Glas zaveznikov
Leto II • Št. 421
Infoirmaciijski dmemmik A. L S.
Cena 4 lire
TRST, četrtek 31. oktobra 1946
UREDNIŠTVO: Vis S. FeUico 8 • Telefon St 93834 in 94443
OGLASI: Cena za milimeter vibi.ne (Širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaikl L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.FJ.. Societa per la Pubbllciti in Italia, Trst. ul. Silvio Pellico St 4, tel. 94044. Cena posamezne številke ", 4 (zaostale I* 8). Rokopisov ne vračamo.
*■ EDOUARD HERRIOT voditelj francoskih radiloalnih socialistov
VOLITVE V SLOVENIJI
Beograd, 31. oktobra «Tanjug» poroča, da je po doslej dospelih izidih na volitvah za slovensko ustavodajno skupščino volilo za kandidate slovenske Osvobodilne fronte čez 95% volivcev. «S to veličastno udeležbo pri volitvah za Prvo slovensko ustavodajno skupščino — nadaljuje «Tanjug» — je *lovanski narod porazil vse proti-harodne elemente, med katere je Prišteti tudi protinarodno duhovščino.*
V Trbovljah in v Kočevju Je O-svobodilna Fronta dosegla do 98% glasov.
GENERAL EISENHOWEB
0 POTREBNI VOJAŠKI MOČI
New York, 31. oktobra General Dmight Eisenhotoer je izjavil dopisniku sHerald Tribune» Blede sedanjih vprašanj: «Združene države se morajo popolnoma stvarno baviti z mislijo o potrebi po vojaški moči, ki bo primerna našemu (atu in naiemu stališču. Naše čete doma so zgolj najneobhodnejše sredstvo za varnost. Naše sile v zasedbenih področjih, ki so močno 't-aanjšane, omogočajo tamkaj naši državi le vzdrževanje miru in izpolnjevanje njene dolžnosti za ustanovitev miroljubne uprave in gospodarstva, k čemur je Amerika obvezana. Na vsem zasedbenem področju so nale čete tako redko razporejen«, da je potrebna stalna opreznost, ker bi njihova najmanjša slabost lahko povzročila izzivanje bi privedla do uporov, kar bi moglo Povzročiti celo vrsto okolnosti, ki bi lahko privedlo do obžalovanja Vrednih posledic.
ALBANSKI PROTEST
London, 31. oktobra Albanija je poslala že drugo pri. čbo Združenim narodom. Tokrat h, da Grčija še nadalje krši nje-meje. Glavni tajnik Trygve Lie Ponoči v New Yorku izjavil, da ■°Žita. obe sporočili med člani vseh fcgaclj ZN.
Tudi Združene države
za razorožitev
Warren Austin odobrava preiskavo o četah v tujini
Simič o stališču FLRJ
NEW YORK, 31. oktobra — Na včerajšnjem zasedanju glavne skupščine ZN je vladalo veliko zanimanje predvsem za govor ameriškega predstavnika senatorja Warrena Austina. Izjavili so namreč, da bo njegov govor vseboval važno izjavo o ameriški zunanji politiki. Vsebino njegovega govora sta odobrila predsednika Truman in zunanji minister Bymes.
Dopoldansko zasedanje je ©tvoril
avstralski veleposlanik v Združenih državah jn delegat pri ZN Norman Makin, ki je neposredno odgovoril na torkove kritike Vjačeslava Molotova o zakesnitvi ustanovitve Sveta za zaupno upravo. Molotov ni bil prisoten. Makin je izjavil, da Sveta niso mogli ustanoviti brez predhodne odobritve glavne skupščine. Avstralija je predožila ustanovite začasnega organa, predloga pa niso mogli sprejeti zaradi nasprotovanja Sovjetske zveze.
«Včeraj so na tej skupščini trdili, da so nekatere države izvedle gonjo proti pravici veta; opozorili so, da bi v primeru uspeha prišlo do likvidacije ZN. To je zelo resna ln popolnoma neupravičena trditev*. Makin je nato Izjavil, da bi se morali pravice veta posluževati le pri važnih vprašanjih: «Predloži-tev tega mnenja kot grožnje s strani kakšne sil« ali skupine sil za ustanovitev nadoblasti lahko imenujemo samo zavijanje dejstev. V pogledu tega, kar smo včeraj slišali o sovjetskih predlogih, bi mo-
rali poudariti, da je vprašanje nadzorstva nad atomsko silo mnogo bolj zapleteno kot pa vprašanje razorožitve. Ne moremo reči, da soglašamo z mislijo, po kateri bi izpodkbpali statut, če bi Izvedli predloge po Baruchovem načrtu. Makin je nato omenil napade ma. lih držav proti pravici veta in izja. vil, da so razprave v VS opravičile prejšnjo bojazen Avstralije. Varnostni svet ni upravičil upov t'stlh, ki so sprejeli listino ZN. Dejstvo je, da določenih vprašanj niso mogli sprejeti, ker so se stalni člani posluževali prvice veta ter se pri tem opirali na popolnoma zmotno tolmačenje listine ZN.
Za Makinom je govoril grški zastopnik Aghnides, ki Je podprl Mo-lotovljev predlog o razorožitvi. Predložil je mednarodno nadzorstvo in sprejem sankcij proti državam, ki bi kršile razorožitev. Govoril je tudi o revnanju v Grčijo, kar vzbuja pri Grkih razočaranje,
Zadnji dopoldanski govornik je bil ekvadorski delegat.
Za učinkovite ukrepe
Na večernem zasedanju je govoril ameriški senator Warren Austin. Izjavil je, da je ameriška vlada pripravljena popolnoma sodelo. vati z vsemi ostalimi člani ZN glede ukrepov za razorožitev. Vztrajal je na potrebi po učinkovitih zagotovilih, ki naj zaščitijo( države, ki bodo izvedle razorožitev, pred nevarnostjo kršitve obveznosti In izmikanjem dolžnosti.
Austin je dejal, da je ameriška vlada pripravljena dati popolno poročilo o svojih oboroženih silah, ki so razmeščene po tujih ozemljih. Glede vprašanja pravice veta velesil je izjavil, da izraža načelo soglasnosti v svojem bistvu realnost današnjega sveta.
»Mclotovljev govor je izrazil ne. zaupanje, nerazumevanje za name. re Združenih držav in ostalih elanov ZN. V vojnem času so Edruže. ne države nudile svojim zaveznikom vso pomoč in sodelovanje, ki ga je lahko dala kaka velika država. V mirnem času so z vsemi sredstvi, ki so jim bila na razpolago, podpi-
«
Commoinveulth pravice«
NKW YORK, 31. oktobra — «New Herald Tribune» skliče vsako leto kongres odličnih osebnosti iz vsega sveta. Za letošnji 15. kongresi so izbrali predmet «Boj za pravico kot svetovno silo». Glavni otvoritveni govor je imel sodnik ameriškega vrhovnega sodišča William O. Douglas, ki je izvajal:
«Kljub neuspehom ostane resnica, da so naš napredek in veliki zaključki našega dela napravili boj za pravico danes za najmočnejšo silo na svetu.
<»Amerika bo še dalje lahko vir moralne sile na svetu, vendar pod enim pogojemc narod mora ostati plodovit, napreden in civiliziran naš program pravičnosti mora vedno napredovati in znotraj naših meja omejevali krivico. Vemo, da diktatura in tiranija nista odgovor na zahteve 20. stoletja. Vemo, da je idealizem v praksi mogoče izvesti. Vemo, da človek išče svobodo in da je izguba svobode prevelika cena celo za mir. Ustvariti je treba svobodo zvez med narodi, kar bo omogočilo medsebojni sporazum in razumevanje medsebojnih vprašanj. Po besedah predsednika Trumana je pravica narodov do medsebojnega spoznanja ena izmed najvažnejših človečanskih pravic in osnovnih svoboščin.»
Sodnik Douglas je izrazil željo po nCommonivealthu pra-vioes ter zaključil, da potrebuje mak načrt za svetovno pravičnost svetovni organizem, ki ga bo podpiral in vzdrževali)
Predi/olii/ni pritisk
na romunsko opozicijo
Ameriška nota o štirih „očividnih kršitvah“ jamstev
VASHINGTON, 31. oktobra — Ameriški predstavnik v Romuniji Burton Y. Berry je izročil romunskemu zunaniemu ministru noto, ki izraža stalno zanimanje Združenih držav za določene pojave v zvezi z romunskimi volitvami, ki so določene za 19. november. Noto je objavilo ameriško zunanje ministrstvo v torek.
Preučitev odgona Nemcev preložena na ponedeljek
Izostanek napovedaneaa poročila
BERLIN, 31. oktobra — Vzporeditveni odbor zavezniškega poveljstva v Berlinu, ki je v torek razpravljal o odgonu nemških delavcev v Sovjetsko zvezo, je sedem in pol ure po pričetku seje naznanil, da do srede do 11. ure ne bodo izdali nikakega poročila. Menili so, da je prišlo do zakesnitve objave poročila zaradi nesoglasij pri sestavi nekaterih točk, ki pa se niso nanašale na vprašanje odgona. Kesneje pa so sporočili, da je odbor razpravljanje o odgonu delavcev preložil do prihodnje seje, ki bo v ponedeljek._
Demantiranje razgovorov
o gospodarski enotnosti Nemčije
Težave s političnimi strankami
WASHINGTON, 31. oktobra — Agencija »Reuter* poroča, da je ameriško zunanje ministrstvo demantiralo, da bi mu bili znani razgovori o možni gospodarski združitvi Nemčije, ki naj bi jih vodila, kot poročajo, vojaški podguverner ameriškega področja Nemčije general Lucius Ciay in poveljnik sovjetskega zasedbenega področja maršal Vasilij Sokolovski, na pobudo slednjega.
Diplomatski viri so potrdili, da je najmanj pred dvema mesecema ‘baršal Sokolovski predložil britanskim, in ameriškim delegatom v za-Vezniškem nadzorstvenem svetu, da b’ se Sovjetska zveza utegnila pri-'Iružiti ameriškemu načrtu za gospodarsko združitev Nemčije, če bi dosegli nove sporazume glede vojne Q<tškodnine Sovjetski zvezi, ki bi pirata iz tekoče proizvodnje za-^hega področja.
^Uhanji minister je vsekakor do-Ijal. da ničesar ne vedo o kakšnem ^davnem razgovoru generala Claya ® tej zadevi in da n ir o dosegli — a°likor je njemu znano — razen potnega sovjetskega predloga norega napredka.
Po drugi strani pa poroča britan-radijska postaja iz Londona, j1 je general Clay izjavil, da niso ^segli nobene rešitve, čeprav so /beli razgovore s Sovjeti glede možati za odstranitev gospodarskih a*av med raznimi zasedbenimi b=dročjj. Rekel je, da ni bilo nobe-“b tajnih pogajanj ter dodal, da ^slijo imeti nadaljna pogajanja z v4emi ostalimi zasedbenimi silami nadi, da bodo irorda našli kom-^omisno rešitev.
Težave so se pojavile tudi v po-edu delovanja nemških strank, iz kega zakasnelega poročila, ki so v -^ali o torkovem zasedanju žarkega nadzorstvenega sveta v
Berlinu Izhaja, da se Svet ni mo-, gel sporazumeti o predlogu, da bi vse ir. nemškim političnim strankam dali v vseh področjih Nemčije enake možnosti za razvoj.
feestanek so posvetili razpravi o načrtu za novi odlok, ki naj bi zagotovil takšno svobodo. Na koncu so načrt umaknili.
Vendar pa pravi neko včerajšnje poročilo, da so bili britanski, ameriški ter sovjetski zastopnik pripravljeni sprejeti ta predlog pod pogojem, da bi vstavili vanj dodatni člen, ki ga je predložil sovjet:ki zastopnik, odobrila pa sta ga tudi britanski in ameriški. Ta člen dovoljuje raznim nemških političnim strankam, da iirajo lahko narodno osnovo, da svobodno prirejajo zborovanja po vsej Nemčiji ter lahko ustanavljajo tudi strankarske organizacije po vsej Nemčiji, Francoski zallopn.k je sicer izjavil, da zaenkrat ne more odobriti koordinacije raznih strank na taki o-snovl, čeprav v bodoče ne bo nasprotoval takim ukrepom. Izjavil je, da je pripravljen pristati na to, da bi se po vseh zasedbenih področjih ustanovile razne stranke pod enakimi pogoji; kar bi bil korak k bodoči koordinaciji teh strank. Ker pa ni bilo mogoče doseči sporazuma o tej točki, so načrt umak-rsT.
rale ZN. Kakšni o bili naši nameni v vojni in miru, prepuščamo zgodovini. Ramo ob rami smo se borili za svpbodo in se nismo spustili v ©bdolžitve. Zakaj s« ne bi mogli ramo ob rami borili tudi za mir? Nikogar ne bom obdolieval. Z veseljem smo pozdravil] vero, ki Jo je Molotov izrazil o možnosti sporazuma med velikimi ln majhnimi silami o življenjskih vprašanjih, kot na primer o nadzorstvu nad atomsko silo, o ukrepih, ki naj sprejmemo za zmanjšanje oboroževanja in vojaških izdatkov, ki se vedno resno težijo narode sveta.
«Združene države vztrajajo na takojšnji razorožitvi in menijo, da je treba dati Molo-tovljeve predloge na dnevni red glavne skupščihe ter o njih obširno razpravljati. Pravilno je, da je pobudo za to vpraša, nje dala ravno Sovjetska zveza, ki ima močno vojsko. Pravilno je bilo tudi, da so Združene države stavile predlog za sprejem primernih ukrepov, ki na j preprečijo izdelavo in uporabo atomskih bomb.
«Po zadnji vojni smo zaradi enostranske razorožitve naredili napako. Ne smen-o je ponoviti..
((Oboroževanja ne moremo zmanjšati s tem, da samo govorimo o ureditvi, o irožni razorožitvi in o resni gospodarski težavi, ki so jo povzročili prekomerni izdatki za oborožitev. Ne moremo izvesti te razorožitve, ne da bi izvedli konkretnih u-krepov, ki naj uredijo ((miroljubne povojne razmere*, ki jih je omenil Molotov.*
Glede Molotovljevega namigavanja na prisotnost tujih čet na določenih ozemljih, je Austin rekel, da je ameriška vlada tolmačila Molotov-ljeve besede v smislu, da je Sovjet' ska zveza pripravljena podati točno število o moči svojih oboroženih sil, ki so razmeščene v bivših sovražnih državah in na drugih tujih
ozemljih.
«Združene države, tako je zatrdil Austin, vztrajajo na točnem izvajanju te politike. Združene države nimajo niti v domovini niti v tujini ničesar skrivati v pogledu svojih oboroženih sil. Združene države bodo natančno izvedle to politiko. Ameriške čete niso v nobeni prijateljski državi, razen s privolitvijo te države. Predložena preiskava o moči oboro. Ženih sil bi morala obsegati vse mobilizirane čete v domovini in v tujini.*
O vprašanju pravice veta je Austin dejal: ((Združene države menijo, da je v tedanjem, stanju razvoja mednarodne skupnosti soglasnost stalnih članov Varnostnega sveta pri njegovem delu za utrditev miru važna in potrebna.
«V tem trenotku se Združene države upirajo popravku člena 27. listine Združenih narodov (člen o vetu). Zavedajo se tudi, da je možnost za večji uspeh dela VS ln da Je ravno tako možnost za večji uspeh pri izvajanju člena 27. Pri izvajanju formule za računanje glasov sta potrebni za preprečenje kakšnega dejanja proti vsebini ali duhu
Nota pravi, da «kažejo določeni znaki volivnih priprav v Romuniji na možnost, da te volitve ne bodo imele tistega svobodnega in pravičnega značaja, kakršnega je jam. clla romunska vlada, ko je sprejela sklepe moskovske konference, in da ne vodijo do imenovanja vlade, ki bi odgovarjala volj; ljudstva, kot je predvideno v sporazumu, ki so ga sklenili na krimski konferenci.*
Nota omenja pismena jamstva, ki jih je januarja dala romunska vlada ter ustmena jamstva ministrskega predsednika, na podlagi katerih so Združena države pri-znal£ romunsko vlado.
Nadalje Izjavlja, da je vlada Združenih držav po predhodnih no. tah z dne 7. maja in 14. junija ter romunskih odgovoril «sprejela na znanje objavo volivnega zakona, ki ga je izdala romunska vlada, ukre. pe, ki so jih izvedli za vpis romunskih volivcev in objavo datuma, ki so ga določili za splošne volitve za. konodajnih organov*.
Vsndar pa nota omenja štiri «oči-vldne prekrške* jamstev za volitve, katere je dala romunska vlada, Ti prekrški so:
1)	svobodo ifdeležbe pri volitvah, katero so obljubili januarja, so kot se zdi, v pogledu onih strank, ki ne sodelujejo v sedanjem vladntm bloku, resno prejudicirali, ker so se primerila razna dejanja, ki kažejo, da z omejevanjem vpisov in z zastraševanjem poedincev delajo razlike;
2)	strankam, ki niso v vladnem volivnem bloku, so popolnoma pre. povedali uporabo radijskih postaj, čeprav so jim obljubili enako uporabo teh sredstev za razširjanje njihovih mnenj in čeprav jih vla-lni blok s tem sredstvom »talno napada;
3)	pravica tiska, objav In sirjenja političnih spisov, kar so jamčili januarja, je težko omejena, kar Izvajajo v pogledu strank, ki niso v vladnem bloku, s posrednimi in neposrednimi sredstvi;
4)	stranke, ki niso v vladnem votivnem bloku, še vedno naletevajo na največje ovire in silno nasprotovanje, kar se tiče zagotovljene pra. vice do organiziranja združenj, se. Stankov in preskrbe zadevnih prostorov.
