami izdelali in pripravili sceno, predstava ni ostala presenečenje. temveč nestrpno priča-kcwanjc. Starši smo se ob večerih dobivali, pridno vadili Igro in pel) oh spremljavi različnih inštru- mentov. Vsi smo bili mnenja, da nas jc igra povezala bolj, kol bi si lahko mislili. Postali smo složna skupina velikih otrok, ki i)biskuje vrtec ob večernih urah. Predstavo smo podarili ne samo našim, temveč vsem otrokom in staršem krajevne skupnosti Pesje. Z veseliem lahko tudi zapišem, kako so ob igri uživali prav vsi obiskovalci. Veseli smo. da smo lahko naredih nekaj lepega za svjjje in ostale < u roke. DPM Pesje pa hkrati <)bvešča vse otroke, da potekajo ves mesec februar ure pravljic in lo vsako sredo ob 17.00 v prostorih knjižnice Pesje. Pravljic oi le med po čitnicami. lo je 21. 2. Vljudno vabljeni! ■ Atenka Košir Predstavo Mojca Pokraculja so si ogledali mnogi krajani Pesja, ne le malčki iz vrtca. Domišljija na pohodu Vclcnji* • Nekako lako bi lahko oi^sali program, ki so ga 7, 2. pripravili dijaki velenjske gimnazije. 2e dnigo leto zapored so z lastnimi zanimivimi. di> mišljije polnimi pripravili več točk v počastitev kulturtiega praznika- Dopoldne je bilo sestavljeno iz dveh delov,V prvem so se predstavili dijaki prvih tn drugih letnikov, v drugem pa dijaki tretjih in čelrtih. Bilo je polno plesa, smeha, recitiranja in igranja. Najlepše je bilo videli, kako se dijaki lahko povežejo med sabo, će le hočejo. Nekatere točke so iržarevale dobre razmere v razredu, iz katerega so izJiajale. Tiste je dvorana nagradila Itrdi z največjim aplavzom, Datjes je malokdo pripravljen storiti kaj, kar ni v času potika ali kar ni plačano. Zato so prireditve. kot je ta, pozitivne in res lahko spravijo v dobro voljo! ■ Tjaša Proslava ob Prešernovem dnevu Vlaska yora - Krajani smo se vsredo. 7. 2. 2007. ob 18. ml zbrali na proslavi oh slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili člani Kuhumo prosvetnega dxušiva Vinska Gora in ttčcnci POS Vinska Gora. Nekaj o svojem življenju in delu je zvedavemu Roku povedal kar sam rVance Prešeren. Gimnazijki Sara in Veronika sla recitirali Prešernove pesmi, za glasbeno plat pa so poskrbeli pevci domačega upokojenskega zbora in ^pela z oboo. Leon je v kratkem intervjuju predstavil mlado umetnico Aleksandro Panic, petošolko z naše cenlralne šole, ki poleg pesmi - nekaj smo jih labko slišaU • piše tttdi dramska besedila- Krstno predstavo je ta dan doživelo njeno delo ITINtS NI ZA MEDVTDI-. ki smo ga odigrali pe-tošolci. Po prcxlsiavi nam je Aleksandra povedala, da je bila z izvedbo zelo zadovoljna, kar pa je bilo moč razbrali tudi z njenega izraza na obrazit. Kljub temu da je bila ura proslave m(îrda malo ponesrečeno izbrana in se je ujemala s tisto v Velenjtt. smo napolnili dvorano, iz katere so odhajali navdušeni krajani. ■ učenci razreda POŠ Vinska Gora SPORT IN REKREACIJA '^H'JÎS 15. februarja 2007 V dolini pomlad, na Golteh pa zima » Četudi letošnja zima ni radodarna s snegom, na Golteh obratujejo vsa smučišča, tako pa bo tudi med šolskimi počitnicami Mira Zakosek l.cíoánja /ima smučarjcni re^j nI oakhinjena, ie posebej p« so za-skrhijcni Aičničaiji. ki jim previsoke temperature, jemljejo zaslužek. Težave mi}o tudi na (loi-leh, kjer so dobili leios nara-vni sneg. kakšnih 60 cm, enkrat sam-krat. »ScveUa pa smo ga veliko ludj naredili, izkorisiiii smo vsak dovolj hladen trenutek. Tudi v le m Času jc dovolj nir/Ío. da sne^ občasno delamo, predvsem pa lahko preko noči uredimo in pi> pralno proge, lako da so naslednje juiro dt>bro urejene. Ce bodo laksne temperature ludi v prihodnje, računamo, da bi lahko letošnja /imska sezona trajala do ve- like noči, sc pravi do 9. aprila,« pravi direktivi Smučarsko- rekreacijskega centra Cioitc lirncsi Kt> vač. V lom času obratujejo vsa smučišča. vodstvo centra zagotavlja, da so dobro urejena, težave imajt) na Ijubenskeni koncu, kjer je snega manj, zato je tudi proge veliko težje vzdrževali. Četudi so razmere letos vse prej koi zimske, so na Golteh se kar zadovoljni l obiskom, pa ludi s številom smučarskili dni. V prele» kli sezoni, kije bila nhjuspešnejša doslej, so smučarsko sezono odprli 3. decembra, lelošnjo šele 23. decembra. Našteli so že 53 smučarskih dni, in če bi trajala sezona do velike noči, bi jih bilo 109. Se pa zelo pozna, ker v dcv lini ni snega, obisk dnevnih gostov je zaradi tega kar polovico manjši- Doslej so na planino v tej sezoni prepeljali okoli 20 lisoč smučaijev, kar je polovico manj kot lani- Največji dnevni stje olv iskovali vse leto in ne samo pozimi. Nekaj so v preteklih se/xmah na tem področju že naredili in ludi Ivležili več poletnih gostov, veliko nalog pa jih in čaka. Predvsem bodo letos še razširili alpski vrt, uredili pohodniške poli, na Medvednjaku spet pcv stavili razgledni stolp (nekoč je tam že bil), uredili poti /a kolesarske ture Direktor lirnest Kovač je prepričan. da Golte imajo prihodnost, Po vseh študijah, ki so bile narejene zaradi spremembe vremenskih razmer, sodijo v visokogorsko smučišče, ki ni ogroženo. Nobena (ïd njihovih prog ne sega Naučimo se smučati Rekreacijski center Cînlte je skupaj s partnerji - (îsnovno šolo Nazarje in smučarsko Solo Beli zajec • pripravil humanitarno promocijsko akcijo »naučimo se smučaii«-Njihova želja je. da omogočijo otrokom, ne glede na njihov socialni položaj, učeme smučania. Ponudijo jim brezplačen najem opreme, brezplačno smučarsko karto in brezplačno šolo. Letos so v akcijo vključili tri skupine, in sicer iz osnovne šole Nazarje. stanovanjsko prevzgojne skupine iz Velenja in kluba slepih iz Kopra, ki jih naš inštruktor vodi po s7nuči«u. ni/je od tisoč metrw. Kako pa je z menjavo lastništva. I^ni se je veliko govorilo, da sc Italijani umikajo z Golt. Kovač je potrdil, da določeni pogovori še vedno potekajo, a ni še nič dokončnega- z vami že tretjo sezono Pred nedavnim so se (končno) začele tudi prve smučarske tekme - Manjša skupina tekmovalcev - Pridno si nabirajo izkušnje v višjih kategorijah Vesna GUnsek Smučarski klub GIG obstaja že tretjo sezono. Letos jih spremlja kar nekaj težav, saj se jim 2al ni izšlo vse po načrtih, /ato pri njih trenira nekoliko manj tekmovalcev kol prejšnja leta. Toda vsaka negativna stvar ima ludi svojo pozitivno stran. Pri CîlG-u je to dejstvo, da se lahko tekmovalcem oba trenerja. Aleksej Kiizmin In Marko Prkič, toliko bolj intenzivno posvečata. Kaj o svojili varovancih pravi Ali, kol Alekseja kličejt) otroci? »Anja Aieksej Kuzmin: "Letos od otrok pričakujem predvsem nabiranje izkušenj. Višček in Patricija Mastnak sla najstarejši tekmovalki v klubu, vendar svojo lekmovalm) kariero počasi zaključujeta, predvsem Anja. Obe pa imata za sabo veliko dobrih uvrstitev. Cn Gojznik je najmlajši med vsemi, saj je edini, ki tekmuje v kategoriji starejših dečkov (ostali so že mladinci), zato bo letos tekmoval predvsem v Sloveniji. Pred letom dni si jc koleno poškodovala Vanja Cîlinsek, ki se počasi vrača na treninge. Prvo leto sla v mladinski konkurenci tudi Nas-tija lesnik in /an Sllovšck. ki si bosla lelos predvsem nabirala izkušnje, saj sta prvo lelo v mladinski ekipi. Predvsem od Zana pa veliko pričakujem, saj je odličen vsestranski športnik.« Letos so zaradi pomanjkanja snega imeli več težav z organizacijo treningov, saj poleti ni hiio snega niti na ledenikih, pozimi pa je bila lam strašna gneča in upravljalci smučišč so le neradi dajali pïïJge za treniranje. Kakor koli. vseeno jim je uspelo, da lahko normalno trenirajo 4-kfal tedensko na snegu, kondicijo pa si pridobivajo tekmovalci sami, »Vsekakor ostajamo optimistični, saj upamo, da bo drugo leto stanje v klubu takšno, kol je bilo na začetku. Caka nas namreč Izčrpen sestanek, na katerem se bomo dogovorili, kako in kaj naprej.