Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 32.	Cena ednoga drobca 1 krona.	7. avgust 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, Če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Velikanske narodne slavnosti bodejo v Prekmurji v Soboto dne 13. augusta zvečer v D. Lendavi, v nedelo dne 14. augusta v Soboti i 15. augusta, na velko Mešo v Türnišči. Prekmurje bode proslavlalo dveletnico svojega zjedinjenja z Jugoslavijov. Pridejo z Ljubljane pevci, više 100. Nadalje prekmurski dijaki bodo igre predstavlali. Prekmurci, ne zamüdite zdaj te lepe prilike, gde te dosta lepoga i dobroga vidili i čüli. V Prekmurji ešče takšega kaj ne bilo! Pokažimo pred svetom, kaj smo i kaj premoremo. Natančnejši program dobite na plakati. Živijo Slovensko Prekmurje!
Kaj bo z našov ljüdskov šolov?
Še samo mesec dni imamo do začetka novoga šolskoga leta. Starišje, ki imajo šoloobvezno deco, že zdaj s strahom spitavlejo, kaj bo z našov ljüdskov šolov v Dolnjoj Lendavi? Ali bomo meli poduk v šoli ali ne, ali mo si gojili še nadalje v XX. stoletji analfabete ? V Dolnjoj Lendavi stojimo namreč pred tem žalostnim dejstvom, da letos deca ne bodo hodila v šolo. Pa zakaj ne ? Zato, ár nemamo šole. Zdaj, kda se pripravlamo na proslavje dveletnice našega zjedinjenja z našimi brati Srbi i Hrvati, moremo konštatirati i odkrito rečti, da smo v šolskom oziri v tej 2 leti jako malo napredüvali, ali bole zaostali. Vidimo to, da sé vláda i višji šolski svet jako malo zanima za naše šole. Nam v Dolnjoj Lendavi se dnes preti nevarnost, da v prihodnjem
šolskom leti naša deca ne bodo obiskavala šole i prepüščena bodo na domačo vzgojo svojih starišov.
Poglejmo si to dejstvo malo od bliže. V D. Lendavi imamo tri ljudske šole: katoliško, evangeličansko i židovsko. Poučavanje še ne vrši v niednoj. Od začetka zasedbe Prekmurje so okupirane vse tri od vojaštva. Ali je vlaja storila ali višji šolski svet dosedaj le en stopaj, da bi se te šole, ali končibar edna, ta najvekša, katoliška izpraznila od vojaštva i dala nazaj svojemi namene ? Ne smo slišali.
Lansko leto smo še meli to srečo, da so nam bili na razpolago dani Prostori drž. meščanske šole. Letos odpadnemo — kak se vidi — od le sreče tüdi. Meščanska šola je imela dosedaj samo 2 razreda, letos otvori tretjega, i po mogočnosti, či bodo učenci, še štrtoga tüdi. Kama zdaj naj porinemo 500, reči petsto šoloobvezne dece ? Pa še Prostori meščanske šole so lansko leto bili premali na teliko, da od vseh. šoloobvezni otrokov je samo V3 tao moglo šolo obiskavati, vučitelje so pa mogli po poldnevnom sistem! po-učevati deco.
Mnenja smo, da bi se višji šolski svet mogao malo bolje pobrigao zato tüdi, da dobimo zadostna šolske prostore i ne samo, da nam imenuje vučitelje. Po takšem pridemo do toga, da bomo imeli vučitelje, pa nemo imeli šol, kje bi včili. Ali naj idemo nazaj na metodo Aristo-tela i Rsenofonta, da deca naša se naj pod milov nebov včijo, ne pozabimo, da živemo v dobi, štera sebe rada za kulturno imenuje, namreč v XX. stoletji.
Mi si v danom slučaji nemoremo pomagati. Pomoč ali Pritisk, da vojaštvo šole izprazni, more od višje oblasti priti. 1 mi to pomoč Čakamo. Malo dobre volje treba samo i vsemi se lehko odpomore. Za vojaštvo bi bili tüdi drügi Prostori v Dolnjoj Lendavi, ne ravnoč vse tri ljüdske šole.
