Erscheint jeden Samstag	Einzelpreis 10 Rpl
STAJERSKIGOSPODAR
Verlag und Sckriffleilaag: Marturg a. d. Drau, Badgasse 6 - fernrul 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark- Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Ruf Posiieüühr; in Ritreich: RM 1.20 eiaschi. 9 Rai Postgebühr, zuzüglich 18 Ruf Zeilungszustelltebütir __Poslscheckkonla Wien Kr. 55030
II. lahrgang_Marburg a. d. Drau, Samstag 11. inli 1942	Hr. 28
Nemške čete prekoračile Don
Voroneš ¥ nemških rokah - Načrtni potek nemških napadalnih operacij na vzhodni fronti - Vsi boljševiški protinapadi odbiti z velikimi izgubami za sovražnika - Nemški terenski uspehi v prostoru okrog Rieva
Zymometer
Karte: Archiv
Velika nemška letna ofenziva, ki je pričela prvega dne v juliju, je rodila že v prvih sunkih zavidne uspehe nemškega in zavezniškega orožja, že v prvih dneh nemške ofenzive je uspelo med Kurskom in Harkovom raztrgati boljševiško fronto v dolžini 300 km. Nemške čete so v sijajnem zamahu dospele do reke Don ter zavzele važno industrijsko mesto in železniško križišče Voroneš. V ostalem so potekale operacije v času med 3. in 8. julijem kakor sledi:
že drugega dne nemške ofenzive je bilo uradno sporočeno, da so napadalne operacije v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte rodile pomembne začetne uspehe. Močni odredi nemškega letalstva so neprestano posegali v borbe na zemlji. Cilj nemških letalskih bomb je bilo industrijsko mesto Voroneš, kjer so bile uničene vojno-važne naprave. Nemške bombnike spremljajoči lovci so pri tem v letalskih borbah sestrelili 52 sovjetskih letal.
Medtem je nemška težka artilerija uspešno obstreljevala Leningrad in kronstadtski zaliv ter tamkajšnji ladijski promet.
3. julija je sporočilo nemško vrhov-no poveljstvo že uvodoma omenjeno /*rw«*,vest' da so ne,T,ške in zavezniške čete raztrgale sovražna fronto v širini 300 ilometrov. Srditi protinapadi boljše-viških tankovskih formacij so bili "odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Tako je samo ena izmed nemških hitrih divizij uničila v času med 28. junijem in 2. julijem sto sovjetskih tankov. Močni letalski odredi so medtem bombardirali ceste in železnice sovjetskega /»«dovoza.
V prostoru okrog Rževa so vdrle nemške čete kljub srditemu sovražnemu odporu v boljševiške postojanke in so zavzele več vasi.
Letalski odredi so bombardirali v zalivu Kola obalo in ladjedelniške naprave ter luki Rosta in Murmansk.
Jugozapadno od Sevastopola so nemške in zavezniške čete uničile poslednje sovražne skupine ter na ta način končale bitko za Sevastopol. Po nedeljskem uradnem poročilu so nemške in zavezniške čete po prodoru med Harkovom in Kurskem dosegle na široki fronti reko Don. Obupni protinapadi sovjetskih tankovskih odredov so bili odbiti pod najtežjimi izgubami sovražnika. Močni odredi bojnega in rušilnega letalstva so v neprestanih napadih podpirali napredujoče divizije in
mi ECS HI LPS WE RK HMa»*«
I ROTE KREUZ 1942
SEID WÜRDIG DES OPFERS DER FRONT
tu. 'J
prizanašali sovražniku težke krvne in materijalne izgube. V letalskih borbah enega samega dne je bilo zbitih 51 sovjetskih letal. Tudi v prostoru okrog Rževa so prodirale nemške čete kljub srditemu sovražnemu odporu preko močnih sovražnih utrdb in podminira-nega terena.
Letalski napadi so veljali dovoznim kolonam sovražnika v prostoru jezera Umen ter železniškim ciljem v prostoru okrog Moskve. Težka artilerija je ponovno obstreljevala vojaške cilje v Leningradu.
V	pondeljek je prispela vest, da potekajo operacije v južnem odseku fronte po naprtu. Nemške in. zavezniške čete so zapadno od Dona obkolile močne sovražne skupine ter jih pričele uničevati. Vsi razbremenilni napadi boljše-vikov, ki so poslali v boj številne tanke, so propadli.
Severno od Orela je napadel sovražnik z močnimi skupinami, podprt od tankovskih in letalskih odredov. Njegov napad je bil deloma že v protisun-kih odbit s krvavimi izgubami za sovražnika. Nemške čete pa so v istem času nadaljevale svoje napade v prostoru okrog Rževa. V pondeljek je nemško letalstvo zbilo v zračnih bitkah nič manj kot 127 sovražnih letal.
