270. številka_Ljubljana, v petek 25. novembra._£XV. leto, 1892. SliOVMI NAROD. • ■»haja *?aak dan n«*rit izimlti :«odeljc m praanike, ter »elja po post: prejemati ca a vstro-og e r k k e dežele bu vse leto 1O gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta * gld., sa jodon •Mpe 1 gld. 40 kr. - Za Ljnbljano bran pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., za Četrt leta b gld. BC kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, o 80 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko ve*, kolikor poštnina znaš«. Ziroinaodi placnje M od oetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat,:tiska D.'V-J*' oajj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu it. 12. t) p i a vri iftf v ti naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i vse aumii'iBtrativue stvari Češke stranke. V Ljubljani, 26. novembra. Ni Se dolgo tega, kar so se v Pragi seči i odposlanci vseh čeških strank in se posvetovali o vkupnein delovanju tako v Dunajskem parlamentu, kakor v posamnih deželnih zborih. Popolnega soglasja v vseh vprašanjih, važnih za češki narod, ni bilo doseči, ker je v tem oziru načelno uasprot-stvo preveliko in sedaj skoro nepremostno. Tudi glede* taktike ni bilo mogoče ustanoviti sloge in jedinosti, doseglo pa se je soglasje vsaj v jednem vprašanju, vsi odposlauci so se namreč izrekli za državno pravo češko in to manifestirali v posebni resoluciji, katero je včeraj izročil vodja staro-češke stranke dr. Rieger ministerskemu predsedniku grofu Taafteu. Ta solidarnost glede češkega državnega prava pokazala se je zlasti te dni v državnem zboru kot trdna vez, ki spaja vse češke stranke, in to pri dveb prilikah. Ko je nemški pottlanec Menger v nebrzdani strasti napadal zr govornike češkega državnega prava in se celo predrznil očitati jim veleizdajstvo, zadel je ob glasen in odločen odpor vseh zastopnikov naroda češkega. Vse frakcije so hitele izjaviti, da stojo nepremično na stališči državnega prava, da bodo z vsemi silami delovale za njega realizacijo in da ne bodo prej mirovale, dokler te kardinalne točke narodnega programa ne dosežejo. V tistem hipu ni bilo zapaziti razločka mej Mladočehi, Staro-Čehi in veleposestniki, in zato bo naredile podane izjave mogočen utis na vso poslance ter zlasti v slovanskih zastopnikih vzbudile upanje v boljšo bodočnost. Predvčerajšnjim ae je zopet pokazalo, da so vse češke frakcije v nekaterih vprašanjih popolnoma jedine. Princ Karol Sclnvarzenberg, priznaui vodja čeških konservativcev, izjavil ie odločno, da stojo češki veleposestniki trdno in zanesljivo na stališči državnega prava in ob jednem zahteval, naj vlada na mesto Pražakovo pokliče novega ministra, kateri bo v kabinetu zastopal interese kraljevine Češke. V*8i češki poslanci bo Sehwarzenbergu burno LISTEK. Gospod Šramek. (ĆeSki spisal Bohiiau Kaminsky; preložil Vinko.) (Daljo.) „Smijala, smiiaia", ponavlja gospod Šramek, smijaje se v zrkalc. To zrkalo je viselo na stebru, kateri je delil gosposko sobo od priproste, več|e in neprijazne sobe za voznike, kjer se je, kot skoro v vseh prenočiščih, že davno namesto bivših voznikov, premožnih in često zapravljivih, shajala Ie praška beda in jedinščina, časih lenoba, greh, časih resnična, ganljiva nesreča, a vedno ljudje, ubožni že od nekdaj, ali pa obubožani po nesreči ali dragače. Na levi od vrat je sedel nekak konzul ali guverner te male in čudne države, na katerega bo čudni in bedni gostje sobe za voznike, kateri so se v polnem številu shajali okolo polnoči, gledali z velikim respektom, posebno kadar niso bili pijani in zategadelj pogumni. Ta važna oseba z glavo na pol plešasto, z velikimi brkami, z izbuljenimi očmi in tolstimi, mesnatimi ustnicami in z modrim predpasnikom : to je bil bišni hlapec, Človek, ki ima pravico tega ali onega prenočevalca vreči v vežo, pritrjevali in s tem pokazali, da se zlagajo ž njim tudi v tem vprašanji. Jedinost mej češkimi straukami se je torej pokazala, in sicer pri načelno važnih rečeb. To nas veseli, zlasti ker sami pogrešamo jedinosti in vemo, da more narod le tedaj kaj doseči, če je jedin. Iz tega, da bo pri nekaterih vprašanjih Staročehi in veleposestniki postopali složno in dogovorno z Mlado Čehi, sicer še ni sklepati, da se bodo v kratkem zjedinili tudi glede vseh drugih toček svojega programa in se morda celo zbrali v jedut-m samem klubu, ali upati je, da bodo iskali tista vprašanja, pri katerih sta jedinost in sloga mogoča in tako gladili pot popolnemu sporazumljenju. Tisti tre-notek, ko bi se češki klub, kt-.kor je bil nekdaj, oživil, premenila bi Be tudi parlamentarna situvacija. Taaffe in levičarji. Grof Taafie se je levičarjem silno zameril. Odgovarjajo princu Schwarzenbergu, rekel je predvčerajšnjim mej drugim, da ima voljo predlagati cesarju, uaj imenuje češkega ministra. Že to je levičarje grozno razkačilo, kajti doslej naznanjali so vedno, da je moral na njib želio umakniti se Pražak in da mu je imenovati naslednika le z njih privoljenjem. Grof Taafie rekel je nadalje, da je v Avstriji strankanska vlada nemogoča iu tudi to je razdražilo levičarje, ker oui brepene* po tem, da bi dobili krmilo v roke in usta novili levičarsko vlado. Začetkom generalne debate govoril je Plener tudi o jezikovnem vprašanju in svetoval, naj se reši v državnem zboru. Grof Taaffe oziral se je v svojem govoru tudi na to željo in rekel, da se sedaj še ne da uresničiti, poslanci naj v tem premišljajo, a Daj uvažujejo, da ie moM stvar rešiti le soglasno z vsemi strankami. Torej tudi v tem pogledu odklonil je