ijsica
10, FEB.
■■111
BPSllill BLjffl
ml
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Ob smrti dr. Ivana Ribarja
Drugega februarja je v Zagrebu umrl v 87. letu starosti jugoslovanski državnik, politik, prvi predsednik AVNOJ in dolgoletni predsednik prezidija FLRJ, oče dveh legendarnih junakov naše narodno osvobodilhe vojne — dr. Ivan Ribar.
Vsa njegova politična kariera je bila usmerjena samo k enemu cilju, zgraditi tako državo, v kateri ne bo šovinizma, v kateri bodo združeni narodi enakopravno osvobojeni vseh predsodkov, lahko v miru ustvarjali.
Advokat, politik, borec, novinar, govornik — vse to in še mnog» več je bil pokojni dr. Ivan Ribar. Vse svoje sposobnosti je posvetil svojemu ljudstvu. Njegov svetli lik borca in revolucionarja ter neprecenljive zasluge, ki jih je pokojni imel.za Zmago naše revolucije in za socialistično izgradnjo države, bodo trajen prispevek v novejši- zgodovini naših narodov. ■'C'
Z globokim spoštovanjem se klanjamo njegovemu spominu. 1
ga
r»

lili


	
I# - i	
. il	^J | |
	Fari.
1	
Naša udeležba na letošnjih domačih in tujih sejmih
Le enajst članov delovnega kolektiva bazenskega skladišča PSO v Ljubljani je ob obisku uspelo »ujeti« na film. Dva izmed njih sta bila namreč službeno odsotna, treh pa ni bilo v službo zaradi bolezni'. (K članku na S. strani)
Razvojne možnosti Slovenije
»Teorija in praksa«, revija za družbena vprašanja, je bili že zeilo zgodaj kritični do objavila v 2. številki uvodnik »RAZVOJNE MOŽNOSTI takih modelov, pa je vendar SLOVENIJE«, ki ga je napisal STANE KAVČIČ, predsed- naše planiranje bilo (vštevši nik izvršnega sveta skupščine SRS. Ker so njegova raz- sedanji srednjeročni piain) mišljanja aktualna in zanimiva za široko javnost, se je vse preveč pod vplivom sub-uredništvo odločilo, da ponatisne uvodnik v celoti.	jektAvmega odločanja i/n vrne-
_ .	, ,	.	. šavanja. Na tej podlagi je
P^^^ddoje^red na- tudi nujna samosvoja delitev
na izdelavo programa dol- mi ne bo kratkoročno m	posledice pa so
gorpcnega gospodarskega, m	lahko, v njem pa bo pojtre-	daines na ^ Reči a je
tudi | družbenega razvoja Slo,	ben temeljit delovni angažma	treba da je žal še danes de.
venije. Ža nami so nekatere	naših ekonomistov . gospo-	ijtw.'akumulacije vse preveč
prve načelne razprave, dam	darstvemkov,,,. pckLkpv. m	podvrženu subjektivni preso-
so nekaten najbolj splošni	vseh - tistih § kvalffičiran*	ji b ril -vednb najbolj racio-
pohticni m gospodarski ele-	kadrov, ki bodo pripravljena'	nalito' usmerjena. Z izdelavo
■HRI	■ j ... menti, prve konfUre ki .naj. sodelovati prt snovanju miz- programa pa se hočemo od-
Zlasti danes,- v vedno trši	bo tam zastopana naša meril-	bi pomagale pri. izdelavi pro-	delavi zamišljenega projekta,	jga^plp omenjanim pomanj-
konkurenci 'domačih in tujih	na tehnika	z vrsto uspelih in-	grama. Izvršni svet je že ime.	Vrata so odprta; dobrodošli	kijivostim planiranja in priti
proizvajalcev, je prav in nuj-	strumentov, nadalje stikalna	naval komisijo, ki naj to de-	so vsi, ki želijo kaj prispe-,	bliže-in prodreti globlje v
no, da se naše združeno pod- tehnika z najbolj značilnimi lo organizira, povezuje in vo- vati,	. objektivno-stanje, odnose in
jetje čim večkrat pojavi, ta- vrstami naših stikal in kon- di. Za zdaj še nismo daleč; v že precej na začetku se zakonitosti našega gospodarite na domačih, kakor še po-	faktorjev,	kakor tudi bime-	ekonomskem inštitutu pa že	srečujemo z vprašanjem za-	stva'in tudi vse družbe, če
sebno_na tujih sejmih in tam	talnih in	pomožnih relejev	snujejo izhodišča za delovno	ka- go.vorimo p programu o	bomo s tem dali nov prispe-
1	motorskega zaščitnega zasnovo, ki naj bi pomenila, konceptu razvoja in ne pre- vek teoretičnim in tudi prak-
(Dalje na 6. strani) začetek te pomembne naloge, prosto o . planu. Poudariti' tičnim izkušnjam sistema v
moram, da ne gre Zgolj za Jugoslaviji — toliko bolje, terminološko, ampak za vse. Tudi ta cilj imamo pred čebinsko razliko.	mi, Toliko o planu in pro-
prikaže, kaj naše tovaime proizvajajo in s čim lahko postrežejo vedno bolj zahtevnemu kupcu doma ali v svetu.
-	Kako bo z našo udeležbo na letošnjih domačih in tujih sejmih ■ smo' povprašali na propagandni službi, kjer smo dobili naslednji odgovor: mimo tega, da bo naše združeno podjetje sodelovalo na nekaterih razstavah, je predvidena udeležba z ustreznim izborom izdelkov na mednarodni razstavi varjenja v Beogradu na obeh specializiranih sejmih v Beogradu, prav tako na spomladanskem in jesenskem zagrebškem velesejmu, na sejmu v Sarajevu in končno na tradicionalni mednarodni razstavi »Sodobna elektronika« v Ljubljani.
-	Nadalje, je zagotovljen nastop ZP Iskra na sejmih v Leipzigu, Hannovru, Londonu, Parizu, Milanu, Miinche-nU; v Brnu, Izmiru, Bogoti iti Damasku. O tem kaj in kako bojno razstavljali na posameznem izmed naštetih sej-mpv. v propagandni službi še nimajo dokončnih, podatkov, zato se moramo zaenkrat zadovoljiti ie s temi skopimi vestmi. Edino za bližnji sejem v Leipzigu smo izvedeli, da
VI. zimsko - športne igre ZP Iskra
Sindikalni odbor ZP Iskra bo. tudi letos organiziral ■ tradicionalne VI. zimsko športne igre ZP Iskra.
Komisija za šport iji rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP Iskra je poverila organizacijo VI. zim-sko-športnih iger komisiji za šj>ort in rekreacijo sindikalne podružnice tovarne elSmentov za elektroniko — Ljubljana;
VI. Zimstoo-športne igre ZP Iskra bodo predvidoma 2. marca v Kranjski gori. Tekmovanje bo v veleslalomu.
Sindikalne podružnice morajo prijaviti svoje tekmovalce do 10. 2. 1968 na naslov: Pavel Časar, ZP Iskra — tovarna za elektroniko Ljubljana, Linhartova 35, ali najkasneje do 13. 2. 1968 ob priliki sestanka komisije za šport in rekreacijo pri ZP Iskra. Prijavi je treba priložiti potrdilo p plačanem prispevku ION din za posameznega prijavljenega tekmovalca; prijava brez vplačanega prispevka se ne bo upoštevala!
© Komisija je mnenja, naj število prijavljenih ne presega lanskega.
® Zaželeno je, da vse organizacije prijavijo tekmovalce.
® Vse informacije v zvezi s VI. zimsko-šport-nimi igrami je moč dobiti pri Pavlu Casar-ju.Lr—■ tovarna elementov za elektroniko Ljubljana, Linhartova 35, telefon 311-461.
Vse do danes je imelo m gg predanega sledi, da še ima naše planiranje ne- bo moraI program dolgoroč-fcatere prvme; ki zdaj niso Qe gospJa"ke usmeritve več vzdrzne m uporabljive. gg|M upoštevati oekate. Planirali smo naturalno r Iavitn£ spIošne elemQn. spraljah samo naturalna gi-	¿končnike,
banja, zanimala so nas pred- g ... vsem indeksi splošne biian- Predvsem bomo morali v ce in povečanje proizvod- nasi nacionalni ekonomiki ra-nje. Poglavitno merilo nam hupati s kar največ.jo ren-je bil indeks rasti. Prikazo- tabiinostjo ze vloženih sred-vali in razdeljevali smo na s*10^ podlagi znanstvenih administratiivmi način iistvar- anallz m konkretnih rezulta-jeno visoko akumulacijo, nase večletne gospodar-Notranje ravnotežje Smo po- ®Le prakse bo treba lzraču-skušali ustvarjati na avtar- kako se obnašajo vlo-kičnih temeljih. Še do nedav- zana sredstva v posameznih nega smo imeli za največji gospodarskih panogah^ pod-nacionalhi lispeh to, da smo točjih in grupacijah. Doko-doma proizvajali čimveč iz- Pati se moramo do jasnih delkov, to. .pa. je največja računov o tem, kaj je bilo manifestacija avtarkično&ti^dtabihio včeraj, kaj je da-nekega' nacionalnega gospo- n®s i*1 kaj Lo	Ne Ste
darstva. Deloma smo tako de- samo za to, da bi iskali zgolj lali zaradiobjekfliivnih razmer, denarni .učinek, pa tudi za so-v katerih nam je balo naloženo cislne in., družbene kompo-graditi socializem; deloma je	družbenih vlaganj oz,
to, vpliv in pomen tudi naših družbenih . Sredstev, objektivnih spoznanj, bolje* - Iščemo optimalno ekono-rečeno raznih vzorov in izku- mičnost dela, katere moč in šehj - administrativno-pian- vrednost borilo morali preiz-skih modelov, čeprav smo (Dalje na 2. strani)
Razvojne možnosti SR Slovenije
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mižati na mednarodnem trgu in v strokovnih gospodarskih tokovih. Morda bo kdo rekel, zakaj ne govorimo o jugoslovanskem, pač pa o mednarodnem trgu. Trdno smo prepričani, da se bo vse, kar se bo obneslo na mednarodnem trgu, obneslo tudi na našem, jugoslovanskem, ki je konec koncev sestavni del svetovnega trga. Iz tega nujno izhaja, da ne bomo mogli razvijati vsega tistega, kar imamo, ampak samo tiste proizvodnje, ki so perspektivne, v katerih imamo komparativne prednosti. Iz tega logično sledi, da bomo morali nekatere naše panoge in podjetja hitro razvijati, druge počasneje, tretje pa sploh opuščati. To pa ne bo lahka in prijetna naloga, saj se bomo najbrž težko poslovila od nekaterih dejavnosti, ki smo jih doslej kovali v zvezde. Potrebni bodo tudi boleči posegi. Prav zaradi tega je toliko bolj potrebno, da bomo dosegli politično in strokovno enotnost glede našega razvoja. Napak bi bilo namreč določati z administrativnimi ukrepi selekcijo. Težiti bi morali za tem, da ustvarimo o osnovni rozvojnd usmeritvi idejno in politično enotnost. Na tej osnovi bomo lahko izdelali enotna merila in kriterije za nadalnji razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti. To je naloga celotne nacije, ker gre za njen razvoj in tvornost, če bomo uspešno spravili naše ekonomske, idejne in politične zamisli na skupni imenovalec, bomo zagotovili trdne temelje za vskiajeno in učinkovito akcijo vseh samoupravnih oblastvenih in političnih dejavnikov na vseh ravneh, od delovne organizacije do republike.
