NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 31 - LETO 52 - CEUE, 7. 8.1997 - CENA 280 SIT Življenjsko delo primarija Voge v Oddelek intenzivne interne medicine v celjski bolnišnici se je preselil v nove prostore. Po opremljenosti velja sedaj za najboljšega v Sloveniji in v tem delu Evrope. Tema tedna na strani 23. Do zadnjega diha Tržni inšpektorat je začasno prepovedal obratovanje gostilne " Pri Micki". Vroča tema na strani 4. Poskus umora v Bukovžiaku s kladivom nad spečega gospodarja. Stran 32. Naivecji zaseg heroina Kriminalisti so na Vranskem zasegli 510 gramov heroina. Stran 32. S fiosarji na rajžo Reportaža z ljubenske flosarije na strani 7. Deja vu po atletsko Kladivarjevi reprezentanti porazno nastopili na svetovnem prvenstvu. Stran 15. [ Veronikina nagrada iavreatu poezije Nocoj bodo v Celjskem domu razglasili pesniško zbirko leta in podelili prvo Veronikino nagrado. Stran 17. —:— Sonček za prijateljstvo '-JSt. ' V Velenju se druži več kot 700 tabornikov iz vse Evrope. Reportaža na strani 11. ^ ^ ~ Ljubnem so počastili 750 let prve omembe kraja pisnih virih. Reportaža na strani 34. I V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti I avtomobilizem, glasba, humor... I Strani 33-48. 2 DOGODKI Narava za naslednike »Naravo smo dolžni varova- ti in jo nepoškodovano pre- dati naslednikom,« je bila osrednja misel slavnostnega govornika Milana Kučana, ko je v soboto uradno odprl 11. zlet tabornikov v Velenju. Voditelji programa so najprej pozdravili vse goste, ki so v Velenje prišli iz Hrvaške, Make- donije, Italije, Avstrije, Nemčije in Belgije. Vse prisotne je poz- dravil načelnik Zveze taborni- kov Slovenije Milko Okorn, ki je obudil spomine na zadnji zlet pred osmimi leti. »Veliko truda smo vložili, da se je insti- tucija tabornikov od zadnjega zleta spremenila v novo orga- nizacijo, ki ima več kot 10 tisoč članov in je tako najmočnejša organizacija mladih,« je pove- dal Okorn in poudaril potrebo po osveščanju ljudi o taborniš- kih načinih in načelih življenja. Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, je na kratko predstavil Velenje in domačine, opozoril je na ekološke težave in njihove rešitve, omenil je dobro zaposlenost in nove izo- braževalne objekte, ki so na- stali v Velenju. Vsem taborni- kom je zaželel toplo dobrodoš- lico. »Upam, da boste Velenje spoznali takšno, kakršno je, in želim, da bi se čimveč družili, našli nove prijatelje in odšli zadovoljni domov.« V kulturni program so vpletli problem onesnaževanja in ener- gije, kar je glavna tema letošnje- ga zleta tabornikov. Nastopajo- či so predstavili program in zlet- ni znak; vetrnico iz dveh sonč- kov, ki sta simbola energije. V obliki sonca in žarkov so bili na otvoritvi razporejeni tudi gostje in taborniki. Predsednik Milan Kučan je opisal svoja mlada taborniška<«teta in se spomnil na izvidnike, poudaril pozitivna prizadevanja Velenjčanov, da bi ublažili posledice dovekovega podrejanja in izkoriščanja nara- ve, ter mladih, ki želijo živeti v soglasju z naravo. »Vsako življe- nje je sveto, neponovljivo. Vsak ima pravico do svoje resnice, zato te ne smemo vsiljevati dru- gim. Želim, da bi bile tudi te misli vodilo na letošnjem zletu,« je zaključil predsednik Kučan, ki je nato odstranil zavese s sončkov na obeh straneh odra in s tem uradno odprl letošnje srečanje tabornikov. Za goste je sledil ogled spal- nega naselja, slovenske vasi in raznovrstnih delavnic, v kate- rih bodo do 10. avgusta ustvar- jali taborniki. A. BOSAK Predsednik države seje med taborniki dobro počutil. Celjsko gospodarjenje s prostorom Zaključek javne razgrnitve prostorskih planov-Mesto nujno potrebuje dva avtocestna prikl|u| V Zavodu za planiranje in izgradnjo Mestne občine Ce- lje so zaključili dvomesečno javno razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev pro- storskih sestavin srednjeroč- nega in dolgoročnega plana občine Celje, člani občinske- ga sveta pa bi morali na svo- jem zadnjem predpočitniš- kem zasedanju minuli torek le zavzeti stališča do pripomb na javno razgrnjeni osnutek. Vendar pa se je razprava svet- nikov močno razširila in zajela nekatera ključna vprašanja gos- podarjenja s prostorom na ob- močju Mestne občine Celje. Eden od glavnih vzrokov, da so se v mestu ob Savinji lotili pri- prave sprememb obeh temelj- nih planskih aktov, je bila seve- da razmejitev nekdanje celjske občine na tri nove, spremembe pa narekujejo tudi nove potre- be s področja urejanja prostora. Tudi v Uradu za prostorsko planiranje ministrstva za okolje in prostor so občinam smiselno svetovali, naj stare akte prilago- dijo novemu stanju in razme- ram, nove plane pa bo smotrno izdelovati šele po sprejetju vseh predpisov s področja prostor- skega urejanja. Po besedah direktorja Zavo- da za planiranje in izgradnjo Mestne občine Celje Petra Drozga in urbanistične sveto- valke Maje Sekulič so svoja stališča do pripomb, zbranih med javno razgrnitvijo, obliko- vali na treh temeljnih kriterijih, ki so jih potrdili tudi v odboru za okolje in prostor. Ključno je bilo vprašanje posegov na kmetijska zemljišča, upoštevali so pripombe za vsa tista ob- močja, kjer je urejena kanaliza- cija in obstoja možnost pri- ključka na omrežje, v celoti pa so se izrekli zoper razpršeno gradnjo, ki je bila v preteklosti žal prepogosta praksa. Zadnja dva kriterija naj bi najbolj pri- zadela krajane Zagrada in Ko- šnice, kjer ni urejene kanaliza- cije in gradnja do leta 2000 tako ne bi bila mogoča, vendar pa so svetniki presodili, da občane oziroma območja v posamez- nih predelih občine ne morejo deliti, zato za celotno območje občine velja, da je najprej po- trebno poskrbeti za najosnov- nejšo infrastrukturo, potem pa so novogradnje lahko dovolje- ne. Tudi v Košnici in Zagradu bo tako občina morala, kljub pomanjkanju denarja, kar naj- hitreje zgraditi kanalizacijsko omrežje. Sprejeta stališča do prjpg na oba planska akta so v poslali v strokovne službe' nistrstva za okolje in projt^ kjer jih bodo obravnavali v^ slednjih tednih. Za jesen paj^ celjskem občinskem svetu, poveduje celovita razprava gospodarjenju s prostoroi kjer bodo na prvem mestu vs kakor prostorski koridorji, jih morajo v Celju zagotoviti' izgradnjo dveh avtocestnih p ključkov. Oba, vzhodni in; hodni, sta sicer res v Darsovi programu, vendar pa trasa nju še ni določena. I. STAMEJ( Svetnik Janez Črne) je, svoje kolege naslovil poj,, do, naj Mestna občina Ce| neokrnjenih gozdov Buko\^ laka, ki jih je nekoč zasedal jugoslovanska armada, ne degradira z izgradnjo ^ tarskega centra. Po njegovej bi bilo bolje center za ravn nje z odpadki in njihovo % laganje urediti v sosedu okoljsko že tako degradiraj Žepini. Preden bodo sprej kakršnokoli odločitev, sej* do celjski svetniki podalii gozdove Bukovžlaka in sij| temeljito ogledali. Kersnikova ni vec zamašeic Včeraj opoldne so za ves promet spet odprli Kersnikovo ulico v Celju, eno najbolj promet- nih ulic, ki je bila zadnje tedne deležna temeljitih prenovitvenih del. Odprtje cestišča so predvidevali za 25. avgust, vendar so delav- ci Cestnega podjetja Celje naložbena dela, vredna 50 milijonov tolarjev, zaključili skoraj tri tedne pred rokom. Na Kersnikovi ulici so opravili vsa načrtova- na dela, razširili so cestišče, ure("U dva leva zavijalna vozna pasova, obojestransko kolesar- sko stezo ter prenovili kanalizacijo in celotno instalacijsko omrežje, položeno v zemljo. Meš- čanom pa se odgovorni v Mestni občini Celje opravičujejo, ker kljub obljubam niso znova zasajena nadomestna drevesa ob ulici. Stro- kovnjaki so jih namreč opozorili, da so poletni meseci najbolj neprimeren čas za tovrstna opravila, zato bodo drevesne mladice ob Ker- snikovi zasadili konec septembra oziroma v začetku oktobra. V Zavodu za planiranje in izgradnjo Mestne občine Celje napovedujejo, da bodo še letos v predelu Kersnikove ulice med bolnišnico in Gimnazijo Celje-Center uredili kolesarski stezi, celovita prenova ulice v tem predelu pa bo sledila najverjetneje že prihodnje leto. IS, Foto: GK Kljub temu, daje bila Kersnikova ulica v prvih dneh tega tedna uradno še zaprta za promet, pa so si nekateri vozniki že poiskali bližnjico. Kdaj dom upokojencev? Na gradbišču šentjurskega doma upokojencev, kjer so postavili temeljni kamen ju- nija lani, nato pa kmalu zače- li z gradbenimi deli, so prejš- nji mesec poslopje prekrili z opeko, trenutno pa delajo no- tranje instalacije ter omete. Graditelj mora vgraditi še stavbno pohištvo, tako da v šentjurski občini računajo, da bi z gradbenimi deU zaključili do konca leta. Do takrat name- ravajo poskrbeti še za načrte za notranjo pohištveno opremo in opremo kuhinje ter zdravstve- nega dela, jeseni pa bi začeli z urejanjem zunanje okolice. Graditelji želijo začeti opremljati dom spomladi pri- hodnje leto. O točnejšem da- tumu otvoritve doma v občin- ski stavbi seveda ne želijo go- voriti. Omenjajo konec pri- hodnjega leta, neuradno pa je slišati, da želijo to storiti v novembru 1998. Vse je seveda odvisno od potrebnih finanč- nih sredstev, pri čemer pa k sreči ni večjih zapletov. Za mi- nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki mora pris- pevati 80 odstotni delež (20 odstotkov sredstev prispeva šentjurska občina, ki je prispe- vala tudi zemljišče, za komu- nalno urejanje ter bo uredila okolico), je namreč letos šent- jurski dom edina naložba, ki jo je lahko financiralo po zakonu o začasnem financiranju. Okvirna vrednost naložbe v gradbena dela znaša 480 mili- jonov tolarjev, pri tej vsoti pa niso upoštevani zneski za zu- nanjo ureditev ter notranjo opremo. Dela izvaja velenjski Vegrad, s katerim so podpisali pogodbo decembra 1995. Po končani gradnji bodo v domu lahko sprejeli približno 150 varovancev, v njem pa bo celo nekaj stanovanj, ki jih bo mo- goče po javnem razpisu odku- piti. Kot je znano, znaša skup- na površina bodočega doma upokojencev 3600 kvadratnih metrov. Občani šentjurske občine odprtje doma težko pričakuje- jo. Po domovih v drugih obči- nah je trenutno kar 161 obča- nov šentjurske občine, med katerimi jih je največ v šmar- skem (62) ter v poljčansk (25) domu. Po uradnem iz čunu potrebuje domsko os bo kar 11,3 odstotka občai šentjurske občine. Nov šentjurski dom, na b rega dokončano ostrešje položili smrečico maja let težko pričakujejo tudi občč ki živijo v občini z rekorc brezposelnostjo. Po prvi oc bo v njem na voljo 60 delov mest, zlasti za medicinske stre in negovalke. Nekateri povprašujejo po morebitni poslitvi, na občini pa jim govarjajo, da bodo na n delovna mesta opozorili I vočasno in to z javnim rai som. BRANE JERAf^ Šola po bratih Dobrolinšeki Na zadnji seji občinskega sveta občine Vojnik, ki je b 30. julija, so svetniki obravnavali predlog o vrnitvi prejŠD ga imena Osnovni šoli Vojnik. Združenje borcev in ude žencev NOB je namreč predlagalo, da naj bi šolo ponov poimenovali po znani in spoštovani družini DobrotinŠ< ki je imela med vojno šest žrtev. Predlog o preimenovanju je junija letos že obravnaval občin odbor za družbene dejavnosti in ga zavrnil, saj bi bila sprerne ba imena povezana s stroški zaradi spremenjene celos) podobe. Svetniki pa so minulo sredo navsezadnje sklenili, dai bi v okviru naslednjih volitev izvedli referendum za preimeno nje Osnovne šole Vojnik v Osnovno šolo družine Dobrotini Vojnik. Še pred tem bodo morali poizvedeti, ali se DobrotinŠl^ z referendumom strinjajo. Svetniki so potrdili pomembno vlc družine Dobrotinšek, vendar so bili o referendumu različn< mnenja. Eni so menili, da ni smiselno spreminjati imena, ^ moteče, drugi pa so imeli še nekaj novih predlogov. Med drug so dejali, naj bi raje v prizidku šole uredili spominsko sc Dobrotinškovih, lahko bi imeli tudi spominsko cesto ali muZ* imenom Dobrotinškovih. ^ l^SNOPIČ Epidemija virusnega meningitisa se umirja \f zadnjih dneh nobenega novega primera - Do konca julija 150 obolelih, največ na območju Celja, Laškega in Mozirja v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo v zadnjih dneh niso zabeležili nobenega novega obolenja z virusnim jieningitisom. Zato ocenjujejo, da se Ijg epidemija, ki je julija dosegla vrh, je sredi avgusta umirila. ..........—.................. _ . -..................................... Od maja do konca julija je na širšem jjljskem območju obolelo za virusnim jieningitisom 150 oseb, večinoma otrok lo desetega leta starosti. Za to bolezen, ^jjo povzročajo različni virusi, prenaša pa se predvsem z umazanimi rokami in ludi kapljično, to je po zraku, je namreč značilno, da so ji podvrženi majhni otro- ci, zlasti fantki. Virusi prizadenejo različ- oedele telesa, v glavnem pa delujejo na sluznico prebavnega trakta in na dihalne Učinkovitega zdravila za virusni me- ningitis ni. Pri otrocih bolezen običajno poteka v blažji obliki, starejši so prizadeti nekoliko bolj, v vseh primerih, ko je prizadetost hujša oziroma, ko so znaki virusnega meningitisa bolj izraženi, pa je potrebno zdravljenje v bolnišnici. V prete- klem mesecu so na oddelku celjske bolni- šnice za infekcijske bolezni in vročinska stanja poleg mnogih bolnikov z boreliozo in klopnim meningitisom zdravili tudi veliko oseb z virusnim meningitisom. Kot je povedala dr. Alenka Skaza Maligoj iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo, je namreč samo v juliju v naši regiji za to boleznijo zbolelo 95 oseb. Število obolelih se je pričelo večati že junija in je preseglo običajna povprečja. Na leto, zlasti v poletnih mesecih, za virusnim meningitisom v povprečju zboli od 18 do 20 ljudi, zato so v zavodu za zdravstveno varstvo že konec junija opozorili na mož- nost epidemije. K sreči se ni ponovilo leto 1988, ko se je na širšem območju celjske regije okužilo z virusnim meningitisom preko 700 oseb. Takrat je bolezen razsaja- la tudi v drugih delih Slovenije, vendar je bilo prav na Celjskem najhuje. Tudi letos je bilo virusnega meningitisa največ v naših krajih, zlasti na območju upravnih enot Celje, Laško in Mozirje, nekoliko večje število obolenj pa so zabeležili tudi v ljubljanski regiji in v Ravnah na Koroškem. Čeprav naj bi torej bilo epidemije viru- snega meningitisa že do sredine tega meseca konec, v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje še vedno opozarjajo, da je treba zlasti pri otrocih še naprej skrbeti za poostreno higieno. JANJA INTIHAR Stanovanja za Obsoteljčane ........................................................................................... ' v mali občini Podčetrtek, v naseljih %trica ob Sotli in Podčetrtek, želijo dokonča leta urediti 8 stanovanj. '-m ........................ v prvi polovici prejšnjega meseca so zabeli z urejanjem dveh neprofitnih sta- novanj na neizkoriščenem podstrešju v Bistrici ob Sotli. Gre za objekt, ki je star manj kot desetletje, v njem pa so že štiri stanovanja. Stanovanji bosta merili po 55 kvadratnih metrov, z deli pa namera- vajo dokončati do 20. avgusta. Investi- tor 6,7 milijona tolarjev vredne naložbe je občina Podčetrtek, ki si pomaga s kreditom občinskega oziroma republiš- kega stanovanjskega sklada, ki pred- stavlja 60 odstotkov vrednosti. V podče- trteški občinski upravi obenem upajo, da jim bo pred zimo uspelo urediti v Bistrici ob Sotli še 3 socialna stanova- nja, ki pa bodo v stavbi starega zdravs- tvenega doma. Pred tem, v začetku jeseni, nameravajo začeti z urejanjem še treh neprofitnih stanovanj v naselju Podčetrtek, v prosto- rih starega vrtca. r ,' ■ • ' ' -.......-n B.J. Plaz uničil hišo v občini Podčetrtek rešujejo trenut- no težave z nekaterimi plazovi. Druži- ni Fevžar iz Slivja v Olimju, v bližini gostišča Amon, je zemeljski plaz po- polnoma uničil dom. Kot so ugotovili pristojni, bi bila sanaci- ja tega plazu dražja možnost kot postavi- tev novega doma, zato so za potrebe socialno šibke družine postavili novo enodružinsko hišo. Družina, ki še biva pri sorodnikih, je trenutno tik pred preselitvi- jo v nov dom. Tega so zgradili s sredstvi za pomoč po elementarnih nesrečah, za nekatere potrebne listine pa je poskrbela tudi domača občina. B.J. Vec V galerijah, manj na gradu v prvem četrtletju je bilo 13 Celjskem več kopalcev, obiskovalcev galerij in mu- zejev kot v preteklem letu. število ljudi, ki so obiskali Stari grad v Celju, pa se je zinanjšalo. Statistični urad RS je na podlagi prodanih vstopnic zbral podatke o obisku slo- venskih kopališč, muzejev, ^erij, naravnih in zgodovin- ^•^h objektov ter igralnic. Iz poročila je razvidno, da je Jbisk kopališč za 18 odstot- kov večji kot lani. Dnevnih ■kopalcev je bilo za 2 odstotka kopalcev s stalno v%nico pa je bilo za 121 °astotkov več. . Slovenske galerije in muze- ie v prvem četrtletju letoš- njega leta obiskalo 43.494 obi- Jf^ovalcev, kar je za 42 odstot- kov več kot v enakem obdob- preteklo leto. Prevladovali ^ domači obiskovalci, nekaj je bilo tudi tujih, i^pari grad pri Celju, ki je " odprt vseh 90 dni, si je §'edalo več kot 2000 obi- ^ovalcev, kar je manj kot prej. Jamo Pekel v Sa- Jski dolini je v 32 dneh °'skalo 250 obiskovalcev. B.N. Slavnostno na Ljubnem Na Ljubnem so se prazniku, ki so ga slavili v preteklem tednu, 750-letnici prve omembe kraja v pisnih virih, poklonili tudi člani ob- činskega sveta. Ti so se zbrali na slavnostni seji, v goste pa povabili tudi župane sosed- njih občin. Delo sveta in utrip občine je podrobneje predstavila županja Anka Rakun, ki je pouda- rila, da so Ljubenci v lastni občini mnogo postorili. Da so tudi občani zadovoljni z delom, dokazuje izglasovan samoprispevek za obno- vo in širitev šole, županja pa je nanizala še nekaj drugih dokazov o dobrem delu občine. Zbrane v ljubenskem kulturnem domu je poz- dravil poslanec in mozirski župan ter predsed- nik parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje Jakob Presečnik, ki je obljubil novo asfaltno prevleko med Radmirjem in Ljubnim ter nadaljevanje gradnje ceste proti Lučam. Presečnikovemu pozdravu so se pridružili še velenjski župan Srečko Meh, nazarski župan Ivan Purnat, šoštanjski župan dr. Bogdan Menih in poslanec dr. Franc Zagožen. US, Foto: JOŽE MIKLAVC Gostje slavnostne seje občinskega sveta Ljubno. PO SVETU 15 mrtvih v Jeruzalemu Na osrednji tržnici Maha- ne Jehuda v zahodnem Jeru- zalemu sta dva Palestinca, pripadnika skrajnega giba- nja Hamas, izvedla samomo- rilski napad. Napadalca sta imela pri sebi vsak po deset kilogramov eks- ploziva TNT. Poleg atentator- jev je v napadu umrlo še 13 ljudi, več kot 170 pa jih je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v popoldanskem času, ko je trž- nica ponavadi najbolj obljude- na. Eksploziji sta odjeknili tako rekoč simultano, povzročili pa sta veliko paniko in strah. Oči- vidci so opisali, kako so v vses- plošni zmedi po zraku leteli posmrtni ostanki ubitih in ze- lenjava s tržnice. Takoj po na- padu je izraelska vojska uvedla popolno zaporo palestinskih ozemelj, policija pa je v mestih močno poostrila nadzor. Giba- nje Hamas, ki je prevzelo odgo- vornost za napad, je namreč zagrozilo z novimi napadi, če oblasti ne bodo izpolnile njiho- vih zahtev. Med najbolj sporni- mi je izpustitev več Palestincev iz zaporov, kjer so obsojeni na dosmrtno kazen. Med vzroki za samomorilski napad, tako Hamas, naj bi bili propagandni letaki, na katerih je prerok Mo- hamed upodobljen kot prašič, ki se valja v koranu. Kot pravijo Hama^sovci, lahko to žalitev opere samo kri. Natanjahu svari Arafata Palestinski vodja Arafat je po napadu na tržnici izrael- skemu premieru Natanjahu- ju poslal sožalno brzojavko. Ta jo je zavrnil z besedami, da obžalovanje ne zadošča in je od Arafata zahteval kon- kretne akcije proti teroristom. Izrael je zaradi napada do na- daljnjega odložil pogajanja s Palestinci, ki bi se po večme- sečni prekinitvi ravno morala nadaljevati. Vse je bilo namreč nared za prihod posebnega ameriškega odposlanca Den- nisa Rossa, ki pa je zaradi napada tako rekoč v zadnjem trenutku odložil potovalne kovčke. Vlada.v Jeruzalemu je od palestinskih oblasti za na- daljevanje pogovorov zahteva- la aretacijo in izročitev vsaj 1200 pripadnikov Hamasa z Zahodnega brega in Gaze. Ne- tanjahu je Arafatu tudi zagro- zil, da bo Izrael pretrgal vse finančne kanale, po katerih Palestinci dobivajo "denar. ZDA in evropske države pa je pozval, naj zamrznejo vso fi- nančno pomoč palestinskim upravnim institucijam. Napo- vedal je tudi ponoven vstop izraelske vojske na palestin- ska ozemlja, s katerih se je lani umaknila, če bo to potreb- no. Medtem ko premier svari pa izraelska policija na zase- denih ozemljih lovi domnev- ne teroriste - v dosedanjih ak- cijah je že zajela prek 200 Arabcev, nekaterim pa je tudi porušila domove. Priseljevanje, vzrok incidentov Zadnji napad Hamasovih skrajnežev v Jeruzalemu je najhujši bombni napad v zad- njih 14 mesecih - ali povedano drugače, najhujši po maju 96, ko je oblast v Izraelu prevzel desničarski Benjamin Netanja- hu. Pred tem napadom je zad- nja eksplozija odjeknila 21. marca, pred neko kavarno v Tel Avivu in ubila tri Izraelke in napadalca. Vzrok za napad: zgodil se je samo tri dni zatem, ko je na veliko neodobravanje Arabcev Izrael začel graditi ži- dovsko naselje Har Homa v arabskem delu Jeruzalema. Od takrat so bližnjevzhodni mi- rovni pogovori v krizi; Arafat tudi ne popusti in ne pristane na končni mirovni sporazum, dokler Izrael ne preneha s poli- tiko priseljevanja. Tudi sicer 14-mesečno vladanje izraelske- ga premiera Netanjahuja bolj spominja na gradbeni načrt za izgraditev stanovanj za židov- ske priseljence. V Združenih narodih se v tem času o Izraelu precej govori - spet zaradi reso- lucij, ki naj bi omejile gradnjo stanovanj na spornih območ- jih. Po drugi strani pa agresiv- na in arogantna poHtika nase- ljevanja pri Palestincih sproža le odpor in jezo. In rezultat: številni manjši incidenti in na- padi, tudi ta, ki se je ta teden za 13 ljudi na osrednji tržnici v zahodnem Jeruzalemu končal najbolj tragično. Policija preprečila najhujše Le dva dni po napadu v Jeruzalemu je policija v New Yorku aretirala tri moške z Bližnjega vzhoda, ki naj bi pripravljali teroristični na- pad na newyorško podzem- no. V stanovanju osumljenih so namreč pripadniki FBI in poli- cija našli pet t.i. pipe bomb - železne cevi, napolnjene s smodnikom in žeblji. Tako raz- strelivo v zaprtem prostoru ubija do razdalje osmih me- trov, poškoduje pa na razdalji do 30 metrov. Bombe naj bi v samomorilski akciji aktivirali na eni najbolj prometnih po- staj podzemske železnice na aveniji Atlantic v Broklynu. Oblasti menijo, da so prepreči- le veliko katastrofo, najmanj tako veliko, kot jo je povzročil napad februarja 1993 na stav- bo AVorld Trade Centra v New Yorku. Takrat je v eksploziji bombe, ki so jo podstavili is- lamski skrajneži umrlo šest lju- di, več kot tisoč pa jih je bilo ranjenih. Tokratna trojica osumljenih naj bi bila poveza- na s skrajnim islamskim giba- njem Hamas; policija celo me- ni, da so bili v rednem telefon- skem stiku. Vendar pa so na sedežu Hamasa zanikali vsakr- šno vpletenost. Kot so zapisali na letaku, ki so ga poslali vodil- nim svetovnim tiskovnim agencijam, »Hamasovci ne na- padajo ciljev zunaj Palestine.« Kljub temu naj bi vsaj pri enem od osumljenih - v ZDA je bil ilegalno, saj mu je viza že pote- kla - našli dokaze, po katerih naj bi pripadal teroristom in se zato ni upal vrniti v židovsko državo. V obrazcu za dodelitev vize je menda celo zapisal, da je bil predhodno v Izraelu že večkrat obtožen in aretiran, ker je pripadal »neki znani terori- stični organizaciji.« □ E DOGODKI Do zadnjega diha Tržni inšpektorat začasno prepovedal obratovanje gostilne »Pri Micki« - Bo zakonita lastnica vendarle dobila svoje poslovne prostore? Zgodba o gostilni Pri Mic- ki v Marija Gradcu, ki je v poslovno-stanovanjskem objektu, vrnjenem pred dve- ma letoma zakoniti lastnici Ani Šuster, še vedno ni kon- čana, Marija Čater, ki oprav- lja v pritličju zgradbe go- stinsko dejavnost, pri tem pa z lastnico že ves čas nima sklenjene najemne pogod- be, se kljub mnogim opozo- rilom nikakor noče izseliti iz prostorov. Pooblaščencu Šusterjeve Avgustu Umeku je v preteklih dneh uspelo prisiliti k zakoni- temu postopanju in spoštova- nju pravnega reda le tržno inšpekcijo. Občinski in držav- ni organi, ki jim Umek celo s tožbami dokazuje vrsto ne- pravilnosti pri postopku de- nacionalizacije in kasneje pri poskusih urejanja najemnega razmerja s Čatrovo, pa molči- jo še naprej. Zapisati je treba, da so dol- go časa molčale tudi inšpek- cijske službe, saj so potrebo- vale kar leto in pol, preden so se zganile in pričele postopati v skladu s pooblastili in za- konskimi predpisi. Avgust Uiifek je namreč prvo prijavo republiškemu tržnemu inš- pektoratu, v kateri je opozoril na nezakonito zasedanje po- slovnih prostorov v Marija Gradcu, napisal že februarja preteklega leta. Uradnega od- govora kljub številnim tele- fonskim posredovanjem ni dobil. Sredi letošnjega julija je zato Čatrovo zopet prijavil inšpektorjem in zahteval, naj gostilno zaprejo, saj gostilni- čarka nima pravice uporabe poslovnih prostorov. Pred do- brima dvema tednoma je inš- pektor celjske enote republiš- kega tržnega inšpektorata le opravil pregled v gostilni »Pri Micki«, o čemer je nekaj dni kasneje glavni tržni inšpektor Roman Kladošek obvestil tu- di Avgusta Umeka. »Inšpek- torji ob pregledu niso pravza- prav ugotovili nič novega,« pravi Umek, »saj so navedli vrsto nepravilnosti, na katere opozarjam že več kot eno le- to in zaradi katerih teče tudi sodni postopek.« Kot je zapisal glavni tržni inšpektor, je ob pregledu bilo ugotovljeno, da opravlja Mari- ja Čater gostinsko dejavnost v gostilni »Pri Micki« od 1. ja- nuarja 1986 dalje, da ji je Obrt- na zbornica Slovenije izdala obrtno dovoljenje marca 1995, da v času pričetka opravljanja dejavnosti s takratno lastnico poslovnih prostorov Samou- pravno stanovanjsko skup- nost občine Laško ni sklenila najemne pogodbe in da na- jemne pogodbe ni sklenila tu- di s sedanjo lastnico objekta Ano Šuster. Inšpektorji so tudi ugotovili, da je Čatrova 11.ma- ja 1994 (!) priglasila opravlja- nje gostinske dejavnosti laški izpostavi Republiške uprave za javne prihodke. Bo Čatrova »ubogala« inšpektorje? Zadnje dni julija je celjska enota republiškega tržnega inšpektorata izdala odločbo, s katero je Mariji Čater zača- sno prepovedala opravljanje gostinske dejavnosti v gostil- ni »Pri Micki«. Odločba je bila Čatrovi poslana s povratnico, ta ponedeljek pa jo je dobil tudi Avgust Umek. V odločbi je zapisano, da tržni inšpek- torat v skladu z 18. členom obrtnega zakona prepovedu- je opravljanje gostinske de- javnosti za toliko časa, dokler Marija Čater ne bo pridobila dokazila o pravici uporabe poslovnih prostorov in da mora Čatrova odločitev inš- pektorata upoštevati nasled- nji dan po prejemu odločbe. Avgust Umek ne ve, ali je Čatrovo odločbo sprejela. V torek namreč na inšpektoratu v Celju še niso dobili povratni- ce. »Glede na vse, kar sem v sporu z Marijo Čater doslej že doživel, se sploh ne bi čudil, če gostilničarka pošte ne bi hote- la sprejeti in bi zopet celotno zadevo vlekla v nedogled,« pravi Umek. »Na republiškem tržnem inšpektoratu so mi si- cer povedali, da bodo v prime- ru, če Čatrova odločbe ne bo hotela prevzeti, dokument izročili osebno, vendar zaradi vseh dosedanjih slabih izku- šenj z državnimi organi kar malce dvomim, da se bo to tudi zares zgodilo.« Avgust Umek tudi poudarja, da s Ča- trovo nikakor ne namerava skleniti najemne pogodbe, o čemer je že obvestil tržni inš- pektorat in zahteval, naj Ča- trovi trajno prepove opravlja- nje gostinske dejavnosti v go- stilni »Pri Micki«. V tem prime- ru bi bilo, tako določa obrtni zakon, Čatrovi odvzeto tudi obrtno dovoljenje. »Marsikdo v Marija Gradcu me gleda postrani, kot da ne- pravično in neupravičeno me- čem na cesto ubogo gostilni- čarko,« je ogorčen Umek. »Rad bi le poudaril, da se bo- rim za pravice zakonite last- nice in da moram, žal, pri tem početi tudi stvari, ki bi jih bila dolžna narediti država. Čatro- vi sem že lani ponudil, da bi sklenila najemno pogodbo, pa me je zavrnila. Zato je sa- ma kriva, če so stvari danes takšne kot pač so.« JANJA INTIHAR Plin do jeseni Ogrevanje s plinom bi pripomoglo tudi k manjšem onesnaževanju ozraqa Mestni plinovodi iz Žalca so z gradnjo plinovoda v žal- ski občini zaključili že lan- sko leto, trenutno pa dokon- čujejo dela v KS Petrovče, Vrbje in Griže. Po predvide- vanjih naj bi bila gradnja na teh področjih končana že konec avgusta. Igor Večko, predstavnik Mestnih plinovodov Žalec, ki imajo sicer sedež v Kopru je povedal, da je bila koncesij- ska pogodba za plinifikacijo občine Žalec podpisana že konec 94. leta, in sicer za vsa dela, ki so povezana z grad- njo vse do hišnih priključkov. Zaenkrat je plinovod napeljan le do Žalca, do konca avgusta pa naj bi dokončali še dela v Grižah, Migojnicah, Petrov- čah, Arji vasi, Dobriši vasi, Drešinji vasi in Levcu. »Gre za dva ločena projek- ta,« je pojasnil Večko. »Eden zajema Vrbje, Griže in Migoj- nice, kjer bomo lahko že kmalu opravili tehnični pre- gled, drugi pa so Petrovče, kjer z deli še nismo tako da- leč. Pri tem moramo upošte- vati seveda tudi več dejavni- kov, zlasti vremenske pogo- je.