« ■ Želja po oživitvi kluba navijačev v preteklost I st> inieli nt>gometašl Rudarja kar številno podporo s tribun. Zeln dobrti je delovala navi-jaška skupina Velenjski knapi, kije bila sMy čas vzor navijaškim skupinam, kakr) se šporino navija za svtýe ljubljence. Žal pa je z nekaj slabšimi rezultati nogometašev in izpadom kluba v drugo SNL ludi navijaški pi^lct zastal. Pred kratkim pa so se z upravo NK Rudar ponovno scšli tisti, ki jim nogomet še vedno nekaj pomeni. Pogovor je tekel i> oživitvi navijaške skupine in ponovne popestritve tekem na domačem igrišču ob jezeru, kasneje pa tudi a a gostovanjih. Teodor Jelen -Tejč seje odločil k sodelovanju povabiti stare prijatelje nogometa, ki še vedno radi prihajajo na tekme. Trenutno stanje v klubu pred začetkom spomladanskega dela nogometnega prvenstva v sezoni 2006/07 je predstavil predsednik uprave NK Rudar Dejan Radovanovič. Navijačem je ponudil roko s<íde-lovanja in vse kaže. da bo klub navijačev pimi^vno zaživcl- Pri pra vili bodo številne ugodnosti 'za člane kluba in rekvizite. Zato vabljeni liubitelji nogometa, da se včlanijo v klub navijačev in s tem pomagajo Rudaiju na pota nekdanjih uspehov, ko smo na stadionu oh jezeru gledali tudi evropske nogometne predstave-■ d.ko. Nekdanji navijači in uprava žeti jo oživiti navijaški idub NH Rudarja. Harmonija med konjem in človekom Boris Sušeč in Tjasa Ježek se ukvarjata z naravnim konjarstvom - Gre za naraven pristop do konja -Parelli Natural Horse Man Ship Vesna G/msek_ V Šaleški dohni seje predvsem v zadnjih nekaj letih zanimanje konje in konjeniški šport zelo piv večalo. Veliko ljudi si je tako kupilo svojega konja, nekateri za rekreacijo, drugi za šport. Malo pa je tisiih, ki imajo konja zase, in to zaradi njega samega- Ker je takšen, kot je. Hdinslven. plemenit, ker je on, in ne zato, ker ima za seboj neskončno število zmag in ptîkalov. Govorim o naravnem konja rstvu, ki je mnogim ljudem, tudi ljubiteljem konj, neznanka, saj se z njim ne ukvarja prav veliko tjudi. Toda v naših koncih imamo takšne, ki obvladajo Ludi lo. Boris Sušeč in njegovo dekle Tjaša Ježek sta mi predstavila ta zanimiv, za večino ljudi neobičajen pristop do konja- Konji so zelo igrivi. z.ato pri učenju uporabljamo 7 iger, ki se jih konji igrajo med seboj v naravi. Taki) svojega konja bolje spoznamo, raziščemo njegov značaj, strahove, načine od/ivaoja iii podobno. »Pomembno je, da se iger učimo v pravem zaporedju. saj so prve iri osnova za nadaljevanje. Brez njih eiKv stavno ne gre,« pravila in dodajata: »K<^nj se m<»ni na naša dejanja odzivati brez strahu in s spoštlji-vostjo. Z igro krepimo njegovo zaupanje in spo šlo vanje do nas in s tem sc začne prava komunikacija. S konjem namreč komuniciramo na njegov način -po konjsko. Konj mora spozjiati, da mu mKcmt) storiti nič hudega-« Šele potem, ko človek obvlada teh sedem iger. ki se izvajajo na tleh. naj bi konja ludi /iijahal. Vse znanje, ki gaje konj pridobil na tleh.se avtomatsko prenese v sedlo. »Jaz sem na primer na ta način svojo lipicanko tudi ujahala,«jc povedala Ijaša. Kdo se lahko torej z naravnim konjarstvom ukvarja? »Vsi, ki imajo konje radi, in listi, ki bi radi s konjem počeli še kaj drugega, kot samo jaliali, in se ob tem še zabavali. Začetniki pač za osvajanje različnih stopenj znanja porabijo več časa kot tisti, ki so konjev že navajeni in znajo z njimi delati. Pri obojih pa velja eno in najpomembnejše pravilo: vztrajnost in potrpežljivost. Kajti konji so kol ljudie. potrebujejo svoj čas. da se nekaj naučijo, da se zjie^ bijí) morebitnega strahu še dodajata. Zal pa Slo venija. tako kot marsikje dru^c. tudi tu zaostaja za mnogimi drŽavami. Pri nas nimamo inštruktorjev, 7.atorej nili možnosti opravljanja Izpitov, /a kaj takega se je potrebno peljati najmanj v Avstrijo. ^To sem storil tudi sam- Pri učenju sem uporabljal Home study program (program za učenje na domu), knjige in DVD-je. V Avsirijo sem šel (skupaj s konji) zato le takrat, ko sem potreboval pomoč oziroma sem opravljal izpite,« predstavlja situacijo Bo ris. Vendar se stanje izboljšuje, saj Je zanimanje vedno večje. Še sreča, kajne? SPORT Sramotno je, kako smo igrali V uvodni tekmi drugega dela državnega prvenstva rokometaši Gorenja izgubili s Koprom z 28 : 30. »» Moji 'i^mki su iJ<)l)«svJno p ■ vos Elektra zapravila lepo priložnost za polfinale Alpos boljši v četrtfinalu pokala Spar - V soboto v Šoštanju Triglav Košarkarji šoStanjske filektrc lisoiecha so v če-irtllnalu pokala Spar morali priznati premoč igralcem iz Šentjurja. Dvoboj med Alposom in riektro (Isotochom je bil uvod v zaključni turnir pokala Spar, ki je tcios potekal v I jubtjani na K(v deljevcnî. Soštaiijcani so srečanje sicer bolje pričeli in povedli / H : 4. vendar v nadaljevanju v obrambi niso mogli zaustaviti (xtličnega Ihinta. ki jim jo pov/T se jijn žc pred polčasom približali, v začetku drugega dela pa celo ponovno prevzeli vodstvo, a kratko. Vajeti igre so v svoje roko s serijo irojk ponovno prevzeli SentjurCani in vodili fc z 82 : 70 nekaj minut pred koncem srečanja, ob koncu pa so se zasluzeno veselili zmage z 92:X2, Heliosu prva lovorika Na zaključnem turnirju pokala Spar so poleg lileklre Hsotecha in Alposa Kompolasta s(xlelovali šc: Krka, (ieoplin Slovan. Union Olimpija, Heli(is, rCG l.oka kava in Nova Ckmca, Vfinale sta se pričakovano uvrstili ekipi OUmpije in líeQosa. Slednji so z zmago s 77 : 70 nad favorizira nimi l.jubljaiv čani zaslu:ien pričelo v soboto ob 19. uri. ■ TJaša Ae/iar Nov poraz (Xlbojkaricani Kajulia .Šoštanja v pomladanskem delu prvenstva ne gre po načrtih. Izgubile so vse štiri tekmo, v »)boto so morale priznati premoč še odbojkaricam Kočevja. Šlo je Zit srečanje, ki bi ga šoštanj-ske odbojkarice pravzaprav Tnoratc dobiti, če so šc želele upati na uvrstitev na osmo mcslo. a so bile gostje prepričljivo boljše in ob koncu slavile s 3 : 0. Le v tretjem nizu so se gostiteljice dobro upirale, vendar ludi toga ob koncu izgubile - z razJiko 25 : 27. S tem porazom so Šoštanjčanke padle na II. mesto, za osmim pa zaostajajo že za devet točk. V soboto čaka Rudar 1 .4, strelci za Rudar: Thiko-vić. Ibrahimovič. Jesanimik. Ljubsnić. g NA KRATKO Hrgotîn uspeh kariere (lan B rcprc/entanci? Slweniju v smučarskih skokih Rohen Hcgi^ia je 7 repre/eniancc) na aníciiški uirncji. Minulo sobiHc je /. uvrsiitvijo rta ireije inesui na lekmi Ktmtinenuiinega pokala dosegel uspeh kaiiere. Na nedeljski lekmi pa je po ponesrečenem skoku yai?edel L mcsio. Ta konec vikenda pa bn nasttipil §c na dveh lekmovanjih. Mladinci do 17 lei so ickmoval: na pokalnem lekmovajyu v Plîinici. kjer so ekipno v poslavi C/aáper Beilot. Marian Jelenko, Klemen Oiníadic in Miha Gaber i>svojiIi bi onasitJ nicdaljo, v posamični konkurenci pa je Berloi zasedel 9., .lelenko 14., Oiniadič iO. in Cîahei' 28. rnesio, Dcćki do 12 lei sc nasiopili na državnem prvensivu v Kranju. Clan 8SK Velenje Urh Ktainčan jc kljub bolezni ^ascdcI ćclrlo, njegov klubski kolega Maicvž Samec pa 21. mcslo. Dcćki do 11 Ici pa so se pomerili na ekipnem tekmovanju, riH kaleiein so skakalci SSK Vclettie v pcxsia\i Samec, Vid Vrh(>vnik. Pairik Vue? in Sluga nasedli II, mesio. /aradi svoje mladosti pa btxlo v u;j kt>nkurcnci nasiopali še dve leii. SSK Vcleítíe ^^bi vse mlajše deCke in deklice, da se včlanijo v klub, več G klubu pa si lahko ogledajo na splemi sirani skijurnivvelenje.si/ssk- Začetek drugega dela sezone Nadaljujejo se prvenstva v vseh namizmiieniških ligah. Prva moška ekipa jc na.stopiia na domačem parkcui proli lanskemu državnemu prvaku Maribor Kinea in i/gub ila z reAiIlaiom I ; 6. Rdi no /mago je dosegel Jure Slatinšek. V nadalievanju so se v sol>ou>, 10. febjuaija, pomerili še z ekipo Meng^ in jo na niihcjvcm parketu premagali z reziil» lalom 6:2- Za ekipo Tempa le iri zmage ilosegel Jure SIřUinšek. po enkrat Sla bila uspešna Nenad Bt^ianič in Gregor Nišavic, uspesna pa je biJa ludi dvc^ica Sla ifnšck/Bojani č. Prva ženska ekipa je v prvem krogu natlaljevarria gosiovala pri ekipi Iskra Avu>elcklrika v Novi Gorici in izgubila z rczuliaiom 0:6, V soboto, K), fcbiuaija, pa je na svojerti piirketu gosli la ekipt) Vesna iz 7a It )ga in jo premagala s 6 ; 5. Ivana Zera je luiii icjkrai premagala vse naspiolnice, Vesna Rojkt) je osvežila ilve ločkl, enkrat pa je bil uspescn tudi par Zera/Rojko- Druga moška ekipa je gosiovala v ljubljani pri ekipab Vesne in Olinipije, Vesno s<'i premagali z reziillatom 6 : 4, z ekipo Oliiiipijc pa so odigrali 