Taafie levičarske nasvete in s tem vzbudil splošno senzaeno. Se mej tem, ko je govoril, zbirali so ne nemški poslanci okolu svojega vodje Plenerja in čuli so se klici: Prestopimo v opozicijo. liazdraženost levičarjev naraščala je vedno bolj, zlasti ker bo vsi parlamentarni krogi sodili, da je Taatfeov govor naperjen zoper levico. V tem zmislu pišejo tudi nemški listi in nekateri trdo celo, da je Taatle po- —- i i ■ ~" " ~ r nad drugim zakričati, naj ne smrči tako glasno, in drugemu kategorično ukazati, naj se umije na dvorišči pri vodnjaku, predno pride v krčmo. Hišni hlapec je bil zato, ker je bil gospodarju odgovoren za red, v krčmi neomejeni gospod. Beden revež, ki z bolehno, samodrugo ženo in nekolikimi prezeba-jočimi, v cunje zavitimi otroki zvečer išče prenočišča in je po kakem opravku, a brez novcev, upehan, gladen in na pol zmrzneu prišel v glavno mesto in noče, ali prav za prav ne more spati na ulici — tak siromak mora ravuati s hišnim hlapcem jako spoštljivo, uljudno in uslužljivo, kajti jeden sam napačen ali nespoštljiv pogled je dovolj, da mogočni gospini z modrim predpasnikom vstane, revežu vrne nekaj trdo zasluženih, naprej plačanih krajcarjev, odpre duri in s kategoričnim glasom in neizbranimi besedami pozove nesrečnika z ženo in decu vred, naj se spravijo i . ■ takoj, pri tej priči, brez milosti v zimsko, mrzlo ali deževno noč, kjer je tudi spanje na trdih ležiščih komisarstva kolikor toliko dobro-dejuo in krepčilno . . . Igraje karte s čudnim, pokašljujočim človekom, kateri je svoje dni s kavalirji pil šampanjca, kupoval ekipaže, sedaj pa pometal praške ulice, sedel je bišni hlapec vsak dan pri vratib, kjer je mogel najbolje pogledati svojo občino, vse tiste, katerim stopal dogovorno s Schwarzenbergom in Hohen-vvartom. Levičarski klub se še ni odloČil, kako postopati. Nemški poslanci iz Češke in iz Štajerske zahtevajo, naj levičarji začnejo opozicijo. Včeraj popoludne zbrali so se odličnejši levičarski poslanci pri baronu Cblumeckem in se posvetovali o situva-ciji. Plener je naBvetoval, da se je ministerstvu odločno zoperataviti in to pokazati s tem, da bi levica glasovala zoper dispozicijski fond in da se nemški zaupni mož v ministerstvu grof Kuenburg odpove\ Pri posvetovanju bil je navzočen tudi sam minister grof Kuenburg in on je svetoval levičarjem, naj ho ne jirensglijo in naj Be skušajo z grofom Taafieom z lepa poravnati. Odločil je o tem klub, sklican na včeraj zvečer. Karakteristično je tudi to, kar se govori v levičarskih krogih, da misli namreč grof Taaffe razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. 0 političnem položaji. Z Dunaja se nam piše: Na Duilaji velik ravB. Vsled včerajšnjega Taaffe-jevega govora levica silno razburjena; ona vidi v ministrovih beBedub izjavo, da Be bode Bistem zopet spremenil, govori tedaj o prevarah itd. Situvacija^ razvidi se — o časnikih ne govorim — najbolj iz tega, da je pri današnji seji budgetnega odseka, v kateri se je razpravljalo baš notranje ministerstvo, — levica strogo molčala. Niti jeden izmej levičarjev ni se udeležil debate. Denašnja seja davčnega odseka je odložena po načelniku Mengerju, ker ima levica danes zvečer klub, v kojem se bode ukrepalo o daljšem postopanji nasproti vladi. Vender ne udajte se upanju, da se bodo vezi mej Taafiejem in levico sedaj pretrgale! Smo pesimisti v tem oziru in bojimo se, da se naši pomisleki popolnem ne uresničijo. Taaffe ni nameraval tega izjaviti, kar se sedaj tolmači iz njegovih besed. On v istini vedno še potrebuje levičarskih glatov in plačati jih bode moral. Mladočehi še dandanes niso element ter tudi biti nečejo, kateri bi se dal organIcOb Spojiti z ostalo desnico. Sodimo, da je to mala praska, kakor se jih toliko pripeti v vsakem zakonu, radi tega so zakon še ne bode je bilo po polunoči, ko je odšla gospoda iz druge sobe, ležanje na slami, po klopeh in po stoleh, drug preko druzega v dimu in groznem, otrovanem vzduhu, vender le dražje nego zavetišče za mrežami, katero ima pač svoje neprijetnosti. Na desni svojemu možu, pletoč nogovico ali gledajoč možu v karte, sedela je žena hišnega hlapen, katera je pričela svojo karijero v tej gostilni, bivša tu najprej služkinja, pozneje pa natakarica. Na desno oko je gledala malo po strani, sicer pa je bila še dokaj čedna, pripovedovalo se je ce)6, da je njena polna postava in obraz s prijetnim in milim smehljajem, okroglo, dvojno in malo brado časih dobil kakega podjetnega, več ali menj srečnega čestilca. Gosposka soba je bila s sobo za voznike zvezana z dolblino in predeljena s kosom zidu, ki se je tikal vrat in ob katerem je bila v pivuici visoka omara, koje zgornji, postekleni del je bil poln steklenic, skledic in nekoliko belih vrčev s cinastimi ročaji. Leva stran te omare, rujavo pobarvane, bila je baš v dolblini ter je delala z oglom stene jedno ploščo, na katero je bil, na pol na zidu in na pol na omari, prilepljen vozni red neke Železnice in nekaj programov iz cirkusov. Na drugi strani dol- razrušil. Vprašanje je pač, če 8e levica že pomiri do jutrajšnje seje (petek), v kateri se bode razpravljal mej družim tudi dispozicijski zaklad. Frav mogoče je, da pade dispozicijski fond, a po vladui interpretaciji, katera v glasovanji o tem zakladu ne vidi zaupnega vprašanja, je to glasovanje malo relevantno. V budgetnem odseku govoril je Šukl je danes o prepovedi sboda pravniškega društva v Laškem trgu, dalje o preložitvi državne ceste iz Novega mesta do Metlike. Glede* pravniškega društva dejal je minister, da še nima priziva, da pa bode svoje