70. številka.
V Trstu, v soboto I. septembra 1888.
Tečaj
M
-S i ilšž
„E D I N 0 S T"
izhaja dvakrat na teden, vrniko sredo in solooto ob 1. uri popnludne.
„Edinost" stane:
za vso leto gl. 6. — ; izven Avst. 9,— gl. ca polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; w „ 2.25 Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tr«tB po & nov.,
t Gorici in v Ajdovščini po rt nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici
Carintin It. 28. Vsako pismo mora biti fmnkovano, ker nefrankovana so ne sprejemajo. KokopiHi se ne vrui'ajo.
Oglasi in oznanila so račune po 7 nor. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, Javne zahvale, osmrtnice itd. «e račune po pogodbi.
Naročnino, roklamacije in insorato prejema Upravniitvo v ulici Cnrintia 28. Odprto reklamacije bo prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. -—-
»V adinoati J« moS«.
LOVRO ŽVAB
urednik „Edinosti", tajnik politiškega družtva, nadzornik otroftkega zabavišča družbe sv. Cirila in Metoda
pri sv. Jakobu v Trstu, učitelj jezikov i. t. d.
umrl je po dolgej in mučnej bolezni vzprejemši sv. tajstva, v 36. letu svoje dobe v Dutovljah na Krasu v petek 31. avgusta ob 1. uri zjutraj.
Pokojnik se je rodil v Dutovljah, dne 9. avgusta 1852. leta od kmetskih roditeljev. Sole je obiskoval v Gorici in v Trstu. Navdušen za Slovanstvo, se poda po zvršenih študijah leta 1875 v Srbijo, kjer je nameraval vstopiti v srbsko državno službo, a njega namera mu spodleti, zato se vrne kmalu v svojo domovino.
Na pokojnega Viktora Dolenca priporočilo ga vsprejme začetkom šolskega leta 1876. cesarski svetnik gosp. Ferd. Malir v Ljubljani na svojo slovečo „trgovsko solo" za učitelja. Tu je učil: zemljepisje, nemški, slovenski in srbsko-hrvatski jezik. Bolehal je uže tedaj, zato je bil vsled plučnice prisiljen ostaviti leta 1881. toli mu priljubljeno poučevanje na rečenem zavodu, ter iti si iskat zdravja Tia svoj rojstni dom v Dutovlje. Jedno leto ostane doma. Ker je na videz jako dobro okreval, poda se oktobra 1882 1. v Trst, ker mu je zdravnik odsvetoval vrnoti se v Ljubljano. V Trstu se je nastanil kot učitelj jezikov; temu poslu je bil blagi pokojnik toli vešč, da ga g. Ferd. Mahr ni mogel . prehvaliti. V prostih urah je vs trajno in vspešno raziskoval tukajšnje arhive glede slovenske književnosti, pridno ko bučela nabiral knjižne črtice v njo podpolnitvo. Za napredek Slovanstva ves vnet, je vse dognal s svojo železno voljo, česar se je lotil. Njemu se imamo zahvaliti za ustanovitev podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, vzlasti za žensko podružnico in otroško zabavišče. V narodnem delu ni nikdar miroval, tu je dramil, tam spodbujal, navduševal, učil, hodil od Poncija do Pilata, dokler je svoj smoter dosegel. Iti ako bi ničesa druzega ne bil storil, uže to j« mnogo^ da se letos otvori tu prvi razred slovenske šole, ki ima na tisoče skritih in javnih klevetnikov, a le malo prijateljev. To je delo vstrajne volje, jeklenega značaja, ki vć, česa nam je treba. Temu mlademu možu, čegar srce je bflo toli toplo za Slovanstvo, pretrgala je Morana nit živenja, a narodove zahvalnosti mu nemore nihče uničiti. Sveta dolžnost je nam, da v njega smislu delamo, tako bodemo njega spomin uajbolje čestili.
Po smrti g. Viktorja Dolenca poveri mu početkom novega leta 1888. „odbor polit, družtva Edinosti" uredništvo lista. A le malo časa mu je bilo odločeno politično delavnemu biti.
Njega zelo rahlo zdravje je pojemalo od dne do dne; meneč, da si je zopet utrdi, gre v soboto, dne 7. julija zopet na svoj rojstni dom, odkoder se ni več povrnol.
Za njim žaluje vsa Slovenija, posebno pa mi primorski Slovani, koji smo zgubili v njem značajnega moža, zvestega prijatelja in nadarjenega sotrudnika.
Temu izbornemu možu: večen spomin!	(
«
s
Obletnica del. podpornega družtva.
(Konec.)
Ko se je občinstvo nekoliko pomirilo, stopi na za-to pripravljeni oder družtveni predsednik, gosp. M. Mandič ter nagovori družabnike in ostalo občinstvo z naudu-šenim govorom. Povdarja znamenitost družtvene slavnosti, pomen dveh dogodkov, katera sta bila povod, da se je zbralo slovensko občinstvo, zahvaljujoč se vsim rodoljubom, da so se snidili v tako im-pozantnem itevilu. Spomina na važen dan, 10. september leta 1882., ko se je blagoslovila družtvena zastava. Vsako druž-tvo ima znamenje ; navadno se zbira pod zastavami. Barve naše zastave, rdeča, sinja in modra pa nas ne spominajo samo, da moramo ostati zvesti družtvu, temveč predočujejo nam. da moramo biti vedno verni sinovi majke Slave, zvesti Slovenci. Drugi povod slavnosti je rojstveni dan Nj. c. kr. Visokosti, cesarjeviča Rudolfa, druž-tvenega pokrovitelja. (Živio!). Ni ga družtva v Trstu, ki bi se moglo ponašati z tako vzvišenim pokroviteljem. Po Nj. Veličanstvu cesarju, njegovemu očetu, je naš pokrovitelj prva oseba v državi. Govornik izraža zatorej svoje prepričanje, da govori iz srca vsim zbranim, ako zakliče trikratni „živio" Nj. c. kr. Visokosti. Občinstvo zaklicalo je gromoviti „Živio!", ki se je razlegal daleč po mestu. Predlog, da se ta iskreni pozdrav javi brvojavnim potem Nj. Visokosti cesarjeviču, sprejel se je navdušeno. Glasba zasvira cesarsko himno, katero so poslušali vsi navzoči stoje in razkriti. Konečno prečita brzojavni pozdrav družtvenega zdravnika, dr. Alan-diča, kateri je sprejelo družtvo z veseljem. Govornik žel je burno odobravanje.
Pesen „Pozdrav" jo ugajala posebno; morala se je ponavljati. Prav tako je dopadal potpourri slovanskih napevov. — Deklamacijo „Medeja" prevzela je iz posebne prijaznosti gčna. Nadliškova, nam vsem uže znana izvrstna deklamovalka. Danes pa moramo pritrditi, da jo gospo-dičina samo sebe prekosila. Nje čist in jasen glas, povdarek, mimika, vse je pripomoglo, da je bila deklamacija dovršena v vsakem obziru in ne ostaje nam drugo, kakor izreči iskreno zahvalo ljubeznivej gospodični na redkem duševnem užitku.