5:5. Kokotova že v vrhunski formi še pred 14 dnevi smo ugolavljali. da mlada perspektivna skakatka v daljino Nina Kokol losi ustrezno ťormo za bolise dosežke, lokiai pa že lahko zapiSemo, tla je Torma prilla v pravem irenuiktL OCilno stas Irene« riein Salarnonom naćrtovala dvig Ibnne za najpomcmbnelša letošnja dvtv ran ska lekmo vaiija. Na državnem rnladinskerii prvenstvu je Nina doskočila pri 622 cm in s tem krepko presegla predpisano normo za mladinsko evropsko prvenslvt>, ki zjiaša 605 coî, Pa ne samo lo, s svojim dose/kiw wje približiila normi za nastop na članskem Kvropskem prvenstvu v Biniiinghamu v VcHki Britaniji, kier je norma 630 cm Pcj lek-movanju smo se pogovarjali z rojenim trenerjem, ki je bil z dosežkojTi vidno /adwoljen. Prepričan je. da laliko na članskem državnem prvenstvu Nina skoči še dlje, saj je na zadnji tekmi imela dva skoka z minimal* nim presUîpom. ki sla bila zelo diilga in tehnično izredno dobra. Ugotavljamo Ufrei lahko, da velerriska atletika dobiva ntmj tekmovalko najvišjega razjeda tinti v Članski kategoriji. Ostali reziiliaii: mladinke: 60 m: iO. Ajda'Trdin 8.29.12. Tadeja Menih 8.36. Zimski pokal v krosili V sobolo smo v domaćem atletskem klubu org^tnizirali tretji zspoiectni zimski kros. Velenjski siednjcpit^gaS so se ponovno uvrScali visoko. Od itiih pricakiflemo, da bodo tudi na stezi v poletni sezoni pc^kazali dobri» pri pravde nosi. Rezultaii: Pionirji 2.Tilen Gml^elnik: pioniiji D: 2. Alcn SubaSiO, X Dino Sub-asii. 4. Jaka Po/un; pionirke D; 3. Manca Pogorevc; pionijji C 2. Mariin Bosilj: pionirke C: I. Maruša Beriot: pioniiji B: 3. Jan Kramer: ml.mladinke: 1. Mateja Mlinar; ml.mladinci: 2- Rok Jovan; st.mladinci: 2. Maiej Zupane; si.mladinke 5. Romana Tesovnik: Člani 2; L Tomaž Plibeišek Omer ní ponovil lanskega uspelia Na 34- evropskem prvenstvu za mladince in kadete od 9. do 11. febnh aija v turškem Izmiiju fvla branila barve slovenske reprezenlance tudi dva člana KK Tiger Velenje. Domen MiheliC je prvič nastopil v kadetski konkurenci +75kg in v prvem kolu izgubil od reprezentanta Rusije z 2 ; 1. Reprezentančni U'ener KímCina je bil z njegovim nasiop<.>m zadovoyen, s«j je prvič nastopil na tako močnem lekmcwartiu in upa, da bo oktobra to na sveiovneiii prven« sivu v IstanbiiJu prctlsiavil svoj klub in barve Sloveniie na bob^i način. Omer Tabakovic pa je v tretjem krogu izpadel od predsuivnika PoU-^ke šele v podaljšku. Spomnimo, na lanskem evropskem prvenstvu je bil bronast, Tudi Omer se pripravlja za svetovno pmnslviî oktobra. Državno prvenstvo V nedeli<\ líí. febrtiarja, bo v Velenju (v veliki telovadnici Šolskega cen» tra) državno prvenstvo za člane v katah in športnih borbah posamezno, v SiJlskem centru Velerrie v veliki telovadnici, katerega organizira Karate klnb Hger Velenje in Karate /veza Slovenije. Poraz na domačih stezah Kegjjači Šoštanja so v ieto§t\|i sezoni doživeli že drugi poraz na do-macih stezah. Na$p)x>lnik iz Hrastnika je b'û boljîi v vseh elementih kcgl» janja. domačini pa so se kljub slabi igji borili, a brez uspeha. »lo tekmt) bo potrebno hitro pozabiti, fante pa priprasiLi za nadaljevanje prvenstva, ■ je po lekjni dejal vodla ekipe I.epold i 'idoj. Soštani:Arnuš-522 (0),iug.522 (0), Secki-550 (0), Sehič.499 (I), ridej'573 (n.Jakop-520 (0). S leni pcjrazom so Sošianjčani zdrsnili po lestvici na 8. mesto. Za prvim zaostajajo 3 toCke, pred zíidniími pa imajo 2 toCk: prednosti, V 14. krogu se b boko v naše duše, da nismo ostali ravnodušni in se je utrnila marsikatera solza ganjenosii. Podobno smo doživeli v Ti> maju, kjersmo v ivegovi domačiji imeli možnost spoznati go. Dragico Sosič. kije del svojega življenja preživela še v direktnem siiku z nadvse duhovno bogato in zavedno Kosovelovo družino. Na sicer komaj 643 m visok, a kljub temu zelo razgleden vrh Tr-siclja se po avtocesti lahko podamo z dveh smeri, lina nas iz Razdriega popelje proti Ajdovščini do Dornbcrka, od koder po trebujemo uro in pol hoje. Druga možnost, katere sva se poslužila tudi midva, je še nekaj vožnje do Podobe narave, ki vsakogar očarajo. Sežane, kjer sva zapustila avtocesto. Usmerila sva se proti Dutov-y'am do Krajne vasi. kjer se cesta razcepi in levi krak nas popelje v Pliskovico, kjer je znana Pliskina pot. katere posebnost so markacije. Namesto znanih Knalelčevih rdeče-belih krogov nam pot. prijazno kažejo ovčke, vešče vklesane v povsod prisoten kraški kamen. Midva sva se usmerila proii Komnu do Škrbine in izstopila v naselju Lipa, kier sva v neposredni bližini cerkve v prijetni kraški vasi pustila avio. Podala sva se po poti po južni strani Tr-sielja in prispela do gozdne ceste Temnica-Trsielj, po kaieri sva na- daljevala pot /ložno navzgor do koče. Tik pod vrhom je zgrajena na ruševinah nekdanjega vojaškega objekta in je odprta ob koncih ledna ter praznikih. Do vrha. kjer se nahaja lelekomurikacijski stolp, je le streljaj. Razgled sc širi na Vipavsko dolino in se nadaljuje pniti Clorlci in Novi (iorici preko Biljenskih gričev, bogato posajenih z nasadi češenj, breskev. vinske ine in ostalega sadnega drevja. Na nasprotni strani se razgleduje na Kras vse tja do Tržaškega zaliva. Zlasti jeseni in spomladi je ob dobri vidljivosti moč videti daljne Dolomite v Italiji in .lulijce s Triglavom na naši ?OHW IH miNiltí sirani ter Karnijske Alpe. Po-bííčja tega in sosednjih vrhov so večinoma poraščena z gozdovi, značilnimi za Kras. Med letnimi časi je posebnost jesen, kojih pobarvajo ognjeno rumeno-rdeči grmi ruja na »zeleni podlagi« biv rovcev, brinja in podobnega rasija, sicer pa vabilo velja vse loto - le odzvati so mu je treha! ■ Marija Lesjak Vabilo prijateljem planin: • v petek, 9.2.07 - Pohod na Šent-jungert (Ktinigundo) - Sekcija Gorenje: - sobota, ID. 2.07 - Zimski pohoti na Ratitovec - Sekcija Komunalno podjetje in • isti dan - Zimski pohod - Mladinski odsek - vsi pod okriljem PD Velenje. Še VAŽNO OBVESmOl V četrtek, 15.2.07, se pričenja ODPRTA ZIMSKA PLANINSKA ŠOLA ZA ODRASLE v organizaciji PD Velenje. Pričela se bo v sejni dvorani Zdravstvenega doma Velenje v 2. nadstc. ali 17 uri. Vstop je PROST, pogoj je le PLAČANA ÔANARINA za tekoče leto v kateremkoli planinskem društvu. Vabljeni, saj znanja ni nikoli preveči Izbrani in nagrajeni so bili: športnik leia 2006: Rok Flander - SKB Viharnik Velenje Najboljši slovenski deskar na snegu jc največji iispch tlosegel na olimpijskih igrah v Torinu, kjer je bil 7. v veleslalomu. Na tekma il svetovnega pokala je zjnagal v Italiji, v Avsirlji je hi I drugi, na Nizozemskem šesli. V icj ilisdplini in v slalomu je ludi državni prvak. Ožji izbor: Matej Ciruiinik (Avto-kliih V-Kacing Velenje) in Boštjan Buč (Atletski klub Velenje) Športni jc bila najboljša slovenska veleslalomisika. Njena najboljša uvrstitev je 9, mesto na olimpijskih igrah v Torinu, Na tekmah svetovnega pokala se je uvrščala med naj-holjšili dvajset, njen najodmevnejši dosežek pa je gotovo II. mesto v Asponu (ZDA). Zmagala jena tekmi za evropski pokal v veleslalomu, na državnem prvenstvu jc bila druga, tako v slalomu kot v veleslalomu. Ožji t/.bor: Tadeja Urankar (Strelsko druitvo Mrož Velenje) in Dlana Nakić (Šaleški teniški kkih Velenje) Najboljia ekipa leta 2006: Rokometni klub Gorenje Velenje, «lanska ekipo Klub je /C nekaj let najboljša ekipa v MO Velenje. -Skrbi za vse selekcije in je eden izitied najbolje organiziranih ekipnih kUibov v Saša regiji- liin-sko leto so bili tretji v prvi slovenski rokometni l/gi in prav lako tretji v pokalnem tekmovanju. Njihov največji uspeh je uvrstitev med 16 najboljših evropskil) klubskili ekip. Za RR Gorenje so igrali; Dušan Podpečan. Branko Tamše. Jure Dobelšek. Boštjan Kavaš, Branko Bedekovič. Marko Oitir. Sehastjan Sovič (kapelan), Aleš Sirk, Matevž Skok. Moniir Ilič. Samo Rutar. I.uka Dobelšek. Prinroií Prošt, lomaš Kczniček. Aleii Bla/e-vić in VeJran Zrnič. Ožji izbor; Avto kluh V-Racing Velenje (Matej (iriidnik, Valter Kobal, Sandi Boh) in Karale klub liger Velenje (Mirsada labakovič. Alinetiina Ilankii, Anita Aniišić). Športnik invalid 2006: Roman Bor - Kolesarsko druitvo Energija Velenje Kol kolesar invalid zastopa