ukrenil, kakor hitro se razvidi iz aktov, da je v istim, kakor je Šuklje dokazoval, v tem slučaji žalil se društveni zakon. O cesti se je obljubilo kot čisto gotovo, da se potrebščina postavi v proračun za 1894. leto ter da se v to svrho naroči deželni vladi, da študira novo varijanto Čez Karno vas, kakor nasvetovano. Politični ra/igled. iHofraifij«* dežele. V Ljubljani, 25. novembra ,tŽelezni obroč." „Neue Fr. Presse" izvedela je baje izza kulis, da se grof Hohenvvart zelo trudi, doseči konsolidacijo desnice in zlasti njegove stranke. Kumunski poslanci iz Bukovine, posebni varovanci njegovi, prosili so ga, naj stopi v dogovor s poljskim klubom, da bi Poljaki ue delali Iiumunum v Bukovini zaprek. Grof Hohenvvart je baje že izročil poljskemu klubu Bvoje predloge glede" kompromisa. Tudi Bplob se čuti, da se približujejo desničarji drug drugemu bolj in bolj, zlasti ker se kože, da razpade trojna večina. Celo Fremdenhlatt" je priznal te dni, da je sodelovanje konservativcev, Poljakov in levičarjev postalo nemogoče. Ur. Ladislav Jtiet/ev. Vodja staročeške strauke, dr. Rieger, prikazal se je zopet na površji in to tisti dan, ko je grof Taafie povedal levičarjem, da more izhajati tudi brez njib. Rieger obiskal je grofa Tasffea in mu izročil resolucijo, Bklenjeno na sbodu čeških odposlancev. Čuje se, da sta bo Taafie in Rieger tudi menila o bodočem češkem ministru io imenujejo se že razna imena, namreč grof Evgen Czernin, grof Harrach (član gospodske zbornice), grof Edvard PalfTv in grof Schonborn, namesto katerega bi postal pravosodnim ministrom grof Pi-n in s k i, član poljskega kluba. IFrratski deželni zbor sklican je na dan 10. decembra, da reši proračun. To zasedanje trajalo bode dlje časa, ker je bilo prvo le zelo kratko ter je jedva zadostovalo, da se je novovoljeni deželni zbor konstituiral. Vlada pripravila je baie jako mnogo in važnih predlog. Da ne bo miuilo to zasedanje brez političnih konfliktov, čeprav ti za vlado niso nevarni, ker ima vladna stranka velikansko večino, je umevno samo po sebi. Situvaeija tia Of/erskem. Nuncij Galimberti v/prejel je te dnf nekega Boureduika „Magyar Hirlapa" in se ž niim pogovarjal tudi o cerkvenojiolitičnih vprašanih, katera jiretresajo Ogersko. Rekel je mej drugim, da dobiva primas Vaszaiy svoja naročila naravnost iz Rma, kar |e od prejšnjega primasa Simorja pridobljena koncesija. Vaszarv je bil spomladi v Rimu in dobil tam tako obsežne instrukcije, da mu m treba novih, zlasti ker je stališče Vatikana nepremenljivo, pereča vprašanja pa niso nova. Glede civilnega zakona ae drži Vatikati v vseh deželah istega principa. Tri bline, baš nasproti temu razglasu, nad klavijaturo pijanovo je viselo zrkalo, tako da je človek, sedeči na levi od pivničinib vrat, baš tam, kjer je sedela žena hišnega hlapca, videl v zrkalu baš za steno na tisto mesto, kjer je sedel gospod Sramek. Oba sta mogla v zrkalu opazovati vsako gibanje Za to malenkost se ni zmenil nihče, najmenj pa bišni hlapec, kateri ni imel niti časa zanimati se za cilj ženinih pogledov igraje karte ali prepirajo Be s kakim raztrgancem. GoBpod Sramek, govoreč o najnavadnejših stvareh, o vremenu ali o vojaškem pogrebu, gledal je po navadi v zrkalo, in ljudje v gosposki sobi so si mislili, zakaj se pri tem nasmihava . . . „Mamica, on je gotovo nor, ne-li?* vprašala je neko nedeljo Bertička svojo mater, katera je v gostilno svojega svaka hodila po jedenkrat na teden izpit malo čaša piva, kvačkat ali pa plest nogovico, poizvedet, kaj je novega ter časih malo zadremat. n*Nor je nor,--a nekoč ga že mine norost," dejala je izkušena in suha gospa, Bertina mati, majoč z glavo in pomilovalno zroč v tisto stran, kjer je sedel hišni hlapec. (Dalje prib.) dentinski koncil je določil, da je zakon zakrament, in tega principa ni moči opustiti, ker je dogmatičen, o dogmah pa ni diskusije. Rim se ne brani ustreči tiriatvam sedanje dube. časi se preminjajo, danes ni katoliška cerkev jedina, Kakor v srednjem veku, zato pa je voljna pojmu t i ti kolikor mogoče v vseh vprašanjih toliko, da bi se druge konfesije ne mogle pritoževati. A kolike ? Civilni zapisniki nam niso zoprni, ker vemo, da mora država iz gotovih ozirov biti poučena o številu svojih podanikov. Tudi sklepanje zakonov ima posledice in konsekvence, dedno pravo itd., torej je deloma opravičeno, če zmatra država zakon za pogodbo in si pridrži pravo, soditi o njem. Kar se pa tiče katoliških zakonov, se vanje država ne sme utikati. To je zakrament, o katerem more soditi samo cerkev. Rim ni in ne bo nikdar priznaval zakona, sklenjenega pred civilnim obla-stvom, k večjemu da prizna takov civilni zakon, kakor je v veljavi na Španskem, na Angleškem in v Ameriki. Španska postava priznava v katoliški cerkvi sklenjeni zakon veljavnim. Pri poroki je na-vzočeu državni zastopnik in ta npiše sklep v civilni zapisnik in to v cerkvi. Tako je UBtreženo državi in cerkvi. Zakaj bi se tega principa ne okleuila Ogerska. Sicer pa ni verojetno, da bi vlada mogla kaj več doseči, ker je za odločilni boj vse priprav Ijeno, vsi katoliki, duhovniki in lajiki, nižja duhovščina in episkopat, Rim in krona. Tu ni nikakega načelnega razločka, to je sveta stvar — katoliške cerkve. * Hitnje tlr/avc. Razmere v Srbiji. Na8ilstvo liberalne stranke razjarilo je radi-kalce tako, da so sklenili obrniti se do ruske vlade in prositi nje pomoči. Kakor se čuje, odposlala je radikalna stranka ruski vladi poseben memorandum, v katerem navaja vsa nezakonita nasilstva srbske liberalne vlade, nje vse meje presegajočo samovoljnost