Kak hitro se spreminjávajo.
Ustavo, štero so liberalci i radikali sklenili v Beogradi i šteroj na čast so šteli celo to, ka bi ešče kat. cerkev Te Deum popevala zato, ka so jo dobro zbrsali, pravimo to ustavo, svoje lastno dete začajo že sovražiti liberalci i radikali. Naši sobočki demokratje so njoj hvalospeve danajkali, so njoj na čast jeli i pili i celo so se tak navdüšiii, da so še v cerkev šli, a nej molit. Pa glej ga nevolo, začajo se pokriti i ponižno iti za zavrženimi klerikalci vsi liberalci od Beograda do Ljubljane i Sobote. Najvékši liberalni list v Beogradi Politika“ piše: „Trbej konči mar ništerne točke zdajšnje ustave spremeniti. Gda pa pride čas, de trbelo ščista novo ustavo. Najvekšega slovenskega liberalca dr. Žerjava list v Ljubljani „Jutro“, je tüdi med noge vzeo svoj rep kak psiček gda bot dobi po njem i piše „da nam ne kráti, da se borimo za revizijo (popravek) ustave“. Odkod tá pokora? Za mesec dni po gostüvanji že žalüvati, kak je to mogoče? Vidijo, ka so zavozili, vidijo ka ljüdstvi z novov ustavov ne pomagano, zato pa naj ne bi šlo pri volitvaj vse v naš krščanski tabor, ki želemo od začetka autonomijo i pošteno ustavo. Ali bič de zdaj nači pokao. Naše ljüdstvo ne pozabi tistih, ki so odali njegove pravice. I što so tej? JDS. (Jugoslovenska demokratska stranka, v Soboti jo vodi Koder) i SKS (Samostojna kmetijska stranka — vodijo jo v Prekmurji gospodje od agrarne reforme ne na svojih nego grofovski kočijaj kak g. Vojsk, Vesjak itd.,) tevi stranki z radikalci sta zvotérale Törkom z Bosne 1 milijardo i 200 jezero kron, to je na vsakoga törs-
2
NOVINE
1921. 7. aug.
koga poslanca štiridesétsedem milijonov kron, naj proti želi vsega siromaškoga tüdi törskoga ljüdstva glasüjejo za krivično ustavo. Té neštete milijone moreš plačati ti siromak kmet i delavec, ar vlada nema drügih penez, kak štere dobi od naš ali po carini, ali po monopoli štemplnaj, porciji itd. Zdaj vidiš, kak veliki dobrotniki tvoji so ti gospodje v „Prekmurskom Glasniki“ i „Kmetijskom Listi.“ Socialni demokratje so z se tüdi dali podküpiti, njihov voditeo Anton Kristan je postao sekvester na imanji Fridrika, vojvoda (Frigyes főherceg) kde de na leto meo za svoj žep milijonski dohodek.
Jedino čista je prišla z cele borbe vö naša krsčanska stranka »SLS. (Slovenska ljüdska stranka” ali k. z. to je .Kmečka zveza", kak jo pri nas bole poznajo). Toj ne je trbelo izvoznic, nej ministerskoga stoca, nej nikše mite, borila se je za svoje ljudstvo brez* rezhke vere, stana za siromaka pa najbolje i ráj odišla z Belgrada, kak bi podpisala nesrečo svojega ljüdstva. Z blatom jo je ometavao liberalni tábor, a ona je samo mučala i trpela, ar je Ijübila pravico i znala i bo znala trpeti za njo. Moči toga krščanskoga tabora so se zbo-jali liberalci i njihovi podréparje Samostojni, zato že sami priznajo, da mámo prav. Ustava se mora spremeniti.
Cene na dolnjelendavskom trgi. Goveje i telečje meso kg. 14 K., svinsko 20 K, šunka kg. 46 K., mast 56 K., čebula (lük) kg. 6 K., grah (fižol) kg. 5 K., bilice po 1.50—2 K., mleko liter 3 K.
Prekmurci!	 Prekmurci!
Na Velka mešo 15. augusta vsi v Türnišče!