Slovenijo na mednarodnih kolesarskih dirkah tjivalidov. Na sveiovnem prvenstvu v Švici jc bil na ccsini dirki 12.. na sveiovnem kolesarskem tednu v Nemčiji je na štirih dirkah dosegel trikral tretje in enkrat peto mesto. Sodeluje še rekreacijskih kolesarskih tekinab v Sloveniji. Nastopa pa nidi v plavanju in je državni prvak na 50 m prsno. Ožji izhor: Doroteja Kimst in Viktor Hrast (oba Strelsko društvo Mro/ Velenje) Športnik mladinec 2006: Robert Hrgoto - Smuiarsko skakalni klub Velenje član B-reprezentance Slovenije je v letu 2006 na mladinskem sveiovnem prvenstvu v Kranju dosegel 8. mesto, z ekipo pa je osvojil srebrno kolajno. Uspešno je naslofiil liidi na mednarodnih tekmah, na celinskem pokalu jc bil 4. in 7.. na Alpskem pa L. 2. in 4. Ožji izbor: Uroš Rupreht {Taek-won-do klub Skala Velenje) in Omer labakovič (Karalo kitib liger Velenje) Športni je 6Í6 cm dolg skok z atlet- skega mitinga v Velenju. Na svetovnem mestu za mladinke jc osvojila y, mesto. (Jžii izbor Staša l.ipnik (Taekwon-do ■v in otroških varnostnilî sedeže^. Policisti /elijo s lenii aktivnostmi, ki horabljali pas. vsaj za eno stopnjo manjše ali pa sploh ne bi nastalo. Ugotovitve kažejo, vy«uili 56.2KKali 11 odslolkovvcc kršite^' cestnoprnmetnili prcdpism; da je bilo uxolovtj^lh 9.124 ali 11 oijsti»lkov več prekrškov zaradi neuporabe varrH>stnih pasi»v in oiroškili varnostnih sedežev in lia delež ukrepov za varnostne pasove in olroške Vjirnt»slne sede/j; prodsCavtja 16 odsicdkov vseli prekrškov cestnopromet-ttih pmlpisov. Zaskrbljenost in nemoč zaradi vandalizma Delavci in učenci OŠ braiov I.elonja si že vse-^ozi prizadevamo za urejeno in čislo okolico na^ sončne šole. Pf>skrbeli smo za novo zasaditev. uredili smo učilnico na prostem, šolsko pol siuo okrasili z lesenimi rožicami, da hi našim obiskovalcem zaželeli prijemo in pisano dobrodošlico. .leseni smo Ízvcosm rjhmiih 18.00 Brs/ patkikR. rnlailinska rjddaia. 3. IVnirK?a 18.40 Rcig;Qiialn(i nnvice 18.4b Asnva gibarIinformativna oddaja, pmnvilcv 19-15 Vitlrrnspol dii3va 19.20 Videos tfani, rjhvRSitla 19.55 Vabimo k fiDiRdu 20.OU Skfbimorazilrdvjc, koniakina odilaia Naši momljam 21.Dn Říhy lortalnu novi i!B Vt.Db Našalvinpčf, i/obrs^BvalM« oddaiid 2L3D Veř^rsTiaSo. nabavni» I Qsbi^níi k^nt alatna odrtaia. 3. TV.mr&/a 22.45 l^urjrj^ji! Dobro imrrj. ininnii8i]vna nilrlaj^, poriuvitev 00.15 Vabimo k oyladu 007Q Vidoosirani. obvt^iila SLOVENUA 1 D/.nO Poruùla D;.D5 Dobro |(jiíq (IB.On Poroňjla mh Dobro luifi] mm Poroûla n9,D6 Babarjian. D9Í5 (li^nka [J93n Danesi^jutrigani, dokiini, (ilni 09.45 EndjiiiaSnla.mJddjH/a rêrinvetlneht 10.15 2ival5kivruzUc6.6/26 10.45 Jasno lil glasno 11.3b Dubnvniiiinp 11.^ V en zakladih nknlisvstH,;. dul 13.00 Poroûla,§porL vreme 13.15 Nskai mmiii 7a dnmaf^o yliisbu 13^5 Ho^inarinka in Imaianka, 1/15 14.2S Slovertr^i oinnki 15,00 Poroùia 15.10 Mosiovi 15.40 Mali Mn/aa 20/26 16.05 popouis LortiD 16Í5 Š{ir|i?i]roii?liflt!ju. ÎQ/13 l/.OO Novicë.vfstno. špuri 17.35 /nfivaubknuSiDnnhDng«, dokiiiii. oddaia 18.30 ?rrbanj(>deiDliii:s 18.40 ^elBji^ki. nsanka 18,45 Pii|se Pcpa. os^nka 19.00 Dnuvmk, vreme. Spon 19.55 7a^niiïio/nova.6/2n 20:^0 Nivdrav(BÎ 21.50 OdHUivi jpori, vrnme 22.50 PolnníiiiklilJ 00.05 Zniivs fnM SloncImnga, dokum. oddaja 00.55 Dnevnik, vreme. &pori 01.35 Inlukanai SLOVENUA2 06.30 Ininkanal O/iO Tvfiriiflaja no Zabavnf intokanal 11.30 DiroSkiinltikanal 12.15 Ivprodaia 12.45 Slovci>ski ven&!k 13.40 Ffasi«r.b/24 14.05 Ne i/ç|ubi laií|e, i^h. Iilm 15.30 Zda]!, oddajâ ;a n^zyibaiir^ ^ivlierije 16.00 lestvican^dnigeni 16.50 SPvalp.smuC..SI iti vo2n}d 18.15 Poroůía 18,20 RrB7mt?|R, ivKoppr 18.50 Študeni^a 19.1(1 krog. rlotujni. k\\m 19,50 SPvalp.sniutSl|i).2. vo^ta 21.15 Kjs SI. VuCko?. dokom. ifiliLon 21.45 PoniarsnCs iiisn ediiiosarlip, 3/3 22.40 Vsin, kdosi.španskiiilm 00.25 /ai^stiiiškabniča.ang. lilm 01.55 Iniokanal pop 07.00 24 ur 08.00 Vih^liube/ni.nad 03.55 Nsiisniil|B(ia srcs. nad. 09.50 Tvprodaia lOJ^O Nov^prilo^nisLnarL 11.15 Pen^gnna. nad. 12,10 frenia 13.55 Tv prodaja 14,25 RickiLakR 15.15 Ptimgrina.nad. 16.10 Nova pri lo^nosinad- 17.05 Nkusitilijena srna. nad. 18.00 24ui-vn3mH 18.05 Vihar ljube/ni. nad, 19.00 24 uf 20.00 TRrminaioi 3, amfir. Iilm 22.00 Podlupnpfsvice.naiL 22.50 GreKamfif.iifm 00.45 24ijí.píjn(iviLav 01.45 Noćlne penorsma © 09.00 Dobro julrojni. oridaja 10.30 Vabimo k ogleiiij 1035 VečRrdfašo. nabavno glestena orjdâjît, ponivíisv 11. Skrbin i o /a / dr^vj u. ponoviiev Naši mozgam 12.50 Vrdeospoi dneva 14.00 VirjKOSirani, rjbvesiila U,55 Vabimo k oglndii 18,00 Miš mai oiroikd oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Celinski pokal v smučarskih skokih ^nnskR. jinsneudtz Ijubnega 19.40 Vidunspot dneva 19.45 VidscBirani, nbvesula 19.55 Vabimo k oglarju 20.00 N^ša Cvropa. i^obraicvalna odriaia. pan ovi lev 20.25 Itegionalns mmce 20.30 Planei polka, odrl^ja; riarodiio?abavno glasbo, yoi^lje: Okroylt musikami 21.30 Ddknionisknio 22.15 litiddajcDobrojuiro. inlorm^itvria ridriais, pnnovjicv 23,45 Vabimo k ogledu 23,50 Vidfiosiram, obvesiil« SLOVENUA 1 06.05 Kukma 06.10 Odmevi 0/.0Q /gQdbBi?§kn1jk[> 07.30 pupoirtR lorbn 07.b0 Mali>siVRceliue.kvi/ 08.3b OariRSje, u in ga ni. dok jmi. f. 08.50 Vs0o^ivaih:aa;e]s.12/13 09.15 KinoK[áHc:Drohlinii:a2, da rdi film 10.55 PolnoCniklub 12.10 \M 13.00 PoroCila, špnri. vrsiite 13.15 Umko 14JJ0 Gbiskvakvaniu,4/17 14.10 šuljak 14.15 Dafírna. losmo rm 14,25 lunsiika 14,30 Glasben gosij» 14.40 i^avrtu. ivManbor 14.bb Tv album lb.05 lunsuka 15.15 loraM^gJmlalci 15.20 Umofvíupmšíii.sng.lilm 1/JlO Pnrofiilii, Spon, vreme 1?.I5 U;are 1/.20 Vililiak 17^.5 Paniormma 17.3Q Timsiica 1/.40 Mladopmofotict 17.50 ^valimljudje 18.05 Karaoko 18.20 /Usoliilno.nan. 18,25 Spori 18.30 Asociacije, nagradna i ra 18.40 Pn/AúljM lyraCi. nsaob 19.00 Dnevnik. vr»m^ §prjrt 19.55 Amslie. [ranc.lilm 21,55 Hnbar 23.00 Porniila. ^L vreme 23.35 Rud riiSo, 8/12 00.30 Zakleta dvojčl;a. kanad. Iilm 02.10 Dnevntk 02.30 iniokanal SLOVENUA 2 06.30 fniokanal 07.30 [Vprodafa 08.05 Skoyi ías 08.15 lari^a 09.50 SPv3lp.srnue.,Sl|M).l.voí. 1136 Šiudsniska 11.55 lekma.dehamaodd.^amiadi; 12,a] SiWalp.smuè-Si|M),2,vo?. 14.1b TVpiudata 14-5b 20n3j narodno zabavnih pesmi vsoh Časov. 1. m 2. del 16.55 /daj!, oddaia ?a razgibano življenje 17^5 [.|ubljarra:1iGaprvakiniv rokomsiu.ňimMiircaím Aalborg, prnncis 19.20 Sioveni:ipQ$vciL], LvA/lanbnr 19.55 Slovanski III aga/in 20.25 KuSarka.kanlb.linmn Olimpija Sosna, (venrjs 22.15 15ieiskiipineBi foolmama. losnetek 2,dclaKoncefia 23.30 Vriiljak 0120 Vraiolumnavu^niaJanitNall, 3/6 02.25 iniokanal pop 07.30 TVpiodaia 08.00 AlLair v ZvNulandiji, ns. sRnje 08.15 Gomba^ki. ns.ssnja 03,25 PadtivodniceBibi, ns.senja 03.55 M^lirdeůiraklor.ris.sťnja 09.05 AnAíiack, otročka oilriaja 00,30 Jakanaluni, ns.sRoia 09.55 Ninjai^vs. m.serija 10.20 B Daman, ns. šerifa 10.45 Yuyinb!,ns,s8n(3 11.10 Power Rangers, nan. 11,40 Sti^ninOiin.Cbbuduâka 12.05 Šrilt^ka košarkarska liija 13.05 fanye i/ toiliie, aiiyl.m 1. 15.20 Gťo spu;'naiie$veldok.Qdd. 16,25 Daigaíne;vB/d8,2/B 17.05 24 ur 1/.20 Nesryiîm ionrn. am. film 19.00 24 ur 20.00 Vesoljski kavboji, am. Iilm 22.10 9?y)Ziapara,nan. 23.00 Zaďriiispn^hnd, am.lilrti mb 24 ur 02.05 panoram» © 09.00 ivtišmaá, olrnlka oddaia. pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Celinskipokalvsmui^srskili skrjkthTs^eosks.posfietek/ Ijubncga 10.40 Vidoospoi dnGva 12.00 Viiteostran;, uijvesiila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Lovro Kultur fVc/ihov Voram;. dokurnemsrnj Iilm 18.2Ô Viiienspoi dmwa 18.30 ías^anas.ifiladtrskanddaia, ponovitev 19.15 Vidsfstram, obvesuia 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 ISSI.VfVmagami 20.25 Kuluira. infnmiativnaoddiiia 20.30 Zdaj. oddijja za razgibano ^vljer^e 21.00 Planěl polka, oddaja 2 na rodil ozabavno glasbo. yosi]e: Okrogli riiii/ikanu 22.00 Odprla \sm : Odstiranja, pon. 23.00 Vabimo k ogliHlu 23.05 Vidi^nspoi dn(?va 23.10 Videos tranf, obvGSUia SLOVENIJA 1 1)7.00 09.M] SporlSpas 1Q.20 Svel vodnih >ivbIi. 7/13 10.50 Na obt^, iv Koper 11.20 tbsre 11.25 Ob;or)adob3 l?i]0 Ijurljein^Kmlja 13.00 Porodila, šprn vnjmc 13.10 Na/dravin! 