in terorizem ter prosi energične intervencije. Oficijozna „Zastava" priobčila je ta memorandum doslovno. Nasprotstvo mej liberalci in radikalci prikipelo je do vrhunca. Rusija hi Nemčija. Londonski listi se močno zanimajo za razmerje mej tema dvema državama. „Times" sodi, da je imenovanje generala Werderja poslanikom na ruskem dvoru dokaz, da želi ruski car boljših odnošajev s sosedno Nemčijo in da so ga v to še posebno vspod-bodle zadnje dogodbe na Francoskem. Tudi glede trgovinske pogodbe rusko nemške se ve le ruska vlada tako, da je upati, da pride do soorazumljenja. Car je vrata odprl, zato se ni bati, da bi jih zopet zaprl, vsaj kmalu Še ne. Italijanska vlada izdala je razne naredbe, vsled katerih misli, da se bodo pomnožili državni dohodki. Najvažnejša mej temi uaredbami je tista, katera določa, da je od dohodkov razpuščenih verskih zadrug oddajati državni blagajni vsako leto ."i1 , milijona lir. Listi kar strme\ da se je upala vlada izdati tako naredbo, ne da bi bil v to privolil parlament. Poslanci so tudi zelo razburjeni, a vender upa vlada, da v parlamentu ue bo zadela ob odpor, ker bode večina sodila stvar kot „ftiit accompli". Dokler bo Zanardelli podpiral Giolittija, sme ta računati na parlament in zato ga kandidira za predsednika zbornice. Biamarcfc-ponarejalec. Državni kancelar grof Caprivi, govoreč v državnem zboru o unanjem položaju, dotaknil se je tudi vprašanja, ki je zadnji Čas vzbujalo silno senzacijo. Govorili Brno Že o tem, kako je Bismarck s ponarejeno brzojavko provociral francosko-nemško vojsko. Berolinski krogi čutijo, da je vsled tega ugled države, zaupanje v vlado in v višje kroge silno oškodovan in ker je tudi ugled na zunaj izdatno pohabljen, skušali so se oprati. Caprivi čital je za to v državnem zboru „original" tiste glasovite in usodepolne brzojavke, dosegel pa je le to, da je Bedaj tudi sam kompromitiran. Saj je vender Bismarck sam povedal in razložil, da in kako je o svojem času ponaredil tisto brzojavko. Francoski liHti se naravnost norčujejo iz tega prizadevanja, rešiti bo iz zagate, v katero je potiral Bismarck uemško diplomacijo. „Journal des Debata" pravi, da je treba samo čitati od Caprivija razglašeno brzojavko in prevara (fourberie), ki tiči v njej, se da otipati. — „Siecle" pravi, da Caprivijeve trditve uiso nikakov dokaz, ker je Bismarck priznal. „Ha-bemus confitentem". Dopisi. Iz ftkofljelol&e 22. novembra. [Izv. dop ] (Čitalnica. — Družba sv. Cirila in Metoda.) Naša čitalnica postala je v zadnjem času zopet bolj agilna. Tako nam je priredila preteklo nedeljo zopet prav lepo in povsem uspelo zabavo. Prostori bili so polni odličnega občinstva in zlasti nas je veselilo, da so nas počastili s svojim obiskom skoraj vsi gg. sodni uradniki. Pevci pod vodstvom novega pevovodje g. Flisa izvršili so svojo ulogo izborno in zlasti kvartet „Pred slovesom" je občinstvo kar očaral. Že pri tej prvi priliki osvedočili smo se, da amo pridobili a gospodom Fliiom iz- vrstno organizatorično moč. Igra „Blaznica v I. nadstropji" predstavljala se je jako točno ter sta se posebno odlikovali gdčni. Dolenec in Payer, a tudi gospodje bili bo na svojih mestih. Na programu bila je tudi tombola, katere pa c. kr. okrajno glavarstvo iz nam neznanih razlogov ni dovolilo. — Želimo, da nam marljivi čitalnični odbor s pomočjo p. n. pevcev in diletantov skoraj priredi zopet tako prijeten večer. — Naša podružnica sv. Cirila in Metoda žabbog spi ter se vsled t )ga že nekaj let odlikuje v družbenih izkazih z — najmanjšimi doneski. To je sramota za narodno mesto, kakoršno je Škofjaloka in posebno žalostno je to sedaj, ko bo morala naša vrla šolska družba s podvojenim in potrojenim naporom odbijati strastne napade Nemcev na naše koroške brate. Vzdramimo se tedaj tudi tu in storimo svojo narodno dolžnost vsi, ki se štejemo Slovence, brez razlike političnega mišljenja. V slogi je moč. Na delo torej I Narodne Škofjeločanke pa naj posnemajo svoje sestre po drugih in manjših slovenskih krajih in združijo naj se tudi one v pomoč oni slovenski deci, kateri so šiloma jemlje jezik materni in vera očetov. Im Sežane 22. novembra. [Izv. dop.] Ni veliko naše mestece in le majhno je število njegovih prebivalcev, ampak do sedaj pokazalo je še pri vsaki priliki, da se, kar se tiče narodnega ponosa in požrtvovalnosti za narodno svrbe, lahko meri z večjimi in srečnejšimi slovenskimi mesti in trgi. To dokazala je bela naša Sežana zopet na sijajen način ravno v preteklih tednih, posebno pa dne 20. t, m. Kakor je morda že znano, ustanovila se je tukaj pred kratkim ženska podružnica prepotrebne naše družbe sv. Cirila in Metoda in v kratkem času pridobile so rodoljubne naše dame, v prvi vrsti pa neutrudni odbor, kateremu stoji na Čelu soproga našega župana g. Rajmunda MahorČiča, že skoro 80 udinj, mej katerimi je pet UBtanovnic. Da pospeši še bolje društvene namene, sklenil je odbor prirediti dne 20. tek. m. večjo veselico. Akoravno je bilo za priprave le malo časa na razpolaganje, je odbor lahko ponosen na uspeh veselice toliko v moralnem, koliko v gmotnem oziru. Veselico otvorila jo dražestua gospodičina Mici MahorČičeva, podružnična blagajničarka, z daljšim, navdušenim govorom, v katerem je živo pred oči stavila prekrasno svrho in cilje naše šolske družbe, povdar-jajoč ob jednem dolžnost in lepo nalogo slovenskih gospej in deklet, sodelovati pri obrambi mile naše materinščine. Živo ploskanje na koncu tega govora prepričalo je govornico, da so njene besede našle navdušen odziv v srcih pričujočih poslušalcev. Pa kdo bi se