Pokažimo zdaj, da je Prekmurje krščanskoga düha i krščanskoga mišlenja. Ob 10. vüri bode slovesna škofijska (püšpekova) sv. meša (Dr. Karlin iz Ljubljane) z velkov assistencov, po mogočnosti pod milov nebov, pevski zbor „Ljubljana“ de sodelovala pri sv. meši z lepimi cerkvenimi pesmami.
Po poldnevi igra naših diakov, nastop Orlov, govori, narodne pesmi, tüdi naše prekmurske, štere so lansko leto nabrali kanonik dr. Kimovec tü v Prekmurji. Pridite vsi!
Za Gornje Prekmurje ravnoč te program bo v nedeljo 14. augusta v M Soboti. Prebivalci G. Prekmurja pridite te vsi v M. Soboto! Več zvedite še po plakataj
Dom i svet.
•Jugoslavija. Taki po moritvi bivšega ministra Draškoviča je ministerski predsednik Nikola Pašič vküper pozvao ministersko sejo. Vlada namerava ostro nastopiti proti komunistom. Kajti oba atentata na regenta Aleksandra i na min. Draškoviča so včinoli komunisti. Nameravali so atentat ešče na ministerskoga predsednika Pašiča i ministra Pribičeviča. Vlada sklepa zakon „za zaščito države”, šteri zakon je že tüdi sprijeti v Zakonodajni^ odbori, samoga ešče parlamentarna skupščina more odobrio. Poleg toga zakona se komunis-tična stranka bo razpüstila, vsi mandati komunistični poslancov, ne samo parlamentarni, nego tüdi občinski, se razveljavijo, na njihove mandate vlada
razpiše nove volitvi, stere se že na jesen bodo vršile. Vse vküp 58 mandatov, telko poslancov so meli koir.n-nisti. Komunistični uradniki zgübijo svoje slüžbe. Mi v Prekmurji dobro Znamo, što so komunisti. Ešče nam močno v spomini živejo vsa grozo-dejs’ta, štera so včinoii tej teroristi na Vogrskom. Zato smo že od začetka ne odobravali, da je naša držáva tak ljübeznivo sprejema!! te prevratne elemente na svoja naročja i njim ti-. Ida mastne slüžbe. Na pr. Pusztai, ki je bio svoje časno velki boljševik, zdaj dobiva velko pokojnino od naše države, dokeč drügi pošteni vučitelje ji nikak ne morejo dobiti. Šerüga i drügi, ki so tak verno slüžili boljševiškom! režimi, zdaj računajo sebe za »državotvorne elemente." Da so na Mažarskom pogoreli komunisti, kak prepelice so se sipavali prek mej v sosedne državi, tüdi v našo Jugoslavijo. Vladine ostre stopaje proti nj in samo odobravali moremo, a bojimo se pa cd drüge strani, da se tej zakoni ,,za zaščito države" zlorabljali bodo proti vnogim nedužim. Kraljevski namestnik, g. Ivan Hribar, je 26. jul. prišao v Ljubljano i prevzeo Vodstvo deželne vlade. Prle je tio naš poslanik v Pragi pri Čehoslovaskoj vladi. Na njegovo mesto je prišao dr. Vošnjak.
Vogrsko. Trianonska pr godba med Vogrskov i zavézniška državami je stopila v -veljavo 26. julija meseca. Poleg te pogodbe de Vogrska mogla prekpüstiti N. Austriji Zapadno Vogrsko, naša držata pa nazaj dati Vogrskoj Pečüh i njeno okolico. Komisije za določavanje mej morejo jza kratek čas začnoti svoje delo. Dobimo teda stalne meje med Vogrskov
Podlistek.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
V Soboti je prva cerkev bila postavlena že 1. 1071. Zdaj na tistom mesti stoji nova. V onom časi kak türniška, je bila zozidana tüdi marijanska cerkev, namreč okoli 1. 1380. Župnik Erazmus jo je dao prenoviti. Lepe slike nam predstavla^ živlenje Kristusovo i sv. Martina, samo da so jo kesnej luteranje jako pokvarili. Jako stara cerkev je tüdi pri sv. Nedeli. Dobila je ime po sv. Trojici, , šteroj je posvečena. Ne deleč od sv. Nedele na ednom bregi stoji cerkev ,,Boreča sv. Ana". Ves Boreča (Bór-háza) se zato tak zove, ar je okoli nje borov log. Ta lepa cerkvica vabi k sebi verne Slovence že več kak 4500 let, bila je namreč zozidana okoli a. i3oo.