Mešana zbora „Slavjanka" in „Vesela družba" morala sta se ponavljati. Odbor ženskega oddelka delil je med gospodične in gospo pevke po končanem petju kaj lepe šopke. Zadnja pesen, „Bojna* zaključila je vredno lepi vspored. — Ume-teljni ognji bili ao skoz krasni in celo od strokovnjakov in naših nasprotnikov smo slišali, da se je redko kedaj v Trstu kaj enacega vidilo.
Občinstvo je ostalo zbrano v pozno noč v razgovoru in petju ter čitati jo bilo na obrazih, da je pustil sleherni svoje skrbi doma ter užival le trenotke veselja in za-dovoljnosti.
Želimo, da je bil tudi gmotni vspeh ugoden, da ne bi zgubilo družtvo poguma, prirediti še mnogo število enakih zabav ter postalo v resnici središče narodnega živenja v Trstu.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dva največja, za nas Slovence posebno vesela dogodka imamo danes zaznamovati. Prvi dogodek je izvolitev g. Frana F lege deželnim poslancem isterskim, drugi pa, potrjenje dr. Poklukarja deželnim glavarjem kranjskim. Kakor vedno, pokazali so naši vrli Istrani tudi o zadnji volitvi svojo politično zrelost ter jasno dokazali sebičnemu in lokavemu Lahu, da ne marajo ne za njegove sladke besede in obljube ne za njegov srd in njegove grožnje, volili so po svoji vesti in po slovenskem svojim prepričanji ter sji izbrali moža, ki pozna vse njih potrebe ter si bode po vsej svojej moči prizadeval, v deželnemu zboru dati oduška zlem in jadom, ki tarejo ubozega našega kmeta. To zmago beležimo z velikim ponosom, ter preporočamo vrlim narodnim volilcem naj si jo dobro zapomnijo ter se tudi v bodoče ravnajo po tistih načelih, ki so je vedla sedaj do zmage. Neustrašno hodimo po nastopanej poti dalje in moramo si iz-vojevati, kar nam gre po božjih in naravnih zakonih !
Deželni zbor štajerski je uže izbral svoje odseke. Iz mej slovenskih poslancev voljen je g. Jerman v finančni odsek, dr. Radej v deželno-kulturni odsek in dr. Schutz v naučni odsek. V petecijski in občinski odsek niso ti liberalni Nemci pustili nobenemu Slovencu; prošnje in pritožbe slovenskih občin in zastopov hočejo reševati sami — in sicer s tem, da preidejo preko naših želj in opravičenih in utemeljnih zahtev na dnevni red. Dr. Srnec in drugovi stavili so predlog: Vlada se naprosi, da napravi trsnice (zasade trt) z ameriškimi trtami, katere trsnice bi se vinogradnikom ameriške trte brezplačno dajale. Deželni odbor naj nastavi potovalne učitelje za gojenje ameriških trt. — Enak predlog bil bi tudi pri nas umesten, ker je tudi nas zadela šiba — filoksere.
Na Koroškem odstranili so iz slovenskih in utrakvističnih šol navadne naše rodoljubne čitanke ter je nadomestili z drugimi, katere je izdalo c. kr. založništvo šolskih knjig na Dunaji. Nek učitelj v Celovci dobil je dvakrat po več mesecev dopusta, da sestavi te čitanke, katere so nekaterim listom dunajskim in njih varovancem, liberalnim Nemcem, tako po volji, češ, da so „proste hrvatsko-srb-skih skovank in drugih posebnosti ljub-| ljanske tovarne za čitanke." Ti „liberalni" listi zatrjajo svojim vernim čitateljem, da imajo te ljubljanske čitanke kaj čudne posebnosti in da se koj na prvi pogled pokaže politično njih ozadje ; veseli se pa, da sedaj ne bode več kupovati novoslo-venskih šolskih knjig ljubljanskega nadzornika Žumerja. Pripomniti nam je, da so te nove čitanke za Korošce spisane v čudnem in pokvarjenem narečji ter nalašč namešane z nemškimi besedami in napo-jene nemškega duhu. Na tak način zlorabiti šolo ter v obraz pljuvati omiki in napredku zamorejo res samo „liberalni" Nemci. Čudimo se, da se je dalo c. kr. založništvo šolskih knjig tako zaslepiti, da je izdalo kaj tacega ob svojih troških !
Reformator ogrskih financ in sedanji ministerski predsednik Koloman Tisza dal je v uradih svojega (finančnega) ministerstva zgotoviti osnovo zakona o preustrojitvi finančne upravo, katera bode
PODLISTEK.
Jastreb contra Grlica.
Češki HjiiHul Svutopluk Čech; prevel M. Vrnilež.
(Dalje.)
^ endar je bil za takove sitne izprave nagrajen z urico proste zabave, ko se je mudil pod večer pri svojem noklonjeniku.
Ta je zapiral predsobine duri in zažigal Špirit na plehovem samovaru, ki je brzo na to, obklopljen z modravimi plameni, začel brenčati veselo melodijo; pak sta sedevala pri kozarcih činskega nektarja drug proti drugemu, starec in mladič, oni živo pripovedovaje, ta »nivo poslušaje in zroč modravo plamene, ki so skakali medlo okolu jiplehastega samovara in na njega obrobi polagom umirali.
Kila jo kruta poletna vedrina. Vse je omahavalo in venelo pod žarečim njegovim žezlom. Beda mu, kedor je zaklet v ti dobi v zaprašen solnčen trak, ki pada čez visoke streho v soparno pisarno, prikovan k pisalni mizici, nad kojom spro-vaja osem ur na dan s propisovanjem suhoparnih pravniških spisov! Kako čudo, da se vtihotapljajo gostejše pavze v od-
I predložena državnemu zboru, kakor hitro se snide. Po tej osnovi bodo zrušeni strokovni uradi posredne in neposredne davke ter bodo osnovana mesto njih nadzorništva, ki bodo upravljala posredne in neposredne davke.
V nanje dežele.
Ruska carica biva s carevi-č o m v Gmundenu. Potujoče preko Dunaja, pozdravila sta visoke goste na kolodvoru prestolonaslednika naša. Cesar, ki se je mudil nekoliko časa v Monakovem, pride v Gmunden pozdravit carico in carevića ; tudi cesarica Elizabeta pride tja. Govori se, da pride v Gmuden car Aleksander III. sam po svojo družino in da o tej priliki prideta tje tudi naš in nemški cesar, ki bode tiste dni gost na dunajskem dvoru ter da se tako uresniči sestanek treh »esarjev, o katerem je bilo toliko govora. Na tem sestanku, če bode res, dogovorili bi se vladarji o rešenji bolgarskega vprašanja, da so ta preporna točka, ki je za občni mir tako nevarna, naposled na lep in miren način odstrani. Tudi prin-cesinja Klementina, mati princa Koburga. si jo prizadevala priti v Gmuden, želeč da bi jo carica sprejela. Princesinja Klementina je hotela sprositi milosti svojemu sinu, a carica jej je dala poročiti, da je ne more sprejeti. „Moskovskija VjedomoBti-pišejo o takozvanej ligi miru, da je baš ona miru najnevarnejša; kajti Avstrija se ne strinja z Rusijo, Italija ruje proti Franciji, Nemčija pa se dela, kakor bi hotela miriti prepirajoče se stranke, iskajoč pri tem svoje koristi.