Struktura proizvajalnih sil v naši republiki nikakor še ni zadovoljiva. Treba jo bo spreminjati na podlagi znanstvene analize celotnega našega gospodarstva in na temelju skupnih načelnih odločitev, o katerih smo govorili. Današnja Struktura slovenskega gospodarstva je po mojem mnenju preveč grajena od vrha navzdol pod vplivom subjektivnih zamisli in vplivov zunaj gospodarstva, zato nam ne more več ustrezati, če bomo dosegli najboljšo strukturo proizvajalnih sil in na tej podlagi vpeljali najmodernejšo tehnologijo, potem bomo s tem zagotovili tudi optimalno rast proizvodnje. S tem pa bomo tudi eleminiraLi vpliv poli-.tičnih in subjektivnih pritiskov, vmešavanja in licitiranja.
Eden bistvenih elementov pri tem bodo družbena sredstva, ki jih je mogoče usmerjati tako ali drugače; jih rentabilno nalagati in oplajati ali pa jih zapravljati v ekonomsko zgrešenih naložbah. Morali bi izdelati kriterije za usmerjanje družbenih sred-
stev, na osnovi ekonomskih kazalcev, ne pa skovanih v glavah, ne glede na ekonomsko stvarnost in dosedanje gospodarske izkušnje. Zlasti zadnji dve leti, čas, ko smo se lotili gospodarske reforme, sta pokazali, kaj se v danih razmerah in v stiku z mednarodnim trgom more in mora razvijati, kaj pa je treba prej ko slej opustiti. Logiki sedanjega razvoja in rezultatom analiz, ki jih bomo napravili, bi morali slediti tudi tokovi družbenih sredstev. Žal pa sredstva, ki jih imamo na razpolago, še dandanes ne dotekajo vselej tja, kjer bi bilo gospodarsko najbolj logično in racionalno. Treba bo pač obračunati z ostanki romantičnosti, ki še živi v naši ekonomski Zavesti in praksi, in spraviti ekonomske odločitve v sklad s spoznanji in zahtevama, ki jih je dala reforma.
To bi bili nekateri elementi Splošnega značaja, s katerimi bo treba računati, ko bomo oblikovali program dolgoročnega razvoja našega gospodarstva. Morali pa bomo Upoštevati še mnoge druge in tudi bolj podrobne in konkretne. Naj opozorim na nekatere.
Najprej zunanji trg, njegove zahteve in gibanja, ki jih povzroča v Svetovnem gospodarstvu. če nočemo biti kratkovidni in ozki, potem borno morali iskati stike in prostor na čim širši fronti. Najhujše je namreč vezati se samo na nekaj partnerjev v mednarodni delitvi. Takšna usmeritev, takšna trgovinska politika, oži manevrski prostor vsakega gospodarstva in ga spravlja v mučne in dvomljive situacije. Naše gospodarstvo bi morali usmerjati tako, da M bilo bolj in vedno pripravljeno na presenečenja na mednarodnem trgu. Ne smemo dopustiti, da bd nas izguba ali kriza na tem ali onem trgu prignala v slepo ulico, kajti podrejati- se diktatu tega ali onega trga je vselej boleče. Naša strategija vključevanja v mednarodno menjavo je usmerjena v širino in globino. To je torej politika povezovanja in vključevanja v gospodarstvo na vseh straneh — na Zahodu in na Vzhodu; v Evropi im na Bližnjem vzhodu; na razritem Severu in v nerazvitem Jugu.
Drugi ekonomski element so družbena sredstva, za zdaj še preveč razdrobljena in nemočna. Ekonomsko združevanje sredstvev je nujno potrebno, sicer bodo naša dejanja krenila v drugo smer kakor naše besede. Banke bodo morale bolj previdno iskati najbolj privlačne partnerje in če bo potreba, s svojimi sredstvi opravljati tudi ostro selekcijo. Iskati bodo morale optimalno stopnjo presežnega dela in takšno strukturo investiranja, ki bo oplajala kapital.
Slovenci smo vse doslej premalo računali s kompara-
tivnimi prednostmi, ki bi jih lahko imeli v blagovnem prometu, se pravi v trgovini. Naš gospodarski položaj je tak, da nam daje odlične možnosti ža neslutan razmah naše trgovinske dejavnosti. Imamo možnosti, da se še bolj vključimo v tokove mednarodne trgovine, zato pa bo potrebno nekaj naložb in veliko več ambicij in tudi fantazije in znanja, kot smo jih imeli doslej.
Zadnje čase veliko govorimo o osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Zdi se, da smo že obračunali ž večino sektaških in socialistično romantičnih pogledov. Ne gibljemo se več v idealističnem ozračju tega vprašanja, vendar pa še nismo dovolj posegli v njegovo konkretno ekonomsko bistvo. Zasebno delo bo treba vključiti v našo ekonomiko, zavedajoč se, da na ta način večamo 'našo skupno akumulacijo. Resno se. moramo lotiti vprašanja, kako izkoristiti ta nemajhen potencial. Dosedanje izkušnje socialističnega gospodarstva v svetu namreč dokazujejo, da se v socializmu ne splača nacionalizirati Vseh proizvodnih procesov.
Končno še o nekaterih elementih infrastrukture, ki jim namenoma odmerjam zadnje mesto, čeprav smo jih doslej zmerom postavljali na prvo. Tudi tu nam bo potrebna zvrhana mera realizma M tudi diferenciacija. Dolgo smo bili prepričani, da so železarne conditio sine qua non našega gospodarstva in infrastrukture, spoznavamo pa, da to najbrž iie bo res. Navsezadnje — jeklo je mogoče uvažati, modernih avtomobilskih cest in stanovanj pa ne!
Vse naštete naloge in delo ter zlasti razvoj, kakršen nas čaka, bodo zahtevali veliko več strokovnosti in poslovnosti, ki je, žal v našem ekonomskem prostoru še kar. precej mafijka. Zdi se mi, da-imamo v Sloveniji glede 'Strokovnosti in poslovnosti opraviti s tremi težnjami. Prvi sta tista poslovnost in strokovnost, ki razumeta duha reforme, duha našega družbenega sistema in samoupravljanja, pa se zato otresata svoje nekdanje pasivnosti ali celo opozicionalnosti in se ustvarjalno vključujeta v naše snovanje. Ta pozitivna sprememba je vidna na zelo širokem področju; ta težnja bolj in bolj prevladuje. V drogi tok poslovnosti in strokovnosti spadajo nekateri teoretični in praktični poizkusi, da bi strokovnost in poslovnost obvladali samoupravljanje, da bi postali diktatura nad proletariatom. To moramo odločno zavrniti, vendar tega ne gre napihovati. Mene npr. najbolj Skrbi tista tendenca, ki se kaže kot sklerotičnost sedanje poslovnosti in strokvuosti in to tudi je. Ta sklerotična poslovnost in strokovnost prisegata na vsa naša temeljna
načela bd samoupravljanja do reforme, ničesar pa ne storita. Sedita na svojih delovnih mestih in nista sposobni kakor koli premakniti stvari. Gre za birokracijo in parolarstvo; to je v bistvu nesposobnost in pretekli čas, in to je tisto, kar stoji na poti spreminjanju kadrovske strukture v delovnih organizacijah. Ta tok in ta nesposobna poslovnost in strokovnost (in ne delavci) zapirata v podjetjih 'vrata mladi strokovni inteligenci.
Naslednji družbeni element S katerim moramo računati pri našem programiranju, je integracija, in to integracija na samoupravni podlagi. Po mojem, mnenju gre za integracijo v dveh smereh. Prvič, znotraj samega gospodarstva, se pravi proizvodno. Ker so te stvari bolj ali manj jasne, o njih ne gre znova razpravljati. Drugo pa je družbena integracija, to je povezanost vseh ' dejavnosti delovnih ljudi, v vskiajen, enoten tok družbene reprodukcije. Prav tu pa so procesi šele na svojem začetku in bo treba obračunavati z zaostalimi, ozkimi razrednimi pojmovanji, Tu bo najodloč-nejša avantgardna vloga zveze komunistov, ki bo morala tudi v lastnih vrstah obračunavati s sektaško razrednimi pojmovanji, sicer bomo zašli v čedalje ostrejše notranje spopade.
V teh razmišljanjih ne moremo mimo vprašanja bolj funkcionalne in zato bolj učinkovite porazdelitve dolžnosti in odgovornosti ter re-gulativov v okviru vse 'nacije. To je korak dalje v razvijanju samoupravne družbene skupnosti.. Zdi se, da'so sedaj nekatere funkcije raz-drobljane in premalo povezane. Ne moremo in ne smemo v federacijo -komun, ampak v moderno racionalno organizirano slovensko in jugoslovansko družbo. V preteklosti smo se najbrž preveč predali iluziji decentralizacije po vsi sili, iluziji, da je moč konstruirati vse družbene funkcije v okviru komune. Rekel bi, da moramo tudi, Slovenci misliti na graditev državnosti, seveda take državnosti, ki bo pomenila moderno organizirano družbo, ne pa sinonim za birokracijo. Gre v bistvu ža spoznanje, da je potrebno nekatere stvari, ki se tičejo cele nacije, urejati skupno, da se je treba boriti proti takemu lokali zrnu in razdrobljenosti, M pomeni neracionalnost in škodo za nacijo kot celoto, če smo priznali nacije in če vemo, da bodo še dolgo ostale, potem moramo tudi priznati, da države brez nacije in nacij ni in da imajo te nacije neki odnos ter zahteve do lastnega presežnega dela. Nacije ne moremo zreducirati zgolj na vprašanje kulture, prosvete ipd. Odtod pa
nesporno izhaja naloga, da I se da toda vsaki republiki | večje ekonomske pristojnosti. | Hkrati s tem je treba obli-' -S kovati nova spoznanja, za-. I vest, pravni sistem in zako- [ nodajno prakso..
In nazadnje naj omenim I še regionalni in urbanistični ji vidik našega razvoja. Vse ka- I že, 'da smo šli v naši fepubli«: T ki v nesmotrnem trošenju | prostora najdlje; zato bo tre* I ba vsaj v' prihodnje misliti I na določeno urbanistično || koncentracijo ob osnovnih I komunikacijskih zvezah. S | tega vidika bo treba tudi zno- j va pretresti vprašanje nerazvitih v naši lastni republiki. . Tudi urbanistični vidik našega gospodarskega in druž* j benega razvoja bo moral biti I pomemben faktor pri odlo* I čanjih, ki jih bo terjala izdelava dolgoročnega programa našega razvoja.