Za temi i drügimi starimi cerkvam! so Počasi nastajale drüge, tak na pr. Križavska, Ivanovska (Sv. Be-
nedek), Čöpinska, kapela na Seli (Tótlak), Sv. Jelena, čerensovska. D.a mamo vse te lepe cerkve, se moremo zahvaliti pobožnim patronom, bogatim gospodom i trščom posebno pa kmetskomi lüdstvi,, štero je ne samo rado devalo svoje groše na boži oltar, nego je s svojimi rokami pripravlaš vse potrebno za Zidanje.
Našim Slovencom so prinesli sveto vero misijonarje i sosedni dü-hovniki, stalnih samostanov (kloštrov) so ne delali. Sv. Štefan pa, da bi se ležej širila boža reč med njegovimi podložniki, je- dao postaviti dosta samostanov. V našem slovenskom kraji je to ne bilo potrebno, ar so že Slovenci bili spreobrnjeni. Vendar so kesnej zavolo dühovnoga pasterstva tüdi pri nas bili postavleni trije samostani, prvi v Monoštri (Szt. Gott-hard), drügi pri Novom gradi (Güssing), tretji pri Borečoj sv. Ani.
Samostan v Monoštri je dao napraviti král Bela IV. 1. 1183.," i je pozvao cistercijenske redovnike iz Francozkoga. Po bitki pri Mohači je je spadno v roke bogatinom. Casar
Karol VI. ga je l. 1734. podaro austrijskoj opatiji Sv. Križa (Heiligenkreutz) potem se je prikapčo samostani Zircz. Pod monošterskim samostanom so bile tüdi sledeče Slovenske fare: Štefanovci, Dolenci, Dolnji in Gornji Sinik. Pred davnimi leti so pa bile ešče drüge vésnice, štere so pa zdaj žalibog že postale madjarske ali nemške, tak na pr. Windischdorf, Windisch Minihof itd.
Samostan pri Novom, Gradi je nastao pod kralom Gejzom H. (1141 —1161). V tom so bili Benedektinci potem pa Augustina.
Tretji samostan je tüdi v onom Časi bio postavleni. Prebivali so v njem Benedektinci. L. 1535 so ga Törki podrli.
Ešče od treh drügih spomenikov nam govori naša zgodovina, namreč od gradov v Gornjoj Lendavi, pri Novom Gradi in v Dolnjoj Lendavi. Kratka zgodovina teh gradov nam tüdi pove, što so bili njihovi gospodarje.
(Dale)
3
NOVINE
1921. 7. aug.
i Jugoslavijov. Velki spremb se naj nišče ne trošta v Prekmurji, vse ostane, kak je do zdaj bilo. Prekmurje za večno ostane del naše jugoslovanske države.
V Rusiji je nastala strahovitna lakota i kolera. Ta bogata velka Rusija, štera je vsigdar ešče v drüge -države pošiljala svoje silje, zdaj more glad trpeti, prosi pomoč od drügi držav. V ništernih gubernijaj na stotine i na stotine ljüdjem pomenkava vsakdanešnji krűh Začela se že skoro po vseh europski državaj pomožna akcija za stradajoče Prebivalstvo Rusije.
Z Gornje Šlezije nameravajo po amerikanskom načrti napraviti samostojno ali neodvisno državno. Vladala bi v njej edna komisija v šteroj bi bili zastopani Italijani, Nemci i Poljaki.
Vrednost penez. Amerikanski dollar stane naših 166—168 kron, za naših 19—20 K dobiš 100 austrijski kron, 100 nemški mark naših 220 kron, 100 taljanski lir 740—42 jugoslovanski kron, za 100 českoslovaški koron moreš dati naših 222 kron, za 100 vogrski kron pa naših 48—50 K.