Kakor pišejo iz Belegagrada, bi se kralj Milan rad sprijaznil z kraljico Natalijo, ker so je zarad prepirov v svoji družini zelo zameril avstrijskemu cesarju. Kraljeva soproga bi se imela sestati v Iiallu in to, kakor le slučajno. Avstrijski in madjarski uradni listi so uže dobili navod, kako pisati o tem sestanku. Rekli bodo, da se je Milan udal neutešljivi želji kraljeviča Aleksandra, zopet videti svojo mater. O tej priliki bi razglasili Milana za prenežnega očeta, če tudi vsa Evropa ve, na kak način jo odtrgal kraljeviča od matere ter dal odstraniti celo njo podobe iz vseh sob, v katere ima Aleksander vstop. Na Srbskem nima kralj nobene stranko, da, ni prijatelja ali vsaj pristaša nima več ; vse stranke, celo naprednjaška so v tem edine, da bo še le tedaj mir v deželi, če kralj odstopi. Odkar je kraljica odšla, so tudi finančne razmere kraljevo zelo žalostne. Milan je prišel uže tako ob kredit, da mu na Dunaji se 200 tisoč frankov nočejo posoditi, njegova posestva so za več let uže zastavljena. Kraljica je pa, ne glede, da je Milan velik del njene imovine potrosil, še vedno bogata in to je, kar ubozemu kralju imponuje, zato bi se rad pomiril z njo ter jej zopet izročil sina. —
Koburga in njegovo vladarsko slavo je za sedaj rešil samo boj mej Na-čevičem in Stambulovom. Oba ta dva ministra menita se za kneza, kakor za lanjski sneg ; vsak od njih bi ga koj izdal, ako bi vedel, da je za to ugoden čas, t. j. ako bi vedel, da ima vojsko za sabo. Oba se bojita Rusije, kakor ognja, a ob ugodni priliki bi se jej vrgel vsak slepo v naročje, ako bi bil prepričan, da se njega ime zasveti v zarji rešitelja Bolgarske — kar se pravi ponoviti prijateljstvo z Rusijo. Načevič in Stambulov eden drugemu
merjenem škripanju peres, v ti večni godbi pisarniški in da se ulega lenost kakor svinčena teža na sloke postave obupanih mundantov. I v pisarni dra. Pravoslava Zamotala javila se jo breznadejna utrujenost. Peresa pisarjev vlečejo se po papirju, kakor bi bila na koncu obtežena, ureditelj registrature se jezi nad vsako rubežensko zahtevo, ki jo ima založiti, v filozofskem razmišljavanju in sam mladi koncipijent pri oknu daje vrabcem na prizidku nasprotne hiše večo pozornost, nego faktičnim okolnostim v nasprotnikovi tožbi, ki čakajo njegovega ugovora.
V obče potrošavajo se v ti dobi strani le zredka. Po celo uro ostajajo duri šefovega kabineta otvorjene in dr. Zamotal spremlja tam z bistrim sluhom skozi lino peresni kret, razpoznava vsaki staccato; vsako pavzo v ti večni škripajoči pisarniški godbi in so včasih pomalja iz svojega svetišča, da bi z zlobnim premetavanjem fascukulov opešani orkester vspod-budil na novo delavnost.
Jedina iskrica upa udrževala je nesrečne mundante nad propastjo obupa. Šef je bil pre pred mesecem nekaj omenil ob izletu v toplice in je razpisoval odslej z mnogoobletnimi pripravami plamenček nadeje v mislih svojega osobja. Vlagal jo
prošnje za trimesečno podolženje potekajočih rokov, diktoval pisanja z napomenami na nameravani izlet in si dal narediti ukusno potovalno torbo, kojo je z veliko slovesnostjo v pisarni iz torbarjevih rok vsprejol. Zraven javil je hlastno marljivost, da bi vsaj najnujnejše zadeve uredil, — te so mu rastle pod rokama, ali nadeje polni pisarji so napenjali opešane moči, da bi odvalili svojemu hlebodarcu s pota v toplice poslednje ovire. Le stari registrator, čegar ves sloki pojav je odajal najčrnejši pesimizem, vrtel je skeptično z glavo. Izjavljal jo slutnjo, da je doktorjev izlet le vojna zvi jača. In njegova slutnja dobivala je podobnost resnico. Nujna dela so uže vsa v kraju, dr. Zamotal preiskuje vse kote registraturne, da bi dobil za svojo pisarno v mrtvi sesoni kako opravilo, — in ukusno izdelana torba, zdi se, je uže dobro pozabljena, Breznadejna utrujenost se zopet polašča pisarne.
Hvala liogu! Stranka! Vseh oči pozdravilo so radostno sklučen njen pojav. In ko se duri sanctissima za njo zapro, kakor bi trenil, vsako poro jo za ušesom. Skrivljena pleča se poravnavajo, roke so pretezajo, vsi skušajo izkoristi kratki čas v oddih.
V tem zopet nekdo na vrata potrka,
kopljeta jamo ; v vojski imata tudi vsak svojo stranko in kakor hitro eden ali drugi zmaga, bode konec Koburgovi vladi in madjarskim spletkam. Dokler se pa to ne zgodi, Koburg ne odide iz dežele, ker ga tekmujoča ministra ne pustita.
Nemški cesar pojde prihodnji mesec v Italijo, kjer ostane deset dni. Nazaj grede vstavi se na Dunaji ter se udeleži dvorskih lovov na Štajerskem. Govori se, da pojdeta z našim cesarjem vred v Gmunden, kamor bi imel priti tudi car po svojo družino. — Maršal nemške armader grof Moltke, je, kakor smo uže javili, umirovljen in na njega mesto imenovan učenec njegov, grof Walderse, o katerem pravijo, da je posvečen v vse tajnosti slavnega Moltkeja. Moltke je baje sam prosil, naj se ga upokoji, ker ne more več na konja in zaradi velike starosti ni več sposoben za vojno službo. Cesar ga je imenoval predsednikom komisije za deželno obrambo, katero mesto je zavzimal prejšni cesar Friderik, dokler je bil še prestolonaslednik. Cesarja Viljema govor, v katerem je rekel, da mora pasti prej vseh 18 vojev nemške armade in vseh 42 miljonov Nemcev,, predno bi Nemčija odstopila le en sam kamen tega, kar si je 1870. 1. pridobila, zelo obsojajo v nekih avstrijskih krogih. Po vsej pravici trde, da kaj tacega ni še do dan danes izustil noben vladar vseh narodov in vseh časov, in da je treba mnogo mladeniške domišljije onemu, ki kaj tacega verjame ali govori. Vse to bobnanje in rožljanje v Berlinu priča samo o strahu pred Francijo.