tudi ne navduševal za našo slovenščino, če je sličal kako krasno, kako zvonko se je ista glasila v ustih ljubeznive Slovenke. Hitro se je potem vršila točka za točko vsporeda. Pevci izkazali so s svojim petjem vso čast svojemu pevovodji g. Kosovelu, kateri je bil s tem najlepše odškodovan za svoj trud. Burno ploskanje žela sta gospdč. Mici MahorČičeva in g. Kumar za Čveteroročno igro na klavirju. Izvrstno igrala sta težko Liszt-ovo 2 rapsodijo, kateri sta dodalo potem še Dvofak-ov pot-pourri čeških narodnih pesmij. Lepa točka vsporedu bila je Foersterjeva fantazija aPo jezeru", katero je na klavirju sviral g. Kumar. Zelo ugajala jo ob* činstvu igra „Dva gospoda in jeden sluga", pri kateri so naši diletantje na splošno zadovoljnoBt rešili svojo nalogo. Završila bo je veselica s šaljivo loterijo, katere gmotni uspeh je bil proti pričakovanju jako lop. Sploh so dohodki bili taki, da ni treba odboru žal biti za trud, katerega je pri tej priložnosti imel. Kakor Čujemo, bodo skoraj sto gld. čistega dohodka. Ako bodo Sežanci na nastopljoni poti vstrajali, nemarno strahu, da se ne bi vresničila želja, s katero je gospdč. MahorČičeva završila svoj govor in katera se glasi: Družba sv. Cirila in Metoda živi, rasi in razcvitaj se! Pivčan. Is Zagorju za Savo 23. novembra. [Izv. dop.] (Kako je v Istri kupovati vino.) Poročila slovenskih listov o letošnji vinski letini v Istri so istinita; vina kupiš lahko prav dobrega po zmernih cenah in osvedočen sem, da je vsak vinski kupec s kupčijo zadovoljen, ako je le kupil vino od poštenjaka. Povdarjam, od poštenjaka, kajti lahonski mešetarji preže na vinske kupce izza vseh voglov in, ako si padel v kremplje takemu mešetar ju, ne boš se hvalil z vinom. Po istrskih, nam neznanih samotah treba ti vsekako spremljevalca, treba ti človeka, ki ti svetuje, kje se dobi tako in tako vino in ti tudi priporoči spremljevalca zanesljivega. V tem oziru so nam najboljši pri« jatelji slovanski duhovniki istrski, kateri poznajo najboljfie svoje kmete, za katerih duSni in telesni blagor se žrtvujejo po vseh svojih močeh, in pri teh svečenikih si tudi vzprejet s prijaznostjo in pravo slovansko gostoljubnostjo. Ne morem za-molčati, kako hvaležen sem preč. g. kapelanu Kan-fanarskemu, Ivanu Gotelju, da me je vzprejel kot brata rojaka, ter me napotil, da sem topil od poštenega Hrvata tako pošteno vino, da so ž njim prav zadovoljni gostje moji. Znanemu izbornomu svečeniku in rodoljubu, g. Ivanu Cotelju, izrekam tem potem svojo iskreno zahvalo! — Svoji k svojim! Slovani kupujmo od Slovanov, to bo 'i i pri vinskih kupčijah vodilo naše, in koristili bomo sebi in onim. 0. g. svečeniki istrski pa naj bodo vzor, kako spol njevati tudi drugo dolžnost duhovniškega stanu: skrbeti za Časni blagor slovenskih svojih ovčic. Domače stvari. — (Osobne vesti.) C. kr. višji inženir g. Frančišek Žužek, ki je služboval zadnjih šest let kot okrajni inženir v Kranji, premeščen je k deželni vladi v Ljubljani. — C. kr. inženir gospod Karol T orna ii, ki je bil doslej prideljen stavbenemu okraju v Kranji, imenovan je okrajnim inženirjem za ta okraj. Čestitamo gorenjskemu prebivalstvu na pridobitvi gosp. Tomaus, ki vživa vsled jako ljubeznjivega in mirnega značaja, strokovne vede io vestnega poslovanja povsod polno zaupanje in ljubezen. — Oficijalom pri višjem dež. sodišči v Trstu imenovan je kancelist tamošnjega dež. sodišča g. Fran Prettner. — Davčni pristav gosji. Maks K oseh o i iz Maribora premeščen je k davčnemu uradu v Murecku. — (Slovensko gledališče.) Jutri bode, kakor smo že naznanili, zadnja slovenska predstava v tem mesecu. Predstavljata se dva izvirna slovanska komada domačega repertoirja uamreč dr. Vošnja-kova izvirna igra „Sv oj i k s v o j i m" in pa B!o-dekova opera v 2 dejanjih „V vodnjaku". Ker poje tenorjevo partijo g. Pa v še k, ki se je v dveh dozdanjih nastopih prikupil uašemu občinstvu s simpatičnim svojim glasom, bodemo tako rekoč prvič čuli lepo skladbo Blodekovo v popolni obliki v novem gledališči, ker prva letošnja predstava vsled nedostatka tenorja ni popolnoma uspela. Drugod se taka dela poslušajo mnogokrat zapored z velikim zanimanjem, nadejamo se torej, da tudi naše občinstvo ne bode puščalo gledališča praznega, kadar se mu podaje muzikalno delo, kakor je Blodekova opera in pa izvirna slovenska igra. — (Čitalnica Ljubljanska.) Včerajšnjega društvenega večera se je udeležilo prav veliko fci-taloičarjev. Skrbno in marljivo rediteljstvo (gospici Serafiua Jamšekova in Minka Moosova ter g. drd. Šuklje) podalo je navzočnim raznovrsten in mikaven program, s katerim so bili vidno zadovoljni, ćuli smo naipoprej \Veberjev melodram iz Precijoze (tekst poslovenil je g. Gestrin) ; deklaino-vala ga je g. Ant. Jamsko v a, spremljevala jo je g. Đ. Kušarjeva. Sledila sta dvospeva: a) Slovo ptic 8olilk, in b) Gospodov dan, peli sta gospici O. Si 11 igo v a in M. Moosova, spremljala jih je na glasoviru gospica F. Petri nova. Petju je sledila igra na glasoviru (V tihem mraku) gospice Serafine Jamsko ve. Za njo so nastopili v Hayd-novem trio za gosli, glasovir in cello gg. Zebre (gosli), Lozar (glasovir) in Šuklje (cello). Vse točke so se prav dobro obneslo, predavateljice iti predavatelji bo želi zasluženo pohvalo. Hvala njim za prijazno sodelovanje, hvala posebej še rediteljstvu za marljivo požrtvovalnost. Programu je sledil mali ples, mej katerim je bilo tudi v stranskih prostorih ves čas mnogo živahne zabave. Postrežba je bila vseskozi točna in dobra. — (Slika bivšega deželnega predsednika, g. barona Winklerja,) zares