« Na vprašanje, kakšno je za- nimanje ljudi za priključitev na plinsko omrežje, je Večko odgovoril, da zaenkrat še ne veliko, saj se jih je mnogo še pred kratkim odločilo za ogrevanje s kurilnim oljem. Tako bi bil to zanje še doda- ten strošek, čeprav bi se jim to dolgoročno gledano bolj izplačalo. »Vprašanje ogreva- nja so tako za določen čas rešili, vsaj dokler bodo cene naftnih derivatov približno enake,« je dejal Večko, »ven- dar pa je vprašanje, kako bo v prihodnje. V primerjavi z naftnimi derivati, je zemeljski plin od energentov še najbliž- je evropski ceni. Res pa je tudi, da se omrežje ne dela le za eno leto. Nanj se bodo uporabniki lahko priključeva- li vseskozi.« Kaj pa ceste? Prav temu pa nasprotujejo v mestni skupnosti Žalec, saj bi to pomenilo velike težave z javno infrastrukturo. »Konce- sijska pogodba velja za 29 let,« je povedal Eran Sadnik, predsednik mestne skupnosti Žalec, «in v tem času naj bi se občani poljubno priključevali na plinovod. In kaj to pome- ni? Da 29 let ceste ne bodo urejene. Tega si preprosto ne moremo privoščiti. S tega sta- Ušča je koncesijska pogodba zelo slabo zastavljena,« je še dodal. »Rešitev vidim v dogo- voru, s katerim bi postavili določen rok, do katerega bi se lahko naročniki prijavili. Menim, da bi imeli ljudje v dveh letih dovolj časa za od- ločitev,« je dejal Sadnik. »Sicer pa je glede ekološke ogrože- nosti napeljava plina za nas vsekakor zelo dobrodošla.« Cene priključkov In koliko bodo morali bo- doči uporabniki odšteti za hi- šne priključke? Cena le-teh je sestavljena iz dveh delov. Za metrski priključek na zemljiš- če naročnika, omarico in po- žarno pipo bodo morali od- šteti 84 tisočakov, drugi del pa je doplačilo za izkop, polo- žitev cevi in zasip od enega metra na zemljišče naročnika do omarice. Cena vsakega metra znaša okoli 4.500 tolar- jev. Povprečen priključek bi stal tako okoli 130 do 140 tisoč tolarjev. Investitorji za omrežje so Mestni plinovodi, ki namera- vajo v kratkem plinificirati še Zabukovico, zatem pa še za- hodni del žalske občine,'kjer so tudi najbolj gosto naseljeni kraji in je onesnaževanje še bolj kritično. »To bo seveda trajalo še nekaj časa,« je dejal Večko, »vendar pa upam, da bodo dela v nekaj letih že kon- čana. Glede na zastavljene ci- lje bi lahko rekel, da smo z opravljanim delo na primar- nem omrežju kar zadovoljni.« ITT-r—f BOJANA JANČIČ Vec prostora v lekarni V Javnem zavodu Celjske lekarne so sredi junija zače- li s temeljito prenovo ter razširitvijo svoje enote Gre- gorčičeva v prostorih celj- skega zdravstvenega doma. Razširitev lekarne, ki je sta- la približno 15 milijonov tolar- jev, je bila nujno potrebna za- radi velikega prometa, saj v lej enoti v povprečju dnevno obdelajo kar 500 receptov. Čeprav so lekarniško enoto Gregorčičeva odprli šele lan- skega maja, so se ljudje nanjo hitro navadili. Delovni čas je prilagojen ambulantnemu, med 7. in 15. uro pa skorajda ni trenutka, ko pri izdajnih okencih ne bi čakalo vsaj ne- kaj ljudi. Po besedah mag. Marine Urbane Makoter, ki je upravništvo lekarne prev- zela z novembrom, je bila enota sprva mišljena zgolj za izdajo zdravil na recept, po- trebe ljudi pa so narekovale, da .0 ponudbo razširili. Pro- storska stiska je postajala vse večja, čakajoči ljudje pa so ostajali na hodniku pred le- karniškimi vrati. S pridobitvijo dodatnih 16 m^ v kletni etaži so tako v spodnjih prostorih uredili skladišče, laboratorij in pisar- niške prostore, pritlična etaža pa je zdaj v celoti namenjena- oficini. Od štirih izdajnih okenc je eno namenjeno sve- tovanju, lekarniško ponudbo pa so po zaslugi mag. Borisa Jagodiča obogatili še s pe- strim izborom čajnih meša- nic. IS, Foto: GK V lekarniški enoti Gregorčičeva so ljudem zdaj na voljo štiri izdajna okenca, od tega eno namenjeno zgolj svetovanju. PO drža1 Negotova uso(|„ LJUBLJANA, 30. (Večer) - Republiška vlaj je v državni zbor po5|,j paket štirih železarskih JI konov, ki naj bi omogoči podaljšanje sanacije J| hkratni delni privatizal tega sistema. Poslanci sprejeli le zakon o spr^ membah in dopolnitvah i- kona o državnih jamstvj in odobrili za 100 milijong^ mark državnih jamstev, ^ zaključku lastninjenja % venskih železarn pa bodj zopet razpravljali šele se^ tembra, ko mora vlada pa,, lamentu predložiti popoij sanacijski program. Dosf, danjih šest let sanacije žele, zarn je državo stalo 470 mj! lijonov mark, dodatni štirjj zakoni pa bi to vsoto v p^ hodnjih letih povečali uj 722 milijonov mark. Izredna seja o Natu LJUBLJANA, 30. julija (Večer) - Poslanska skupij na SKD in SDS zahteva, d državni zbor 18. septembi^ letos skUče izredno sejoij eno samo točko dnevne^ reda, in sicer oceno neu^ pešne kandidature a vključitev v prvi krog širi« Nata z dogovorom o obli kovanju strategije za po madridsko obdobje. Pc slanci od vlade zahtevajc da najkasneje do 1. oktobi predloži parlamentu, pon čilo o kompatibilnosti v< jaške opreme Slovenslj vojske z Natovimi standč^ di ter strategijo z načrtoi priprav za izpolnitev kriti rijev za drugi krog širitv Nata. Thaler odstopili LJUBLJANA, 31. jul^ (Delo) - Slovenski zunaij minister Zoran Thaler j predsednika vlade dr. Jan< za Drnovška obvestil o svj jem nepreklicnem odstojl in ga zaprosil, da državni mu zboru čimprej predlaj novega ministra. V izjavi l javnost je Thaler med dri gim zapisal, da želi s svojil odstopom opozoriti tudi i potrebo po strnitvi naci( nalnih moči za umestite Slovenije v varni in razvi del Evrope. V skladu z ust vo bo Thaler opravljal del zunanjega ministra do i volitve novega, potem f naj bi se vrnil v državi zbor za poslanca. Dražji plin LJUBLJANA, 31.julil (Večer) - Vlada je s 1. avgi stom za 1,05 tolarja podrai la kubični meter zemeljsl^ ga plina in cene ogrevanj zavrnila pa je predloga po jetij Petrol in Istrabenz, da se neto nabavne cene ben' na zvišale za 6 odstotkov.' plinsko olje pa za dva o stotka. Vlada je tudi sklei la, da bo za nabavo vlak' primestnega in medniestn ga prometa izbrala Si mens. Gre za štiriletni P^ jekt, vreden 180 milijon' mark, v katerem bo 60 o stotkov proizvodnje ste^ v slovenskih podjetjih. VSNOMČ DOGODKI IQ Za pozabljene dijake ni posledic ^Storila sem življenjsko nopako,« se opravičuje Terezija Petkovnik iz Srednje trgovske jflie Celje - Vseh 34 dijakov v teh dneh že ve, ali so sprejeti v želene študijske programe v torek, sredo oziroma izjemoma še danes je na naslove 0fiintridesetih dijakov Srednje trgovske šole Celje, ki so v jg^ šolskem letu kot prva generacija zaključili šolanje v programu podjetniškega poslovanja za poklic poslovni teh- in nameravajo svoje izobraževanje nadaljevati na viso- lyti strokovnih šolah, prišlo obvestilo Vpisne prijavno-infor- macijske službe (VPIS) o razvrstitvi v posamezne študijske programe. S tem se je za večino od njih končala agonija, ki je [lila najbolj neznosna minuli petek, ko so z obupom, žalost- jo jezo in enim samim velikim »zakajem« zrli v obvestila, da ynje niso opravili razvrstitve v želene študijske programe, j3j od matične srednje šole niso prejeli podatkov o opravlje- lili zaključnih izpitih. V Ministrstvu za šolstvo in jport RepubUke Slovenije in Beh pristojnih strokovnih službah so že za lansko šolsko oziroma študijsko leto natanč- Do opredelili postopek za vpis vposamezne študijske progra- me, pri tem pa natančno dolo- filiroke in naloge, ki jih mora- jo opraviti bodoči študentje ■lersrednje šole, v katerih le-ti ■zaključujejo šolanje. Da bi i \pisni postopek letos potekal Ji kar najbolj normalno in brez ^ zatikanj, so posamezne slo- ' mske srednje šole tudi letos obveščali o njihovih nalogah in rokih, v katerih jih morajo opraviti. Napak je bilo lani kar pre- cej, menda se je zatikalo zara- di nedodelanega računalniš- kega programa, brez njih pa tudi letos ni šlo. Najbolj groba se je vsekakor zgodila v Sred- nji trgovski šoli Celje, kjer so pri pošiljanju rezultatov matu- re in zaključnih izpitov pre- prosto pozabili na 34 dijakov programa podjetniškega po- slovanja, ki so letos z zaključ- '^irn izpitom kot prva genera- ^jazaključili šolanje za poklic poslovnega tehnika. Pozabljeni, prezrti, izgubljeni? ^ petek, 1. avgusta, celo ne- N dni pred s predpisi določe- rokom, so letošnji matu- |3nti in dijaki, ki so srednje- Jlsko šolanje zaključili z za- '^iučnimi izpiti, na domače Naslove prejeli obvestila o raz- ^stitvi v izbrane in želene ^'Jdijske programe. Za 34 di- Wkov Srednje trgovske šole ter njihove starše in svoj- je bil petek bolj črn dan, kot ^"Horda sploh lahko mishmo. . °3zočarano, zbegano in ne- J^erno so lahko samo zrli v skopih vrstic, v katerih je VPIS obveščal, da zanje ^zvrstitev v izbrane študijske JJgrame (šolanje lahko na- ^%jejo v visokih strokovnih '^h, ne pa v univerzitetnih °8ramih, za katere je vstop- opravljena matura) ni bi- opravljena, saj od matične ot)^ niso prejeli podatkov o P^avljenih zaključnih izpitih, j^. '"vim občutkom razočara- zbeganosti je sledila upravičena jeza, reakcije pa so bile hitre. Tudi zato je državni sekretar v ministrstvu za šols- tvo in šport dr. Pavel Zgaga že v petkovem večernem televi- zijskem dnevniku dijake in starše miril, da zaradi »napake tretjega« ne bodo prav nič pri- krajšani in jih bo brez pritožb in kakršnih koli drugih ukre- pov VPIS po službeni dolžno- sti že v naslednjih dneh popol- noma enakopravno razvrstil v izbrane študijske programe. Merilo bo - tako kot za vse ostale slovenske maturante in dijake z opravljenim zaključ- nim izpitom - le dosežen re- zultat oziroma število točk, ki so jih zbraU s šolskim uspe- hom in opravljenim zaključ- nim izpitom. »Napako globoko obžalujem« že v petek se je po besedah državnega sekretarja dr. Pavla Zgage začel odmotavati klob- čič iskanja' krivca za storjeno napako, do katere je zaradi neposlanih rezultatov zaključ- nih izpitov nedvomno prišlo v Srednji trgovski šoli Celje. Pa posebnega raziskovanja niti ni bilo treba, saj je Terezija Pet- kovnik, pomočnica ravnatelji- ce Srednje trgovske šole Celje, hkrati pa tudi tajnica maturi- tetne komisije in podpredsed- nica komisije za zaključne iz- pite, krivdo za storjeno napa- ko takoj prevzela nase. »Globoko obžalujem napa- ko, ki je bila vsekakor moja, saj sem bila jaz tista, ki je vnašala podatke o opravljeni maturi oziroma zaključnih iz- pitih. Kako je do nje prišlo, preprosto ne vem. Morda sem na podatke o zaključnih izpi- tih štiriintridesetih dijakov po- zabila zaradi preobremenje- nosti, vendar tudi obilica dela ni opravičilo. Storila sem živ- ljenjsko napako in edino, kar lahko zdaj rečem, je le to, da je nisem storila iz malomarno- sti oziroma tega, ker svojega dela ne bi vestno opravljala. Dijakom in njihovim staršem se globoko opravičujem,« vid- no pretreseno pripoveduje Petkovnikova, ki ima za seboj 29 let dela in je po veljavni kategorizaciji razvrščena v na- ziv svetnika. V petek se je vsaj nekoliko pomirila ob zagotovilih mini- strstva, da zaradi storjene na- pake ne bodo prizadeti dijaki. Njena prva misel je namreč bila, da bi se obrnila na VPIS in se s pojasniU ter prošnjo po enakopravnem obravnavanju odpravila v vse visoke strokov- ne šole, kamor se želi vpisati 34 celjskih poslovnih tehni- kov. Če bi njene prošnje in pogovori kaj zalegli, je seveda drugo vprašanje, a k sreči je v veljavnih predpisih tudi za to- vrstne napake vgrajen varoval- ni mehanizem. V Srednji tr- govski šoli so v ponedeljek zjutraj VPIS-u poslali manjka- joče podatke, razvrstitev dija- kov ^ede na dosežene rezul- tate pa je bila opravljena še isti dan. V torek, sredo in morda izjemoma še danes, je večina od 34 sprva pozabljenih dija- kov tako s čisto drugačnimi občutki odpirala VPIS-ova pi- semska obvestila. Ali so bili v prvem krogu razvrščeni v že- lene oziroma izbrane študij- ske rezuhate je bilo odvisno samo od njihovih doseženih rezultatov, a glede na podatke, da je večina izbrala visokošol- ske strokovne študijske pro- grame, kjer ni bilo omejitve vpisa, je bil epilog verjetno nikoli pozabljene boleče iz- kušnje le srečen. Manjše napake tudi drugod v ministrstvu za šolstvo in šport ocenjujejo, da je bil le- tošnji vpisni postopek že do- kaj utečen in je minil brez večjih zapletov. Nekaj pa jih je le bilo. Podatek, da je bila podobna napaka kot v Srednji trgovski šoli Celje storjena še v približ- no dvajsetih drugih sloven- skih srednjih šolah, ne drži. Res pa je, da je nekaj šol za- mujalo s pošiljanjem podat- kov, a so jih v zadnjem hipu, tik pred iztekom s predpisi določenega roka, VPIS-u le dostavili. V nekaterih srednjih šolah, in teh po odzivih v jav- nosti v Sloveniji menda ni bilo tako malo, so namreč določi- lo, da so šole dolžne posredo- vati podatke o doseženih re- zultatih zaključnih izpitov sla- bo razumeli. V ministrstvu za šolstvo in šport zato pozivajo dijake, ki so morali te podatke pošiljati sami, s tem pa imeli tudi stroške z overovljanjem spričevala pri notarju, naj se obrnejo na šolska vodstva in zahtevajo povrnitev denarja. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Letošnja generacija dija- kov, ki je zaključila srednje- šolsko izobraževanje in bo oktobra nadaljevala s študi- jem, je bila po podatkih VPIS-a uspešnejša od lanske. V prvem krogu se je v izbran študijski program uspelo vpisati 10.722"rednih študen- tov, od tega v univerzitetne programe 6.322, v visokošol- ske strokovne programe pa 4.450. V izredni študij pa je bilo uvrščenih skupno 2.629 kandidatov, od tega 624 v univerzitetne in 2.005 v viso- košolske strokovne progra- me. VPIS pa k tem podatkom še dodaja, da je za drugi krog razvrščanja v visokošolskih zavodih za redni študij še 2.947 prostih vpisnih mest, za izredni študij pa 3.729 vpisnih mest. Spomladi so se dijaki Srednje trgovske šole Celje, med njimi tudi vseh 17 letošnjih maturantov in skupno 269 dijakov, ki so šolanje zaključili z zaključnimi izpiti, veselili novih šolskih prostorov. Pred tem pa so bili zanje, seveda pa tudi za šolski kolektiv, kar hudi časi. Pouk je potekal na treh različnih lokacijah, usklajevanje umikov in obveznosti pa je vodila pomočnica ravnateljice Terezija Petkovnik. Krožišče pred vrati Letošnji 30. mednarodni obrtni sejem so si v Celju postavili tudi za mejnik, do katerega mora biti zaključenih kar nekaj del na infrastrukturnem področju. Med drugim bo mesto ob Savinji do 12. septembra dobilo svoje prvo krožno križišče oziroma krožišče, ki naj bi razbremenilo oziroma sprostilo promet na Spodnji Hudinji. Z deli na križišču Opekarniške in severne vezne ceste so začeli v začetku prejšnjega tedna, odtlej pa je ta cestni odsek tudi zaprt za promet. Po besedah direktorja Zavoda za izgradnjo in planiranje Mestne občine Celje Petra Droz^ so najprej opravili pripravljalna dela, sledi pa gradnja krožišča, ki bo prvo v nizu načrtovanih celjskih krožišč. V svetu so krožišča uveljavljena oblika prometno-cestne ureditve tam, kjer je promet najbolj gost, v Celju pa naj bi jih v kratkem uredili še na Ulici mesta Grevenbroich v Novi vasi ter med Ljubljansko in Čopovo ulico. IS, Foto: GK PO DRŽAVI Strožje za brezposelne LIUBUANA, I. avgusta (Večer) - Minister za delo Tone Rop je predstavil predlog zakona o spre- membah in dopolnitvah za- kona o zaposlovanju in za- varovanju za primer brez- poselnosti, ki naj bi ga vla- da po hitrem postopku sprejela že septembra. Te- meljni namen novosti je uvajanje aktivne politike zaposlovanja, to je, da bi se brezposelni čimprej zapo- slili. Tako bi v primeru, če bi odklonili primerno delo, , izgubili polovico nadome- stila, najdaljši čas prejema-1 nja denarnega nadomestila ; pa bo skrajšan na 12 mese- - cev. Minister Rop meni, da . >bi se z vključevanjem brez- poselnih v sezonska, hu- manitarna in javna dela ter - s poklicnim izobraževa- njem njihovo število zmanj-, šalo za 50 tisoč. Živeti V Sloveniji LJUBLJANA, 3, avgusta (Dnevnik) - V petek, 8. av- gusta bodo začele veljati spremembe zakona o tuj- cih, po katerih bodo morali vsi tujci, ki so že ali pa še bodo zaprosili za stalno' prebivanje, pred tem ne- pretrgoma bivati v Sloveniji vsaj osem let. Doslej so za- - doščala le tri leta. Konec junija je v Sloveniji živelo 47.720 tujcev, od katerih jih ima le nekaj čez 4000 dovo- ljenje za stalno prebivanje. < Okoli 36.000 tujcev živi pri nas na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, delov- nega ali poslovnega vizuma, okoli 1400 pa jih čaka na izdajo stalnega dovoljenja. Prav te bo spremenjeni za- kon najbolj prizadel, saj ve- lja tudi retroaktivno. Neodvisni se dogovarjajo UUBUANA, 4. avgusta (Delo) - Sprti strani v sindi- kalni konfederaciji Neodvi- snost - KNSS nadaljujeta ne- formalne pogovore. Pred- sednik France Tomšič se skuša s predstavniki regio- nalnih sindikalnih odborov dogovoriti o konferenci, ki naj bi bila sredi septembra in o predčasnem kongresu, ki naj bi ga sklicali v okto- bru, saj meni, da bi Neodvi- snost le tako lahko prebro- dila zdajšnjo krizo. Preko Slovenije v Evropo UUBUANA, 4. avgusta (Delo) - Migracijska prob- lematika v Sloveniji se vse bolj zaostruje, saj je prišlo letos v našo državo v pre- hodni dom za tujce kar za 71 odstotkov več tuj ih dr- žavljanov kot lani. Med 1650 tujci je največ Romu- nov ter pripadnikov držav bivše Jugoslavije, preko Slovenije pa iščejo pot v Evropo tudi tujci iz Turčije, Ukrajine, Iraka, Irana, Al- banije, Liberije in celo Bu- rundije. QI GOSPODARSTVO Uničen pridelelc Dela na sodobni hladilnici Sadjarstva Mirosan d.d. v Ka- sazah pri Petrovčah gredo h koncu, s tem se uresničuje njihova dolgoletna želja. Izgradnja je bila nujna, saj je trg vedno bolj zahteven gle- de kvalitete jabolk, še pose- bej pa priprave za trg. Kot nam je povedala direktorica. Marina Bukovec, so pričeli graditi lanskega novembra. Hladilnica bo imela kapacite- to okrog 2000 ton, režim hla- jenja pa bo kontrolirana at- mosfera. Poleg hladilnice je zgrajena tudi sortirnica, s so- dobnim sortirnim strojem, ki na uro prebere 4 tone jabolk po teži, barvi in obliki. Predračunska vrednost hla- dilnice in sortirnice je bila 400 milijonov tolarjev, pri financi- ranju pa so na največje težave naleteli pri domačih bankah, predvsem pri zagotavljanju jamstev. Dovolj sredstev so lahko zagotovili le preko tuje banke, ki je imela za to dovolj posluha. Vodja proizvodnja Vlado Korber, je glede letošnjega pridelka lahko povedal le, da je uničen. Letošnje katastro- falne vremenske razmere so uničile pridelek. Že spomladi ga je pozeba vzela polovico, nato pa je ostalo sklestila še toča 22. maja. Takšne pozebe in toče na Mirosanu ne pom- nijo že več kot štirideset let. Da bi zadostili potrebe stal- nih kupcev in uspeli odplačati obveznosti iz investicije, bodo morali jabolka zagotoviti od drugih pridelovalcev in hladil- nico napolniti. Glede na to, da zaradi nastale situacije, ko so ostali brez pridelka, sami ne bodo zmogli poravnati vseh finančnih obremenitev, v tem kriznem letu upajo na pomoč občine in države, saj bi bilo nesmiselno, da bi bili ob sicer zelo dobrem poslovanju zara- di višje sile v enem samem letu obsojeni na propad, mmmmmmmmm T. TAVČAR Moua hladilnica bo imela zmogljivost 2 tisoč ton. Napovedujejo srednje dobro letino Do obiranja hmelja ločijo slovenske hmeljarje še slabi trije tedni. Seveda se nanj že pripravljajo, obenem pa že, čeprav previdno, ocenjujejo letino. V Sloveniji je hmelj na 2320 liektarjih, od tega samo v Savinjski dolini 1520 ha. O pričakovani letini pa so nekateri izmed savinjskih hmeljarjev povedali takole: Anton Goropevšek: »Ima- mo 2,5 ha hmelja, deloma golding, deloma auroro, pri- čakujemo pa srednje dober pridelek, okrog 15 stotov na ha. Pred 20. avgustom letos ne bomo obirali, že vrsto let pa obiramo strojno.« Drago Gajšek: »Hmelj tre- nutno kaže zelo dobro, rekel bi nadpovprečno. Seveda nas do obiranja ločijo še trije ted- ni in upamo, da nas ne bo še kaj doletelo. Sicer pa imamo pri nas 7 ha hmelja, 5 rodne- ga, 1 ha prvoletnega in 1 ha v premeni.« Ivan Rakun: »Pri nas v Šmartnem ob Paki je hme- ljarstvo trenutno v zatonu, saj ga je na območju celotne za- druge le 12 ha, jaz pa ga imam pol hektarja. Glede na vremenske razmere, ki so bi- le letos zelo ugodne, bo po mojem pridelek nadpovpre- čen, seveda če ne bo čezenj šla še kakšna ujma.« Peter Serdoner: »Pri nas imamo 4,5 ha hmelja, v glav:- nem na prodnatih tleh, zato nam je letošnje vreme s pogo- stimi padavinami ustrezalo, čeprav nam je pri delu včasih nagajalo, pridelek bo po mojih izkušnjah zelo dober, poseb- no pri goldingu, tako da sem prav zadovoljen. Manj zado- voljstva nam nudijo odkupne cene, ki so iz leta v leto nižje.« T. TAVČAR BAROMEf| Nova članico i uprave SKB i Nadzorni svet SKB bant: je konec julija kot novej tretjega člana uprave it? noval Cvetko Selšek, kj k novo funkcijo opravljala, septembra naprej, in si^ za dobo petih let. Poleg Seij kove so tako sedaj v upr^^ še predsednik Ivan Nerada član Andrej Cetinski. m^J zorni svet je obravnaval tuj! poročilo o polletnem posij. vanju banke. SKB je v šesti mesecih poslovala po% no. Bilančna vsota se je p^. večala za 9 odstotkov, dobiJ ček, izkazan po mednarod. nih računovodskih standat- dih, je znašal 1.669 milijardf tolarjev. Merkur se širi Kranjska družba Merku bo povečala osnovni kapital Nadzorni svet družbe je na. mreč na nedavni seji soglaša; s podpisom pogodbe i Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki želi kupiti m voizdane delnice Merkurja j vrednosti 25 milijonov niai in s tem postati 20-odstoftj lastnik družbe. V stratea razvoja do leta 2000 preda deva Merkur še dokapita zacijo v višini 30 milijona mark, ki bi jih pridobil z dq goročnimi posojili. Od novi pridobljenih sredstev nami rava družba 30 milijone vložiti v štiri nove trgovsi centre - gradnja dveh v Ljul Ijani in v Mariboru, ki ju b do odprli prihodnje leto, se; že začela, 25 milijonov mai pa bo Merkur porabil za o( plačilo kratkoročnih posojil še e certifikatih I Vlada je prejšnji tedfl sprejela uredbo, po kateri \i lastniške certifikate še ffl goče uporabiti pri interni dB litvi in notranjem odkupu te pri lastninjenju Triglavsked narodnega parka. Uredba tfl di omogoča, da lahko tisti,)! so tik pred 30. junijem vlo^ svoje certifikate v pid in tal<| presegli osnovni kapital da, certifikat zahtevajo naza na svoj evidenčni račun. ; Nova čistilna naprava v Celjskih mesninah so prejšnji mesec končali eno svoji največjih naložb v varovanje okolja. Po nekajletnih opozorili inšpekcijskih služb so znotraj objekta predelave vendar namestili čistilno napravo, ki bo zagotavljala odtok čiste vo( iz podjetja v potok Ložnica. Celotna naložba je vredna 1 milijona mark, čistilna naprava, ki je nizozemske izdelave) že deluje, pa velja za eno najsodobnejših v Sloveniji. Večja prodaja, manjši zasluželc v Avtu Celje so v prvih letošnjih šestih mesecih ustvan blizu 11 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je le tretjii lanskega v enakem času in le polovica načrtovanega '' letošnje prvo polletje. Podjetje je v šestih mesecih ustvarilo za 2,5 milijarde tolar)' prometa, kar je za osem odstotkov manj kot v enake obdobju lani. Poglavitna razloga za nižji promet sta bila niž cene avtomobilov in večja prodaja cenejših oziroma manj' avtomobilov. Tako so v Avtu Celje v primerjavi z lani prodali' šest odstotkov več avtomobilov, zaslužili pa so manj. ^ konca leta bodo zato v podjetju z varčevalnimi ukrepi po^j šali znižati stroške poslovanja, lotiti pa se nameravajo prod' nih akcij, s katerimi bi lahko ustvarili boljši poslovni rezuU^' NOVO NA BORZI Finančni trg v juliju Pise: ZDENKO PODLESNIK Pretekli mesec si bomo za- pomnili po rekordnem pro- metu na ljubljanski borzi. Druga značilnost julija so nekateri ukrepi Banke Slove- nije, ki so povzročili ponov- no naraščanje srednjega te- čaja nemške marke. Inflacija, merjena z rastjo drobnoprodajnih cen, je bila julija enoodstotna. To je že četrtič letos, ko je bila inflacija en ali več odstotka. Do konca julija so drobnoprodajne cene porasle za 6,34%. Če se bo takšen trend rasti cen nadalje- val, bo zelo težko zadržati inf- lacijo pod 10% na letni ravni. V naslednjih mesecih ne sme povprečno presegati 0,55%. Upam, da bo vladi to uspelo sedaj, ko je proračun končno »pod streho«. Banka Slovenije je s svojimi ukrepi o odkupu deviz uspela obrniti smer tolarju. Julija je srednji tečaj DEM le enkrat padel, kar je pomenilo da se je julija tečaj DEM okrepil za 0,77%. V primerjavi z začet- kom leta je DEM za 0,45% dražja. Menjalniški tečaj za DEM je poskočil za dobra dva odstotka. Od drugih valut je vsekakor rekorder ameriški dolar (USD), glede na rast njegove vrednosti do drugih valut. V zadnjem me- secu je pridobil 7,4% do našega tolarja. Letos se je podražil že za 18,39%. Zanimiva je tudi nje- gova rast v primerjavi z DEM. Julija je dosegel rekordno raz- merje 1,846 DEM za en USD. Nekateri strokovnjaki napove- dujejo še nadaljnjo rast, tja do razmerja 1:2. Z ozirom na veli- ko brezposelnost v Nemčiji je to čisto mogoče. Veliko manj opazna je itali- janska lira, ki je letos pridobi- la le dober odstotek na svoji vrednosti in to predvsem v zadnjem mesecu. V uvodu omenjen promet na ljubljanski borzi opravičuje tudi nekaj številk. Promet v preteklem mesecu je bil kar petkrat večji kot julija lani. V primerjavi s prvimi sedmimi meseci lani in letos, je letos promet večji za 26%. Razlog tako velikega prometa v juliju je v ukrepih Banke Slovenije, ki je omogočila tujcem da po- novno kupujejo na naši borzi. Seveda je to močno vplivalo tudi na tečaje delnic in sloven- ski borzni indeks (SBI) je juli- ja porasel za 16, od začetka leta pa dobrih 31 odstotkov. V začetku avgusta se je promet sicer malo znižal, vendar je še vedno na solidni višini. Enako velja za tečaje večine najpro- metnejših delnic kot so: Krka, Lek, Petrol, Etol... Na trgu je še vedno veliko »samostojnih« akviziterjev, ki se včasih radi predstavljajo kot pooblaščenci te ali one borzno- posredniške družbe. Nikar jim ne verjemite, dokler se ne izka- žejo z originalnim pooblastilom in izkaznico, da imajo licenco za opravljanje poslov z vred- nostnimi papirji. Prihranili si boste mnogo skrbi in verjetno tudi denarja. Kadar ste v dvo- mih, pokličite CBH za nasvet. Kmečka družba in Cetis rešujeta spor v Kmečki družbi za upravljanje menijo, da se bo njihov spor s celjskim podjetjem Cetis vendarle rešil. Obe strani zdaj pripravljata svoj predlog reševanja spora, uskladiti pa ju bosta poskusili do prvih dni septembra, ko naj bi bila skupščina Cetisa. Kot smo že poročali, je Kmečka družba na sodišču izpod- bijala sklepe prve skupščine Cetisa in tožbo tudi dobila, poleg tega pa je Cetis tožil tudi družbeni pravobranilec zaradi oškodovanje družbenega premoženja. Po podatkih Kmečke družbe naj bi se namreč v zadnjih štirih letih iz Cetisa v hčerinsko podjetje Cetis graf prelilo za okrog 7,5 milijona mark dobička. Ker je sodba sodišča že nekaj mesecev pravnomočna, saj se Cetis ni pritožil, in ker se lahko tožba družbenega pravobranilca vleče tudi tri leta, se bosta Kmečka družba in Cetis poskušala dogovoriti o zunajsodni poravnavi. Na kakšen način, še ni jasno, vendar pa v Kmečki družbi pravijo, da prideta v poštev dve možnosti. Prva je pripojitev Cetis grafa k Cetisu, druga pa likvidacija hčerinske- ga podjetja. JI tTsNOPIC REPORTAŽA I Q S f Iosarji na rajžo Na Ljubnem po 37 letih še vedno živijo z in za flosarijo Ljubno je znano, da je 31 zibelka flosarstva ozi- La splavarjenja po reki Linji- Na Ljubnem se s to Lvnostjo ukvarjajo že L kot pol tisočletja; nek- , j go po Savinji vozili pravi jlosi, danes pa to dejavnost prikazujejo na vsakoletni tradicionalni turistični pri- reditvi Flosarski bal. Letošnji bal je bil malce v ';enci j)omembnega jubileja, ^50 let je namreč minilo od pe omembe Ljubnega v pi- .