V	torek je nemško vrhovno poveljstvo objavilo ponosno vest, da so nemške čete v svojih napadalnih operacijah prekoračile reko Don ter obenem zavzele pomembno industr. mesto Voroneš. število ujetnikov in plena narašča stalno. Vsi sovražni protinapadi so bili odbiti. Ena sama nemška oktopna divizija je uničila v teh borbah 61 sovjetskih tankov. Letalstvo je uničujoče posegalo v borbe na zemlji ter razbijalo sovražni dovoz. Severno od Orela je ponavljal sovražnik svoje brezuspešne napade. V protinapadih je bilo uniče-
Strahovit udarec za anglo-ameriški dovoz boljševikom
Nemške letalske in pomorske sile so v Severnem Ledenem morju uničile 52 do 38 ladij ogromne anglo-ameriške spremljave - Potek operacij na severoafriški fronti, v Atlantiku in okrog angleškega otoka
	Mittelländisches meezM Fort Ada š Fort Kail-Bey =—RamlehM
	
	■FortSchefdchand —p
Karte Scherl-Bilderdienst-M. Stadt und Halen von Alexandria.
V	teku preteklega tedna je zadobila anglo-ameriška oskrba boljševikov z vojnim materijalom strahovit udarec. Kakor je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo,'so nemške letalske in pomorske sile zasledovale vse od 2. julija veliko anglo-ameriško spremljavo v Severnem Ledenem morju. V izvedbi svojega napada so imenovane sile uničile največji del sovražne spremljave, ki je bila sestavljena iz 38 trgovskih ladij. Te ladje so vozile letala, tanke, municijo in živila, njih cilj je bila sovjetska luka Arhangelsk. ščitile so jo težke vojne edinice, rušilci in korvete. V najožjem sodelovanju nemške vojne mornarice in letalstva so potopila letala eno težko ameriško križarko in 19 trgovskih ladij s skupno 122 000 tonami, istočasno pa so podmornice potopile devet ladij s 70 400 tonami, skupno torej 28 ladij z 192 400 tonami. Zasledovanja ostalih ladij pa s tem še ni bilo konec, ker so podmornice potopile iz imenovane spremljave še štiri ladje s 24 700 tonami. To je udarec, ki ga bodo pomnili ne samo anglosaksonski dobavitelji, temveč tudi boljševiki, katerim je bil namenjen ves potopljen materijah
V	ostalem so potekale operacije proti Angliji in Ameriki kakor sledi:
V	Severni Afriki so nemške in italijanske divizije prodrle s podporo strmoglavskih letalskih odredov po srditih bojih znano angleško bojno črto pri E1 Alameinu. Nemške in italijanske čete so po prodoru začele zasledovati poraženega sovražnika v smeri proti ustju Nila. V vodovju Port Saida je neka nemška podmornica potopila angleško municijsko ladjo s 1800 tonami.
Malta je bila s svojimi obsežnimi
nih 22 sojetskih tankov. Okrog Rževa so nemške čete vrgle sovražnika v široki fronti iz njegovih postojank. Pon-deljek je izgubil sovražnik 96 letal, nemško letalstvo pa dvoje aparatov.
Dne 8. julija je bilo sporočeno, da So nemške in zavezniške čete razširile prodor med Harkovom in Kurskom zelo močno proti jugu.
Severno in severozapadno od Orela še trajajo sovražni napadi, ki jih odbijajo nemške čete v trdih bojih s pomočjo močnih letalskih odredov. Samo v območju enega armadnega zbora je bilo v treh dneh uničenih 75 sovražnih tankov.
V ozadju fronte južno od Rževa so bile močne sovražne skupine obkoljene v vciikem prostoru. Sovražnik je izvedel na severu fronte na več mestih celo vrsto brezuspešnih napadov. Na visokem severu so nemški letalci uspešno bombardirali zaliv Kola, zlasti pa letalske in pomorske baze.
cilji ponovno bombardirana s strani nemškega in italijanskega letalstva.
V	boju proti Angliji so nemški letalski odredi v noči na 2. julij bombardirali vojno važne cilje ob južni in jugo-zapadni obali Anglije.
V	Egiptu so nemške in italijanske čete po razširitvi prodora ob črti E1 Alamein zavojevale več močno utrjenih oporišč ter ujele 2000 Angležev, zaplenile, oziroma uničile pa 30 topov in številne tanke. Nočni letalski napadi so se koncentrirali na Aleksandrijo.
Pet angleških bombnikvov je 2. julija napadlo mesto Flensburg, pri čemer je bilo dvoje letal zbitih. Civilno prebi-
PK.-Aufnahme: Kriegsber. Jesše (W.).
Auftrag erfüllt! Der Ort X genommen! Der Ort ist genommen. Doch muß Haus für Haus nach Heckenschützen durchsucht werden, bevor der Vormarsch weitergeht.
valstvo je imelo nekaj škode. V noči na 3. julij je angleško letalstvo z slabejši-mi silami bombardiralo mesto in predmestja v Bremenu. Civilno prebivalstvo je imelo malenkostno škodo. V stanovanjskih predelih so nastali zlasti požari. 14 napadalcev je bilo pri tem zbitih.
V	Egiptu so bili po nedeljskem poročilu odbiti angleški protinapadi v trdnjavskem sistemu E1 Alamein. V letalskih bitkah je sovražnik izgubil 19 leta!. Ob Sueškem prekopu so padale bombe an angleško vzletišče Kantara. 14 angleških letal je bilo zbitih nad Malto.