General Boulangerje odpotoval iz Pariza, kakor govore, da se zmeni z Bonapartisti o nadaljnem postopanji. To je vzbudilo v vseh republikanskih krogih veliko nejevoljo proti njemu, čes, da je v zvezi z sovražniki republikanske Francije. — Poskus mobilizacije enega dela fran-cozke vojne mornarice se je vrlo dobro obnesel. V malo urah bili so vsi brodovi pripravljeni ter uže odpluli iz pristanišča. Celo „Nordd. Allg. Ztg." priznava francozki mornarici prednosti pred nemško, kako bi so neki mogla meriti torej italijanska z njo ? To so Italijani tudi sprevideli, kajti njih mobilizacija se je vrlo slabo sponesla. Največja njih ladija „Italia" se je morala koj vrniti v pristanišče, kjer so jo več dni popravljali, predno je bila godna za vojno. Pri pomorskih vajah so ostale nekatere italijanske vojne ladijo celo brez premoga ter niso mogle dalje. Italijani so to sprevideli ter so demonstracijo mobilizovanja tako zasukali, da je brodovje odplulo samo za to, da se ne sreča s francozkim, ki je imelo baš tisti čas vaje v Sredozemskem morji.
Italijanski k r a 1 j je bil prav navdušeno sprejet v Romagni, v ognjišči italjanskih republikancev. Vspeh tega potovanja je kralja in vlado zelo zadovoljil ter prepričal, da ti republikanci romanski niso tako „hudi", kakor so delajo. — General Baldissera, poveljnik italijanski v Afriki se izgovarja, da je zadnji poraz italijanske vojske zakrivil nek stotnik, ki ga ni ubogal. Vsak izgovor jo nekaj vreden.
DOPISI.
Iz Podgradske občine v Istriji. Dne
18. avgusta proslavila je tudi naša obširna
— či, gospod Jastreb. V pisarno vstopi s prijaznim smehljanjem in se ponaša, kakor star znanec. Priguga se zaupljivo k pisarjem, ponuja jim nosljati iz okrogle tobač-nico in se zvrne na stol brez okolišev, kakor domač prijatelj. „Uf, kaka sopara govori, otiraje si čelo s kričeče barvanim robcem. „Srečen, kedor moro v ti dobi mestu pokazati pete!"
„In vendar ima nekdo zmožnosti na ostanek in rajši sedi v soparni pisarni," doda registrator z jezljivim pridahom.
Gospod Jastreb zamežikne z očesoma v smeri sanctissimovih vrat. Bil je kot stari, zaupen znanec zasvečen v pisarniške tajnosti.
„In česa nam gospod donaša?" vpraša mladi koncipijent blagosklono.
„Bagatel. Tri menjične tožbo."
„Gospod Jastreb ima za nas vedno
kaJ'" v
„Žalibog. Zli časi so prišli za poštenega kupčevalca: krvavo si vsak groš zaslužiš in ako ga mej ljudi daš, brez ru-bežni se ti no vrne. Ako pojde tako dalje, popustim otrokom beraško torbo."
„Nabasano s tisočaki," izprogovori eden pisarjev."
(Dalje prih.)
občina rojstveni dan in -iOletnieo vladanja presvitlega cesarja.
Nas vrli in za občino mnogozaslužni nadžupan gospod Slavoj Jenko, deželni poslanec, prav v smislu vladarjevega gesla: „S združenimi močmi", ter v domoljubnem: „ V se za vero, domin cesarja", razposlal je poprej vabilo s programom razno-službečim osebam vsih korporacij te občine, kot: duhovskem, sodnijskem, davkarskem, notarskem, gozdarskem, šolskem, poštno - telegrafskem, žendarmerijskem, cestnem itd. ter vsim občinskem zbornikom, da se skupno udeleže istega proslavljenja.
Kakor navadno, priredil je v to svrho veleč. gosp. dekan Anton Kogač v Hru-siški župnijski cerkvi slovesno sv. mašo z duh. asistenco. Te cerkvene Blovesno službe božje udeležilo se je mnogobrojno občinstvo in pa vse službeče osobje navedenih honoracij, pripeljaje se na čelu vrle godbe domačih godcev iz sosedne vasi.
Po dokončanej sv. maši v istem redu povračalo se je vse osobje uradniško nazaj v Podgrad.
Gospod nadžupan otvoril je o pol 12 uri predpoludne slovesno sejo občinskega zbora. Tu v jedrnatem svojem govoru podaja natanko pomen istodnevnega proslavljenja, ter navaja vso važne zgodovinske črtice iz 401etnnega vladanja presvitlega nam vladarja in to toliko iskreno — kajti govorilo mu*jo domoljubno njegovo srce — da so igrale Bolze ginje-nosti in ljubezni do priljubljenega nam cesarja v očeh vsih 29 zbornikov, Z enoglasno velonavdušnostjo vsprojel se je predlog o brzojavki, koja se je odposlala Njegovemu Veličanstvu v imenu cele občine, izrazojoč neomahljivo vdanost in zvestobo. Gromoviti trikratni: „Živio!" pretrese občinsko pisarno, godba zasvira cesarsko himno; zatem izjavi g. nadžupan, da jo končana slovesna seja občinskega zbora.
Priljubljemu nadžupanu zahvaljuje se za vzorno vodstvo v imenu vse občinske skupščine ter vae občine veleč, gospod dekan, zbornik Ant. Rogač. Njegovemu govoru sledi gromoviti trikratni : „Živio", godba zasvira „Radeckijevo koračnico", potem razidejo se zborniki, k obedu.
Od pol 3 do pol 7 ure zvečer vršila se je redna seja občinskega zbora, obrav-novaje razne občinsko zadevo po določenem vsporedu, potem je bila skupna večerja pri g. Vičič-u, katero se je udeležilo nad (30 oseb iz vsih navedenih javno službečih korporacij in občinskih zbornikov. Bilo je mnogo napitnic in sicer govoril je prvo gospod nadžupan ia drugo gospod sodnik na presvitlega cesarja, tretjo na g. nadžupana, nadalje na sod-nijo, davkarijo itd.
Končano napitnice, prispel je v lepem številu krasni spol naših domačih in nekoliko tu bivajočih zunanjih dam k plesu, ki je trajal do rane zore. Vsi vdeleženci bili so zadovoljni. Prijaznost, sporazumlji-vost in edinost vladala je med nami prav v smislu pomenljive cesarjeve besedo: „Mir med mojimi narodi!" Zaradi tega bodi čast slehernemu udeležencu.
Iz Škofije Loke, 15. avg. [Izv. dop.] (Konec). Pa saj to ni čudno; pokazati je hotel vsakdo s tem ljubezen in udanost do ljubljenega vladarja. Godba, katera jo bila v ta namen pozvana iz Idrije, svirala je zvečer po mestu in potem šla na Guzeljev vrt, kjor ao je nabralo ljudi več, kakor je bilo odmerjeno prostora ter je trajala zabava še pozno v noč.