[lih virih. Kljub temu, da je pfgd sobotno in nedeljsko ,]osarijo minil več kot teden jni živahnih prireditev in proslav, je bil tudi bal pri- pravljen in izveden, kot se spodobi za tradicionalTio tu- ristično prireditev. Letošnji bal je bil že 37. po vrsti, prvič so ga pripravili leta 1961, to- rej tri leta po tistem, ko je po Savinji odpeljal zadnji flos. Tudi letos, kot že mnoga leta prej, se je bal pričel po tistem, ko so na prireditveni prostor v Vrbju prišli mladi ! (iosarji z vso potrebno opre- iino na ramah. Za gledalce so . najprej splavili flos v Savinjo ,|in se nato z njim popeljali ; »do Mitrovice« oziroma toč- , neje rečeno sto metrov do . pnreditvenega prostora, kjer j sonato mladi Ljubenci prika- 1 zali nekaj utrinkov iz flosar- . sl(ega življenja. Flosarji barantajo Najstarejši znan doku- I ment o flosariji izvira iz leta I 1478. V njem cesar Friderik • III. svojemu glavarju v Celju • naroča, naj dovoli splavariti I po Savinji, pri splavarjenju I P3 ne smejo motiti drugih ■ Izmečkih opravil. Splavarstvo i if v bistvu prevoz rezanega t 'n okroglega lesa vse do Cr- ) nega morja. S tem so si ne- I I^ateri prislužili bogastvo, i (Irugim pa je omogočalo laž- ie preživetje. Splavarski gospodarji so 'Obirali med izkušenimi flo- najbolj izkušen je bil "l^fnianiš«. Gospodar je bil "avadno del flosarske po- sadke na slovenskih tleh, na- to pa se je z vlakom odpeljal naprej na Hrvaško ali še dlje, da je uredil vse potrebno za prihod svoje »rajže«, pred- vsem pa se z lesnimi trgovci dogovoril za prodajo lesa. Prizore iz flosarskega življenja so predstavili čla- ni Kulturnega društva Ljubno, ki jih je vodila Len- ka Kralj. Nekatere utrinke iz flosar- skega življenja so v nedeljo na Flosarskem balu Ljubenci predstavili tudi »v živo« ozi- roma odigrali nekaj značilnih prizorov. Takšen je bil prizor v gostilni v Mitrovici, kjer je gospodarja sprejel gostilni- čar in njegova hčerka, oba pa sta si obetala dober zaslu- žek, saj je bilo znano, da so bili flosarji veseli ljudje. V nedeljskem prizoru je gos- podar prodajal 430 desk. »Les je lep, ni poškodovan, zanj pa plačaš 16 tisoč,« je gospodar hvalil svoje blago kupcu, Judu. Po barantanju (»plačati moram flosarje pa košto, zastonj pa tudi ne bo- mo vozili«) sta si segla v roke pri 14,5 tisočaka. »Danes bom tu prespal, jutri nakupil nekaj žita, potem pa na cug in domov,« je pripovedoval gospodar, medtem pa so na drugem bregu reke že udrli flos in se popeljali po Savinji, nato pa po Savi... Kmalu se je tudi v gostilni, kjer je gospo- dar čakal rajžo, zaslišalo vri- skanje in zvoki harmonike. Prihajajo flosarji, gospodar jih sprašuje, kako je bilo na poti, jim ponuja malico in nato še pijačo. S trgovino z lesom je do- bro zaslužil gospodar, pa tu- di flosarji so si izboljšali živ- ljenje. Po poti niso zahajali v mesta ah kako drugače za- pravljali, kvečjemu so kupili kakšen odpustek za domače. Navadili pa so se tobaka in srbohrvaškega jezika; neka- teri viri zatrjujejo, da so bili flosarji, poleg redkih izobra- žencev, edini, ki so v 19. sto- letju znali srbohrvaško. Flosarske skrivnosti Za konec so Ljubenci še pokazali, kako je treba krstiti zelenca, flosarja, ki je prvič prepotoval tako dolgo pot. V krčmi se je kaj hitro znašel škof, navadno krmaniš, ki so ga oblekli v belo srajco ali ogrnili z namiznim prtom, na glavo pa mu posadili papir- nato kapo. Za botra je bil navadno gospodar. Med krstom mora zelenec klečati, sneti klobuk z glave in ga držati v rokah. »Med nas se je vrnili zelenec, ki bi rad bil naše glihe,« se je slo- vesno začel krst, zelenec pa se je moral zaobljubiti: »Ob- ljubljam vsem zbranim in nezbranim flosarjem, da bom kot oko v glavi čuval vse flosarske skrivnosti. Obljub- ljam tudi, da bom spoštoval njih befele in zapovedi, da se ne bom nikoli pritoževal ob njih obnašanje, delo in hra- no, v stiskah in težavah pa pomagal drugim flosarjem.« In po zelencu se je naprej zlilo nekaj vina, nato pa še »škaf vode«. Tako je bil flo- sar krščen v »imenu svetega Miklavža, vseh živih in neži- vih apostolov in drugih matr- nikov, in kar je njim podob- nega«. Novincu so starejši, bolj izkušeni natrosili še ne- kaj nasvetov, na primer tega, da mora ponoči, če bo na straži, trdno spati, da bo na- slednji dan spočit. Ah pa, v primeru, če odnaša izpod flosa deske, jih ne sme pobi- rati, saj je bolje, da jih prepu- sti ubogim Hrvatom... Rezanci na fiosu v nedeljo so v goste na Flosarski bal povabili doma- čina, flosarja Pranja Marovta, ki je v pogovoru z županjo Anko Rakun opisal nekatere flosarske dogodivščine. »Biti flosar je bil težak poklic. Že do Celja, kamor smo prišli v enem dnevu ali pa še prej, je bilo naporno. Spremljali so nas jezovi, škarpe, na pot smo morali odriniti v vsakem vremenu,« je pripovedoval Franjo Marovt. Na flosu je bila manjša ko- liba, na sredi je bilo ognjišče, flosarji pa so ležali kar na slami na enem koncu flosa. »Na ognjišču smo kuhali, da je bilo veselje. Pripravljali smo različne jedi, ena običaj- nih je bila krompirjeva juha, toda če je bilo treba, smo naredili tudi rezance. Imeli smo potrebno desko, za va- ljar steklenico, rezance pa so itak rezali na roke,« se je prešerno nasmejal nekdanji flosar. »Veliko dogodivščin smo doživeh, včasih si tudi nagajali na vse možne nači- ne. Mene so krstili tako, da so me z nekim izgovorom poslali v vodo čez glavo. Pa sem bil krščen!« Včasih je bilo življenje na flosu zelo idilično. »Če je bi- la lepa in mirna voda, smo ce.lo ribarili. Verjetno tudi sedanja strast ljubenskih ri- bičev izvira še iz flosarskih časov,« je pripovedoval Fra- njo. »Če smo ujeli veliko rib, smo jih za škrge privezali na flos - pa smo imeh sveže ribe v hladilniku. Največ smo lovili sulce, včasih tudi ščuke, toda te niso bile do- bre. To je bilo le ob mirni vodi, ko pa je bilo nevarno, smo vsi poprijeH.« Tako je bilo včasih na flosu res lepo, včasih pa bi tudi flosarji menjali. Še posebej naporno je bilo jeseni, mraz in mrzla voda sta pač naredi- la svoje. Vendarle, kakor je znano, nobeden flosar nima revme. »Ne bi rekel, da ne čutimo bolečin, toda bolezen smo staknili drugje, nikakor pa ne v Savinji,« je zatrdil Franjo Marovt. URŠKA SELIŠNIK' Foto: C. SEM, J. MIKLAVC Prihod flosarjev v Vrbje so pospremili glasba in vriski. Eden najlepših prizorov na Flosarskem balu je to, da s starimi običaji živijo mladi Ljubenci. Zelenec je moral biti moker od zunaj in od znotraj, da je krst zalegel. Otrok sicer včasih ni bilo na flosu, toda kopali so se flosarji pogosto... □ NASI KRAJI IN UUDJE Noč, ko zaživi Dobrna Noe pod kostanji je privabila številne obiskovalce Kostanjev na Dobrni ne manjka, tudi noč je bila lepa, zato je bila sobotna tradicio- nalna prireditev Noč pod ko- stanji v tem starodavnem zdraviliškem kraju dobro obiskana. Privabila je več sto obiskovalcev in vsak je lahko našel kaj zanimivega. Dogajanje na ulicah in v zdraviliških objektih je pope- strilo utrip v kraju, kjer se zad- nje mesece lahko pohvalijo z dobro obiskanostjo. V Termah Dobrna zato računajo, da bo- do ob polletju imeli 25 milijo- nov tolarjev dobička. Tretjina gostov je iz tujine, ostalo so domači gostje in tisti, ki pridejo k njim z zdravstvenimi napot- nicami. Pred časom so odprli nov zunanji bazen, ki je pope- stril ponudbo, ves čas pa tudi obnavljajo in urejajo objekte v okviru zdravilišča. Prireditev Noč pod kostanji je popestrila bivanje gostom v Termah in privabila v kraj šte- vilne obiskovalce s Celjskega. Zabavni program se je pričel že popoldne, ko so na ploščadi pred Zdraviliškim domom pri- pravili otroški živžav, predsta- vila se je folklorna skupina os- novne šole na Dobrni, zaigrali so Štajerski rogisti. Ob pivu Union, ki je bilo za pokušino, ste lahko pojedli srnin golaž, ki so ga skuhali lovci z Dobrne. Še bolj slastne so bile dobrote s kmetij v občini Vojnik. Žal so se tokrat kmečke ženske pred- stavljale le na treh stojnicah, je pa bila zato njihova ponudba bogata, od salam, kruha, poti- ce in keksov, in predVsem - okusna. V avli hotela Dobrna so bile na ogled razstave poslikav na svilo Sabipe Majcen, slikarskih del Martine Žerjal in posebej zanimiva predstavitev zelišč Milke Stisovič iz Zavrha nad Dobrno. 89-letna vitalna žen- ska, ki pravi, da se še vsak dan vozi z motorjem, se s svojimi zelišči predstavlja vsako leto. Tokrat jih je na ogled okrog 115, za vsako rožo pa je pripra- vila tudi pojasnilo, kakšne bo- lezni zdravi in kako se jo pri- pravi. Z zeliščarstvom se uk- varja že 20 let, začelo pa se je takrat, ko ji je zdravnik »oblju- bil nož«. Prej je poznala samo koprivo in kamilico, s prebira- njem knjig pa se je naučila marsikaj. Od takrat ni bila več pri zdravniku. Zelišč ne pro- daja, pač pa jih podari tistim, ki jo prosijo zanje, najbolj vse- stranski pa sta po njenem og- njič in huda kopriva. Na drugi strani ceste, pri Let- ni kavarni, so bile na ogled gobe Gobarske družine Biser- nica iz Celja. Glasbe je bilo dovolj za vse okuse. Pred Zdraviliškim do- mom je nastopila Irena Vrč- kovnik z ansamblom Obvezna smer, na piknik prostoru so igrali Šaleški fantje, v Letni ka- varni duo M&M, v kavarni ho- tela duo OK, v gostilni Lovec trio Vikija Ašiča, v gostilni Tri- glav duo z istim imenom, v bistroju Justy pa je bila odprta diskoteka. Da obiskovalci ne bi zašli, so poskrbeli z baklami v parku, za konec pa so jim noč razsvetlili še z ognjemetom. TC, Foto: GREGOR KATIČ Milka Stisovič, zeliščarka iz Zavrha nad Dobrno. Razstava zelišč v hotelu... ...in sob pred Letno kavarno. Jubilejni dan hmeljarjev Hmeljarji bodo praznovali v Braslovčah Dolgotrajne in temeljite priprave braslovških turistič- nih delavcev na 35. dan slo- venskih hmeljarjev gredo h koncu, k začetku dvodnevne- ga praznovanja, ki bo v sobo- to in nedeljo, 9 in 10. avgusta. Kot nam je povedal predsed- nik Turističnega društva, Tone Ramšak, so že v ponedeljek odprli razstavo kmetijske me- hanizacije na dvorišču braslovš- ke kmetijske zadruge, osrednje praznovanje pa se bo pričelo v soboto ob 9. uri z otvoritvijo gobarske razstave v dvorani lov- skega doma, obenem pa bo tu tudi degustacija laškega piva. Ob 11. uri se bo pričel odbojkar- ski turnir, ob 15. uri gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal hmeljske kobule, ob 20. uri pa bodo pokale podelili in pričeli s hmeljarskim rajanjem z an- samblom Gaj iz Mozirja. Naslednji dan, v nedeljo, 10. avgusta, bodo praznovanje na- daljevali ob 14.30 uri s pisano hmeljarsko povorko skozi trg Braslovče na prireditveni pro- stor, kjer bo predaja starešins- tva in predstavitev letošnje spremljevalke. Sledile bodo ša- ljive igre, tekmovanja v pitju piva in držanju pivskih vrčkov, bogat in zanimiv srečolov. Pro- gram bosta povezovala Strašna Jožeta, plesalo pa se bo tako, kot bo igral ansambel Zasavci. Glede na to, da letos hmelj zelo dobro kaže, bo tudi praz- novanje lahko bolj prijetno in veselo. T. TAVČAR Predsednik TD Braslovče ^ ne Ramšak: »Mi smo sto^' vse, kar je v naših moč^ Želimo si le, da bi nam vreme ustreglo.« Novi tednik tudi na Pagu # Sonce, vročina, morje in Novi tednik. Takšen dopust so si privoščili mnogi Slovenci, med njimi tudi Savinjčani, na otoku Pagu. Kopalec (na posnetku Toneta Tavčarja) je zagotovil, da brez Novega tednika ne gre nikamor, še na dopust ne. Časopis prodajajo v kiosku v Novalji, z enodnevno zamudo sicer, pa vendarle. ^SNOPIČ NAŠI KRAJI IN UUDJE [ Q povezani dolini Asfaltirana cesta Vologa-Lipa in zgrajen vodovod Bele-Vologe-Kale ^sobotni slovesnosti pri Jetni lipi ki stoji na meji ' j spodnjo in Zgornjo Sa- Jjjsko dolino, pod Menino ^ino, na nadmorski višini j^m so se zbrali krajani L območja ter predstavniki j^jie in nazarske občine ter g Vransko in Šmartno ob ^^ da bi skupaj izročili ^nu 1800 m asfaltirane JJ^ Vologa-Lipa. 5tem odsekom je cestna po- L^ava med Vranskim in Šmart- ob Dreti v celoti asfaltna, dokazujejo zgodovinski vi- [, je ta povezava med obema jjolinama stara že stoletja, saj ^jfoenda govori, da so lipo, pod l^tero je bilo slavje, posadili že 'Torki. Dolga stoletja so pod to jjpopočivali romarji in popotni- ki k Novi Štifti in v Kokarje. Tam je speljana tudi evropska trans- verzala E6. Sredstva sta prispe- vali občina Žalec in KS Vransko, nekaj sta prispevali tudi občina Nazarje in KS Šmartno ob Dreti. Skupna vrednost pa je 10,2 mili- jona tolarjev. Cesto sta izročila namenu žalski župan prof. Mi- lan Dobnik in nazarski Ivan Purnat. Prav tako veseli kot ceste, ali pa še bolj, pa so bili tukajšnji krajani vodovoda Bele-Vologa- Kale. Predvsem na Kaleh so imeli hude težave s pitno vodo, včasih so bili brez nje kar po več mese- cev, saj vodovod iz Šentjošta ni zmogel vseh potreb. Sedanji vo- dovod so zgradili od Beletove kmetije v dolžini 5 km. Nanj je priključenih 19 gospodinjstev in gospodarstev. Vrednost te inve- sticije je okrog 2,9 milijona tolar- jev, sredstva pa sta prispevali občina Žalec in KS Vransko, med tem ko so krajani opravili več kot 2500 delovnih ur. Seveda so se pri obeh gradnjah številni krajani še posebej izkazali in so deležni zahvale vseh, ki so s tem pridobili. Vodovod sta izročila namenu predsednika občinske- ga sveta Žalec, Franc Žolnir in nazarskega občinskega sveta, Pavel Bitenc.-> Po pozdravnem govoru predsednika sveta KS Vransko, Franca Sušnika sta zbranim spregovorila tudi oba župana, ki sta poudarila velik pomen te cestne povezave in vodovoda ter se zahvalila krajanom za veliko požrtvovalnost, brez ka- tere bi obojega ne bilo. Slavje so zaključili z družab- nim srečanjem. • T. TAVČAR Cesto sta predala namenu žalski župan prof. Milan Dobnik in nazarski Ivan Pumat. Pipo na novem vodovodu sta simbolično odprla predsednik občinskega sveta Žalec, Franc Žolnir in nazarskega občinskega sveta, Pavel Bitenc. V zaselku Osreke dobili cesto v soboto popoldne je bilo ^'eselo v zaselku Osreke nad Veliko Pirešico. V tem zasel- ^^ si 14 družin gradi hiše, polovico od teh je že vselje- nih. S skupnimi močmi in ob dobrem sodelovanju s krajev- y skupnostjo Galicija so pre- bivalci Osreke dobili asfaltira- jo cesto do svojih domov. 330 "^Ptrov dolg cestni odsek so "'rdili in asfaltirali v dobrem "^.^secu dni, vrednost investi- ^i^Pa znaša 3,6 milijona tolar- 60 odstotkov denarja je ^gotovila Krajevna skupnost ^'•cija in sicer z denarjem, ki ^^ l^ot nadomestilo za izrabo J^j^nin plačuje kamnolom v J ^"ki Pirešici. Ostalo so zago- krajani sami, s tem da je Kamnolom Cestnega J°djetja/:elje dal brezplačno za cestni tampon, sodelujočim pri tej in- se je zahvalil predsed- p*^ režijskega odbora Silvo ^Useis, trak pa sta prere- predsednik KS Galicija P^drej Križan in domačin ^^nc Krivec. T. TAVČAR Srečanje hmeljarskih starešin Letošnje tradicionalno srečanje hmeljarskih starešin je bilo v Sevnici. Gostitelj je bil letos Ivan Možič, hmeljarski starešina iz Sevnice. Starešine so se zbrali na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, kjer jih je pozdravil direktor Hmeljarskega združenja Slovenije Jože Brežnik, potem pa se odpeljali v Sevnico, kjer so si najprej ogledali obiralno halo in sušilnico ter hmeljišča, potem pa si odšli ogledat hidroelektrarno Vrhovo ter Sevniški grad. Sreča- nje pa so zaključili v gostišču Martina Dolinška na Vrhu. T. TAVČAR Ljubezen premaga vse Zlatoporočenca Kočevar iz Sv. Lovrenca Lepo je pisati o dveh, ki ju je življenje združilo pred dav- nimi petdesetimi leti, potem pa sta to zvezo znala negovati in vzdrževati vse življenje. To je uspelo tudi Robertu Hoče- varju in njegovi življenjski sopotnici Mariji iz Sv. Lo- vrenca pri Preboldu. Robert je luč sveta ugledal pred 72 leti v Matkah kot prvi izmed treh sinov. Po smrti oče- ta je kot najstarejši moral k stricu, kjer je spoznal trdo kmečko delo. Po končani os- novni šoli se je zaposlil v rudni- ku Zabukovica, kjer je delal do vpoklica k vojakom, po vrnitvi pa se je zaposlil kot uradnik na Občini Žalec in tam delal do upokojitve. Marija je privekala na svet dve leti pozneje v Sv. Lovrencu kot prvorojenka. Po končani osnovni šoli se je izobraževala pri šolskih sestrah v Celju, za- radi bolezni v družini je morala šolanje prekiniti, po internaciji matere v Auschwitz pa je na njena ramena prešla vsa skrb za gospodinjstvo in deset let mlaj- šo sestro. Pozneje se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer se je tudi upokojila. Mlada zaljubljenca sta svojo ljubezen potrdila s poroko, dve leti pozneje se jima je rodila hči Marij ca, začela pa sta tudi z gradnjo hiše, v katero se je mlada družina vselila leta 1952 in se kmalu zatem poveCala še za enega člana, sina Bogdana. Zakonca se po upokojitvi nista predala brezdelju, temveč sta pričela z intenzivnim kmetova- njem, ki jima ni dopuščalo niti krajšega dopusta. Sedaj je se- veda drugače. Dela sicer imata vedno dovolj in srečna sta, da jima zdravje delo še dopušča, sicer pa živita v miru in zado- voljstvu. Z veseljem pričakuje- ta vsak obisk svojih otrok in vnukov in sta prepričana, da je v ljubezni vsa moč življenja. Civilni obred zlate poroke je opravil v Žalcu Marjan Žohar, cerkvenega pa domači župnik Franc Serec v preboldski žup- nijski cerkvi. T. TAVČAR Nov mladinski odsek v Vitanju Mladi člani Planinskega društva Vitanje so maja letos ustanovili mladinski odsek (MO), čigar namen je oživitev športnega dogajanja v Vita- nju, aktivno ukvarjanje čla- nov s športom in organizaci- ja različnih prireditev. Nase so opozorili konec juni- ja, ko so v Vitanje povabili kolesarskega popotnika Toma Križnarja, do konca šolskih po- čitnic pa načrtujejo še več ak- tivnosti. Po besedah Francija Kropca, člana MO, je mladin- ski odsek del Planinskega druš- tva Vitanje, ki pa ima lastne želje in interese, saj ne želi biti omejen le na planinarjenje, temveč si prizadeva pridobiti čim več mladih, ki se ukvarjajo z različnimi športi (kolesarje- nje, alpinizem). S potopisnim predavanjem Toma Križnarja so člani MO hoteli pokazati, da Vitanje ni mrtvo, saj je predavanje kole- sarja poslušalo več kot 60 ljudi. Zato bo MO s pomočjo Planin- skega društva Vitanje avgusta organiziral nekaj pohodov, orientacijskih tekov, kolesar- skih izletov in družabnih sre- čanj. A.B. ^'31.. 7. avgust 1997 NPC 10 NASI KRAJI IN UUDJE Ples nad vodo Na plavajočih platojih ob pregradi na Šmartinskem jezeru ta konec tedna začetek večernih plesov Turistična ponudba ob Šmartinskem jezeru počasi oživlja, letošnje poletje pa se je obisk povečal predvsem ob pregradi, kjer so v okviru Mestne občine Celje spomla- di uredili pomol in delno tudi kopališče, zasebnik Ro- bi Stepišnik pa je na jezeru zasidral dve plovili. Jezerska kraljica, ki turistič- no ponudbo bogati z vožnja- mi po jezerski gladini, prav v teh dneh čaka vpis v register, parnik Goldi pa letos služi za plavajočo okrepčevalnico. Ta konec tedna bodo prvič pri- pravili tudi večerne plese z glasbo v živo na plavajočih platojih. Dve plovili. Jezersko kralji- C9 za preko 60 potnikov ter parnik Goldi, ki bo na svoji palubi sprejel okoli 120 ljudi, je na Šmartinsko jezero Robi Stepišnik pripeljal spomladi, aprila pa je za Jezersko kralji- co prejel tudi začasno dovo- ljenje za plovbo, ki je veljalo do konca junija. V tem času, kot smo že poročali, bi morali predstavniki Hrvatskega regi- stra brodova iz Zagreba opraviti ponoven pregled plo- vila, njihovo mnenje oziroma opravljen tehnični pregled pa bi Stepišniku služil za vpis Jezerske kraljice v register plovil. Zagrebčani so z obi- skom nekoliko kasnih, ven- dar je zdaj tehnični pregled opnavljen, ladijska posadka pa je v roku odpravila tri po- manjkljivosti, na katere so opozorili ob prvem ogledu. Poskrbeli so za rešilne paso- ve in vesla na ladji, prav tako pa tudi ustrezno popravili la- dijske pode. Stepišnik je 21. julija zaprosil Luško kapeta- nijo Koper za zunanjo in no- tranjo plovbo za vpis svojega plovila v register plovil. Vpis pričakuje v teh dneh. Na parniku Goldi je urejena okrepčevalnica, gostom pa po besedah Zlatke Šošterič preko vsega dne postrežejo tudi na jezerski obah. Ob Šmartinskem jezeru so z obi- skom zadovoljni, trudijo pa se, da bi gostom sčasoma po- nudili kar največ priložnosti za zabavo in sprostitev. Tako imajo malčki zaenkrat na vo- ljo skromen igralni kotiček, kjer se bodo igralnima avto- mobilčkoma in polžku v krat- kem pridružile še gugalnice in igralna hišica, v neposredni bližini pa lahko občudujejo konja, ki ga lahko, pod nad- zorom seveda, tudi zajezdijo. Za starejše pa bo za dodatno zabavo poskrbljeno že ta ko- nec tediia, ko naj bi se ob petkih in sobotah začeli ve- černi plesi ob glasbi v živo na plavajočih, 8x8-metrskih pla- tojih. Plovna sezona je na Šmar- tinskem jezeru med aprilom in oktobrom, september pa bi po besedah Robija Stepišnika radi izkoristili za predstavitev jezera ter življenja v njem in ob njem najmlajšim. V osnov- ne šole so poslali ponudbo za skupno organizacijo naravo- slovnih dni, z Jezersko kralji- co bi šolarje radi popeljali po jezeru, ribiči Ribiške družine Celje pa bi jim spregovorili o vodnem življu. Jeseni pa bo- do začeli tudi z zbiranjem do- kumentacije za parnik Goldi, saj si želijo, da bi prihodnjo sezono po jezeru pluH obe plovili. 1. STAMEJČIČ Do konca avgusta bo ob zdajšnji skakalnici zrasla še ena, že v septembru pa naj bi na Šmartinskem jezeru pripravili mednarodno tekmovanje skakalcev v vodo. Počitnice s Icozličicom v teh dneh ljudje v pogo- vorih vse večkrat omenjajo bližajočo se jesen. Mnogi še nabirajo novih moči, tako kot mala Melita Jagodič, ki bo septembra začela obisko- vati 4. razred osnovne šole v Zibiki na Kozjanskem. Povedala je, da je 3. razred končala z odličnim uspehom, zato so njene počitnice bolj brezskrbne. Doma imajo ne- kaj zemije, zato prikupna de- klica v prostem času pomaga pri obračanju krme in pri krmljenju malih in velikih ži- vali, s starejšo sestro kolesj ta, včasih pa tudi pogledat; Novi tednik, ki ga imajo | hiši. Meliti je trenutno v ve ko veselje prikupni, dvai seca star kozliček. Kozlij seveda nimajo ravno pri vs hiši. Ker zjutraj rada pospi,i večinoma nakrmi zvečer, ^ traj pa je kozličkov želotj bolj kot ne mamina skrb. ] Počitnice bodo kmalu ^ mo, med domačimi razgl( na Donačko goro, Boč ter Si to Emo pa pravijo, da bodo lepše kot ob morju. I Novo na bencinskem servisu OMV Istrabenz v Šentjurju v želji za izboljšanjem kvalitete pranja so v firmi C in C, na bencinskem servisu OMV Istrabenz v Šentjurju zamenjali staro avto- pralnico z novo. Še vedno ohranjajo način osebne postrežbe z ročnim predpranjem in dodatnimi manjšimi uslugami - pranjem s šamponom in peno ter voskanje z vročim voskom. Razen tega nudijo tudi oskrbo z gorivom, vulkanizerske usluge in široko ponudbo trgov- skega blaga v lastnem minimarketu. Za vse želje pa poskrbijo v lepo urejenem bistroju. Z vsemi uslugami so vam na voljo vsak dan med 6. in 22. uro. V Šentjurju jih najdete na Ljubljanski 6, njihovi telefonski številki pa sta 743-801 in 743-802. EP j^SNOPK REPORTAŽA 11 Sonček za prijateljstvo Še do 10. avgusta se bo v Velenju družilo vec kot 700 tabornikov iz cele Evrope »Mraz je. Stopim v šotor po toplejše oblačilo ioseoblečem. Ozrem se po taboru; prijatelji in novi znanci so utrujeno obsedeli pred šotori, kljub temu pa imajo še dovolj moči za Ijranje družabnih iger. Za trenutek prisluh- oempesmi, ki jo večerni veter podi po kampu. Z ? Bil )e naporen dan. Vstali smo ob 7.00 uri, pni bilo preveč težko, saj nas je po razgiba- ' lem prvem dnevu hitro zazibalo v spanec. Zajtrk, kot tudi druge obroke, smo si pripravili sami. Čez poldrugo uro smo imeli jutranje sietoje taborov, kjer smo bili oblečeni v tabor- nica oblačila. Dopoldne sem si ogledal velenj- ski premogovnik, po kosilu pa sem sodeloval v einološki delavnici, kjer smo izdelovali lectova srca. Cel dan sem spoznaval nove prijatelje iz lialije, Avstrije, Belgije, Hrvaške, Nemčije, Ma- kedonije, Nizozemske; srečal sem tudi nenava- ilenpar: ona je Avstrijka, on Američan, spozna- Ispa sta se na zletu v Avstraliji. V taboru nas je ževeč kot 700. Jutri pridejo še skavti iz Češke... Čeprav me spalna vreča vabi, se odzovem povabilu fantov iz sosednjega šotora. Z njimi %am še nekaj iger s kartami, nato pa se %avim v svoj šotor, saj bo ura kmalu 23.00 Hvnaselju bo zavladal zletni molk.« Nekako tako mineva običajen dan taborni- '^v, ki so se udeležili 11. (in hkrati prvega v samostojni Sloveniji) zleta v Velenju. Zlet sta pripravili Zveza tabornikov Slovenije in Šaleš- ka zveza tabornikov, generalni sponzor pa je Turistično rekreacijski center Velenje. Tema letošnjega srečanja sta energija in ekologija, kar ponazarja tudi zletni znak: dva dotikajoča se sončka, ki pomenita prijateljstvo, druženje in energijo. »S pripravami smo pričeli že lani februarja, šotore pa smo potem postavljali teden dni,« je povedal Andrej Oman, tehnični vodja zleta. »Taborniškega srečanja se lahko udeležijo ta- borniki, stari od 15 do 19 let, starejši pa lahko prostovoljno sodelujejo kot vodniki in inštruk- torji. Zlet sestavlja šest naselij, ki se imenujejo kot dragi kamni, saj so ti v zadnjem času vir energije za zdravljenje in boljše počutje. Taborniki lahko sodelujejo v več kot 80 dejav- nostih. Večina teh je v slovenski razvojni vasi, na temo energija, zdravje, taborništvo in družba, etnološke delavnice, duhovnost in kultura. Lah- ko se udeležijo tudi številnih športnih aktivno- sti, ki se odvijajo na jezeru, na bližnjih hribih in igriščih ali pa kar v kampu samem. Med najbolj zanimivimi je proga preživetja. »Najprej mora tabornik s kanujem preveslati jezero, sledi manjši vzpon na hrib, kjer ga čaka poligon, malce podoben tistim iz filmov o policijski akademiji. Proga ni tekmovalnega značaja, pre- živi pa seveda vsak,« je povedal Andrej Oman. Od src do daljnogleda Pogled na kamp se zdi kot mravljišče, vse je v aktivnem gibanju. Tudi zunaj ograde je polno tabornikov na gorskih kolesih ali peš, na ogledih ali hajkih. Povsod lahko srečaš prijazno mladino, ki želi živeti v sožitju z naravo. Taborovodja Marko Ranzinger je pojasnil, da vsak sodelujoči na taboru, ki se udeleži določenega števila aktivnosti, za spomin dobi energijski obroček za taborniško rutico. Ta je simbolično povezan z osrednjo temo zleta in je ni mogoče kupiti v prosti prodaji. V taboru težav s sporazumevanjem nimajo, saj vsi, ki delavnice vodijo, dobro govorijo angleško. »Nameravali smo izdati vsevednik v angleščini, pa nam je zmanjkalo denarja,« je povedal Marko, ki se zavzema tudi za kakovostnejše prepletanje s skavti. Veste, kakšna je razlika med skavti in tabor- niki? Obstojajo razlike v krojih, terminologiji, načinu izvajanja taborniških načel, imenih in himni. Bistvo skavstva je oblikovanje osebno- sti, ki se začne v drugem razredu osnovne šole in konča pri 21 letih, ko je oseba zrela za odhod. »Oseba odhoda je pripravljena na živ- ljenje, saj se ravna po skavtskem geslu >čim bolje biti pripravljen služiti<. Odloči se, ali bo svoje znanje prenašala na mlade skavte ali pa se bo odrekla aktivnemu sodelovanju s skavti,« je razložila skavtinja Čuteča panda, ki je svoje nenavadno živalsko ime dobila po rodu, v katerem je delovala, pridevnik pa glede na svoje osebnostne lastnosti. Med najbolj obiskanimi delavnicami na zletu sta bili etnološka in glasbena. Etnološke delav- nice se vsak dan udeleži tudi po 60 tabornikov. Vsak naredi svoje lectovo srce iz že narejenega testa, ga po svoji želji okrasi in podari nekomu, ki ga ima rad. Zanimivo je, da je poleg deklet srca ustvarjalo tudi nekaj fantov. Sedemnajst- letni Marko iz Makedonije je eden izmed ude- ležencev etnološke delavnice, v kateri je zelo užival. V Velenju se ima super, saj misli, da se bo tu še vehko naučil. Glasbeno navdušeni so v glasbeni delavnici sestavili svojo zasedbo in se preizkušali v znanih in manj znanih glasbilih tretjega sveta. Taborniki s posluhom za novinarstvo vsak drug dan pripravijo časopis Rumeni daljno- gled. V njem lahko najdeš ankete, izkušnje in doživetja tabornikov, predstavitve vodnikov, pa tudi pohvale, želje in pripombe. V kampu ni dovoljeno kajenje in uživanje alkohola, sicer pa so taborAiki dokazali, da gre tudi brez tega. Vsak večer imajo mladi na voljo program, na primer spoznavanje po vodih, taborne ognje, glasbene koncerte, karaoke... Osemnajstletna Mateja meni, da imajo na voljo preveč prostega časa, zato jim je včasih ob večerih dolgčas. Sodelovala je pri izdelovanju razglednic iz slame in lončarjenju, namerava pa čim bolj izkoristiti desetdnevno druženje tabornikov. Zlet tabornikov, ki bo trajal do 10. avgusta, si je vsak dan možno ogledati za simbohčnih 100 tolarjev. ^ " . . . BISERKA NEUHOLT .............. 1— ANA-MARIJA BOSAK Že drugi dan zleta so mladi taborniki prebirali Rumeni daljnogled. V etnološki delavnici so nastajala lectova srca. Ples makarena je všeč tudi tabornikom. Pred taborniškim totemom so se združili skavtinji in tabornik. 12 NAŠI KRAJI IN UUDJE Veseli lučici štanti Nopoved Lučkega dne in številnih prireditev, ki jih pripravljajo v Lučah »Tradicija m z njo žilava vztrajnost domačinov sta iz- borili izvirnost in kakovost v ohranjanju in prikazovanju starih ljudskih šeg in običa- jev. Načini dela in vrednote, ki so jih poznali naše babice in dedki, nam že spoštova- njem naših korenin nalagajo dolžnost ohranjanja in po- sredovanja.