dobro uspeli umotvor našega domačega umetnika, profesorja g. Ivana Franketa, razstavljena je v prodaja lnici g. Koli mana na velikem trgu. — (Bolniško in podporno društvo ponaočnih uradnikov za Kranjsko) ima svoj izvanredni občni zbor v četrtek, dno 1. decembra letos ob 8. uri zvečer v BLozarjevi krčmi", Rožne ulice št. 15. Na dnevnem redu je branje, razprava in ukrepi predrugačenih društvenih pravil. Zaradi važnosti te točke želeti je mnogobrojne udeležbe ne Bamo od strani društvenikov nego tudi ostalih privatnih pomočnih uradnikov iz KranJBke, kateri vsi naj bi se zanimali za Btvsr in se vsaj z novim letom zglasili pri odboru za vBprejem v društvo, katero nam je blagotvorno in jedino zavetje. — (Klub slov. b i c i k I i 8 to v „Ljubljana") imel je včeraj svoj prvi zimski „jour tixe", katerega se je udeležilo večje število članov. V veseli družbi, katera je bila zbrana do pozne ure, določil se je tudi program zimske sezono, ki nam obljubuje zopet lepih in zabavnih zimskih večerov. PodrobnoBti določil bode natančneje še občni zbor, ki bode začetkom prihodnjega meseca. — (Pevsko društvo „Ljubljana") ima v soboto, dne 10. decembra letos ob 8. uri zvečer pri „Virantu" svoj izredni občni zbor, pri katerem se bodo prečitala nova društvena pravila in na podlagi določil istih vzprejemali novi društveniki. — (Zima.) Le prehitro minuli bo lepi jesenski dnovi, katere smo imeli poslednji čas. Odkar nam je v nedeljo zapadel sneg, shladilo se je precej, včeraj in danes pa imamo že prav občuten mraz in je začelo zmrzovati, kakor o Božiču. Nastopila je prava pravcata zima, ne zmeueč se za aBtronomične določbe. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 13. do 19. novembra. Novorojencev je bilo 13 (=: 21 9 °/00), mrtvorojeucev 3, umrlih 17 (=28 5°/00); mej njimi so umrli za grižo (v bolnici) 1, za dušljivim kaš ljem 1, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled starostne oslabelosti 3, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 8; mej njimi je bilo tujcev 8 (=47 4%), iz zavodov 8 (=47'4"»/o)- Za infek-cijoznimi boleznimi je obolelo za grižo (tujci, preneseni v bolnico) 3, za oslovskim kašljem 2, za noricami 1 oseba. — (Ustanovni občni zbor žeoske podružnice s v. Cirila in Metoda za Idrijo) vršil se je — kakor se nam piše iz Idrije — dne* 13. t. m. v dvorani tamošnje čitalnice. Zbralo se je prav mnogobrojno število obče čislanih gospej in gospodičen. V odbor so bile voljene: Za prvomest-nico gosjia Dragotma Lapajne, za njeno namest-uico goBpa Faui Kos. Tainica je gospa Marija L a pa j ne, ujena namestnica gospa Dragotina Taler; blagajnica je gospa Dragotina Nagode, njena namestnica gospa Fani Lapajne. Ta odbor nam je porok, da se bode podružuica lepo in složno raz-cvitala. Prepričani smo, da bodo v kratkem času odposlale prav lepo vsoto prekoristui družbi. Zato pa kličemo Vam požrtvovalnim Idrijskim Slovenkam: Slava ! — (Novo bralno društvo) nameravajo osnovati rodoljubi v Mokronogu. V to svrho bode občni zbor v nedeljo, dne 27. t. m. ob 6. uri zvečer v prostorih gostilne „pri Lipi" (g. Pletrška). K temu zboru slavno občinstvo najuljudneje vabi osnovalni odbor. — (Nesreče.) V Plešu, v občini Žužem-perški padel je v ponedeljek zvečer okolu 9. ure posestnik Anton Vidmar v vodnjak, kjer ga je našla njegova žena mrtvega. — V gornji Idriji padel je rudar Fran Rejc v h:ši posestnika Kogoja čez temno stopnice v klet in se poškodoval tako, da je umrl drugi dan. — V Griču, v Št. Peterski občini sekali so posestnik Selak in njegovi trije sinovi hrast, ki je padajoč zadel 201etnega Alojzija Solaka tako nesrečno, da je poškodovani umrl že drugi dan. — (Iz narodnih društev.) Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Zagorji ob Savi bode v nedeljo 27. t. m. popoluduo ob 4. uri po-poludne v prostorih g. Medveda. Po zborovanji bode prosta zabava. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za BraBlovče ima občni zbor v nedeljo 27. t m. v goBtilnici g. Vrankoviča ob 3. uri popoludoe. — Podružnica za Šmarje-Slatina ima občni zbor tudi v nedeljo v čitalnici v Šmarijab ob 3. uri popoludoe. — (Komisija za pogozdovanje Krasa) Pri volitvi zaupnih mož v komisijo za pogozdovanje Krasa bila sta voljena v Postojini dne 19. t. m. kot zaupna moža: g. Hinko Kavčič, deželni poslanec, župan in posestnik v Razdrtem in g. Matija Ambroži č, župau in posestnik v Novažici, za namestnika pa g. Jožef Čuče k, župan in posestnik v Knežaku in g. Jakob Valenčič, župan in posestnik v Nadanjem selu. — (TiBoč goldinarjev) dovolilo je mini-sterstvo notranjih rečij v podporo poškodovancem občine Trbiž na Koroškem. — (Fra nt i šok Ondjriček.) Slavni virtuoz na goslih koncertoval bode te dni v Trstu in v Gorici. Koncert njegov v Gorici bode v ponedeljek dne 28. t. m., v T ratu pa v torek dne 29. t. m. — (Zanimiva kazenska obravnava) vršila seje v sredo v Trstu pred kazenskim sodiščem proti magistratn.