In kakšne so realne možnosti za flkesničitev politike, o kateri pišemo? Trdno seta prepričan, da vlada v množicah, V delovnih organizacij j ah, pri strokovnih kadrih objektivno razpoloženje za tak razvoj in da podpirajo zamisel o izdelavi dolgoročnega programa, čutiti je potrebo po tem in odzivi, ki i smo jih dobili na naše prve pobude, SO zelo razveseljivi. . Subjektivna pripravljenost za izdelavo takega načrta je to-, raj tu. To pa pomeni, da se . odpirajo našemu dieiu ugodne perspektive. Ustvarjeno je zdravo in koristno ozračje za sodelovanje med znanstvenimi, oblastvenimi, političnimi in družbenimi dejavniki, ki bodo nosili breme začetnega dela. Računamo, da bo letošnji kongres Zveze komunistov Slovenije pomemben forum, ki bo bogato prispeval k. oblikovanju zrelih odloči- | tev o tej naša skupni zamisli.	.
Njena uresničitev je prav gotovo v marsičem odvisna tudi od položaja in praktičnega uresničevanja samoupravnih odnosov in pravic republike v okviru jugoslovanske skupnosti. V tem pogledu je nujno naprej razvijati in dopolnjevati naš družbeni in zakonodajni sistem; v ta namen pa je potrebna slej ko prej odprta konfrontacija pogledov, mnenj in akcij.
(Iz »Teorija in praksa«)
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva!
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
V »Aparatih« so sprejeli gospodarski načrt za
V poslednjih dneh prete-mentu, če jo ocenjujemo po jdega leta, na svoji zadnji akumulativnpsti posameznih seji v letu 1967, so člani izdelkov. Ob istočasno precej upravnega odbora in delav- povečanem načrtu izvoza, skega sveta v tovarni elek- kjer pa dosegamo bistveno tričnih aparatov razpravljali neugodnejše prodajne pogoje, o gospodarskem načrtu za le- kot pa na domačem trgu to 1968 ter ga po izčrpni ob- predstavlja ta kazalnik os-ravnavi tudi sprejeli kot te-' novni razkorak med poveča-meljno smernico za poslova- njem proizvodnje in pove» nje v tem letu. Čeprav sam Čanjem dohodka. Hkrati je načrt ostaja nekako v mejah imperativ za vse ukrepe, ki jih perspektivnega plana razvoja bomo morali sprejeti in iz» tovame, se mi zdi vendarle polniti, če bomo želeli z smiselno posebej poudariti zmanjšanimi stroški proiz-nekatere značilnosti in se» vodnje zmanjšati tudi lastno stavne dele tega načrta in ceno posameznim izdelkom in podčrtati nekatere kazalnike, s tem odstraniti padec v stop» obenem pa izluščiti tudi pr- nji akumulativno«ti. venstvene naloge, katere bo rj'o nalogo bi sicer delno moral kolektiv te tovarne iz» jn najhitreje lahko rešili z polniti, skupaj s svojim vod- zmanjšanjem števila zaposle-stvom in samoupravnimi or- ni h, ker po gospodarskem gani, če hočemo, da bo načrt načrtu ugotavljamo, da je uspešno izpolnjen in da bomo možno doseči, letno poveča-dosegli vse tiste cilje, katere nje produktivnosti v večjem smo si z njim postavili. odstotku, kot pa je splošna xxx	rast proizvodnje. To velja
Načrt predvideva le okoli predvsem za obrat v Dobre-3% večji fizični obseg pro- polju, kjer je fizični obseg dzvodmje v primerjavi s pre- ostal skoraj nespremenjen, teklim latom, čeprav ga fi- produktivnost pa bo lahko nančno za približno isti od- občutno porasla, ker v letu stotak niti ne dosega. To dej- 1968 ne bo več priučevanja, stvo navidezno kaže na poča- ki je bilo prav značilno za snejšo rast in zaviranje di- preteklo obdobje.- Vendar v parnike razvoja tovarne, po- gospodarskem načrtu nismo sebno ker smo hM doslej na- predvideli rešitve z odpustom vajeni večjih letnih skokov, in smo upoštevali le naravno Ker pa moramo na žalost fluktuacijo s tem, da izpraz» ugotoviti, da bomo proizvo- njenih mest ne bi izpolnjevali dne naloge v letu 1967 izpol- z novo sprejetimi sodelavci, mili le približno z 88 %, po- marveč bi v primeru, da gre tem bo porast v naslednjem za neobhodno potrebna proiz-obdobju po finančnih kazal- vodna mesta, le-ta izpolnili mikih nekje za 8 °/(j.po fizi- z notranjimi premestitvami, čnem obsegu pa celo nekaj predvsem- z zmanjševanjem več in bo presegel 10%. režije. Tren-utnia nesorazmerja Takšno predvidevanje je v med dejanskimi in potrebni-trenutnih gospdarskih pogo- mi kapacitetami, posebno v jih najbolj stvarno in zelo začetku poslovnega leta, bomo zadovoljivo, čeprav bi vsi reševali predvsem s korišče-skupaj želeli in s sedanjimi njem rednega letnega dopusta kapacitetami tudi lahko op- ali pa celo z izrednimi do-ravili večji skok, če bi obsta- pusti, če bi bilo to potrebno, jale predvsem tržne možnosti V nobenem primeru pa vse za plasman utečenih izdel- to reševanje ne sme zadeti kov. Toda menim, da je pa- v delitveno razmerje, ki bo metne j e ostati na trdnejših ostalo enako kot v pretek» tleh, ter med latom večati lem letu in bomo takšno od» proizvodnjo, če bi trg to za- ločitev o odklanjanju 'prisid-hteval, kot pa obratno.	nega zmanjševanja števila za-
Bolj zaskrbljujoče je v na- poslanih morali reševati z Črtu fizičnega obsega proiz- drugimi ukrepi, v skrajnem vodnje dejstvo, da se je po- slučaju celo s. posegom v la-siabšala struktura po asorri- strne osebne dohodke, kar pa
zaenkrat v gospodarskem načrtu ni predvideno in bomo ostali pri dosedanjem delitvenem razmerju -73,1 % za osebne dohodke in 26,9% za sklade.
Celotna struktura dohodka in razdelitve dohodka je predvidena v gospodarskem načrtu nekako v sledečih odnosih v primerjavi s preteklim letom:
celotni dohodek	105,7	%
porabljena sredstva	104,9	%
neto produkt	106,5	%
poslovni stroški	108,9	%
dohodek	101,2	%.
osebni dohodek	101,15 %
ostanek dohodka	104,2	%
(OD in ostanek dohodka so popravljeni po sklepih samoupravnih organov),
To pa kaže, da se osebni dohodki ne bodo mogli dvigovati tako uspešno, kot proizvodnja in produktivnost, če nočemo v določenem obdobju nažagati vejo, na kateri gradimo svojo bodočnost. Zato bomo morali predvsem z drugimi ukrepi izboljševati ekonomičnost poslovanja tovarne, to pa bi želel s tem. člankom posebej poudariti. Povečanje fizičnega obsega proizvodnje je ena od osnovnih nalog; pri tern ne bi smeli zanemarjati niti uslug, s katerimi bi lahko izkoristili obstoječe kapacitete v strojih in v popolnosti zaposlili vse delavce. Pri tem bi morale predvsem specializirane
organizacije, tako razvoj kot prodaja odigrati pomembno vlogo, da bj začasno s trenutnimi akoijami pomagale reševati to nalogo tovarni, v perspektivi pa z boljšim programiranjem, raziskavami trga in hitrejšim razvojem razširiti asortiment redne proizvodnje, kar bi dovoljevalo široko tržno ekspanzijo doma in v inozemstvu ob istočasni zadovoljivi akumulaciji, vse to pa bi lahko bistveno zmanjšalo fiksne stroške proizvodnje.
Tudi nabavna služba bi morala v akciji za večjo ekonomičnost proizvodnje odigrati — skupaj s planskima oddelkoma — odločilno vlogo, če pregledamo plan stroškov, lahko že na prvi pogled ugotovimo, da sta izdelovalno gradivo in pomožno gradivo izdelave skupaj z največjim odstotkom udeležena v skupnih stroških, saj je njuna udeležba kar 36,8 %. Zato lahko vsak odstotek prihranka na tem področju zelo vpliva na dohodek in s tem na akumulativnost tovarne- Tudi vezava obratnih sredstev, predvsem pa prihranek pri obrestih od kreditov hi zanemarljiv, zato čaka prav gospodarsko planske ih nabavne službe v letu 1968, nemala naloga. Predvideno je, da bi pri razredu 3 morah doseči koeficient obračanja 2,3; pri razredu 5 pa bi morali ta ko-
eficient dvigniti iznad najmanj 7,7.
Tudi tehnologija pri tej ate. oiji za boljšo akumulativnost ne sme biti izvzeta, saj lahko z boljšimi tehnološkimi prijetni bistveno pocenimo samo izdelavo. Predvsem bomo na tem področju morali posvetiti skrb tistim izdelkom, katere lahko v večjih količinah prodamo na zunanjih tržiščih in kjer bomo morali čum-prej doseči tudi lastno ceno, kot jo imajo inozemski proizvajalci. le pa problem tehnologije tesno povezan s problemom količinske, ekspanzije in bi zato prav tehnološki oddelki morali poleg svojega strokovnega dela pritiskati tudi preko prodajne organizacije, da v proizvodnji dosežemo tako velike količine, da bo modema tehnologij» res ekonomsko upravičena.
Ob koncu pa menim, da n« smemo izvzeti niti kontrolo proizvodnje — tako tehniške preko specializiranih služb in ekonomske — preko finančno službe.
Obe službi morata postati ne samo pasivni spremljevalki dogajanj in registratorji, temveč aktivni tvorniki, ki bodo uspešno podprli operativo pri reševanju proizvodnih. nalog. Kajti le s sodelovanjem celotnega , kolektiva in celotnega tovarniškega aparata, bo naloga, ki smo* si jo zadali z gospodarskim načrtom, dosežena, in presežena»
godno poročilo iz Železnikov
(Po telefonu)
Tov. sekretar!... O življenju in delu v Iskrini tovarni eletromotorjev v Železnikih ©mo zadnje mesece bolj malo pisali. Vsekakor je res, da je to vež ali manj posledica sprememb v upravljanju tovarne, ki je prešla pod začasno upravo, .vendar bo prav, če našim bralcem ©poročimo, kako ste poslovali v januarju.
Sekretar, tov. Lavtar: Ker nimamo skrivnosti in ker se kažejo ugodnejši rezultati, bo kar prav, če povem, da bo kolektiv glede na poslovanje, prejel za januar 100. % osebne dohodke. Ce bodo naročila vnaprej redno in pravočasno dotekala in če bo naša nabava z ozirom na nove devizne predpise, v redu dobavljala material, bo kolektiv storil vse, kar je v njegovi moči, da bo poslovanje v naši tovarni rentabilno.'
ABC
Vodja se mora ves posvetiti delu. Vendar, izdajanje povelj ni njegovo -delo. Namesto tega se poslužuje vodenja drugih do privolitve, da sledijo njegovim navodilom.
Podjetje v O. je beležilo visoko stopnjo nesreč pri delu, Zavarovalnice so pričele negodovati. Rezultat: uprava je sklenila, da zaposli kot koasultanta varnostnega tehnika. Le-ta je preučil vse stroje in predložil dolg popis priporočil glede varnostnih ukepov.