« Tako so zapisali organiza- torji letošnjega, že 28. Lučke- ga dne, člani Turističnega društva Luče, ki za ta konec tedna napovedujejo obilo raz- ličnih prikazov in predstavitev nekdanjega življenja. Sklop prireditev se bo pričel danes, v četrtek, 7. avgusta, ko bodo na Turistični kmetiji Spodnji Je- rovčnik ob 19. uri odprli raz- stavo Zdravilne rastline in nji- hovi učinki. Razstava bo na ogled do nedelje. Petek, 8. av- gusta, bo v Lučah namenjen športu in kulturi, saj se bodo popoldne začeli turnirji v ma- lem nogometu, tenisu in loko- strelstvu. Ob 18. uri bodo v šoli pripravili koncert učencev mednarodne klavirske šole pod vodstvom profesorice Bla- ženke Arnič, ob 20. uri pa se bodo na karaokah predstavili lučki pevci. V soboto, 9. avgusta, bodo v Lučah nadaljevali s turnirji, ob 12. uri bodo na Molički peči pripravili mašo in spominsko slovesnost v spomin na Frana Kocbeka, zelo zanimiva pa bo predstavitev nekdanjega dru- žabnega prazničnega dogaja- nja. Prireditev, ki so jo imeno- vali Stare družabne igre, se bo pričela ob 19. uri, popestrih pa jo bodo domači godci in pevci. Osrednji dan Lučkega dne bo nedelja, 10. avgusta, ko se bodo lahko obiskovalci že od 9. ure dalje sprehajali od štanta do štanta. Na štantih bodo pri- kazovali stare običaje, orodja in opravila ter ponujali domače jedi in kuhnarične posebnosti, še posebej pa se bodo med štanti sprehodih ob 15. uri, ko bodo obiskovalce spremljali humorist, folklorna skupina Oljka, pevci in godci. V nedeljo dopoldne bodo pripravili še mašo in procesijo v čast farne- mu patronu sv. Lovrencu, med štanti se bodo z barvo in čopiči sprehodih lučki šolarji, dan pa bodo zaključiU med lučkimi »vlcerji«, ki bodo ob 16.30 pri- kazali spravilo lesa po riži in plavljenja po Savinji. V soboto in nedeljo se bodo obiskovalci Lučkega dne lahko srečali z mlinarjem in domačini pri Ža- garskem mlinu ali pa se z luč- kim taksijem popeljali na ogled kraja in okolice. Seveda bodo, kot vsi drugi prikazi in priredi- tve, tudi lučki taksiji nekaj po- sebnega, zato se lahko pridru- žimo vabilu organizatorjev, ki kličejo nasvidenje na veselih US, Foto: EDI MASNEC Jhdi lani je bilo v Lučah zelo živahno... Mravljišče na letališču Senožet Zaradi razmočene vzletne steze so bili člani konjiškega aero kluba primorani pester dvodnevni program minule- ga vikenda strniti in prestavi- ti na nedeljo. Več kot pet tisoč obiskovalcev je tedaj z navdu- šenjem opazovalo akrobatske veščine pilotov, padalcev in zmajarjev. Sončna sobota je dovolj osu- šila stezo in omogočila izvedbo letalskih vragolij v nedeljo. Šte- vilni gledalci, ki so že zaščitni znak vsakoletnega dogajanja na letališču Senožete, so naj- prej videli državno prvenstvo v natančnem letenju za prehod- ni pokal Slovenskih Konjic. Tekmovanje, udeležilo se ga je dvanajst najboljših slovenskih pilotov iz petih klubov (Celje, Velenje, Maribor, Novo mesto in Slovenske Konjice), je pote- kalo pod nadzorom kar enaindvajsetih sodnikov. Zara- di težav na carini žal niso mogli nastopiti tudi napovedani tek- movalci iz sosednje Avstrije in Hrvaške. Skupno zmago si je priboril član celjskega aero kluba Leon Bauer. Po vsem videnem je množica željno čakala še na letalski mi- ting, ko so iz letal poskakali mariborski padalci, nebo so preletavali zmajarji, heUkop- terji in številna letala z drznimi piloti. Med slednjimi pa je zvr- hano mero pozornosti priteg- nil sedemintridesetletni mari- borski, kot sonce rumeni old timer, ki pomeni svojevrstno atrakcijo ne samo v Sloveniji, temveč tudi v evropskem meri- lu. S helikopterjem in z bojnim letalom pilatus je v nedeljo so- delovala tudi slovenska vojska. Kot je ob koncu pove^ vodja organizacijskega odb« Peter Ravnak, so bili piloti, sodniki z organizacijo zelo2 dovoljni. Konjiški aero klub pa je tej priložnosti Motorni komii pri Letalski zvezi Slovenije vložil kandidaturo za organi cijo državnega prvenstva j( '98. Četrtek, 7. avgusta ob 20.30 - Dvorana celjskega doma - pesniški večer Nekoga moraš imeti rad na katerem bodo razglasili pesniško zbirko leta v Sloveniji, Iavreatu poezije '97 pa podelili priznanje in Veronikino nagrado Mestne občine Celje. Nastopili bodo Aleš Debeljak, Milan Dekleva, Niko Grafenauer, Mila Kačič, Tone Kuntner, Vinko Moderndorfer, Iztok Osojnik, Tone Pavček, Ivo Stropnik in Bina Štampe Žmavc. Vstopnice po 800 SIT lahko kupite v poslovalnici Kompasa v Celju in poslovni zgradbi Fit-medie, rezervacije po telefonu 37-234. Od petka, 8. avgusta, do srede, 13. avgusta, vsak dan ob 20.30 - Stari grad nad Celjem - Grofica Celjska v režiji Mihe Alujeviča. Sobota, 9. avgusta ob 10. uri - Muzej novejše zgodovine (Hermanovo gledališče) - lutkovna predstava Moj dežnik je lahko balon v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru Fru iz Ljubljane. Torek, 12. avgusta od 16. do 17. ure - Poletni oder Otroškega Muzeja v Prešernovi ulici - Ustvarjalni pristan; ustvarjalno delavnico vodi Mihela Jezernik. Sreda, 13. avgusta ob 20.30 uri - Atrij Majolllfe - Neizpeta pesem; koncert Lidije Kodrič ob klavirski spremljavi Emila Glavnika. Prireditve, ki jih v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu organizira Fit media v Atriju Majolke, Lapidariju in drugih prizoriščih, so doslej podprli naslednji sponzorji: general- ni sponzorji Kovinotehna, Banka Celje, Mestna občina Celje; glavni sponzorji: Zdravilišče Radenska Radenci, Gostinsko podjetje Majolka, Energetika Celje, Javne napra- ve, Ceste-Kanalizacije, Celjski plni. Center Interspar in Cestno podjetje ter sponzorji: CHB - Celjska borzno posredniška hiša. Cinkarna Celje, Mobitel, Weishaupt, Pekarna Geršak - Rafael Brance, Cvetličarna Urška, Rekla- ma Celje, Nova ljubljanska banka d. d. Podružnica Celje, Ingrad Koncem, ABANKA, Hotel Evropa, Skladiščno trans- portni center Celje, Aero Celje, A2S Spektra Orbh, Trgov- sko podjetje CENTER d. d.. Mesnine dežele Kranjske, Emonec Kafe Koper, Etol Celje, Cetis, Diskont TUŠ, Zavaro- valnica Maribor. Korajža veljo Unior Zreče in Prosvetno društvo Loče pripravljata finale 1. srednješolskega zabavnoglasbenega festivala Korajža velja. Festival se bo pričel v petek, 8. avgusta, ob 20. uri na ploščadi pred Termami Zreče, sledila pa bo zabava s plesom. Če bo deževalo, bo prireditev v večnamenski dvorani. Naslednji dan bo prireditev v kulturnem domu v Ločah, udeležih pa se je boste iahko tudi brez vstopnine. B.N. Učenje slovenščine Na Ljubnem v teh dneh go- stijo 31 otrok iz večih evrop- skih držav, ki se v kraju ob Savinji učijo slovenskega je- zika. Gre za program Poletne šole slovenskega jezika, ki ga izvaja Zavpd Repuljlike Slovenije za šolstvo, nosilec pa je ministrs- tvo za šolstvo in šport. Pro- gram poletne šole so pripravile Marjanca Klepac, Špela Kaja Kmetič in Zdenka Zelko, dm ne na Ljubnem, ki so sprejf učence, pa je poiskal ravnat ljubenske šole Rajko Pintai sodelavci. »Na Ljubnem st počaščeni, da bomo naslednj 14 dni gostili učence iz tujine, hkrati upamo, da bonio dot gostitelji,« je v soboto, ko soi Ljubno prihajali učenci s svo mi starši, poudaril ravnati Pintar. Učenci, od katerih je vs eden od staršev slovenske porekla, prihajajo iz Nizozei ske, Nemčije, Avstrije, Madži ske, Italije, Hrvaške in BiH.\ čina dobro razume slovenst tako da s sporazumevanjem) bo prevelikih težav. Otroci med tednom dopoldne u(S slovenskega jezika, popold pa jim skušajo organizatorji učitelji predstaviti Ljubno, n; gove značilnosti in naravnel kulturne zanimivosti v ZgoH Savinjski dolini. Tako so sec nes otroci odpravili na potel Robanov kot in Logarsko de no, v prihodnjih dneh p3 bodo vozih s kajaki, spozn ribogojnico, se z lovcem spi hodili po gozdni učni poti, ol skah Snežno jamo... Pole'' šolo slovenskega jezika bo' zaključili v soboto, 16. avgus' Namen šole je predvs^ ohranjanje in negovanje slov' skega jezika, tokrat pa jo P pravljajo že sedmič. Poleg sp< navanja slovenščine naj bi o® ci spoznali tudi družine, pri' terih prenočujejo, njihove na' de in običaje. Družine, ki sprejele otroke, so si s tem na žile svojevrstno obveznost,^ morajo skrbeti za otroka, da je njihov. Vendarle so izrazili željo, da se bodo otr' v novem okolju dobro poč^' čim bolj izkoristili čas in sp< nali drugo deželo. URŠKA SELIŠN Slovesnost na Paškem Koziaku Pri cerkvi sv. Jošta na Paškem Kozjaku je bila prejšnjo nedeljo velika slovesnost, ki se je je udeležilo več kot petsto domačinov in gostov. Tamkajšnji župnik Tone Krnc je povabil 29- letnega novomašnika, svojega nečaka Jožefa Krnca, da je pri omenjeni cerkvi opravil obnovo posvetitve oziroma žegnanje. Poleg tega so pripravili procesijo svetega rešnjega telesa in več obredov pri cerkvenih kapelicah, s katerimi so blagoslovili posestva, gozdove in cerkvene pro- store. Salezijanski duhovnik (salezijanski red je družba duhovnikov in neduhovnikov, ki se ukvarjajo izključno z vzgojo mladih) Jožef Krnc, ki je bil posvečen pred mesecem v stolni cerkvi v Ljubljani, je bil deležen prijaznega sprejema ter množičnega obiska vernikov, domačinov in so- rodnikov. Domači duhovnik Tone Krnc je ome- nil, da je bil to največji dogodek v času njegovega 24-letnega službovanja na Paškem Kozjaku. JOŽE MIKLAVC Salezijanec Jožef Kmc, bodoči vodja oratorija v Sevnici, med maševanjem na Paškem Kozjaku. iT^opič NAŠI KRAJI IN UUDJE I Gaberje praznovalo z gasilci l^^t^oljno gasilsko Jtvo Celje-Gaberje je v praznovalo 85 let ob- •adruštva. KSem jubileju so ga- f j in gasilke pripravili pri- vajo požara v celjskem Prevzeli so tudi nov Jjtveni prapor, ki ga krasi % zlatih žebljičkov, ter 10 jLv, Trakove so pripeli An- TRojec, Gasilska zveza Ce- f Cestno podjetje Celje, Ltno društvo Gaberje, Lje Irene Poznič, Zavod za r^rno varnost. Gledališče Rdeči križ Celje, Zago- jjn Ludvik, Gabrijela, Gorazd ^Mollier Celje. Prapor je pro- stovoljnemu gasilskemu druš- tvu Celje-Gaberje izročil spon- zor Anton Roječ, blagoslovil pa ga je celjski opat Friderik Kolšek. Za krajane, goste ter seveda za vse gasilce in gasil- ke so pripravili tudi vrtno ve- selico, na kateri je igral ansam- bel Braneta Klavžarja. Vsem, ki so v soboto prišli v Gaberje so na kratko predsta- vili, kaj se je dogajalo z druš- tvom od začetkov do danes. V času pred prvo svetovno vojno je število prebivalcev Celja z okolico hitro narašča- lo. Takratna občina Celje- okolica je 24. marca 1912 na občnem zboru ustanovila po- žarno brambo, ki je delovala pod okriljem Zveze sloven- skih spodnještajerskih bramb iz Žalca. Kupili so najnujnejšo opremo in orodje s konjsko vprego za prevoz na požariš- če. Julija 1914 so vpoklicali člane pod orožje in delovanje društva je med prvo svetov- no vojno zamrlo. Po vojni je bil prvi občni zbor 2. februar- ja 1920. Adaptirali so leseno dvodelno uto na Mariborski cesti in leta 1924 so razvili društveni prapor. Po drugi svetovni vojni je bil gasilski dom pretesen, zato so gradili novega in dom je bil izročen namenu 3. septembra 1950. Gasilci in gasilke so opra- vili več kot dvajset tisoč prosto- voljnih ur. 29. septembra 1957, ko je društvo praznovalo 45. letnico obstoja, so razvili nov društveni prapor. V letu 1958 pa je se društvo združilo z gasilskim društvom Celje me- sto. Leta 1990 je mesto Celje znova prizadela huda poplava, člani pa so takrat opravili 1.200 ur prostovoljnega dela. Po letu 1990 društvo sodeluje z gasil- sko zvezo Celje in sosednjimi društvi, vendar že po novih navodilih samostojne Sloveni- je. Ob 85. obletnici prostovolj- nega gasilskega društva Ce- Ije-Gaberje pa je predstavnik društva Branko Šalej pove- dal: »Prilagajamo se novim navodilom zakona o gasilstvu požarne varnosti in drugim zakonom, ki se še usklajuje- jo. Od pristojnih organov zato pričakujemo večjo pomoč, da bomo zmogli premagovati naloge in biti varuhi njihove- ga premoženja in ljudi.«. SIMONA BRGLEZ Gori, gori Prostovoljno gasilsko društvo Draža vas, v čigar vrstah je 34 operativnih čla- nov ter 30 mladincev, je pre- teklo soboto priredilo pester tekmovalno-zabavni pro- gram. Prireditev se je začela zgo- daj popoldne z gasilskim tek- movanjem pionirjev. Sodelo- vale so ekipe iz Tepanja, Žič, Loč ter Draže vasi. Takšen je bil tudi končni vrstni red tek- movanja. Sledila je nočna ga- silska vaja, v kateri je več kot štirideset gasilcev Gasilske zveze Slovenske Konjice sku- šalo pogasiti domneven po- žar na gospodarskem poslop- ju Bojana Mesariča v Draži vasi. Po vaji so gasilci na ploš- čadi pred gasilskim domom priredili še vrtno veselico s srečolovom. K.Š. Opravičilo v prejšnji številki Novega tednika je prišlo do napake v prispevku z naslovom Pono- snih 75 let. Na posnetku, kjer je prikazana izdelava opek, je Dani Rezar in ne Rudi Arčar, kot je bilo pomotoma zapisa- no. Vsem prizadetim se zara- di neljube napake opravičuje- mo. _Uredništvo NA DANAŠNJI DAN ss^mmma ■ ii innHMMH^M^MMBHt ___ _ 117 - Umrl je rimski impera- tor Trajan (Marcus Ulpius Tra- ianus). Med njegovo vladavino (98-117) je rimski imperij dose- gel največji uspeh. Na njego- vem ozemlju je živelo okoli 70 milijonov ljudi. 1901 - Rodil se je ameriški fizik Ernest Orlando Lavvrence, iznašel in razvil je ciklotron. Ukvarjal se je z izločitvijo urana 235 iz navadnega urana in s tem pomagal pri izdelavi jedr- ske bombe. Bil je eden med redkimi znanstveniki, ki so za- govarjali njeno uporabo, (umrl leta 1958). 9. AVGUST ............I>wwwmwiii>»iiiiiimi,,,.,............ .^-mimmm 1919 - Umrl je italijanski skladatelj (Glumači) Ruggiero Leoncavallo, najpomembnejši skladatelj veristične smeri (ro- jen leta 1858). 1969 - Umrl je slovenski pi- satelj, pesnik, prevajalec in publicist Tone Seliškar. Naj- boljša so njegova dela za mla- dino, med katerimi je tudi pri- ljubljena Bratovščina Sinjega galeba (rojen leta 1900). 1974 - Zaradi afere Waterga- te je odstopil ameriški pred- sednik Richard Nixon. Za 38. predsednika ZDA so razglasili Geralda Forda. 'IO.AVGUST' " 1827 - v Kamni Gorici pri Radovljici se je rodil slovenski politik in pesnik Lovro Toman, prvi predsednik Slovenske ma- tice, poslanec v kranjskem de- želnem in dunajskem držav- nem zboru (umrl leta 1870). 1865 - Rodil se je ruski skla- datelj in dirigent Aleksander Konstantinovič Glazunov, eden zadnjih predstavnikov ruske nacionalne šole (umrl leta 1936). 1873 - Rodil se je slovenski pesnik (izbor Koroške pesmi) Fran Eller, sopotnik moderne in glasnik življenja koroških Slovencev (umrl leta 1956). 1893 - V Kotljah na Koroš- kem se je rodil slovenski pisa- telj Lovro Kuhar - Prežihov Vo- ranc, izraziti realist in predstav- nik socialističnih teženj v slo- venski literaturi. V svojih delih, najpomembnejši so romani Požganica, Doberdob in Jamni- ca ter zbirka novel Samorastni- ki, je združil izkušnje realistič- nega romana in novele s tradi- cijo ljudskega pripovedništva (umrl leta 1950). iTTS^GiJCT mmmmmm«mimtiatismmmmmmmmmmmmmmmmmim 1924 - Na severni steni Tri- glava se je smrtno ponesrečil slovenski filozof in planinec Kfement Jug, zagovornik in ideolog modernega alpinizma (rojen leta 1898). 1941 - Britanski premier Churchill in ameriški predsed- nik Roosevelt sta se sestala na bojni ladji na Atlantiku in spre- jela tako imenovano Atlantsko listino, ki je pozneje postala osnova za ustanovno listino OZN. 12. AVGUST 1844 - Umri je slovenski jezi- koslovec Jernej Kopitar (rojen leta 1780) ki se je miselno obli- koval pod mentorstvom Žige Zoisa, nato pa ob dopisovanju z Dobrovskym, ena najbolj protislovnih osebnosti v slo- venski literarni zgodovini. Leta 1809 je izdal prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika z natančno določitvijo sloven- skega jezikovnega ozemlja in zamislijo skupnega slovenske- ga črkopisa. Leta 1833 se je zapletel v »črkarsko pravdo«, polemično napadel Čopa in skušal otežiti natis 4. zvezka Kranjske Čbelice. 1848 - Umri je angleški inže- nir George Stephenson, izumi- telj prve uporabne parne loko- motive leta 1814 in graditelj pr- ve železniške proge v Angliji leta 1825 (rojen leta 1781). 1955 - Umri je nemški pisa- telj in Nobelov nagrajenec leta 1929 Thomas Mann, avtor sve- tovno znanih psihološko za- snovanih romanov, ki sodijo v klasiko svetovne literature. Njegovi romani (Buddenbroo- kovi. Doktor Faustus, Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla) in novele (Tonio Kroger, Smrt v Benetkah) z mojstrskim jezi- kom obravnavajo zaton meš- čanstva in umetniško eksisten- co, človeka, razdvoj.enega med življenjem in duhom, in duha kot silo, ki razkraja in hkrati kultivira življenje (rojen leta 1875). 13. AVGUST 1871 - Rodil se je nemški politični delavec in revolucio- nar Kari Liebknecht, od leta 1912 poslanec nemške social- demokratske stranke v paria- mentu. Dejavno je sodeloval v Spartakovi zvezi, predhodnici KP Nemčije in imel pomem- bno vlogo v novembrski revo- luciji leta 1918. Januarja 1919 je bil skupaj z Roso Luxemburg umorjen. 1899 - Rodil se je angleški filmski režiser (39 stopnic. Dvoriščno okno. Kliči M za umor, Psiho, Ptiči) Alfred Hitch- cock, sinonim napetosti, srhlji- vosti in skrivnostnega ugan- karstva v filmu (umrl leta 1980). 1912 - Umri je francoski operni skladatelj Jules Masse- net. Njegove opere (Manon, Werther, Don Kihot) so še zdaj na železnem repertoarju vseh večjih opernih gledališč (rojen leta 1842). 14. AVGUST '/-"llfiiiitJliiJJ. 11 » * ^ ^ 1867 - Rodil se je angleški pisatelj in dramatik John Gals- worthy, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1932. Z roma- nom Saga o Forsytih je napisal psihološko poglobljeno in rea- listično zasnovano kroniko o propadanju velike meščanske družine (umri leta 1933). 1897 - Rodil se je slovenski slikar France Pavlovec. S svo- jimi tihožitji in krajinami si je pridobil vzdevek »poet po- savske krajine« (umrl leta 1959). 1956 - Umri je nemški knji- ževnik Bertoltd Brecht, eden najpomembnejših piscev nemškega govornega območja v 20. stoletju. Dolgo časa je bil v pregnanstvu (1933-47), nato od leta 1948 v Vzhodnem Beriinu. Pisal je družbenokritične pe- smi, songe (Beraška opera z glasbo Kur ta Weilla), »poučne igre« in angažirane drame (Ma- ti korajža in njeni otroci, Kav- kaški krog s kredo) (rojen leta 1898). Gasilci zopet teicmovali člani Gasilskega društva Liboje GD Liboje sov soboto pripravili že tradicionalno gasil- si(ohitrostno tekmovanje za prehodni pokal ' KS Liboje. ' Na tekmovanju, ki je bilo pred libojsko osnov- I Došolo, se je pomerilo 12 moških ekip, pridruži- ' lipa sta se jim tudi dve ženski. Najhitrejši so bili ' asilci iz PCD Žalec, ki so prehodni pokal prev- zeli lanskemu zmagovalcu PGD Leveč. Drugo «0 so zasedli člani PGD Šešče, PGD Griže pa je bilo tretje. Med ženskami so najmanj časa za sestavo cevi in zbijanje tarče porabile gasilke iz PGD Andraž na Polzelo, na drugo mesto pa so se uvrstile članice PGD Parižlje-Topovije. Tekmovanje so popestrili godbeniki iz Li- boj, po tekmovanju je za dobro voljo poskrbel ansambel Vinka Cverleta, za bogat srečolov pa GD Liboje. Ves denar, ki so ga na ta način zbrali, bo namenjen izgradnji novega gasil- skega doma v Libojah. B. NEUHOLT v Spica Gorenja na špici Slovenije v zadnjem tednu pred od- 'liodoni na kolektivni dopust I v programu Pralno-pomi- aparati Gorenja Gospo- dinjski aparati v Velenju za- ^^•i z redno proizvodnjo Pf3lnih strojev Simple&Logi- Enega izmed prvih izdel- '"'v nove generacije pralnih Nev so podarili Triglav- ^•^^niu domu na Kredarici. .^ovi Gorenjevi pralni stroji ^^ nekaj časa zbujajo precejš- pozornost. To so stroji s •■^"letjo, saj Fuzzy logika "■Mogoča komuniciranje z JPorabnikom. Pralni stroj "^Ple&Logical je lani prejel ^Jjvišje priznanje na Ijubljan- bienalu industrijskega olikovanja za sožitje oblike, pike in funkcije, letos pa so Pobrali za ekološki izdelek v Sloveniji. Po besedah J^^ktorja programa Pralno- ^^'J^ivalni aparati Franca Koš- I sliki desno) se ta pralni z najmanjšo po- vode v Evropi. V četrtek, pi' ^^Ijja, je pralni stroj Sim- ^^Logical prišel s tekočega traku, dan zatem so ga prepe- ljali iz Velenja na Gorenjsko, v soboto pa je z njim pristal helikopter na pristajalni ploš- čadi ob Triglavskem domu na Kredarici. »Že sedaj smo imeli Gorenjev pralni stroj, ki po 14 letih še vedno pere, vendar bo nov pralni stroj veliko prispe- val k odpravljanju ekoloških zagat,« je dejal oskrbnik in vodja meteorološke postaje na Kredarici Janko Rekar in dodal, da prihaja darilo iz Go- renja ob pravem času. ■iiiiiffll^ HINKOJERČIČ Kosilo z mrtvecem Darko Repenšek in Janko Požežnik s svetovnega prvenstva v rokometu za mladinke na Slonokoščeni obali Slonokoščena obala. Ime obljublja eksotiko, toda smrt preži na dobesedno vsakem koraku. »Prost dan smo iz- koristili za kosilo na plaži. Komaj deset metrov od nas je Atlantik naplavil telo do- mačina in zaman je bil tudi strokovna pomoč argentin- ske sodnice, ki je po poklicu učiteljica plavanja,« sta ra- port z 11.svetovnega prvens- tva v rokometu za mladinke začela sodnika Janko Požež- nik in Darko Repenšek. Gornjegrajska naveza (Po- žežnik zdaj živi v Celju, Re- penšek pa v Rečici ob Savinji) je šele druga sodniška dvojica iz Slov.enije na svetovnih pr- venstvih in si je v mednarodni srenji v samo dveh sezonah ustvarila lep ugled. IHF je še posebej pazljiv pri izbiri sod- nikov otvoritvenih tekem, na katerih se postavljajo kriteriji za vso prvenstvo in letošnja naloga je bila zaradi novih pravil še bolj zahtevna. V sve- tovno zgodovino sta se zapi- sala prav 37-letna Repenšek in Požežnik (rojstni dan je prav med MSP), ki sta v Abid- janu kot prva sodila uradno tekmo po pravilih, ki naj bi bistveno posegla v rokomet- no igro. »Z odločitvijo so naju sez- nanili na predvečer prvens- tva in nisva klecnila. Pravza- prav sva organizatorje rešila iz zagate, saj so imeli le eno slovensko zastavo, ki so jo z našo reprezentanco poslali v Vamoussoukro. Bil bi pra- vi škandal, če bi otvoritev minila brez simbola države, iz katere prihajata sodnika uvodne tekme in Jankova previdnost še enkrat ni bila odveč. Na vseh rokometnih potovanjih je v njegovi prt- ljagi tudi slovenska zastava in organizatorje niso vedeli, kako se nama bi zahvalili. Na koncu so zastavo pod stropom dvorane obesili na najbolj vidno mesto, tik ob simbol Mednarodne roko- metne zveze,« je prvo anek- doto prvenstva povedal Re- penšek. Za kvalitetno sojenje tekme Kitajska-Japonska so čestitke prihajale z vseh strani. Iz ta- borov reprezentanc, od kole- gov in celo predsednik Slono- koščene obale jima je stisnil roko. »Pred tekmo se je nena- doma dvignil in pomislila sva, da zapušča dvorano. Odločno je zakorakal proti nama in nisva vedela kaj želi. Končalo se je z rokovanjem,« se je vključil Požežnik. Naša sod- nika nista prednjačila samo na igrišču, marveč tudi pri obveznem Cooperjevem te- stu. Hitrejši napadi Za 2400 metrov teka sta potrebovala samo 9:35 minu- te in za debelo minuto prehi- tela naslednjo dvojico. A ni bilo dovolj. Odtekla sta še do- datni krog in kolega iz Benina in Romunije »odšlepala« do cilja v predpisanem času. Slabše se je godilo dekletom, ki so se po visokih porazih z Madžarsko (20:30), Dansko (16:30) in Francijo (20:34) ter zmagi z Angolo (23:20) ko- majda uvrstile v osmino-fina- la in izpadle v dvoboju s sve- tovnimi prvakinjami Romun- kami. Zaradi novih pravil je bilo veliko ugibanj: Belgija je tako v neki pripravljalni tekmi v Turčiji v zadnjih petih minu- tah zaostanek treh golov spremenila v zmago, drugi so spet pričakovali poplavo rde- čih kartonov, tretji ukinitev delitve na specialiste za igro v napadu in obrambi, nekateri revolt strelcev, ki so v napa- dalnih akcijah izenačeni z obrambnimi igralci... Najpomembnejše novosti: po golu se ne čaka več na vrnitev igralcev nasprotne ekipe na svojo polovice, gro- bi prekrški (tudi naleti v na- padu!) se strožje kaznujejo z rdečim kartonom, neaktiv- na igra hitreje z odvzemom žoge, pri sedemmetrovkah se ura zaustavi... »Nič korenitega se še ni spremenilo, toda mladinke vendarle niso pravo merilo. Po golu so v povprečju na tekmo le dve ali tri hitrejše akcije s sredine igrišča, pred- vsem v obdobju lova za re- zultatom. Brazilkam je tako v samo sedmih minutah us- pelo izničiti prednost šestih golov Turčije, drugače pa ni veliko priložnosti za prese- nečenja. Ekipe se hitreje vra- čajo v obrambo in še naprej menjajo po dve ali tri igralke, toda z določeno mero pre- vidnosti. Po golu vsakdo naj- prej pogleda proti vratarki in iz njenega pobiranja žoge je takoj jasno, kakšno bo nada- ljevanje,« prvi del prvenstva ocenjujeta Repenšek in Po- žežnik ter opozarjata na pri- poročila o zaščiti napadalne igre. V torek bo na Dunaju žreb za l.krog evropskih pokalov. Žalčanke so v pokalu EHF proste, Celjani bodo med no- silci pokala prvakov. Gore- nje pa v pokalu pokalnih zmagovalcev za nasprotnika lahko dobi ekipo iz vodilne osmerice. »Žoga se lahko odvzame že po nekaj sekundah napada. Predvsem v primerih, ko ima ekipa izključenega igralca in s podajami okrog obrambe ni- ma namere ogroziti vrata. Na udaru so tudi krila, ki so po mnenju strokovnjakov proti coni premalo aktivna. Pri sankcioniranju prekrškov se zdaj prakticira pravilo treh rumenih kartonov in šele po opominih so na vrsti izključi- tve za dve minuti. Določilo je zelo sporno, kajti v drugem polčasu bo vratar pri obotav- ljivem vračanju žoge v igro zaradi izpolnjenega bonusa rumenih kartonov kar brez opozorila izključen.« mmmmmmm žeuko zule Darko Repenšek in Janko Požežnik ŠPORTNIK MESECA ZA ŠPORTNIKA LETA Tudi po premoru po starem Po enotedenskem izostanku se rubrika ponovno vrača, vaše glasovanje pa je podobno tistemu iz preteklih poletnih tednov. Tudi tokrat smo dobih v vseh treh konkurencah prepričljive zmagovalce. Pri športnikih je to Gregor Cankar (15), med športnicami Anja Valant (19) in med ekipami NK Protonavto Publikum (23). Pred vami pa so še zadnji julijski kuponi, v prihodnji številki bo že ime nagrajenca, ki prejme športno trenerko. Pred tem pa je seveda potrebno opraviti še en krog glasovanja, nominiranci pa so Sašo Kragelj (2. mesto EP v motokrosu), Luka Grešak (najboljši posameznik na prvi tekmi nove nogometne sezone). Maja Grudnik (članica slo- venske mladinske rokometne reprezentance na SP), Katarina Srebotnik (finale dvojic na turnirju v Lexingtonu), med moštvi pa je spet zadovoljil NK Protonavto Publikum, ki je v novo državno prvenstvo štartal z zmago proti SCT Olimpiji z 2:0. Vaše kupone bomo ponovno čakali do ponedeljka. ŠPORTNIK TEDNA EEl ŠPORTNIK- ŠPnRTMir.A- Imfi in priimek- Naslov: ....... Kupone pošljite na NOVI TEDNIK, Prešemova 19, 3000 Celje, s pripisom "ŠPORTNIK LETA". Roševa prepočasi Po dveh sijajnih nastopih na mladinskih evropskih prvenstvih v Ženevi (6.mesto) in Kobenhavnu (Zmesto) je obetavna celjska plavalka Urška Roš v Glasgovvu povsem odpovedala. Najprej tudi zaradi želodčnih krčev, nato pa očitno ni bila več dovolj zbrana. Za ogrevanje je nastopila na stometrski razdalji, njena udarna disciplina pa naj bi bila znova dolgoprogaških 800 metrov. S trenerjem Mijom Zorkom sta načrtovala krepko izboljšavo osebnega rekorda in rezultat okrog 8:50, vendar je zaostala celo za dosežki z obeh svojih MEP in plavala za skoraj dvajset sekund počasneje od pričakovanj: Brez finala (vsaj malega) je ostala tudi na polovico krajši progi, ko je že zdrava osebni rekord zgrešila za polnih pet sekund. Rezultati Urške Roš: 100 m prosto - 33,mesto (1:01,69); 400 m prosto - 22.mesto (4:29,59); 800 m prosto - ll.mesto (9:09,36). I KOŠARKA J Skupaj le novembri Pred žrebom za evropski pokal v košarki sta sekretar- ja obeh slovenskih predstav- nikov Aleš Antauer in Brane Turnšek enega najbolj odgo- vornih mož FIBA Lubomira Kotlebo nagovorila z željo, da zaradi bližine Laškega in Polzele ne bi hkrati igrali domačih tekem, kar se je - z eno izjemo - tudi zgodilo. Laščane so po žrebu naj- prej obiskali predstavniki Brocenija in zaradi turneje po ZDA zaprosili za prestavitev tekme Zkroga z 11.novembra na 28.oktober. Latvijci bodo tako predčasno gostovali v Treh lilijah, natančni termini vseh tekem pa so že znani in spremebe so možne le ob so- glasju obeh klubov ter FIBA. Pivovarna Laško: oi (16.9. ob20.uri, doma),Bf ni (23.9. ob 18.30, vgosteh? Mans (30.9. ob 20.30 uri Fenerbahče (7.10. ob 20.00 Icec Opava (21.10. ob is.og' Broceni (28.10. ob 20.oo' Slask (4.11. ob 17.30, o]' Mans (18.11. ob 20.00, nerbahče (9.12. ob 18.00 Icec Opava (16.12. ob 20.00 Polzela: Den Bosch (ij ob 20.00, g), Apolon (239 20.00, d), USK Praga (30.9' 17.00, g), Zrinjevac (7.10, 20.00, g), Charleroi (21.10 20.00, d), Den Bosch (4.11 20.00, d), Apolon (ll.ii 20.00, g), USK Praga (18.11 20.00 d), Zrinjevac (9.12. 20.00, d), Charleroi (I6.12 20.00, g). Celje brez Olimpije Po izstopu Brežic so ko- šarkarji Celja ostali v Il.ligi- vzhod in tudi novi poskus sodelovanja z Olimpijo (pr- vaki so zdaj osnovnemu imenu dodali Union) se ni končal uspešno. »Celju in Kopru smo ponu- dili, da bi k njim preselili del naše mlade ekipe. S tremi ali štirimi igralci ter trenerjem bi v obeh centrih poskrbeli za nov zagon, vendar se je izte- klo drugače. Več smo se do- govarjali s Koprčani, ki so se odločih za drugačno razvoj pot. Celje je v principu sprq lo našo usmeritev, ven( brez ustrezne povratne rd cije. Mesto mora ekonoma podpreti projekt, ki ga Olj pij a ni pripravljena financia Letos smo pomagali Slovai in Ovnom, naslednje leto j moramo najti skupno poti di s Celjem,« je dejal trej ljubljanskega moštva Zm^ Sagadin. I Dnevi EU Icošarke Nova košarkarska se- zona se bo v Slovenskih Konjicah (od petka do nedelje). Laškem (sobo- ta) in na Polzeli (sreda) začela z gostovanji ude- ležencev evrolige. Na 4.poletnem konjiš- kem turnirju bodo ob Olimpiji igrali še hrvaški predstavnik v evropski ligi Croatia osiguranje iz Spli- ta ter udeleženca evrop- skega pokala, grški Pant- hinaikos (Radža, Scott, trener Subotič) in Zrinje- vac, ki bo v predtekmova- nju nasprotnik Polzela- nov. Na predstavitvi evropske Pivovarne Laš- ko bo gostoval nemški pr- vak ALBA Berlin (Welp, Karašev) za uvod v novo sezono pa na Polzelo pri- haja jugoslovanski prvak Partizan (Tomaševič, Drobnjak). Ob euro premieri nove sezone »basketa« so zani- miva tudi dogajanja okrog bodoče evropske profe- sionalne lige. Edini tekmo- valni kriterij za določitev udeležencev ne bo več se- števek točk v vseh poka- lih, marveč uvrstitev v se- danji obliki eurolige. Po drugi strani je FIBA že lani omenila, možnost kavcije v višine 1,5 milijona dolar- jev ter primerno veliko dvorano z izključno sede- ži:,. UNOMČ ŠPORT I 13 Deja vu po atletsko Ujvarjevi reprezentanti porazno na svetovnem prvenstvu: Cankar trikrat prestopil, Kocuvan odstopil, Teršek slab, skromno tudi Valantova ^enienil bom zalet,« je treh prestopih v skoku v Lvo na svetovnem prvens- Jv atletiki dejal Gregor Can- I Izjava je iz Goteborga a zgodba o prestopih se L nedeljo ponovila v Atenah, bustavila me je poškodba,« Lvi Miro Kocuvan. V Helsin- jl, 1994 in Atenah 1997. Dva lletska Deja vu s celjskim pri- liom sta se v najbolj surovi ponovila v Grčiji. „fjaš šampion je Gregor (^Icar!