Glasi.
Zahvala. Vsem našim dragim Amerikancom, šteri kak so zvedili obžalüvanja vredno dejanja vkradnjene monštrance i kejiha, so . nabrali. nam na pomoč,, da si lehko drügo küpimo, više 14,000 koron, za štero se njim vsi farniki najprisrčnejše zahvalimo. Sebeščanska fara!
Škerlak Margareta, nadučitel-jica v Sebeborcih je premeščena na Kapco za ujčiteljico.
Gasilna društva lendavskoga okraja priredijo v nedelo dne 28. avgusta 1921. v Dolnji Lendavi veliko gasilno veselico. Vse drüga drüštva se prosijo, da te den ne napravijo nikakše zabave.
Lipovci. G. Pintarič, trgovec v Beltincih so darüvali na našo lipovs-ko kapelo, štero zdaj ščemo gorpostaviti IGO dinarov. Za velikodüšen dar.se njim cela občina prisrčno zahvaljuje.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti, naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Državna posredovalnica za delo, podružnica v M Soboti, spo-roča, da se je v časi od 1. januara do 10. julija 1921. poslužilo zavoda 5527 strank in Sicer 2696 delodajal-cov i 2831 delojemalcov. V teh 6 mesecih je bilo v delo poslanih 2363 od tega 1171 uspeha znano. Državna posredovalnica Posredüje delo i slüžbe vsake vrste brezplačno v vse kraje naše države. Posredüje delo tüdi večjim skupinam gozdnih, poljskih in drügih delavcov i nakažüje slüž-kinjam i poslom sploh dobro mesta pri uglednih drüžinah po celoj državi!
Iz M. Sobote. V slednji »Novinaj" so nam pisali, ka je prišla mela v Prekmurje za sirote. Pa je tüdi prišla. To nas je jako razveselijo pa lepo zahválímo Gospon Klekl vp. plebánoš! kot našemi poslanci, ka so se poskrbeli za nás. Ali v M. Soboti se je ta mela nej popravičnom delila. Dobili so jó Siromaki samo ništerni, a dosta siromakov je pá vöostalo, i mesto tej so dobili takši, šteri majo svoje hiže i svojo ali pa z árende zemlo povajo, šterim zrasté za svojo potrebčino, slüžbeniki i gospodska držina, šteri dobijo v konvenciji telko silja, ka ešče vkraj odávlejo, i med-tem je tüdi prebéranje bilo, ár so ništerni dobili na peršono 6, ništerni pa 9 ali pa 12 kg. Med izostánje-nimi smo pa mi árendásje, šteri nemamo svoje hiže i či ranč ništerni med nami. kaj malo zemlé pova, ništerni pa tüdi nej", med temi jeste takši, šteri je poleg zasedbe od slüžbe prišo pa jo nazáj nemre dobiti, pa ništerni invalid, dovice, šterim so možovje v bojni spreminoli i. t. d. Dobro bi bilo, či bi što te cedele spregledno, po šterom bi se zvedlo, komi so roztálali — kak smo čüli tej 100 metrov mele, ka je samo za Mursko Soboto posláno bilo. (Te pritožbe objavimo naj oblast se poskrbi, ka krivice preišče i je odpravi. Uredništvo Novin.)
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiia-sam naj se prepiča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Za Jugoslovansko Matico" darovali. Policijski urad v M. Soboti 276 K. Za osnovajočo se ljüdsko knjižnico v M. Soboti so. darovali knjige: G. Čuš nadpoštar 10 knjig, g. Strižic svetnik 5 knjig, g. Romovš policijski ur. 4 knjige, g. Budin ur. pri okr. glav. 3 knjige, g. Zajc upravitelj bolnice 2 knjig!, g. Birsa 2 knjig!, g. Karara policijski uradnik 2 knjig. Nadalnje darove za ljüdsko knjižnico v M. Soboti sprejema bodisi v knjigah bodisi v denar)i	Josip Birsa pri
okrajnem šolskom sveti v M. Soboti.