Po pondeljkovem poročilu se nadaljujejo borbe za črto E1 Alamein. Nemško in italijansko letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave v Aleksan-driji in v Port Saidu ter razna angleška zbirališča čet in tankov.
Torek, je bilo sporočeno, da so se v Egiptu izjalovili sovražni sunki proti črti E1 Alamein. 5. in 6. julija je bilo uničenih pri tem 27 angleških tankov.
Nad Malto je bilo v teku bombardiranja v letalskih borbah sestreljenih 16 sovražnih letaL
V	noči na 7. julij so nemški letalski odredi uspešno bombardirali pristanišče in industrije mesta Middelsborough v Angliji, kjer so nastali obsežni požari. To bombardiranje so ponovili tudi naslednjo noč ter povzročili nova velika razdejanja.
V	Egiptu so doživeli Angleži po poročilu od pretekle srede velike izgube pri nekem napadu na južno krilo nem-ško-italijanske fronte.
Malta je bila v noči na sredo in dan poprej ponovno težko bombardirana.
Druck un-l Verla?: Marburger Verlags- und D'uckerel-Ges m b. H. - Verlagsleitung: Eion Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Oolob: alle in Marburg a. d. Drau Badgasse 6.
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Hr. 1 vom 1. Juli 1942 gültig. Auslall der Lieierung des Blattes bei höherer Gewalt oder 'Betriebsstörung gibt kelntn Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-geides.
Razgibane fronte
PK.-Aufnähme: Kriegsber. Etzold (Wb) Die Panzermänner haben »Ruhe vor dem Sturm!«-
Aa zelo skromen način je nemško . vrhovno poveljstvo začetkom julija objavilo vest, da so nemške in zavezniške čete prešle na vzhodni fronti k napadu. Ta skromnost je tipična za nemško vojaško vodstvo. Znano je, da nemško vrhovno poveljstvo pod genialnim vodstvom Adolfa Hitlerja ne išče takozvanih prestižnih uspe■> hov in senzacij, zato le v redkih slučajih napoveduje ta ali oni frontni dogodek. Taka napoved je bila doslej še vedno zgodovinskega pomena. Brez fantastičnih zamisli je bil •torej napovedan dogodek zgodovinskega izmera iti že prvi dnevi velike ofenzive med Harkovom in Kurskom, kjer so Nemci prebili boljševiško fronto v večstokilometerski širini, so pokazali, da je nemška vojska, ki je letošnja kruta zima nikakor ni izčrpala, zopet v najboljši formi. Nemške tankovske divizije in hitri odredi se vdirajo po zamislih nemškega ge-neralrtega štaba v sovjetsko fronto in nikdo ne ve, kaka presenečenja nam prinesejo prihodnji dnevi. Toliko je gotovo, da stoje nemške in zavezniške čete ob Donu in da so že zavzele veliko in važno industrijsko sredi-«če Voroneš. Prekoračile so na mnogih mestih Don in tako se zopet odvija imponujoči film nemškega vojaškega odločanja. Naša srca utripljejo, ko poslušamo dnevno poročila nem-Ikega vrhovnega poveljstva, v ponosni zavesti, da bo nemška vojska z zavezniki Mlade Evrope obračunala z hajokrutnejšim sovražnikom vsake kulture in civilizacije.
Velika nemška ofenziva na vzhodni fronti je spričo razgibanosti dogajanja v Severni Afriki že rodila prve Vidne posledice: sovražna agitacija mora deliti svojo pozornost med vzhodom in Severno Afriko. Angleški tisk Je malone šegav, ko primerja položaj maršala Timošenka s položajem generala Auchinlecka v Severni Afriki. Nikakor pa ni zameriti angleškim li-Uom, da nihajo v svojih preračunih, napovedih in frontnih poročilih med Optimističnim gledanjem in med pesimizmom.
Eno je prav gotovo: sovražna po-točevalska služba je postala zelo nervozna. Tako piše »Daily Mail« v iivodniku med drugim: »Iz vzhodne
Sovražnik je v letalskih bojih izgubil
14 letal.	8
Ob Kanalu so težke nemške artilerije Obstreljevale vojno važne cilje v Do-verju. Pred angleško obalo pa so lahka iiemška letala potopila neko sovražno lOtonsko ladjo. Slična ladja je bila z bombami poškodovana.