« Mizunove šprinteri- jjso opremljene z zlatimi čr- [jjii, toda v nedeljo dopoldne ijljilo vse črno. Trikrat je »de- jalo« prestopil, že po posku- jjiein skoku podaljšal zalet, jato še dvakrat, toda vsakič je jiilza dober centimeter v pla- iielinu. »Ne razumem. Zalet ^m podaljšal za pet stopal in vselej krepko prestopil,« se je pridušal Gregor Cankar. Dobro znana zgodba o maksimalnem tveganju poča- J ii načenja živce in končno bi udi trener Srdjan Djordjevič aoral prevzeti del odgovor- losti. Zakaj se prestopi ne- pehno dogajajo Cankarju (tu- di Atlanta ni bila izjema), medtem ko se ostalim asom sMa v daljavo vedno izide? Vi zadnjih treh velikih tek- movanjih - dveh SP in olimpij- sldh igrah - je od 15 poskusov imel veljavna le dva. Dva! »V tako izenačeni konkurenc ' kz absolutnega tveganja ne §re. Gregor je moral skakati iz D polnega zaleta, saj je bil njegov 5 olj veliki finale in ne solidna uvrstitev,« se brani trener. ^>Nje- SDve težave niso psihološke ■^ave, marveč zadnji štirje Ifraki. Čeprav ima občutek za teka zelo dober in ve kje lahko popravlja, ne zna uravnovesiti svoje hitrosti in Jolžine koraka. Običajno kora- la razvleče in zadnjih 16 m ^eta celo podaljša za ves me- Občutek za desko ima po prosti presoji premaknjen za ^nih 10 cm.« Cdnkar ima obe dovoljeni "^tiaki na začetku zaleta (pr- na mestu za uvod v tek in kjer začne teči s polno ^'fostjo), večina njegovih tek- "'jcev pa v zaključnem delu I^H kjer korake bodisi dalj- ^io bodisi krajšajo. V Atenah bi napako naredil s prez- pnjim popravljanjem zaleta ^ na ogrevanju, tako da je pem izgubil občutek za za- korak in na koncu še hi- Djordjevič je prepričan, l^^se te prvine lahko pridobijo na velikih tekmovanjih, i^kar pa se nerad odpravlja niočne mitinge v tujino, ker ■^^jbolje počuti v Celju. '^olk o poškodbi igre so bile junija in takrat si je Miro I ^p^van poškodoval gle- Poldrugi mesec je v nor- ^^'i^ib okoliščinah zadosten t^l^ ^ zdravljenje, toda pri čez nizke ovire se je izteklo drugače. Njegovo tret- je svetovno prvenstvo se je končalo z odstopom na peti oviri, ko je že bilo jasno, da ne bo nič z uvrstitvijo v polfinale. »V cilj bi lahko prikorakal, a na SP se kaj takšnega ne spo- dobi. Pred kvalifikacijami sem se počutil dobro in zdelo se mi je, da bom končal tek. Štartal sem silovito in hitro, a že na tretji oviri začutil močno boleči- no. Na.naslednjih dveh ovirah je bilo vsega konec, poskušal sem s korakom več med ovira- ma, a ni šlo,« je tegobe razlagal Kocuvan in si v Atenah še sa- mo poslabšal poškodbo, s či- mer je sezona zanj končana. Cankar in Teršek sta bil iz- brana za dopinško kontrolo, pred katero je bilo Radečana zaradi popite kave kar nekoli- ko strah. Strah je bil odveč, saj kave v majhnih količinah ni prepovedano uživati. Nekateri poškodovani in ne dovolj zdravi atletski zvezdniki so ^e odpovedali svetovnemu prvenstvu, Kocuvan pa je z bo- lečim gležnjem vseeno tvegal. »V karieri sem zaradi značaja že marsikaj postavil na kocko in o posledicah nikoli ne raz- mišljam vnaprej. Gre za obra- bo hrustanca in pred sredo- zemskimi igrami mi je injekcija pomagala, tokrat jih niti pet ni prijelo ,« je podkrepil svojo od- ločitev in v dneh prisilnega po- čitka se bo moral soočiti s še enim dejstvom. V zadnjih štirih letih je napredoval le za dobre pol sekunde, starejši Miro (oče-trener) pa se iz atletskih vrst vse bolj seli v rokometne, kar bo zanesljivo vplivalo na nadaljevanje Kocuvanovega lo- va za državnim rekordom Ro- ka Kopitarja (49,11), ki je zdržal še eno sezono in bo kmalu polnoleten. Teršek se opravičuje Anja Valant je svoje s srebr- no kolajno in državnim rekor- dom (13,98 m) v troskoku na- redila na evropskem prvens- tvu do 23 let, ki je bil njen poglavitni cilj sezone. V Ate- nah je za svojim najboljšim dosežkom zaostala za več kot pol metra, enako usodo sta doživeli tudi preostali dobitni- ci kolajn iz Turkuja (za finale je bil potreben rezultat 14,17 m) in še nekaj drugih atletov mlajše garde. Trije tedni so bili za marsikoga prekratko ob- dobje za vrnitev pozitivnega naboja in velika nihanja - na sredozemskih igrah je dosegla le za pet centimetrov boljši rezultat, nakar je sledilo evropsko prvenestvo - so ne- koliko bolj razumljiva. »Ne želim se izgovarjati na dve poškodbi, toda mesec dni nisem metal kopja,« je stare težave načel radeški metalec kopja Robert Teršek. Že po izpolnjeni normi B na pokalu Bruno Zauli v Odenseju je na- čel temo, da za sredozemske igre ni bil dovolj dober (z osebnim rekordom 75,28 m bi zasedel 5.mesto), za sve- tovno prvenstvo pa je bilo vse O.K., čeprav je bila kvahfika- cijska norma kar 81 m. »Marsikdo mi bo očital, da sem športni »turist«. Ni res. Dober rezultat sem si močno želel in naredil vse, da bi ga dosegel. Po testu v Trstu sem ocenjeval, da sem pripravljen za met okrog 73 m,« je razmiš- ljal Teršek, ki je za osebnim rekordom zaostal za skoraj desetino daljave svojega naj- boljšega rezultata in premagal le dva atleta. Polom ga je tako žrl, da po nastopu celo noč ni spal. »Ves čas me je mučilo, kaj bom rekel trenerju in prijate- ljem, ko se bom vrnil domov,« je razlagal težave in se za slab rezultat opravičil direktorju reprezentance Mikužu in vsem kolegom. ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIČ Cankarju ni pomagal niti meter. Kegljaško SP: kontrolo Devet mesecev pred 22.svetovnim prvenstvom v keglja- nju bo Celje obiskala nova predsednica mednarodne zve- ze FIQ dr.Christa Wiedenhofer s člani tehnične komisije, ki bodo pregledali dvorane Golovec, hotele in sestavili urnik prvenstva. Na zadnjem kongresu v Trebišovu je bilo sprejetih nekaj sprememb, ki bodo bistveno posegle v potek prvenstva. Po šestih letih (Bratislava, Ludvvigshafen, Praga) ne bo več finala kombinacije, marveč bo obveljal seštevek nastopov iz tek- movanja ekip, dvojic in posameznikov. Takšen sistem je bil v veljavi do Bratislave 1992, ko je bil prvič na sporedu še dodatni, četrti nastop. Zato se bo v finale posamičnega dela prvenstva uvrstila po 16 igralcev in igralk (doslej osem), zadnji tekmovalni dan pa bi bil že petek. Zaradi bolj natrpanega urnika so Miroteksove kandidatinje za reprezentanco (Kardinar, Petak, Šeško, Tkalčič, Grobel- nik, Zupane, Čeh, Razlag) s pripravami začele že sredi julija. Od četrtka bodo teden dni v Kranjski Gori, kjer bo s kondicijskim trenerjem Bojanom Bajcem poudarek izključ- no na nabiranju moči. V začetku septembra bodo v sklopu priprav za svetovni pokal v Augsburgu opravile dva treninga, drugače pa bodo vseskozi kegljale v Celju, kjer so steze zelo podobne montažnim objektom Vollmerja, ki bo opremljeva- lec svetovnega prvenstva. NA KRATKO: Žalec: zmagovalec turnirja trojk v odbojki na mivki so Braslovče, ki so v finalu premagale ljubljansko ekipo Mission Impossible. Nastopilo je 14 ekip. Naslednji turnir bo v soboto. Rogaška'Slatina: na balinarskem turnirju je v hitrostnem izbijanju zmagal Verlič (Vegrad) pred S.Rednakom in Morav- cem, v klasični igri pa Grenko (vsi Velenje) pred Špoljarjem (Megrad) in S.Rednakom. (B.K.) Ptuj: na odprtem strelskem prvenstvu je ekipa Ris Celje zmagala s pištolo, revolverjem in v kombinaciji obeh orožij. Z revolverjem in v kombinaciji je bila tretja ekipa Rozman Laško. Med posamezniki je v vseh treh konkurencah zmagal Frece (Ris). (I.N.) Ljubno: v finalu teniškega turnirja z nagradnim skladom 2000 DEM je J.Božič (Slovan) premagal Karnerja (Mb) s 6:1, 6:0. V Domžalah je bil pozivni turnir za konkurenco do 14 let. Pri fantih je zmagal Jamnikar, med dekleti je Uranjekova (oba Žal) izpadla v polfinalu. REKLI SO: Prof.Mirko Krolo, od leta 1991 kondicijski trener ko- šarkarja Dina Radže: »Z boljšim fitnessom bi bila Rogla vodilni center v Evropi za telesno pripravo športni- kov. Na tem področju je vse jasno: moč se nabira v fitnes- su, vzdržljivost edinole s te- kom, ki je najbolj učinkovit na višjih nadmorskih višinah. Se- veda je lažje pripravljati posa- meznike, kot skupine, čeprav so osnovne zakonitosti enake. Skupni imenovalec vseh športnikov so vrhunske spo- sobnosti, nakar do razlik pra- viloma prihaja na področju anaerobnih sposobnosti. Zna- nje in desetletne izkušnje sem pred kratkim na seminarju v Ljubljani poskušal predstaviti slovenskim trenerjem, ki so zelo dojemljivi za novosti. Zadnji uspehi vaših športni- kov v mnogih panogah doka- zujejo, da gre za ustrezno us- posobljene strokovnjake.« 16 ŠPORT iNOVITEDNiJ Po Olimpiji še Maribor? Publikum novo nogometno prvenstvo začel z zmago in zasedel vrh lestvice - Prvak že v soboto prihaja v Celje »Zabil bom 20 golov. Če kdo želi biti prvi strelec lige, bo moral še kakšnega več,« je za popotnico novemu nogometnemu prvenstvu dejal najboljši strelec lanske sezone Faik Kam- berovič in odštevanje začel že v 6.minuti spektakularne tekme z Olimpijo. Celjskih 2:0 je bila najbolj izdatna zmaga uvodnega kroga, glede na priložnosti bi bil izid lahko tudi 5:5 (ob vratnicah Kamberoviča in Hajduroviča ter na drugi strani Ačimovida), toda svoj dan sta imela oba vratarja. »Pričakoval sem manj dela, vendar je bilo v obrambi nekaj lukenj, v zvezni vrsti se nasprotnih igralcev ni dovolj dobro zapiralo in šele drugi polčas je bil boljši. Če lahko branim še bolje? Težko. Vsaka tekma brez prejetega gola je enako dobra,« je dejal prvi junak sezone 1997/98 Luka Grešak. Celjani so pred začetkom tekme z izjemo vratarja Grešaka na sredini igrišča naredili krog in si po vzoru na košarkarska moštva obljubili igro na zmago. »Ko se spomnim številnih priložnosti Olimpi- je, se lahko le primem za glavo. Publikum telesno še ni dovolj dobro pripravljen, manjkajo zlasti šprinti in po tekmi z Mariborom bo več časa za odpravo slabosti. Morda sem prekriti- čen, vendar objektiven,« je razmišljal trener Stanko Poklepovič, ki je med tekmo s klopi nenehno razporejal igralce. Pohvalil je pred- vsem obrambo zaradi vključevanja v igro proti nasprotnim vratom in ob prvem konkretnem stiku s tekmo slovenskega prvenstva ni skrival presenečenja nad kvaliteto prikazane igre. Olimpija je na zadnjih gostovanjih na Skalni kleti dosegla po pet golov (v pokalu 5:1, v prvenstvu 5:2), Šentjurčanoiji jih je teden dni pred začetkom prvenstva nasula štiri in zato je uvodna zmaga toliko bolj pomembna. Agresi- ven začetek je marsikoga presenetil (prav tako bakle Celeia Boysev ob obeh golih) in kot posledica pretirano napadalne igre je bilo v zvezni vrsti preveč prostora. Ljubljančani so do priložnosti prihajali v nasprotnih napadih in ko domača obramba ni sledila podajam za hrbet, razkrili večino Publikumovih slabosti. Tradicije se rušijo! Včeraj je bil na sporedu že 2.krog in za Celjane gostovanje v Murski Soboti. »Slovenski nogo- met poznam globalno in nobene ekipe natanč- no. Bolj pazim na igro svojega moštva, toda o Muri imam dovolj informacij,' da se lahko spu- stim v odprt boj,« je dejal Poklepovič in zamol- čal, da je Muro na premieri v Novi Gorici gledal trener mladinskega moštva Kasim Kokot. Načrti sp s tem že bolj jasni. Zaradi novih obveznosti v kvalifikacijah za evropsko ligo izjemoma že v soboto na Skal- no klet prihajajo državni prvaki iz Maribora. V domačem prvenstvu so štartali v slogu nove- ga imena. Porazno! Ob koroški ničli celo z dvema izključitvama. Vendar tudi na Skalni kleti niso povsem brezbrižni. Vijoličasti so še vedno edino moštvo, ki ga Publikum v tek- mah za točke ni premagal: 16 tekem, 9 remijev in 7 porazov z razliko v golih 16:32, sa Celju kar sedem remijev in tesen pora? i 1994. Lliga, l.krog: Publikum-Olimpij^ (1:0); Kamberovič (6), Goršek (87); \ Rudar 1:0 (1:0), Beltinci-Primorje 1:2, tan-Maribor 1:0, Gorica-Mura 2:1. PrjjJ' ske tekme: Šentjur-Črnuče 4:0 (2:0), no-Drava 0:6 (0:2), Zagorje-Usnjar 2 Čanič)._■ " »Tradicije se rušijo,« optimistično n^ duje reprezentant Simon Sešlar, ki bo v zg^ ku naslednjega meseca skupaj z vedno b, šim Gorškom zanesljivo med kandidati kvalifikacijski tekmi proti Grčiji in BiH nedeljo smo z igro potrdih, da lahko prem^ mo vsako naše moštvo in se vmešamo v za vrh lestvice,« zatrjuje Sešlar, ki je sezoi začel z rumenim kartonom. ŽEUKO Zrt Foto: GREGOR m Luka Grešak je bil prvi mož celjske premiere 1997/98. Kamberovič na 26.meshi Devet specializiranih nogometnih revij je skupaj z Adidasom po nekajletnem zatiJ obnovilo akcijo zlati čevelj in z nekoliko spremenjenimi pravili za najboljšega strel državnih prvenstev po Evropi izbralo Ronalda. Strelcem v osmih najvišje klubsko rangiranih državah so število golov pomnožili z di nogometašem iz dežel med 9. in 22.mestom z 1,5, v nižje uvrščenih državah (Slovenija je: 31.mestu) pa se gol šteje samo kot točka. Prvi strelec slovenske lige Faik Kamberovič (na si tik preden je dosegel uvodni gol 7.državnega prvenstva) je z 21 goli in prav toliko točka zasedel 26.mesto, sloviti Ronaldo pa je za lovoriko zlati čevelj zbral kar 68 točk. Če bi obvelji staro pravilo, bi bil naj strelec Bird iz Walesa z 42 goli. Foto: GREGOR KAT Uspehi brez odziva Velenjska igralka squasha Petra Vihar je peta mladinka v Evropi - Zveza ne spremlj razvoja in celo zamuja s prijavami Petra Vihar je evropski grand-prix za mladinke v squashu končala na S.mestu (lani je bila sedma) in je s svojo najboljšo sezono seve- da zadovoljna. A le z rezulta- ti, kajti zveza se še naprej obnaša skrajno malomarno. »Za mladinsko evropsko pr- venstvo me je SQZS pozabila prijaviti, svetovnemu prvenstvu sem se morala odpovedati in tudi za prve jesenske turnirje ne nameravajo prispevati denarja. Pred mano je zadnja rhladinska sezona in zato želim iztržiti čim več. Program je ovrednoten na manj kot 10.000 mark in ob nerazumevanju zveze bo moja udeležba na velikih turnirjih ze- lo odvisna od pokroviteljev,« pravi Velenjčanka. Viharjeva je v minuli sezoni prvič zmagala na mladinsjiem grand-prixu (Strasbourg), bila tretja v Stuttgartu in dobila turnir za evropski pokal v Pra- gi. Na evropskem prvenstvu je bila zaradi spodrsljaja zveze prikrajšana za vlogo nosilke in je morala v kvalifikacije, nakar je v osmini finala izpadla s poznejšo dobitnico bronaste kolajne. Na pokalu članskih prvakinj je zasedla 17.mesto, še četrtič zapored osvojila dr- žavno prvenstvo in se na tur- nirju WISPA v Linzu prvič po- merila s profesionalkami. »Največ dvobojev za tre- ning odigram s Pancisovo, ki je na svetovni lestvici na 46.mestu. Zelo sva izenače- ni, pogosto tudi zmagam, to- da Avstrijka ima za sabo močne sponzorje in se redno udeležuje turnirjev serije VVISPA,« pravi Petra Vihar. »Na evropski lestvici sem peta, vendar nisem zaigrala na mastersu na Nizozemskem zamudila priložnost za B.fl sto. Vodilni Hannesova in O welsova iz Nizozemske i boljši, tretjeuvrščena Puigt mont iz Španije je že prestJ za mladinsko konkurenco, četrto Feddern iz Danske sem doslej igrala trikrat in vi kič zmagala v treh nizih,« dodala Petra Vihar, ki je pl kratkim dopolnila 18 let. t Kamberoviča n Poljsicemiiibil v prejšnji številki smo o^ vili netočen podatek, da naj najboljši strelec lanske no{ metne sezone Faik Kambe' vič bil na preizkušnji na P^ skem pri klubu Sportavai, I mor bi moral odpotovati koj po prijateljskem srečaj med Protonavtom Publi' mom in Americo Bello Hc zonte. To se ni zgodilo, sa) Poljaki kljub dogovoru več oglasili, niti poslali { trebnih dokumentov. Za ' pako se prizadetemu opr^ čujemo. jjNOPIČ KULTURA 17 Veronilcina nagrada lavreatu poezife V Celjskem domu bo nocoj eden izmed petih nominirancev za najboljšo pesniško zbirko leta prejel prvo Veronikino nagrado y okviru kulturnega programa Poletja v Celju, knežjem ^gjtu bodo nocoj, v četrtek ob 20. 30 uri v dvorani Celjskega jijijja, razglasili pesniško zbirko leta in podelili nagrado lavreatu poezije '97. Pobuda za letno razglasitev najboljše pesniške zbirke v Sloveniji je jjnizrasla v podjetju Fit-media, izbor pa so izvedli v sodelovanju z l^lfstno občino Celje in Društvom slovenskih pisateljev. »Nam je Celje šala? Celje je sen visok iz roda v rod. Jaz sem ga moral sanjati na tleh, na gnečasti, uporni raskavini, kjer se korist zadeva ob korist in tarejo trdo stvari sveta. Niti na tleh ga nisem še dosanjal« Tako sta v pesnitvi Otona Župančiča Veronika Deseniška besedovala Herman II. in Fri- derik II., prav po Veroniki, zgo- dovinski in literarni junakinji, 1(1 je znana po svoji tragični usodi v vzponu in padcu celj- skih knezov, pa je poimenova- na tudi nagrada lavreatu poezi- je v Sloveniji. Veronika Dese- niška je morala umreti zaradi svojega nizkega stanu, zaradi ljubezni do Friderika II. in za- radi velikopoteznih načrtov Hermana II., najpomembnej- šega celjskega kneza, njen duh pa bo odslej vsako poletje oži- vel na Starem gradu, letos žal zaradi napovedanega slabega vremena v Celjskem domu, kjer naj bi piscu najboljše pe- sniške zbirke v koledarskem letu tradicionalno podelili la- skav naziv lavreata poezije le- ta. Vse lani in do konca letošnje- ga maja v Sloveniji objavljene pesniške zbirke je skrbno pre- brala tričlanska žirija, pri svo- jem delu pa Ciril Zlobec, Veno Taufer in Matevž Kos niso upoštevali ponatisov ter poezije za otroke. Žirija je za najboljšo pesniško zbirko leta '97 nomi- nirala pet avtorjev: Aleša De- beljaka za zbirko Mesto in otrok, Milana Deklevo za zbir- ko Jezikava rapsodija - Improvi- zacije na neznano temo, Petra Kolška za zbirko Kletarjevo po- poldne, Iztoka Osojnika za zbirko Razglednice za Darjo in Toneta Pavčka za zbirko Tem- na Zarja. Enega med njimi bodo nocoj razglasili za lavreata poe- zije '97, od pisnem priznanju pa bo Veronikino nagrado zaokro- žila še denarna nagrada v višini 3.000 DEM ter tedenski počit- niški program za dve osebi v Zdravilišču Radenci. Ob podjet- ju Fit-media, Mestni občini Ce- lje in Novi Ljubljanski banki d.d. Ljubljana so namreč raz- glasitev najboljše pesniške zbir- ke gmotno podprli tudi v Ra- denski d.d. Radenci. Razglasitev najboljše pesniš- ke zbirke bo minila v sklopu pesniškega večera Nekoga mo- raš imeti rad. Po lanskem pr- vem, a v javnosti zelo odmev- nem pesniškem večeru, iz kate- rega je tudi zrasla ideja za Vero- nikino nagrado in razglasitev lavreata poezije, se bodo nocoj s svojimi deli predstavili Tone Pavček, Bina Štampe Žmavc, Niko Grafenauer, Mila Kačič, Tone Kuntner, Aleš Debeljak, Milan Dekleva, Ivo Stropnik, Vinko Moderndorfer, Iztok Osojnik in Ciril Zlobec. GZ^-r, l.STAMEJČIČ ZAPISOVANJA Provinca v glavi Piše: TADEJ ČATER Ne vem. če še zdrži vse krite- rije tisti stari rek, ki pravi, da je vse v najlepšem redu, če misliš globalno, deluješ pa lo- kalno, v vsakem primeru pa drži tisti drugi, ki je tesno povezan s prvim in na katere- ga se zapečkarji prav tako radi sklicujemo, gre pa neka- ko takole: provinca ne obstaja kot geografski pojem, marveč zgolj kot nekaj, kar je v naših glavah. Če jo odmislimo, po- tem je enostavno ni. Potem je provinca, če hočete, lahko tu- di New York in obratno, pro- vinca v tem primeru niso niti kakšne Dražgoše niti Mari- bor. Provincialec je lahko tudi tisti Newyorčan, ki v svojih štiridesetih letih ni nikoli po- kukal izza svojega vogajf. ozi- roma se mu zdi, da je tisto, kar se skriva za prvim voga- lom stvar nekoga drugega, stvar, ki se njega samega kot starega domorodca nikakor ne tiče in se ga tudi ne more dotikati na kakršenkoli že na- čin. V Radgoni, tisti avstrijski, je bil nedavno seminar, razpra- va, ki se neposredno ni doti- kala v uvodu načete teme, to- da vedno bolj se ji je približe- vala: kaj je tisto, kar neko geografsko področje označuje ža provinco. Kultura? Seveda, kultura vendar. Športni klub lahko imajo tudi železarske Jesenice. In to dober, vrhunski športni kolektiv. Toda, kaj jim to pomaga, ko z Jesenic bežijo domala vsi domorodni hokeji- sti. In se za male denarje, marsikdaj manjše, kot bi jih bili deležni v svojem kraju, prostituirajo pri konkurenci. Ja, odsotnost kulturnega utripa. In nič drugega. Pa pri tem ne mislim na koncerte tipa Pavarotti oziroma gosto- vanja Londonske opere, tem- več na tisto, kar neko geograf- sko področje dvigne iz sivega povprečja dolgčasa: kultura bivanja, vsekakor. Ki pa spet ni nujno poveza- na s tipom kulture kakšnega Planeta Holywood ali pa klu- ba Metropolis. Pa raznoraz- nih Fashion in Hard Ročk Ca- fejev, ki tako in tako v večini primerov delujejo brez licence in si kakšne glamurozne otvo- ritve s Cindy Crawford ali pa Davidom Boiviejem ne morejo privoščiti, marveč enostavno tiste kulture, ki je avtentična. Ki je avtohtona in marsikadaj vezana na samo kulturno izročilo. Hja, samo za ilustra- cijo; Šaleška dolina se denimo kiti in hvali s Kavčnikovo do- mačijo, Vrhnika pa s sodobno kinodvorano, medtem, ko Cankarjeva hiša sameva in tone v pozabo. Žal. Kar ne pomeni nič drugega kot to, da je provinca zgolj v glavi. Da je vrhniški kompleks provincial- nosti kulminiral v kinodvora- ni, šaleški pa se osvobodil v Kavčnikovi domačiji. In ko grem na obisk Kavčnikove do- mačije ne grem v provinco, provincialno pa je peljati se mimo Cankarjeve hiše, je niti ne opaziti in zaviti v novo kinodvorano, v kateri sedi de- set ljudi. Hja, morda primer ni naj- boljši. je pa dovolj zgovoren. In takih primerov je neskonč- no. Samo v Radgoni jih je bilo naštetih nekaj deset. Že res, da so se v glavnem geografsko dotikali severovzhodne Slove- nije in deloma tudi bilingval- nega fenomena nekaterih prekmurskih občin, pa ven- dar je zaključek radonske in naše zgodbe en sam. Provinca obstaja le v naši glavi in od nas samih je odvisno, ali bo- mo provincialci ali svetovlja- ni. Pa če živimo v Ljubljani, Celju, Šentjurju ali morda celo v Selah pri Slivnici. Keramika in steklo , ?wj8nji teden se je v Mu- zeju novejše zgodovine v Celju iztekla razstava likov- lili del, ki jih je naredila Ljubica Ratkajec Kočica. Avtorica je bila rojena leta 1535 v Zagrebu, v petdesetih 'ftih pa je v tem mestu bila ''pisana na strokovno šolo uporabne umetnosti (Škola Pfimijenjene umijetnosti), h je tudi diplomirala. Za- 'fni je bila zaposlena kot in- dustrijska oblikovalka, poz- "fje pa je pridobila status li- kovne umetnice uporabne umetnosti. V prvi polovici ^stdesetih let je pričela s svo- l'®i deli sodelovati na skupin- ^l^ih razstavah in bila je pri- stna na mnogih pomembnih odmevnih razstavah doma ® v tujini, imela je vrsto sa- mostojnih razstav, prejela pa je tudi več nagrad. Je članica »Udruženja likovnih umjetni- ka primijenjenih umjetnosti Hrvatske« ter Društva obliko- valcev Slovenije, živi pa v Ro- gaški Slatini. V vseh teh letih, kar se uk- varja z oblikovanjem, je Ljubi- ca Ratkajec Kočica razvila svojstven način izražanja na področju plastike. Njeni liki so stilizirani, to je še posebno razvidno, kadar dela serije, denimo ženskih figur. Gre za značilno oblikovano telesnost, z gladkimi površinami, liki so v oblačilih, v posameznih frag- mentih je poudarjena struktu- ra oblačil, izrazita pa je tudi telesnost prikazanih figur. Po- leg tega, da se precej ukvarja s figuraliko, precej pozornosti namenja tudi oblikovanju pla- stik, ki imajo abstrakten zna- čaj in ki delujejo izrazito deko- rativno. Avtorica zelo dobro pozna oba materiala, s kateri- ma dela, keramiko in steklo, ki ju spretno oblikuje do tistih oblik, ki jih želi dobiti in v katerih se izražata zrelost in kvaliteta kot rezultat njenega dela, ki ga je razvijala vrsto let. BORIS GORUPIČ Dve seriji ^avli hotela Dobrna je postavljena razstava likovnih del '^^rtine. Žerjal. •izstavljeni sta dve seriji, v katerih so dela, ki so si med sabo Podobna tako slogovno kot tudi v tehnični izvedbi. Prvo serijo .^^^avljajo slike, ki so naslikane na okroglem formatu. Te slike Martina Žerjal naslikala z barvnimi nanosi, ki med sabo ne ^^dijo poudarjenih kontrastnih razmerij, vendar pa je prisot- ^ dinamika, Id v kompozicije vnaša določeno razpoloženje, značilno za celoten sklop razstavljenih slik. Drugo enoto razstave sestavljajo dela, ki so po svoji ^snovi bolj plastična. Avtorica je namreč na likovno površi- 0 nanesla različno oblikovane kovinske kose. Ti so med j prepleteni v raznih zasnovah, pogosto pa gre za .Sodišče, v katerem imajo geometrijska razmerja pomem- ° mesto. Geometrizem kot takšen je v likovni umetnosti M vendar je zanimivo videti, kako se mlajše generacije ^^^^■"jajo z določenimi likovnimi vprašanji ter njihovo zdru- ^^ 3nje svoje kreativnosti s tem, kar je bilo na tem področju "Narejenega. V razstavljenih delih je tako razvidna svežina ^^snova, ki kaže na izvirnost posameznih likovnih zamisli, je Martina Žerjal tudi uspešno prikazala v svojih delih. BORIS GORUPIČ TRIDESETA LETA NA CEUSKEM Naj živi kralj Kljub temu, da je v začetku tridesetih let javno življenje močno zaznamovala diktatu- ra kralja Aleksandra, so na Celjskem z od- kritimi simpatijami spremljali kralja in nje- govo družino. To se je še posebno izkazovalo ob prazno- vanju rojstnih dni članov kraljeve družine^ ki so bili poleg vidovdanskega praznika (28.6.) in dneva »zjedinjenja« (L12.) največji posvetni prazniki. Celjske dame, ki so se združevale v Kolu jugoslovanskih sester, so najzvesteje praznovale 9. januarja, ko je imela rojstni dan kraljica Marija. Štirinajst dni kasneje je slavil kraljevič Tomislav (roj, 19.1. 1928). Ker je bil zaščitnik jugoslovanskega gasilstva, se je tega dne v Celju trlo gasilcev iz celotnega sreza. Ti so se s svojimi praporji udeleževaU maše v katoliški cerkvi, njihovi zastopniki pa kasneje še v pravoslavni in evangeličanski (nemški) cerkvi. Najslavnejše praznovanje je bilo v začetku septembra, ko je rojstni dan prazno- val prestolonaslednik, kraljevič Peter (roj. 6.9. 