V nedeljo zjutraj je bila budnica in ob 10. uri pa slovesno cerkveno opravilo, kjor je obč. g. mestni župnik Šoklič imel izvrsten, slavnosti primeren govor. K cerkvenemu opravilu prišli so v sprevodu z godbo, požarno brambo, z čitalniškimi udi z mestnimi odborniki g. okr. glavar s kon-cipistom in okr. tajnikom, deželni odbornik Dotola, mestni župan Sušnik, sodnij-ski in drugi uradniki, železnični nadzornik, slavnostni odbor, žandarji, učitelji in drugo občinstvo. Mej cerkvenim opravilom odmo-val je vodno grom topičev in po odpeti cesarski in zahvalni pesni, podala se je duhovščina v sprevodu z drugimi prej imo-novanimi na most, kjer so pevci zapeli krasno Jenkovo „Molitev". Na to je imel g. župan Sušnik slavnosten govor, v katerem jo omenjal zgodovino zgradbe in spo-minal pomen današnjega dneva in končal svoj lepo so stav j j en govor sc živio-klicem na cesarja.
Potem vršilo sejo blagoslovljenje mosta i razkrila so je v njem uzidana spominska plošča. Na plošči se glasi napis : „V spomin proslavljenja 401etnega vladanja Nj. Velič. cesarja Frana Josipa I. bil jo ta most razširjen, popolnoma prenovljen in blago-
slovljen 12. avgusta 1888." In tako je bila ta slovesnost končana. Ljudstvo pa se je še dolgo zbiralo in občudovalo sedaj skoraj ves drugi most.
Ob 1. uri je bil na „Stemarjih* banket za <50 oseb. Pri banketu jc prvo na-pitnico govoril okrajni glavar gosp. Merk pre8vitlemu cesarju.
Za tem je bila še dolga vrsta drugih napitnic, katere vse so bile navdušeno sprejete.
Popoludne po banketu je bila veselica na vrtu g. J. Deisingerja v prijaznih Vincarjih, kjer se je zopet zbralo vse polno občinstva. Zvečer se je zabava od tod preselila v čitalniške prostore, kjer je svirala zopet idrijska rudniška godba. Čisti dohodek v čitalnici namenjen je bil bolniškej matici tukajšnje požarne straže, ubožnej blagajni in ubogim učencem ter je dal precejšnjo svoto.
Tako se je v Škofiji Loki končala slavnost 401etnice vladanja presvitlega cesarja. Pokazalo je mesto, kakor uže pri drugih priložnostih, da je verno udano svojemu cesarju, pokazalo je pa tudi, da se zaveda svoje narodnosti in da je neka mora, kazoča se še tu in tam po Gorenjskem, izginila od našega mesta. Samo žal — nečejo vsi in povsod pripoznati, da bi bilo dobro, ko bi se tudi v drugem .oziru storilo kaj za Škofijo Loko in prcbivalce tega mesta.
Za danes sklepam in ti želim, draga „Edinost", mnogo uspeha na jadranskih obalih !
Domače vesti.
f Lovro žvab. Tožnim srcem nam je javiti, da je po dolgej bolezni preminol na svojem domu v Dutovljah glavni naš urednik, gosp. Lovro Žvab. Kratek životopis njegov in obris njegovega delovanja podajemo na prvem mestu. — V tolu enega leta zadela je z smrtjo g. Žvaba naš list uže druga, težka izguba. Ne-isprosna smrtna kosa pobira osobito na Primorskem zaslužne može, katerih srca so toplo bfla za svoj rod! Pokojni bil jo v najlepšej možkej dobi, kratek čas še le jo deloval na političnem polju, ali dokazal je izredno ljubezen do svojega rodu, kajti posvetil mu je vse svoje duševne sile in obečal je stopiti skoraj v kolo naših prvakov. Nemila osoda sklenola je drugače ; — prerano moral je pod črno zemljo. Bodi mu lahka! Slava njegovemu spominu !
Volitve v sodnijskem okraju koper-skem vršilo so se povoljno. Narodni kandidat g. Fran F lego prodrl je z 59 glasovi, protikandidat g. E. Lampe dobil je 17 glasov. Čestitamo k sijajnemu vspehu. — Tržaški Slovenci! Bodi vam izid te volitve o svojem času v vzgled!
Pogreb pokojnega Lovro Žvaba bodo danes popoludne ob 81/2 v Dutovljah.
Deželnim glavarjem na Kranjskem imenovan jo g. dr. Josip Poklukar. Rodil se je v Krnci na Gorenjskem dne 7. marca 1837. Izvršil je srednje šole v Ljubljani, višje na Dunaji. Do leta 1873. je bil notarski in odvetninški kandidat, pozneje pa se je pa se jo pečal s poljedelstvom. 1870. leta je bil izvoljen v deželni, 1871. poslancem v državni zbor in 1872. prvič v delegacije. Od leta 1879. zastopa v državnem zboru gorenjska in notranjska mesta in trga.
To imenovanje pozdravljamo z pre-srčnim veseljem.
Deželni zbor isterski sklican je v Poreč na 10. septembra t. 1.
Častnih daril za tekmovalno telovadbo „Sokolovo" dne 9. septembra 1888. v Ljubljani je določenih dvanajst in sicer: 1. darilo mesta Ljubljanskega, 2. tri darila rodoljubnih dam Ljub-janakih, 3. darilo dr. Ivana Tavčarja, 4. darilo stavbenskega mojstra Filipa Jakoba Zupančiča, 5. darilo staroste Ivana Hribarja, G. pet daril družtvenih.
Vsporetl slavnosti petindvajsetletnega obstoja telovadnega družtva „Sokol" v Ljubljani dno 8. in 9. septembra 1888. Dno 8. septembra : Ob osmih zjutraj shod na čitalničnem vrtu. Ob devetih sprejem poslednjih gostov, ki pridejo z lokalnim vlakom celjskim. Ob desetih sv. maša na travniku v Laterinanovem drevoredu. Po končanej sv. maši slavnostni sprevod po mestu in sicer: po Marijo Terezije cesti, Schollonburgovih ulicah, Kongresnem trgu, Gospodskih ulicah, Št. Jakobskem trgu, Starem trgu, Mostnem trgu, Valvazorjevem trgu, Vodnikovih ulicah, Sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Slonovih ulicah in Schellen-
burgovih ulicah do čitalnice. Po sprevodu skupni obed v Čitalnicnej gostilni. Ob treh popoludne javna telovadba na vrtu Koz-lerjevem. O polu osmih zvečer sijajni ples v čitalničnej dvorani. — I)ne 9. septembra: O polu sedmih zjutraj shod v čitalnici. Ob sedmih odhod na Rožnik, kjer bode skupni zajutrek, Ob devetih odhod z Rožnika preko Češkega vrha in mimo tivolskega grada na Kozlerjev vrt, kjer bodo ob jednajfutih tekmujoča telovadba in delitev odlik med najboljše telovadce. O polu jednej popoludne slavnostni občni zbor v čitalničnej dvorani. O polu dveh banket v prostorih čitalnične gostilnice. O polu osmih zvečer sijajni koncert v čitalnici.