fronte prihajajo resna poročila. Medtem, ko je veljala v zadnjih dneh svetovna pozornost Rommelovemu pohodu v Severni Afriki, pa tudi von Bock ni ostal prekrižanih rok. Ti-mošenko se nahaja v zelo nevarnem položaju, ako bo hotel preprečiti nesrečo.«
V uvodniku dnevnika »Times« je citati sledeče: »Srditost borb med Harkovom in Kurskom je zavzela iz-mer, po katerem bi se moglo brez-dvomno zatrjevati, da je velika ofenziva. 1. 1942. vendarle (!) pričela. Kljub poznemu začetku te ofenzive pa ne smemo podcenjevati sile, s katero se je pričela in s katero se tudi vzdržuje. Vsekakor je možno, da bodo Nemci pridobili na terenu. Sovjeti so že vedno računali z umikom, kadar bo izbruhnila velika ofenziva. Sovjeti tudi že priznavajo, da je sovražnik predrl fronto na dveh mestih, prav tako pa tudi ne prikrivajo, da se je ob Donu razvil nevaren položaj, ki bo vznemirjal prijatelje Sovjetske Unije.«
Kako brezglavo presojajo angleški listi vojni položaj z druge strani, nam prikazuje »Daily Sketch«, ki piše: »Nikakor ne bi rad prinašal do izraza optimizem, in vendar se lahko reče, da položaj nikakor ni slab sedaj, ko smo prestali najbolj kritičen teden vojne.«
K temu je treba še pripomniti, da je »Times« v omenjenem uvodniku potolažila svoje čitatelje s tem, da je objavila neko vojno poročilo, ki pravi, da je »položaj na vzhodni fronti precej zamotan«, češ, da bodo šele
prihodnji dnevi pokazali, ali bodo znali Nemci svoje najnovejše uspehe boljše uporabiti kot doslej.«
Še bolj zmešan je ameriški tisk. Tako piše »New York Herald Tribune« o položaju na vzhodni fronti: »Hitler se je bahal v aprilu, da bo svet v danem trenutku že videl, kdo je zmagal v odreveneli zimski vojni. Sedaj ima svet pravo sliko. Sovje-tom očividno ni uspelo, ohrometi nemško ofenzivno moč.«
Že iz teh par citatov je razvidno, da si sovražniki še niso popolnoma na jasnem, kako bo udarilo nemško in zavezniško orožje. Nekoliko pa že slutijo sovjetski umik in z njim zvezan poraz. Polemiziranje anglosaksonskega tiska pa v tem slučaju ni važno. Prikazali smo teh par primerov le zato, da si naši čitatelji lahko ustvarijo malo sliko razpoloženja v sovražnem taboru. Odločalo bo tudi sedaj samo slavno nemško orožje, nemška strategična genialnost, predvsem pa dalekovidnost moža, ki vodi gigantski boj protiboljševiške Mlade Evrope. Adolf Hitler in njegovi vojaki so nam garantje, da bo sovražnik uničen povsod, kjer koli ga bo zadelo najboljše orožje sveta.
Uit vetdukkeiu
von 2250 JBNbp bis 400 Uhr! Iggjyg
Zmaga pri Sevastopolu v številkah
Dokončno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva o bojih na Krimu - Borbe na Krimu so pomnožile vojno slavo nemške in romunske vojske
Dne 7. julija je objavilo nemško vrhovno poveljstvo sledeče: Kot dopolnilo k poročilu z dne 3. julija objavlja vrhovno poveljstvo k padcu Sevasto-pola kot zaključek sledeče:
»V teku borb, ki so se odigravale v času od 7. junija do 4. julija z nenavadno srditostjo, je bilo ujetih 97.000 mož, med njimi nadomestujoči arma-dni poveljnik, general Novikov. Uničenih oziroma zaplenjenih je bilo 467 topov, 26 tankov, 824 strojnic, 758 metalcev min, 86 protitankovskih topov in 69 protiletalskih topov. Plen težkega in lahkega infanterijskega orožja še ni popolnoma pregledan. Krvave izgube, ki jih je imel sovražnik, so ogromne in morajo znašati 30.000 do 40.000 mož. Zavzetih je bilo 3597 bunkarjev in raznih trdnjavskih postojank, med njimi najmodernejša in najjačja trdnjavska predela Maksim Gorki 1 in 11, ki sta bila oborožena vsak s štirimi topovi kalibra 30.5 centimetrov. Uničenih je bilo 137.000 min. Pobegnilo je samo nekaj višjih oficirjev in komisarjev, kar so potrdili vojni ujetniki ter v prvih dneh napadov nekaj transportov ranjencev.
Nižjesaksonske, brandenburške, šle-zijske, saksonske, frankovske, sudetske in rheinske divizije ter oddelki vojske vseh ljudskih plemen skupno z rumun-skimi infanterijskimi in planinskimi divizijami so bili v enaki meri deležni tega uspeha. Skupne izgube nemških čet znašajo 872 častnikov in 23.239 podčastnikov in moštev. Od teh jih je padlo 190 častnikov in 4147 podčastnikov ¿n
mož. 11 častnikov in 1580 podčastnikov in mož se pogreša, ostali so ranjeni. Letalstvo je vzgledno podpiralo nemške čete s tem, da je brez prestan-ka podnevi in ponoči napadalo suho-zemske in pomorske cilje. V času od 2. junija do 4. julija je bilo izvedenih 23.751 napadalnih poletov vseh vrst. 123 sovražnih aparatov je bilo zbitih, 18 pa na tleh uničenih. Uničenih je bilo veliko število sovrain'h tankov, bunkarjev, baterij, vojašnic, municij i'ib skladišč in sklad-Ač goriva, nadaljs so bili uničeni štirje rušilci, ena poJinór-nica, trije hitri čolni, šest stražnih ladij in štirje parniki. Nemško letalstvo je izgubilo 31 lastnih letal.