1923). V Celju so vsako leto v ta namen pripravili štafetni tek z baklami po mestnih ulicah. Na okoliških hribih pa so v čast kralje- viču goreli kresovi, z Jožefovega hriba pa se je razlil veličasten ognjemet. BRANKO GOROPEVŠEK |Q I KULTURA Mmm Medicinske sestre prepevajo Celjski nonet Cvet je priljubljena pevska skupina Nonet medicinskih sester iz Celja, ki nastopa skupaj s citrarjem, je posebnost. Na našem območju jih dobro poznajo, saj so pevke v zadnji sezoni nastopile blizu štiri- desetkrat, od tega na sedem- najstih samostojnih koncer- tih. CZ___ . Marsikdo že z veseljem pri- čakuje njihov nastop v okviru prireditev Poletje v Celju knež- jem mestu, ki bo 27. avgusta, v čudovitem Atriju gostišča Ma- jolka. Skupaj z »njihovim« ci- trarjem prof. Petrom Napre- tom, seveda. Letošnje pevske počitnice medicinskih sester bodo tako nekoliko krajše, saj se bodo pred tem zbrale še na vajah. To bo uvod v njihovo peto pevsko sezono. Pojoče medicinske sestre je mogoče slišati na samo- stojni glasbeni kaseti Sloven- ka sem, za jubilejno leto pa razmišljajo o lastni zgoščen- ki. Predlani so, skupaj z žen- skim pevskim zborom Lju- bečna, izdale notni zvezek Vesele ljudske pesmi, s pri- redbami, ki so delo prof. Jo- žeta Leskovarja iz Slovenj Gradca. V jubilejnem letu se bodo prav gotovo večkrat spomnile začetka svojega pevskega druženja. Pevska skupina Cvet je zacvetela ko je celjsko Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov slavilo 30-letnico delovanja. Takrat- na predsednica društva Olga Nezman si je kot dolgoletna pevka zaželela kar sestrsko pevsko skupino. Po treh pev- skih vajah je na slovesnosti prvič nastopil Cvet, najprej kot sekstet, po nekaj mesecih pa že kot sedanji nonet. Za prvi nastop so znale vsega tri pesmi, danes pa jih je v njiho- vem repertoarju že 64, pred- vsem narodnih ter marsikaj iz svetovne glasbene zakladni- ce. Organizacijski vodja skupi- ne je višja medicinska sestra Olga Nezman, umetniški vod- ja pa Vida Bukovac, ki je zna- na še po vodenju ženskega pevskega zbora Ljubečna. Prej je nonet Cvet spremljala citrarka Anita Brežnik iz Go- rice pri Celju, zadnjo pevsko sezono pa prof. Peter Napret iz Laškega, ki nadaljuje s štu- dijem citer v Avstriji. Notranje zadovoljstvo Pevke, ki imajo veliko de- lovnih ter domačih obvezno- sti, so se nekoliko zamenjale, v sedanjem sestavu pa nasto- pajo že drugo leto. Tako lah- ko na koncertih slišimo ubra- ne glasove Olge Nezman, Zo- rice Fendre in Irene Vrečko iz celjskega Zdravstvenega do- ma, Marjane Velikanje iz žal- skega, Ljudmile Par in Marja- ne Drnovšek iz celjske bolni- šnice, Irene Kraljič iz žalskega vrtca ter kozmetičarke Nata- še Augustinčič, ki so medicin- ske sestre. Zanimivo je, da v Cvetu prepevata mati in hči, Nezmanova in Augustinčiče- va. Med devetimi glasovi je slišati prvi sopran njihove umetniške vodje Vida Buko- vac, ki jo v javnosti najbolj poznajo po vodenju različnih zborov, sicer pa je prav tako odlična pevka. Nonet Cvet je torej pogosto na različnih odrih. Poleg števil- nih samostojnih koncertov jih je mogoče srečati tudi v kultur- nem programu najrazličnejših prireditev. V Celju pripravi no- net vsako pevsko sezono vsaj po dva samostojna koncerta, med katerim omenjajo kot posebej odmevne njihove bo- žične koncerte v cerkvi Sv. Du- ha ter pomladanske v Narod- nem domu oziroma nazadnje v Celjskem domu. Zelo rade se spominjajo letošnjega kon- certa v prostorih velenjske glasbene šole, kjer so vzposta- vile z občinstvom tako prisrčni stik, da so se kar težko ločili. Prav tako so nastopile na šte- vilnih božičnih koncertih po cerkvah od Slovenskih Konjic do Brežic ter od Bočne do Buč ter Kozjega. Lepo so jih spreje- li tudi po vseh upokojenskih domovih celjskega območja ter v nekaterih zdraviliščih. V Cvetu omenjajo povabila v Švico, Nemčijo, Avstrijo ter na Madžarsko,«nastopile pa so že v Vatikanu ter po Rimu. V pri- hodnji, jubilejni sezoni bi se nonet Cvet rad odzval povabi- lu Slovencev v Švici ter v Gre- venbroichu. Med nastopi je potrebno omeniti udeležbo na revijah manjših vokalnih sku- pin v Vojniku ter Celju, kjer so glasbeni kritiki nonet Cvet od- lično ocenili. To, da vaja dela mojstra, velja po svoje tudi za priljub- ljeni nonet. Zbirajo se enkrat tedensko, v glasbeni učilnici celjske tretje osnovne šole, kjer so skupaj po dve uri. Pev- ke si imajo veliko povedati, vendar časa za klepet ni. Po službi ter domačih obvezno- stih pridejo na pevske vaje utrujene, petje pa jim pomeni sprostitev ter posebno notra- nje zadovoljstvo. Njihova pot na vaje je bolj ali manj dolga - iz različnih koncev Celja, iz Nove Cerkve, Ponikve pri Grobelnem ter iz Žalca. Rade bi veliko prijateljevale, pa za to ni časa. Tudi po kon- certih skoraj vedno odhitijo na svoje domove. Njihova ljube- zen do lepega petja je tolikšna, da zmore vse ovire. BRANE JERANKO PRIREDITVE KONCERTI 1 Na Velenjskem gradu bo ju- tri ob 20.30 večer šansonov To- neta Pavčka z naslovom Lan. Na gradu Podsreda bo v soboto ob 20. uri koncert slu- šateljev seminarja za klasični saksofon. Na gradu Tabor v Laškem bo jutri, v petek 8. avgusta, ob 20.30 uri nastop Dua Pedro Tagliani in Tonino Porto. f " RAZSTAvTnl V glavni dvorani Stare grofije Pokrajinski muzej Ce- lje do 24. avgusta razstavljajo portrete in risbe Krištofa Zu- peta ter kipe Viktorja Pleste- njaka. V Hotelu Merx v Celju raz- stavlja do 31. avgusta olja sli- karka Marija Artiček iz Celja. V razstavišču Firšt ponuja Pokrajinski muzej Celje na ogled razstavo Stare upodo- bitve Logarske doline. V razstavišču Lapidarij Pokrajinskega muzeja je do 30. septembra še vedno na ogled razstava Libojske kera- mike. V galeriji Hodnik je do konca avgusta na ogled raz- stava iz zapuščine Avgusta Lavrenčiča. V Galeriji sodobne umet- nosti bo do konca avgusta na ogled razstava slik Jožeta Ciuhe. V salonu Fiat v Ipavčevi ulici do 14. avgusta razstavlja Damjana Bohorč. . V Zdravilišču Laško raz- stavlja Franek Markošek. V Osrednji knjižnici Ce- lje so na ogled raziskovalne naloge celjskih osnovnošol- cev in srednješolcev z naslo- vom Radovednost je lepa čednost. V avli Telekoma, For(j Ionu podjetja Avto Celj^' Avtotehniki Celje v sod vanju s podjetjem §vao razstavlja svoja dela v olj^" 1. septembra Vlado Ger^J V gostišču Mihec in ho^ Merx razstavlja Rajko MjJ rič in v Etolu ter EcopoJ Vlado Renčelj-Ver. V knjižnici Šentjur ^ stavlja akrile in risbe slj^ Goran Horvat. V Likovnem salonu Cei razstavlja Marko Šuštaršif V Mestni galeriji Rieme, Slovenskih Konjicah ^ stavlja slike in unikate nam no delanem papirju akaden ska kiparka Andrejka Čufet V avli hotela Dobrna j danes in jutri razstavlja sliloj ka Martina Žerjal iz Kopra.! V hotelu Evropa v Ce| bo 9. avgusta ob 20. uri dr, žabno srečanje Sami - osa^ Ijeni. Union od 7. do 13.8. obli uri ameriški film SanjsI moštvo, ob 20. in 22. uriairn riški film Relikvija; Poletnik no od 7. do 13.8. ob 21.! ameriški film Sanjsko mo tvo; Metropol od 7. do 13. ob 16.30, 19.00 in 21.30 au riški film Batman in Robi 9.8. ob 24. uri za ponočnja Relikvija. Kino Žalec 8.8. ob 20. ameriški film Breakdov 9.8. ob 20. uri Breakdown, 22. uri erotični spektal Shovvgirls; 10.8. ob 18. i ameiriški film Space jam, 20. uri Breakdovvn. Kino Dobrna 9. ob 19. uri 10.8. ob 17. uri angleški fi Angleški pacient . Počitniški kino Šentj 13.8. ob 10. uri ameriški fi Trčeni profesor. Zbori za oblelnico V okviru praznovanj ob 750-letnici prve omembe Ljubnega v pisnih virih so na svoj račun prišli tudi ljubitelji cerkvenega zborovskega petja. V cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Radmirju so namreč priredili koncert dekanijskih pevskih zborov, na posnetku Jožeta Miklavca pa je predstavljen mešani cerkveni pevski zbor z Ljubnega pod vodstvom Minke Zalesnik. Sicer so ob tej priliki na Ljubnem v počastitev obletnice pripravili slavnostno mašo, odprli razstavo cvetnonedeljskih potic in v cerkvi sv. Elizabete pripravili srečanje s šestimi misijonarskimi krožki evropskih držav. US Niko ignjatič na Ptuju Niko Ignjatič je uveljavljeni celj- ski slikar, saj je že polnih 30 let prisoten na likovni sceni, za sabo ima okoli 80 samostojnih razstav doma in v tujini, številni ljubitelji likovne umetnosti pa ga poznajo predvsem po njegovem nadrealiz- mu, s katerim se izraža tako na reliefni, kot tudi ploskovni podla- gi- Od 1. avgusta Niko Ignjatič raz- stavlja v ptujskih Termah in sicer v tamkajšnji rezstavraciji »Prstec«, skupaj s ptujsko slikarko Cecilijo Bernjak, Gre za prvo, otvoritveno razstavo v teh prostorih^ kjer se bo razstavna dejavnost v bodoče redno odvijala. Celjan Niko Ignjatič je v tem delu Slovenije že stari znanec, saj je 1995.- leta sodeloval na ptujski slikarski koloniji in njeni razstavi, lani pa še na sliakrskem ex-tempore Ljutomer J996 ter s svojo sliko tudi na dobrodelni aukciji za pomoč pri ureditvi srednjih šol za dostop inva- lidni mladini. Tudi v Celju vsako leto 2. januarja podari celjski porodnišni- ci eno od svojih likovnih del. Na sedanji razstavi na Ptuju se predstavlja z osmimi olji na platno, dela sodijo v sklop njegovega na- drealizma in so bila ustvarjena v njegovem novejšem ustvarjalnem obdobju v letih od 1995-97. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. Ž. BEŠKOVNIK Koncert za violončelo in klavir V dvorani celjske glasbene šole so v Zavodu kulturne prireditve Celje v torek zvečer priprai koncert violončelista Cirila Škerjanca in pianisi Mojce Pucelj. Koncert obeh umetnikov je sodil v sklop priredi Poletja v Celju, knežjem mestu, občinstvu pa sta predstavila s Suito v G-duru za violončelo solo BI 1007 Johanna Sebastiana Bacha in sedmimi variacij; na Mozartovo temo iz opere Čarobna piščal v Es-di Ludvviga van Beethovna. V nadaljevanju koncerta sta Ciril Škerjanec in Mojca Pucelj, ki sta prav v teh di pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izdala ploščo z deli Ludvviga van Beethovna, Johann Brahmsa in Lucijana Marije Škerjanca, predstavil tremi fantazijskimi skladbami Roberta Schumanna deli Gabriela Faure in Camilla Saint-Saensa. Razstava Zvonke Požun v Avstriji v četrtek, 21. avgusta bo v Barnbachu, v pr®^ rih Stolze Glas-Centra odprla razstavo celjska karka na steklo Zvonka Požun. Zvonka Požun se je rodila v Celju in je po po^ grafična oblikovalka. Po končanem študiju je sod vala na različnih področjih, med drugim na podre filmskega ustvarjanja, kot arheološka risarka P' daljše obdobje delala v Pokrajinskem muzeju Ce Njene prve poslikave na steklo sta opazila stekla muzej iz Barnbacha in steklarna Stolzle Oberglas. O gočila sta ji dodatno izobraževanje, sedaj je že drugo učenka Norberta Laneggerja, upokojenega slikar)^ steklo, ki ji predaja znanje, pridobljeno z dolgole® izkušnjami. Njena največja želja je, da se staroda^ tehnik slikanja na steldo, ki gredo vedno bolj v po^ nauči kar najbolj natančno in temeljito. ^ ijjNOPIČ KULTURA | Q UtiUkl večer na Taboru iutri,vpetek,8. avgusta, Jtretja letošnja prireditev gradu Tabor v Laškem. Stopila bosta brazilska "fgbenika Pedro Tagliani Tjoninho Porto. ' 0^etnika sta se spoznala fd delovanjem v skupini 5ato Groso na Dunaju, v ' .pjih letih pa igrata skupaj ^ubih in na raznih priredi- l^j]! v Evropi. Razvila sta Lelje novih smernic bra- zilske glasbe, saj sta osnov- brazilskemu zvoku godala še jazz in malenkost [ockglasbe. Tagliani je karie- [0 pričel kot kitarist in aran- ^er brazilske skupine Riaz de pedra, ki danes deluje v Miinchnu, Porto, ki je v Evropi sedem let, pa se je kot pevec in vsestranski instru- mentalist - igra kitaro, bas, [jjndolino in tolkala, izkazal li pri številnih glasbenih skupinah. Koncert brazilskega dua sebo pričel ob 20.30. Prihod- nji teden, 15. avgusta, se bo- do prireditve na gradu Tabor končale. Kot zadnji bo nasto- pil mednarodno priznani ki- tarist Michael Langer iz Av- strije. JI Pevci iz sicomarsice fare? Cerkveni zbor skomarske fare s pesmijo bogati kraj že več desetletij. Mnoge narod- ne melodije bi že zdavnaj utonile v pozabo, ko jih ne bi prepevali domači pevci. Zato je poskrbel nekdanji zborovodja, organist in odlični tenorist Alojz Kovše, ki je zbor vodil petinpetdeset let. Vse do smrti, v letošnji pomladi je or- glal na svoj stari ročno izdelani harmonij in pel. Za svoje delo je prejel več priznanj, pa tudi mnoge je navdušil za petje. A zadnje tri mesece je cerkveni pevski zbor brez zborovodje. Kljub temu pevci nadaljujejo z delom, ena od »gonilnih sil« zbora pa je sedaj sin nekdanje- ga vodje, Jože Kovše. V zlati dobi obstoja je imel skomarski zbor okrog dvajset članov, danes jih je le dvanajst: Ana Vovk, Jožica Veranič, Li- dija Pogorevc, Jože in Terezija Kovše, Konrad Hrovat, Terezi- ja Potočnik, Jožica Hartman, Dragica Iršič, Marjana Kovše, Suzana Potočnik in Franc Po- točnik. Slednji je najstarejši pe- vec, najmlajša članica pa ima osemindvajset let. »Poleg tega da nimamo zborovodje, nam manjkajo tudi mladi pevci,« je dejal Jože Kovše. Pesmi pevcev cerkvenega zbora prihajajo iz cerkvene pe- smarice, njihovega lastnega spomina, in ker so ponosni na svojega Jurija Vodovnika, je ve- lik del skladb še izpod njegove- ga peresa. Vodovnik je tako priljubljen tudi zaradi malce zbadljive ter humorne vsebine. V zboru znajo zapeti kar blizu sto pesmi. Ducat pevcev vadi vsak petek na domačiji Kovše, kjer poleg vadbenega dela za- pojejo še kaj za svojo dušo kot prava družba. In to nedvomno so. »Odlično se razumemo, spoštujemo se. Med nami ni razlik, ni vodje,« je pojasnil Jože. Pojejo v cerkvi ob nede- ljah in praznikih, njihovih šti- rih altov, treh basov ter petih sopranov pa ni mogoče pogre- šati niti ob pomembnejših kra- jevnih dogodkih. Pred nekaj leti so bolj aktivno nastopali tudi po drugih krajih v občini. ■■■■■■■■■■■■■■■ B.H. IZGUTENBERGOVE GALAKSIJE Barabe v književnosti Takole je zapisal v nekem pismu iz leta 1871 profesorju Georgesu Izambardu, ki ga seveda živ bog ne pozna, Art- hur Rimbaud: »Zdaj se vda- jam razuzdanostim, kolikor je le mogoče. Zakaj? Hočem biti pesnik in delam, da bi iz sebe naredil vidca: nikakor ne boste razumeli in jaz bi vam skoraj ne znal razložiti. Gre za to, da se doseže nezna- no z razdiranjem vseh čutov. Trpljenja so neizmerna, toda treba je biti močan, biti rojen pesnik in jaz sem spoznal, da sem pesnik. To nikakor ni moja krivda. Napačno je reči: Mislim. Moral bi reči: misli se me... Jaz je nekdo drug.« Pustimo ob strani svetobol- no sevanje duha časa, ki kot metafizična zavest ali bolje rečeno podzavest še ni doži- velo Auschvvitza. Verjemimo temu trpljenju. Vas tisto o po- trebi po razdiranju vseh čutov ne spomni na osnovnošolske (za tiste, ki ste prišli do osme- ga) definicije dekadence? Možno; čeprav je v kontekstu celotnega pisma, ki ga vsebu- je »Pijani čoln«, izbrani spisi 1984, v slovenščino prevede- nega Arthurja Rimbauda, stvar povsem drugačna. Rim- bauda očitno precej razburja, skeli, fant celo fizično trpi spričo plehkosti literarnega občestva (očitno kronično vnetje književnosti), ki ga v takratnem aktualnem trenut- ku obkroža. Njegova želja je v bistvu potreba po tem, da se kot pošten pesnik, za kar se ima, odtegne tem ljudem, tej zeli v literarni orbiti. Bog ve, da to ni lahko. To so namreč ljudje, s katerimi se vsakod- nevno srečuje, z njimi spije kavo, čveka, o čem drugem bi v letu 1871 kot o pariški ko- muni, o vdaji Prusu Viljemu prvemu, baje se Angleži ne- kaj pričkajo z Buri glede dia- mantov ob Vaalu... Rimbaud te ljudi, ki jim pravi »stari gimnazijski bedaki« , celo na nek način, to opisuje v prvem delu zgoraj citiranega pisma, izkorišča. Nosi jim v prebira- nje svoje pesmi. Ti, po njego- vo »gimnazijski modreci«, pa ga počaste s kakšnim pivom ali kaj več (to so namreč za Rimbauda razuzdanosti). O talentu ni dvomiti, Rimbaud ga je nedvomno imel, tako da za pivo dobi. Rimbaud v tem okolju išče nekoga, ki bi ga mislil, njegov jaz, ki ni on sam, išče neko resnico, po- dobno Nietzschejevi kovani, ki bi spregovorila sama po sebi, mimo tega, po pivu diše- čega vsakodnevnega, ince- stuoznega odnosa, ki se vese- lo oznanja v frazi vsakdana: da se ja ne bi komu zameril! Pesnik se mora zameriti!!! Rimbaud to ve in se je tudi zameril. To sicer ni pravilo. zameriti se; čeprav, kdo pa pravi, da naj ne bi bilo? Pismo je bilo pisano v času, ko je v Parizu vrelo! Ta poda- tek ima svojo težo. Koliko je potemtakem v tejle rubriki to- vrstno pisanje smiselno pred- lagati v branje? Pri nas je na- mreč vrelo par let nazaj, po- tem pa na srečo izparelo brez pretiranega vonja po krvi. Evolucija, mar ne? In zdaj? Vse skupaj ena sama ogrom- na gmota počasne, čez plan valeče se lave kolektivnega nezadovoljstva in tukajšnjega antipoda nezadovoljstvu - po- žrešnosti. In v vsem tem ne- zadovoljstvu in vsej tej požre- šnosti si človek večkrat dnev- no natihoma reče, ne daj Bog skušnjave, ki bi me pograbila, da bi izrekel kakšno resnico, saj se še komu zamerim! Koli- ko je smiselno predlagati bra- nje, ki ni v trenutnem trendu pisanja? Saj veste, da je danes pač trend »pozitiven pogled na svet« in seveda gre s tem tudi pisanje, kuhanje, sajenje rdeče pese... Tisti pozitiven pogled, ki gleda v svet skozi oči, v ne dosti pozitivno uso- do vdanega človeka. Evoluci- ja, mar ne? Tisti pozitiven po- gled, rakasto bolan od etične neobčutljivosti in cinične ra- dosti bivanja, ki je imperativ. Potrebno jo je doseči, če ne drugače pa s šusom v vene. Kohko je smiselno predlagati v branje »negativce«, katerih paradigmatičen primer je Rimbaud, ko je vse bolno od pozitivne energije, bajriše- motorverkšafta, dednih kla- nov, ki omogočajo, da, hčere gledahških ravnateljev, pojejo ob bok pravim legendam po- pevke, ker imajo pač rade, kot madam Edith, da jih posluša zbrana in izbrana klientela, ki pa zagotovo ni prišla tja iz tega razloga. Ljudje božji, imejte vendar nekaj stila, če pa že tega ni, se nas vsaj usmilite. Koliko torej je smi- selno? Ne najdem odgovora, sem se pa v camusovsko uporni maniri odločil, da se mora sizifov mit vsaj obredno ohranjati. In tako bom odslej predstavljal te, ki sp skozi svoj čas kljubovali, ki so žele- li najti svoj drugi jaz, jaz, ki jih misli in misli svet brez tiste kalne uvidevnostne za- vore. Z Arthurjem Rimbaud- jem pričenjam s ciklom o lju- deh, ki jih je njihov čas zavr- gel. Brez skrbi, vrnili so mu! Piše: HUDEJ MOHOR Ko obnavljajo grad J VgraduOlimjepriPodčetrt- nadaljujejo obnovo zani- . grajskega pročelja in ostrešja ter menjujejo kritino. Zdeli, v približni vrednosti 12 milijonov tolarjev, so začeli v ačetku julija, končati pa na- meravajo pred jesenjo. Gre za nadaljevanje večletnih vlaganj v eno od najbolj obiska- "ili turističnih točk v državi, ki je kot objekt I. kategorije tudi v programu rtiinistrstva za kultu- ro. Doslej so marsikaj postorili v izjemni notranjosti cerkve, ki je ^sklopu gradu, pa tudi v graj- ^fin delu. Kot je povedal žu- Podčetrtka, Marjan Drofe- Jil^-je bila streha objekta toliko dajana, da so se vpraševali, ^jetako obnavljanje notranjo- ^ sploh umestno. Tako so lani še letos začeli z zamenjavo ^tine na cerkvi, ki je iz 17. Joletja ter predstavlja popolni ^ok. Lastnik gradu je namreč '^'^ina Podčetrtek, najemnik ^je mariborska Škofija. Inve- sta Občina Podčetrtek Zavod za varstvo naravne in Jlturne dediščine Celje, dela ^ izvaja IPI iz Rogaške Slatine. , ^ed Podčetrtkom in Olim- ■J je trenutno opažena tudi Jj"^opališka cerkev Device ^l^fije na Pesku, nevsakdanje ki slovi v umetnostnih p^^Sih po osmerokotnem stol- . ■'^o spomeniškovarstvenih |. ^evah jo prekrivajo s škri- Investitor je podčetrteš- ^ župnija, v sodelovanju z '»istrstvom za kulturo in ^^g^četrtek._ p^l^bniki Olimja, kjer je za ^.'Jom in Dubrovnikom tretja 1,'^ejša lekarna v Evropi, d^vljajo, da potrebuje grad sp^^^^^e zanimivosti. Olimski sp^^^mk so namreč dobro Sost številni domači in tuji ' ^to med drugim razmiš- ljajo še o možnostih za galerij- ski prostor. Kljub temu pa sta olimski grad in njegova cerkev Marijinega Vnebovzetja še ved- no odlično obiskana. Za grad, skupaj s starodavno lekarno, so v davni preteklosti skrbeli me- nihi pavlinci iz hrvaške Lepo- glave, v zadnjih letih pa sloven- ski minoriti. Pater Gavdencij Skledar, ki predstavlja obisko- valcem bogato olimsko kultur- no dediščino, pravi, da obišče Olimje po 30 tisoč obiskovalcev na leto, na mesec pa celo po 6 tisoč. Prihajajo iz vse Slovenije, veliko jih je iz sosednjih držav, pa iz Izraela, Amerike, Japon- ske... BRANE JERANKO Sembriska cericev bo obnovljena V Šembricu nad Velenjem bodo do konca septembra, ko bo zaključeno praznovanje občinskega praznika, obnovili fasado 366 let stare cerkve. Vsa organizacijska in velikokrat tudi fizična dela obnovitve ležijo na ramenih mežnarja Alojza Jelena in ključarjev Antona Brešarja, Ivana Vošnaka in Ervina Zajca. Šembriško cerkev, posvečeno sv. Bricu, sv. Luciji in sv. Valenti- nu, prvič omenjajo v pisnih virih že leta 1631. Leta 1840 so cerkev malo povečali, osem let kasneje so jo dvignili za dva metra, napravili oboke, vzidali večja okna in dodaU dva stranska oltarja. Leta 1976 so na zvoniku obnovili bakreno streho, pred štirimi leti pa v celoti prenovili ostrešje. Okrepili so še temelje in obnovili taborsko obzidje ter notranjost cerkve, ki lahko sprejme kakšnih 170 ljudi. Za vsa obnovitvena dela od leta 1993 bodo morah odšteti več kot 4 milijone tolarjev, od tega je država namenila milijon in pol, velik del so darovali farani, nekaj denarja pa so zbrali tudi z dobrodelnimi prireditvami. LOJZE OJSTERŠEK Nadarjeni osnovnošolci v Piranu Občinska zveza prijateljev mladine iz Celja je od 18. julija do 5. avgusta organizirala letovanje za nadarjene učence osnovnih šol iz celjske, vojniške in štorske občine. Likovne kolonije se je udeležilo 16 otrok, v plesnem gledališču je bilo 7 mladih plesalcev, biologov in ekologov je bilo 17, angleščine pa se je učilo 11 učencev. Na posnetku so dekleta v plesno-gledališki delavnici Sonce pod vodstvom Igorja Jelena. Dekleta so svojo predstavo poimenovala Labodje jezero v slovenskem morju. N.G. 20 NASI KRAJI IN UUDJE S konji do mestnega križa Oživljanje konjereje - V Konjerejskem društvu Celje v poldrugem letu že blizu 100 članov, v soboto bodo razvili svoj prapor Konjerejsko društvo Celje pripravlja v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Celje v soboto, 9. avgusta, zanimivo konjeniško priredi- tev. Povorko konj in konjskih vpreg, konjeniško tekmova- nje ter spretnostne vožnje pa bodo v društvu združili še z razvitjem svojega praporja, kar je po besedah predsedni- ka Andreja Piška za tako mla- do, še ne poldrugo leto staro društvo velik uspeh. V Konjerejsko društvo Celje, ki so ga rejci in ljubitelji konj v sodelovanju s Kmetijsko sveto-' valno službo Celje in selekcij- sko službo ustanovili konec lanskega marca, je trenutno vključenih 97 članov iz občin Celje, Vojnik, Štore, Žalec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Laško. V društvu ugotavljajo, da je reja hladnokrvnih in to- plokrvnih konj na Celjskem v porastu, 97 članov društva pa po zadnjih podatkih skrbi za 550 konj. Po besedah predsednika društva Andreja Piška je ko- njereja vse bolj uveljavljena do- polnilna dejavnost na kmeti- jah, konje redijo za razplod, nekaj za prodajo, saj je povpra- ševanje po konjskem mesu zla- sti pri naših zahodnih sosednih vse večje, na prvem mestu pa je pri rejcih vsekakor Ijubiteljs- tvo, navezanost na konje, ki pri nekaterih izhaja že iz otfbštva in jo zdaj prenašajo tudi na svoje potomstvo. Tako je tudi pri Piškovih v Medlogu, kjer so konji pri hiši že »od nekdaj«, Andrejev oče je s konji preva- žal gradbeni material,-ljubezni do teh plemenitih živali pa so se navzele tudi tri Piškove de- klice, ki se trenutno veselijo ob dveh plemenjakih, dveh kobi- lah in malem žrebetu pasme norik in slovenske hladnokrv- ne pasme. V konjerejskem društvo pos- večajo največjo skrb izobraže- vanju rejcev z organizacijo pre- davanj in strokovnih ekskurzij, obiskali so kobilarno v Lipici in se udeležili svetovne razstave konj v Veroni, skupnim pre- ventivnim pregledom konj, vo- denju celjskega sejmišča z or- ganizacijo živinskega sejma vsako tretjo soboto v mesecu ter sodelovanju na sorodnih prireditvah širom Slovenije. Ob vsakoletnem blagoslovu konj, ki ga pripravijo pri celjski cerk- vi Sv. Duha ob godovnem dne- vu zaščitnika konj sv. Štefana, je osrednja prireditev Konjerej- skega društva Celje konjeniška prireditev, ki jo letos drugič pripravljajo ta konec tedna. V soboto ob 10. uri se bo povorka konj in konjskih vpreg odpra- vila od gostilne Čulk, mimo Cestnega podjetja Celje in Gla- zije do Narodnega doma in mestnega križa, popoldne po 14. uri bo na aerodromu v Levcu konjeniško tekmovanje ter spretnostne Vožnje eno in dvovpreg, na večer pa razvitje društvenega praporja š kultur- nim programom, razglasitev tekmovahiih rezultatov in dru- žabno srečanje. 1. STAMEJČIČ Dober teden pred sobotno konjeniško prireditvijo na aerodromu v Levcu je bilo prijavljenih okoli 30 tekmo- valcev, še enkrat toliko pa jih pričakujejo na sam priredi- tveni dan. Tekmovalci se bo- do po 15. uri podali skozi kvalifikacijske dirke, sledila pa bodo finalna tekmovanja dirk dvovpreg in enovpreg ter galopske dirke hladnokrvnih in toplokrvnih konj. V spret- nostnih vožnjah pa se bodo pomerile eno in dvovprege hladnokrvnih in toplokrvnih knni. Plesali, peli in tekmovali Planjave Rogle so v nedeljo preplavili številni obiskoval- ci. Približno dva tisoč se jih je zbralo med senčnimi po- horskimi gozdovi, kjer je zreški Unior Turizem tudi le- tos organiziral tradicionalni pašni piknik. Obiskovalci so se pomerili v raznih družabnih igrah, organi- zator je poskrbel za mamljive nagrade, pa tudi plesalo se je, kot že dolgo ne. Pašni piknik se je začel že dopoldne, toda glav- nina obiskovdcev je prišla šele zgodaj popoldne, ko je zbrane pozdravila pihalna godba Vevče iz Krškega. Sicer pa sta za glas- bo na pašnem pil^iku poskrbe- la še narodnozabavni ansambel Bratje iz Oplotnice in pevec Al- berto Gregorič. Vojko Korošec, ki je sicer vodja gostinstva v klimatsko-turističnem ^^ Rogla, se je tokrat preskusiij kot voditelj celodnevne prjp^ tve. Zbrane je opogumil, ^ se vključili v številne zaba^, igre. Nekateri so se pomerji; žaganju hlodov, drugi vzajjs nju žebljev, tretji v košnji ve... K sodelovanju so priw tudi najmlajše. Razdelili soj, vreče in že se je začelo teW vanje - skakanje z vrečami, q dalci so glasno spodbujali smejali, tekmovalci ozirom^,^ delujoči v družabnih igrah, so se prijetno utrudili. zmagovalci kot poraženci,: tudi opazovalci so se zateni» selo zavrteU na plesišču pj odrom v neposredni bližini i| tela Planja. Mnogi so si obljti li, da se prihodnje leto ob is;^ času na istem mestu pono\^ snidejo. ^^■IB.F., Foto: E.Masi Na pašnem pikniku so se obiskovalci pomerili tudi v košnji. Spust za čisto Savo Gasilci PGD Krško so prejšnjo soboto organizirali že sedmi spust po Savi od Sevnice do Krškega z različnimi plovili »Za čisto Savo«. Letošnjega spusta se je zaradi slabega vremena in visokega vodostaja udeležilo manj plovil kot so pričakovali. Vseeno pa je na Savo prišlo več kot 200 udeležencev s preko petdeset plovili. Najbolj zanimivo je bilo plovilo, ki sta ga udeleženca izdelala iz 400 steklenic minerdne vode. Zanimivost pa so bili tudi godbeniki godbe na pihala iz Ljubečne, ki so ves čas spusta igrah na splavu. Letos so bili udeleženci iz vseh krajev Posavja in prvič tudi iz Raven na Koroškem, Žalca in Celja. Gasilci v Krškem pravijo, da bo spust prihodnje leto še zanimivejši. Najbolj pa jih veseh, da je Sava iz leta v leto čistejša. To pa je tudi njihov namen, da opozarjajo na potrebo po čistih rekah. Vsakemu udeležencu so gasilci izročili tudi pisno priznanje. MILAN BRECL Kočija na Arciinu V oštariji pri Olčjek v Arciinu so preteklo soboto poskrbeli za svojevrstno popestritev. Za stalne in naključne obiskovalce so namreč pripravili vožnjo z odprto kočijo. V vožnji so sf uživah otroci, nato pa so se opogumili tudi starejši. Kočijaž Zdravko Kožel iz Škofje vasi, ki sicer poskrbi za prevoze s kočijo na porokah, k^j birmah ali drugih slovesnih priložnostih, je goste približno vsake pol ure popeljal po glavni ces Arclina do Vojnika in nazaj. Vožnje s kočijo bodo na Arciinu še kdaj ponovili. Sicer pa bodo v oSt v nedeljo pripravili še razstavo psov, v sodelovanju s podjetjem Ara. Darujte kri! V Rdečem križu Sloveni- je so za avgust pripravili več krvodajalskih akcij. V petek so pripravili akci- jo že v Velenju, v Nazarjah ter v Rogaški Slatini-Kors sta danes (v četrtek 7. avgusta), na Ljubnem ob Savinji pa bo jutri (v petek 8. avgusta). V Rogaški Slatini (teren) bo krvodajalska akcija spet 21. avgusta, 28. bo v Vojniku, v Šentjurju pa 29. avgusta. ijNOPIČ PISMA BRALCEV | "^MEVI ^ovo vodstvo ^0silslce zveze Celje 27, marca 1997 je bil v NT hiavljen sestavek z naslovom Lpan rešuje gasilsko zvezo, v številki NT pa članek z Uovom Novo vodstvo gasil- zveze Celje. Značilno za Jasestavk^ je dejstvo, da gre Lfvem primeru za splet de- Ijjjformacij, zbranih le iz ene- ' yira na osnovi ozkih lokal- 'Jjh interesov. V drugem pri- j^eru gre za splet nepreverje- podatkov, pa čeprav so bili jjefeni na tako »dolgo« priča- kovanem občnem zboru zve- ze. Ta dejstva navajam zaradi (fga, ker menim, da kdor je dosledno prebral gradivo za obfni zbor, se nikakor ne mo- [estrinjati z ugotovitvijo, da je financiranje zelo dobro reše- no v občinah Vojnik in Štore, oicdtem ko v Mestni občini Celje naj ne bi bilo, oziroma [financiranje šepa. Kako duho- «ta ugotovitev, verjetno izre- fena od nekoga, ki finančno situacijo zveze ne pozna in jo samo domneva. Takšna trdi- levje do MOC krivična in v nasprotju z dejanskim finanč- nim stanjem v letu 1996. Če MOC v letu 1996 GZC ne \)\ \z proračuna namenila I ^Hc^ih 20 milijonov tolarjev I [karje skoraj 2 milijona tolar- jev na eno društvo v MOC), zveza prav zagotovo ne bi mo- gla preživeti. Čudno ozračje ornega zbora, tako imenova- na solistična akcija in podob- ne ugotovitve so bile verjetno I plod takšnega finančnega sta- ^ ija.ki je omenjeno kot pretok denarja, od kod in kam pa ni povedano. Na zaključku članka je ome- I"jen »servis«, ki naj bi ga GZC I predstavljala. S tem se popol- '"onia strinjam, ne strinjam pa 1da bi bila zveza zgolj servis '. "'ed društvi in Gasilsko zvezo i Slovenije. Zveza mora biti ser- vseh skupnih programov področju vseh treh občin, Vendar ne na račun ene obči- Upoštevati je potrebno ''^jstvo, da trenutna organiza- ['iska oblika in način financi- s strani občin Vojnik in 'ore to ne omogočajo, saj ob- nista pokrili niti zaostalih do zveze, ki izhajajo iz ^^eznosti zveze do tistih fi- j^nih izdatkov, ki jih je po- ^^Dno pokriti ob začetku leta. ^se takšne in podobne ugo- J^^ve bi lahko avtor članka iz niaterialov za občni Med drugim tudi to, da GZC pripravila svoj pro- dela, ki pa ni bil potrjen, j navedenega sledi, da f^Problem, imenovan »ne do- J delo« zveze, bil in bo ne- ^^čenost financiranja. Dru- dobro delo« je bilo improvizacije določe- nalog ali nedosledno in Pravočasno izvajanje nalog SDr '^^^Po^tovanje določenih ^etih sklepov. Očitno tudi zanimalo, da so že Pov^^ nazaj popolnoma od- tf^j^^^li vzvodi notranje kon- Prav ironija in demagogija pa je v članku zapisana ugoto- vitev, da naj zveza pove, koli- ko potrebuje za svoje delo, ko pred tem zvezi ni bil potrjen niti finančno ovrednoten plan dela, ki je bil tudi pripravljen kot dokument občnega zbora. Nekateri pač nočejo ali ne mo- rejo dojeti oz. jim kar odgovar- ja, da so z nastankom novih lokalnih skupnosti nastale tu- di finančne in ne samo oze- meljske meje, ki omejujejo pretok finančnih sredstev. Ko bodo to dojeli zagovorniki drugačnega prepričanja, brez ozkih lokalnih interesov, tudi pojem »ne delo« ne bo več prisoten niti potreben. IVAN PASERO, Celje Obvestilo Pod tem naslovom je bil v prejšnji številki NT objavljen prispevek, kjer je bilo med drugim zapisano: Republika Slovenija si bo prizadevala za učinkovito in zakonito vrnitev nacionaliziranega' premože- nja. Gospod Izgoršek, predsed- nik ZLRP Slovenije, pa je po- zabil obljubiti predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu, da bodo vsi denacio- nalizacijski upravičenci spo- štovah 14. člen Ustave RS, kjer tudi piše: »Vsi so pred zako- nom enaki.