Na torkovi seji sta vprašanje sprožila britanski in ameriški zastopnik; sovjetski zastopnik Je odgovoril, da nima potrebnih listin, da bi odgovoril na vse njune točke. Soglašal pa je s tem, da bodo o vprašanju razpravljali na prihodnji seji. Dopisnik britanske radijske družbe v Berlinu pravi, da imajo v britanskih in ameriških krogih ta sklep za zadovoljiv.
Vprašanja odgona nemških delavcev v Sovjetsko zvezo se je dotaknil tudi «Times». List piše med drugim: «Sovjeti so odgovorili na obtežbe z obrambo, ki se opira na dve utemeljitvi. Prvič, da so delavci odšli v Sovjetsko zvezo prostovoljno v skladu s pogodbami, k: so jih svobodno podpisali. Ce je to resnično, je obramba s tem popolna, Čeprav bi bilo lahko dejstvo, da Sovjetska zveza trenotno v Nemčiji nabira strokovnjake za gradnjo radarja, merilnih priprav in sredstev za raketni pogon, vredno obžalovanja, ima pravico, da jih nabira, če so pripravljeni iti s Sovjeti.
«Druga obrambna utemeljitev Sovjetov je, da so se Angleži, Američani in Francozi vedli prav tako slabo. Kot je splošno znano, so vse tri estale zasedbene sile poklicale strokovnjake iz Nemčije. Vsekakor pa je treba upoštevati štiri dejstva: 1. Angleži in Američani so Imeli v prvi vrsti namen, da bi z zasliševanji zvedeli za odkritja nemških znanstvenih raziskovanj, ne pa da bi spretnost in delo posameznikov uporabili v svojih državah; 2. vsi nemški strokovnjaki, ki jih zahodne velesile še zadržujejo izven Nemčije, so tam s svojim pristankom in v veliki meri na podlagi pogodbe; 3. število tistih, ki »o jih poslali na. zahod, je bilo v vsakem primeru mnogo nižje od sedem ali osem tisoč, kolikor so jih, kot se zdi, odgnali zadnji teden ali nekoliko prej s sovjetskega področja; 4. Sovjeti sami so od konca vojhe dalje stalno pobirali nemške znanstvenike in tehnike na podoben način, kot njihovi zavezniki in ne-glede na nedavne odgone v nič manjšem številu.
»Vse tekmovanje med zavezniki za nemške vojaške tajnosti je neugodno in vznemirljivo, zaključuje «Times», toda zadnji odgoni predstavljajo tako po načinu kot so obsežnosti nekaj novega*.
Radijska postaja v Leipzigu, katero nadzorujejo Sovjeti, je odgovorila na anglo-ameriške obtožbe, da
Sovjetska zveza »deporttro* na tisoče nemških strokovnjakov. Navajala je vesti sovjetske poročevalske agencije, po katerih naj bi se Angloameričani takoj po zasedb: polastili nemških znanstvenih zavodov, poizkusnih postaj in labo-ratorljev, jih razstavili ter nato v Veliki Britaniji ln Združenih državah ponovno zgradili. Radijska postaja je omenila, da je pri tem sodelovala tudi Francija. Radijska postaja je dodala, da so z Iskanjem izvedencev, ki so bili specializirani v atemskem raziskovanju, zračnih in pomorskih gradnjah ter zdravstvu pričeli takoj po zasedbi.
Sovjetska poročevalska agencija je nadalje poročala, da so Američani med napredovanjem po zatrjevanju nekega ameriškega dopisnika iz podjetja Siebel iz Halla odnesli načrte novega tipa letala, drugi oddelki pa so se v neki kemični tovarni polastili recepta za izdelovanje tajnega preparata, ki ga zdaj izdelujejo v Švici, opremljen pa je označbo «Made in United States of America*.
Poročevalska agencija Je tudi omenila, da so deportirancem baje obljubili, da bodo v šestih mesecih
lahko za njimi prišle tudi družine, če bodo delo opravili na zadovoljiv način, toda — pravi sovjetska agencija — znan n.i niti en primer, da bi za deportiranimi znanstveniki prišle družine.
Poročevalec francoskega oboroževalnega ministrstva je izjavil, da so oblasti odvedle s francoskega zasedbenega ozemlja nemške izvedence in da dela več sto specializiranih delavcev zdaj v Franclji. Poroče-valeo je obžaloval »živčno vojno* med velesilami, ki je nastala zaradi teh premestitev. Dodal je, da so specializirani delavci, katere je vzela Velika Britanija, podpisali pogodbe popolnoma pestovoljno. Nemški tehniki so zavarovani, ne more pa reči, s kakšno vrsto dela so zaposleni. Sprejeti so s pravilno pogodbo in prejemajo iste plače kot Francozi, ki opravljajo slične posl«. Izjavil je tudi, da so Nemce pred odvedbo v Francijo skrbno izbrali. Nemški delavci so več ali manj oddeljeni od francoske javnosti ter jim ni dovoljeno pripeljati s seboj družin. Zadnjo skupino tehnikov, ki je prišla iz Nemčije v Francijo, so zbrali v Salnt Raphaelu na sredozemski obali. Pravijo, da so Izvedenci v proizvodnji torpedov.
Aktualni problemi sodobnega sveta
Kaj pravijo Baruch, McMahon in Spadk
NEW YORK, 31. oktobra — Delegat Združenih držav v komisiji ZN za atomsko silo Bernard M. Baruh in glavni ustvaritelj ameriškega načrta za državno nadzorstvo nad atomsko silo senator Brian McMahon, sta sinoči govorila na letni konferenci za sodobna vprašanja, ki jo je priredil list «New Vork Herald Tribune*. Predmet razpravljanj je bila »Atomska sila za mir*. Oba govornika sta dokazala, da je polni razvoj zmogljivosti atomske sile v miroljubne namene odvisen od učinkovitosti mednarodnega nadzorstva nad atomsko silo, ki jo proizvajajo v razdiralne namene.
Baruch je govoril o ameriškem
stališču do mednarodnega nadzorstva nad atomsko silo po Združenih narodih, in jasno dejal, da je ameriška delegacija v komisiji za, atomeko silo pripravljena sprejeti sovjetski predlog za sklenitev dogovora in pogodbe, da bi proglasili atomsko bombo za nezakonito in uničili atomske bombe, ki jih imajo zdaj Združene države. «Prvotno — je nadaljeval — smo predložili
listine ZN vzdržnost in samodisciplina*.
Za Austinom je govoril kolumbijski delegat Alfonso Lopez, ki je zagotovil podporo svoje države pri splošni razorožitvi; izjavil je tudi, da je naklonjen ohranitvi pravice veta in ostalih omejitev, glede katerih so se odločili predstavniki petih velesil v San Franciscu. Izjavil je, da je pravica veta na ta ali oni način vedno obstojala kot privilegij velesil in da so njen obstoj v Društvu narodov zakrinkali pod obliko soglasnosti.
Libanonski delegat Camille Chamcun je izjavil: «V polnem soglasju z vsemi državami arabske zveze in s splošnimi načeli naše organizacije ne moremo dovoliti, da bi vprašanju beguncev ln brezdomcev vzeli njegov pravi značaj, ki je zgolj človečanski.*
Jugoslavija ne more sprejeti
Za libanoskim delegatom Je govoril jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič, ki je Izjav.1, da se odločno upira vsaki spremembi pravice veta ter pristavil, da »sta nesoglasje in napetost med zmagovalci, vštevši velesile, ustvarili negativni vtis sedanjih dogodkov.*
Na pariški konferenci so sprejeli vrsto predlogov, ki so v nasprotju z glasom, ki so ga izrazile neposredno prizadete države. To velja tudi za predloge, ki so jih stavili glede mirovne pogodbe z Italijo. Glavna žrtev italijanskega napada ne more sprejeti teh predlogov. »Posledica tega je neuspeh, Kaj je razlog tega neuspeha? Razlog je v načinu, da manipulirajo z glasovi, namesto da bi našli skladno ureditev.
»Nihče na svetu ni dvomil, da prisotnost britanskih čet v Grč'ji, ko se je grški narod odločil o dokončni cbliki vlade, ni imela odločilnega pomena na izid volitev. Prisotnost britanskih čet je dala obsežne možnosti protidemokrat-skim elementom, ki so se čutili zaščitene. Mnogi izmed njih so se celo spustili v nevarno gonjo proti sosedom, to je proti Albaniji, Bol-
Ukrepi za zvišanje
Industrijske proizvodnje v ZSSR
Čistke in premeščanje industrijskih uradnikov v tovarne
LONDON, 31. oktobra ■— Med ukrepi, ki so jih v Sovjetski zvezi uvedli za povečanje industrijske proizvodnje v počastitev 29. obletnice revolucije, je moskovska radijska postaja omenila tudi premestitve številnih industrijskih uradnikov v tovarne. Delovodje jih morajo v najkrajšem času usposobiti za koristno delo.
Do sprememb prihaja tudi na drugih popriščih. V zvezi s Stalino. vim odlokom, ki zahteva konec korupcije in tatvin na kolkhozih, pije »Reuterjev* moskovski dopisnik David Brown: «Stalinov odlok je dal pobudo za številne časopisne komentarje in številne mitinge po vsej Sovjetski zvezi. Dal pa je pobudo tudi za številne aretacije krivih uradnikov.
Ta kolhoški odlok je že četrti v vrsti odlokov, ki so jih nedavno ob. javili, da ti odstranili nevestno po..
gnrlji in celo Jugoslaviji, in sicer z namenom, da odvrnejo pozornost ljudstva od svojih notranjih vprašanj in težav.
»To je kršitev listine Združenih narodov — je nadaljeval Simič — ter predstavlja grožnjo za neodvisnost ln mir na tako važnem odseku kot je Balkan.*
Simič je izrazil, da njegova država, ne bo sodelovala na podonavski konferenci:	»Zahtevamo, da
nam brez odlašanja vrnejo ladje, ker so naša last. Vprašanje vrn.tve tega brodovja nima ničesar opraviti z vprašanjem podonavskega režima.*
Simič Je končno izjavil, da podpira Molotovljev predlog za razorožitev ter je zahteval posredovanje glavne skupščine pri španskem vprašanju.
puščanje na vseh popriščih sovjetskega življenja in po vs:j Sovjetski zvezi znova okrepili komunistic. no disciplino. Prejšnji odloki so ostro kritizirali pomanjkanje trdne komunistične ideologije v sovjetski literaturi, drami in filmu. Programe »Ljudske glasbe* so napadli, češ da ne vsebujejo dovolj patriotska »ideološko zdrave* glasbe. Odlok je povzročil prerod v poučevanju temeljnih Marxovih In Leninovih naukov z vsemi sredstvi: v gledališču, literaturi, filmu in šoli.
«Kolhoški odlok bo imel daleko. sežnejse posledice kot ostal; odloki. Tiče se življenja vsega kmetskega prebivalstva. Navaja zločine, ki so jih zagrešili na kolhozih: nepravilno ocenjevanje delovnih dni (t j. krivice pri nagrajevanju izvršenega dela), protizakonito prila-ščevanje Javnih zemljišč, tatvine lastnine, kršenje upravnih načel. Po vladni označitvi ti zločini občutno ne škodujejo samo kolhoske.. mu s'stemu, marveč so silno nevarni tud; za celotno socialistično zgradbo.
«Sedanjo čistko v kolhozih Izvajajo po vsej Sovjetski zvezi, t. j. v 217.000 kolhozih, v katerih živi 85% kmetskih družin.
«Pomemben Je odstavek odloka, ki govori o nepravilnem zaposle-vanju delovnih sil in o pretiranem razbohotenju upravnega
»kar je na mnogih kolhozih povzro. čilo pomanjkanje sposobnih delov. n;h sil*. Na kolhozih manjka po 25%, 30% ali celo 50% rednih delovnih sil, čtprav se vračajo vojni povratniki, begunci, povratniki s prisilnega dela in vojni ujetniki.
«Poleg tega pa potrebujejo po državnih načrtih 6 milijonov indu. strijskih delavcev, da bodo lahko izvedli petletko. Ce bo kolhoški odlok dovolj zvišal učinkovitost proizvodnje na kolhozih in omogočil še dobavo delovne sile za industrijo, bo p tem znatno olajšal napore Industrije za izvedbo Stalinove petletke.*
Moskovska radijska postaja je prenašala uvodni članek »Pravde*, k; nujno zahteva izboljšanje sovjetske državne uprave in znižanje njenih stroškov. Članek vstbuje sle. deče besede: «Boritl se moramo proti birokraciji, ker rodi birokracija lenobo in neznačajnost uradnikov*, «povsod rabimo sposobne ljudi, da bodo mogl. izvest; sedanjo petletko*, »oddelki in odseki ne de. lajo drugega kakor kaos*.
«Pravda «nadaljuje — verjetno da ne b; vzela poguma upravnim u-radnikom,* Nikjer na svetu državnih uradnikov ne cenijo bolj, kot v Sovjetski zvezi. Uradniki bi se morali tega zavedati ;n se Izkazati vredne zaupanja ljudstva.*
Članek zaključuje z «vzgledom mladega uradnika v nekem sovjetskem uradu Salina Scrgejenka, ki je prosil za premestitev v neko tovarno, ker je hotel postati produktivni član sovjetske države.* «Prav. da* pripominja, da mu je sledilo več tisoč mladeničev.
ŽIDOVSKA AGENCIJA
NI DOSEGLA SPORAZUMA Z VELIKO BRITANIJO
Jeruzalem, 30. oktobra Blagajnik Zidovske agencije Kaplan, ki se je udeležil razgovorov o Palestini v Londonu, je demantiral vest, da b, dosegli kakršen koli spo. osebja, razum z britansko vlado.
sličen načrt, toda samo kot del neke celote. Pogodba, ki bo rešila svet, mora biti , glede izvajanja ln učinkovitosti stvarna in ne sme biti izraz pobožnih namenov.*
Maruch je naglasil potrebo, da bi morala imeti pogodba trdno podlago ln dobro določene predpise; rekel je, da so prejšnje mednarodne pogodbe za preprečitev vojne odpovedale zato, ker je šlo za idealistične izjave. Dodal Je: «V vsaki pogodbi mora biti določeno sredstvo, s katerim bi prisilili, da jo upoštevajo vsi tisti, ki so prevzeli obveznosti. Rad bi vami dokazal na zelo Jasen način, da Združene države nL majo tajnih namenov ln da hočejo kori: ti ti svetu in s temsamim sebi. Vedno smo bili ln smo še zdaj pripravljeni upoštevati vsak tak predlog.*
McMahon je tudi govoril o ameriških in sovjetskih predlogih za nadzorstvo nad atomsko silo. Dejal je: »Zakaj ne bi bilo mogoče, da bi pogodba natančno določila kršitve, ki bi Jih marali kaznoVati in kazni, ki bi jih morali naložiti kršitelju? . «Ne more biti vprašanja veta niti možnosti izmikanja. Morala bi slednje kršitve: 1) za nezakonito imeti naglo in sigurno kazen za na-posest in uporabo atomske bombe; 2) za nezakonito posest atomske snovi, ki bi bila prikladna za uporabo atomske bombe; 3) zaplenitev vsake tovarne ali druge imovine, last mednarodnega organizma, ki bi deloval na razvoju atomske sile ali zavoda, ki bi ga ta pooblastil; 4) prouovoljni poseg s delovanjem zgoraj omenjenih oblasti; 5) ustvarjenje ali razvoj nevarnih načrtov v nasprotju z odobrenim dovoljenjem1 po mednarodni ustanovi za nadzorstvo ali brez dovoljenja.*
McMahon je priporočil ustanovitev ameriške notranje komisije za atomsko silo. Dodal je: »Na ta način smo pojasnili, da mislimo delati za mir in ne za vojno. Na ta način smo tudi skušali dokazati, da se pridružujemo upanju, ki so ga izrazili Sovjeti, da bi morala imeti v pogledu atomske bombe atomska sila isto razmerje, kot ga ima električna sila do električnega stola.*
Spaak je naštel druge važne čini-telje za bodočo ureditev sveta. Rekel je. da bi morala vsaka d.-lava, bodisi majhna, srednja ali velika sprejeti mednarodni zakon m da bi morala biti vsaka država prepričana, da je treba spoštovati zakon večine. Spaak je imenil tudi govor predsednika Trumana na glavni skupščini 4n izjavilš da je s tem povečal zaupanje v bodočnost Združenih narodov.	s
Julijska krajina na poti obnove
Oddelek za Javna dela pri Zavezniški vojaški upravi je odgovoren za popravilo Škode, ki Jo je povzročila vojna in za načrte gradenj in Javnih del, ki »o jih vključili v obnovitveni program za področje «A». Ta program znatnega obsega izvajajo na področju, kjer Je bila vojna Skoda znatna in obsega odstranjevanje ruSevjn, podiranje, odstranjevanje bomb in min, usposabljanje cest, kanalov, vodovodov in odvodnih naprav, kakor tudi obnovo poškodovanih vasi, h« in stanovanj, Sol, bolnišnic, cerkva občinskih poslopij, pristanišč in mostov ter popravljanje in ohranitev umetniških del in spomenikov, Skupno so zaposlili 19.330 delavcev v primerjavi z 2.000, ki so bili pred vojno navadno zaposleni pri javnih delih. '
Ne glede na obnovo poškodovanih vasi, ki predstavlja obširen načrt, Je eden izmed najza-nlmlveJSih delov programa melioracijsko delo in razširitev že melioriranih področij izpred vojnih časov, ki omogočajo celotnemu področju «A», da zadostuje samemu sebi s tem, da omogočijo povečanje razpoložljivosti Sita na tisto vISino, ki naj zadosti vsem potrebam, ne da bi se bilo treba zatekati k uvozu. Dograditev nova univerze, gradnja novega trakta otroške bolnišnice v Trstu in gradnja predora za cestno železnico med Sv. Jako-bom *n Skednjem, so nadaljnji zanimivi deli obnovitvenega programa, pri čigar izvajanju so med čeli na umetniških zgradbah in spomenikih odkrili rimske ostanke, katerih obstoj na tem področju ni bil znan.