Nemške in italijanske pomorske sile so se borile proti sovražnim ladjam. Uspelo jim je prekiniti sovražni dovoz in pdvoz, obenem pa potopiti tri sovjetske podmornice, dva parnika po 10.000 ton, transportnik s 5000 tonami in dve manjši edinici, ki sta prevažali sovražne čete. S tem so.bistveno pripomogle k uspehu napada.
S tem je končan vojni pohod na Krimu. Pričel je s prodorom na ustju Pe-rekopa dne 21. septembra 19.41 ter je končal dne 4. julija z zavzetjem največje suhozemne in pomorske trdnjave Se-vastopol. Sovražnika je stal ta pohod 430.000 ujetnikov, 1198 tankov in 2102 topov. Ta pohod ni nikaka zmaga bolj-ševikov, kakor skuša to prikazati sovražna agitacija, pač pa je pomnožil vojno slavo nemške in romunske vojske v zgodovinskem smislu.«
Japonska gradi Veliko Vzhodno Azijo
Zunanji minister Togo in njegova izjava ob peti obletnici japonsko-kitajskega spora - Tajland priznava uradno vlado v Nankingu
V zvezi s peto obletnico izbruha kitaj sko-japonskega oboroženega spora je izjavil japonski zunanji minister med drugim sledeče:»Japonska hoče prispevati k pomiritvi sveta na ta način, da ustvarja mir v Vzhodni Aziji z Japonsko kot stabilizacijskim činiteljem. Na temelju te politike, ki si je zastavila tako oddaljen cilj, je storila Japonska vse, da prispeva k skupnemu blagostanju.«
Minister se je nato bavil z vsemi poskusi angleško-ameriškega vmešavanja v japonsko-kitajski spor. Obenem je povdaril, da je Japonska strogo čuvala pravice in interese drugih držav na Kitajskem, v kolikor so bile te pravice pravno utemeljene. Tako je Japonska morala čestokrat računati pri svojem vojskovanju tudi z raznimi nevšečnostmi, da bi zaščitila tudi druge
interese. Anglija in Amerika pa sta storili vse, kar je bilo v njunih močeh, da sta motili mir z aktivnim podpiranjem režima v čungkingu. Sedaj je Japonska vrgla Anglijo in Ameriko iz njunih strategičnih položajev. V čungkingu vlada veliko nerazpoloženje vsled notranjega razdora, finančnih težav in gospodarske propasti. Vse ceste dovoza so odrezane. Padec režima v čungkingu in ojačitev nacionalne vlade Kitajske bosta skupno prečistila zadevo kitajskega konflikta ter pripravili pot za ustanovitev vzhodneazijske sfere.«
Velik uspeh je zabeležila japonska politika ob obletnici spora s Kitajsko. Tajlandska (siamska) vlada je namreč sporočila v posebni noti japonski vladi, da uradno priznava kitajsko narodno vlado v Nankingu. Tako je priznal
Tajland Japonski pravico do ureditve Velike Vzhodne Azije v sporazumu s kitajskim narodom. Kitajsko narodno vlado v Nankingu ki sodeluje prijateljsko z Japonsko, so razen Tajlanda priznale Japonska, Mandžurija, Nemčija, Italija, Romunija, Slovaška, Hrvatska, Španija, Madžarska, Bolgarija in Danska.
„Argentinija se
noče vojskovati"
Kakor poročajo iz Buenos Airesa, je imel državni predsednik Ca stil 10 spričo bližajočega se državnega praznika (9. julija) pretekli pondeljek na nekem tovariškem sestanku častnikov vojske in mornarice govor, ki so ga poslušali vsi navzoči z veliko napetostjo. Predsednik je najprej pozdravil častnike, nato pa je nadaljeval: »Ko izpolnjuje Argentinija zakon člove-čanstva in altruizma, vzdržuje za sebi ugled in spoštovanje tistih, ki se poslužujejo tudi napram Argentiniji istega zakona. Argentinija ne zahteva nič drugega kot to, da nikdo ne moti enostransko tega ravnotežja. Vojni hujskači lahko gredo na fronto prave borbe in se naj ne razburjajo po Argentiniji, kjer je lahko poiskati sovražnike demokracije v njih lastnih vrstah. Nikdo nima pravice, izzivati ljudskega razpoloženja. Argentinija je lahko sigurna, da bo vlada takoj podvzela vse korake v svrho ohranitve narodne časti. ¡Miroljubnost Argentinije je bila vedno zavestno konstruktivna ter rezultat globoko vkoreninjenega prepričanja. Nikdar pa ni bila ta miroljubnost bojazen pred vojno. To dokazuje vojaška zgodovina Argentinije, kljub temu pa se Argentinija noče udeležiti kake vojne, ako tega ne bi opravičila pamet.«
»Panamerikanizem« — je dejal Ca-stillo — »je bil ustvarjen kot nauk miru. Panamerikanizem ni bil vojni produkt, njegov cilj ni bila izolacija dežel-udeleženk napram narodom ostalega sveta. Prav tako ni njegov namen, ustvariti posebne pravice za razne narode, spreminjati tradicionalno trgovinsko politiko ali pa ovirati ameriške narode v občevanju z izvenkontinen-talnimi državami.