« Nekateri dena- cionalizacij ski upravičenci - dediči ne spoštujejo veljavnih predpisov in zakonov in hudo kratijo človekove pravice in svoboščine slovenskim držav- ljanom. Gospod Izgoršek naj v bo- doče razmišlja tudi v tej smeri in takšno pismo izroči oziro- ma naslovi v Strassbourg. JURIJ CVIKL, Dobrna I PREJELI I LSMO,, Brigadirski horuk v 6. celjski brigadi Dušana Kraigherja so bili zbrani briga- dirji bodočega okraja Celje. Trgovski pomočnik iz zamira- joče privatne trgovine, sicer nepomembni mladinski funk- cionar, se je želel rešiti politič- nega pridobivanja brigadirjev po kozjanski pokrajini, zato se je sam prijavil v brigado za izgradnjo železniške proge Ša- mac-Sarajevo. Sredi julija je odpotoval pro- ti Zenici, kjer ga je sprejel dežurni v glavnem štabu mla- dinske akcije. Po dezinfekciji in vakciniranju so ga skupaj z ostalimi namestiU v nek opuš- čen samostan, kjer so dobivali tudi hrano. Nekaj dni se je udeleževal predavanj o poslo- vanju intendantur ter skrbi in odgovornosti za zdravje briga- dirjev. Za vse nepravilnosti so zagrozili s strogimi sankcija- mi. Nekaj prostega časa je bilo zvečer. Mladina se je dobivala v delavski restravraciji železar- skega kombinata, kamor so prihajali mladi iz Vzhodne Nemčije in Čehoslovaške. Po končanem tečaju so ga poslali na nrpv7pm hrippHp v peto sekcijo Žepče. V Praprot- nici je v ogromni leseni baraki, bodočem bivališču brigade, dve noči sam prespal. V začet- ku avgusta je prispela brigada s 180 brigadirji. Brigadi so glede na socialno stanje brigadirjev dodelili 14 delovnih oblek in 7 parov vojaških čevljev. Vsak brigadir je dobil svojo vojaško odejo. Ležali so na golih pogra- dih. Baraka je bila razdeljena na ženski in moški del. Sanita- rije so bile izkopane v grmovju tik ob reki, kjer je bila tudi umivalnica. Brigada je programsko us- pešno dosegala in presegala norme na deloviščih, že po mesecu so jo proglasili za udarno. To je bilo za brigado največje priznanje in veselje. Uspeh in proglasitev je briga- da proslavila ob več kot deset metrov visokem tabornem og- nju s petjem in plesom. Kasne- je je del brigadirjev odhajal na razne tečaje, dela v sekciji, nekaj je bilo disciplinsko po- slanih domov. Slednje je bila takrat največja moralna ka- zen. Število brigadirjev se je skoraj prepolovilo. Kljub temu so brigadi izrekli še eno poh- valo. Delovna vnema mladine je bila izredna, kljub temu da so bili pogoji za sedanje razmere nerazumljivi in nemogoči. Na delo so odhajali vsi člani štaba in nevarne delovne operacije opravili sami, večkrat v času počitka brigadirjev. Prosti čas je bil zapolnjen s političnimi, strokovnimi in vojaškimi ura- mi. V streljanju z ostrim streli- vom je zmagala osemnajstlet- na brigadirka Ksenja iz Mesti- nja. Brigada se je vračala ko- nec septembra. Brigadirji so radi spominja- mo takratnega življenja, saj smo bili mladi. Mnogi smo bili prepričani, da doprinašamo k napredku tedaj skupne države in boljšim pogojem življenja. Nekateri so prišli na akcijo pod vplivom propagandnih gesel, drugi zaradi delovne us- posobitve, politične rehabili- tacije, izboljšanja delovnega položaja in drugih vplivov. Vsem je bilo skupno dejstvo, da obnavljajo opustošeno do- movino. V tem prepričanju se je akcije udeležil tudi inten- dant s Kozjanskega. VINKO JAGODIČ, Ponikva Dajmo staranju smisel Večkrat razmišljam o sivola- sih možeh, ki jim misli večkrat uhajajo tja, kjer so se vsako jutro nasmejali, si pripovedo- vali šale, v nagUci izpili kavo in potem začeli z delom. Sedaj se ti možje neredko izgubljajo ob pivu in žganih pijačah... Dogajajo se proslave, jubileji, rojstni dnevi in gospodarski uspehi. Vse to je zanje kot odrezan trak... Včasih se obnašamo, kot da upokojenci niso sestavni del naše skupnosti in zaslužni ljudje, ki so štirideset let pre- garali na delovnih mestih. Res je, postali so starci. Njihovih je mogoče še samo dvajset, trideset let. Nekje se v teh možeh in ženah vendar skrivajo lastno- sti, pred katerimi je treba sneti kapo! Spomnil sem se starcev iz antike, mislim na starce v Ameriki, ki jih ne zavržejo v koš za smeti. Rekli boste: dru- žina še lahko oklepa upoko- jenca, če ga zna vrednotiti. Res je, toda vrednotiti bi ga morala znati družba v celoti! Povabiti ga kdaj na delovno mesto, kjer je preživljal naj- lepši čas življenja. Res pa je, da bi morali glede starostni- kov in njihovega načina življe- nja popolnoma spremeniti mnenje in delo z njimi. Na sivem nebu vseh teh se tu in tam že kažejo prvi znaki razu- mevanja. Množijo se klubi upokojencev, rastejo univerze za tretje življenjsko obdobje. Takšna primera za to sta Vele- nje in Ljubljana. Zaposlitev starostnikov je skoraj imperativ. Zaposlitev, da le-ti preživijo prosti čas v širši skupnosti, da se izobražujejo in si ustvarjajo prijetno, dru- žabno vzdušje. Seveda vse te oblike dela s starejšimi ne mo- rejo zajeti vseh dvesto tisoč upokojencev pri nas. Lahko so le dobrodošla injekcija v samo- ti starostnikov. Odločno bo po- trebno spremeniti mnenje ce- lotne javnosti o upokojencih, ki niso le onemogla, skrušena bitja s sivimi lasmi in udrtimi lici. So veliko več. So tretji del življenja nas vseh, ki nam je namenjeno prav tako kot otroš- tvo ali delovna zaposlitev. Gerontologija - veda o sta- rostnikih - lahko ostaja le mr- tva črka na papirju. Mrtva, če ji ne bomo znali vdihniti duše, če upokojencem ne bomo znali povedati, da so še vedno zelo koristni člani naše druž- be, vredni vsega spoštovanja. Samo tako lahko upamo, da bo armada vseh upokojencev dobivala svoj smisel in svoj cilj. Človek mora upati, dokler je živ. Mora skrbeti za svoje telo in duha. Mora ostati v areni življenja. Mora! Potem bo tudi njegov jutrišnji dan pričakovanje in upanje. S cilji za jutri se bodo zmanjšale vrste sivolasih za točilnimi pulti. Z vrednote- njem oblasti, javnih ustanov in gospodarskih organizacij bo življenje v jeseni življenja dobivalo svoj pravi smisel. In ne pozabljajmo, da je vredno- tenje starostnikov gotovo po- gojeno tudi z njihovim štiride- sedetnim delom, s tem, kar ustvarjajo mladi danes. VINKO ŠMAJS, Velenje Grevenbroicha, smo pred krat- kim obiskali rojstni kraj Celje. Za organizacijo obiska smo se prej dogovorili z Alešem Vrečkom in Mirom Terbovcem iz občine Celje ter z gasilci iz Škofje vasi pri Celju. Še sedaj smo polni prijetnih vtisov, saj je bil obisk zelo dobro priprav- ljen, navdušila pa sta nas tudi sprejem in gostoljubnost ga- silcev iz Škofje vasi. Težko je najti prave besede, s katerimi bi se zahvalili za trud, da ste pripravili tako prijeten in bogat obisk. Slavnostni govor- nik Miro Terbovc, podpredsed- nik Občinskega sveta Mestne občine Celje, je v svojem govo- ru poudaril, da je bila na pobu- do društva Celje podpisana li- stina o pobratenju občin Celje in Grevenbroicha. V Celju je Grevenbroichska ulica, v Gre- venbroichu pa Celjski trg. Spomnil se je tudi žal že pokoj- nega člana društva gospoda Vi- voda, ki je zapisal kroniko Nemško-slovenskega društva Celje v Grevenbroichu. Veseli smo, da so se našega srečanja udeležili tudi predstav- niki otjčine Celje. Zahvaljujemo se tudi gasilcem iz Škofje vasi, še posebej gospodu Ravnaku in sodelavcem, pevskemu zboru medicinskih sester in vsem os- talim, ki so polepšali dneve na- šega bivanja v domovini. Vsem skupaj iskrene poz- drave iz Nemško-slovenskega društva Celje iz Grevenbroic- ha in nasvidenje prihodnje le- to v Celju. MILAN NOVAK, predsednik Nemško-sloven- skega društva Celje, Grevenbroich 22 NAŠI KRAJI IN UUDJE Če hočemo, je svet lep za vsakogar Klavdija Simonišek iz Lesičnega med mladimi iz devetih držav Učenka Klavdija Simoni- šek iz Lesičnega se bo letoš- njega poletja spominjala s posebnim veseljem. Njena prizadevnost med šolskim le- tom se je obrestovala tako, da se je lahko udeležila medna- rodnega tabora Unicef v Stru- njanu. To so doživetja, ki jih bo pomnila vse življenje. Pomnila v življenju ter za življenje vseh ljudi, ki ga želi Unicef olepšati. Njena pot na tabor v Strunja- nu se je začela v lesičenski šoU, v občini Kozje. Tam jih je med šolskim letom obiskal Roman Peterman, predstavnik Slo- venskega odbora te človeko- ljubne organizacije. Takrat so se učenci posebej seznaniU z velikim pomenom vode za živ- ljenje na našem planetu, opo- zorili so na onesnaženost, po- manjkanje pitne vode, še pose- bej v posameznih delih sveta. Med ogledom filma so učenci s Kozjanskega spoznali deklico Paulino iz afriške Nambije, ki se mora dan za dnem posebej mučiti za vsako kapljico te dra- gocene tekočine. Potem so se o vodi pogovarjali tudi pri pred- metu etika in družba ter se s svojo mentorico Darinko Ko- vačič vključili v mednarodni projekt Kapljica vode." Za po- moč vrstnikom v daljni Nami- biji so lesičenski učenci zbrali nekaj sredstev s prodajanjem priponk za Kapljico vode. Ob Dnevu Zemlje so omenjene re- zultate predstavili v domači šo- U. Klavdija Simonišek je bila pri vsem tem posebej prizadevna, zato se je lahko udeležila julij- skega mednarodnega tabora Unicef 97, ki so ga pripravili v Strunjanu. »Namen tabora je bilo spoznavanje različnih kul- tur, razumevanje drugačnosti ter vzgoja za strpnost in miro- ljubno sožitje med ljudmi,« pravi. To so vrline, ki jih je v svetu premalo - zato so svetov- ne dnevne novice tudi v zna- menju vsega najhujšega. Mladi so ob toplem sredozemskem soncu ter drugod po Sloveniji razmišljali o svobodi, o njeni povezanosti s smislom življe- nja, z ustvarjalnostjo in ljubez- nijo. Vodilo so našli v Bachovi knjigi o Jonathanu Livingstonu Galebu. Med zbranimi je bilo dvajset mladih iz Slovenije ter dvajset iz Švedske, Litve, Češ- ke, Slovaške, Italije, Makedoni- je, Madžarske in Bosne in Her- cegovine. Vsako jutro so začeh z od- lomkom iz te knjige, nato pa so ustvarjali v različnih delavni- cah. »Vsak dan smo imeli veli- ko dela v delavnicah, zato nam seveda ni bilo dolgčas.« Imeli so likovno, keramično, glasbe- no in računalniško delavnico, pri čemer je Klavdija Simoni- šek sodelovala v keramični, kjer so uporabljaU ghno. Sproš- čene popoldneve so mladi z različnih koncev Evrope pre- življali med druženjem ob morskem nabrežju. »Najbolj sproščeni smo bili seveda na plaži, kjer smo pozabili, da smo iz različnih delov Evrope, da govorimo razhčne jezike, da imamo različne navade, da...« Mladi so se veliko pogovarjali ter se spoznavali tudi na spre- hodih, ob večerih so igrali od- bojko in nogomet. »Tako sem spoznala veliko prijateljic in prijateljev, imela sem prilož- nost govoriti v angleškem jezi- ku.« Sonce je sijalo za vse ena- ko, ni se oziralo na to, od kod kdo prihaja. »Tam smo bili vsi mladi, veseli, skratka prijatelji. Potrdilo se je moje spoznanje, da lahko različni ljudje živijo v strpnosti in sožitju, če le hoče- jo.« Delo V Šoli ter na kmeKji Mladi udeleženci tabora so si med skupnim tednom dni og- ledali še slovensko prestolnico. srednjeveški Piran ter Celje (celjske muzeje ter Stari grad), vse skupaj pa je sprejel pred- sednik države Milan Kučan, pokrovitelj tabora. Pri pred- sedniku so jih pogostili s send- viči, slaščičami in pijačo. »Vsi smo se do sitega najedli, nato pa se s predsednikom še slika- li.« Prav tako lepo je bilo pred piranskim Tartinijevem spo- menikom, kjer so udeleženci tabora zapeh nekaj pesmi, ljud- je pa so se ustavljah in jim prisluhnili. Med taborom je nastalo pre- cej zanimivih izdelkov, ki so jih mladi razstavili v strunjanskem hotelu Krka. Skupno druženje so zaključili z glasbeniki iz sku- pine Gimme 5, ki so jih hitro navdušili za ples in prepevanje. Hudo je bilo le zadnji dan, ko se je bilo treba posloviti, mladi pa so se morali vrniti na različne konce Evrope. Bilo je žalostno in veselo obenem, saj so odšli obogateni z novimi notranjimi spoznanji ter z lepimi vtisi o slovenski pokrajini. »V Ljublja- ni smo si zadnjič segli v roke, se objeli ter odšli vsak na svojo stran.« Mladi so si obljubili, da si bodo še pisali, telefonirali ali se mogoče celo srečah... »Svet je danes majhen, razhčen, pa vendar, če to hočemo, je lahko tudi za vse lep,« se je prepričala učenka 7. razreda iz osnovne šole Lesično, iz osrčja Kozjan- skega. V Lesičnem so mi povedali, da je njihova Klavdija pripo- vedovala o čudovitih vtisih s tabora tudi. drugim. Odhčna učenka je, veliko si prizadeva še pri delu na domači, sred- njeveliki kmetiji v Drenskem rebru, so rekli sosedi. Tudi v teh, vročih poletnih dneh. V šoh je vseh sedem razredov zaključila z odličnim uspe- hom, obiskuje več šok krožkov, pri čemer jo pos^i zanima družboslovje, v ? sičnem se redno učijo ne^ čino, angleščino pa fakmj tivno. Od udeležencev narodnega tabora Unicef! zahtevali osnovno znanjej gleškega jezika, l^ar zaprj^ devno Klavdijo seveda nij bena ovira. Ravnateljica osnovne Lesično, Angelca Čepin.jep,, vedala da bo učenka Klavdijj čudovitih sporočilih, na katg so opozarjali na Unicefove taboru, spregovorila učence] različnih razredov že v pn; šolskih dneh, pa pri poukue ke in družbe, geografska krožku... Namen takšn^ druženja mladih, ki so jihzbi le plemenite mish in name Unicefa, je seveda širjenjevsi ga tega. Da bo nekoč svet lepi manj krut... Klavdija Simonišek, iz Drenskega rebra pri Lesičnem, je prizadevna tako v šoli kot na dqmači kmetiji Nova razglednica Braslovc Ob letošnjem, 35. jubilejnem praznovanju dneva slovensl hmeljarjev, sta Turistično društvo in Strelska družina Braslo^ izdala novo razglednico Braslovč, na kateri so braslovški trg, g' Žovnek, hmeljarski likof in Žovneško jezero. Fotograf je Bo Skalin, razglednico pa je tiskala tiskarna Šetisk. T. TAVC Pot pod noge Sprehod v hribe gotovo pomeni pravo osvežitev v teh vročih poletnih dneh. Paški Kozjak je postojanka, kjer se lahko ljudje sprostijo in sprehodijo. Za hrano in pijačo poskrbita oskrbnika planinskega doma Olga in Drago Ramšak, ki sta te dni v sodelovanju s prijatelji izdala tudi dve novi razglednici. Tako želita lepote Paškega Kozjaka predstaviti tudi širši javnosti in vzbuditi zanimanje za sprehode v hribe. J.M. Pločnik v Imenem V Imenem, v tretjem največjem naselju občine Podčetrtek, gradijo približno kilometer dolg pločnik, v okviru tega dela pa bodo uredili odvodnjavanje meteornih vod. Kraj je ob prometni regionalni cesti, koder hodi med šolskim letom precej šolarjev, zato se bodo s pločnikom rešili marsikak- šne skrbi. V kraju pa so zadovoljni tudi zaradi rešitev težav z meteorno vodo, saj se je včasih, zaradi nizkega padca, širil neprijetni vonj. * Investitor je občina Podčetrtek, gre pa za naložbo v vrednosti približno 10 milijonov tolarjev. Z deli nameravajo končati v začetku jeseni. B.J. Praznik holcarjev člani turističnega druš- tva Vitanje pripravljajo svojo osrednjo poletno prireditev v nedeljo, 10. av- gusta, začela pa se bo opoldne z odprtjem raz- stav. Na ogled bodo starine z območja Vitanja ter foto- grafije in slike »Vitanje da- nes«. Aktiv kmečkih žena bo pripravil kulinarično raz- stavo. Skoži kraj bo nato krenil tradicionalni spre- vod, v katerem bodo prika- zana kmečka dela in običaji. Za njim bo tekmovanje v holcerskih veščinah in strel- sko tekmovanje. Prireditev bomo spremljali tudi za naš časopis. Novi tednik pa se bo v Vitanju pojavil tudi s svojo stojnico in akcijo. Na letošnji Holceriji bo v popol- danskih urah nastopilo ne- kaj narodnozabavnih an- samblov, nato pa bo ples in zabava z ansamblom Ekart vse do noči, ko bo še veh- častni holcerski ognjemet. B. Z. CSNOPIČ TEMA TEDNA 23 Živlienisko delo primarija Voge Oddelek intenzivne interne medicine v celjski bolnišnici se je preselil v nove prostore - Po opremljenosti velja sedaj za najboljšega v Sloveniji in v tem delu Evrope celjskem oddelku intenzivne in- pe medicine sredi osemdesetih let prosili %ekatere posodobitve, jih je vodstvo bol- jjnice zavrnilo, češ da se ne izplača delati "obenih posegov, saj se bodo v enem letu jfselili v nov centralni medicinski objekt, [aterega gradnja je bila takrat v polnem jjniaiiu. Oddelek se je res preselil, vendar, ■jlg dobro desetletje kasneje. Natančneje, prejšnji torek. ^^rrr-TTT........... jf^orda niti ni tako slabo, da je oddelek vsa Pfgtekla leta ostal v istih prostorih, saj je vprašanje, če bi potem dobili to, kar imamo danes,« ugotavlja predstojnik oddelka za in- if^zivno interno medicino dr. Gorazd Voga. (;eniralna enota intenzivne medicine, ki so jo jjcer uradno odprli že konec maja, velja za irenutno najbolje opremljeno ne le v Sloveniji, jnipak tudi izven državnih meja. Prostori, v ](j(erih so nameščene vrhunske aparature, torej končno ustrezajo strokovni ravni medi- cinsiT0 od rok in da je to tudi v eJitn izmed razlogov za do- i Ivoiitno zaprtje obrata v bel- gijskem Vilvoordeju. Prav ta odločitev je po svoje po- membna za novomeški Re- voz, ki je sestavni del skupi- ne Renault, saj so v Belgiji med drugim sestavljali clia, ^ ga prav tako izdelujejo v 'fovem mestu. Sedaj pri Renauhu računa- lo. da jim bo leto uspelo na zahodnoevropskem trgu [»hraniti nekako 10 do 10,5- "dstotni tržni delež. To se jim ^opbsrečilo, če bodo lahko povečali predvsem zelo velik 'fžni delež doma (lani 26,6 "(istotka), v drugih državah ^hodne Evrope pa bi moral njihov delež večji od 7,3 |"lsiotka. To seveda ne bo J^il^o, kajti prodaja avtomo- Wov v Franciji v zadnjih me- '^'^ih občutno upada, kar je J vsem drugem tudi posle- dejstva, da so v Franciji Nehale veljati nekatere J^t^ne spodbude, ki so lani ^eno pripomogle k uspe- šni prodaji. Po mnenju prve- ga človeka Louisa Schweitzer- ja naj bi imel Renault ob kon- cu letošnjega leta tako imeno- vano pozitivno ničlo, kar bi bilo po lanski veliki izgubi zelo dobrodošlo. Vsekakor pa si bo Renault še naprej prizadeval zmanjšati stroške in posodobiti svoj program (kjer gre najbolje v promet megane), pri čemer računajo, da naj bi v naslednjih treh letih privarčevali nekako 20 milijard francoskih frankov. Na sliki: renault megane. Skupno podjetje Porscheja in Hariey Dcnridsona Sloviti Porsche in prav tako sloviti Harley Davidson, ameriška tovarna znamenitih motociklov, naj bi skupaj ustanovila podjetje, ki se bo ukvarjalo z izdelavo sestavnih delov za harleyje. Obe družbi, tako nemška kot ameriška, naj bi v skupni projekt vložili po 10 milijonov dolarjev. To je posel, ki Porscheja verjetno zanima predvsem zaradi ugodnega poslovnega polo- žaja ameriške motociklistične tovarne. Ta ima za seboj razhčne čase, kajti sredi 80-ih je bila tako rekoč na robu propada. Porsche prav tako pozna različno »zgodovino«, pri čemer drži, da mu gre prav sedaj skoraj izjemno dobro. Zelo dobro gre namreč v promet boxster, pripravljajo pa se na predstavitev naslednika sedanjega modela 911. Za sedaj je znano, da naj bi se novi porsche pojavil na cestah konec leta, s tem pa bi se končala, vendar zgolj delno, bogata zgodovina tega modela, ki je Porscheju prinesel tako veUk uspeh. Na sliki: porsche 911. Sedaj še twingo e Renault tvvingo, za sedaj še vedno najmanjši avtomo- bil te francoske avtomobil- ske hiše, se ob svojem rojs- tvu i\ekako ni mogel takoj uveljaviti, sedaj pa je očitno, da postaja čedalje bolj pri- ljubljen. Morda je to tudi posledica pogostega prilagajanja potre- bam kupcev, saj tovarna po- nuja vedno nove različice, ki se pogosto razlikujejo le po barvi, sem in tja pa jim dodaja- jo še kaj drugega (denimo av- tomatsko sklopko). Pred do- brimi desetimi dnevi so tako pri Renaultu izdelali desetmili- jonti tvvingo, kar je razmero- ma ugodna številka. S tem se je twingo uvrstil na seznam deset najbolje prodajanih av- tomobilov v Zahodni Evropi in je hkrati četrti najbolje proda- jani avtomobil v Franciji. Us- peh tega avtomobila je še toli- ko večji, saj je na voljo vedno v eni sami karoseriji s tremi vra- ti in tudi le z enim motorjem (1,2 litra, 55 KM). Zadnja sveža različica tega avtomobila se imenuje tvvingo e, kar je »po- sledica« sodelovanja z znano agencijo Elite Models, kjer so se uveljavile zelo znane mane- kenke. Bistvo tvv^inga e je v novi zunanji barvi Pierre de Lune, v posebnih barvah no- tranjosti in številni opremi. Pri Renaultu računajo, da bodo izdelali vsega 17 tisoč tvvingov e, ki bodo na evropskih trgih naprodaj v začetku septem- bra. 42 NASVETI KULTURA BIVANJA Dnevni prostor z jedilnico v mansardi Gospa Hedvika nam je pisala, da želi opremiti dnevni prostor z jedilnico. V prostoru, ki ga želijo urediti, je vhod s stopnišča in bi deloma predstavljal tudi nekakšen predpro- stor, s katerim se gost najprej sreča. Radi bi ohranili celoto prostora brez dodatnih pregradnih sten, tako da bi bili prehodi nekako drugače nakazani. Višina prostora je 2,60 m, razen v delu mansarde s strešnimi okni, kjer je višina ob zidu 1,00 m, nato se strop s streho dviga pod kotom približno 45°. Odgovor: V prvem delu sta- novanja so na desni strani omara-vitrina ter dva polfote- Ija z okroglo mizico. Na levi strani je po celotni dolžini stene polica v obliki krivulje. Na njej so lahko različni de- korativni in uporabni pred- meti. V tem delu je tudi pre- proga, tako je prostor bolj zaznavno ločen. V nasled- njem delu prostora sta po- stavljena dva troseda, ki si stojita nasproti. Med njima stoji klubska mizica. V naj- nižjem delu stanovanja, za sedežnim delom je nizka omara, ki lahko služi za ste- reo naprave, TV, knjige... V drugem delu pa je delov- ni prostor, v katerem je dovolj prostora za računalnik, knji- ge... Jedilna miza je postav- ljena v bližino kuhinje in stoji diagonalno, ker s tem razbije- mo monotonost pravokotnih postavitev v prostoru. Ker so podstrešna, mansardna sta- novanja ponavadi temnejša. predlagam, da stene obarvate v svetlejših pastelnih in sonč- nih barvah ter da se pri izbiri opreme odločate med svetlej- šim in modernim pohištvom. KLAVDIJA SITAR Če imate tudi vi težave z opremljanjem vašega doma, nam pišite! PSI, MAČKE IN OSTALA DRUSCM Ko se naši hišni ljubljenci postarcij( Pogosto tega pri naših hišnih ljubljencih ni mogoče opaziti - vendar pa se tudi psi, mačke in ostale male živali z leti starajo. Staranje seveda ni bolezen, ampak je tako pri živalih kot pri človeku čisto normalen pojav. Do posebnega položaja starajoče se živali pa moramo biti še posebno obzirni. Priletnim dvo- in štirinožcem povzročajo težave kronične bolezni, ki spremljajo proces staranja in ki jih telo ne more več samo premagovati. Posebno pogosta so obolenja sr- ca in ožilja, ledvic, jeter, gibalnega aparata ter tumorji. Tudi veterina posveča »geriatričnemu pa- cientu« vedno večjo pozornost; osrednje spo- ročilo je: tako veterinar kot lastnik naj starajo- čo se žival obravnavata drugače. Lastnik vpliva na življenjsko dobo živali Na proces staranja vpliva - tako kot pri človeku - vrsta dejavnikov. Še posebej pri psu igrajo odločilno vlogo razlike v telesni višini: tako veljajo majhne pasme psov za trdoživejše od velikih pasem. Prav tako živijo mešanci v povprečju dlje kot čistokrvne živali. Pričakova- na življenjska doba je med 11 in 17 leti, odvisno od višine in rase. Mačke dosežejo povprečno 15 let. Daljša kot je pričakovana življenjska doba, toliko kasneje je mogoče pričakovati spremembe zaradi procesa st nja. ^ 1\idi pogoji reje igrajo veliko vlogo; rejec & ima odločilen vpliv na kakovost življenja življenjsko dobo svojega štirinožca. Tako velja, da je pričakovati krajšo življenjsko dobo^ živalih, ki so spuščene, ker pogosteje postaJ žrtve nesreč. Živali na podeželju živijo dlje];! prometnih velemestih, prav tako živijo skrb, varovane kastrirane mačke dlje kot »potepujjj' Primerna prehrana Bistveni vpliv na pričakovano življenjsko d« ima prehrana. Tudi pri ljudeh velja debelost, splošno za rizični dejavnik, ki krajša življenjsj dobo. Nasprotno pa lahko hrana, ki je v razine, s potrebami (več ogljikovih hidratov in ijj prebavljivo meso), bistveno podaljša živijen starajoče se domače živali. V prodaji so tal^ »obroki za starejše«, ki upoštevajo zelo ra^ okuse in hkrati zadovoljijo potrebe v starosti. Z napredujočo starostjo se slabša čut zan in okus, posledica tega pa je tudi slabši t( Lastnik lahko apetit svojega štirinožca vzjk buja, če obrok pogreje, saj hrana nato intem neje diši, pa tudi živali jo večinoma raje j« Tudi psi in mačke dajejo prednost pestri ba Starejše živali, ki nimajo teka, bi morali naH niti dva do trikrat dnevno. Če je žival izgubi že precej zob, naj bi bila hrana zanjo dom mehka in postrežena v majhnih koščkih. Zdrava pot do vitkosti Odvečni kilogrami, nene- hen boj z maščobami, prešte- vanje kalorij pri vsakem griž- ljaju, to so dnevne more mar- sikaterega Slovenca. Vsi ti do- bro vedo, da so za izgubo od- večnih kilogramov potrebne trdna volja, disciplina in seve- da želja po spremembi načina življenja in s tem prehrambe- nih navad. Čudežev ni! Tako med drugim ugotavlja v uvodu knjige Uspešna, zdra- va pot do vitke postave njen avtor Anton Arsenjuk. Delo je izšlo pri celjskem podjetju ScriptTon, v njem pa avtor ne ponuja čudežnih načinov huj- šanja, s katerimi se velikokrat srečujemo v oglasih in rekla- mah. Knjiga je drugačna od drugih v tem, da temelji na homeopatski metodi obravna- vanja človeka kot celote, kar pomeni, da obstajajo modeli obnašanja za mizo, v postelji, v zdravju in bolezni, v življe- nju nasploh. Na tej osnovi po- nuja koristne nasvete, ki so pomembni za uresničitev že- lje po zmanjšanju telesne te- že. Ker živimo prehitro, pre- malo aktivno in pod stalnim stresom, je naša prehrana nezdrava, nezmerna, preveč kalorična. Ključ za rešitev problema je po avtorju aktiv- no, z naravo in raznimi dejav- nostmi obogateno življenje in zdrava, vnaprej načrtovana prehrana, bogata s snovmi, ki jih naše telo potrebuje za nor- malno delovanje in ki vsebuje čim manj snovi, ki nas obre- menjujejo s prekomerno težo. To je hrana bogata z vitamini, minerali, balastnimi snovmi, beljakovinami, s čim manj maščob in ogljikovih hidratov. Avtor izhaja iz treh homeo- patskih modelov, v katerih naj bi vsak našel svoj tip v celoti vsaj z nagnjenji, slabostmi tegobami, ki nas najbolj mi jo. Tipi Sulphur je močan, F napet, nagnjen k infarktu arteriosklerozi. Natrum Mui ticum je prikrit nevrotik, strupljen s stresom, Pulsat pa je deklica polna celulitisa nori za sladkarijami. Za vsak tip ponuja prime' dieto, seznam priporočil' živil in dnevne jedilnike z cepti ter nekaj zlatih pravil bolj zdravo življenje. ^TICA NASVETI M nedeusko kosilo 0čnikova enolončnica 0devana goveja pečenke IpinoLČni cmoki, dušeni I jajčevci, ' solata Nadevana jabolka Mocnikova enolončnica potrebujemo: 16 dag mo- 1 jajce, sol, 5 dag masla, 1 ^idelico graha, olupljen in rezance narezan koren- u 15 dag na cvetke nareza- jjcvetače, 10 dag kuhanega jli pečenega na rezance nare- jenega mesa, lovorov list, juškatov orešek, po okusu Ijjna kocka, sesekljan peter- Sii. pi^va: grah skuhamo pjsebej in ga odcedimo. V in pol slanem kropu ku- jgio cvetačo, korenček, do- jimo lovorov list in muška- lov orešek. Moko damo v jijedo, vanjo ubijemo jajce in p zmešamo po vsej moki, iato pa z rokama rahlo obli- ;iijemo droben močnik. Na taslu rumeno spražimo pest jofnika, prilijemo juho, v ka- ?ri se kuha zelenjava, ko za- t zakuhamo še ostali moč- ft. Juha naj vre 10 minut, jdamo grah, okus pa izbolj- Bo z jušno kocko in nazad- E dodamo še peteršilj. ^ Nadevana goveja pečenka Potrebujemo: 1,2 kg gove- ■fgaOama, sol, poper. Mev: 5 dag na kocke na- ■Kane žemlje, 2 žlici na drob- no narezane šunke, 3 žlice ®tia, 1 jajce, 2 žlici kisle delane ali juhe, sol, poper, zelen peteršilj. ^peko: 3 žlice olja. Priprava: meso zarežemo '^0, da dobimo žep, ga na- »limo in popramo. Grah »iiarimo in odcedimo. V skle- •lodamo kruh, šunko, grah in l''elijemo z vtepenim jajcem •"oi^ešanim s smetano, soljo, joprom in peteršiljem. Na- "^damo v odprtino v mesu, '"zašijemo in meso opečemo 'vročem olju na obeh stra- "^h. Prilijemo zajemalko juhe nieso dušimo pokrito do "'^ega. Meso medtem '"fačamo, po žlicah priliva- juho in pazimo, da se Jf^^ni sok ne prismodi. Vsaj ure prej, preden začne- ° nieso rezati, ga imejmo "Kritega na toplem. Nareza- meso na ogretem krožni- l^"^Pokapljamo z mesnim so- in okrasimo s šopkom '^'enega peteršilja. ^pinacni cmoki j^^'^otrebujemo: 60 dag kuha- in pretlačenega krom- J^' 3 žlice kuhane in zmik- r^pinače, 2 žlici maščobe, j^jlici sesekljane čebule, 2 sij"^'- sol, 2 žlici naribanega 15 dag moke, 2 žlici ^tin. jj^j^prava: še vroč krompir za- J^^o s prepraženo čebulo, zamešamo špinačo, sir, ^' rned ohlajen krompir ^sarno moko in drobtine. Piše: sestra VENDELINA • Iz testa oblikujemo svaljk, ga narežemo na večje ali manjše dele in zgnetemo cmoke. Kuha- mo jih 7 do 12 minut v slanem kropu. Kuhane poberemo s pe- no vko in jih damo na ogret krožnik. Po želji jih pokapljamo s pečenkinim sokom. Dušeni jajcevci Potrebujemo: 2 večja jaj- čevca, 2 paradižnika, sol, 2 žlici olja, 2 stroka sesekljane- ga česna, sesekljan zelen pe- teršilj, poper. Priprava: jajčevce olupimo, narežemo na kocke, osolimo, pustimo jih pol ure, nato jih stresemo na cedilo in na hitro splaknemo z mrzlo