-mu asesorju dru. (imv. Artico. Tožilo je „Rojansko posojilno in konsumno društvo" zaradi žaljenja časti. Imenovani asesor je bil namreč, kakor smo poročali ob svojem času, napadel odbornika društva, ki mu je izročil slovensko prošnjo z italijanskim prevodom, z besedami: „Vi delate za Rusijo, vi delate politiko za Rusijo, izgubili bodete še vero." Tožitelja zastopal jo odvetnik dr. Gre-gorin, obtoženca pa odvetnik dr. Hortis. Toženec je tajil, da je hotel žaliti društvo ali dotičnoga odbornika. Izrekel je, da je pripravljen preklicati Žaljive besede, 8 pogojem, da se stvar ne razglasi po list.;!:, posebno ne po italijanskih. Tega predloga pa tožitelji niso mogli vzprejeti. Po govorih zastopnikov toženca in tožitelja sklenil je sodnik preložiti obravnavo v namen, da društvo dokaže, da je bil storjen sklep, uložiti tožbo ter da toženec dokaže, da — Boba njegova na magistratu ni javen prostor. — (Zanimivo in značilno.) Te dn( obsodilo je Motovunsko sodišče kmeta Jakopa Š k rope ta na sedem dnij zapor«, ker je v Novukih v okraju Pazinskem zaklical „Evviva i Croati" v tistem trenotku, ko sta se mimo njega vozila škof Poreški mousgn. FI a p p in župan Motovunski Tommasi. Tržaški „Itidependente", beležeč z vidnim zadovoljstvom obsodbo, pravi, da sta se nionsgn. Flapp in g. Tommasi po klicu „Evviva i Croati" čutila žaljena in da sta (oba!) radi tega ovadila klicalca". Ako piše „Iudependente" resuico, tako žali isterskim Hrvatom od Boga postavljenega voditelja že sam vzklik „Evviva iCroati" — to je preknrakteristiČnojl — (Znani slovenski fotograf g. Davorin Rovšek,) kateri je do zdaj jedini, ki ima na svojih kartonih samo slovenski napiB in je letos z naj veT-i m uspehom po slovenskih deželah deloval, podal se je na Dunaj, da Be nadalje izobražuje v svoji stroki v svetovnoznanem atelieju „Pokorny". — (NeBreča na Zagrebškem državuem kolodvoru.) Ključar Vincencij Trebežnik iz Krškega, ki je bil v službi na državnem kolodvoru v Zagrebu, prišel je predvčerajšnjim zvečer tako nesrečno mej dva vagona, da je bil hipoma mrtev. Ponesrečeni je bil 20 let Btar in ostavi staro mater. Razne vesti. * (Volitve v Italiji.) Kakor poroča Milanski „Secolo", veljale so poslednje volitve za italijanski jiarlament okroglo vsoto 10 milijonov lir, ali skoro 20 000 lir za vsako posamično volitev. * (Odklonjen dar.) Nekatere dame v Bukureštu začele so zbirati prostovoljue doneske, da bi nevesti preBtolonasleduika podarile primerno darilo. Ker pa llohenzollerni niso nič več tako priljubljeni, kakor so bili uekdaj, ni bilo dobiti potrebnih novcev. Prestolonaslednikov! nevesti, priuce-zinji Edinburški, se je to tako zamerilo, da je sploh odklonila vsak dar, kar je, kakor umevno, naredilo v vseh dvornih krogih velik utis. It imunska pač ni galantna! * (Na Dunaj i umrl) je svetovno znani hotelski posestnik in restavrater Eluard Sacher v 49. letu svoje dobe. * (Potresi v B o s o i.) Pred včerajšnjim bili so na raznih krajih v Bosni okolu polunoči precej znatni potresi, tako v Sarajevu, v Tuzli in v Zenici. * (Puške, okinčene z demanti.) Pariški list „Le Gaulois" poroča o novi porabi de« mantov. Vojno ministerstvo namerava namreč muhe na puškah nadomestiti z demanti, kar bi omogočilo vojakom, da bi mogli tudi v poltmini pri streljanju meriti. Da se to obistini, podražili bi se demanti gotovo, kar bi sosebno damam bilo neljubo. * (Mati in siu zgorela.) V Serethu v Bukovini našli so neko vdovo in nje sina vsa sežgana v sobi. Dogualo se je, da je mati, ko je sin umiral, mu dala blagoslovljeno svečo v roke, da mu olajša zadnje trenutke. Od žaloBti je mati bržkone omedlela, postelja bo je užgala in mati in sin sta zgorela. * (Čudna poroka) vršila se je nedavno v mestu Mnisk na Ruskem v tamošnji katoliški cerkvi Polog nevesto z vencem in zavojem bil je ženin v obleki kazneoca s teškimi verigami na rokah in nogah, katerih rožljanje je odmevalo pri vsakem koraku po cerkvenih prostorih. Spremljevalo ga je več redarjev. Po dovršeni poroki odvedli so novo-zaročenega takoj zopet v ječo, mlada žena in nje spremutvo pa so odšli veseli proti domu. Jetnik je delavec, ki je bil nedavno zaradi roparskega umora obsojen na desetletno prisilno delo v Sibiriji, kamor ga bodo odvedli v kratkem. Mlada žena spremila bode svojega moža. * (Žalosten konec svatbe.) V mestu Sa-lamanca na Španskem pripetil« se je pri neki svatbi velika nesrečs. Udri bo je strop in je bilo 7 osob ubitih, 12 pa poškodovanih manj ali več. Telegrami „ SI o venskemu Narodu": Dunaj 25. novembra. Državno pravd-ništvo v Komeuburgu zasledilo je velikansko prevaro, storjeno od raznih cestnih odborov, ter dalo zapreti celo vrsto županov, občinskih svetovalcev, cestnih nadzornikov in drugih osob. Budimpešta 25. novembra. V državnem zboru bila danes zelo viharna seja. Na Beothvja ostro kritiko vladnega programa odgovarjal Csaky zelo rezko. V zbornici nastal vsled tega velik nemir. Andreanszky motil govornike neprestano in očital predsedniku, da neče napraviti reda, kar je prouzročilo tako silen vrišČ in nemir, da je moral predsednik sejo za nekaj Časa zaključiti. Ko se je debata začela, interveniral je Wekerle, da je mogel govoriti Apponvi. Rim 25. novembra. Zbornica volila Za-nardelhja predsednikom; opozicija ni glasovala. Rim 25. novembra. V kratkem pojde poseben odposlanec iz Vatikana na Ogersko, da sporoči Vaszarvju informacije, kako postopati zoper novo vlado. Bruselj 25. novembra. Yse ovire nameravani svetovni razstavi 1. 1894 so srečno odstranjene. Razstava zagotovljena. štev. ie. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 495. V soboto, dne 26. novembra 1892. f;V VODNJAKU. Opera v dveh dejanjih. — Napisal K. S., poslovenil Fran Gerblč", uglasbil Viljem Blodek. Kapelnik g. Fran Gerbič. Režiser g. Josip Nolli. v sadetikui Svoji k svojim! Veseloigra v jednem dejanju. — Spisal dr. Josip Vošnjak. Režiser gospod Iguacij Borštnik. Začetek točno ob 1 a8. uri, konec ob 10. url zvečer. 