Njegova priporočila so uvedli, navzlic precejšnjim stroškom/ Toda — raven poškodb se ni znižala. Delavci niso verjeli smešnim varnostnim napravam in pravilom in se zanje niso menili. Podjetje je skušalo prisiliti delavce na spoštovanej varnostnih ukrepov: delavci pa niso Občutili vzpodbude, da bi se ravnali po navodilih, pa četudi so bili ogroženi njihovi lastni prsti in oči.
Vodja nekega oddelka pa je uporabil drugačno metodo. Sporočil je ljudem, da je potrebno zamenjati nove varnostne naprave. »Vi, fantje, bi si lahko izmislili kaj boljšega«, jim je dejal — da bi jim vcepil idejo. Čez nekaj dni je prišel k njemu mlad delavec z. idejo, kako izboljšati varnostno napravo.
»Zamisel je dobra«, mu je
dejal vodja. »Poglejmo, kaj misli o tem Anton. On je najstarejši delavec v tem oddelku.« Anton je predložil manjše spremembe. Kmalu se je zbralo še več delavcev pri pogovoru okrog boljših načinov zavarovanja. Ob koncu delovnega dne so imeli že lastne načrte, za katere so sodili da so boljši od tistih, ki jih je uvajal strokovnjak.
Nove zaščitne ukrepe je odobravala večina delavcev in ker je bila to njihova zamisel, so jih sprejeli in še izpopolnili. Vodja obrata je zaslišal o teh ukrepih in začel je razmišljati. Kmalu so njegovi delavci držali sestanke po manjših skupinah, da bi našli nevarna mesta in načine, kako jih odpraviti. Čez nekaj dni je dobil šef nov popis:
—	Priščipnjanje rok pri zapiranju deske za tipkanje. (Nevarnost je odstranjena s pomočjo ročice za zapiranje.)
—	Puščanje odprtih predalov, ki povzročajo padce, (Predale so začeli zapirati brez kakšnih koli posebnih opominov.)
—	Žiletke, raztresene po predalih. (Rešitev — nalepili sp jih na karton s pomočjo lepljivega traku.)
—	Trčenja na vogalih. (Postavili so ogledala za opazovanje hodnika za vogali.)
—	štrleči koničasti pred-
meti, ki so povzročali poškodbe. (Odstranili so jih.)
—	Spodrsava® j e zaradi odvrženih predmetov. (Sedaj jih mečejo v koš za odpadke.)
—	Steklena vrata, v katera so se zaletavali delavci, ker jih niso opazili. (Na stekla so napisali črke.)
Neravne »dele linoleja/na tleh so znova prilepili na podlago...
Ostre robove pločevinastih predmetov so zlepili z obližem ...
Prestavili so težke zaboje izven prehodnih smeri obrata ... itd.
Vrsto lat je skušal vodja obrata izboljšati red in spoštovanje varnostnih ukrepov. Sedaj so stvari urejene. Pridobiti delavce za diskusijo je samo začetek. Spretnost vodje se pokaže potem, ko jo je treba uresničiti.
Pogoj za vzpodbujanje drugih: hiti počasi! Sam vodja lahko kmalu uvidi, kaj je treba ukreniti, toda ne sme pričakovati, da bodo tudi drugi tako hitri. V človeški naravi je preveč vztrajnostnih silnie, da bi lako odločali naglo in brez ustreznih predpriprav. živimo sicer v dobi hitrosti, toda vedno se obotavljamo, če je treba dati privolitev k uresničenju tujih zamisli.
(Po D. E. Laird: Pr. Business Psychology)
Iz Nove Gorice
Mnenja in predlogi
K polemiki o tehničnih izboljšavah v »ISKRI«
Pred dnevi se je v tovarni elektronskih naprav na Stegnah v Ljubljani poslovila od sodelavcev in odšla v zasluženi pokoj tov. Pavla PREZELJ (na sliki s šopkom). V Iskro — tedanjo tovarno IEV na Linhartovi se je zaposlila 1. februarja 1958, v tovarni elektronskih naprav pa je delala od 1. avgusta 1962 kot knjigovodja. V letih svojega službovanja v Iskri Bi je z vestnim in prizadevnim delom, prav tako pa tudi s tovariškimi odnosi pridobila širok krog prijateljev. Od svojih sodelavcev se je poslovila ob skromni zakuski, sindikalna podružnica v tovarni pa 'ji je ob odhodu v pokoj poklonila zlato uro in šopek rdečih nageljev. Sodelavci so ji zaželeli iz srca, da bi pokoj uživala v zdravju in zadovoljstvu, sama pa je zaželela tako delovnemu kolektivu tovarne, kakor celotnemu združenemu podjetju, v bodoče manj težav in več gospodarskih uspehov.
Komisija za izume m tehnične izboljšave v tovarni av-toelektričnih izdelkov v Novi Gorici se pridružuje polemiki »Izumiteljstvo in tehnične izboljšave v »Iskri« s tem sestavkom: pridružujemo se mnenju inž. Štirna, da je potrebno dopolniti Iskrin pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah. Menimo, da sedanji pravilnik ne spodbuja k iskanju boljših tehničnih rešitev prav tiste ljudi v tovarni, ki lahko največ prispevajo k njenemu tehničnemu napredku. Za konstruk-terje ali tehnologe prav gotovo ni spodbudno, da jim štejemo v delovno dolžnost vse tehnične rešitve, čeprav so večkrat izvirne.
Razmah racionalizatorstva v tovarni ovira tudi nevoščljivost sodelavcev, posebno še nevoščljivost nadrejenih. To velja še posebej za tisti vodstveni kader, ki sam nima
ustvarjalnih sposobnosti. Taki ljudje težko prenesejo, če njihov podrejeni najde kako dobro tehnično rešitev. Zato ji zmanjšujejo pomen in ovL rajo njeno uresničitev. S takim početjem ‘delajo nepre-' cenljivo škodo, racionalizator-jem pa jemljejo veselje do dela. človek nekajkrat poskuša, potem pa zagrenjen odneha. Vendar pa to že sodi v kadrovsko politiko, o njej-pa naj spregovorijo za to poklicani.
Razen navedenega, pa. menimo, da ovira racionaliza-; torstvo tudi dejstvo, da ga ne jemljemo dovolj resno. Skrb zanj je prepuščena le' komisiji za izume in tehnične izboljšave, le-to pa imenuje delavski svet. Kako je s funkcijami, vemo. če naravnost povemo, potem moramo reči, da jih večkrat ne jemljemo tako resno, kot če gre za redne delovne naloge. Zato menimo, da bi bilo do-
Iz otoške tovarne
Želja kolektiva: VEG NAROČIL
V januarju je bilo delo sklepu DS je bil osvojen samoupravnih organov v to- proizvodni plan v znesku vami električnih merilnih 16,853.600 N din in orienitacij-instrumenitov -z- Oteče zelo ski plan po tipih in količi-razgdbano. Tako upravni od- nah.
bor, kot tudi delavski svet — Zakaj plan ni višji?... sta predvsem razpravljala o Mnenje je takole: Prodajni planu za letošnje leto. Po pogoji so se v letošnjem le-
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ Organizacija:
ORODJARNA LJUBLJANA razpisuje prosta delovna mesta za:
1.	VODJO RAČUNOVODSTVA
2.	VODJO PRODAJE
3.	KONSTRUKTORJA PROJEKTANTA
4.	TAJNICO
5.	KONSTRUKTORJA II
6.	2 REZKALCA za kopirno rezkanje
7.	S KOBLAR J A za delo na oblikovnem skobelnem stroju
8.	NABAVNEGA REFERENTA POGOJI:
pod 1. diplomiran ekonomist s 3-letno prakso ali srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 5-letno prakso; pod 2. I. stopnja ekonomske fakultete ali višja komercialna šola z znanjem enega od svetovnih jezikov in najmanj 3-letno prakso v kovinski stroki; pod 3. strojni tehnik s 6-letno prakso pri samostojnem konstruiranju serijskih orodij in naprav; pod 4. administrativna, šola z aktivnim znanjem nemškega jezika in korespondence; pod 5. strojni tehnik s 3-letno prakso pri konstrukciji orodij; pod 6. izučen rezkalec z najmanj 3-letno prakso na orodjarskih strojih; pod 7. kvalificiran delavec kovinske stroke s 5-letno prakso na skobelnem stroju; pod 8. ekonomska srednja šola z najmanj 3-letno prakso in poznavanjem vseh materialov iz panoge kovinske stroke.
Sprejeti kandidati bodo morali uspešno opraviti poskusno delo.
Prijave na razpis pošljite do vključno 15. 2. 1968 na naslov: ZP ISKRA KRANJ - organizacija: Orodjarna Ljubljana-Stegne.
tu zaostrili, po podatkih PSO pa večje trgovske hiše vedno bolj kažejo neko umirjenost oz. previdnost. Nihče si ne dela zalog. Prav zato je otoška tovarna prisiljena k večji elastičnosti do kupcev, ki pa zahteva več truda, pazljivosti in tudi več stane.
Problem obstaja tudi v tem, da sprejeti plan ni v soglasju s številom zaposlenih, kajti število le-teh je za postavljeni plan previsoko. Prav zato je DS zadolžil strokovne službe tovarne da bodo izvršila vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za večja naročila. Službe pa, ki koordinirajo s PSO, naj skušajo pravočasno dobiti toliko naročil, da ne bo motena tekoča prizvodnja.
DS je obširno razpravljal o sodelovanju s firmo za proizvodnjo kapilarnih termostatov in ugotovil, da s partnerske strani ni potrebne solidnosti, z naše strani pa preveč zaupljivosti pri sklepanju pogodbe, ki je bila vezana na avans. Prav zato je DS ostro grajal tak način dela tistih, ki so bili za to delo zadolženi in odgovorni in tiste, ki so to firmo brez globljih informacij priporočali.
DS je bil soglasen z ukrepi strokovnih služb, da se zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obvez zadevna pogodbo stornira.
DS je sprejel sklep, da bo v tem letu 27 prostih sobot m sicer: v marcu, avgustu, oktobru in decembru po 3, v novembru I, ostale mesece pa po dve prosti soboti. Za februar sta bili določeni soboti 3, in 17, za marec pa
2.,	9. in 16.
Sedanjimi zaostrenimi pogoji poslovanja, ki prehajamo iz proizvodnega na tržni
sistem, se je DS v razpravi odločno zavzel za večjo delovno disciplino. Iz razprave je bila jasno izražena misel, da ni moč vedno upoštevati razne osebne težave in hotenja pri potrebnih premestitvah. člani kolektiva naj tudi z razumevanjem sprejmejo koriščenje letnih dopustov, če bo to potrebno pri neenakomernemu tempu naročil in dela. DS je bil mnenja, naj člani kolektiva to razumejo kot umesten poseg v organizacijo dela zaradi skupnega interesa pri premagovanju težav, če hočejo čim uspešnejše prebroditi sedanje težave in si zagotoviti osebne dohodke.	Ado
Po skoraj štirih letih marljivega službovanja v tovarni električnih aparatov v Ljubljani je odšla v pokoj tovarišica Eleohora KAMPJUT, ki je opravljala službo snažilke. Iz objektivnih razlogov njeno sliko in te vrstice objavljamo z zamudo. Ob slovesu so ji v tovarni pripravili skromno zakusko in ji poleg cvetja poklonili za spomin še garnituro prtov. Žele ji mnogo zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju.
bro, če bi tudi tehnično vodstvo tovarne skrbelo za ra-cionalizatorstvo in sicer prav tako, kot skrbi za druge tehnične naloge. S tem ne bi r» cionalizatorstva le spodbudili, ^mpak bi mu dali tudi tisto Veljavo, ki mu gre.