Zahvala. Občinski urad v M. Soboti izreka g. odvetniki Sömeny Ludviki V Murskoj Soboti v imeni občine in obč. ubogih najtoplejšo
zahvalo za velikodüšen dar 1000 K. štere je podelo občini kak ustanovo za Zidanje hiralnice za občinske sirmake. Obenem se obrača obč. urad na vse prijatelje siromakov, da po možnosti prispevajo v isti namen, da se bo moglo v doglednom časi začeti s res potrebnov zidavov hiše za obč. reveže.
Pozor!	Pozor!
Gotova i naprejtiskana ročna dela imam vedno v zalogi. Sprejemam tüdi ročna dela v naprejtisk in v izdelavo.
Ludvik Révés D. Lendava.
Figyelem!	Figyelem!
Kész- és előnyomtatott munkák nagy raktára, elvállalok kézimunkák előnyomtatását és elkészítését.
Révész Lajos D. Lendava.
Veržej. 29-ga julija zvečer so v Veržeji mlatili z mlatilnicov. Gospodar mlatilnice je mislo kak nájveč zaslü- i žiti pri mlatitvi, zato je velo mašinisti tüdi po nočih mlatiti. Mlatili so še ob pol 10. vöri s posvetom na gümli. Na enkrat se svetila prevrže, in Čüdno postal je plamen vekši, delavci, naime da bi pogasili še mali plemeni, so odbežali i v ednom hipi je bilo vse v ognji. Par minot sledkar je bila v ednom plamani tüdi tistoga soseda hiša, ki je mislo drügi den mlatiti z tistim mašinom. K sreči je priskočite na pomoč vojaštvo, ljüdstvo iz vseh bližnjih vesih. Bilo je Seden (špricalk) gasilk, nego da je voda sfalila včasi, se je samo zabranilo, ka se ogenj ne širo. Zgorela je mlatilnica in vse silje s celim zadnjim hramom pri dveh gospodarja. Ka je najbole pomagalo, sta bila dva občinskiva vodnjaká in duge cevi na dobrih gasilkah. Oboje bi potrebno bilov naših vesih.
Znano je, ka so cene moškomi i ženskom! blagi jako spadnole. Pa itak se to v niednom štacuni tak ne pozna kak pri* Sršeni v Lotmerki. Tam so zdaj za jako znižane cene dobili velike vnožine lepoga češkoga i angleškoga blaga i je za istino vredno, ka si vsakši prle kak kaj küpi pri Sršeni pogledne Velikansko zalogo.
Bitje v Beltincih. V nedelo 24-ga julija so se ništerni beltinski klantušnje že pred poldnevom dobro napili. Gda so pošteni ižakovčarje poldne Šli domo od sv. meše, so je tej klantošje z koljom pri Horvatovoj krčmi napadnoli, začali ploditi i ništerne do krvavoga zbili. Večer koli 8 vöre so se znova vküper nabrali Starejši so se med nje zmešali i znova se začnolo bitje. Zdaj že sami bel-
4
NOVINE
1921. 7. aug.
tinčarje med sebov. Prišle so naprej tüdi cipe i škafne palice. Tak so trobili i letali po herbeki. Opazarjamo javno oblast, či že župan nevej ali nešče v občini red napraviti pri takši delaj, zakaj pa mamo te orožnike? Pošteni ljüdje naj majo mér od takši klantušov.
„Premrski Lažnik“ v svojoj zadnjoj številki z dne 31. jul. se že palik skašlao. To nesramno demokratsko smetišče, šteroga podivjanost ešče sami njegovi pristaši obsojajo i právijo, da ga ne vredno v roke vzeti, se vedno kašla, kak mala müha. Mi sami se tüdi ne bi spominali ž njega, ali takše nesramne laži, kak te list piše, že nemremo v mesti nihati. Zdaj enkrat ga boli že to, ka zakaj se v kršč.	novinaj telko piše od
zvonov i zakaj si ljüdje naračajo zvone. Višek svoje nesramne lažij pa dosegne v tom, da trdi, ka so dühovniki bili tisti za časa vojske, ki so zvone dali odpelati, zdaj je pa te nazaj spravlajo. Takše budalosti za istino samo Pr. L. more trditi. Ne, gospoda, ne! Ravnič na vašo liberalno zapovid so nas oropali od zvonov! Či koga boli, da nemamo zvonov, te so tej ravnoč dühovniki. To pa ka vam je žmetno, da si ljüdje zdaj za dráge peneze moro nazáj spravlati zvone, to razmimo. Vi bi namreč rajši vidili, da bi te kronce prišle v vaš liberalni žep, potem pa dol po vašem grdom guteci.