1 > i-: i mit I i <-ii <> drii.sl vo. Pri predstavi avira godba slavnega domačega pešpolka bar. Kuhn št. 17. TTatepa&laash: Parterni sedeži I. do III. vrste 90 kr. IV. do VIII. 70 kr. IX. do XI. vrsto 60 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 70 kr. II. vrste 60 kr. in III. vrste BO kr. — Galerijski sedeži 40 kr. Dstopnina v lože 80 kr. — Parterna stojišča 50 kr. Dijaške ustopnicu .'JO kr. — Galerijska stojišča 30 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenbnrgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja prodltava bode v četrtek d tu* 1. decembru. Blagajnica ae odpre ob 7. ari zvečer. 1'romovano 1. IHfll. h cusdni diplomo o. in kr. I rum insKi't u mi ti i sit'rit % u JF*i-ii-o«lnra. 8 tudenčna so iz Marijanskih kopeli (v praških in kristalizovano). Dobljena iz nuj bokale fseuit zdravilnega vrelca v Muri ju n«. k < h kopelih, i/. Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji lin/, ilruuili prime««, in ima po analizi prof. ilr. ErneHltr. l.ml %* i«-n v sebi mi; u 1» I i \ n< j <-«' l » urini- slavnega tega zdravilnega v.elea ter upliva n emu analogno: lltllko < i -* I i !■■«». I. i-ilhir oui< njo«-«', ugodno ii.l preluitiie ori^tae itd. I'risi m. gamo v 1I:iUihiiIi ali v pruiš-klh v kartoni H, na katerih je natisnjena varnostna znamka. (78 28) astile iz Marijanskih kopeli narejene iz naravno vrelčno soli iz Marijanskih kopeli — v originalnih Akatljicah. Dobiva se v trgovinah z minerjiltškitiii vodami, dišavami in v lekarnah. s«iz - Hud - Utrli Rlarlenbađ (Bohmen). P |jo««*ri|ne aureoMkti 23. novembra! V Brnu: 13. 54. 75, 29, 49. Tujci: 24. novembra. Pri n»llei i BUckenmayer, Ehrenstein, Weiaa, Ka-wan, Fischer, Zeller, Kohn, Rahn, Neurath ■ Dunaja. — Pollet iz Vipave. — Fuchs, Kanker, Mareo ii Trata. — Rota iz Gradca. — Razinger iz Kočevju. Pri Ninnn : Pollak z Dunaja. — Tager iz Berolina. — Rautnig iz Gradca. -- Eisler iz Budimpešte. — Koman iz Rudolfovega. — Froblich z Reke. — Hajek iz Kamnika. Pri biivarikrm dvoru : Fusy iz Ljubljane. Umrli so v S jiii»ljaiil: V deželni bolnici: 22. novembra: Jožef Frank, delavec, 18 let, legar. — Anton Hribar, gostač, 80 let, marasmns. 23. novembra: Anten Piskar, gostač, 40 let, katar v firevih. MeteorologiČno poročilo. i Čas opa-Kovanja Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Ne ho Mokrimi v min. > o i. zjutraj B. popol. 9. zvečer 742 7 m. 740 7 mm. 739 7 ... —2 2° C —0 2« C —4 0° C si. zah. si. vzh. si. vzh. obl. jasno jasno 0 00 Ml, Srednja temperaturn —2*1°, Ml 50° pod uoriua'ou dne 25 novembra t, I. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 98 15 — gld. 97 90 Srebrna renta..... „ 97 85 — , 97 65 olata renta......, 115 20 — , 115 15 5°/0 marčna renta ... „ 10050 — „ 10O50 tVkcije narodne banke . . , 98***— — 989 — Kreditne akcije .... „ 31725 — , 316*— London......, 119*80 — „ 119'80 Srebro ...... , —'— — _ —■ — Napol........ 8*667, — „ 955 C. kr. cekini....., 5 68 — , 567 NemSke marke..... 5882'/, — „ 58 85 4"/,, državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 140 gld. 50 kr, Državne Brečke iz 1. 1864 . . 100 „ 18H , 60 „ Ogerska zlata renta 47».......113 Ogerska papirna renta 5u/0......100 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 124 Zemlj. obč. avstr. 41/,0/« zlati zast. listi . . 118 Kreditne srečke......100 gld. 192 Rudolfove srečke...... 10 „ 23 Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , 151 Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.....236 85 50 50 50 25 Zahvala. Vsem dragim prij»teljom, znancem in sorodnikom izrekamo za mnoge Moka -e sočutja prilikom smrti našega nepozabnega očeta, oziroma tasta, starega očeta, gospoda Matije lvanetič-a c. kr. davkarja v pokoji, svojo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti pa se zahvaljujemo tukajšnjemu prečast. gospodu župniku in prečastiti duhovščini na "jih slovesnem spremstvu, čast. Kg. članom našega pevskega društva, ki so peli žalostinke, na njih krasnem ubranem petji, s katerim so pripomogli, da so utešili našo preveliko žalost, kakor tudi vsemu odličnemu ohčinstvu, ki je v toli velikem Številu pnhitelo. da izkaže zadnjo čast dragemu pokojniku in da s tem si-jajuo dokaže, kako je bil za življenja občečislan in priljubljen. V Zagorji, dne 24. novembra 1892. (1296 Žalujoči ostali. —s kaliju in nahodu« osobito dece, proti zHHlIse- |j n ju. bole Ifa=t=-l=t:j=t=*=t=l=t=^ Zaloga v^Ljubljani pri VI. K. Supau-ii. jj f=JJT^T=i=T=i=T=l=t£i=^&l Praktikant in učenec se takoj vzprejmeta. (1273-6) Kje? pove npravništvo „Slovenskoga Naroda". Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih. Sestavil in izdal c kr. okr. sodnik v Loža. Cena 1 gl«l. lo kr.. po pošti 1 50 kr. Dobiva ae t „Narodni Tiskarni" in pri knjigotržcih Pri Karolu Till-u v flt«lwU V lekarnah, v-^* <>oto\o in liilro upli- jJ^v vaj« čt Bredatvo proti lili rji m /T,^g^ Velik, drugim trdim >^S!^ oV^ pnznalnih praskom /•v'^> pisum 'e nH kože. S^Sr^C^fv OKlel1 V ^ <č'CS' ?'avn' ""a/posilja-lnui; '^0^x L Schwenk-a lekarna (,r,24) Molđllns-DunaJ- ^ \ Pristen samo, če imata navod in ig^Ur obliž varstveno znamko in podpis, ZS ki je tu zraven; torej naj se pazi ^^/^ in zavrne vse manj vredne ponaredbe. Pristnega imajo v l.|ni»-Hitni J. Svvoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piocoli, L. Greoel; v Rinlnlfoveut S. pl. Sladovič, F. Ihuka; v Kamniku J. Močnik ; v Celovol A. Egger, W. Thurmvvald, J. Birnba-cher; v Breiah A. Aich-inger; ▼ Trgn (na Koroškem) C. Menner; v Ilel|akn P. Scholz, Dr. E. kuiupf; v Oorlel G. B. Pontoni; v UoIIn-berien A. Huth; v Kranji K. Savnik; v llad-Kotil C. E Andrien; v I drl I i Josip Warto; \ Katlovliloi A. Roblok; T CelJI J. Kupferachmid. V Izaautt.ed. irr uagovor«i uradnik: Juhi p Nulli. S.uunuina ia cink .Narodne Tiikarne".