Komisija je nadalje mne* n ja, da bi bilo k oris tpo,. tako za združeno podjetje, kot, za racionalizatorje, da bi se komisije v tovarnah med seboj redno obveščale o vseh rešenih prijavah tehničnih izboljšav in koristnih predlogih.
Naši predlogi:
1.	Izpopolniti ¡e potrebno sedanji pravilnik ,o izumih, in ." tehničnih izboljšavah tako,; da bo dovoljeval nagrajevati' vse delavce V tovarni, če bo-! do njihove tehnične rešitve-presegale zadolžitve delovnega mesta, na katerem dela-* vec; dela. Pravilnik, naj bo tako napisan, da bo njegova vsebina vsakomur razumljiva.
Spremeniti je potrebno tudi .lestvico za višino odškodnine, ker je sedanja kaj malo spodbudna.
2.	Izpopolnjen pravilnik naj bi veljal za celotno združeno podjetje.
3.	Šef tehničnega sektorja v tovarni naj postane po službeni dolžnosti stalni član komisije za izume in tehnične izboljšave.
4.	Komisija o izumih in tehničnih izboljšavah v združenem podjetju naj bi se med seboj redno obveščale o vseh upoštevanih prijavah.
Komisija za izume in tehnične izboljšave tovarne av-
toelektričnih izdelkov NOVA GORICA
Skladiščna služba prav gotovo ni lahka in neodgovorna, pa vendarle se je zgodilo, da smo jo v našem Ustu kar nekako, čeprav nehote, p,ozabilL Pa naj nam bo zato oproščeno — tudi vrlim skladiščnikom bomo posvetili odslej nekaj prostora. Za danes le bežen pogled v delo bazenskega skladišča v Ljubljani, na Masarykovi c. 15.
1	'	KOMAJ
SESTNAJSTCLANSKI DELOVNI KOLEKTIV
. Rojstvo bazenskega skladišča v Ljubljani .godi v čas, ko je nastala naša Prodajnons-er-visna organizacija. Takrat je. bilo v bazenskem skladišču več zaposlenih, sčasoma pa se je kolektiv skrčil na današnjih 16, ki so. povečini še vsi od začetka tega ¡skladišča. Prav za to, ker so vsi že dodobra »utečeni« v dokaj .obsežnem in odgovornem delu, ga.lahko uspešno opravljajo, čeprav jih je malo,
V ljubljanskem bazenskem skladišču, prevzemajo in odpremi ja jo blago za in od vseh ljubijaiiskih.. tovarn, prav tako pa nudijo svoje.usluge tudi vrsti.tovarn izven Ljubljane. Tako na primer gre prek tega skladišča vsa roba (razen seveda reprodukcijskega materiala) za tovarno električnih aparatov, 'za tovarno elektronskih naprav, za-»Elektroniko« v. Horjulu, za tovarno kondenzatorjev: v Se-: miču, tovarno .elementov za. elektroniko,. »Avtoizdelke« in doslej .tudi za .tovarno radijskih sprejemnikov .v Sežani.. Delno se uslug bazenskega skladišča v Ljubljana-poslužuje . tudi tovarna usmerni-ški.h naprav v -Novem- mestu.
kakor tudi tovarna elektromotorjev V Železnikih.
Nadalje gre prek skladišča na Masarykovi cesti tudi precej uvoznega blaga, tu pa je hkrati tudi -všfcladiščen in od tu odpremljan malone: 1 ves; material za naš Biro za avtomatizacijo in za montažni sektor PSO.
DNEVNO SPREJEM ALI ODPREMA POVPREČNO t KAMIONE RAZLIČNEGA BLAGA
Ne da bi posebej poudarjali, lahko ugotovimo, da ima šesina j s ičl anski delovni kolektiv vsak dan zares" polne roke dela. Tako je vsak dan v mesecu, a . povedali so mi, da je v bazenskem skladišču nekako od 25. v mesecu in do konca aneseca boij podobno norišnici, saj dnevno . dobesedno drvijo na eni strani pošiljke izdelkov iz tovarn, na .drugi pa priganjajo maloštevilno osebje nalogi za številne odpreme. Skratka — zadnjih, dni v mesecu se opravičeno vsi bojijo, saj; je tedaj -treba trdo zgrabiti za delo, predvsem pa ostati , miren in pozoren, sicer s.c kaj hitro primerijo pomote, lahko, tudi pomote, z -.veliko- Škodo.
Precej bi delavcem .v bazenskem. skladišču olajšali
V skladišču — in to opravičeno — sodijo, da je tako pakirano stojalo ŽAT vse preveč izpostavljeno poškodbam in okvaram med transportom iz tovarne do mesta, kjer bo montirana
VSE BOLJ ODPREMLJAJO BLAGO S KAMIONI
Blago, ki ga bazensko skladišče odpremlja na naslovnike, gre bodisi po železnici, ekspresno, • ali pa s kamioni. Pogoste so pošiljke celih vagonov, za kar ima skladišče tudi lasten tir. Žal ta tir, -če-.
Tovarišica Agi Bevc pripravlja pošiljko za odpremo iz bazenskega skladišča.
rodne prevoze, | kadar bp to potrebno.
V POSLOVANJU TEŽIJO ZA CIM NIŽJIMI STROŠKI
Ce kje, potem se v našem bazenskem, skladišču v Ljubljani, kakor - tudi v drugih, trudijo, da bi kar se le da zmanjšali stroške poslovanja,
To ' jim je marsikje že kar Vodja bazenskega skladišča lepo uspelo, poskušajo pa tov. Vladimir Verhek pri delu povsod. najti tisto najustrez-v svoji pisarni	nejšo in najeenejšo »vižo«.;
Na račun tako imenovane
ravno je nalaganje na vagone tu precej ■ cenejše, ne pomeni tistega, kar bi. moral, ker se ga odpočil j atelj-i premalo poslužujejo. Le za primer: Če morajo nalagati robo na vagone v Mostah,' torej na tovorni postaji,.' tedaj stane samo prevoz blaga od skladišča.: do- Most po štiri stare dinarje od ' kilograma. Račun je preprost — veliko bolj-rentabilno je -nalagati na lastnem tiru bazenskega skladišča. .
. Mnogi naročniki se bolj navdušujejo za prevoz robe s kamioni. Razumljivo — prevoz je hitrejši,, morda celo cenejši, predvsem pa varnejši-- saj odpade prelaganje. Prav zaradi tega zlasti v zadnjem času dobršen del pošiljk odpremi ja j o s tovornjaki.
Bazensko skladišče v Ljubljani ima za dostavo manjših pošiljk po mestu svoj kamion (dvotonskl) TAM 2000, katerega. pa v nujnih primerih uporabijo tudi za hitro dostavo izven Ljubljane, registrirali ,pa so ga tudi za medna-
paletizacije ‘ so dosegli pomemben prihranek na času in embalaži. Poslužujejo se navadnih in boks palet. Včasih so na vsak'gramofon ali radi jski sprejemnik posebej lepili, cdpremne listke. To je' bilo zamudilo, pa tudi dražje od današnjega načina, ko ■ zdaj nalepijo le po en listek na polno paleto: '
Nadaljnji, prav. tako občutni, prihranek pomeni prehod na enotno kartonsko embalažo. Včasih, je bilo veliko dala in več stroškov, ko je bila skupinska embalaža še lesena in so j o . m orali - prej emn iki blaga vračati. Današnja karbonska embalaža-ostane prejemniku, razen posebne -embalaže za določene • izdelke, katero. .mora - prejemnik še vedno vrniti skladišču. To je , razumljivo,. saj je specialna embalaža tudikis.trezno dražja od -navadne kartonske.
Se nekaj mnenj
O EMBALAŽI ZA NASE IZDELKE
In, ko je ž-e ,govora o embalaži, menijo v bazenskem
skladišču,- da bi : morali, veliko večjo pozornost posvetiti turi i sami - osnovni embalaži za naše izdelke. Le-ta bi morala biti predvsem varna zaščita izdelka -na poti od tovarne do potrošnika, biti- pa bi morala tudi ličnejšaj in/takšnai da bi že sama po sebi pritegnila pozornost..-bodočega kupca. Morda bi"že:ob sameri razvoju kazalo misliti . tudi na to, v .kakšni embalaži bo izdelek- najvarneje .potoval od proizvajalca ’ do prejemnika in," da bi ta'embalaža hkrati opravila tpdi i svoje ' propagandno poslanstvo, ki je dan^. danes;.; pri prodaji izdelkov tako pomembno. Pri vsem, tem bi lahko, vso; pomoč nudil oddelek za embalažo v ZZA, v tovarnah-jpa, bi bilo potrebno za to pomembno Vprašanje več -posluha-!
To je bil pravzaprav le kaj bežen sprehod skozi .naše bazensko skladišče v Ljubljani. Verjetno bi ob daljšem,; obisku izvedeli še veliko več. o naporih maloštevilnega ko-, jektiva in o njegovih tegobah, toda. kaj moremo — pravcate gore kartonov s kopico nalogov za odpremo ne-, izprosilo priganjajo, in prav; težko je bilo ..najti nekaj časa že’ za ta pogovor! Prihodnjič bomo obiskali- kranjsko ’ bazensko skladišče In še po-j sebej šefa bazenskih skladišči tpy.,, Jožeta Poklukarja, kjE nam prav gotovo ne' bo od-j rekel odgovorov na našo radovednost.
-C-
delo, če -bi tovarne robo dostavljale skozi 'ves: mesSe, toda marsikje je to jz objektivnih razlogov težko, ali-ce-: lo nemogoče. Pa vendar — čeprav so zadnji dnevi v bazenskem .skladišču • najbolj kritični, ser ta delovni kolektiv ne razburja,;pač pa tedaj-še' bolj pljune v roke in iz; meseca v mesec jim uspeva, da,svojo težko, nalogo v redu, izpolni jtako v zadovoljstvo; tovarn, kakor tudi vseh . ti-j stih kamor je bila. roba od-premljena. Tudi tu ih . tam ostrejša beseda v teh. kritičnih dneh ne skazi slike o,
tem, da j j bazensko Skladji'
šče sicer, drobna, vendar pomembna in trdna enota naše, Iskre,;. ki: po svoje prav, tako prispeva dobršen,; delež: k ugledu, celotnega podjetja.
Nihče ni neumen dokler vprašuje
Eden «d najbolj učinkovitih načinov učenja je vprašanje in postavljanje dodatnih vprašanj na prejete odgovore, V .šolah in koledžih to kmalu spoznamo in uporabljamo za napredovanje. Ko zapustimo te ustanove in začnemo kariero v industriji, polagoma pozabljamo dejstvo, da je ta metoda bala del naše vzgoje.