14.30 Iis^gaiepsga popoldneva 14.35 5minutslavu 14.40 Clovs^ki iakior 14.45 Orugo mnenje 14.50 Nťrialjskrjoko 15.00 [jlasbBiudv(èoj 15.20 l'IanelSIovcmia 15.35 Sporim čas 15.40 Angleška nogoiiisina liga 15.45 Odprlo 15.55 As^vi/ija 16.00 Osiřil polník ie.lD lorelfs 16.25 Nikariakohvahno 1 /,00 Porořila, špori vrwne )/.t5 lisiegaiepegapopoidneva 1B.30 řrebanielota 16.40 Kravii:a Katka, risanka 19.45 SOf'iinl^iiFkjk, risanka lfl.b5 Vreme 19.011 Dnevnik, vr^me.špml 18.55 Sjieidoma 21.45 Družinske/gndbe 22.40 Porořila, vreme, Spori 23J10 Pozdravljana. Babilunija. ital. Iiim 00.55 Dn.ovnik 01.20 Infukanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 118.10 IVpfodaja 08.40 toiôas 08.50 Slovenski masa/in 09,15 Med valovi, wKoptr 09.M Sf'valp,mii(l.VS; M.l.vo^. 11,25 Pohijfje. rloktiiii. oddaja 12.lb Tvprndaja 17.50 SPvalp.smije,.V9 (îv1).2.vq7, 14.15 LP v umel drsanju, revna, posntnek 16.20 rňgIav. dokum. oddaja r/.in Tialakunďrlrfiviiskega orkesva i^iirnazij? Kfani 18,10 Moškiproiiženskam.Iranci. 20i]0 Čiidp/ni vfak. dukum. oddaja 20.M fraiser, 6/24 21.30 S Sporuiaodrlaja 22.15 Pokvarjena deklels, 7/lB 231)5 Ummnost glasbe m plese 00.05 Iniokanal SLOVENIJA i D7.00 Porořila 07.05 Dobro jiiiro 08.00 PoroCila DB.05 Oobrojulfo Q3.00 Poroi^ila OB.05 I? popotnih iorbe:oU)ški sir^iiuvi 09.25 Strah. 1/5 09.40 Mladi upjgram iilni 09.55 I iniis III prijauiji, 1/6 10.20 l.imisinprijaieiji. 2/6 10.50 Moj pokal, igrani iilni 11.05 SanfSkadB;eia:Kairnik.7/11 11.30 StuiKprau/lijdeji,//13 !2J)0 Poruet Danila Kiersia 13.00 Poročila.ipori,vreme 13.15 Spel doma 15,00 IMila 15,10 Dober dan, Koroška 15.45 iHlebajSki, 39/45 16,05 Sejalci svetlobe. 7/10 16.25 Maruna in pui^je strašilo: vTiec ÎB35 Dine, lutkovna nan. l/.OO Novii:e.Šporl,vreme 1/.40 Surova nanîva. 7/13 18.30 2riibiinjR3x3pliis6 1B.40 Nina. hlana. nsanka 1B.45 Joko!Marnoko!Toio!,nsaiika 19,00 ilnwiitk. vrermUport 19,55 llo^mannka m limijanka, 2/15 ?D,50 iJsmidan 21.20 Prviindriigi 21,50 OdniBvr, šport, vrema 27,50 OedřšúnafvírjpB.2/2 OOJO Surova narava. 7/13 01,20 Dnsvnik.vrenio.šport 02,00 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal DB,30 Iv prodaja 09,15 1 istega lepo({3 pnpr;l(lnev» 12.55 /nova odknd Slonuhenge, dokiim. oddaja 13,45 Vriiljak 15,45 S športna odtlaj3 16.30 Slovcrici pn sveiu 17.00 Mo/aik 1B,00 Porořila 1B,10 lekrna. debatna oddaia 19,00 Vsao?nialih, 13/13 19,30 Mi2namo,3/12 20.00 Rilka za popolnost 4/4 21,00 Studiu my 27.00 Aritmija 23,00 Snutb pari;, 7/14 23,20 i:i{¥lo1k;telona 23,50 iieneraildiAminDadLlranc, lilm 01,20 IninkansI pop I pop 0/30 IV prodaja 08.00 Aliairv7ve/do1andji,n.s.senj3 08.15 8omba2ki, ns. serija 08.25 l^adovfidnic»Gibi.n$.ssnja OBifO Malirdi^Ciirakior.ns.serija 09,00 An Aiiark. l/ob. oddaja 00.35 Niii|a,^aivfí. ns. bijnja 10,00 BDaman, ris.sanja 10.25 Rařjadogud{vŠóiiti^,n$.senia 10,50 PovverRangers. nan. n.20 ^nlska k(jšarkarska liga 12.20 /amuniavaubrojstvu,V4 13.16 Naša sodnita. nan. 14.10 Oéiieijuian, 14.45 Družina iuji:gv. artier, í i Im 17.20 Dniímski album, 1/4 1B.15 24 ur vruite 1B.20 JamisDlivsriKuhinjadnriaipa 19.00 24 ur 20XO Daj napfej, am. iilm ?2S}b Športna scana 22.50 Dulum.iilm 01,00 24 lir 02D0 Noina panorama © 07,0 5 24 ur.pnnnviiRv 08,00 Mznt nad. 19,00 24 ur 70,00 Dmnrvsíissšíiniam.lifm 21.40 Na kraju/ločina, nan 2235 Teksaški mo? postava, naa 23.25 Ssks v miistjj, nan. 00,00 Nevvyorška policija, nan, 00,50 24 ur. pnnuvilBV 01,50 Nu^ia panorama © D9J10 Dobro jutro. inf,oildaja 1030 Vabimokogleriu 1035 Sj^rini torek, športna ininriimtivna oddaja 10,55 Športni gost pogovor. ponovitev 1130 Videospot dneva 14,00 ViiJeostrani, obvestila 17,55 Vabimo kogledu 18.00 Mala potepanja, mladinska ortdaja 18.40 Reijivialns novice 18.45 Fairpisy, športna orirlaja Gost: GáŠpRr Ukorn, trener KK Union 19,15 Videospotdneva 19.20 Videostrani, obve^ula 19.55 Vabimo k rjgleài 70Í10 PUP CORN, kontaklna glasbena oddaja 20,55 Regif^alnn nnvice 71,00 Odprta tema. kontaktna oddaja, gost: dr. Sriiiljarii6 i>knvnosii biosnergije m zdravijoriia raka 22.00 I; oddaje D obrt jiiuo, mlormativna oddaja 23.30 Valimo kogleilu 23.25 Videostrani, nbvestila PRIREDITVE fr.Froro<;kon Oven od ^^^^^ Minip swan v vaSem ftvljsfiiij s« bn vnjHa ? iiiîwrieini naiilii«. í^uuúúi se Vvsn^ bD mJlifïia pnlo^usi. Ja v^bku prtsisga prelivi (lv /nani:i, lu bnio kRiHlu poslali v^šf fin|ćiu>l|i. Nnkiln oil r|ihpafiioni?)§Hvc^ kot hio. lasiH (Dtli poirebrivab. sai k 7cle trpiie. ker se ni^ v vs^pjti ne orlviia lán kniste ^ijIbIi. Slaha abiúobi» j8 /a varni, preil v9ui fn ^nv^m novo. polno ia/burl|ivili do^neUj. Skratka. Cska vas lepa ri^doMe. ono v blošnííHn Icui ga! Bik od 2a.4. do 20.5. Ttíko so tKRic zadrževali, ik ne bosiB prestrogi i nekom, ki m je rawCaral in ^^^^ i/^ibl /aupanifi. Ker mu bo ui i\fijrà ^a, bosle kmalu ucioumIi. da sib ^ k^f sb b(st[> iciesnn po^iiiii vsak dan bnlje. Tudi ker ste s« v/pji v nke m ^^^^ safni naredili mt iz dctrci počuiie. Da ss la sjiača, pa biviib spoznali ^r v nasiedniti dneh. ko bcsic poirebovali prcce] eoergqo /3 iJpío, ki [fa bo veC, koi su> si n)isliiL Ce busiK opravljali / drjbrovulia pa sploh ne bo ukg (l'^ki). Dvoicka od 21.5. do 21.6. Glodal vas ho î^rv dvrnna v partiHiijiiva Cusivu in dihanja. Vudnn bolj ^ vani bo ilo/dcvalo, da sic prs^iali v veniji njegovega ?iví|Dri|a. Vifilnh bosie. d^ m obćuiki v celuu tie mcreio voraii, 7^10 bosie vednu bol| nes Dobro b bih, i^e bi rnislili luiii nase in ne le na ilrup. Srtičs vam vsekakor n^ bo Me pi^lonii. rcsnicj nn ljubo pa ludt vi nsiK lakžiii kot Sle bili. Paiuitrvas n» lo opo^nqa h nekaj pa se na m]» S|ireniunili. Koika^s, boiinkrij naslednirb lediiov precsj napumih m Rak od 22.6. do 22.7. Kftr na boste spoM, kako^fllostBSftoiiiiJiiliodpaníBsifliniírijjiiiij.Ce iti riB hnsif! v/i!Íi v roke, bo vsak li^i dabi^. sai pi^nr^^rjii h kn^o pr^kip^a. Sbi m. lia b bil 'shieve^ ud m prav7aprav prt&ikiiju ;s1o malo. îeiava v vas, Vo£ časa s belile ;asa m n sv^a mala vesdijćt, ob leiii pa porabljale, ila parini?r ujili /mo marsikdaj 7fi m sam. Oilkni pogovor ne, bo re^il it^^v. ireba bo rdteii ludi ; deli. ki bodo linia; dobre vnljc, da se ^r^imnniiii. Pdi^g tiiga pannerju ns bo ušlo n^o ned#io spoglciiuvanie. kt vam bo ^do godilo, drai^iie ga ti m milite resno! Uvod 23.7« do 23.8* Dtínar, ki ga nutno poirelujeiK. č« ^[riite urBSinúii ddgoleiin íel)a ne ©ho padpl 7 náfí, bn pa krtialii zgodilo, da vam bo n^kiio imravnal ijrili|tivt>. na kolere sle k skorai ptvaliii. In vi bcsui kfjfii^nn Niku iinsniAli i>vtJtE ielje. ^ví|8ri|e bo ićtii poslalo le^u m pn|ii/nL*jše. Ima le, da sie aiIo i/fiajdljivi. a t^o do. da bi dpa2ili Pito od redkih odii^h pf\hhm, ki ts m pdouia, pa spt^l ne. K sfuû vas bo m^íi o;k]/(j)I dober pnjaii^j. ki bo udi sani intel imures. da vam uspe. Nukaj dm in (it^ bfSifl nato'l lîslavni, sicef pa m\ udi truln m bo. Devica od 24*8. do 23*9. Mimgi. kl vas ilobřo po/;ia|fi, se toijo spraSinraíi, /ak^ sie poslali lakí) skop ?ii§k3 ifo sc^'/ SI ve^ stvan, kf vani boiio novo Rrergiiu /a delo in piiriiír^e ludi na&lo^ivuj. Ctr si; 1» tU. 9 piivt^í*!^ /mú^ poi^inice, ^ MK Qro, pa vsď) poskrbite, da btKie v pnisierii času paCsli slvan, b vas poimnio ^^^^ in vam ros vkáikn poínoniio. Hnvno v lein Čá»i licsic .spoznali niatsikai uilloôti nega.Vseka^.dabostenatifiiveniHn poflročju du^vcii n(2kaj^íďolepE*gd,2ckiiala Tehtnico od 24.9. do 23.10« S partnerjem bQSlc> veliko Casa pre^ivnli skiipai, Naiprei v»ii brj 10 gurlilo, potfm pa bostP iigf)tnvtli, da sf vsu preveč pnguvaqaia osivârcii, ki vds ji^/iio. In 10 mitm Zaio se bests 7ačsii ludr sana i^nikaii m iskau bolj vuselo druJbn. Ce vam kaj ne bo pasalo. bcsifi v itasledr^ih dneh /ái neposrtïjii. P(AfRdali hostit, kar i^i milile m kar âjuie. Vsi m bfjdo sreân, boste kar niik^i Ipuii htiseiJaiHi.Zijm^iUefHvam inzayoïovo tiidiM Škorpi|ofi od 24.10. do 22.11. skav(jibcbicl^na&io[nb0htingvth.vscsib(eîb;amislili.iatokiek^ |ih bcBiP pfiii'ivBli. ZagouwosB riK bo âsio r/šlo, knvi pa ne bosie vi. ampakvrSja sila. Zdravje ri) bo naibol|ie.