Razpisane stipendije. Začetkom šolskega leta 1888/89 razpisane so nastopne stipendije: Iz rodbinsko ustanove umršega kaplana v sv. Polaju (župnija devinska), Tomaža Pravica, v letnem iznosu 88 gl. Pravico do užitka imajo pred vsem dijaki iz pokolena Antona in Marije Kral, rojeno Obik, prvi iz Slivne (okraj komenski), druga iz Ravne (okraj Cirkno), po bližini soroda ; ako pa takih ne bi bilo, dijaki iz kapelanije sv. Polaja, ali iz župnije Devin sploh in to brez razlike šole in starosti. Prošnje do 30. okt. t. 1. c. kr. namestništvu. — Dve isterski državni stipendiji za dijake, učeče se prava ali medicine na dunajskem vseučilišču, rodom iz Istre, v iznosu 157 gl. 50 kr. na leto in ako no bi bilo takih, za gimnazijalco rojene v Istri, v iznosu 84 gl. na leto. Prošnje do 30. oktobra t, 1. c. kr. namestništvu.
Na c. kr. pripravljalnlci za učiteljišča v Kobaridu vpisuje se učence in učenko dne 17. septembra. Sinovi ubogih roditeljev dobivajo državno podporo. Vsakdo ima donesti krstni list, šolsko spričevalo zadnjega šol. leta in spričevalo zdravnika. Otroci, rojeni 1884. leta sprejmejo so kot redni učenci in učenke, leta 1885. rojeni pa le kot slušatelji, ki nimajo pravice do drž. podpore.
Peronospera ali strupena rosa dela letos veliko škode V vinogradih na Dolenjskem in Štajerskem. Bati so jo prav slabo letine, ker grozdje ne more dozoreti, ako listje prerano odpade. Tudi v Vipavski dolini, kjer lani ni bilo čuti o tej trtni bolezni, prikazala se jo letos zopet v tako obilno, da vse perjo uže zdaj veni. Skoda je tem večja, ker je bas letos trsje obloženo z grozdi in so je obečala prav dobra vinska letina.	„SI. N."
Mesečna statistika tržaška. Meseca juli ja 1888. rodilo se jo v Trstu 400 otrok in sicer 189 možkih in 211 ženskih. Bilo je 344 zakonskih in 56 nezakonskih. Umrlo je 303 oseb, 175 možkih, 188 ženskih. Največ oseb je umrlo dno 17. in 26. (17) in najmanj 6. in 20. (6). Povprečno umrlo je vsuki dan 10 oseb. — Porok jo bilo 93. — Bolnikov je bilo dne 31. julija 945 in sicer vjavnej bolnici 817, v rodilnici 5 ženskih, v siro-tišču 5 otrok in v blaznici 118 oseb. V bolnici umrlo jo povprečno vsaki dan 12"06°/o bolnikov. — V mestnej obskrbnici bilo je 047 oseb. — Zaklalo se je 7123 glav in to: 1054 volov, 291 krav, 31 konj, 2117 telet, 2852 koštrunov, 78 ja-gnjet. — Najtoplejši dan je bil 27. (32°Č.), nujmrzlejši 11. (15*4° C.) — Deževalo je 15 dni.
Statistika umrlih. Od 19. do 25.
avgusta umrlo jo v Trstu 42 možkih in 29 ženskih, skupaj 71 oseb. Po starosti jih je bilo: 30 do 1., 11 do 5., 5 do 20., 3 do 30., 2 do 40., 11 do 60., 7 do 80. leta, 2 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 18 oseb več. Povprečno jo umrlo vsaki dan 23*72°/00.
Tombola v Bujah. Dno 8. t. m. bode v Bujali javna tombola na korist občinskim siromakom-
Ogromen top Be pripelje početkom septembra v Pulj. Vlila ga je pozuuna tovarna Kruppova. Top vaga 481.000 klg. Za vožnjo moral se je pripraviti poseben vagon.
Nezgoda. Nekateri dečki igrali so v ulici Uecchcrie z patrono za puško. Vsled neopreznosti otrok padla je na tla ter se vnela. lGletnemu Juriju Plazzotta odletel je kos v glavo in ga izdatno ranil. Odnesli so ga v bolnico.
Poskušeno samoubojstvo. 24letna U. \V., soproga agenta, skočila je iz obali Ključ v morje. Izvestno bi bila utonila, da ji niso priskočili nekateri slučajno pričujoči sprehajalci v pomoč ter jo spravili na kopno.
Policijsko. Trgovec G. Strumbos iz Kalamate napravil je v Trstu 16.000 gld. dolga ter se pobral iz Trsta. Zadnji dan še pred svojim begom, osleparil je nekega trgovca za les, vreden 1500 gld., kateri jo takoj razprodal. — Iz zapora okrajnega sodišča v Tržiču pobegnol je
kaznenoc Angel Tornada ter prišel v Trst. Redarstvo ga je brzo našlo ter ga spravilo zopet v varnost.
RAZNE VESTI.
Roparji v Dalmaciji. V malem selu ob dalmatinskej meji pridrl" je te dni šest našemljenih roparjev v stanovanje poštarja Omčikusa; namilili so puške na njega in n jegovo rodbino ter zahtevali ključe blagajne. Poštar se je branil, toda ropariji so ga zvezali, mu odvzeli ključe ter izpraznili blagajno. Našli so 192 gld. poštnega denarja ter OmČikusevo imetje in sicer .">00 cekinov, 1000 križevih tolarjev in drugega denarja, vsega skupaj 6659 gld. Zatem so sli roparji mirno v bližnjo gostilno, kjer so ubili dva seljaka in odnesli gostilničarju Skenderju 136 gl. Ujeli ao tri roparje še na dalmantinskiii tleh ter jc izročili sodišču v Obrovcu.
Nov davek preporoča slovaški list „Nova Vlast" ogerski vladi. Piše med drugim : Evo sveta ogerski vladi, kako naj pride do denarja. Ne moro se tajiti, da so oblast vlade razteza na vse, kar se nahaja med deželnimi uiejarni. Vsled tega ima ogerska vladA pravico, disponovati so zrakom, ki ga prebivalci dihajo v se. Ta „Ugodnost" je po našem mnenju mnogo denarja vredna za podložnike in zato bi moral vsakdo, ki to ugodnost uživa, lačati na račun „zračnega davka" dolo-eno svoto. Edison je pripravljen, da sestavi za kontrolo aerometer, ki bi so postavil na švaskem ali geliaskom brdu poleg Pešte in ki bi finančnemu ministru točno kazal množino porabljenega zraka. Potem „pavšalizovanjause zračni davek lahko razdeli na posamezno občine, in ker imajo Slovaki dobra pluča, morali bi dvojno plačati. Kdor ne bi hotel plačati, moral hi so uničiti, ker bi se izseljevanje moralo zabraniti.
Ponesrečen zrakoplovec. Dne 27.
avgusta ob 3 uri pop. spustili so v Londonu velikanski balon „Cosmos" v zrak. V čolniču jo bil zrakoplovec Simmond z dvema spremljevalcema, ki so nameravali plavati po zraku v Boč. Toda užo ob 0. uri istega dno bil je Simmond prisiljen spustiti balon na zemljo blizu mesta Mal-don, v grofiji Essex. O tej priliki zadene balon v vejo močnih dreves, razpoči in čolnič pade iz visočino 50 črevljev na zemljo. Simmond si jo razbil glavo ter jo kmalu zatem umrl, njegovih spremljevalcev jo jedeu težko, drugi lahko ranjen.