Štiri do 6.000 delavcev Je bilo zaposlenih pri osuševanju zem-
dela ter popravilo kanalov in mostov.
Oddelek ra Javna dela so poleg tega pooblastili za pogozdovanje med Foljanom in Bazovico, ki bi moralo pravočasno preprečiti erozijo zemljišč. Poverili so mu tudi dela za odstranitev skal in majhnih odmrlih dreves na področju Bazovice, kar bo leta 1947 omogočilo painjo na obsežnem področju. Tudi zamisel tega načrta je sprožil oddelek za poljedelstvo, ln sicer na pobudo svojih uradnikov.
Odstranjevanje razstreliv
Delo oddelka, ki so mu poverili odstranjevanje bomb in min, še ni končano, ker vsak dan prihajajo sporočila o odkritju razstreliv na poljih, v hišah, v rečnih strugah in v morju. V skladiščih so zbrali ali pa razstrelili na mestu že 4.000 ton razstreliv. Drugega načina so se po-služili, kadar je bila odstranitev videti prenevarna. Od skupnega števila 200 civilnih prostovoljcev jih je bilo 22 ubitih pri izvrševanju dolžnosti, med njimi tudi oče in sin iz iste družine, medtem ko je drugih 8 postalo nesposobnih za delo. Kljub temu novi prostovoljci vsak dan opravljajo delo. Veliko količino • vskladiščenega materiala — tako medi, bakra, aluminija In jeklenih razbitin — so uporabile tukajšnje Industrije.
Piri vseh načrtih Zavezniške vojaške uprave se odločno drže načela, da je treba pri vseh obnovitvenih načrtih in raznih programih material kiipiti ali zbrati na področju jn izključujejo ! uvoz na področje brez pismenih dovoljenj, ki jih izdaja oddelek
in na pol razruš e ni zidovi zadnje vojna na
1JI*f Ba Podlagi melioracijskih
načrtov. g*,t tsoč jih j« bilo “■Poslsnih pri pogozdovanju. Po Vključitvi melioracijskih del med GraAežam in Tržičem so
iswiylraU P0'*70*!«, kri obsega 500 h®ktarjev zemlje in še novih melioriranih pod-,J’ Starih te*i eno v Trži-
škl 'L T PH ^jerju v trža-«1 občini. Meliortrall so tudi grl-
?k°11 Lon^rJa*	vojno
* področju pridelali prav ta, prav nič pa med vojno aradl p°p]aV]jenja roei|oriranjj,
«, ro 'j' ** *° ga povzročili Nemanjem Jezov, kanalov In 10	L*t°* 80 Podelali 9 do
nj« iet„V aU na hektar, prihod-
1 »to pa bl Mradl lzbo,j,Rnja
VOJNI STROŠKI VELIKE BRITANIJE
.*?sehen pododbor Zdru-
trati 'V'10'! je P° dol9°-vseh	Preučitvi
Z h,n$ d kov »gotova, da ?ma Veliko Brt-tov Vrn milijard fun. ZlnnU T\S0 odstotkov volna L^.9 odstotkov pred-S"«** tonote in več v tujini.
dal ; le tudi razvidno. let« w d?.,arede letošnjega leta demobilizirali 6 milijo-
»ov oSeb> t Hmer so jggj
delovniki11, razpolo iljivih
19W v *l j k0t je blkL leta yP\ vaotovili ao tudi, tla
izlml *ralie&tvo dane, i.t i^,Evropo vež kot pa lob 1938 in d* te zdaj apo-tSZ? dobavljati evropskim
ki so "iih™ Proizv°de, Kemči^ Pr6Je kupovaU «*
namakalnih naprav morali do-hlktarPr°1*VOdnj° 14 •t0tOV n*
Oddelku za poljedelstvo pri •o po-
Javna
‘•rega je omogočil oddelek
del* a tem, d-i Potrebna člat.lna
z*
pr*v»i-l In tehnično
predstavljajo žalostno zapuščino primorskih tleh
za industrijo in javna dela. Devetdeset odstotkov pri javnih delih uporabljenega materiala so pripravili na področju «A» ln ga samo v majhnih količnah uvažajo od zunaj. Les uvažajo iz Vidma v obliki hlodov, ld jih razžagajo in obdelajo na področju; iz zavezniških vojaških virov so preskrbeli koncentrirani bitumen, ki so ga predelali na kraju samem, da so ga uporabili kot asfalt za popravilo cest ln za usposabljenje cestnih hodnikov, pri čemer So uporabljali tudi pesek. Ceste in mostovi so zdaj v boljšem stanju kot pred vojno, kar je v čast delavcem, k‘ so bili prej dolgo časa nezaposleni in morejo zdaj uveljaviti in potrditi svoje zmožnosti.
Večino delavcev so zaposlili pri pripravljanju gradbenega materiala, kot na primer pri pripravljanju ojačenega Jekla, ki so ga nabrali med razbitinami, Obnovili so 22 mostov z 8 do 10 metrskimi loki. Zdaj obnavljajo most pri Fevml, ki pelje preko Soče v Gorico, katerega so zgradili pred več kot sto leti. To bo popolnoma nov ln sodoben most iz ojačenega betona z razpetino 60 metrov.
Prostovoljni program
Od poškodovernih poslopij in lz pristanlSč so odstranili ‘112.000 kubičnih metrov ruševin. Ta odstranitev Je vključena v prostovoljni program, na osnovi katerega morejo lastniki hiš zahtevati od tehničnega oddelka- odstranitev ruševin proti povračilu vaeh stroškov. Vse ruševine uporabljajo pri gradnji pomola pri pristanišču za les nasproti Skednja. V tržišklh ladjedelnicah je 500 delavcev zaposlenih samo pri odstranjevanju ruševin, ki so namenjene za zasipavanje tamkajšnjih močvirnatih področij. Več kot 1.000 delavcev Je zaposlenih pri obnovitvenih delih,v tržaškem pristanišču. Večina od njih so delavci, ki so usposobljeni za nevarna podlralna dela, ki so tre nota o v teku. Dviganje ladij, ki so ovire' ■ pr Me/o je ob pomolih ln • n .ij.aova odstranitev Je konča-
na. Dvignili so ladje od majhn'h lzkrcevalnih čolnov pa do 30.000 tonske oklepnlce «Emperor», ki so jo odstranili pri S. Soboti v bližini jeklarn Ilva.
Obnovili so 21 malih portlčev in sidrišč od Porto Buso pa do Debelega rta, od katerih so bila nekatera popolnoma uničena kot v Sesljanu, Devinu in Sv. Križu, zgradili pa so tudi zidove dokov v Tržiču. Polovico sesljan-skega pristanišča je treba še očistiti, ker zapira vhod neki stari nemški prekooceanski minirani parnik, katerega odstranitev predstavlja precej težak podvig.
Ribiškim čolnom Je bilo zaradi naplavin pred obnovo portiča Sv. Križa nemogoče priti vanj. Za vsa dela vzdolž obale je stalno na delu brodovje 17 čolnov kakor tudi 27 službenih čolnov in vlačilcev za čistilna dela. Za celotni program uporabljajo 201 cestno prevozno vozilo.
Vodovodi in predori
Vodovodi so zahtevali popravila z vključitvijo načrta za razširitev vodovodnega omrežja v Trstu, medtem ko so novi ma;hni vodovodi potrebni za dovajanji vode z vasi v zaledju. Vse odvodne naprave so bile med vojno poškodovane in so zaradi tc-ga prlpravjli načrt za zgraditev novih, medtem ko stare začasno popravljajo. Potrebno je, da brez odlašanja začno z deli. Projektirani predor Montebello bo predstavljal neposredno zvezo med Sv. Jakobom ln Skednjem ter bo zaposlil 5.880 delavcev.
Polovico načrtov za obnovo 28 poškodovanih vasi ao zdaj izpolnili. Hiše je gradilo od začetka septembra 2.675 delavcev. Prebivalci vasi izberejo tip hiše, ki jim najbolj ugaja; to je tip Va-rese ali sistem gradnje v lesu. Za kuhinjo In ogrevanje ter gospodarsko izrabo goriva so namestili peči, ki jih je dobavila tržaška tvrdka Kozmann. Les, ki so ga uporabili za izdelavo vrat, okenskih okvirov in podov v gornjih nadstropji«, so nažagali na kraju samem' ‘z hlodov, katere so uvozili iz Vidma. Cement za, prižemi je Je dobavila tvornica iz Plav pri Gorici. Poleg poškodovanih vasi je v tržaški občini zahtevalo popravilo vojne škode 8.507 stanovanj. Polovico teh del so zdaj dovršili ln ac pel tem zaposlili 4 032 delavcev. To ne obsega manjših popravil jiot razbitih stekel, o katerih stalno prihajajo poročila.
Novi gradbeni načrti .obsegajo gradnjo 275 delavskih stanovanj pri Sv. Soboti, od katerih jih bo imelo 165 po dve sobi In kuhinjo, ostala pa po tri sobe In kuhinjo. Dela bodo morali končati do 30. Junija 1947; stroški bodo znašali 200 milijonov lir. Gradbeni načrti za tržaško občino obsegajo skupno 800 novih stanovanj ali enot poleg načrtov Icam, ki bi jih morali začeti izvajati ob koncu leta in obsegajo gradnjo 437 stanovanj. Načrti za Gorico obsegajo gradnjo treh ljudskih hiš s 44 stanovanji za vsoto 44 milijonov lir. Za Gradišč* so predvideli' gradnjo dveh ljudskih hiš s 24 stanovanji za 23 milijonov lir. Tržič Ima 40 načrtov, na podlagi katerih bodo zgradili večjp število stanovanj. V začetku septem-bra Je'gradbeni program, ki so ga odobrili, dosegel več kot 6000 milijonov skupnih stroškov.
t
lovno poslopja
Sole so zahtevale velika popravila ln jih je 70 od 104 že popravljenih. PrSv tako 6 od 8 bolnišnic, 13 od 17 sirotišnic ln zavetišč, 14 od 16 samostanov in cerkva in 126 javnih in občinskih poslopij od 179, katerih popravilo so odobrili. Nova univerza, ki je pred vojno niso dogradili, zdaj zaposluje 300 delavcev pri notranjih delih v poslopju. Dalo
Praglod odd&lka na dala
naorlov za jav-ZVU -
Zaposlili so okoli 20.000 dolavcov
zahteva samo za pripravo materiala 7.000 delovnih dni. Dograditev bo omogočila 1.500 dijakom tehnike in filozofije študij v Istem poslopju, namesto da bi obiskovali predavanja v poslopjih, ki so raztresena po mestu. Nov trakt otroške bolmšnioe «Burlo Garofolo*, ki so jo postavili leta 1936/37, bo povečal število postelj za 260, od katerih jih bo 110 rezerviranih za bolnike z nalezljivo boleznijo ali tuberkulozo.
Oddelek lepih umetnosti zaposluje 87 delavcev, ki so zapo-i sleni pri delih, za katera je potrebna visoka usposobljenost in si- pod neposrednim nadzorstveni strokovnjakov. Obnovitvena dela poškodovanih gradov iz 15. in 16. stoletja v Gorici, Rihemberku 'n Kronbergu obstajajo samo v popravljanju In vzdrževanju, ker bi bili stroški celotne rekonstrukcije previsoki, da bi se je zdaj lotili. Uničeni «Stolp sv. Barbare* na gorlškem gradu to zdaj obnovili kakor tudi del gotske kapele. Stroški za ohranitev razvalin gradu v Rihemberku znašajo 5 milijonov lir, medtem ko '-j stroški rekonstrukcije zahtevali 50 do 75 milijonov lir. Ohranitev razvalin gradu v Kronbergu preučujejo. Zelo zanimivo delo Je bilo v stari cerkvi v Gradežu iz 6. stoletja, kjer je
CHICAGO
SREDIŠČE SVETOVNEGA LETALSKEGA PROMETA
Chicago je drugo največje ame- | ukrepi izdal dovoljenje tudi i*
Pogled na prijazno slovensko vas, ki vstaja iz uničenja in razvalin
odkrivanje mozaika na tleh, ki je bil pokrit s plastjo cementa z- obvarovanje pred poškodbami med vojno, dovedlo do odkritja temelja starejše cerkve, ki sega v peto stoletje ln jo Imajo za najstarejšo krščansko cerkev, ki so Jo odkrili v Italiji, Dela v Pulju ln Trstu so odkrila nove rimske sledi.
Na obnovo stolnice v Pulju, k' je resno poskedovana, niso mislili več, kot da omogočijo opravljanje obredov v cerkvi. Restavracija kupole Augustove-ga templja v njeni prvotni lepoti je v sedanjem trenotku skoraj nemogoča, četudi bij poklicali strokovnjake Iz Benetk za vodstvo obnovitvenih del štirih podrtih
stebrov, ki so predstavljali enega od najredkejših primerkov rimske klasične arhitekture, ter za rekonstrukcijo slovitih razvalin, v kolikor bodo dovoljeval! stroški za ostale številne načrte pri oddelku za javna dela.
Vse izvedbe načrtov dajejo v zakup tukajšnjim tvrdkam, izmed katerih izberejo najnižjega ponudnika, razen če ne dvomijo, da bi mogel ponudnik nalogo izvesti v določenem času. Vsi načrti Javnih del teže k stalnemu obnovitvenemu programu na vsem področju, ki bo dal drlo največjemu možnemu število tukajšnjih industrij za proizvodnjo 1 potrebnega materiala in zaposlil kar rihjveč delavstva.
Pomen kralja
v socialistični državi
Misli prnfn-sorja (i. M. TrHvolyana
Odločitev grškega naroda, s katero je dovolil svojemu kralju Juriju II. vrnitev v domovino, je v svetu sprožila Številna razpravljanja ln razmotrivanja o vlogi in pomenu monarhije. V naslednjem priobčujemo razpravo profesorja O. M. Trevelpana o pomenu krone v današnjem britanskem vladnem ustroju.,
V britanski ustavi obstaja le dolga stoletja navada, da kralj sicer kraljuje, a ne vlada; an-ghSki narod se tega tako dobro zaveda, da predpostavlja, da tudi ves ostali svet to razume in samo zaradi tega tako redko o tem aovori.
Lahko je trditi, dq. ima kralj po zakonu — sicer nepisanem — pravico po svoji volji razpustiti ministrski svet In ga nadomestiti s kakrSntm koli drugim svetom, čeprav ne bi bil po volji naroda. Prav tako lahko razreši sluibe vse svoje civilne in vojaške uradnike (razen sodnikovi in lahko prične vojno ali sklene mir, ne da bi kogar koli vprašal za svet. Ima torej veliko dalekoseznejše pravice In polnomočja, kot so jih imeli kralji iz rodbine Stuartov pred revolucijo leta 1688-89.
Kraljeve pravice
Vendar se mu pa seveda niti ne sanja, da bi se kadar koli posluzil teh svojih pravic. Po starem običaju, ki je danes močnejši kot vsak zakon, tega niti napraviti, ne bi mogel, četudi bi hotel.
Osnova sedanje britanske ustave je v tem (čeprav za to ni nobenega napisanega zakona), da drlav i vladajo ministri kraljevega kabineta, ki pa smejo ostati na svojih mestih samo, Se imajo zaslombo večine poslanske zbornice. Kralj vedno potrdi njihov nasvet glede izvrševanja vladnih poslov In vse rešitve, ki se tičejo notranje in zunanje politike.
Kralj ne odgovarja za dejanja svojih ministrov in v nasprotju e njimi stoj i iznad vsake stranke, Nima nobene svoje stranke in uživa zaradi tega popolno zaupanje vseh strank netzvzemii laburistično stranko.
Skladovnice opeke bodo kmilu izg mle. Namesto njih pa bodo ziastli lepi in svetli podeitlski domovi
Pogoj za njegovo priljubljenost in njegov ugled pa je' v tem, da se ne vmešava v nikakršne politične spore ln se vzdriuje izvajanja politične oblasti. .	e
Gornje ugotovitve pomenijo samo, kaj monarhija ni, zdaj pa nastane vprašanje, kaj je monarhija. Krona ni samo okrasek starinske vrednosti, temveč je bistveni del britanskega vladnega ustroja.