^amii?ivaiied(M)ljvnarT)inrN in slubi^ ^^^tsc ^^ pnpravijLiiiKL Liž taku iiusio m[ iiiirli od /iftiskuf^a dopusia m naCr w. ki jih iriiaiH. Rosin kon&io naSli vai^ časa ?3sp m svoic iiinV fe íitRiu pffikjšali SVOJ noiíarqi glas. st> bosic rsivajaii. In Vdm bo vkJti novosaiiio?avE5L ki pa ste jO ludj poutdjrMb. Ntikilo vas bo v^ak iJan lepèe yl^f^, vi j^a se I>n5tť rlelnli. da 11:99 m r:q)(i/ii>\ Strelec od 23.11. do 21.12. Spat bostu /isio ra/pcii meri dontciii m debiii. Po eoi svani busw sraiinj. ker CB^ vanr defa v leh dneh res ns bo;i)ianjkalo, poilnigi pa si brsm ^^leli. da bi lahko vrić iRiianIf. Tudi knr np^^hm, da v»rii /manfkufs nnnr^iju. /bI pa sn 10 do ^^ gajB uidi parmou m i^e mu ne bosu pnskoůíi na pnmrsl bo ogcsij v tlaif^^i ^^^^ streht.Samn odsebese niC ne íebosie le^ve leponim^tii poiipru-prwjo. fill bo pf^asi nemogoče oil&traniti. í^kdi) vđs bo pohvalil m pn lern bo eskren! Irkonstite m /nanstvo m t/j ůiti p^t ka varii Iftiikn odpr» v^iko vrai Kozorog od 22.12. do 20*1« V^nu m in veilnn \i!}i h vsikmi doi^iem pusJjii soncu m Oidt vam bo h kmalir prsijalo. l/ka/alo se bo, da sih sii^b na manjkaj noqoiovi'qa. h. v ish dneh pa so bo i/te/ato. da ste raspali Se kako bostR sre^i. ko boste Ui ugotovdi. dsnUi pa bosie tudi partn^a. ki |e ^ sknraj oliupal nail vam. Somilniki. ki so se napnvinlali na obisk, vsot bodo Sli na ^ivce. Vse^o bositr vs) vtjirdnrj pmnusíi. Celo trj. úa piideie krnaíi], (im hosui obljubili. Fmancv? i^aka v«> vti£|i n»kup. ^s pa je ^ primeren, le ne nkluvajlt; prevn*. Vodnar od 21.1. do 19.2. /lieiose vam ba da vam je (Bhruar /elo naklarjiHi. ('uirm pa brsm nalntiili na manjSo lu^avo. ki vsekaktir msta pnčaknvali. h nskai u^dmiv je namn;£ ka2Hlo, da se vsti su^e taka da bnsiu u^idi popt^ltau fnúm do srečnega kriKa. S pariiieriurii brsta /družila moù m pomagala po svoji vtisu in7nrG^n(:s Bb. lavama bo ilfdu tudi miv pnisi. m/utiiclasc ba>ta. kot ^dnlgo ne. Na li nanâioni podnji^u vas tài ve^a ^iiarfn. nsprs^iMwni pa nekoliko mani^. Pa ne po viâ kfivdi VI bosie rf^svali. k^rse bo rešiu dalo. Bosin ps v leh dn^i ;f?lo ne?ii m unii m^aritn^ni. Dve ^vi. kijib neradi kapetaickaj letoV Ribi od 20.2. do 20.3. Novits.kibndo dnvsspiiSeSopciKl kotiLBtiiicdna. vas ne bodo spravita v do bro vriro, Ra/mi§iiali bsis. kaj deiatn narote. da vam ^rai niti ne gre lako km bi ^rbib. Morda pa bo miRl znanec v svetih iigniovitvah pr^v. Creveč riamrei^ poslikale panns(]a. ta pa /na marsikdaj sivan videti Ôsu) tm m jib tudi postavu na pcsimetičrifí u»nov». W. npiuiik^irta ne vam in nii va^tsrriu part ncrju nn bi škodilo. Pnídvscm pa vačkrai raniiiâijatiii in ukrepa|io ssvo|u glavo in ne lkajíc, da vam dnigi puveda k^i bu vas najbolje. VELENJE Cetrtekj 15, feb._ 7.00-13.00 Rsstavracija Rednak, Šoštanj Krvodajalska akcija 10.00 Knj igarn s Mla d ins ke knj i ga Knjiga čajanka Prsgovori odgovori 16.00 Knjižnica ŠosTBnj Ure pra^^jic 17.00 Knjižnica Velenja, otroški oddelek Delavnica Kako nastane knjiga 17.00 Mladinski centerVelenje Předav a nj9 - Lotka Škerlak: Mladinske akcije v MC Velenje v 007 18.00 Vila Mojca Šola starie • začetni program, Milena Čedna: Uspešni starši • uspel en otrok 19,00 Mladinski centerVelenje Predavanje Miran Šubelj Saginelster: Popotovanja s Daminom do konca sveta 19.00 Dom kulture Vele nje. vel. dvorana Nikodémovi večeri - predavanja Jurij Bizjak: Sveto pismo je kakor čreda 19.19 Knjižnica Velenje, studijska čitalnica Potopisno predavanje-Andreja Jemejcič: Mehika • poljub delfina Petek, 16. feb. 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska čitalnica Coof knjiga 19.00 Dom kulture Vele nje. velika dvorana Nikodémovi večeri - predavanja Jože Královec: Sveto pismo • knjiga ljubezni Sobotai 17, feb, 8.00-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 15,00 Dom krajanov Koňovo, mala dvorana Pustno rajanje Kdaj - kje • kaj 19,00 Gdl erij a Ml adinskeg a centra Velenje Odprtje razstave llustracij-M dan k a Fabjanič 19.00 Oom kulture Velenje, velika dvorana Mikodemovi večeri • predavanja Drago Ocvirk: S\^to pismo in Koran 22.00 Mladinski center Velenje In memory of Bon Scott. Glasba, video, five koncert AC/DC Pans 1980 Nedelja, 18. feb. 10.00 Telovadnica šolskega centra Velenje Državno prvenstvo v karateju za člane in članice za ieto2007 13.00 Zbor: Gasilski dom Topoišica Pustna povorka 15.00 DomkultureŠmartnoobPaki Pustno rajanje 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mkodemovi večeri - predavanja • Branko Cedník: Pop ljubezen Ponedeljek, 19* feb. 16.00 Knjižnica Velenje, otrolki oddelek Počitniška delavnica - Izdelava pustnih možicijev Torekj.20, feb^ 8.0014.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana 3. seja Sveta MO Velenje 15.00 Gralka Gora. športno igrišče Pustno srečanje treh občin (MO Velenje, DbČina Misitnja in MO Slovenj Gradec) in pokop pusta 15 30 Atrij KSC Post pust. krivih ust-Otroško pustno rajanje 19.00 Mladinski cenier Velenje Tradicionalni Tematski filmski večer 19.19 Knjižnica Velenje, študijska Čitalnica Srečanje ro dos lovcev Sredaj 21. feb. 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje. f^ajkoŠkarič In Adriana Dolinar: Resnice in zmote o bolezni dihal 2a dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/89618 60). iOSTANJ Četrtek, 15. feb. 7.00 Restavracija Rednak Krvodajalska akcija 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura 18.00 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Bridge' ra/migajmo možgane Petek, 16. feb, 20.00 Kulturni dom Šoštanj Koncert skupine ALETHřlA s celjsko legendo Danijem Bedračem in z gostom, kantavtorjem Bojanom Dobrina Sobota^ 17. feb. 15.00 Trg bratov Mravljak Šoštanjski pustni karneval 17.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Pustno rajanje 19.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech : Triglav Kranj! 1. A slovenska košarkarska liga) Nedelja, 18. feb. 13.00 Pustna povorka Topolšica Gasilski dom Topolšica Torek, 20, feb. 9.QD šola odbojke za učence OŠ (poteka do petka. 23.2.) Telovadnica OŠ Šoštanj Tokoleje bilo: Moški se osamljen sprehaja po raju in išče kaj zanimiveod. Zagleda žensko in vzklikne: EVO! Tudi ona zagleda njega in vsa navdušena vzklikne: A DAMI? Upam. daje vse jasno! Pozor Mož prileti dopoldne v hišo in vpije: Tozarf Žena. hiSa gori!" Glas iz omare: ""Rešujte pohištvo, fešujte pohištvo)" Zadnja zeljo Na smrt obsojenemu so rekli, da lahko izrazi še zadnjo žeijo. ki mu jo bodo izpolnili. "Rad bi popil kozarec starega šampanjca!" ''Kateri letnik bi pa želeli?" ''2020!" Opozorilo Voznik je zavpiî na neprevidnega pešca, ki je med pre(3 jen narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mro/, doma iz Šoštanja; Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi enotami 8. januarja leta 1943 na Osan-karici na Pohorju; • 22. februarja 1875 je v Pragi umrl prav n i k e vrops kega slovesa dr. Josip Krajne; • 22. februarja 1944 seje v Senividu pri /avodr\jah ira- fvan 4tefse/c (Arhiv Muzeja Velenja) gično končala kratka in nei/peta življenjska pot pesnika Karia Desiov-nika - Ka- juha; •22. februarja 1990jeimelv Velenju svoje predvolilno zborovanje kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije Ivan Krambeiger. imenovan ludi »Dobri človek i/ Negove«. ■ Oamlian Ktjajič OBVEŠČEVALEC DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365. NUDIM IMATE stdro žslezo odpad, štedilnik, pralni ^roj. hladilnik ipd. Sa ga lelita ?nebiti? Pokličite, brezplačno vam odpeljemo. Gsm: 040/465-214 ali I3413/I53-793 (Miladin Goiijan s.p. Valenjej STIKI-POZNANSTVA ŽENmA posfedovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/50W95. GSM: 03 V836-378. tel. m faks: 5726-319. DEKLE, ce resne zveze si hWl. po življenju v dvoja hrepeniš, poklici na gsm: 031/836-378. MDŠKI. 