Opozarjamo častite gospode naročnike, kateri dozdaj niso še ispolnili svoje dolžnosti s plaćanjem naročnine za naš list, da to kolikor mogoče prej store.
UpravniŠtvo Edinosti.
Bratje Sokoli!
Vabljeni ste, da so mnogo« številno udeležite Jour-fixa, kateri bode dne 0. septembra F prostorih pri Juttmanu, Via Co roneo. Na zdar.
ODBOR.
■ Listnica uredništva,
Gosp. I. K v Ko in n u. Obžalujemo; ne moremo sprejeti. Vstregii smo obema strankama, a dalje ne moremo prepuščati lista osebnim, neplodnim razprav«m. Zadoščevanja «i morete iskati drugim, rednim potem,
POSLANO.
Voda za pranje konj
za jačeuje pred in po velikem trudu in za dirke je po mnogoletnej skušnji
Kwizde c. kr. priv. restitucijonalni cvet
ker jači živce, naredi kite gibčne, elastične in sveže, katere usposobijo konja k nenavadnem naporu.
Kwizdo c. kr. priv. restitucijonalni cvet za konje dobiva se pristen le pod tu odtisneno varnostno znamko v vseh £ nah v Avstriji - Ogerskej, na debelo v trgovinah z mirodijami. — Glavno skladišče Kreisapotheke v Korneuburgu pri Beču, Frana Joh. Kvvizde, C. kr. avatr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj. (t)
Zalivala
presrčna vsem p. 11. narodnim Slovankam, katere so kaj zavedno z lepimi novci pripomogle, da se je preskrbel bas-relief pokojnega našega voditelja V. Dolenca na njegovem brezimenem spomeniku in da se je položil prelepi venec na spomenik o priliki, ko se jo postavil na Dolenčev prerani grob.
Primoriia hvala pa tudi narodnomu slovanskemu umetniku g. Rendiču za radodarni osnutek reliefa in g. Klemenou za darovane prekrasne trakove pri omenjenem vencu.
Da se i prihodnjič vedno in povsod tako složno skupimo, drage slovanske sestre, kedar nas potrebuje in klice narodno delo za slovansko ime in njegovo čast! —
Izkaz nabranih darov za bas-relief in venec na V. Dolenčevem spomeniku. Imena p. n. narodnih dam: Godnik Vir-ginija 1 gl., Šile Ida 1 gld., Abram Ema gld. 1-50, Bone Ana 2 gld., Neth Julika 1 gl., D, Marija 1 g!., Polaj Marija 2gl., Polic E. 3 gl., Počkaj gl. 1-50, Vladnov Jos. 50 kr., Schmidt M. 30 kr., Schmidt nabrala 73 kr., I. L. 1 gl., N. N. 50 kr., Mahorčič 1 gl., Mankoč Milka 2 gl., De-kleva M. 1 gl., Kavčič E. 1 gl., Michelli J. 1 g., F. S. 50 kr., Živec Kat. 2 gld., Neimenovana 5 gl., Truden liožana 2 gl., Klemene M. 2 g!.t lliitti Josipina 5 gld., I. O. 20 kr., I. P. 60 kr., Valenčič Ljudmila 1 gld., Pertot 1 gld., Mraz 50 kr., Resman P. 2 gl., Kalister Iv. 1 gl., Žagar Roma 50 kr., Kovačič P. 2 gl., Dovgan 50kr., Nadlišek M. 1 gld., RouBseau V. 1 gl.,
E.	C. 50 kr., M. S. 1 gl., Šorli Matilda 1 gl., Grotz Ana 50 kr., A. 8. 1 gl., Sin-kovič F. 1 gl., N. N. 1 gl., P. V. 1 gl.,
F.	A. 1 gl., M. M. 1 gl., Senožečanka 3 gld., Furlan V. 1 gl., N. L. 1 gl., Peter-nel 1 gl., Cegnar Fr. 1 gld., Polic Marija 1 gl., Dolenc Vekosl. 1 gl., Abram Irena 50 kr., Pertot Ana 50 kr., Umek Ema 50 kr.. Valenčič Vekoslava 2 gld. Vkup 72 gld. 33 kr.
Porabilo se je: za izdelek bas-reliefa po gosp.
Rendičivem osnutku . . . gl. 50.—
za venec .......„ 11.—
za tisek besed nanj . . . . „ 2.— za slugo in delo pri vdelovanji
reliefa ...... . „ 2.70
Vkup gl. 65.70
Ostane čisto gl. 6*63, kar se podari družbi sv. Cirila in Metoda.
V Trstu, 27. avgusta 1888.
Vekoslava Valenčičeva.
nabirateljica.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je pravu dobrodejna pomoč in nI trebii mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše lelodf.ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranict, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	11—12
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le karnici Cristofoletli r Gorici, v Trstu v lekarn: E. Zanetti i O. B. Rnvis, O. B. Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nlmaio nobene moči in vrednosti
Veiiko skladišče Vsakovrstnega mineralnega ziravnilnega in gumijevega blaga. Zastop za vso pokrajino.
POSODE ZA VINO
raznovrstne kadi, sode, čebre in drugo preporoča tvrdka
Anton Sterbcnk
v Trstu, Corso štev. 41. Bogata zaloga, nizke cene.
■L
Debelost, medlost »e po novej metodi gotovo odpruviti, Vse kožne bolezni, kot grinte, žoltina, o«rci, pege, rndeče nosove in roke, bolezni las se raaikalno ozdravijo. Pike ud osepnic in kocine po obrazu se zmiraj odstranijo. V vsakem kosmetiĆnem p-aŠanji daje se svčt. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če su vse obširno poroči in se priloži marka za odpis v i ismu z naslovom:
,,Hygiea-0fficin' Breslau II.
OGLAS I
Podpisani javlja p. n. občinstvu, da je odprl novo
NARODNO GOSTILNO
pod naslovom „Al ponte della Fabbrn" v ulici Torrente št. 8, jako dobro urejeno kuhinjo in kletjo. Jelo in pijače so izborne, postrežba dobra in po ceni. Preporoča se obilnemu obisku	jjj^
z odličnim spoštovanjem	sjv
F. RUŽIČ.
„Slovanski Svet,"
polumesečnik, obsezajoč po 16 velikih stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna dela in prave slovanske časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela Blovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Cena je nenavadno nizka.
Naročnina znaša :
za celo leto za pol leta za četrt leta
3 gld. — kr. 1 gld. 50 kr. — 75 kr.
Za ljubljanske naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četrsletno 70 kr.
Naročnina sa pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodne tiskarne" v Ljubljani.
Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle.
Uredništvo in upravništvo SlovanskegaSveta.
Sejem na Tolminu
za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago itd. bode na Sv. Matevža dan 21. septembra in na Sv. Jurja dan 23. aprila vsako leto.
V Tolminu, 28. avgusta 1888.
Županstvo.
KWIZDE sredstvo za uničenje podgan in misij
ali
podganska smrt.
Mori podgane, hišne in poljske miši, hrčke in krte. To sredstvo za uničenje podgan, škoduje samo podganam, mišim in enakim živalim, mej tem ko je vsled zdravniškega spričevala popolnoma neškodljivo psom, mačkom, perotnini in drugim koristnim domačim živalim.