Zvestoba kroni
Predvsem je krona tisti člen, ki vež« vse različne dele britanskega kraljestva. Pripadniki vseh plemen in veroizpovedi v kolonijah in dominionih niso zvesti parlamentu, ampak kralju. Se več kot to, samoupravni do-minioni kot so Kanada, Avstralija, Novi Zeland in Jušna Afrika so postali samostojni narodi m prenehali biti kolonije, ki so bile podvržene zakonom britanskega parlamenta. Postale so federativne države enakopravne Britaniji In edini člen, ki jih vete ,je krona. Domtnioni niso več podločni britanskemu parlamentu, ker so po ivestminstrskern statutu iz leta 1931 določili njihovo popolno narodno neodvisnost. Zato ne more uiestminstrski parlament nič več izdajati zakonov za dominione, razen v določenih primerih na njihovo zahtevo, kadar to odgovarja njihovim potrebam. Zaradi tega dominioni niso več podložni britanskemu parlamentu, temveč kroni, in sicer na isti način, kot Ji je podložna Britanija sama.
To dejstvo nima samo formalnega pomena, nit t niso samo prazne besede. Ce bi Britanija postala republika brez kralja, b' s tem odpadel njen edini zvezni člen z dominioni in bi tako kraljestvo razpadlo. Ostalo ne bi nič drugega kot gola diplomatska zveza.
To ni zgolj ustavna in pravna zadeva. Vdanost In zvestoba prebivalcev domlnijonov do nosilca krone je dejansko vez, ki je zelo močna in velikega pomt-na.
Izredno važno je, da je kralj ali kraljica oseba, do katere morejo podaniki čutiti spoštovanje, vdanost in ljubezen po vsem Strnem kraljestvu. To je najvažnejši razlog za pomembnost osebe in vpliva kralja, čeprav ne izvaja več dejanske politične oblasti.
Nasveti ministrom
Toda kralj ima prav gotovo neko mero političnega vpliva, in sicer kot svetovaleo svojih ministrov. Ministri mu namreč morajo razložiti vsak ukrep, ki ga napravijo v njegovem imenu, da-s\ so zanj odgovorni oni sami in ne kralj. Tako lahko razpravlja z njimi o vseh političnih ukrepih, ki mu jih predloie In v nekaterih primerih lahko tudi pozove ministre, naj te ukrepe izpremenijo. Pri posvetih z njimi ima dve prednosti; prvič stoji iznad vsake stranke in drugič je njegov po loZaj trajen tn dosmrten, ne pa prehoden kot njegove menjajoče sr vlade. V teku vladanja je videl marsikaterega predsednika vlade, marsikak kabinet in razvoj marsikaterega vprašanja; zato so njegovi nasveti, ki jih daje mi nisi, o.ii, lahko silno iiuZ.il. NI nujno, Ha njegove nasvete vedno
upoštevajo in jih tudi ne. Kraljiča Viktorija je pogosto dajala Gladstonu zelo konservativne nasvete, katere je on večkrat — in to popolnoma upravičeno — zavrnil.
Končno pa je velik pomen krone zlasti v lem, da omogoča vsakemu britanskemu podaniku čutiti osebno zvestobo tn »ljubezen do driavt, ki Jo pooseblja vsakokratni vladar. DrZava je abstrakten pojem, medtem> ko je kralj oseba, Ker pa ne pripada nobeni straijkl, tudi ne obstaja nobena možnost, da bi polovica prebivai stva želela, da pri prihodnjih volitvah ne bi bil več izvoljen. Pripada v enaki men vsem podani kem. Kralj Je ena sama oseba vendar predstavlja vse. Državljani občutijo bolj človeško in bolj toplo vdanost do njega, kot pa bi to mogli občutiti do abstraktnega pojma parlamenta ali do posameznih točk ustave, in podobno gotovo občutijo milijoni drugih ljudi po vsem svetu.
riško mesto, medtem ko je po številu ln važnosti industrij na prvem mestu. Zaradi tega ne sme nikogar presenečati, da to mesto s pomočjo tipka, radijskih posta; ter gospodarskih in političnih organov izraža težnjo in željo, da bi postalo največje središče svetovnega zračnega prometa.
Da je ta težnja upravičena, je moči razumeti takoj, ko prispe potnik z letalom in pristane r.a mestnem letališču. V trenotku, ko se orjaško trgovsko letalo spušča navzdol ln se bliža ogromnemu vzletišču, ima človek vtis, da ljudje potujejo edinole po zračni poti. Hrumenje letalskih motorjev spremlja neprestano vzletavanje in pristajanje letal vseh velikosti ln vseh tipov, ki odhajajo v najrazličnejše smeri. Videti je skoraj, kot da bi človek prišel v nerealni svet bodočnosti.
Ogromno letal ice
Vso letalsko službo opravljajo po večini letala najnovejše vrste, ki imajo štiri motorje in morejo pre prijati veliko število potnikov hlcratu. Z letališča vodi deset najvažnejših letalskih poti: poleg tega na njem pristaja tudi 65 zasebnih letal. V pretfklem letu so letala prepeljala milijon 345 tisoč potnikov in računajo, da bo do konca tega leta število poskočilo na dva milijona.
J. P. Dunne, ki urejuje ves zračni promet, Je Izjavil, da je bil poglavitni vzrok za uvedbo novih zračnih poti dejstvo, da je stalno naraščalo število potnikov, ki sc sl dali mesta predbeležlti. Na tem ogromnem letališču poteka promet neprestano, podnevi in ponoči. Letališče Ima 265 hektarjev površl-ne; na njem so zgradili osrednje vzletišče, ki je dolgo dva kilometra in še mnogo drug h vzporedno ln pravokotno ležečih stranskih vzletišč.
V kratkem bodo mestno letališče nadomestili s Se večjim. V središču mesta leži velik mestni park, ki so ga preuredili v letališče za helikopterje. V bližnji mestni okolici leži še kakih deset manjših letališč, ki so jih zgradili zasebniki za svojo uporabo.
Ves ta porast letalske službe je samo odraz povečanega prometa v Ameriki ln v tujini. Ko bodo vsa dela, ki ao Se v teku, dokončali, bodo letala odhajala vsak dan, medtem ko danes odhajajo enkrat na teden.
Nove zračne poti
Pred kratkim je urad za civilno letalstvo Izdal dvema največjima letalskima družbama dovoljenje za ustanovitev novih letalskih zvez, k; bodo potekale preko Alaske na Daljni Vzhod in v Avstralijo, Družba «Trans-World Airlines* Je dobila dovoljenje za razširitev svoje mednarodne proge, ki je druga v omrežju letalske službe Zd.uže-r.ih držav, ki vodi okoli sveta.
Isti urad Je med najnovejšimi
Dean Meriiam Achcson
Podtajnik ameriškega zuna-* njega ministrstva Dean Ache-son se je rodil 11. aprila 1893 v Middietownu v Connecticutu. Njegov oče Je bil anglikanski pastor, ki je keaneje postal škof. Ze v najnežnejši mladosti je Acheson kazal željo, da bi postal odvetnik. Potem ko Je diplomiral na Groton School In leta 1915 promoviral v filozofiji na Yale University, se je vpisal na Harvardsko univerzo, kjer je na pravni fakulteti tri lete kesneje promoviral.
Med prvo svetovno vojno je služil v ameriški mornarici. Leta 1917 se je poročil s precej nadarjeno slikarico Aliče Stan-leyevo lz Detroita.
Leta 1919 je Acheson vstopil v državno službo, vendar pa ni ostal stalno v njej. V teh letih je bil tudi zasebni tajnik pokojnega predsednika vrhovnega sodišča Louisa D. Brandoisa. Pri njem je ostal dve leti. Nato Je odprl eno Izmed najboljših odvetniških pisarn v prestolnici kjer je estal do leta 1933, ko so ga Imenovali za zakladnega podtajnika. To službo je opravljal šest mesecev, nakar se je spet oprijel odvetniškega poklica.
Ko si je po približno petih letih ustvaril sloves enega Izmed najboljših in najspretnejših odvetnikov, so ga imenovali za predsednika komisije, ki jo je ustanovilo pravosodno ministrstvo za preučevanje vprašanja upravnih sodišč. Proti koncu leta 1941 je komisija .predležila svoje poročilo, ki ga je «The New York Times* označil za »temeljni krmen v zgodovini upravnih reform*.
Nato so ga imenovali za pomočnika podtajnika zunanjega ministrstva s poscbpo nalogo, naj preuči goapoclatske odnose Amerike do bojujočih se držav. Vedno Je zagovarjal predlog« za pomoč, ki naj bi jo Združen« države nudile Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi. Poverili so mu nalogo, naj predseduje sklepanju in izvajanju pogodb na osnovi zakona o najemu in posoji. Nadzoroval je tudi sestavljanje črne I ste sovražnih tvrdk. Bil je eden izmed soustanoviteljev ustanove UNRRA in v novembru 1943 so ga imenovali za predsednika ameriške delegacije na konferenci v Atlantic C:tyju. Lrta 1944 Je t^l znova član amer Ske delegacije na konferenci v Montrealu.
Acheson Je sodeloval tudi na konferenci v Bretton Woodsu. Kesneje so ga Izvolili za predsednika komisije, ki Je šestavlla porcčilo Acheson-LIlienthal. katerega ao uporabili za osnutek pri sestavi načrta Baruch glede nadzorstva nad atomsko silo.
V avgustu 1945 je Achison Izstopil iz zunanjega ministrstva; tr oni kesneje so ga Imenovali za podtajnika Istega resora. Po dvanajstih mesecih opravljanja te službe Je postal tako rekoč zunanji minister, ker Je moral neprestano nadomeščati ministra Byr-nesa, ki je bil stalno odsoten zaradi mednarodnih konferenc. Videti Je, da številne zaposlitve, ki mu Jih nalaga odgovorno mesto, večajo njegovo energijo in njegova delavnost Je tolikšna, da čeato uporab, čas ki ga drugi Prebij'/ za počitek, za novo delo.
ustvaritev dveh novih letalskih zvez z Vzhodom. Ena poteka preko severnega Pacifika, Tokia, Steoula, Šanghaja in konča v Manili. Druga pa poteka preko srednjega Pacifika, Honolula, Midwaya, Tokia 'n Šanghaja ter konča v Hongkongu. Združenje čikaških trgovcev tna-nt, da ustvaritev letalske poti. W veže njihovo mesto preko Alaske z Vzhodom, pcmenl najvažnejši0 zvezo Chicaga z vzhodnimi trž.Sči-
Tudi letalska zveza a severno Evropo bo pomenila za Chicago vir velikih koristi. Te orjaške proti pomenijo silno skrajšanje razdalj, dasl ne potekajo preko severnega tečaja.
Chicago leži na razvodju rečnega mlsslsslppijevega ustroja in na skrajni točki voda Velikih jezer. Mesto je bogato na poljedelskih proizvodih, železu, premogu in drugih Industrijskih surovinah. Takrat ko so prevozi velikih tovorov po jezerskih in rečnih poteh nudili velike koristi, Je Chicago postal največje notranje pristanišče Združenih . držav. Ko pa s° ta ustroj nadomestili z železniškim, je mesto postalo najvažnejše i° največje železniško središče n» svetu, kar je še danes.
Chicago je takšen položaj ohranil tudi zdaj, ko so zgradili silno dolge asfaltirane ceste In je avtomobilski promet doživel skoraj neverjeten porast. Zaradi vseg* tega je popolnoma utemeljena domneva, da je Chicagu usojeno, da bo tudi v letalskem premetu obdržal prvenstveno mesto.
PRISTANIŠČE T KOMARND
Devetletni gospodarski načrt češkoslovaške vlade predvideva med drugim tudi razširjenje pri" stanišča na Donavi pri mestu Komam« na juZnem SlovaSkem. T° pristanišče je največje v republik in zanjo izrednega gospodarskega pomena. Državno podjetje «SkO-dovy zavodg* iz Plzna bo v Komam« zgradilo najmodernejšo ladjedelnico, tel bo na leto prolzva-jala 60 do 80 modernih ladij, vlačilcev in monitorjev. Stroški *<* zgraditev ladjedelnice bodo znašali okoli 130 milijonov Kč.
PORAST
RADIJSKIH NAROČNIKOV
r V Češkoslovaški je danes 1 mi lljon 357.205 radijskih naročni kov. Od leta 1938 je njihovo število naraslo za 63 odstotkov. Ker to število stalno narašča, menijo, bodo do konca dveletnega gospodarskega načrta prekoračili števil0 t milijona naročnikov. V prvi P°' lovlol letošnjega teta je dobilo dovoljenje 210.951 novih naročnikov•
BODOČE ČEŠKE PRIREDITVE
Koordinacijski odbor za proslave, ki jih bodo na Češkoslovaškem priredili v letu 19^8, je odločil, ^ bodo izmed številnih pomembnih1 obletnic kot vsedržavne proslave priredili samo naslednje: Jubilelni slovansk-i kongres Ob priliki st0" letnloe, XI. Vsesokolski zlet, gUt*" beni festival in proslava 600 letnice ustanovitve Karlove univerze V Pragi. Vse ostale večje prireditve, ki so jih predvideli, bodo odpadle, da 61 na ta način večjim prireditvam zagotovili manifestacijski značaj In nemoten potek.
FILMSKA INDUSTRIJA
V treh praških filmskih ateljejih trenotno dokončujejo 10 novih mo v; češka državna proizvodnja pa pripravlja h filme, in sicer iDe-te 1945», v katerem bodo prikazali
češkega otroka v konoentracijskem taborišču in njegovo osvoboditev. Snov je oskrbel znani dr, Jiri Beri ti ln novinar dr. Ferdinand Pe-routka, ki je preiivel 6 strašnih let v koncentracijskem taborišču Bnahenivaldu. Drugi film *Slut-nja» so priredili po literarnem delu znane češke pisateljice Marije Puimanovt. Tretji bo pravljični film Karla Capka, ki »ta jih predelala režiser Martin Frid in satirik Jaroslav tak. Četrti film V9 bodo posneli P<> veseloigri Mirk9 'Paška «Bogovi*.
BISTROUMNOST BRITANSKE MORNARICE
bitk*
vi-
Britanci so v pomorski prt Montevideu, ki je dosegla št k s samopotopttvtjo nemtke oklepnlce *Graf von Spee*, P0** zali izredno iznajditeljsko »P* sobnost.
Strokovnjaki so se še dolgo 09 sa po tej bitki čudili nezanesIr vesti (n mtočnemu streljanju ških ladijskih topov; to je tra^c{ toliko časa, dokler niso Bril9* ^ sami razkrili te zagonetke. C'19 zaslutili, da bo sovražno topn1 » oklepnlce oddalo kak strel britanske ladje hitro oddale k strel poleg sebe globoko v Ko so Nemci opazili vodne ste ^ ki so jih povzročili izstrelki P ^ morsko površino, so menili, do jih povzročili njihovi streli■ T° g0 tako zbegalo ln vznemirilo, tpopravill* smer ln zaradi seveda zgrešili cilj.
31. oktobra 1946
GLAS ZAVEZNIKOV
____Si.
Stran 3
ALPINISTI	\ BOJIZ NARAVO \
IN MOUNT EVEREST
Junaški podvigi drznih mož v himalajskem pogorju
Pogled na najviSjo goro sveta Mount Everest (8.8811 m) z ledenika Rongbuk
Nijvišja gora na »vetu, ki so jo do zdaj Izmerili, je Mount Eve-i'est, ki leži v osrednjem H’mu-Jaj.sk m pogorju. Prvi, ki J® 1zr mer;l njegovo višino, Je bil sir And.ew Waugh; leta 1852 Je Izračunal višino 8.840 metrov. Vendar »o kasneje ugotovili, da ta številka ni točna, ker znaša prava višina 8.(32 metrov.
Prvotno so Mount Evereat na Zemljevidih označevali kot Vrh XV, kesneje pa so ga po ustanovitelju Indijskega trigonometričnega In gecfizlčnega zavoda preimenovali v sir George Everest. Ta gora je od tedaj še pol stoletja ostala, skrivnostna samo zaradi tega, ker Je mejila na Tibet in Nepal, ki sta bila oba za tujce zaprta. Proti koncu 19. stoletja pa so začeli razni pustolovski in podjetni duhovi, ki so se preoblekli v hindujske in mohamedanske trgovce, prodirati vedno višje proti visokim prelazom dn prehodom, kamor do tedaj še ni prišel noben Evrope c. Alpinist® bo začeli prl-^bljati skrivnostni in nepoznani glasovi gorskih siren. Začel se je boj z najvišjim vrhom sveta in drznih ljudi na mogla zadržati nobena ovira, ki so jo postavili ljudje alt narava. Vendar se je v to gorsko divjino brez dovoljenja mogel (zmuzniti le kak posameznik, kajti za vsako večjo odpravo je bilo Potrebno posebno dovoljenje Tibeta. To dejstvo Je za dolga leta zadržalo vsak večji napredek In uspeh.