SAHISTI ZZA DOBRO ZASTAVILI V L LIGI SINDIKALNEGA MOŠTVENEGA PRVENSTVA LJUBLJANE
O šahistih na Zavodu za avtomatizacijo smo doslej že nekajkrat z zadovoljstvom zapisali, da se kar uspešno uveljavljajo v raznih sindikalnih tekmovanjih. To zanje velja tudi letos. Njihova najboljša ekipa namreč uspešno nastopa v jj ligi sindikalnega moštvenega prvenstva Ljubljane, kjer je konkurenca ekip zelo močna. V tej ligi sta Mi sicer doslej odigrani šele dve koli, vendar se je ekipa ZZA pri tam uvrstila na drugo mesto, s tem, da je v drugem kolu igrala neodločeno 3:3 z ekipo šahi s to v Izvršnega sveta, v prvem kolu pa zmagala z režiji tatom 5:1. Tako. je po drugem kolu te lige vrstni red ekip naslednji: 1. UNZ-služha milice 9,5, 2. ZZA 8, 3, Litostroj 7,5, 4. PTT 5,5, 5. Elek-troprojekt 4 (6), 6. Izvršni svet 3 (6), 7. Tehnograd 3, 8. ekipa »Karl Jeraj« (slepi) 1,5 točke.'
Sahisti Zavoda za avtomatizacijo si bodo prizadevali tudi v naslednjih srečanjih doseči čim boljše rezultate in si zagotoviti visoko uvrstitey ob koncu sindikalnega moštvenega prvenstva Ljubljane.
Čudim se, zakaj toliko predstojnikov skuša zatreti vprašanja svojih zaposlenih. Mnogi mlajši inženirji so takole dejali: »Ne upam si vprašati šc-fa, kajti če vprašam, bom verjetno dobil nedoločen odgovor in bi me to prikazalo v slabi luči.« To kaže na pomanjkljivo sodelovanje med nadrejenimi in podrejenimi.
Poglejmo, kako je z mladim človekom, ki je »lačen« znanja. Ce ima nesrečo, da dela s predstojnikom »molčečega« tipa, bo imel težave pri izvrševanju nalog, ki mu jih je šef naložil. V redkih primerih tak predstojnik pove dovolj natančno, kaj želi od zaposlenega. To sili slednjega, da išče’ druge poti pri premostitvi pomanjkljivega sodelovanja, kot n. pr.: poizvedovanje pri starejših kolegih o zahtevah šefa. Mnogo enostavneje bi bilo, če hi mogli predstojnika prepričati, da se postavi v položaj mladega človeka in potem z vprašanji in odgovori stori vse, da je naloga temeljito razložena. Prepričan sem, da ste imeli tako kot jaz primere, ko ste v nekaj minutah takega iskanja bistva nekega problema prihranili na času in denarju. Zakaj se ljudje boje vprašanj, .posebno tedaj, ko postanejo starejši ali zasedajo vplivnejše položaje?
Na drugi strani poglejmo predstojnika, ki je vpeljal vpraševalno metodo pri svojih ljudeh s tem, da jo sam uporablja. Tukaj boste našli grupo ljudi, ki vedo, kam gredo in kaj imajo pred sabo. Ne boje se izmenjave izkustva, ker je to v prid vsem. Predstojnik -j.e zanesljivo na svojem mestu, ker je dobil odgovore na svoja
vprašanja od predpostavljenih. Njegovi zaposleni čutijo zaupanje, ker dobijo odkrite odgovore od svojega šefa.
Verjemite mi, ne oznanjam samo dejstva, da odprta vprašanja in odgovore spremlja nevarnost — seveda se to večkrat zgodi. Kakorkoli, ali ni mnogo bolje v.edeti, kje je nevarnost, s tem, da jo odkrijemo, kot pa pustiti, da gnije in končno vznikne na dan takrat, ko se jo lahko najmanj privoščimo.
Vse to me spominja nečesa, kar je dejal Charles Kat-terine in mi je zelo koristilo dolga leta. Morda si želite to zapomniti, kot sem si jaz in slediti njegovemu nasvetu. Glasi se nekako takole: »Kadarkoli ste pred nekam delom in mislite, da je prijatelj (predstojnik) nor, pazite« kajti on je nor .ali pa ni... Toda eden od iv.aju verjetno je nor, zato je bolje, da ugotovite kdo, kajti to je strašno velika razlika.«
Po Chester M. Sinnett iz Electronic Design
priredil P. P.
Razpis
ISKRA KRANJ
TOVARNE AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV NOVA GORICA
razpisuje delovno mesto
SEFA FINANČNEGA SEKTORJA — drugič
Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka strokovna izobrazba in 5-letna praksa
—	srednja strokovna izobrazba in 10-letna praksa na sorodnih delovnih mestih
OD po dogovoru.
Ponudbe z življenjepisom, opisom dela. na dosedanjih delovnih mestih ter dokazi’.a o zahtevani izobrazbi, sprejema razpisna komisija tovarne do 4.3.1968 v zaprti ovojnici z oznako »Razpis — šef finančnega sektorja«.
Naš razgovoi:
Kako bomo letovali
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja upravnik Iskrinih počitniških domov — tov. FRANC HUTTER.
NAPRAVO ZA AVTOMATSKO REGISTE ACIJ O GOSTOTE CESTNEGA PROMETA
je izdelala ISKRA-ZZA. Za merjenje gostote prometa, ki ga je treba opravljati v daljših časovnih razdobjih, ni več primeren vizualni način. Zaradi tega so v mnogih deželah vpeljali sisteme za avtomatsko registracijo gostote prometa. Posebnost naprave ISKRA-ZZA je v tem, da omogoča na kontrolni točki štetje vozil ločeno po smereh in posameznih .cestiščih.
Janez je bil yidna poslovna osebnost, ki se je dvignil »iz nič«. Pri petdesetih letih je bfl šef velikega obrata, ki ga je — skupaj s še dvema poslovnima tovarišema — prav tako dvignil »iz nič«. Partnerji se niso kdovekako ujemali, vendar držali so skupaj zara-
Poslovne bolezni
di poslovnih razlogov. Prišlo pa je tudi do hudih medsebojnih prepirov.
Janez je skušal ohraniti prijaznost, kadar mu je starejši partner predložil kakšno poslovno zamisel. Toda v njem je vse vrelo. Tisto noč ni mogel zaspati in do poznih ur je »glodal« predloženo idejo, ki mu ni bila pogodu.
Začelo mu je zvoniti po ušesih, lotevala se ga je nezavest in občasno ga je bolela glava. Njegov zdravnik je ugotovil visok krvni pritisk in ga napotil k specialistu.
Janez je začel iti po poti visokega' krvnega pritiska že v zgodnji mladost}. Starši sg mu preveč ukazovali in td jž povzročilo v njem sovražno stališče nasproti takšnemu postopku.
Sovražno stališče nasproti avtoriteti je ključna lastnost osebe, v kateri »vre«. Takšno razpoloženje povzroča visok krati pritisk.
Ljudje, ki ne trpijo konoandiranja, so kandidati za skupino ljudi z visokim krvnim pritiskom. Na zunaj so lahko ljubeznivi ■ in velikodušni — delavci za vzor. Toda mnogi, ki izgledajo na zunaj mimo, se dejansko razburjajo.
Nemirna, nestrpna, napeta in zaskrbljena oseba kaže svojo notranjo napetost z zunanjim obnašanjem. Mnogi občutijo iste tegobe, le da jih spretno skrivajo. Sovražni občutki, ki jih dušimo v sebi skozi vrsto let, lahko ustvarijo pogoje za nevaren pritisk v arterijah in venah.
, šef, ki rad ukazuje, lahko povzroči sovražno razpoloženje in povečanje krvnega pritiska. Pa tudi vzoren šef lahko povzroči krvni pritisk pri delavcu, ki ima svoje pridržke nasproti ko-mandiranju. Takšni ljudje .občutijo močan odpor, če jim nekaj ukažemo, ne glede na kakšen način je to storjeno. Ti ljudje se lahko strinjajo z vsakim — razen s svojim šefom. Veliko njih se tega zaveda in zato skušajo najti delo, pri katerem ni šefov; na žalost pa takšnih delovnih mest ni veliko.
Ljudje z visokim krvnim pritiskom se trudijo pri delu, toda ta napor ne povzroča njihovih tegob. Delovni zagon je simptom sovražnosti — vrsta izživljanja jeze v delu.
VPRAŠANJE: kakšne želje imate kot upravnik Iskrinih počitniških domov za letošnjo sezono?
ODGOVOR: Želim, da bi z organizacijskimi pripravami čimprej začeli in, da bi se čimveč članov združenega podjetja prijavilo za oddih v naših počitniških domovih.
VPRAŠANJE: Kateri dom je bil v pretekli sezoni najbolj obiskan?
ODGOVOR: Vsekakor Poreč! ... Predvsem v glavni sezoni. Za pred in posezono pa Če vedno ni dovolj zanimanja. Dom v Poreču ima 55 ležišč, ker pa kuhinja zmore tudi do 100 obrokov hrane, najemamo tudi zunanje kapacitete.'
VPRAŠANJE: Kaj pa naš kamp »MIR« na Dugem otoku?
ODGOVOR: O, tam je še toplo v oktobru, in se čudim, da za drugo polovico septembra ni. prevelikega zanimanja. Lahko pa povem, da je bil kamp »Mir« na Dugem otoku v pretekli sezoni bolje obiskan kot kdajkoli poprej
VPRAŠANJE: Dugi otok je precej oddaljen — in kdor ima družino — je izdatek za vožnjo kar precejšen. Komu torej svetujete naj letuje na Dugem otoku?
ODGOVOR: Kar vsem, toda glede izdatkov za vožnjo se mora odločiti vsak sam. Res pa je, da ta kraj nudi mnogo užitkov tistim, ki imajo radi toploto, izlete, čolnarjenje... in, da ne pozabim: ribičem oz. stistim, ki radi lovijo in jedo ribe; tisti naj le pridejo v naš kamp. kajti ne bo jim žal. Tudi črnina je izvrstna; mimogrede prepevaš v vseh jugoslovanskih jezikih; ves . svet se ti zdi kot ena družina. In še nekaj: za tiste, ki se nameravajo pripeljati z lastnimi avtomobili, bo preskrbljen prostor za vozila — m to pod nadzorstvom — v Sukošanu.
VPRAŠANJE; Lepo pripovedujete in človek bj. bij najraje kar tam:’:. Toplo’sonce.
vabeče morje, ribolov, škržati, opojno dalmatinsko vino. Da, da... to je vse dražeče in vabeče. Upamo, da ste naše bralce prepričali in navdušili za Dugi otok. Kaj' pa menite o našem domu v Trenti?
ODGOVOR: To je pravo nasprotje Dugem otoku. Prelestna narava, čist zrak, mir( izleti itd. Kdor si hoče resnično sprostiti. živčno nape-' tast ,naj .gre v Trento, kajti to • je naravno klimatsko' Zdravilišče.
VPRAŠANJE: Kakšne cene predvidevate?