Vihar navdušenja je žel Castillo, ko je dejal, da naj zbrani častniki pripravijo vojsko tako, da bo lahko odbila vsak morebitni napad na suvereniteto Argentinije. -
*	»Zedinjeni kanadski generalni štab«.
Po sporočilu obrambnega ministra so v Kanadi ustanovili »Zedinjeni kanadski generalni štab«, ki ga tvorijo v Ottawi trije kanadski generalštabni častniki.
*	Državni upravitelj Horthy je odlikoval madžarske vojake. Državni upravitelj Horthy je te dni obiskal kolesarski bata' jon, ki ?e je odlikoval v bojih proti sovje-tom ter izročil častnikom, podčastnikom in moštvu odličja, ki jih jim je podelil.
*	Delovna fronta v Elsass-u. 1. julija so v Elsassu začel sprejemati moške in ženske v Nemško delovno fronto.
SOVJETSKA UNIJA - „raj delavcev
Piše: Kriegsberichter Albert Scharner.
II
Kako izgleda v resnici v Sovjetski Uniji? To je vprašanje, ki zanima vsakogar v Evropi!
V tem takozvanem »raju delavcev« je danes mnogo milijonov prič: vojakov evropskih narodov. Nihče nam ne more več govoriti o »raju delavcev«, tukaj, v komunistični državi. Ne vozimo se pod skrbnim varstvom v avtu po cestah, ki bi bile posebno za nas zgrajene, nihče nas ne vodi po tvornicah, ki bi bile posebno urejene za inostran-ce — mi vojaki moramo s svojimi lastnimi nogami prehoditi meter za metrom te dežele. Za vsako vas in mesto se moramo boriti, pred nami stoji nasprotnik, ki ima 25 let komunističnega gospodstva za seboj.
Mi vojaki gotovo nismo prišli v Sovjetijo z namenom, da bi že videli v naprej vse slabo, temveč z neko gotovo radovednostjo in z vprašanjem, kako pravzaprav izgleda carstvo Le-nin-a in Stalin-a, ki je bilo nam Evropejcem tako dolgo velika zagonetka.
Govoriti hočem tukaj o naših doživljajih. »Sovjetski raj«, to je bilo geslo, ki ga je vrgla komunistična propagand3 v preteklih 2 in pol desetletjih" med evropske narode. Moskva je zatrjevala, da je v Sovjetiji »pekel za dobičkarje, raj za delavce«. — Toda to, kar smo mi tukaj v tem rajir videli, učinkuje kakor udar s pestjo v obraz komunističnemu svetovnemu lažnjivcu.
...Kamor gleda oko, vidi samo plodno ukrajinsko zemljo, strašno zanemarjeno vsled preteklega dvajsetletnega komunističnega gospostva. Nepopisno je, kakšno bedo in blato smo tukaj videli in doživeli. Nemogoče je, da si v domovini predstavljate, kako strašno je deloval komunizem v tej samo ob sebi zelo plodni pokrajini. Vse, kar smo čitali preje v časopisih in knjigah o Sovjetski Uniji, zaostaja daleč za strašno resničnostjo, ki je mnogo hujša, kakor jo moremo z besedami izgovoriti ali napisati. Zaman išče naše oko znake kulture, sledove napredka. Gladuje-mo po pogledu čiste hiše, dobre ceste. Kamor oko gleda, povsod vidi samo blato, propadanje, zapuščenost, bedo, smrt in žalost! — Nekdaj je bila ta pokrajina bogata, kmetje so imeli vsega dovolj; svoja polja, svoje travnike in gozdove. Prišla je komunistična vlada v deželo in z njo velika beda in revščina.. Vse, kar je bilo bogato in na-obraženo, so komunisti ubili ali uničLi. Nihče si ne more predstavljati, kako težko in mučno življenje so imeli ljudje v sovjetskem »raju«. Smrt jim je bila prava rešitev. To, kar je boljševizem zakrivil, je greh, je tako strašen zločin, da ga pošten človek ne more razumeti. Ganjeni in brez besed stojimo pred tem bednim in obupnim življenjem. Vse so ljudem vzeli, pustili so jim samo še nekoliko zraka za življenje. židje in vodje komunističnega po-
kreta so dobro živeli, toda to, kar je ostalo ljudstvu, je bil glad, beda, delo in smrt! če vidi človek vse to kričeče uboštvo in vso to strašno bedo, se prime za glavo in ob misli, da je hotela ta komunistična zverina prinesti Evropi — kulturo . . .
Vse na svetu, samo komunistične vlade ne! Boj je težak. Ali glede na dejstva, ki jih dnevno vidimo, ne obstoja več dvom o koncu te vojne. Fronta bo za to skrbela, da so komunisti zadnjikrat poskušali Evropo uničiti s svojimi idejami in s tem izdati našo celino. *
Vsakemu nemškemu in zavezniškemu vojaku je bilo že pri prvem pogledu jasno, da je agitacija o »raju delavcev« v komunistični državi največja in be-dasto-predrzna prevara. Toda mi vojaki si nismo samo ogledali pročelja, pogledali smo tudi z vso temeljitostjo za kulise. Zanimali smo se za^vsa socialna vprašanja, ki igrajo predvsem v inozemski komunistični propagandi tako veliko vlogo. Povprašali smo za delavske razmere, spraševali po plačah, cenah in stanovanjih, po življenjskih razmerah v mestih in vaseh.