Dovoljenje izposlovano
Končno pa se je londonski Kraljevski zemljepisni družbi in Angleškemu alpinističnemu klubu po dolgotrajnih naporih posrečilo, da sta od tibetskih oblasti dobila potrebno dovoljenje. Po točno izdelanem načrtu so se brez odlašanj lotili priprav. Odposlali so dvoje odprav, izmed katerih naj bi prva samo raziskovala, druga pa, "ki je odšla na pot eno leto kesneje, plezala. Ko sta se obe odpravi vrnili, so odposlali Se tretjo, ki pa Je tik pred končnim naskokom, ko je bila še nekaj sto metrov pod vrhom, zagonetno in skoraj gotovo tudi tragično končala. •
To odpravo je sestavljal cvet anaje&klh alpinistov in raziskovalcev. Eden izmed mlajših Je bil George Lelgh-Mallory, ki je bil po poklicu učitelj na šoli v Charter-houseu v bližini Londona. Mallory Je bil na tem, da postan« najslavnejši alpinist tistih dni in je til hkratu edini, ki se je udeležil vseh treh odprav. Čeprav ga niso nikoli imenovali za vodjo odprav, Je vendar zaradi svojega dovršenega načina in poguma daleč prekašal vse ostale.
Mallorjr Je bii visok in vitek tc-r deškega obraza, zaradi česar je bil videti prej. vse kaj drugega, kot pa človek, kakršnega si ljudje predstavljajo za alpinista. Plezanje mu ni pomenilo samo vaje ali zabave, ampak strast, duševno doživetje In telesno pustolovščino. Njegov odgovor n®, vprašanje, zakaj ljudje plezajo, je bil zelo preprost Jh niorda prav zaradi tega tudi želo globok. »Zakaj hočete na vsak način priti na ta vrh?* — ga Je Vprašal prijatelj. Mallorjr pa Je preprosto odgovoril: «Zato, ker je tam.*
Sredi maja 1921 Je odprava zapustila Darjeeling v Indiji. Naporno potovanje, ki Je trajalo več ■tednov tn Je vodilo skozi soparne tr°pske pragozdove, preko zapušče-nih in divjih predelov tibetske planote, je bilo potrebno, preden so Prišli tako daleč, da so v daljavi zagledali svoj cilj. Dan za dnem sc hodili »kozi tako divje kraje, kot Jih ni nikjer drugje na svetu, skozi peščene viharje, strašne ledeniške hudournike in preko obširnih prpdišfi ter širokih gorskih prelazov.
■Sr
Pogled na vrh
Pozno v juniju je odprava prispela do samostana Rongbuk, -ki leži kakih 20 milj severno od Mount Everesta. Od tu so kočno zagledali vrh v vsej kraljevski mogočnosti. Mallorjr je zapisal: »Obstali smo v globokem občudova-vanju; nič nismo izpraševali, nič govorili, ampak samo gledali.* Raziskovalci so takoj začeli b^učevati ogromno gmoto ska-IovJa in ledu, ki ae je dvigala pred bjirni ter skušali ugotoviti, po ka-
teri smeri bi bilo moči priti na vrh. Bill so že v višini 18.000 čevljev — torej precej višje, kot Je najvišji vrh v Alpah. Ze pri najmanjšem naporu so morali hitro dihati in sroe jim je močno bilo. Bili so približno 2 navpični milji pod vrhom gore, ki se Je dvigala pred njimi proti nebu in veter je z blazno naglico prinašal sneg z višin.
Ko so postavili taborišče, so odkrili, da je Everest skoraj popolna piramida, ki jo na vseh straneh obdajajo prepadi, preko katerih se ne bi bilo moči povzpeti niti v sanjah, Samo na scvemovzhodni atrani so odkrili možnost vzpona. Tam je na severni strani približno 10.000 čevljev visoko steno prečila raztrgana greda, ki se je vlekla s širokega grebena proti vrhu na visoko in zasneženo sedlo vzhodno od ledenika Rongbuka. Začetek _t® grede Je predstavljala stopnja, ki pa ni bila tako visoka, da se izkušeni plezalci ne bi megli povzpeti preko nje.; vendar pa je bilo videti, da od sedla dalje ne bo več skoraj nobene nepremagljive ovire.
Iskanje prehoda do tega sedla jim je povzročilo dva dolga meseca napornega iskanja in poskušanja. To sedlo se Imenuje North Col in se dviga nad ledenikom Rongbukcm kot 4.000 čevljev visoka stena, ki je skoraj navpična ln
Čeprav je področje, ki je znano pod imenom Northeast, dokaj majhno, vendar predstavlja eno izmed najživahnejšlh trgovskih in industrijskih središč, ne samo Združenih držav ampak vsega sveta. Na tem področju leži enajst držav: Maine, New Hamp-shire, Vermont, Massachusetts, Rhode Island, Connecticut, New York, New Jersey, Pennsylvanija, Marjrland in Delaware. Izmed teh leži v notranjosti samo Vermont, Druge se vrst® od severa proti jugu ob atlantski obali, ki je zelo razčlenjena in ima velika pristanišča kot Boston, New York, Philadelphia, Baltimore in Wilmington. Nekoliko bolj v notranjosti se razprostirajo velika industrijeka okrožja in bogate poljedelske ravnine Pennsjrlva-nije in države New Yocka. Protd severu rastejo ravnine v smehljajoče se gričevje ln gorska področja New Englanda.
V Northeastu žive v lepem sožitju najrazličnejšo narodnostne skupine, kor So se ravno tod ustavili najnovejši tokovi izseljencev, ki so prišli z vseh strani sveta; prav tako pa tu žive potomci najstarejših rodov, ki so
je moral celo pogumni Mallory priznati, da Je a t® strani vzpon nemogoč. Njegovo edino upanje je bilo, da bo moči priti preko nje po drugi strani.
Potem ko so hodili okrog kakih 100 milj daleč, so plezalci naleteli na divje razriti prehod, od koder je bilo moči doseči sedlo, ki je bilo pokrito s snegom in ledom, in visoko približno 1.500 čevljev. Trije najkrepkejši plezalci so si izsekali pot do vrha sedla. Vrh Evereata samega pa je ostal še kakih 6.000 čevljev nad njimi in je bil oddaljen le dve milji ln pol.
Toda bilo je že pozno v avgustu ln kratko himalajsko poletje je bilo že skoraj pri kraju. Zaradi tega se je ta raziskovalna odprava morala vrniti v Anglijo. Opravili so važno delo, ker so odkrili pot do vrha ln našli možnost vzpona nanj.
Naslednja odprava
V maju leta 1922 Je plezalna odprava postavila svoje osnovno taborišče na nekem obronku ob ledeniku Rongbuk. Člani odprave so bili: 13 Angležev, 60 gorjancev ! iz severne Indije, 100 preizkušenih tibetskih vodnikov in 300 tovornih živali.
Vrh Evereata Je moči doseči samo v zelo kratki dobi 6 tednov. Do prve polovice maja pokriva vao pokrajino debela snežna odeja, v
ustanovili Združene države. Dejansko predstavlja Northeast prvci jedro angleške kolonizacije v Ameriki; skrajni rob atlantske obale ni bil samo dolgo časa najvažnejše trgovsko središče novega kontinenta, ampak tudi kraj, kjer je prišlo do prvih gibanj za neodvisnost ameriških kolonij.
Ravno v državah,	se-
verno in vzhodno od New Yorka in ki Jih zaradi zgodovinske tn narodnostne povezanosti navadno imenujejo New England, se Je v teku nekaj rodov razvila močna narodna zavest, ki je temeljila na praktičnih življenjskih zahtevah novega sveta in na naprednih zahtevah po osamosvojitvi pred evropskimi tradicijami in vplivi.
Zrelost prebivalstva
Dejstvo Je, da so tod nastale ln se razvile najznačilnejše ustanove ameriške zgodovine, zlasti tisti ustroj mestnih ln občinskih uprav, kd temelji na splošnih volitvah in glasovanjih ln ki predstavlja eno izmed najpreprostej-Slh, najstarejših ln najosnovnejših oblik ameriške demokracij«. Naravno Je, da je takšna socialna in politična zrelost dala New Englandu v ameriški revoluciji vodilno mesto, zaradi česar je tem državam pripadla tudi naloga, da so pojasnile življenjske nujnosti pokreta in pospešile njegov zmagoviti izid.
Iz istega vzroka Je v naslednjem razdobju New England, dasi je silno močno razvil promet in industrijo, postal središče največjih ln najpomembnejših ameriških kulturnih gibanj ln smer}, medtem ko so se novi naseljenci ln pionirji polagoma pomikali proti zahodnim mejam mlade republike. Boston je postal prestolnica literarnega sveta in akademske kulture, New En-gland pa Je dal Anioriki tn svetu filozofske genije, kot sla bi.a Emerson ln Thoreau, romano-
drugl polovici junija pa že nastopi indijski monsuni, ki povzroči, da se začne- sneg na vzhodnem pobočju Himalaje topiti in polzeti raz pobočja. Dva tedna so plezalci in nosači hodili sem in tja med ledeniki, se plazili preko širokih razpok, prenašali hrano In opremo in postavili 4 taborišča, ki so bila med seboj oddaljena za dan hoda. Starejši člani odprave so ostali zadaj, da bi vzdrževali zvezo s tremi nižjimi postajami, medtem ko so si močnejši udeleženci postavili na vrhu sedla North Col taborišče IV.
Določili so Malloryja in tri druge plezalce, ki naj bi poizkusili prvi naskok na vrh Everesta. Dne 20. maja so zgodaj zjutraj odšli v družbi nekaterih nosačev proti nepoznanim ln še nedoseženim višinam. Toda njihov oddaljeni in kot se je zdelo tudi nedosegljivi cilj je bil še vedno miljo nad njimi.
Uro za uro so se plezalci počasi vzpenjali po severnovzhodnem grebenu. Vanje je udarja! ledeni veter m kar je bilo še hujše, dihanje je postajalo vedno težje. V višini 23.000 čevljev sta jih mraz in izčrpanost prisilila, da ao se , ustavili. Nosače so poslali nazaj v taborišče IV. , sami pa so si postavili dva majhna šotora, poiskali zavetišče ln zlezli v spalne vreče.
Ze zgodaj zjutraj so se skozi gosto meglo in snežne zamet® spet
pisce Hawthorna ln druge, pesnike kot Longfelowa in Izvrstne literate Oliverja Wendella Holmesa ter Jamesa Russella Lo-wella, kakor tudi številne drug« pisatelje in znanstvenike, ki »o v kulturnih središčih New Englanda ustvarili tisto kulturno raven in ti»to svobodomiselno tradicijo mišljenja, ki Jo J® opažati Se danes v velikih univerzitetnih središčih, kot sta univer-z. Harvard ln Yale, ter odseva v mnogih drugih ustanovah za višjo izobrazbo.
Visoki razumski in duhovni razvoj Northeasta pa vendar ni prav nič zaviral in zavlačeval njegovega gospodarskega razvoja. Zaradi sorazmerno nerodovitnih tal se poljedelstvo v teh krajih ni moglo razviti na široki podlagi, vendar pa kljub temu dokaj lepo uspevajo nekatere vrste poljedelskih kultur, kot na pr. krompir v državi Maine, tobak in povrtnina v Connecticutu ter Javorov; gozdovi v Vermontu. Toda večji vir bogastva predstavlja mnogovrstna in živahna industrija, katere je največ v Massachusettsu, Connecticutu in Rhode Islandu. Prevladuje meta-lurgična ln tekstilna industrija, zelo veliko pa je tudi papirnic, tovarn za proizvajanje kavčuka, za predelavo kož ln hranilnih proizvodov.
Tujski promet
Vsa proizvodnja zaledja Je naravno usmerjena proti velikim atlantskim pristaniščem. Poleg tega ima New England razvito tudi živahno hotelsko industrijo tov izvrstno turistično organizacijo, ki je poskrbela, da je iz mirnih in prijetnih gorskih in obmorskih krajev napravila odlično obiskana letoviščarska središča.
Kar pa zadeva države na jugu, je treba poudariti, da bo vse prenaseljene, vendar pa bogate na naravnih virih in izredno delam:; piva Izmed nji.i je bila zibelka pokreta za ameriško
pomikali navzgor. Po eni uri plezanja Je eden Izmed njih opešal ter se J« moral vrniti. Mallory pa je z dvema drugima plezalcema vztrajal ln plezal naprej. Napredovali so tako, da so 15 minut počasi in naporno plezali, potem pa dolgo počivali, nato spet nekoliko plezanja, ki mu j« spet moral slediti počitek. Vrtllo se jim je v glavi, usta so na široko odpirali in hlastali za zrakom. Popolnoma jim je zmanjkalo vztrajnosti, presoje in volje ter so se premikali naprej popolnoma mehanično. Sredi popoldneva so prišli že skoraj v višino 27.000 čevljev. Premagali so dve tretjini navpične razdalje mgd sedlom North Col ln vrhom ter so bili 2.400 čevljev višje, kot je kdor koli na svetu kdaj stal. Ce bi brez hran® ln oprem® nadaljevali s potjo ob tej pozni uri, bi to pomenilo samomor. Bili so preveč Izčrpani, da bi mogli občutiti razočaranje ali kakršen koli drug občutek, ko so svojemu cilju obrnili hrbet.
Brezupni poizkus
Naslednjega dne so hoteli ponovno poizkusiti ln so zato posta-blli V. taborišče v višini 25.000 čevljev. Plezalci so se oskrbeli z zalogami kisika, ki naj bi jim pomagal pri dihanju- Toda kesneje se je izkazalo, da jim t« naprave niso kaj prida koristile, ker so bile težke po 30 funtov in jih je bilo treba nositi na hrbtu. Dva Izmed njih ata dosegla točko, ki je bila od vrha oddaljena komaj pol milje in pod njim ne več kot 1.900 čevljev. Vendar sta se morala tudi ta dva končno ustaviti. Bila ata popolnoma izčrpana, udje so jima odpovedali in z očmi nista mogla razločevati ničesar več. Poražena sta se obrnila ter se vrnila kot njuni tovariši pred njima. Vendar ata postavila novo prvenstvo s tem, da »ta dosegla višino 27.235 čevljev.
Odločili so »e, da bodo še enkrat poizkusili. Iz enega izmed nižje ležečih taborišč so se proti sedlu North Colu odpravili trije Angleži in 14 nosačev, kt so nosili živila in opremo. Nenadoma pa so zaslišali zamolklo grmenje, sneg in led sta ae začela premikati in v hipu Jih je zasul silen plaz. Sedem izmed nosačev je odneslo preko roba in so za vedno izginili v globini.
Tako se je leta 1922 naskok na Mount Everest končal ne samo s porazom, ampak tudi z nesrečo. J (Nadaljevanje prihodnji četrtek)
neodvisnost ln je istočasno videti silno rodovitna poljedelska pokrajina kakor tudj ogromno industrijsko področje, ki ga sekajo železniške poti in plovne reke in je polna tovarniških dimnikov in bogatih rudnikov, jeklarn, visokih peči ter petrolejskih čistilnic.
Prestolnica sveta
Država New York s svojim železniškim omrežjem ln industrijami popolnoma teži proti neizmerni prestolnici s 7 milijoni prebivalcev, ki se razteza proti Hudsonovemu zalivu, ki J« največj« pristanišče sveta in hkratu najvažnejše finančno in trgovsko središče Združenih dr-žav. Na otoku Manhattan Je zraslo morje nebotičnikov, v katerih utripa srce prestolnice.
Pretežno industrijski značaj imajo tudi druge države Nort-beasta, ki se razprostirajo še Južneje ob atlantski obeli, čeprav je New Jers®y, ki ima velikansko električno industrijo, topilnice in mehanične delavnice, zlasti znan po sadju in povrtnini, saj ga celo imenujejo »država vrtov*. Zelo znana so njegova obmorska kopališča in prijazna obmorska mesta.
V državah Delaware in Mary-land, ki imata delno tudi značilnosti osiallh Južnih držav, življenjski ritem ni tako dinamičen ln razburljiv. Vendar je Judi tu, zlasti y pristaniščih Delawar® ln Cheaapeake, v kateri se izlivata reki Susquehanna ln Potomac, zelo živahno življenje. Najvažnejši trgovski ln industrijski središči kakor tudi pristanišči z naj-večj'm prometom »ta mesti Baltimore ln W!lmington. Ob vsej obali Je poleg tega močno razvit ribolov, medtem ko leže v notranjosti velike in rodovitne poljedelske ravnine, na katerih pridelajo ogromno sadja, zelenjave, žl"a, tobika tn krmilih rastlin, t c.-iivgj.' ja niočuo m napredno živinorejo.
PROFIL NORTHEASTA
Delo in rast 8 ameriških držav ob atlantski obali, ki jih zaradi zgodovinske, gospodarske in narodnostne povezanosti imenujejo New England. Domovina revolucije in demokratičnih ustanov
V LjuMjano v šolo
JANEZ MENCINGER “
obiskoval v Ljubljani, pravo pa je Študiral na Dunaju. Kesneje je bil trideset let odvestnik v Krškem, kjer je umrl leta 1918.
Priobčujemo odlomek iz njegove povesti Moja hoja na Triglav, v katerem obuja spomine na svojo mladost in na prvo pot v ljubljanske Sole. Napisal je več povesti in romanov, v katerih je najrajši opisoval svoj rodni kraj ter življenje in delo Bohinjcev. Njegov slog bi lahko opredelili kot prijetno kramljanje dobrodušnega in Šaljivega človeka. Vendar pa iz ljubke in prijetne Šale skoraj vedno zveni resen nauk in opomin za tivljenje.