45- letni, z dobro službo, simpatičen. urejen, se bi preselil k ženski sisfi do 451 Bi. lahko tudi ona k njemu vrtvw.supefalan.si, gsm: 041/248-647. Ag. Alan. SIMPATIČNA 3&letna samska uduzbanka si leli spoznali prijatelja starega do 55 let za resno zvezo, www.su-peralansi. gsm: 041/248647. Ag. Alan. KUPIM LESENA okna dimenzije 120x120 (2 kom) kupim Telefon: 5882'627. zvečer. mali OGLASI IŠČEMO žen$ko za pomoč na našem domu. Nudimo hrano, stanovanje in nagrado Gsm: 031/373-314. ZA POMOČ v gospodinjstvu iščem preprosto dakle. Ostal sem sam z otrokom. Lahko stanuje! pri meni. Gsm 031/807376. RAZNO REGAL za dnevno sobo. iz masivnega lesa. skoraj nov. 2.96 m dolžine, ugodno prodam Gsm: 031/213 044 po 18. uri. VRTNO hiiico kima - kunte prodam. Gsm: 041/589113. PRALNI stroj Gorenje, lepo obranjen, mořna dostava na dom. prodam. Gsm: 041/945'589. SPALNICO, jedilni kot. bojler za centralno in elemente za schiedef fî 20. prodam Gsm: 041/974-108 PRIDELKI BOROVNIČEVEC. medenovec tet vač vrst jabolčrika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. PRIMORSKA vina cabernet sauvignon. barbera, beli pinol sauvignon {klet: Če^ hovin - Štanjel), prodam. Velenje-Konovo.gsm: 031/749-671. ŠTAJERSKO belo vino. zvrst rizling, ru* meni nmskat. burgundec in rdeče vino sorta zweigold-niodra frankinja-podobno refosku. Donegovano vino se prodaja za zaključene družbe in osebno porabo, podravski vinorodni okolil - Slovenske Konjice Gsm: 051/423-389. SEMENSKI krompir sorti psata in bistra prodam. Gsm: 040/435-946 VOZILA PEUGEOT 106 1.0 i. L 99.50.000 km. 2. lastnik, prodam. Gsm. 041/369-218. NEPREMIČNINE ALSA-NEPREMIČNINE Trg n^adosti 2. Velenje, www.alsa.sí Info: 041/ Z99 9t9 3,5 sobno stanovanje 92 m2. popolnoma obnovljeno leta 2004. na Tomšičevi v Velenju. 3 nadstropja -cena 87.000 Eur Ganonjara 17.45 m2 v Šoštanju. I. nadstropje, obnovljeno leta 2005. C8r>a 23.000 Eur ZAZIOLIVD PARCELO 2428 m2 na odlični lokaciji v šmartnem - Mali Vrh. cena 12 Eur/fn2.29.136 Eurl 6.982L151 Siï ) LEPO dvodružinsko hiso. 220 m2. let nik 1950/2000.S parcelo 817 m2. v Reóci ob Pakl. cena 120.000 EUR Don je bil ivelel in lep... Noč se je tiho in nertiidiio p/7p/đZf/đ tančico irpljenià ... Nikoli VP.Č ne bo sončne^o dne... OB SLOVESU Tiho je odála nasa draga mami in babi ALMA ŽVAN učiteljica v pokoju 18. 7. 1928' 31. 1. 2007 Iskrena hvala vsem. ki ste jo spoštovali in sc je spominjali s toplino, vsem, ki ste z njo delili drobne radosti življenja ter vsem, ki sle ob njenem slovesu z nami sočustvovali. Hvaia Vom. innmu. za rojstvo. ?.ivtjenje. M čas. zspremili našega očeta, mo/a in dedka, se iskreno zahvaljujemo. '/ena Anicaf fictfki Alenka In Andreja z družinama. ŽIVALI PRAŠIČE svede, težke od 20 do 200 ks. za nadal|n]o rejo ali očiščene in dostavljene ugodno pntdam. Gsm: 041/239'651. POLOVICO prašiča, konce in vino zelo ugodno prodam. Gsm. 031/423-875 BIKCA limuzin, starega 10 dni. prodam. Telefon: 05/9939-391.zvBĆer. VEČBIKCEV simentalcev. težki od 15Q do 250 kg. prodam. Telefon: 5893-841. PUJSKE težke od 25 do 30 kg prodam. Telefon: 5885-570. gsm: 031/868-931. CELEGA ali polovico prašiča domače reja prodam. Gsm: 051/382-825. KUPIM scooter Gil era Run net. 50kubikov.Gsm: 041/692-995 DEŽURSTVA ZD Velenje-OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoltovani za varovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko p okli cite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni all poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoć. Pogo vore na tej številki snemamo. Za informa ûije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 6995476. dežurno službo pa na 899&44B lekarno v Vrtenj v: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 15. \i daja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predjiisane istega dne. Ob nedeljah in držav* nih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.0a telefon 8981880. Zobozdratmiki: 17. tn 18. februaija • Renata LamoL dr. dent med., {delo opravlja vdeřurnizobni ambulanti. Vodnikova 1. ZD Velenje} Veterinarsko postojo Soštuj: Odurni velarrnar-Qsm 031/888^00. Dek)vntêas: ponodeljek petek od 7. do 14. ure: Ambulanta zz male živali in izdaja zdravfl ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17 ure. KOMUNALHO PODJETJE VELfIUE Ù.ÛA. Pogrebno pokopaUika dejavnost Koroška cesta 37 b. Vd^n|e NA POKOPALIŠČU PODKIUU IN ÍKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: • POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE • PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PUČILA NA VEČ OBROKOV • UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS TeL: 03/891 d1 53, GSM 031/39013B; 041/390136; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Dogodki v Cityce Sobots. 17. 3. 2007, od 11. ure dalje Otroško pustno rajanje s itevitnimi maskami osnovnih šol. z dobro glasbo Damjane Golaviek in baloni animaiorja Mihcd. Najlepše maske bomo nagradili. Seveda se bomo siddkali s krofi Torek.20-2-2007. obll-lni7-uri Vetiki br^zltski karneval v CItycentru Celje. Da bi videli največji pustni karneval, vam ni treba v Rio. Vzdušje največjega karnevala na svetu bo mogoče čutiti tudi pri nas, 2ato vabljeni, da se nam pridružite In postanete del veselega dogajanja! Sobota, 3.3.2007. ob 11- Ťn i6- url Naredimo iopek za dan Žena - ocroika uscvarialna in likovna delavnica, kjer se bomo naučiti delati cvetje iz papirja. Pridružite se nam Vse najboljše ZAHVALA v sredo. 1. fcbiiiarja 2007, smo se poslovili cd dragega očcla in dedija JANEZA SERDINSKA 10.5. 1938^4.2.2007 Hvala vsem. ki ste nam v teh trenutkih žalosti stali ob strani. ilCerki Božena in Mana ter vnuki Nace, fíona in Kaja OBVESCEVALEC '^H'JÎS 15. februarja 2007 Nagradna križanka Habit GIBANJE PREBIVALSTVA Uprovno enoto Velenje Poroke: SO-letnico skupnega zakonskega življenj sta praznovala zakonca PAVLA inAPíTONVOLKizŠercer-jeve ceste 14 v Velenju. Smrti: Ana Ločan, roj. 1315, Topoišica §t. 6; Rozalija Pozgane.r(^. 1913, Bele vode 39; Angela Seitl. roj. 1919, Tevče 34; Angela Bizjak, roj-1920. Carîkarjeva c. 11, Šoštanj; Rudolf Orev. roj. 1931, Lukovica 1Q0 b: Marija Vivod. roj. 1921 Gornji Dolić52; Ivan Felici-jan, roj. 1935, Hrastovec 52; Terezija VaCovnik. roj. 1922, Ravne 139. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od SJebruarja 2007 do 11. řebruaiía 2007 mso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestneobčine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24Hime koncentradie 125 mikron S02/m3 zraka. M£Sm OBČINA VEŒNJE UfíADZA QKQUEtNPfíQSTDR MAKSlMAUyE URNE KONCENTRACIJE S02 od 5. februarja 2007 do 11. februarja 2007 {v mikrag S02/m3 zraka) mejna vrednost 350 mikrag S02/m3 zraka «V Hb m?. ée f*i» «•. f«b ii io. f»b bii. | KINO VELENJE:: S VESELf N06ICE (animirano družinsko komedijo) Rezija: George Milíei Igrajo: Elijafi Wood. Rabin Williams. Brittany Murphv. Hugh Jackman. Nicole Kidman, Oolžina: 87 minut P«tek. 16.2., Ob 18.00 Sobota. 17.2., Ob 18.00 Nedelja, 18.2.,d) te.GQ-otroška matineja APOKAIIPTO (akdjska pustoiovšćimi) Re/ijâ Mel Gibson Igrajo: Rudy Youngbiood. Raoul Tru|illo. Gerardû Taracsns. Mayra SerbuloRežiia: Oolžina: 139 minut Petak. 16.2, Ob 20.00 Sobota, 17.2., ob22.15 Nedelja. 18.2.. di 20^0 N0( V MUZEJU (okcijsko komedifa) Rahja: Shawn Levy Igrajo. Ban Stillar. Robin Williams. Dick Van Dyke. Caria Gugino. Owen Oolzina: 108 minut Petek. 16.2.. ob 22.46 Sobota. 17.2., ob 20.00 Nedelja, 18.2.. di 18.00 Slovenko premiera ! SANJSKE PUNCE (glosbeno mebdramo) Rezija: Bill Con Jon Igrajo: Jamis Foxx. Geyoncé Knowles. Eddie Murphy. Danny Glover. Anika Noni Rose. K^tli Robinson. Jennifer Hudson idr. Dolžina: 131 rr^in Torek. 20.2. ob 20. vi POČITNIŠKE PREDSTAAft (krai že objavljamo ledvico osebnosti januarja, Za predlagane kandidate boste laliko se In pri- řiodnji leden, potem pa bomo naj osebnost jatiuarja tudi izbrali. Mesečni zmagovalci se bodo v decembru poletovali /a naj osebnost tela 2007. Upoštevali bomo vse liste kupone, ki bodo v nase uredništvo prispeli do ponedeljka, 19. Ribruarja. do 10. ure. /a osebnost januarja lahko glasujejo ludi p:>slušalci Radia Velenje, in siccr vsakdan deset minut pred 17. uro. K imenom kandidalov/a osebnosti meseca januarja smn pripisali nekaj najbolj zanimivili vaših obrazložile v. Va^e sodelovarye bomo (udi na-gfíýevali. Ta icdon bomo me J tistimi, ki boste glasovali na kuponu Številka 2. i7/rebali Jva nagrajenca. Prvi bo prejel Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pak i. drugi pa majico Naâiîga časa. Obe nagradi poklanj.i Uredništvo Našega časa. Lestvica kandidatov za naj osebnosti januatja: • Matya Blagus. predsednik Lions kluba Velenje (veliko je naredil za liste, ki so potrebni po- Kupon za naj osebnost januarja Glasujem za. Obrazložitev Moj nasiov moči, med drugim z januarskim dobrodelnim koncertom). Viljem Kaućić. župnik župnije A. M. Slomška v Šaieku (prijazen župnik; zna prisluhnili kra- janom; dobro dela /. mladimi). - Franc Sever, politik (dobro vodi pogovore Unije za razvoj z županom in si prizadeva za m.