In sedaj nekoliko o »raju delavcev«. Priznam, da smo tudi mi preje često mislili, da pretirava propaganda o razmerah v Sovjetski Uniji. Ali sedaj sem moral na licu mesta ugotoviti, da propaganda boljševizma še dolgo ni tako razkrinkala, kakršen je v resnici. Želel bi samo, da bi bili tukaj vsi oni, ki še dvomijo ali ki še verujejo v boljšo bodočnost pod komunističnim režimom — hitro bi tukaj dejstva izlečila njih napačna čustva, sram bi jih bilo in srečni bi bili, da lahko žive v državi, kjer komunizmu vsled pažnje naroda samega m uspe'-» priti do vlade.
Priznam, da so tudi. v Sovjetiji delali in gradili. V večjih mestih smo videti lepe, velike in prostorne hiše; toda za koga? Za GPU in njene komisarje — žide. Po vaseh so gradili velike hleve in žitnice; čemu? Tam so shranjevali živali in žito, ki so ga bili vzeli ubogemu kmetu in poljskemu delavcu. Pozabili pa so Sovjeti na delavce in kmete, ki so postali tako sluge Židov.
Koliko plače so prejemali ljudje za delo? žene in možje so morali delati v »kolhozih« — to je na skupnih posestvih, ki so bila last države. Dobili so dnevno 3 rublje 50, to je 35 Pfenni-gov. Od tega so morali plačati za hrano 2 rublja 50, en rubelj za komunistično stranko in če so kaj dobili iz konzu-ma, so rabili še en rubelj ali dva. Tako so ljudje postali dolžniki kolhoza. * Biti smo tudi v nekem večjem kraju — majhnem trgu — in tam stanovali v »višji šoli«. Ta šola je bila, kakor vse hiše v trgu samo iz lesa in komaj s slamo pokrita. Niti v najmanjši vasi pri nas doma ne najdemo sole, ki bi jo mogli primerjati s to rusko šolo — šta-
lo. Učitelj je še stanoval v njej, mogel se je skriti pred komunistično vojsko. Pripovedal nam je, da je dobil za časa sovjetska vlade mesečno 270 rubljev, to je 27 Mark. Čeprav je njegova žena tudi delala, si ni mogel kupiti niti žepne ure, kajti ni bilo deaarja. Najcenejša ura je bila po 500 rubljev. t® je 50 Mark. — Nasproti imenovane šole je stala cerkev še izza časa carstva — edina zidana zgradba v trgu. To cerkev so bili komunisti v poslednjih 24tih letih uporabljali kot žitnico.
Ne morete si predstvaljati, kako težko se napreduje kilometer za kilometrom v Sowjetski Rusiji! Najbolj mučno je, če se hočemo umiti. Studenci so po večini tako zamazani, da se mora voda najpreje vedno filtrirati. Pitna voda se mora ravno tako filtrirati in povrh še skuhati. Vodovodov in marsičesa drugega ne poznajo v »raju delavcev«. Manjkajo mi besede, da bi vsa to bedo in siromaštvo opisal.
Nihče ni dobil dovoljenja, da zapusti Sovjetsko Unijo, da bi potoval v inozemstvo. Komunisti niso hoteli, da bi njihovi narodi videli, kako dobro se živi drugod, če je kdo iz rodbine pobegnil iz Sovjetije, so kaznovali vse člane rodbine, ne glede na to, ali so o begu kaj vedeli ali ne. Sovjetska država je bila država, ki je poznala samo bič in je tlačila svoje lastne-ljudi.
Lahko smo srečni, da ta »raj« nikoli ni in tudi ne bo prišel v Evropo. Zato stojimo tukaj na vzhodni fronti skupno z našimi zavezniki na straži in to tako dolgo, dokler ne bo ta sovražnik enkrat za vselej popolnoma uničen. *
Samo majhen del je imel v Sovjetski Rusiji resnično svoj raj: židjei čeprav se iz zunanjepolitičnih razlogov Židov v vladi Sovjetske Rusije — razen nekaterih izjem — ni videlo, so vendar bili ves čas rdeče diktature povsod v srednji in spodnji upravi, kjer so brez milosti izžemali narod. Najbolj jasno se je prikazala vloga židov v malih državah, katere je Sovjetija zasedla v začetku te vojne leta 1939, kot pripravo za napad na našo državo. Mi nismo spoznali tukaj Židov samo kot pijavke, temveč smo jih videli tudi kot organizatorje mnogih umorov.
Komunistična ideja — sad Žida Mar-xa — je idealna za Žida. Ta ideja mu dovoljuje vse in tako ga nihče več ne zadržuje pri izvedbi svojih krvavih zločinov. Kamor smo pogledali, povsod smo videli na važnih mestih Žida — v mestu in vaseh. Kolikor so nam ljudje tukaj pripovedali, ni noben Žid v »raja delavcev« delal, vsak, tudi najmanjši hebrejec je imel nekje kako mesto, na katerem je »vladal«. Stanovati so v najlepših in najboljših hišah, ki so jih posebno za nje zgradili, delavec pa je živel v svojem »raju« v majhni, pro-pali hišici, ki že ni več vredna tega imena. Vse eno je, ali je to veliko mesto, kakor na primer Minsk s svojimi 300 000 prebivalci, ali kak majhen kraj, povsod najdemo samo te bedne,
PK.-Aufnähme: Kriegsber. Jesse (Wb.).