Njegovo najboljše delo je se omenjena povest Moja hoja na Triglav, ki jo je napisal, leta 1897. Znan je tudi njegov utoprstrčni roman Abadon. S parodijo Cmokavzar in USperna pa je napadel preveč izumetničeni način pisanja nekaterih vrstnikov. Posegel je tudi v spor med Mahničem in Gregorčičem ter je kreplo zagovarjal tgoriSkega slavčka».
V tem trenutku plane Melkijad z voza, pobere kamen in ga zaluči proti veži, v katero je bil smuknil zabavljivec. V veznem oknu je zažvenketalo. Naš junak, se urno dvigne na voz, oče Rok pa švigne z bičem, ne po sinu, ampak po kobili.
Zdaj stopi lastnica ubitega okna k vdzu in zgrabi za bič m povddeo. Voz obstoji in trop vaščanov ga obstopi. Zena srčnč zahteva dva groša za steklo. Boh njec je hud, Blejka š® hujša. Zatorej oddrgne oča Rok svoj mošnjič in odrine denar. Da bi pa nihčž ne mislil, da ga je ženska ustrahovala, Ji poda petico za pet grošev, poudarno govoreč: »Tista slepa škrbina ni bilk vredna niti počenega groša. Dam ti pa pošteno j>etico. Saj jo boš skoraj potrebovala za hišna okna, če ne boš svojemu paglavcu z debelo leskovko vtepla zapovedi, da v cerkvi ln na cesti pri miru puščajmo poštene ljudi!*
Kob la je zopet potegn la. Sin na včzu pa je rekel aam sebi: »Dobro sva jih izplačala’*
Oče Rok in mati Spela sta negovala sinčka Melkijada izredno ljubeznivo. Kadar je blebetava soseda spomnila, da paglavček malo po »trani gleda, je mati vselej odklonila tako sodbo, rekoč: «Seveda po strani gleda, v Ljubljano! Saj mu je sojeno, da bo gospod. Vozil se bo v svoji kočiji.* Oče Rok Je vzgajal sina po načelih svojega deda; »Otroci so kakor žrebeta: čim več, čim pro-steje skače žrebe, tem iakreji bo potlej konj.*
Tako je Melkijad rasel v strahu pred Begom in pred šibo, ki je brez posla samovala za čelššnikom. Preživljal je detinska leta med dobrimi in slabimi ljudmi, med ovc&ml ln kozli, ob žgancih in mleku. Razvijal se je po rčklu: mens sana in corpore sano in možgani so mu bili tako čvrsti kakor lobanja okoli njih, ki je pretrpela marstkako bunko v deških dvobojih pod lipo sredi vasi. Brez dvobojev pa ni moglo biti, ker so mladi paglavci bodočemu gospodu le preradl nagajali, pojoč mu za hrbt&m: »Mlekojed, krivogled, v kočijo sed’!»
Redne šole v Bohinju takrat ni bilč. Fužinski
Stopimo sedaj v Ljubljano! Tam pri mitnici na
oskrbnik je pridčbll za svojo deco zasebnega uči- Celovški cesti so se ustavili, da se odr.ne uiitnina.
telja in hkrati napotil nekaj imovitejšlh posestnikov, da so pošiljali svoje sinove na Bistrico k njemu v šolo. Med tistimi Bohinjčki, ki so se v visokih sobah fužinskega gradiča ali ped velikansko lipo pred njim pripravljali za latinske šole in gosposki stan, je bil naš Melkijad po materini sodbi
Oče Rok Je ponižno povedal, da je ubog kmet in da lilma na včzu drugega ko deset funtov masla v dveh dčžicah, solarsko obleko pa detelje in slame, kolikor je potrebuje nazaj gredš za kobilo. Uiit.ninar pa ni verjel, da vozi tak mož za tri dečke samo deset funtov masla. Vkazal je torej fantom, ki »o sedeli na
najbolj bistroumen, a po učiteljsvi najbolj razpv v6zu kakor Prlblti- nai 88 umaknejo. Zdaj je otipal sajen. Gotovo pa je imel med vsemi najtrdnejšo z Scl° r0*5 ln z žleznim drogom mnoge stvari, ki so voljo pogospodlti se.	Sa iako kimale.	Kmet se je izgovarjal, da so mu
Dobrih enajst let	proste doneče	in prisiljene	te nepotrebne reči	domače ženske skr.vaj potakn le
šolske vzgoje so privoščili Melkijadu,	preden so do-	na voz’ in rohnel	nad dečki, zakaj mu niso tega
ločili, da je goden za	ljubljansko mesto in za latin-	P°PreJ Povedali. A	vse to mu ni pomagalo. Ustrelili
ake šole. Solzno slovo od doma mu je lajšala 80 Ba za dva &cldlnarja globe.
neovržna resnica, da 8® ne more pogospodlti brez Dru*° Jutr3 86 J* vr*ll° vpisovanje v prvo latin. ločitve od Bohinja, in živa nada,	da pride v mestu	sko 4ol°’ °8ma	ura	J® bil^ ko J« *»h»J.ki
med bolj olikane vrstnike, ki	ga	ne bodo venomer	oče prikoračil v solsko	poslopje, pred seboj tiščeč
pitali z Mlekojedom.	ukaželjno trojico. Pred ravnateljevo pisarno, tedaj
Nekaj dni pred Vsemi svčtcl je oče Rek prlčvr- 4e	je čakala obilna množ očetov in sinčkov,
stil na kola kripico podčrtovano za očaki, razlčžil na vec kmetskega stanu, gnetoč se proti vratom. Ti vanjo dšžice masla in zaseke, vrečo povčjenega caka,c‘ 30 ze 0(1 dal<* Hupajoče udare možev h mesa, moke in kruha in skrinjico s sinovo obleko Podky-° p0 kamnitnem hodniku; in ko Je Rok pr*el za svetek in petek. Vse to je	zadelal s slamo. Cez	do njlh' Jfc/8e	Presenetila krePka P°8tava- i« bolj
je pogrnil belo prtšno rjuho,	na	rjuho pa posšdil	pa nenavadna	oprava	starošegega Bohinjca. To
Melkijada in dva druga dečka, ki sta se takisto dala preveriti, da »e pogospddlta. Nato Je opremil kobilo starega bohinjskega plemena s prazničnim komatom in z jermenjem, na blesk olikanim, ter jo potisnil med težke, zakrivljene ojnlce. Ko je hlapec kobilo vpenjal, Je sedel oče spredaj na kripico. Za njegovim širokim hcbtčm pa so segale desnice treh mater v desnice treh dečkov po »lovo ln tri levice na v6zu so brisale solzč ln oči.
Hlapec je delo opravil in pc gladil kobilo po dol* gl, gost! grivi. Tedaj Je oče počil z bičem, da »a Je razlegalo v tretjo vas, kobila J® potegnila, voz je zajščal in zaropotal in potem dalje in neprestano ropotal po dolini in mimo jezera, ki je, utripajo v tenkih valčkih, oponašalo solzš, utrinjajoče se malim popotnikom v očeh. Voz je ropotal po spodnji dclinl mimo Bistrice, kjer je dobra teta potisnila Melkijadu meden kolač v naročje, dalje mimo No-mčnja, kjer so se poslovili od poslednje bohinjske hiše, in končno skozi dolge, dolgočasne Stenge v deželo...
Kdor gre po svetu, marsikaj izkusi. Prva skušnja Je doletela naše popotnike kar v prvi vasi zunaj Bohinja, to j® na Bohinjski Bell. Na včžnem pragu blizu ceste sta stala zastavna mati ln droban deček, Ta Je odpiral oči in usta, ko se Je pomikalo
splošno znnlmanje in čudenje je mož takoj izkoristil in se prerival proti pisarničnlm vratom. Ker Je ta napor našel krepak ln hrupeč odpor, je poprosil z najprijaznejšim glasom: »Možje, spust te me pršdse; jaz sem prišel med vami vsemi od najdaljel*
Takoj se oglasi v drugem koncu skupine suh mož v no reč Ju, bohinjskemu najmanj podobnem, vendar znanem po vsej deželi:'»Kaj bi tiato? Saj prav zato ste prišli najzadnji. Od kod »te prikrošnjž-li, oče?»
»Kaj treba vpraševati? Iz Bohinja sem ln pripeljal sem se a avojo kobilo. Krošnjo naj drugi nosijo* 1»	v
Vtem čuje za seboj krepak glas. Na» Rok ae ozre; hipoma sname klobuk in zakliče dečkom: »Brž poljubite gospodu rokč! To so naš prejšnji koprivno. ški fari*
Dečki so ročno irvriili, kar je mož zapovedal. Kmetje v obllžju pa so se spogledovali, češ zdaj pride grdmska strela na vse, ker je ta zarebljcnee duhovnega gospoda dimil s psovko »far*. Ta gbspod je bil Valentin Vodnik, za francoske vlade vodja višjih ljubljanskih šol. Ker je bil pred leti prvi župnik nove fare na Koprivniku, Je dobro vedel, da beseda far v Bohinju ni žaljiva.
Sluga je naredil ulico do pisarne. Gospod vodja
proti njemu neznano, nedomače vozilo: velikanska stopal skromno naprej, za njim pa je korakal oče serasta kobila, ki je tolika, da narediš iz nje pet R°k tako košato,, da se mu niti klobuka ni račilo hrvaških; visoko štrleči, venomer se gugajoči ko- »neti, ko je »topil pred vodjevo pisalno mizo. Stoprv mat, kt je obložen s kožami kakor kožuharjeva “ant glas izmed vrat: »Oče, rejto raz škčpnlkl* ga stčjnica; očakovsko, debelo in široko jermen je na Je opomnit kaj se »podobi.
kobili, obsuto z velikimi mšdnimi koluti in zaponami. Tretji je bil vpisan naš Melkijad. Počasi je čital Za počasi stopajočo kobilo se trese na težkih kolesih Valentin Vodnik krstni list, kakor da ne verjame spredaj ozka, zadaj široka, spredaj nizka, zadaj vi- črkam, a zapisati’ je moral ime Melkijad in ne dru-soka kriplca iz rezljanih jesenovih deščic.. Spredaj gače- Nato Je pogladil dečka po licu in mu rekel na kripiei oblastno sedi velik, širokopleč mož z dobrovoljno: »Tvoj krstni patron je sveti papež enoatremšrim povčdcem v desnici, z dolgim bičem, v Melkijad. Verjetno ni, da boš ti kdaj papež. Škof pa levici. Na glavi mu čepi nezarobljen, širokokrajen more poatatl Kranjec in zakaj ne bi Bohinjec! (Oča rjav klobuk z okroglo, nizko štulo in rdečim trakom Rok je tedaj zrasel za pol glave.) Bodi torej priden okcli. Trup mu za silo odeva do kolen segajoča tesnil in poslušen, če ne, boš vse žive dni samo mlekojed, ln s kožuhovino obšita suknja, povezana čez pas a kakor so tvoji bratje v Bohinju!* (Oča Rok se je široko, svetlcrdečo volneno ovijačo. Nogč tlčš v ozkih zdaj sklonil za pol glave.)
črnih irhastih hlačah in v dolgih širokih škornjih z Oča Rok se je Še tistega dne poslčvil od Ljubljane debelimi, dvojnimi podplati in ostrimi pčdkvicaml ln domačih prvošolcev. Tl j* so krenili na sprehod na petih. V koncu kripice čepe na beli rjuhi povsem po Dunajski cesti, da »o tam zopet videli domačo podobni sl dečki zdravih, okroglih lic in bistrih oči, Savo in se ozirali proti domačemu Triglavu, ki jim držeč se pokonci kakor aveč« in vsi enako obračajoč Je bil tako mil ln hkrati tako neizmerno oddaljen, glavš, ko kor .bi ble na vrvci. Zvedavo gledajo prvo ' Tisti v>čer je Melkijad prvikrat sedčl pri okrogli nebohinjsko vas in jako jim ugaja, da jih blejska mizi dijaškega atanovalikča in med tujimi součenci. mati in 'sin obudujeta, kakor domnevajo.	Stol, na katerem se Je skušal gugati, mu je bil pre-
Kar blejski sin nekaj povpraša blejsko mater. Ta šibak, soba pretesni, poetengana kaša preredka in mu zašepeče na dho in deček skoči na cesto ter za- premalo zabeljena. A najhuje ga je peklo, da ee ga kliče: »Stric, napačno ste naložili!*	j* prijemalo ime Mlekojed in da je ta zoprni pri*
»Jezik za zčbe, raztrganecl* ee obregne mož na devek ugajal celo gospodinji. Sčdel j® po slabi ve. vozu, ne da bi se ozrl na dečka. Mladi Blejec se čerjl na klopco v kot ter od ondod molči in mašče-umakne proti hiši in zakriči na vse grlo: »Bohinjska valno izbiral »oučenca, ki mu bo prvemu v »varilen teleta vozijo spomladi na semčnj, a vi ste jih naložili zgled za druge a krepko peat.c dokazal, da se Ime jeseni!*	Mlekojed tudi v Ljubljani ne sme izustiti brez kazni.
Prijazno gričevje v Vermontu
Ljubka vaeSoa Wa rren, M Jati na obronkih pogorja Green Moutuain
KOMENTARJI K STALINU
New Yark, 31. oktobra *Nev> York Times* je označil odgovore generalisima Stalina kot tnajvažnejšo in najkoristneiio sovjetsko politično izjavo po vojni, če jo vzamemo dobesedno». List do daja, da je bila med besedami in dejanji Sovjetov fakina neskladnost, da nastane resno vpraianje ali misli Stalin to, kar pravi resno in če je temu tako, ali je pripravljen in v st (n ju ukreniti potrebno, da bi se vodilna sovjetska birokracija driala tega, kar je rekel *New York Herald Tribune* razpravlja takole: tV itevilnih točkah je Stalin izmikajoč, Molotov pa je glede političnih vpralan) večje polnosti trd kot granit ter kot običajno nezmožen oceniti učinek sovjetske politike na druge.
sToda po nedavnih Stalinovih in Molotovljevih izjavah lahko mislimo, da bi mogle izjave Kremlja privesti do revizije svetovnih vprašanj in do bolj učinkovite reSitve, kot je bilo neplodno tavanje v preteklih mesecih.*
Sir H. Shamcrosi, eden izmed britanskih predstavnikov, je komentiral odgovore generalisima Stalina na vprašanja, ki mu jih je zastavil ravnatelj ameriške obveščevalne agencije tUnited Press» ter izjavil, da bo Stalinova opomba o Nemčiji predmet pazljivega preučevanja v Svetu zunanjih ministrov. Nato je sir H. Shamcrošs govoril o Stalinovi izjavi glede Churchilla in dejal: tPrepričan sem, da se je Stalin popolnoma zmotil, če da je v Veliki Britaniji kdo, ki leli ali sploh misli na vojno.*
Odgovori, ki jih je podal genera-lisim Stalin o mednarodnih vprašanjih so tprvič razkrinkali hinavščino tistih, Id govore o miru, medtem ho pripravljajo novo vojno*. To je komentar, ki ga je o Flushing MeacUnvsu izrekel poljski zunanji minister Rzymowsky, voditelj poljske delegacije pri Združenih narodih. Rzymow ky je izjavil, da je bil najvažnejši del Stalinove izjave zanikovanje o obstoju naraščajoče napetosti med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami.
Prvi neuradni par: ki odmev na odgovore generalisima Stalina o vprašanjih miru je usmerjen proti mnenju, da kažejo te izjave željo sovjetskega voditelja, da odstrani vojne rane in vojne govore ter stisne roko ostalim državam za sodelovanje brez pridržkov.
Francoski komunisti so s posebnim zadovoljstvom sprejeli izjave, W jih imajo za odgovor tistim krogom, ki trdijo, da skuSa Sovjetska sveža gospodovati Evropi.
Ostali krogi so nekoliko vznemirjeni glede omembe Nemčije, zlasti glede njene gospodarske in politične edinosti. Pripominjajo, da meri to na morebitno nasprotovanje francoskemu zadržanju glede Poru-tja in Posaarja.
Nizozemski liberalni zNatlonale Courant* pue v komentarju k petletk^ fci jo je predložil Stalin za Nemčijo: «Ce bodo'izdelali načrt za petletko in če ga bodo uvedli v o-srednjo upravo, se bodo težkoče političnega značaja po daljšem času izkazale kot premostljive.*
Glede na politično in gospodarsko enotnost Nemčije, ki jo je zagovarjal Stalin, pravi list: sTreba je videti, do kakšne mere bo to sovjetsko otalUče olajlalo dosego kompromisa med štirimi velesilami. Trditev, da je treba v Nemčiji izkoreniniti fašizem, je znana stvar, mnenja pa niso enotna o tem, kaj je treba imeti za fašizem. Komuni-*tl težijo k temu, da imajo za fa-čiste vse tiste, katerih pojmovanje demokracije se razlikuje od sovjetskega, in vse one, ki nočejo verjeti v komunistično demokracijo. Stalin misli, da nova Nemčija more in <mo. ra zadostovati sama se bi, gotovo pa rte soglaša z napori, ki jih v ta namen izvajajo Angleži in Američani.»