Trnje. Kocet Števan, sirmak človek, je zgübo 2 dolara penez, štere njemi je vnüka poslala iz Amerike na pomoč. Zgübiti so se mogli od hiše Dominko Števana pa do njegove hiše. Pošteni najdec je naj vrne nazaj sirmaki!
Dobre knjige.
Naša pota I. zvezek, zbirka zanimivih predavanj. Cena 4 K. s poštnino 2 K. več za izvod.
Uvod v krščansko sociologijo. Naša pota II. zvezek. Napisal dr. Aleš Ušeničnik. To knjižico bi moral imeti vsak katoliško misleči Slovenec, ki deluje v naših organizacijah. Cena 8 K. s poštnino 2 K. več za izvod.
Ljudski oder I. zvezek. Lovski tat, ljudska igra v petih dejanjih in „Erozem Predjanski“, igra v petih dejanjih. Kljub današnji visoki ceni knjigam stane izvod 10 K. s poštnino 2 K. več za izvod.
„Stari in mladi“, napisal Ant. Medved, izšli v zbirki „Ljudskega oebra“ II. zvezek. Cena 16 K. s poštnino 2 K. več za izvod. Izobraževalna društva, segajte pridno po teh knjigah.
Naročte si Novine!
Sprijme se učenec iz bolše rodovine v trgovino z mešanim blagom, šteri je spuno srednjo šolo i razmi vogrski i šteri drugi slovanski jezik.
Kje, povej uredništvo.
Egy jobb házból való fiú
tanoncnak felvétetik
vegyeskereskedésbe, aki középiskolát végzett és aki a szláv és magyar nyelvet birja. Megtudható a kiadóhivatalban
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam: prvovrstni Portlandcement v vlagvaj in vrečaj, Mašinsko in Cilinder olije, Komposicia in Asbest za mlatilnice in mline. Nadalje pak imam vsigdar vsake vrste železa in velko izbiro druge razne železne robe.	Nizke cene !!!
Nasled. Bela Weissa
Peter Osterc
trgovina z mešanim blagom v BELTINCIH. Priporočam: Veliko zalogo manufakture, špecerije železnine na debelo i drobno. V zalogi imam vedno vsevrste deske, late i tesani les, kak tüdi Portlandcement, kovačko vogelje i vapno. Dobijo se tüdi pri meni mlinska sita vsehvrst. Vse po najnišiših dnevnih cenah.
Posestvo
na prijaznom griči slov. goric pribl. 3 orale z lepim vinogradom in njivo, prodajalo bo se po javni dražbi dne 14. avgusta. Na posestvi stoji dvoje zidanih poslopij z krasnimi prostori za trgovca z sadjem i vinom, ali kakšega rokodelca. Küpci naj se znajdejo ob 1. vüri v Vinterovcih 18.
Sv. Urban pri Ptuji.
Pazka krčmarje!
Dobro lotmersko vino lastnoga pova po 12 K. do 17 K 50 v. liter vsako množino oda. Franc Seršen Ljutomer.
Celo ugodno!
Andrej Ertl oda svoje lepo posestvo z Vratjoj vesi št. 13. (Frattendorf) pošta Zgornji Cmurek, pol. okr. Maribor, od kolodvora 15 minut, na ravnici ležeče, 25 plügov, sto ječe iz hiše, gospodarskoga poslopja, vse novo zidano, moderno opremljano, iz oratje zemlje, travnika sadonosnika i gošče. Med tem tüdi dosta živine i poljedelski mašinov.
Preda se taki.
Štefan Huzjan
mehaničar 
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
  Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike. H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.