-voj občine). ■ Mini je bil maksi Četrti otroški karneval v Šoštanj privabil ljudi ob blizu in daleč - Kapo dol vsem, ki so se trudili, in vsem, ki so sodelovali Milena Krstić ■ Ptoninc_ Šostarg. U. februarja - Mini otroški karnml v Šoštanju, a lak le zalo, ker so bile maske majhne, je navdušil. Sicer je bil to karneval. ki je bil velik v vseli pi)glcdlh: lako po številu sodelujočih - preko šcststo jih je liilo - po sievilu obiskovalcev, ki so v Sosîani prišli od blizu in daleč, kot po trudu, ki so ga lisii ki so imeli prsle vmes, da je uspel, vložili v ta projekt. Ibkrainega karnevala so sc pi> leg skupin Vrtca .Šoštanj udeležili učenci prvih treh razredov Osnovne šole Šoštanj, Topolšica in Ravne ler društvi prijateljev mladine Topoíšica in Ki)ni)vo, lema letošnjega karnevala je bil živalski ringaraja. V sprevodu so se predstavile (zaslužijo si. da jih vsaj naštejemo, če žc ne moremo objaviti vseh simpatičnih skupin): kokošja družina s piščančki, tudi čisto majhnimi, da so komaj kukali iz lupin, račke, prašički, krave, murni, žabe, pikapolonice, metulji, čebele, sloni, levi, zebre, žirafě, netopiíjl, mravljišče, muce. živalski vrt. Na čelu sprevt)da. če do sobote, ki^ se Šostan.iu obeta velik karneval, spregledamo koše in Tre-simirje, pa st) stopale maskíHe kar- nevala, snežaki. Sprevod je »ki> mentirai« Peier Klepe tec in lako opravil enega boljših treningov za Pust Soštanjski. ki nastopi v S(v boli* ob 15 h. »Nastopit« pa je tudi župan. Darko Menih s soprogo in tako jasno pokazal, da Šoštanjčani članstvo v združenju evropskih karnevalskih mesi I'.F..C.(J. jem-Ijej:^ resiîo in odgovorno. ■ Koliko truda je v vseh teh maskah! Za nagrado Jih je v soii čaka / krof. Ptyi moi in prva da ma Soštarýa: -Ja, treba je med ijudi. řvi Al_ A AMK Čaka jih pomembna odločitev V petek in sobiîto so bili za učence deve-lega razreda osnovnih šoL pa tudi za dijake zadnjili letniki)V. zelo pomembni (renutki. Organizirani so namreč bili Informativni dnevi, na kaierih so si btjdoči dijaki in štu-denije pridrjbiU informacije v zvezi z nadaljnjim šolaujim. ludi Naš čas je bil tam (vendar iz drugih razlogov seveda). Pomešal se je med mladino in jih še pred začetkom do» godica povprašal, kî\j od tega dne pričakujejo oni. Erika Glavnik, gimnazija: »Pričakujem predvsem dobro predstavitev šole in ogled prostorov, učilnic. Upam, da nam bodo ludi razložili, kako nas nameravajo razvrstili po razredili ter kakšne dolžnosti oziroma napori nas čakajo. Informativni dan bom izkoristila tudi ju- tri. saj grem pogledati še na ginmazijo v Slo» vonj Cîradec. Potem pa bomo videli, kam se bom vpisala. Na eno od teh dveh gimnazij zagotovo, saj računam, da bom imela z opravljeno maiuro veliko odprtih poti za študij. Predvsem me zanimata medicina in Igral-sivo.« Neža Krič^. ginmazija: »Danes naj bi nam povedali vse o ginmaziji, o učiteljih, načinu dela. programu, obveznostih dijakov in podobno. I.epo bi bilo, če bi nam že danes predstavili tudi učitelje. Na informativni dan nameravam iti še v Ijubljano. tudi na gimnazijo, kjer izvajajo program sodobnega plesa, ki mi je zelo blizu. Vsekakor pa od gimnazije pričakujem dober uspeh za nadaljnje izobraževanje ter veliko možnosti izbire studija.« Karmen Krenker, turistična šola: »Na informativni dan greni na dve šoli, na turistično in ekonomsko. saj me ti dve najbolj zanimata. Želim si Izvedeli vse podrobnosti o obeh šolah, čeprav ima lurisiična mogoče malo prednosti. Rada bi bila namreč turistični vodnik.« Med samo predstavitvijo programov pa smo ujeli še enn bodočo dijakinjo: Laura Rižman. turistična šola: »Dosedanja predstavitev mije bila všeč, predvsem je bil zanimiv prrana. Pustovanja Ker bo že vikend pustno obarvan, naj vas najprej spomnimo, kje bodo pripravili pustna rajanja za otroke in mladostnike. V soboto ob 15. uri vas vabimo na pu-stovanje na Kon.ivo. Pripravlja ga DPM Kont)Vo v mali dvorani Doma krajanov Dan kasneje, v nedeljo, bo DPM Topolšica pripravil pustno rajanje pri gasilskem domu v Topolšici. Začeli bodo ob 1.1 uri. Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki pa rajanje pripravlja v nedeljo ob 15. uri v domu kulture v kiaju. M/PM Velenje bt» skupaj z Knjižnico Velen.e pripravilo otn)-§ko pustno rajarje v torek, 20. februarja. ob 15.^0 uri v atriju centra Nova. V vili Mojca tudi gledališka delavnica Uradno se zimske počitnice začnejo v ponedeljek, 19. februaija. To bo tudi dan. ko bodo na M/PM Velenje pripravili izlet v Ljubljano, kjer si bodo ogledali palačo državnega zbora, center mesta in se z vzpenjačo peljali na grad- Prijave še zbirajo. Ves leden bo Vila Mojca prijazno vabila na številne počilniške aktivnosti. Odpirali j<3 b<îdo ob 10. In zapirali ob IH. uri. V tem času bodo pripravljali različne družabne Igre. ustvarjalnice. vabila pa bo ludi spletna kavarna. Osnovnošolci od I. Ú0 4. razreda sc laiiko prijavijo v začetniski tečaj računalništva. Tokrat prvič pa bodo v Vili Mojca pripravili tudi Gledališče /J poredne mulčke. ki ga bo vodila Boštjan Oder, To bodo gledališke delavnice, v okviru katerih pa bodo otroci six)znali ludi lo, kaj je sploh gledališče, kakšno zgodovino in tipe poznamo, kaj je gledališka maska, kostumi ... Otroci si bodo tudi ogledali gledališko predstavo in doživeli veliko lepega. Veliko možnosti za rekreacijo v ŠK/ Rdeča dv)rana bodo, kot med vsakimi kratkimi počitnicami» poskTtKsli za veliko različnih športnih aktivnosti. V Rdeči dvo ram bodo lahko poćitnikarji igrali nogomet, tenis, badminton ... Večina akilvnosti bo potekala dopoldne. za nekatere se bo triiba tudi prijaviti. Športna zveza Velenje v času i^očitnic vabi ludi na zimsko šolo smučanja, šolo mko meta in namiznega tenisa. Pozanimajte se pri njih! Vrata bo ried počilnicami odprlo ludi strelišče SD Mn)ž, kjer b<^do lahko počitni-karji preizkušali svojo mirno r;>ko in ostro oko med 10. In 1.^. uro. Toliki^ o možnostih, kijih ponujajo različni organiziitoiji. Ker teden dni hitro mine, vsem počitni-karjcm želimt), da si v njem naberejo čim več energije! ■ bš Blizu 1000 udeležencev informativnega dne Minuli petek in v soboto dopoldan so bile v Sloveniji najbolj oblegane ustanove srednje in višje štile ter univerze. Razlog za to pa je bil informativni dan. na katerem so lahko bodoči dijaki in njihovi starši ter bodoči študenti pridobih vse informacije o izobraievalnih programih, o pogojih in možnostih pridobivanja znanj, obšolskih dejavnostih, vpisnili postopkih in podobno. Na šolah Šolskega centra Velenje so bih z obiskom na infor.iDa-tivnem dnevu Zitdovoljni. Ocenjujejo, da jih je obiskalo blizu 1000 udeležencev, bodi>čili dijakov in njihovih staršev (er 53 bodi>čih študentov Višje sir;>kovne šole centra. Ker so se v tem šolskem letu žc predstavili na osnovnih šolah, na dnevu odprtih vrat. in na lehniskili dnevih, so bili nad obiskom prijetno presenečeni. Pomembnejši datum za liste, ki bodo nadaljevali šolanje po končam osnovni šot je -3. marec. Takral se namreč izteče rok za oddajo prve prijave za vpis. Že pred tem, do 23. februarja, pa morajo kandidat;, ki razmišljaj<^ o prijavi /-a vpis v športni oddelek programa gimnazija, na št)lo oddati izpolnjene obra/cc z dokazili o športnih dosežkih kot posebnetn vpisnem pogoju za izobraževanje v tem programu. Prav tako morajo učenci, ki razmišljajo o prijavi za vpis v program umeiniške gimnazijo, glasbena ali likovna smer, do 23. februapa oddati prijavo za preizJcus posebne nadarjenosti, Ta preizkusa bosta v soboto. 10. marca. ■ Tp Z dobro obi^Anega informativnega dne na fyiedpodjetniékem izobraževalnem centru na Starem jašku v Veiertju