ZANIMIVOSTI
Britanslca revija eFlight» je objavila zanimivo sliko vedno večjih brzt/n, ki jih je uspelo človeku doseči V teku tega stoletja. Leta 1906 je bil najhitrejSi stroj avtomobil Stanley, ki je dosegel brzino 20!) km na uro. Istočasno je svetovni hitrostni rekord na Železniških progah branila lokomoti-druzbe <iGreat Westem Rail-ways» s hitrostjo 10!) km na uro. Štiri leta pozneje je bil najhitrejSi avtomobil izdelek tovarne Benz, ki dosegel 210 km na uro; lokomotive v tem času niso izboljSale rekorda, pač pa je motorno kolo Matchless doseglo brzino 135 km
“Pekinško prekletstvo,,
V Vanecouver je prispel Claude Bar, edini sin umrlega franooskega milijonarja Henrgja Bara, da bi zahteval od kanadskega carinskega urada izročitev dragocenega zaklada. Gre za dragocene dragulje zlate vrče visoke vrednosti, ki Izhajajo iz cesarske palače v Pekingu. Po neki stari kitajskii pripovedki visi nad dragocenostimi prekletstvo. Kdor bi hotel cesarski zaklad odnesti iz Kitajske, bo postal Žrtev prekletstva. Ko je Henry Bar letos aprila meseca zapustil Šanghaj, je vzel s seboj tudi zaklad v vrednosti 500,000 dolarjev. Toda Bar ni prispel v Vanecouver; med potjo je padel s krova ladje in utonil. Kanadske oblasti zaplenile dragulje in zlate predmete, ker so bili brez gospodarja in zdaj hoče Barov sin prevzeti te «preklete» dragocenosti.
ŠPANIJA GRADI OBRAMBO NA PIRENEJIH
Madrid, 31. oktobra Potniki, kt ao prišli ■ Plrenejev v Madrid, porota Jo, da grade tam iranski vojaški tehnični oddelki dvojno utrdbeno črto. Prva leži » kilometrov od francoske meje, druga pa je okrog 18 kilometrov za njo. Po poročilih obstojata iz protitankovskih položajev za strojni-ce- ki so zgrajeni iz kamenja ali opeke; vsak je visok 150 cm., od tega 90 cm pod zemljo in 60 cm nad njo.
Neki Spanec s precejšnjim vojaškim izkustvom, ki se Je nedavno vrnil a Plrenejev, je dejal, da v.del v bližini glavnih cest, vodijo proti meji, več položajev v gradnji.
Dejal je: »Menim, da bi mogle te utrdbe zadrževati moderno oklepni-Sko divizijo z oddelki poljskega topništva največ tri ure. Velike važnosti pa bi blle te utrdbe lahko v borb; z lažjimi edinicami guerilcU
ZaCeli so z izvedbo programa utrdb, iz leta 1940 ln po krajevnih Poročilih so preteklo leto precej napravili. Računajo, da znašajo španske obmejne sile danes skupaj o.^rog 140.000 mož, čeprav so preteklo leto znižali celotno Število vojaštva z 450.000 na 375.000 mcž.
STAVKA PEKOV
Pariz, 31. oktobra Vec kot 4000 pekov v Parizu ln 18.000 v ostali Franciji je včeraj ob . uri na odredbo francoske pekovske zveze zaprlo svoj« prodajal-toce v znak protesta proti slabi kakovosti moke.
'fflthottni hjnIcohJi tojycL stoht^a
na uro, Bleriot pa je več kot podvojil brzino letal, in sicer je dosegel 10!) km na uro. Leta 1920 se je vistnl red hitrosti prevoznih sredstev dokaj spremenil. Na prvo mesto je stopilo letalo cNieuport» s hitrostjo 312 km na uro, medtem ko je avtomobil Dusenberg dosegel nov svetovni rekord za avtomobil le s hitrostjo 250 km na uro. Leta 1930 sta le letalo in automobil dosegla Omembe vredne uspehe, ki so se v neslednjem desetletju do leta 191)0 spet močno povečali, Svetovni rekord v hitrosti letal je narastel na 745 km na uro, rekord avtomo-
tlhničnimi napredki in iznajdbami znatno pripomogla k nadaljnjemu povečanju hitrostnih rekordov. Letos je letalo na reakcijski pogon vrste mGloster Meteor» (na naši sliki) letelo z brzino 991 kilometrov na uro, lokomotiva družbe tLondon-North Eastern Railways» pa je potolkla dosedanji svetovni rekord in dosegla 202 km na uro. Pri sedanjem napredovanju tehnike se zdi, da ni več daleč čas, ko bodo 9 prometnimi sredstvi presegli Hitrost zvoka in ko bo avtomobil dosegel brzino 600 km na uro.
S kodusom. Ui odnQ.@ij&
u Qo.de.rzip
Meseca septembra je tri in dvajsetletni De.nnis Claincourt, navdušen kolesar, doma iz Wort-hhnga v bližini Londona, zajahal svoje staro dirkalno kolo in začel dolgo pot proti mestu Bulawayo v Rodeziji.
Do tega nenavadnega kolesarskega podviga je Dennisa prignala skrb, da ne bi zamudil ponudene mu službe pri nekem zlatokopu v Rodeziji. Približno pred šestimi leti je Dennts vstopil v britanske zračno sile. Začel je letati z letali, kar je povzročilo, da je od tedaj z zaničevanjem gledal na svoje dosedanje, ponižujoče prometno sredstvo. Zato je kolo prodal. Na po-
GOSPODARSTVO
O močnem padcu cen bombaža Združenih državah menijo trgovci In pridelovalci, da je temu vzrok dejstvo, da so bile dosedanje cene, ki so jih umetno držali, že dolgo časa pretirane glede na razpoložljivost in povpraševanje. Cena bombaža je v zadnjem času padla , 6 funtov šterlingov pri bali.
«Export-Import Brnik* v Združenih državah je TurClji nakazala posojilo v znesku 25 milijonov dolarjev. TurCija bo posojilo uporabila za modernizacijo železnic in Industrije.
V	Mehiki so obnovili pogajanja Nizozemsko in Veliko Britanijo
za poravnavo njune imovine v petrolejski industriji, ki jo je mehiška vlada leta 1938 razlastila. Pogajanja so začeli že v začetku tega leta, a so jih prekinili, ker se strokovnjaki niso mogli sporazumeti vrednosti Imovine. Zahteve Združenih držav v znesku nad 28 milijonov dolarjev je Mehika poravnala leta 1943.
Španska vlada je privolila v pogajanja za likvidacijo nemške Imovine v Španiji z ameriškimi, britanskimi in francoskimi zastopniki pod pogojem upoštevanja morebitnih zneskov, ki bi jih Nemčija dolgovala Španiji. Španija pa meni, de se Sovjetska zveza ne more udeležiti pogajanj, ker ni zastopana Madridu.
V	mesecu septembru se je proizvodnja premoga v zahodni Nemčiji nekoliko dvignila in dosegla 207.000 ton na dan, kar pomeni 3.500 ton dnevnega poviška v primeri s p-ro-izvodnjo v mesecu avgustu. Kljub vsemu pa današnja proizvodnja znaša samo 44% predvojne proizvodnje, čeprav znaša število zaposlenih rudarjev 73% števila pred vojno zaposlenih.
Ameriška vlada je odobrila Švedski • prodajo 50 lovskih letal tipa «Mustang». Vlada je pooblastila ameriški urad komisije za likvidacije v tujini v Parizu, da izvrši prodajo. Letala bodo prodali s popolno opremo; za vsako letalo bodo Združene države zahtevale po 3.500 dolarjev.
Zaradi povišanja stroškov proizvodnje Je južnoafriška proizvodnja zlata v nevarnosti, da bo morala ustaviti delovanje. V zadnjih šestih letih in pol so se stroški dvignili za 38 odstotkov, medtem ko se je cena zlata dvignila le za 15 odstotkov.
Brrr.l Je odobril Češkoslovaški kredit 20 milijonov dolarjev za dve leti, ln sicer na podlagi sporazuma, ki so ga podpisali v Rio de Janelro.
V Veliki Britaniji je silno pc-rastla gradnja trgovskih ladij. Na koncu septembra je bilo v Veliki Britaniji in Irski v gradnj. 1,874.000 ton trgovskih ladij, kar predstavlja najvišjo po letu 1922.
Veliki Britaniji sledijo v gradnji ladij Združene države s 354.000 tonami, Švedska z 241.000 tonami, britanski domlnioni s 199.000 tonami, Nizozemska s 166.000 tonami in Francija s 138.000 tonami.
Eglptska vlada je ukinila skoraj vac omejitve in nadzorstva, ki omejujejo uvoz v Egipt, razen tistih, ki so v zvezi z državami, ki imajo visoko valutno vrednest, kakor so npr. Združene države in Švica.
Argentinska vlada Je naročila pri britanskih ladjedelnicah 10 hladilnih ladij.
Zavezniški odbor za Poru jo je sprejel britanski prelog za 20 odstotno povišanje mezd nemškim rudarjem, Nove mezde bodo stopile v veljavo 1. decembra.
Ameriški urad za cene je ukinil nadzorstvo nad cenami vseh živil in pijač razen sladkorja in sirupov.
Poročevalec francoskega finančnega ministrstva je označil vse vesti, ki krožijo o novem razvrednotenju francoskega franka, kot fantastične.
IZ SLOVENIJE
letih je Dennis zašel tudi v Rodezijo, kjer mu je neko podjetje ponudilo službo v zlatokopu, potem ko bi bil odpuščen iz vojaške sluibe. Pet mesecev pozneje ga- je res odrešila demobilizacija, toda pred nastopom nove -sluZbe je hotel Dennis na vsak način obiskati svojo mater v Angliji, kar je tudi storil. Po kratkem obisku doma je takoj začel misliti na odhod v JuZno Afriko, Hotel sl je preskrbeti prostor na potniškem parniku, toda predolgo bi moral čakati, da bi prišel na vrsto, med tem pa bi mu dobra sluiba lahko ušla. Naključje je naneslo, da je srečal kupca, kateremu je prodal kolo. Zaskrbljen zaradi odlašanja in pod silo prilik, da bi č.mprej odšel na pot je Dennis mislit, da na vse zadnje niti ne bi bilo tako nečastno za letalca in starega kolesarskega prvaka, če bi se ponovno zatekel h koler.ii, zlasti če ima nameravano potovanje značaj drznega športnega podviga. Prijatelja je prosil, naj mu proda staro kolo. Ta je uslišal njegovo prošnjo in Dennis se je nekaj dni pozneje s parnikom odpeljal čez Rokavski preliv, s seboj pa je vzel kolo, ki naj bi ga pripeljalo v zlate rudnike. S kolesom je nato prevozil vso Francijo do Marseja, kjer se je spet vkrcal na parnik in prišel v Aleksandrijo. Tam pa spet zajahal kolo in začel dolgo pot proti Rodeziji. Mimogrede se je ustavil v Kairu in obiskal sestro, ki sluZi pri Zenskem pomožnem letalskem zborn, zdaj pa po dolini Nila s kolesom nadaljuje pot proti zlati bodočnosti.
SOC. POLITIKA
BOLGARSKI KMETJE IMAJO PRAVICO DO POKOJNINE
Iz Sofije poročajo, da je stopil v veljavo zakon, ki daje kmetom pravico do pokojnine. Zakon Je nedavno odobrilo bolgarsko sobranje.
Angleški kralj je otvoril novi paviljon oksfordske knjižnice, ki je vreden milijon funtov šterlingov. Tomeljnji kamen za novi paviljon je pred devetimi leti položila kralji ca-mati Mary.
• • «
Britanska železniška družba je naročila lokomotivo na reakcijski pogon, ki bo prva te vrste, Lokomotiva bo imela 2.500 konjskih sil in bo mogla vleči vlake z brzino 11)0 km na uro.
• • •
Na otoku Krfu so pokopali 10 angleških mornarjev, ki so postali Žrtve nesreče, ko sta dva britanska rušilca naletela na mine v Krfskem prelivu. Pri nereči je našlo smrt 38 mornarjev, toda trupel ostalih še niso našli.
Skupna vrednost gradbenih investicij bo letos v Sloveniji dosegla vsoto 1658 milijonov din. Medtem ko so v prvem letu po končahi vojni Izvršili predvsem najnujnejša dela za vzpostavitev prometa in obnovo proizvodnje, je letošnje delo zratno omogočilo raziširiti predvsem gradbeno delavnost. V velikem obsegu so obnavljali podeželje, šole, bolnišnice, socialne ustanove, ceste, mostove, hidrotehnične naprave, železnice in Industrijo, poleg tega pa tudi pričeli z gradnjo novih industrij. Od skupne vsote, ki jo bodo letos potrošili za gradnje, odpade na obnovo industrije In na nove investicije v industriji tor na elektrifikacijo 570 milijonov din, na obnovo podeželja, sta-novansklh zgradb v mestih, šol in bolnišnic 417 milijonov din, na obnovo cest. mostov In hidrotehnična dela 325 milijonov din, na obnovo in gradnjo železniških naprav 238 milijonov din in 109 milijonov din na ostala gradbena dela. Glede na bližajoči se zaključek letošnje gradbene sezone prinaša »Ljudska pravica* članek pod naslovom:	»Za
pravilno razumevanje naše gradbene politike*, v katerem pravi, da je treba opozoriti na nepravilno presojanje pomembnosti gradbenih del, ki se kaže pri nekaterih ljudeh. «Ljudska pravica* pravi, da v Sloveniji niso še nikdar toliko gradili, kakor letos. Pri vsem tem pa se jc treba zavedati, da so monžosti omejene ne samo glede kredita, temveč še mnogo bolj glede materiala in delovne sile. Zaradi tega jo jasno, da prihaja y poštev vprašanje prednosti, to je vprašanje, kaj je treba graditi najprej in kaj je mogoče odložiti na naslednja leta. Nekateri, sicer redki ljudje so mnenja, da bi morali najprej obnoviti porušeno podeželje in se šele potem lotiti velikih novih gradenj, kakor cest, železnic, hidrocentral in tovarn. To mnenje je napačno, piše ♦Ljudska pravica*, kajti prva naloga je, ustvariti blaginjo ljudstva. Zato je potrebno utrditi ljudsko oblast, utrditi gospodarsko moč države, ker bi jo sicer nasprotniki uničili. »Ljudska pravica* govori nadalje tudi o pomanjkanju kvalificiranih delavcev ln cementa ter o zastojih dela, ki nastajajo kot posledica omenjenega pomanjkanja. Vsa gradbena dela za gospodarski dvig je treba usmeriti z vidika skupnih potreb, ne samo slovenskih, temveč jugoslovanskih, nadaljuje »Ljudska pravica*. Nemogoče je, da bi Slovenija gospodarsko napredovala, če bi vsa država imela še nadalje zaostalo gospodarstvo. Nemogoče je pa tudi, da bi celotna država gospodarsko napredovala, če bi posamezne federalne edinice še dalje ostale na zaostali gospodarski stopnji. S tega stališča je treba presojati tudi gospoda 3ko politiko, v kateri se Slovencem postavljajo še posebne naloge. Potrebno je namreč, da pomagajo tistim republikam, ki so gospodarsko manj razvite kot Slovenija. Pomagati jim je treba s kadri, kajti kljub temu, da v Sloveniji manjka kadrov, jih je vendar mnogo več kot v drugih federalnih edinlcah. £e letos so šle posamezne skupine gradbenih strokovnjakov v Besno, Črno goro in Makedonijo, kjer pomagajo pri tamkajšnji delih. Prihodnje leto bodo Slovenci zgradili 100 km ceste Zagreb-Becgrad In pomagali pri zidanju tovarn v Bosni.
Dne 18. oktobra so na slovesen način otvo-rili novi železniški predor pri Borovnici, ki predstavlja prvo večje delo na novi progi Pre-scrje-Borovnica. Slovesne otvoritve so se udeležili delavci-graditelji ter gostje. Predor so okrasili z zelenjem, zastavami, transparenti in slikam:. Vrvico, ki je zapirala vhod v predor, je prerezal inž. Bu-fon, ki je nato pozdravil delavstvo. Vsi zbrani so si nato ogledali notranjost predora, nakar so sedli k pripravljenim mizam.
TJmrli so: Fanči Kocijan, Bon-čar Anton, čevljar, Ivan Šenk, železniški uradnik v pok., Angela Petač, roj. Perme, Ivan Magdič, bivši krojaški mojster, vsi v Ljubljani; Neža Starc v Leskovcu pri Krškem; Avgust Lešnik v Celju; Matilda Mihelič v Ljutomeru; Mara Cilenšek, roj. Voršič, v Tržiču; Ignacij Novak v Idriji; Jerica Zorko, trgovka in gostilničarka v Pekrah; Vida Hribovšek, roj, Zupančič, v Motniku.
Seja Pokrajinskega sveta
Odobritev pravilnika za bolnišnico Poizvedbe o položaju moštva čistilcev min
Vet raj popoldne sc je sestal Pokrajinski svet, da bi dokončal razpravo o novem pravilniku Združenih bolnišnic. Poročevalec je bil prof. Collotti. Po živahnem razpravljanju so pravilnik odobrili; 4 svetniki niso glasovali.
1. in 2. novembra ne bo pouka
Šolsko nadzorništvo uradno poroča, da 1. novembra (Vsi sveti) in 2. novembra (Vernih duš dan) v šolah vseh vrst ifl stopenj ne bo pouka.
Predsednik področja odv. Pue-cher je prebral med drugimi pismo, ki ga je poslal pokrajinski srednješolski sindikat, v katerem ugotavljajo pičlost vpisov v strokovne nadaljevalne šole; žele si tudi točnsjšega Izpolnjevanja norm o šolski obveznosti do 14 leta.