vodo. Ožemamo jih ne, da ne bi postali gobasti. Na olju spra- žimo česen, dodamo jajčevce, narezan paradižnik, sol in po- per. Dušimo toliko časa, da se paradižnik razkuha in jajčevci zmehčajo. Nazadnje zameša- mo peteršilj. Nadevana jabolka Potrebujemo: 12 jabolk, 6 dag kokosove moke, 1 žlico drobtin, 2 žlici sladkorja, li- monina lupinica, 2 žlici rozin, 2 dl kisle smetane, 1 dl mleka in 1 žlico sladkorja. PrijMava: jabolka opere- mo, previdno izdolbemo peš- čišče in jih položimo na z vodo oplaknjen pekač. Koko- sovo moko rumeno spraži- mo v ponvi z debelim dnom brez maščobe. Med ohlajeno zamešamo sladkor, limonino lupinico, drobtine, rozine in smetano. S tem nadevamo ja- bolka, prilijemo osladkano mleko in pečemo pri 180 sto- pinjah 45 minut. sadje za zdravje Gozdni sadeži Gozd nam poleti nudi ve- liko bogastva. V njem je mnogo užitnih sadežev, ki jih lahko uživamo sveže ali pa jih konzerviramo in shranimo za zimski čas. V tem času lahko nabira- mo maline, robidnice ali ku- pine, brusnice, bezgove ja- gode, šipkove jagode, drnu- Ije in podobno. Maline so sorazmerno ze- lo bogate z vitaminom C in so zelo aromatične. Gozdne maline vsebujejo več vitami- na C in rudninskih snovi (kalcija in kalija). V malino- vem soku se vitamin C zelo dolgo obdrži. Iz malin lahko pripravlja- mo okusni sok - malinovec, malinovo marmelado, oku- sen džem in podobno. Robidnice ali kupine so izredno bogate z vitaminom A in C ter kalcijem, magnezi- jem in fosforjem. So zelo dobre za izdelavo sokov, morajo pa biti zrele, da ima- jo prijeten aromatičen vonj. Sok iz robidnic učinkovito blaži kašelj in hripavost. Je izvrsten dodatek k čaju ali limonadi. Iz listov robidnic, ki vsebujejo tanin, pa lahko kuhamo tudi čaj. Brusnice vsebujejo precej železa in kalija. Iz njih pri- pravljamo sokove in kom- pote. Zelo okusen je kom- pot, ki ga uporabljamo kot prilogo k mesnim jedem. Bezgove jagode vsebujejo mnogo vitamina C. Iz njih se da izdelati zdravilen sok, ki pri prehladih in vročinah povzroči potenje. Šipkove jagode - sok iz šipkovih plodov vsebuje tu- di do desetkrat več vitamina C kot Ijjmonin sok. Poleg vi- tamina C pa vsebujejo tudi precej vitamina A. Razen so- ka lahko iz šipkovih plodov pripravljamo tudi okusno marmelado ah pa ga posuši- mo za čaj. Drnulje vsebujejo mnogo rudninskih snovi (kalij, magnezij, kalcij, natrij, žele- zo). Iz njih lahko pripravimo marmelado, okusen sok, ze- lo uspešno pa ga lahko upo- rabimo tudi za izdelavo ki- sa. Sok iz drenovih jagod Dobro zrele drenove jago- de v malo vode skuhamo na hitro do mehkega. Na 1 kg jagod prilijemo pol litra vo- de. Mehke jagode nato pret- lačimo. Na 1 kg sadne kaše dodamo 30 dag sladkorja in 8 dl vode. Sladkor z vodo zavremo in prilijemo kašici. Vse skupaj ponovno segre- jemo do 80 stopinj Celzija in vroče polnimo. Sok je po- sebno okusen, če mešamo dren z bezgovimi jagodami. Razmerje med drenovimi in bezgovimi jagodami je lah- ko poljubno. Sok iz šipkovih plodov Potrebujemo: 1 kg šipka, 30 dag sladkorja, 1 liter vo- de. Priprava: šipku odstrani- mo peclje ter ga dobro ope- remo. Nato ga zrežemo. Če pripravljamo sok iz večje količine, ga lahko grobo zmeljemo na mesoreznici ali v mešalcu (mikserju). Prili- jemo malo vode in duširno do mehkega. Mehke plodo- ve pretlačimo. Kašici prilije- mo vrelo sladkorno raztopi- no in ponovno segrejemo na 75 do 80 stopinj Celzija. Vro- če polnimo. Mešani žele Potrebujemo: en del ma- lin, dva dela bezgovih jagod, tri dele brusnic, štiri dele sladkorja, dva dela vode. Priprava: plodove prevre- mo z vodo, da jagode popo- kajo, odcedimo, dodamo sladkor in kuhamo, da zač- ne želirati. Vroče polnimo. BOJAN SEŠEL zdravilne rastline Melisa Piše: BORIS JAGODIČ Melisa (Melissa officinalis L.) spada v družino ustnatic, ki jo sestavljajo v glavnem zelišča in grmi in le redkok- daj drevesa ali plezalke. Melisa je trajnica in v zemlji ima vejnato korenino, iz kate- re se dviga pokončno, štirio- glato, precej vejnato steblo, z velikimi, nasprotnimi, peclja- timi, kosmatimi srčasto jajča- stimi listi. Ti so priostreni in po robu napiljeni. Cela rastli- na je pokrita s številnimi dla- kastimi žlezicami, ki izločajo prijetno dišeče eterično olje. Rumenkasti ali rdečkasti cve- tovi so zbrani v pazdušnih, navideznih vretencih. Cveti od junija do avgusta. Pri nas raste gojena po vrtovih in na- sadih, lahko pa jo gojimo tudi v cvetličnem lončku. Nabiramo liste in celo rast- lino ob toplem vremenu, pre-' den se rastlina razcveti. Na- brano rastlino povežemo v snope, ki jih posušimo v senci na prepihu. Vsa rastlina diši po limoni in vsebuje precej eteričnega olja, različne seskviterpene, monoterpebske" glikozide, rožmarinsko kislino, triterpe- ne in flavonoide, čreslovine, sluzi itd. Vse te snovi delujejo pomir- jevalno, krepijo živce, blažijo krče. vplivajo blagodejno na možgane, srce, prebavila in maternico. Eterično olje pospešuje po-- tenje, lajša bolečine in zavira delovanje bacilov, tako bakte- rij, virusov in glivic. Za čaj vzamemo dve veliki jedilni žhci posušene droge in jo prelijemo z vročo vodo, ta- koj pokrijemo in pustimo, da se nekoliko ohladi. Nato pre- cedimo in čaj pijemo po jedi ali pred spanjem, počasi po po- žirkih. Ta čaj posebno pomirja živčna obolenja želodca in sr- ca, pomaga pa pri nevrasteniji, histeriji, melanholiji, pa tudi pri motnjah v prebavi, krčih v črevesju, napenjanju, naduhi, glavobolu itd. Svežo meliso lahko namo- čimo po enakih delih v 70- odstotnem alkoholu in posta- vimo za 14 dni na toplo. Nato precedimo in dobimo meli- sne kapljice. Te jemljemo po kapljicah na kocki sladkorja ali razredčene na kozarec vo- de pri živčni izčrpanosti, pri migreni, nepravilnemu bitju srca, šumenju v ušesih, jutra- nji slabosti, utrujenosti zaradi napornega umskega dela in pri slabi prebavi. Kapljice tudi pomirjajo bolečine v žolčni- ku. Tinkturo lahko vtiramo v čelo in v zatilje pri nervoz- nem glavobolu, z njim pa laj- šamo tudi bolečine pri revmi in bolečih mišicah, zmečkani- nah, zvinih itd. Razredčeno melisno tinkturo uporablja- mo v obliki vlažnih obklad- kov pri pikih žuželk, pri udar- ninah, ljudsko zdravilstvo pa to uporablja za lajšanje bole- čin pri pasavcu in drugih vnetjih živcev. medčloveški odnosi Kam po pomoč, kadar se soočimo z drogo? Narkomanija kot eden od simptomov socialne patologije in eden velikih problemov sodobnih družb je žal ved- no bolj prisotna tudi v našem okolju. Institucije, ki se ukvarjajo s proble- mom narkomanije, ugotavljajo, da se število narkomanov povečuje, hkrati pa je opaziti, da je povprečna starost tistih, ki posegajo po drogah, vedno nižja. Prav slednje, porast narkomanije med mladostniki v Celju in njegovi okolici, je problem, ki terja premislek celotne jav- nosti in še posebej tistih, ki so profesio- nalno »zadolženi« za dogajanje v družbi. Trdimo, da je resnost problema tuja le tistim, ki si pred tem pojavom vse pre- več zatiskajo oči ali pa tistim, ki v nera- zumljivi vzvišenosti pravijo, da se to njim ne dogaja in se jih torej ne dotika. Sodelavci Projektne pisarne Celje - zdravo mesto se resnosti problema za- vedamo, seveda si nikakor ne domišlja- mo, da smo edini. Da je problem resen in da je tu pred nami, v našem vsakda- nu, pa si moramo priznati vsi, pred- vsem pa stroka in politiki ter bolj odloč- no in angažirano pristopiti k njegove- mu reševanju. V Projektni pisarni Celje - zdravo mesto smo pripravili zloženko »Kam po pomoč, kadar se soočimo z drogo?« V njej so na pregleden način prikazane vse institucije, društva oz. posameznikih ki se v našem okolju na kakršenkoli-%ačin posvečajo proble- mom, ki so povezani z drogami. V zloženki so navedena imena, naslovi in telefonske številke vseh, ki v Celju pri- sluhnejo, svetujejo ali zdravijo odvisni- ke in njihove bližnje. Informacije v zlo- ženki so dragocen pripomoček stro- kovnjakom, še posebej tistim, ki bi že- leli zvedeti, kje in kdo so ljudje, ki so pripravljeni ne le poslušati, temveč tudi ponuditi pomoč pri reševanju stisk, po- vezanih z drogami. Izdajo zloženke »Kam po pomoč, ka- dar se soočimo z drogo?«, ki je dostopna najširši javnosti, je finančno podprl Od- delek za družbene dejavnosti pri MO Celje. Sodelavci Projektne pisarne Celje - zdravo mesto in vsi, ki so v zloženki navedeni, smo z izdajo želeh skrajšati pot do pomoči vsem, ki so jih kakorkoh prizadele droge. Ponovno vas vabimo k sodelovanju. Pričakujemo tudi pobude vs^h, ki jim ni vseeno, v kakšnem oko- lju živijo. Vsi, ki imate ideje, predloge ali pobude za konkretne zdravje pos- pešujoče akcije v Celju, nas pokličite na telefonu številka 37-112 ali pa obiščite (lahko nam tudi pišete) na naslov Za- vod za zdravstveno varstvo. Projektna pisarna Celje - zdravo mesto, Ipavčeva 18. Q ZA RAZVEDRILO | ^^^^ pETICA ZA RAZVEDRILO 45 N FEUTON-ROMAN Za turista je v mestu do- bro preskrbljeno. Izbira lah- ko med mogočnimi eksotič- nimi hoteh s klimatsko hla- jenimi sobami, številno ug- lajeno služinčadjo, bazeni, igralnicami...s prav tako ek- sotičnimi cenami in pa skromnimi luknjami, kjer kraljujejo umazana postelj- nina, ščurki in martinčki in tu pa tam kakšna podgana. Še najlepša stran teh zadnjih bivahšč je nizka cena, ki je bila v najinem primeru nižja od cene steklenice piva. Re- snici na ljubo pa je potrebno povedati, da je pivo na Taj- skem tudi za naše razmere drago. Iz tega kraljestva, ki ga je vodila ovenela tajska lepotica, da ji gre dobro, je govorila njena debelost, sva načrtovala in odhajala na obhode v mesto. Že prva dva dni se je vizija celotnega potovanja po jugovzhodni Aziji izkristalizirala. Takoj je postalo jasno, da so tajski sosedje sila negostoljubni in samozadostni. Na burman- ski, laoški in kamboški am- basadi nama niso pustili ni^^i tega veselja, da bi jim poka- zala nove slovenske potne liste. Zgodba o dragih vizah, dolgih čakalnih dobah, sku- pinskem turizmu, med vrsti- cami pa ne potrebujemo vas, se je trikrat ponovila. Nekaj upanja je obetal le jug Tajske, Malezija. Po izdelavi globalnega načrta sva začela raziskovati bangkokške znamenitosti. In mesto ima kaj pokazati. Seksualni turizem se zivi Tajska je dolga leta propa= girala in simbolizirala prav posebno vrsto turistične po- nudbe. Na Tajskem je iskalo zabavo na tisoče ameriških vojakov med vietnamsko vojno. Med peklenskimi bit- kami so iskali počitka in ute- he v naročjih vročih tajskih lepotic, predvsem pa poiz- kušah pozabiti, da jih na bojnih poljih neprestano snubi hladna lepotica, bela smrt. Današnje turistično geslo govori o deželi večne- ga poletja, deželi naravnih lepot in prijaznih ljudi. Kljub poizkusu, da se dežela pri- kaže v drugačni luči, pa je seksualni turizem še vedno živ. Bangkok je poln disko- tek, restavracij, barov, ma- sažnih salonov... Najbolj Pv ^.nani, tisti po okusu za- hodnih turistov in njihovih žepov, se nahajajo v majhni uličici Patpong, ki med seboj povezuje aveniji Suravvong in Šilom. Uspavana trgovina z ženskim mesom zaživi v soju neonskih luči, ko na me- sto pade noč. V nekaterih lokalih lahko radovednež non stop spoznava kaj vse je mogoče početi z nekaterimi deli ženskega telesa, spet v drugem je deležen erotične masaže, pri kateri tajske le- potice uporabljajo enako učinkovito kot roke vse dele svojega golega telesa. Spet drugje si lahko izbere ljubico za eno noč kar med razstav- ljenimi, živimi in oštevilčeni- mi primerki. Res primerno in domišljeno pomisli človek prvi hip, po premisleku pa vse skupaj vse preveč spomi- nja na trgovino s sužnji. In res marsikateri nasmejani dekliški obraz skriva žalost- no usodo, usodo hčere rev- nega kmeta prodane v belo sužnost, usodo ilegalne viet- namske begunke... Za marsi- katero dekle pa je žal tak način življenje edina mož- nost spodobnega preživetja. Agresivnost tovrstne ponud- be se močno poveča ob kon- cu tedna. Takrat se vsi vozni- ki tuk-tukov prelevijo v svo- jevrstne akviziterje. Kar na ulici, s pomočjo barvnih ka- talogov, prodajajo tajske le- potice in njihove usluge. Kot za vsako blago na tajskem je tudi prva cena tovrstne po- nudbe naravnost oderuška. Ravno tako so Tajci tudi moj- stri ponaredkov. Lahko se zgodi, da se prikupna lepoti- ca, iz kataloga ob bližnjem ogledu spremeni v prikupne- ga travestita. Ulična ponud- ba je običajno paket ponud- ba, sestavljena iz prevoza, erotične masaže in spolnega akta. Pri vrtanju v sestavo cene tovrstne ponudbe sem presenečen ugotovil, da je samo ljubezensko dejanje cenejše od masaže. Očitno je, da tajske lepotice belcev kot ljubimcev ne cenijo pre- več. Spolni trgovini, celotni Tajski, pravzaprav vsemu azijskemu kontinentu, grozi nova nevarnost. Po deželi ihtavo jezdi in išče svoje žr- tve apokaliptični jezdec so- dobnega sveta aids. Bolezen, je prišla na kontinent s ča- sovnim zamikom. Kot vsod ji tudi tu izdatno n ' ga človeška neumnost selnost, da se to more zgoditi. K širjenjmi lezni, poleg nepouč^j^^J pripomore tudi azijska / čilnost, velika naseljenos.' mestih, še posebno na sp ru Tajske v Chiang Maiu' že več kot 90 procentov stitutk okuženih. BolezejJ* s prostitutkami, ki se vr^; jo v rodne vasi, razrašfj celotni deželi. Prav tako pomaga dvojna tajska nio, la, ki od žensk zahteva ^^ stobo, za moškega p^ skoraj obvezno, da se pt^ ni vse naokrog in tako pj juje svojo moškost. Mostiščarska naselja na reki Chao Phraya. »Upam, da se ne bo prehudo kregala, če ji bom povedala, da si videl v meni vilinsko deklico,« je rekla in se bledo nasmehnila. Čutil sem, da me tolaži, da ne bi bil preveč v skrbeh zanjo. »Veš, oče in mati sta se lepo razumela in tudi mene sta rada imela. Nikoli nisem bila tepena. Oče mi je ob vsaki plači prinesel kaj za posladkati ali kakšno drobno igračo. Predlani mi je Miklavž prinesel lepo pužo, takšno, ki zapira oči in pokliče mama. Zdaj vem, da jo je kupil oče. Takšne nima niti Pižorlova Jožica. Hranila jo bom za spomin nanj do konca svojih dni.« Nenadoma si je z rokami zakrila obraz in pretres- ljivo zajokala. Jokala je za očetom. Lani na jesen so ga pokopali. V jami seje smrtno ponesrečil. Obe bi živeli v hudem pomanjkanju, če ne bi rudniška uprava priskrbela Blajevki dek) v tekstilni tovarni. Ostala jima je majhna hišica, na pol zidanica in njiva, ne veliko večja od vrta. To zgodbo, kakor tudi o drugih sosedih, je pripovedovala teta moji materi. Jok je kmalu ponehal. Prizadeval sem si najti besede, s katerimi bi jo potolažil, a jih nisem; nemočno sem jo gledal. Ko se je že skoraj čisto pomirila, meje vprašala: »Mirko! Prosim, povej mi odkrito, če sem storila kaj napačne- ga. Zdi se mi, da se nisem lepo vedla.« »Nič slabega nisi naredila, ko si izrekla tiste lepe besede. Želim si, da bi vse ponovila še stokrat in stokrat!« »Res tako misliš?« »Bog mi je priča, da res!« »Mirko, dokler niste prišli tu gor, nisem imela razen očeta nikogar, ki bi se lahko pogovarjala z njim; nadomeščaš mi očeta. Tod okoli nimam veliko vrstnikov, pa še ti so čisto drugačni, kot sem jaz. Cokalov Mihec grdo govori in pretepa se rad, tudi mene je že tepel. Pižorlov Drejče me zmerja s kočarjevo. Njegova sestra pa je prijetno dekle. Včasih pride naskrivaj k meni. da se kaj pomeniva, toda ne za dolgo. Boji se, da bi njena mati zvedela, kje je; prepovedala ji je namreč družiti se s kočarjevimi. Matičerjev Lojzek je brihten in dober poba, a zelo plah in tih. Da bi le tvoji starši ostali za vedno tu! Kajne, nekoč se bova poročila!« Nenadoma je skočila pokonci in odšla iz kolibe. Slišal sem jo klicati: »Šekaaa, Šekicaaa!« Nedaleč vstran se je zaslišalo meketanje. Tam kjer je sedela, je ležala knjiga. Povest o Mlinarjevem Janezu. Vzel sem jo v roke in začel listati po njej. Med listi je bilo veliko štiriperesnih deteljic in dišeče trave. Iz knjige je zdrsnil preganjen list. Pobral in razgrnil sem ga. Z drobno okroglo pisavo je bilo napisanih nekaj pregovorov: Za bogatina skrbi zdravnik, reveža rešuje delo - Kar ne pride iz srca, ne seže do srca - Prenesi majhno žaljivko in prihranjena ti bo velika in še mnogo drugih. Slišal sem jo prihajati in položil knjigo, kjer je bila. »Čisto sem pozabila na kozo,« je rekla zadihano in nadalje- vala: »Če bi vedela, da boš prišel sem, bi prinesla nekaj krompirja s seboj, da bi ga spekla. V žerjavici pečen krompir čudovito diši, v ustih se kar sline nabirajo, tako slasten je. Včasih si zavrem tudi mleko, da je malica še imenitnejša.« »Si mleko prineseš od doma?« »Koza ga vedno nosi s seboj. V piskrček ga namolzem, na ognjišču pa skuham.« Pobrskala je po smrečju in izvlekla pločevinasto škatlo. »Poglej! 1\i notri imam vse, kar tu gori potrebujem.« V škatli je bil emajliran lonček, žlica, pipec, v belo krpo zavit šilček, napolnjen s soljo in dva precej velika, v papir zavita, belkasto-rumena kamna. »Čemu pa hraniš kamna?« »To sta kresilna kamna. Z njima zanetim ogenj. Mati mi ne da vžigalic; boji se, da bi zaradi neprevidnosti povzročila požar« »Kako pa zanetiš ogenj?« »Doma imam suh mah, tako suh, da se kar drobi. Kadar na paši nameravam zakuriti, ga vzamem prgišče s seboj. Nabe- rem drobne suhe vejice, dračja in debelejše konce polomljenih suhih vej. Najprej položim na tla mah in začnem tik ob njem s kamnoma kresati, dokler se mah ne vname in zagori. Nanj polagam drobne vejice, nato dračje in nazadnje debele, nalom- Ijene veje.« »Kdo te je vsega tega naučil? Saj si kot Robinson!« »Oče! Pa še marsikaj drugega sem se od njega naučila.« »Kaj pa kolibo, ti je še ni nihče podrl ali poškodoval?« »Ni! Zakaj pa misliš, naj bi to storil? Nikomur nisem storil nič žalega,« je zbegano rekla. Nisem ji hotel omeniti, saj sem. že z vprašanjem preplašil, da bi ne bilo nič čudnega, & lastnik hrastičja našel kolibo in jo zaradi povzročene škodei hrastičih uničil. V Belcah je moral Mehovar plačati odškodniJ za smrekove veje, ki jih je nasekal Vinko za krasno grmd rekel pa sem: »Nekateri ljudje so hudobni.« »Sem nihče ne zaide - odmaknjeno je od steze. Ta še nikct nisem videla.« Žal mi je bilo, da sem načel neumno vprašanje, kajti i obrazu sem opazil spremembo. Ni več kazala vedrega zon voljstva, kot ga je kazala še malo poprej. Pokvaril sem vzM In da bi jo popeljal nazaj v njen nepokvarjen svet, sen vprašal: »Bova kaj kostanj pekla, kmalu bo zrel?« »Joj! Že prejle sem te mislila vprašati, pa me je pogovor o koi zmotil. Od srede naprej se bova vsak dan videla, saj bova v iJ' in iz šole skupaj hodila, kajne? Povedala ti bom, ko bo zrel V( za tri kostanje, ki imajo skoraj tako debele sadeže kot di kostanj in prvi dozorijo.« Postala je spet dobre volje. Na oni strani doline, za tistimi oblim hribi, so se kopi^ oblaki v grmado. Kmalu se bo sonce pogreznilo vanjo. Ivai^ je pločevinasto škatlo spet zakopala v smrečje in si na^ predpasnik. »Zvečerilo se bo kmalu. Domnv bom morala. Skuhati" ram še večerjo. Ta teden ima mati popoldanski šiht. Greš tm domov?« »Seveda grem! Kaj pa naj počnem tukaj sam?« Navezala je kozi povodec okoli vratu in odpravila sv(i domov. Daleč za oblaki, ki so vedno bolj temneli, je zamo^ zagrmelo. Hotel sem pospešiti korake, pa mi je rekla, nama ne mudi, da bova veliko pred nevihto doma. Kmahi ^ prišla do kolovoza, ki se je vil mimo Uramškove hiŠ^ Blajevih in naprej. Tam sva si želela lahko noč in se razšli^' in tam je še izza črnih oblakov pokukalo sonce. Ko sem vstopa kuhinjo, je mati pravkar zanetila v štedilniku. »Kod pa hodiš?« je nejevoljno vprašala. Povedal seji, kje sem bil. Nekoliko seje pomirila, a me]^ kar naprej pikala zaradi Ivanke. Medtem se je zelo stem^ Bliskanje je postajalo vedno pogostejše, grmenje je pr^^^ treskanje. Spomnil sem se na Ivanko - sama je doma. mora biti strah. Kljub strahu pred strelami sem hotel k nj^h ne bi bila ob hudi uri sama. »Mati! K Ivanki grem! Sama je doma.« »Nikamor ne boš hodil! Strela te lahko zadene.« fpiTICA V MODNEM VRTINCU 47 Od vročine se zvrti Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Ihtavo odpravljanje modnih ta- bujev, ki že nekaj modnih sezon pošteno vznemirja konservativ- no razmišljajoče Zemljane, je z letošnjim poletjem prispelo do vrelišča. Pravzaprav do tja, ko človek že podvomi, ali se mod- nim gurujem od vročine ali kdo ve česa morda že ni rahlo zvrtelo... Biti oblečen, pa vendarle pre- drzno slečen, je ena izmed tem, ki jih letošnja moda pravkar ob- deluje. Pri tem so ji v pomoč transparentne, kot dih lahke tka- nine, ki seveda zakrijejo prej nič kot malo. Med izbrano družbo prestiž- nih materialov pa se je samoza- vestno vrinil tudi - prozorni poli- vinil. Ja, prav takšen oziroma malo močnejši, kot pri vrečkah, v katere spravljamo špinačo za v zamrzovalno skrinjo. Nič novega, boste rekli. Pla- stične cekarje in prozorne san- dale je moda vpisala v anale že pred več kot dvajsetimi leti. Da pa bi se - dajmo roko na srce - v ta hudo ceneno šumeči mate- rial, ki ga včasih držijo skupaj kovinske sponke in obročki, kar celi oblekli, bi bilo še pred krat- kim prav tvegano predlagati. No, letos se je zgodilo prav to. Modno je vse, kar ni naravno in se to trudi tudi pokazati. Kaza- nje gole kože je glavna poanta tega stila, vendar s pomembnim predznakom: le za mlada, skladno grajena telesa, ob upoštevanju še enega ali dveh psiholoških pogo- jev. Seveda pa, kljub temu, če iz- polnjujete vse in še kakšen pogoj za povrh, ni nujno, da oblečete prozoren bikini ali futuristično plastično-kovinsko oblačilce. Tak- šnele vroče poletne slike so morda narejene le zato, da si jih ogleda- mo. Kot lepe podobe, za lepše, bolj razigrano počitniško razpolo- ženje. Pa bi bilo res zabavno vedeti, v čem je poanta ^ikiRfc iz prozorne plastike. Morda kaj pridrža- ' ti ali privzdigniti? Futuristična plastično-kovinska mladen- ka za vroče počitnice. moda v laseh Tony&Guy SiiO¥rtinie Obiski vodilne svetovne frizerske hiše Tony&Guy se po zaslugi »Hair- promotion« kar vrstijo v Sloveniji. To je bil že sedmi nastop tega kon- cema na naših tleh. Do sedaj je bilo prikazanih šest »look-learn« seminarjev, pri katerih je vse te- meljilo na čisti stroki, torej s pre- ciznimi prikazi in seveda tudi razlagami. Tony&Guy Showtime pa je znal to zvrst prikazov začini- ti s show elementi. Na Bledu sta se sredi junija predstavila naša znana Nico Pulia, ki je prvo ime Tony&Cuy zahodne Evrope, ter Gianni D'assero, umetniš- ki direktor ter član Tony&Guy International Artistic Teama. Prvič pri nas sta se predstavi- la Dirk, ki je direktor miinchenskega salona, ter Gi- no, ki je odgovorni tehnik za nemško podjetje. Tehnike striženja najnovejše kolekcije te hiše »cuts with perspecti- ve« ter barvne tehnike »co- lour with attitude« so več kot navdušile nabito dvorano slo- venskih in avstrijskih frizer- jev, ki so do vstopnic morali priti že nekaj mesecev pred dogodkom. Tehnike striženja »cuts with perspective« temeljijo na izredno mehkih linijah. Precej je nepovezanih linij, saj ne velja več pravilo ravnih pove- zovanj, če to seveda da po- polno obliko. Dolžine so do- voljene v vseh variantah, od kratkih do srednje in tudi izrazito dolgih las. . V barvni igri prevladujejo kombinacije, s katerimi se striženje dopolni v perfekt- nost. Barva da striženju tretjo dimenzijo. Delna barvanja, prelivanja in kontrasti so vo- dilo razmišljanja tehnikov Tony&Guy. . KRISTIJAN PETEK Bo Meduza preživela? Naomi Campbell, najljubša ^'ffsacejeva manekenka, je "^ junijski beneški modni re- šokirala občinstvo s pišto- lovroki - sredi julija pa je bil s Pi^olo umorjen legendami ®(Klni kreator. Bo Giannijev ^it uspelo ohraniti živ njego- J sestri Donatelli, ki je že "oslej kreirala linijo za mlade ^ersus? Bomo videli. Vsekakor v Versacejevih bu- ^^^ po vsem svetu ta hip "'^da prava histerija. Vsi, ki No kaj pod palcem, si želijo ^Jo garderobo obogatiti s l^kžnim oblačilom iz njegove pnje kolekcije. Naj stane, stane, tudi, če je to obleka ^(Iva ali štiri milijone Ur... .^nčna očala z njegovim zaš- J^^m zaakom - zlato Meduzo, prodajajo noro dobro, vsi Jembneži se želijo fotografi- ji v domačem naslonjaču z komolcem na zlato-pisa- od daleč prepoznavni Ver- ^'^^ievi okrasni blazini... ^ o vsem tem se mi vsiljuje ^ Versacejevo izjavo, ki jo zapisala v eni izmed j^^^lskih številk: »Očitajo mi, ^^^^^^ kičast, na meji vulgar- Rad oblačim ljudi z ' d K in verjamem °ber okus... Res ne vem, ^(j^l jjudje norijo za mojimi ampak posel že dvaj- ^^^ cvete, da je kaj...« ^^^rsacejeva Meduza, oven- ^ ^ razdraženimi kačami. Zadnjič skupaj Gianni Versace in Naomi Camp- bell v sloviti kreaciji - eni zadnjih, ki jih je ustvaril. simbolizira sovražnika, ki ga je treba premagati. Bo živela tudi po smrti krea- torske legende tega stolet- ja? Gotovo, saj je na svetu veliko ljudi z velikim egom... Anketno nagradno vprašanje avgusta: KUPUJETE NOVO TORBICO. S ČIM SE VAM MORA NAJ- BOU SKLADATI? a) s čevlji, ki jih že imate; b) s stilom in barvo vaših oblačil; c) če vam je všeč, jo kupite, ne da bi razmišljali o tem; d )_ 48 RUMENA STRAN (Od|kloni Čas kumaric je čas poletja, . turist na morje, na gore drvi, le koga brigajo še zdaj podjetja, to le lahko počitnice skali. No, na dopust odšel je tudi Thaler, minister zunanji naš znani, z vrstico prvo rima se po glavi valer, z drugo odstop poznan od lani. POPEVKAR tracnice Voda še za v čevelj ni dobra Na otvoritvi vodovoda Bele- Vologa-Kale sta z vodo nazdra- vila žalski in nazarski župan Milan Dobnik in Ivan Pumat. Da bi jima kakšna drugačna vsebina v kozarcu bolj prijala, pa nista povedala na glas. Ti presneti mobiteli! v telefonski centrali laškega podjetja Paron bi lahko bili mal- ce bolj na tekočem o poteh in stranpoteh svojega lastnika Ra- da Hrastnika. Ko smo ga zad- njič iskali, da bi ga prosili za krajši pogovor, so nam prijazno povednli, da gospoda sicer tre- nutno ni, ga pa lahko pokliče- mo na mobitel, številka ta in ta. Bili smo vztrajni in po več kot enoumem , vrtenju številk smo Hrastnika le našli. In veste kje? Na braškem letališču, kamor je prav tisti hip priletel na dopust. Od sestanka seveda ni bilo nič. Skupaj na morskem dnu v trgovinah so običajno pijače Pivovarne Laško in Uniona iz Ljubljane strogo ločene, celo hladilnike imata podjetji ponekod vsaka svoje. V samopostrežni trgovini Soča v Celju pa so izložbo uredili v morskem stilu in - kaj hujšega - pijače ene in druge pivovarne skupno potopili na »morsko dno«. Ribe se menda za znamke ne menijo, za zavedne Štajerce pa so baje tovrstni »grehi« nedopustni... zanimivosti v spomin na poplave Kje drugje kot v Zgornji Savinjski dolini postavljajo tudi malce nenavadne pomnike in spomenike. Na Ljubnem so namreč pretekli teden pod cerkev sv. Elizabete postavili tri spominske kamne, ki opominjajo na tri velike poplave, ki jih je v preteklosti preživel kraj ob Savinji. Na kamnih so vrezane letnice 1730, 1820 in 1990, torej leta, ko je življenje v kraju zaznamovala vodna ujma. Na kamnih je tudi označeno, do kod je segala voda. Spomeniki so po eni strani opomin in želja, da vode ne bi več poplavljale, po drugi strani pa dokazujejo, kako zelo so ljudje v kraju ob Savinji navezani na reko, ki je nekoč flosarjem pomenila preživetje. Foto: JOŽE MIKLAVC amadeus poroča Kvizpamorabit... Nastala strašna je dilema, kakšen bo novi predsedniški »fris«. Predlagam logično rešitev problema, organizirajmo nagradni vseslovenski kviz. velika drevesa cei, Bukev nad mestnim parkon Kakšno povezavo ima to suho deblo z velikimi dreve- si, boste rekli. Pomembno! Drevesa resda lahko živijo zelo dolgo, tudi desetkrat dlje kot človek, a niso neu- mrljiva. Smrt drevesa v goz- du je celosten pojav: staro drevo odhaja, s tem pa daje prostor novemu življenju. Omogoča nastanek nasled- njega živega drevesa, ki bo nekoč lahko »veliko«. Bukev (Fagus sylvatica L.) v gozdu nad mestnim parkom je nekoč bila veliko drevo. Posušila se je od starosti. Le- sne gobe, ki so jo naselile, so bile nedvoumen znak, da propada. Veje drevesa so po- stajale zmeraj šibkejše in ob močnejšem vetru ali snegu so počasi popuščale in se lomile. Ostalo je le suho deblo in veliko okno v sklepu dreve- snih krošenj. Do tal, ki so bila desetletja v senci, je prišla svetloba! Za številne mladice dreves in semena v tleh je bil to znak prebujenja. Pod deb- lom se je v nekaj letih razvil otok bujnega mladja bukve, gorskega javorja, hrasta in smreke. Pravo veselje ga' pogledati in ga začutiti, ki kipi od življenjske moči. R; padajoče drevo je posti dragocen življenjski pros' za številne žuželke, glodal netopirje in ptice, ki so ] memben del gozda in pris] vajo k njegovi ekološki stat nosti. S tem razlogom gozd ji včasih namenoma pušk stare, razpadajoče ostani dreves v gozdu. Videz takšii ga gozda sicer ni ravno poi ben »pospravljeni dnevni i bi«, je pa zato gozd naravne in bolj odporen proti zui njim dejavnikom okolja, f zor radi pokažemo in raz gamo skupinam šolarjev, katerimi skupaj odkrival gozdove nad mestnim p kom. Staro deblo bukve in pre pevajoča mlada drevesa F njim tvorijo simbolično ce to. Prepričujejo nas, da živ nje ni ravna črta z začetki in koncem temveč krog spirala ponavljajočega se jevanja in umiranja. ROBERT HOSTf Foto: FRANCI HOR^' ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Celje,Ljubljanska u,« 441-^ Krajevna enota Celje, Lava 6, S 451-988 vitezi belega mesta