ODGOVOR: čeprav je v programu obilnejši zajtrk kot Jani; bodo cene po predvidevanjih skoraj einake kot lani. Občutno pa bodo cene nižje v pred in poseženi
ABC -
Naša udeležba na letošnjih domačih in tujih sejmih
(Nadaljevanje s J, strani)
.stikala. Prav tako bo . na sejmu razstavljenega nekaj jz proizvodnega programa telefonije, in sicer: avtomatska telefonska centrala PABX25C s posredovalnim aparatom; poljski -induktorski telefon; novi telefonski aparat ATA 31, stojalo »Iskra 58« z naročniškim stojalom in enotami,' stojalom SI z markerji, stojalo prenosnikov z 10 prenosniki P-7 ter del proizvodnje ■elementov za elektroniko kot potenciometrov in kondenzatorjev. Razen naštetega bo. na razstavi-tudi nekaj fotopove-čav, ki govore o obisku predsednika Nemške demokratične republike Walter j a Ul-briehta v Iskri in o podpisu pogodbe o poslovnem sodelovanju med ZP Iskro in po-meanbjjo vzhodnonemško firmo V VB.
O tem, kaj bo Iskra razstavila na drugih letošnjih mednarodnih sejmih pa prihodnjič kaj več, ko bodo .-dosegljivi konkretnejši podatki
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
AVTOMATI KAjfaji
SKLEPI 21. seje DS (12. 1.
1958)
• Delavski svet je na zahtevo tov. Magistra razpravljal o predlogu za spremembo pravilnika o OD, ki naj bi v bodoče zajemal tudi možnost nagrajevanja delavcev po učinku In v zvezi s tem sprejel naslednje;
Delavski svet smatra, da obstoječega pravilnika o delitvi OD, tik pred sprejemom novega, nima pomena spreminjati, da pa naj vodja tehnične kontrole svoje predloge o pregrupaciji nekaterih delavcev skupaj z ustrezno obrazložitvijo zbere in v kompletu predloži prek rednih služb in komisij v dokončno odobritev oz. obravnavo.
© Delavski svet je na predlog UO in po predlogu vodstva Združenega podjetja Iskra z dne 5. 10. 1967, obravnaval aneks k pogodbi o pravicah in dolžnostih organizacij v sestavu ZP Iskra — Kranj in v zvezi s tem sprejel naslednje:
Tovarna se s predlogom strinja, toda sanacijskega, načrta ni v stanju po planu izvesti, ker za to nima pogojev katere je predvidevala, da bo s skupno pomočjo Združenega podjetja Iskra, ostvarila v letu 1967. . -
Tovarna ima cca 300,000.090 starih dinarjev zamrznjenih sredstev v zalogah AG, ki jih je delno bila pripravljena odpisati na račun svojega letnega rezultata, delno pa na račun obljubljenega sanacijskega kriedita pri Republiškem in Občinskem rezervnem skladu, katerega pa do danes še kljub vsemu nismo prejeli in nas zaloge še vedno bremene.
Delavski svet je na predlog UO potrdil rokovnik in osnutek sklepa o prenosu ustanoviteljskih pravde, oz predlog soglasja za pripojitev zobne in splošne ambulante k Mestnemu svetu zdravstvenega doma Ljubljana, ki nam ga je posredoval iniciativni odbor za organizacijo' zdravstvene službe v Ljubljani ter na predloženi predlog daje svoj pristanek, vendar pod določenimi pogoji, kot so:
—	da lokacija ambulante ostane neazpremenjetna,
T da se usluge obratne ambulante do tovarne ne podra-. žijo,
—	da se eventualne spremembe v ambulanti izvajajo le v soglasju s tovarno,
—	da dosedanje zdravstveno varstvo, ki ga nudi obratna ambulanta delavcem, ne bo v ničemer okrnjeno ali zavrto,
—	da bo obratna ambulante v novi organizaciji samostojna obračunska enota s Postavljenim programom dete in priznanimi adekvatnimi finančnimi sredstvi.
Vsa podrobnejša načela 6 prenosu ustanoviteljskih pravic obratne ambulante, so razvidna iz dopisa 1100 AB/ap z dne 15/12-1967, naslovljenega na Mestni svet Ljubljana.
© Delavski svet je potrdil predlog upravnega odbora ter sprejel sklep, da se v mesecu decembru dve delavki obratne menze prenese na plačilno listo tovarne in S tem obratni menzi delno krije izgubo tekočega leta.
© Delavski svet je potrdil sklep UO, da se tov. Mariji Kocijan dovoli obročno odplačevanje kredita, katerega je Imenovana prejela v višini 735.000.- S din za nakup stanovanja. Dclžnica se zavezuje kredit vrniti v rednih mesečnih obrokih po 10.001k-starih dinarjev, skupaj z obrestmi.
S	tem sklepom je dosežen medsebojni sporazum in postopek, ki ga je sprožila to-varna proti tov. Kocijan na sodišču zaključen.
@ Delavski svet nadalje zaključuje, da so nekatere komisije zaradi odhoda delavcev iz tovarne, ostale nekom-pletne in je v zvezi s tem sprejel naslednje:
© dopolni se komisija za tehnične izboljšave in sicer zaradi odhoda tov, Marjana Možine — dosedanjega predsednika. V komisijo sta bila imenovana dva nova člana: Jaka špicar in Andrej ing. Sever. Predsednika si člaiil komisije izvolijo sami;
© dopolni se komisija HTV in sicer zaradi odhoda tov. Franca ing. Potokarja — dosedanjega predsednika. V komisijo je bil izvoljen nov član tov. Ivan Ahčin, za predsednika pa imenovan tov. Danilo Spremo, dosedanji član te komisije.
SKLEPI 7. zasedanja DS (25. 1. 1968)
© DS je na predlog UO obravnaval predloženi osnutek pravilnika o štipendijah ZP ISKRA. DS se z osnutkom pravilnika načelno strinja, vendar daje nanj naslednji pripombi: člen 18 — točka 5 V pogodbi o štipendiji naj bodo določene tudi obveznosti štipendista.
Člen 28 — točka d) besedo »izpolnjevanja« naj se nadomesti z besedo »neizpolnjevanja«.
© DS odobrava odprodajo osnovnih sredstev po predlogu proizvodnega Sektorja z dne 23. 11. 1987 in 22. 12. 1967, razen prodaje osnovnega sredstva UKV signal generator Rohde &. Schivarz SMAF.
© DS odobrava odprodajo tovornega avtomobila TAM-2000 po predlogu KS zaradi nerentabilnosti.
© Z odprodajo navedenega avtomobila se ukine tudi 1 delovno mesto »šofer«,
© DS na predlogu UO sprejema naslednjo spremembo sistemizacije režijskih delovnih mest:
v PS —- uvede se 2 delovni mesti »nastavljalec orodij« z razporeditvijo od 10/ do 11. grupe;
—	zmanjša se število deiav-eev na delovnem mestu »vodja montažne linije« za 1 delavca;
—	poveča se število delavcev na delovnem mestu »sku-pinovodja« za 1 delavca,
@ DS je vzel na znanje poročilo o delu stalne inventure s tem, da se izkazani viški v znesku 20.991,75 N din knjižijo na izredne dohodke, primanjkljaji v znesku 13.845,72 N din pa na izredne izdatke.
® DS glede na izkazane viške In manjke pri drobnem materialu priporoča KS, da uvede pri izdajanju materiala enak postopek kot pri sprejemanju,
© DS potrjuje predlog 14. seje UO z dne 23. 1. 68 o razdelitvi sredstev v obliki Posojila za 'stanovanjsko izgradnjo.
© DS odobrava tov. Miletu Miljušu posojilo v znesku
10.000.— N din iz stanovanjskega sklada tovarne.
© Za sredstva, ki so bila tov. Miletu Miljušu odobrena pri zavodu za avtomatizacijo *po sklepu 7. rednega zasedanja DS z dne 20. 10. 1966 v znesku 9.375.— N din, naj da stanovanjska komisija predlog za drugega koristnika,
© DS na predlog finančnega sektorja sklene, da se najame pri KB in hranilnici Ljubljana premostitveni kredit v znesku 35.000.— N din za plačilo podražitve 2 stanovanj V stolpnici Na jami 1.
® DS odobrava Mileni Vovk 30 dni izrednega neplačanega dopusta.
© DS sklene, da se anulira sklep 4. 2. 6. rednega zasedanja DS z dne 23. 11. 67 O imenovanju komisije za ocenjevanje vodilnih In strokovnih kadrov.
Obvestilo smučarjem -štipendistom
Klub štipendistov ZP Iskra ho organiziral v soboto, dne 17. 2. in 24. 2. 1968 smučarski trening za VI. zimsko-športne Igre Iskre v Kranjski gori. Prijavite se referatu za štipendije, Ljubljana, v zgradbi občine Šiška ob Celovški cesti, do petka 16. oz. 23.
2.	vsakič do 12. ure. Tam lahko dobite tudi vse informacije.
Klub štipendistov
Delavec Ivan Predalič pri lepljenju kartona z izdelki
0 študiju na višji	šoli za
organizacijo dela i	z Kranji
Višja šola za organizacijo dela v Kranju izobražuje (kadre v industrijskih in po organizaciji dela njim podobnih delovnih organizacijah po posebnem učnem načrtu, ki se bistveno razlikuje od drugih obstoječih visokošolskih učnih načrtov in programov. Na njej se izobražujejo kadri za inženirje organizacije dela, za poklic, ki se v zadnjih dveh- desetletjih, po svetu uveljavlja kot posebni izobrazbeni profil nekje v sredini, med tehničnimi' strokovnjaki in ekonomisti, pri čemer ima ta izobrazbeni profil tudi pravno sociološke in psihološko pedagoške elemente. Študij na šoli traja dve leti. Učni načrt je v prvem letu pouka enak za vse slušatelje. V drugem letu pa poleg skupnih predmetov obstajajo tudi predmeti, ki so različni za posamezne specializacije na šoli,, in sicer;
— organizacijsko-proizvodna usmeritev ■ — organizacSjsko-poslovna usmeritev ;	— organizacijsko-kadrovska usmeritev.
VPISNI POGOJI
Kandidati za vpis morajo predložiti tajništvu šole spričevalo o dokončani srednji šoli. če te nimajo, imajo pa uspešno dovršeno osemletno osnovno šolo (popolno nižjo gimnazijo ali kakšno drugo strokovno šolo, ki traja najmanj 3 leta) in najmanj pet let delovne dobe, morajo opraviti sprejemni izpit iiz matematike, slovenščine in družbene ureditve. Ob vpisu oziroma priglasitvi za sprejemni izpit morajo predložiti še naslednje listine:
1.	priglasnico za vpis;
2.	izpolnjen vprašalni list šole;
3.	zadnje šolsko spričevalo v izvirniku ali sod-nijsko potrjen prepis oziroma prepis, potrjen od ustanove, ki je spričevalo izdala;
4.	izpisek iz rojstne knjige;
5.	Izjavo delovne organizacije, da je kandidat za vpis zaposlen oziroma da namerava kandidata zaposliti po uspešno končanem Študiju na delovnem mestu, za katerega ustreza učni načrt šole, in izjavo o obveznosti, da bo redno poravnavala stroške kandidatovega šolanje (na posebnem obrazca šole);
6.	dve osebni fotografiji v velikosti 4X6 cm.