Na koncu sestanka so svetniki stavili razne predlogi, med drugim za razširitev utesnitve starostnih mej za javne službe za one, ki svoj-čas niso mogli sodelovati pri razpisih, ker niso bili vpisani v fa-slst'čno stranko.
Odvetnik Piccoli je izjavil, da je z Zavezniško vojaško upravo nave. zel stike glede na juridično gospo, darski položaj čistilcev min in bomb, ter da je dobil od uprave nalog, da izvede poizvedbe t> položaju enot v Gorici, Pulju in v italijanskih pokrajinah.
Pokrajinski svet se bo jionovno sestal v soboto 8. novembra ob 15.30 url.
Visok obisk
NA KRIŽARKI «FARGO»
Sredozemski poveljnik severnoameriških pomorskih sil uice-aamiral Bernard H: Bieri je včeraj uradno obiskal severnoameriško križarko «Fargot, ki je zdaj sluZbe-no na Jadranu in je zasidrana v Tržaškem pomolu.
Admiral Bieri je včeraj kmalu popoldne prispel z letalom na go-rlško letališče.
POGOJNA OBSODBA ZA NEZAKONITO POSEST SAMOKRESA
Višje sodišče Zavezniške voj*" flke uprave pod predsedstvom podpolkovnika Walterja p. Scogginsa je obsodilo včeraj na 90 dni zapora pogojno nekega Alfia Falzogherja, obtoženega nezakonite posesti samokresa.
Sodišče je izreklo razsodbo po govoru branilca odv. F. Prestija, ki je dokazal, da je obtoženec res prišel nekaj dni poprej v Trst in je zahteval njegovo oprostitev.
Obisk podnačelnika
BRITANSKEGA GLAVNEGA STANA
Obveščevalni urad Zavezniške vojaške uprave poroča, da je konec preteklega tedna obiskal v Devinskem gradu podnačelnik imperialnega glavnega stana general F. E. IV. Simpson.. poveljnika sredozemskega področja generala sira Johna Hardinga.
General Simpson je v druZbi generala Hardinga obiskal Trst ter si ogledal brintanske in ameriške postojanke na Morganovi črti.
Aretacija povzročitelja eksplozije v Ortoni
Policijska skupina «3 di cop-pe* je aretirala 20 letnega Tommasa Bottego, stanujočega v ulici Settef entane 12, odgovornega, da je za-krivil smrt sedmih oseb ln ranitev 60 oseb.
Dne 9,. julija t. 1. je Bottega, med-
tem ko je bil v laboratoriju svojega izpustil na tla zaboj eksploziva ga očeta v nekem petnadstropnem poslopju v Ortoni a Mare, ponesreči izpustil na tla zaTloj eksploziva zijo, ki je porušila poslopje. Izpod ruševin so potegnili trupla sedmih stanovalcev, medtem ko je nadaljnjih 60 oceb, rred njimi tudi on sam bilo težje ali lažje ranjenih.
Bottego so prepeljali v bolnišnico, ko pa se je vrnil domov, je izvedel, da so medtem aretirali njegove starše, ker jih imajo za odgovorne za povzročitev nesreče. Nadalje je izvedel, da je bilo izdano tudi proti njemu zaporno povelje, ker je po malomarnosti povzročil smrt več oseb Ko je Bottega to izvedel, je naglo odšel lz Ortone v Pagliette
Razdeljevanje odel v občinah v pokrajini
V prihodnjih dneh bodo dali
Preložitev tečaja angleškega jezika
Delovni urad v Gorici poroča,
predajo določeno količino odej, ki | da iz tehničnih razlogov niso mo-
jih je stavila na razpolago Zavezniška vojaška uprava; medtem ko je prvo razdeljevanje bilo samo v Gorici, je ta količina določena izključno za občine v pokrajini.
Gre za 6000 novih odej iz bombaža in bombaža in volne; odeje »o skeraj enake; prodajali jih bodo po enotni ceni 160 lir. Odeje bodo dobili delavci in uradniki in drugi po. trebni prebivalci, in sicer na nakazila, ki j’.h bodo izdale posamezne občine. Podrobna navodila bo izdala Trgovska zbornica v Gorici, ki ji je. poverjeno to razdeljevanje.
Zavezniško sodišče
Obsodbe manifestantov
Včeraj so se pred višjim Zavezniškim sodiščem morale zagovarjati osebe, obtožene, da so sodelovale pri neodobrenih manifestacijah. Zaradi organiziranja manifestacije 18. oktobra v Modrejlci pri Volčah je bil obsojen na 4 mesece zapora Franc Skadar, na 1 mesec zapora pogojno pa je bilo obsojenih 27 oseb.
Druga razprava, prav tako zaradi sodelovanja pri neodobreni manifestaciji 20. oktobra y Volarjih, je bila preložena, ker je od 34 ni bilo 30 obtožencev prisotnih.
URNIK ZA TRGOVINE 1. IN 2. NOVEMBRA
Trgovska zveza naznanja, da veljata 1. in 2. november za pol-praznika; trgovine bodo zato odprte samo do 12. ure.
AVTO JO JE POVOZIL
V bližini Moše je vCeraj povozil neki jeep 6 letno Ottavio Mianl, stanujočo v St. Lovrencu. Kljub temu, da je vozač v hipu zavrl vozilo, je deklica vendar dobila poškodbe po levi roki in hrbtu. Isti avtomobil je malo Otavio prepeljal v bolnišnico.
gli začeti s tečaji angleškega jezika dne 28. oktobra. Tečaji se bodo začeli 11. novembra. Interesenti se lahko še prijavijo pri Delovnem uradu, in sicer vsak dan v dopoldanskih urah, —.......
(Ohieti) ter se nekaj dni pozne j« vrnil v Ortomo. Ker obl sesti niso vedele, kje se skriva, se je Tomma* so nemoteno gibal, zapustil Ortano in prišel v Trst, kjer je kljub vse® veljavnim odredbam kmalu našel stanovanje.
Do tu je šlo mlademu Bottegi vs® v redu. Na njegovo nesrečo pa j« tržaška kriminalna policija zvede la o nekem sumljivem mladeniču, ki stanuje v ulici Settefontane 12-Po vedenju Bottege je policija spoznala, da je precej zaskrbljen in da njegovo bivanje v mestu ni naključno. Odredila je njegovo aretacija
Bottega Je na policiji po kratke® obotavljanju priznal vzrok svojega bivanja v Trstu.
Znižanje prispevka delodajalcev
fondu za izravnavo plač
Po odredbi Zavezniške vojaSK« uprave št. 255, so znižali prispevek delodajalcev in Zavezniške vojs-ške uprave «fondu za izravnavo plač industrijskih delavcev* fca na' meščence v dobi zapore odpustov na 3, 5% kosmatih plač. Ta odred' ba ima vzvratno moč na prvo pri* čilpo obdobje po 27. juniju 1946 leta.
Odpeljan, a izpuščen
V torek popoldne je v šolo v Višnjevlku vdrlo lo neznancev in prisililo 21 letnega učitelja Antona Kostnapflja iz Ajdovščine, da jim je sledil v bližnji kraj Breg.
Na proteste prebivalstva iz VišnjevTka in Brega pa so učitelja še isti dan zvečer izpustili. Policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila drset neznancev.
S«JA OBČINSKEGA SVETA
Na včerajšnji seji Občinskega sveta so razpravljali o sprememb' člena 1. v pravilniku za postopek Občinskega sveta, prebrali so nekaj pisem zasebnikov ter vzeli na znanje priporočilo dr. Rinaldin ja, k! je predlagal posredovanje P® ZVU glede umaknitve odločitve 0 obročnem pobiranju trošarinskeg* davka.
Eksplozija pred spalnico
Nekaj minut pred četrto uro včeraj zjutraj je pod okensko polico spalne sobe odvetnika Josipa Birse v ulici Anglolina št. 25 eksplodiral z močnim pokom neki naboj. Razbitih je bilo precej šip, prav tako je bil poškodovan omet v sobd. Izmed oseb ni bil nihče ranjen. Policija je uvedla preiskavo.
URNIK ZA MESNICE
Združenje mesarjev sporoča, da bodo od nedelje 3. novembra V3e mesnice ob nedeljah zaprte. Mesnice bodo zaprte tudi ob petkih popoldne.
NESREČI
S kostanjevega drevesa je padel 32 letni jx>ljedelec Ivan Viziu iz Kronberga. Pri padcu ®i Je zlomil desno roko in so ga prepeljali na ortopedični oddelek go-riške bolnišnice.
V isto bolnišnico so pripeljali delavca Josipa Pirlka, kateremu je po nesreči prišla med zobe žage desna roka. Ozdravel bo v približno 20 dneh.
RADIO TRST I
203,2 m - 1140 ko
1
SLOVENSKI SPORED Četrtek, 31. oktobra
18.45 ženska ura; 19.15 slušt® igra: Noč na verne duše (O. Zu' pančič); 20 napoved časa, slov. stl; 23.15 zadnje vesti v slovenščin1'
Petek, 1. novembra
8 slov. vesti, koledar; 8.20 Bachi Toccata in fuga v D molu; 11-89 Iz življenja v Vel. Britaniji: 11-Š® skladbe slavnih skladateljev; 12.15 svetovne prestolnice; 12.30 Chopinove skladbe; 12-45 napoved časa, slov. vesti.
ITALIJANSKI SPORED Četrtek, 31- oktobra
17 glasba iz filmov; 17.30 novem-bsrtke volitve v Združenih državah; 18 ženska ura; 20.15 ital- veStl’ 20.30 glasba; 20.45 «Nabucco» °Pe'
ra v štirih dejanjih; 23 zadnje itak cesti; 23.15 zadnje slov. vesti; 23.30 nočno zabavišče; 24 zaključek.
Glavnl urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.
MALT OGLASI
MODERNE RADIO APARAT®
zamenjamo za rabljene. Olajšave pri plačilu razlike. Radioassistenza.
Verdi 3, tel. 45-05.
1831 M
LOUIS WILTON
47.
Kilometrski kamen št. 27
— Oh, kakšna nesreča — Je vzkliknil in dvignil roki:	—
Kakšna strašna stvar. Ce b; vedeli, koliko skrbi imam. Tudi moja žena se zelo zanima za primer in nimam niti minute miru več. Zjutraj med zajtrkom, potem pri kosilu, večerji in še v postelji preden želim zaspati, hoče Imeti kar najbolj točna jKijasnila in vedeti vse podrobnosti, kako se je dogodilo iir kako nadaljuje preiskava. In če ji vse to ne zadostuje, pride sem v urad, v urad med uradnimi urami vsaj enkrat na dan po zadnje novice. Jaz pa... JI ne morem povedati ničesar, prav ničesar — je blebetal nesrečnež. Globoko je vzdihnil in dadaljeval:
— Pomislite tudi, da sem bil dvakrat na kraju nesreče. Hotela je Iti tudi žena, pa sem ji le zabra-nil. Rad bi vedel, kaj naj storim? Jaz sam pisem razumel, ker govorijo, da je avto poviz l v:-/" !< z otrokom. Kje pa je potem otrok? In kje je vse ostalo?... Zena govori o
tem, kolikor more. Res je zelo inteligentna žena in tudi precej neustrašna, toda.., — policijski uradnik se jo nekoliko vzravnal — toda ona ne pozna policijskih pravil, jaz pa jih znam kot namazano.
— Na cesti — je brez prekinitve nadaljeval — mi ni uspelo odkriti nič drugega kot velik teman madež, nič drugega. Zena je mislila, da je kri ln je zaradi tega imela nekaj malega opraviti z živci; na podlagi policijskih pravil, pa to še ni zadostno sredstvo, da pričnem... Kam pa bi prišli, če bi pričela policija pri vsakem najmanjšem madežu s preiskavami? V kakšni luči bi se pokazal, če bi ne potem Izkazalo, da je bil madež recimo od ornega piva, ali kaj jaz vem od časa?... Se vam ne zdi, da sem Imel prav?
Poveljnik policije v Tbamcu je v, . 'Joče i 3gl:dal višj:j;a nadzornika ln je nato, ko je videl, da Ferktna ne odgovori, pogledal še
Alfa Duncana, ki ga je končno odrešil vsakega dvoma.
— Izven vsakega dvoma:	prav
ste storili — je dejal mladenič.
Poveljnik policije je sklenil roki in hvaležno pogledal Duncana.
— Hvala,' hvala — je veselo vzkliknil: — Ne najdem besed, da b: »e vam zahvalil. — Nadaljeval je v prosečem tonu: — Ali bi bili tako dobri in bi počakali nekaj minut?... Moja žena mora biti tu vsak trenotek; navadno pride ob tem času..	>
Višji nadzornik je pripomnil, da nimata toliko časa, da bi čakala ge ženo.
Možiček Je spremil Perkinsa in Duncana do avtomobila in nepotrpežljivo pogledoval proti poti, po kateri bi morala priti njegova žena.
— Kaj ste prav za prav hoteli izvedeti v Thameu? — je vprašal Perkins, ko je avtomobil spet drvel s precejšnjo hitrostjo.
— Samo to, kar nama Je dobri možak povedal, nič več — je odvrnil Doncnn.
Vide i }e' b’!o la.Višji .rvUrmik
ni zadovoljen z odgovorom ln Je zaradi tega še nadalje vztrajal;
-	Je v tem kakšna zveza s črnim kilometrskim kamnom?
-	Se razume, da je — je odvrnil mladenič.
__ Spretni lopov, ki Ima na vesti
nesreče pri črnem kilometrskem kamnu, je ali zagrešil veliko neumnost, ali pa mu jo je nekdo pošteno zagodel. Kakor koli pač je, premolite dobro vso zadevo, da si tudi vi ne boste razbili glave nad tem kilometrskim kamnem...
Posredovalec Webb, ki je pravkar hotel zapreti svoj urad, Be je podvizal povedati vsa pojasnila, ki Jih je mogel dati.
Novica o skrivnostnih dogodkih v Blackfieldu je prišla tudi v Ay-leebury, toda negotova in pomanjkljiva. Posredovalec pa je vse opisoval na dolgo in široko. Pričel je govoriti o začetku del v kamnolomu in je dejal, da nihče nikoli ni imel zaupanja v podjetje, ker se je že takoj pri prvem poskusu dogodila težka nesreča. Ko je Webb vestno naštel vse osebe, ki so vložile svoj denar v kamnolom, ki je bil videti uročen, je zaključil z zgodbo, ki je zapečatila usodo nesrečne ‘ndustr je in ki ni bila r>',Č manj žalostna od one v začetku. Pomočnika, ki Je vodil in nadziral delo od prvega do zadnjo-
ga dne/ so našli nekaj tednov po propadu podjetja obešenega v «gozdarski hiši*.
Od tega dne je prevžel gespod Webb upravo v syoje roke; ni pa Imel nič drugega kot seme skrbi in tako ogromne izdatke, da je moral dajati Iz svojega. Ih če je nato policija preiskala in prebrskala vso «kočo», to ni bilo prav nič važno, ker ni imela podrtija prav nobene vrednosti več.
— Po drugi strani, pa bi bilo najboljše, če bi tako hišo, ki je prišla ob svoj dober glas, pognali v zrak — je dejal Webb.
Posrednik je hotel še nadaljevati, višji nadzornik pa ga je prekinil in mu zastavil vprašanje:
— Ali bi mi vedeli povedati, če je bil v kamnolomu zaposlen tudi neki Marwel?
— Ne — je odvrnil Webb o tem vam na žalost ne morem povedat) prav ničesar. Tod^ v predzadnji hiši, tam ob cesti, ki pelje v Blackfield, stanuje star uradnik delavskih sindikatov, ki ima izvrsten spomin: prepričan sem, da se spominja Imen vseh, ki so v zadnjih dvajsetih letih delali tu oko!'.
Perkins, ki je s tem dosegel vse, kar je želel vedeti, se j« že hotel
posloviti od posredovalca, ko j« na njegovo veliko začudenje stavit vprašanje še Duncan.
Gespod Webb, ali imate tudi kakšno zvezo z Alderscourtom?
— Z Alderscourtom? — je po*^ dovaleo presenečen in tudi nclt<r
Tko zaskrbljen dvignil glavo. "" Seveda: saj upravljam tudi to P°" statvo.’ Se vam je kaj zgodilo? Pri*1 nekaj meseci sem ga dal v najer.i-ker stanuje družina lastnika precej časa na Skctskem.
— Nič se mi ni zgodilo, le h‘^a m! je padla v oči, ker lež. tako na samem — je Duncan preprosto P°’ Jasnil Webbu, ki si je ves vesel 0 zadovoljstva mel roke.
— Ah, da, miru je tam več k°l
preveč — je potrdil. — Zdi se
aii-
ča je prav to tisto, zaradi česar je stara gospa vzela v najun — Torej stara gospa? Kdo b) 8 mislil! .
Čeprav je Duncan napravil opazko povsem tako, kot da ( stvar prav nič ne zanima, se ^ vendar zdelo mešetarju prav, pojasni stvar nekoliko obširne^ Razgovoril se je o stari gospe)- ^ hiši sami ln končno o pogodbi ^ najemnimi, ki Jo dobi vsak mef® (Nadaljevanje prihodnjim