Dobiva se pristno v lekarnah in trgovinah z mirodijami.	(R)
Cena 1 komadu 50 nvč. a. v.
Glavno Hkladi&če:
Kreisapotheke v Korneuhurgu pri Beču.
Relno! Neverjetno po ceni!
JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE,
Za Možke.
Naznaniti treba Sirokost prsij t~r vnanjo in not-iinjo dolgost hlač.
1 fina obleka iz ieiljanega lukna . . •.................gl. 18.—
1 • « « Melton sukna..................... ■ 13,—
1 « ■ • površna suknja-.........................
1 ■ « • Ifandarln zimska suknja...... ........ t 18.—
1 Kenčikof za popotovanje	.................... «11—
1 lovska suknja ls valjanega sukna......•............ « i 50
1 „ « lina.......................... « 6.50
Za dečke od 9 do 15 let. Naznaniti treba široaost prsij t r vnanj) in notranjo dolgost hlač.
1 fina obleka iz fteiljanega suknja.................... »12.—
1 « « » Meltan sukna	................. « 10.50
1 Wawes-Mečlkof z kapuoa................ ...... « 9,—
1 W wes-Kenčlkof z kapuoo iz vahen-ga sukna..............8 —
Za deco od 2 do 8 let. Prosimo, da se pove starost.
1 fini jesenski kostum iz sukna.................... « 6 -
1 belgijski • » « » .................... »£_
1 Wawes-plaiček z kapuco •............♦........• 5.50
1	•	« iz vitljonega sukna.............. « 4.50
Vsakovrstne suknene hlače od for. 1.— do for. 7.--Obleke in perilo za delal.-« po nnv-rjetrio nizk-j ceni — Uniforme za družtva napravijo se naglo in prav cen6. Kostumi za otroke iz bombaža od 2 gl. dalje
Razpošiljatev: Wien, II., Kraftgasse 3, Th. 5
proti poštnem povzetju. Kar se komu ne dopitde. vzume se 2 dni po sprejemu nazaj. di
Najboljša in najcenejša angležka
tura v remontoirnej obliki z nihalom!
Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti In 2 letna garancija, da Ide ura točno.
Ta ura, Iti jo odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mednimi koluj-nami je v okvirju iz Guivreqol-zlate kovine po gore stoječem načrtu ter ima patentovano ploščato stekleno k izalo, katero ima čudovito lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi
sveti kakor mesečni žarki. ——■*—
Razun tega ima budilnl zvonček, ki se more staviti na kateri koli Čas, 2 bron-cirana tezala in, ker je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, more si vsakao kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju.
Exporthaus „zur Kaiserin Marin Theresia", ffien.
III. Bezirk, Krieglergasse il, Parterre Thiir 5.
Gospodu G. F^ioooli-J TJL,
leki

Angelu«
I.jultljani.
Vaša želodčeva esenca, kojo sem slučajno spoznal, ozdravila mo je popolnoma nepr enohljive slabot-nosti čreves in prebavnika, kakor tudi neznano mučeče trdo-telesnostl. Dolgo iskal sera leka zoper to bolezen, ki mi jo gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnjosti obetala; vse drugo zavživanje lečil bil jo zaman in edino lo Vašej neprecenljivej esenci so imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli, za vse dni življenja zanjo najsrčnejo udan in hvaležen.
Na Duu a j i. I8«7.
Spiridijon Pokrajac, prof. kandidat.
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej hiSi) pošilja proti povzetji:
Sukna za gospe
eset metrov, sama volna \> vseh modernih barvah dvojna širokost f H.
Kal muka
deset metr., črteŽ po modi se da oprati 60 ctm. f *.»©,
Valarijne flanele
deset met., ki se da oprati na pol volna po najnovejših risarijah (10 ctm. f. 4.
Baršena za obleke
deset metr., ki se da oprati, krasni vzorci G0 ctm- širok f. 3.
Nigertkega valjanega sukna
deset metr., sama volna, najnovejše blago /■a jesenske in zimske obleke dvojne širo-kosti for. S.
Velurjevi šali
% dolga samo volna f 3.SO.
Ragusa moderno sukno
Ivostroko Široko, za kostume, v vseh barvah tudi progasto in pisano 10 metr. for. O
Blago za spalne sukne
60 c.tm.šir. najnovejši uzorci 10 m. f. 9.SO
Životi „Jersey" za gospe
(jopice) z svilnatimi gumbi, v vseh barvah kompletne, velike; 1 komad f. 1.50
KoSulje za delalce
iz rumburškega oksforda veliko. 3 kom. f. 9 Holandske dolge preproge (ostanki)
10—12 metrov dolge, 1 ostanek f. 3.00
Normalne košulje In hlače,
kompletne, velike, 1 kom. f. 150
Crnl Terno
saksonski izvod, dvostroko Širok, za celo < bleko, 10 metrov f. 4.50
Progasto blago za obleke
60 ctm. široko, najnovejši vzorki, 30 met. f. S.50
Volnati ryps
v veeh barvah, 6.0 ctm širok, 10 metrov f 3.CIO
Dreidrath (Trožičje)
najboljša vrsta, 60 ctm. široko, 10 metrov f. 2.H«
Ženske koSulje
iz močnega platna sčipkami 6 komadov f. 3.35
Dom»Se platno
1 komad, 30 vatlov «/4 for; -ft.EiO 1 . 30 » »/« • K.50
Kiug-Webe
boljše nego platna 1 komad R , širok, 30 vatlov f. O -
S I f o n
l komad, 30 vatlov, I a f. S.SO, najboljše vrs>e f 6.SO
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 AO 1 » a0 » rndHČ * sto
Oksford
se more prsti, dobra vrsta, 1 kos 30 vaUov f. 4.SO
Garnitura iz ripsa
sestoječa iz ? postelj nih pregrinjal in namiznega prta so svilnatimi čipkami __for. 4 so
Garnitura iz jute
2 namizna prta in posieljno pogrinjalo n dirkami f. a!sO
Jute zastor
jurški vzorek; podpolnl for. *.30
Konjska plahta
jako dobra. 190 ctm. dolga, 130 ctm. široka, f. I.SO
Odeje za fijakerje
100 cm.adotga. 130 cm široka, f. *.50
Košulje za gospoda, lastno dulo
bele ali balvane 1 kos I a f. l .»0, II.a f. 1 SO
Ženske košulje
iz Sifona in platna, fino pletene, 3 kom lor. * SO
Tovarno skladišče suknega bla^a
Brnsko sukno
O lhttnek 3. 10 metrov za podpolno m^žlio obleko f. a »S
Ostanki Brnskega sukna
Ostanek za podpolno možko »iblnko 3.10 metrov dolgtt |or S
Blago za zimske suknje
ostanek 2* 10 m. za popolno zimsko suknjo; rjavo in višnjevo, f. (b.SO
Blago za površnje suknje
najtinejš e vrste, za celo snknj f. H'— !
Vzorki brezplačno in franco. Kar komu ni všeč. se sprejme brez ugovora nazaj.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tisi arna Dolenc v Trstu.