INFORMACIJE j
Vse podrobnejše informacije v zvezi s študijem na šoli, za vpisne pogoje, 2a program sprejemnega izpita in za vsa druga pojasnila daje tajništvo šole v Kranju.
VIŠJA SOLA ZA ORGANfZACIJO DELA
KRANJ
Prešernova 11/11 telefon 22-834 in 22-420
Obvestilo
Z letoSnjim ietom je pričela izhajati v Kranju nova revija
MODERNA ORGANIZACIJA Revija je: usmerjena v. razmerje organizacijskih ved, v spodbujanje novih konceptov in idej na področju organizacije dela.'
Pred jziddm 1. številke revije je izdajatelj prek. informativne službe povedal-naslednje misli : Revija ne. namerava postati zagovornik izključno neke smeri v organizaciji, dela. ali enega-izmed konceptov, ampak bo usmerila napore v osvetljevanje različnih konceptov z raznih vidikov oziroma v njihovo Usmerjanje, tehtanje ali celo'zoperstavljanje. Pri tem. je tako rekoč samo po sebi razumljivo, da revija ne bo upoštevala samo obče vidike organizacijskih ved, ampak tudi specifičnosti-jugoslovanskih razmer, V enakem smislu bo tudi obravnavala posamezne organizacijske modele — tuje in naše — z vidika uporabe v praksi in z vidika posledic, ki jih imajo v takšnih ali drugačnih okoliščinah gospodarjenja. Na ta način — skozi prizadevanja na področju teorije organizacije in skozi analiziranje.; in' osvetljevan]e organizacijskih modelov, v praksi; — se Ko revija 'trudila za uvajanje moderne organizacije- déla;
V modemi organizaciji bodo -odelovali avtorji., iz vseh jugoslovanskih republik in tudi. inozemski avtorji.
Revija bo izhajala v slovenščini in srbohrvaščini, pri čemer bodo rezimeji razprav tudi v angleščini. Vsako leto bo izšlo 10 številk in še ena številka v celoti v angleškem jeziku, ki bo vsebovala tiste članke iz celotnega letnika, ki bodo zanimivi za inozemske bralce.
Likovno bo revija opravljena moderno.
Revijo; bo izdajala višja šola za organizacijo dela v Kranju v sodelovanju s še nekaterimi visokošolskimi in znanstvenimi institucijami v Jugoslaviji namesto dosedanjega časopisa »Organizacija — kadrovska politika«. Dosedanje naročnike tega časopisa prosimo, da Ostanejo tudi naročniki revije »Modema organizacija« in jih bomo tako tudi upoštevali, kolikor posebej naročnine ne odpovedo.
. Letna naročnina znaša brez angleške številke 98 N din, z angleško pa 120 N din. Za inozemstvo -je letna naročnina z angleško številko 12 USA dolarjev.
VSEBINA 1. ŠTEVILKE:
Temeljne dileme nadaljnjega razvoja samoupravljanja (dr. France, Bučar, Mitja Kamušič, dr. Radomir Lvkič, Veljko Rus in dr. Josip Županov) Kontrola v organizacijah (Arnold S. Tannenbaum) Določanje mejnih področij uporabe transportnih naprav s pomočjo kritičnih točk (Dragutin Ze-lenovič)
Racionalno določanje izdelavnih časov z matematičnimi metodami (Peter Mikeln)
- Diskusija o študija dela v naslednjih dvajsetih letih (Arthur E Stuckey dr. H. Maul)
Konflikt med managementom in delavci v ZDA in v Jugoslaviji (Janez Jerovšek)
Reelekcija direktorjev v Sloveniji (Gabrijel Sfiligoj)
Zapisek ob robu treh simpozijev Zlate medalje za uspešno poslovno politiko Naročila, sprejema uprava revije »Modema - organizacija« — Kranj, p. p. 149.
V našem glasilu »Iskra« smo v osmi številki 24. februarja 1966 objavili vest, da je rodila trojčke tov. Milena Fajfar zaposlena v kranjski tovarni, kar se naši bralci še gotovo spominjajo.
Ker bodo 15. februarja stari 2 leti, menimo da je prav, če vam predstavimo Ireno, To-1 maža in Mojco. Fo sliki sodeč so že pravi korenjaki. Razumljivo je, da imajo starši5 dokaj skrbi in dela z njimi, seveda pa tudi veselja. Tovarna »Iskra« v Kranju je staršem v teh dveh letih vseskozi nudila materialno pomoč.
Ko jih takole gledamo na sliki kot čvrste in simpatične trojčke, bo kar prav, če jim uredništvo v imenu bralcev iskreno čestita k rojstnemu dnevu.
9 Smučarji ZZA na tečaju v Kranjski gori
Sindikalna organizacija na jev, če bo stanoval v motelu, Zavodu za avtomatizacijo or- oz. 140. novah dinar jev, če bo ganizira za člane delovnega v jpcčitniškem domu. Seveda kolektiva enotedenski smu- je v tem znesku zajet celotni carski tečaj v Kranjski gori. penzion, prav tako pa tudi Predvideno je, da se bo tečaj stroški za strokovno vodstvo začel 12.. februarja in bo tra- tečaja.
jal do- vključno 18. februar- Glede na precejšnje zani-ja. Udeleženci tečaja, si bodo manje) med člani delovnega cb dobrem strokovnem vc-d- kolektiva ZZA, so v obeh ob-stvu v tem času lahko-prido- jektih . rezervirali skupno bili-že kar -dobršno mero smu- kar 50 ležišč, Do določenega carskega znanja.	roka se je za tečaj, prijavilo
Tečajniki bodo stanovali v skupno 32 interesentov, kranjskogorskem motelu in . v* Obljubili so nam, da se počitniškem domu poleg nek- bodo iz Kranjske gore oglasili danje železniške postaje. Vsak z dopisom, v- katerem' nam izmed udeležencev; bo za te- bodo sporočili, kako si nabi-čaj prispeval 200 novih dinar- rajo smučarske veščine.
Živahna šahovska dejavnost v tovarni »Aparati«
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje ljubljene hčerke
TATJANE
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so zaposleni na' elementih obrata ATN, montaži števcev in strugarne produkcije za izraze sožalja, cvetje in denarno pomoč.
Kuralt Marija s hčerko Majo in sinom Alešem
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage name
JOŽEFE ŽIBERT
se iskreno zahvaljujem sode-Nič ne bomo pretiravali, če uvrstitev v tovarhiški šahov- luvcem v delovni enoti »Umet-pravimo, da je v naši tovarni ski lestvici.	ne mase« in v oddelku »Mala
električnih aparatov poleg. ' S- tem pa njlh0ve -tekmo- strugama« tovarne »Elektro-
rrekaterih športnih panog, zelo razširjeno tudi šahiranja.
O . šahistih te tovarne I in o
valne dejavnosti še ni konec, mehanika« Kranj za izraze Povedati namreč moramo, da sožalja in podarjeni venec.
se dve šahovski ekipi tovarne električnih aparatov do-njihovih. rezultatih smo pred .stojno uveljavljata v -ek-ip-časom že pisali, to pot pa za-' nem sindikalnem prvenstvu pišimo, da se bodo 9. febru- Ljubljane. Glede ha kvalitet-arja na brzopoteanem turnir- no raven nastopa prva ekipa
Gabrijela Žibert
ju »udarili« za prvenstvo tovarne. Prijavilo se je nekaj nad 20 sadistov, ki se bodo zagrizeno potegovali za dobro
Strelci se pripravljajo na novo sezono
tovarne električnih aparatov v 3. Mgi, druga, ekipa pa v četrti ligi' tega sindikalnega prvenstva.. Po- dosedanjih srečanjih v obeh ligah, je. prva ekipa .tovarne »Aparati«: na 2.—3. mestu,, druga ekipa.pa je doslej na .5.—6.. mestu, vendar. se obe lahko, v naslednjih dvobojih povzpne-ta z dobro igro; tudi še više, kar prizadevnim, šahistom tudi iz srca želimo.
Ob
ZAHVALA težki izgubi
mojega
Strelci so se na .letošnjo tekmovanja V spremenjenih boljši tekmovalec je bil sezono pričeli pripravljati ta- razmerah oziroma v drugih mladi Branko Lozar iz SD koj po novem letu. Občinski strelskih dvoranah lahko »Iskra«, ki je zbral v obeh strelski .odbor Kranj je zanje povzročajo precejšnja pre- srečanjih 521 krogov od 600 namreč'organiziral liga tek- senečenja. Prav zato so možnih. . ^ movanje z zračno puško, že v nedeljo obiskali strel- 3. »Franc Mrak« Predoslje:
Udeležuje se ga 12 družin z ce iz Predoselj, da bi si »Iskra« 1908:2036 krogov (od osemčlanskimi ekipami. Ker pridobili čimveč izkušenj za 2400 možnih).
pa hočejo nekatera družinska pomembnejše nastope. Taka Tokrat so dosegli tekmo- I ^ ^ vodstva čimbolje pripraviti srečanja bodo koristna še po- valci »Iskre« svoj najboljši (jragega očeta svoje tekmovalce za bližajo-	sebej za mlade tekmovalce,	letošnji ekipni rezultat. Naj- IVANA MARCUNA
ča se občinska in republiška	ki so doslej vadili in nasto-	boljši posameznik pri strel-	¡z Ljubnega, se iskreno	za-
prvenstva, prirejajo v prostih pali le v lastnih prostorih. ” B - - - - -»*•• •*-- ’	T--
dnevih še prijateljska, sreča,- ~
hja. Tako so strelci SD 1. »Iskra« : »Totne Nadižar'« hih, v ekipi SD »Iskra« pa tovarne »Elektromehanika« »Iskra« preteklo sredo pava-	1906:1729 krogov (od 2400	Božo Malovrh z 270 krogi.	Kranj za izraze sožalja	da-
bili v svoj dom člane SD »To-	možnih); 2. »Tone , Nadižar« : Za sredo pa so tekmovalci	rovano cvetje in spremstvo
De Nadižar«/ naslednji dan	»Iskra« 1828:1839.	*	»Iskre« že pripravili srečanje	na njegovi zadnji poti.
pa so jim ta obisk vrnili, če- Rezultata prepričljivo kaže- z ekipo »Kopačevima« iz Škof-	Franc Marčun
prav so obakrat zmagali, se ta na slabši uspeh ekipe je Loke. je vseeno pokazalo, da jim »Iskra« ob gostovanju. Naj-	B. M.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta PAVLA ŠTIRNA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem tovarne »Eiek-tromehanika« Kranj in tovarne polprevodnikov Trbovlje,-kot tildi vsem ostalim za izraze sožalja, poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Josip in Leon Štirn
ISKRA — glasilo delovno ga kolektiva Iskra industriji za elektromelianiko teleko
.	.	c’.k k Predosplj je M Jože hvaljujem vsem sodelavcem munikaciie elektroniko in
Rezultati: (8 članske ekipe) Sitar z 259 krogi od 300 moz- iz »Vzdrževanje strojev« avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji! »CP Gorenjski tisk« Kranj