Von einer kleinen Anhöhe aus. Die Sowjets sind genau zu erkennen. Ihnen jagt das SMG. seine Garben nach.
ubožne kočice delavca. Tudi pred sedanjo vojno večina naroda ni poznala ničesar drtigega, kakor glad, bedo in težko delo.
Ce bi videli samo vse te plodove komunizma tukaj v Sovjetiji, potem bi se gotovo vprašali: ali je sploh mogoče, da si je to izmislil človeški duh? Povsod, kamor oko pogleda, nepopisna beda, grozno siromaštvo. Najmanjši pregrešek so kaznovali s trdimi kazni; če so na primer prišli nekoliko minut prekasno k delu, so jih skoraj v vseh slučajih takoj poslali za leta in leta v Sibirijo na prisilno delo. Ime »žid«, uporabljeno napram židu, so prav tako večinoma kaznovali s pregnanstvom v Sibirijo.
če pozna človek vsa ta našteta dejstva, potem razume tudi, da narod sam sedaj z veliko temeljitostjo rešuje židovsko vprašanje. Ali ni Führer rekel v enem izmed svojih govorov tik pred začetkom te vojne: »če bi Židom še enkrat uspelo pognati evropske narode v brezsmiselno vojno, potem bo to konec te rase v Evropi!« židje bi morali vedeti, da misli Führer resno, če nekaj reče — sedaj morajo sami nositi posledice. Te so sicer trde, toda potrebne, če hočemo, da končno zavlada red in mir med narodi naše zemlje. *
(Pisec članka je Spodnještajerc, doma iz Pettau-a. Opomba uredništva.)
Ritterkreuzträger
Oberfeldwebel Häfele
Piše Unteroffizier Quirin Engasser
V pozni večerni uri, dne 17. maja 1942, zagledamo na višinah za Bar-venkovim svetlobne znake: »Tukaj smo!« Kot uvod za veliko uničevalno bitko so južno od Harkova po strašno hudi' zimi planinski lovci prvič zopet napadli, predrli utrjene črte boljševi-kov ter v neprestanem boju kljub hudi vročini prodrli 30 km globoko.
Do smrti izmučeni so se zakopali na višinah, ki so jih zavzeli. Ampak spanja si ne more nobeden privoščiti. Za-
hrbtni. nočni napadi boljševikov so vsem dobro znani. Rahli klici, ki svarijo pred zajemanjem, skačejo od luknje do luknje: Imaš cigarete, daj mi po-žirek iz čutare ... Na enkrat pa pride tudi druga tema, ki so jo šepetali od ene zemljske luknje do druge: »Tudi naš nosilec vitežkega križca Oberfeldwebel Hafele je pri napadu na F. danes padel!«
On, ki je neštetokrat na čelu svojega voda udri v sovražne postojanke ter večkrat tudi sam stal med tisoči Rusov, je končno, ko je s svojim vodom hotel obiti sovražno postojanko iz bližine 200 metrov, postal žrtev prvih strelov.
PK.-Aufn.: Kriesber. Kratochwill (Wb.).
»Halo, Kameraden in Afrika!« Im Rahmen einer italienischen Rundfunkübertragung erfolgt auch täglich eine deutsche Sendung, die von unseren »Afrikanern« gern gehört wird. Hier dient der Panzerwagen als Konzertpodium.
Marsikateri starih Obergefreiter-jev, ki so bili z Oberfeldwebel-om na Poljskem, v Franciji in v Srbiji, so težkega srca mislili na zvestega, umrlega tovariša, katerega junaška dela so že večkrat krožila po celem polku.
V vojni s Pojaki se je prostovoljno javil za nočno opazovalno četo, ki je pri Lembergu vdrla globoko v sovražne jarke. Takrat je kot prvi podčastnik v diviziji dobil Eisernes Kreuz I. Klasse, to je železni križec I. razreda. Pozneje je bil ranjen. Pri zasedbi Francije je pa seveda že zopet stal med svojimi tovariši v prvih vrstah. Tam je bil on tisti, ki je vodil prve gumijaste čolne sredi sovražnega ognja iz strojnih pušk črez Oise-Aisne-kanal ter uničil sovražne strojne puške na obrežju. In pozneje na vzhodu: Pred Stalinovo črto je njegov bataljon moral ugotoviti, kakšno je stanje dna v nekem potoku in v nekem obrambnem jarku za oklop-ne napade. Ker so pa stale boljševiške poljske utrdbe pred glavno črto in se je v predzemlju gibalo mnogo opazovalnih oddelkov, se to nalogo brez bojev ni dalo izvršiti z maloštevilnim poizvedovalnim oddelkom, kar je pa bilo treba preprečiti, da se prikrije našo namero za napad. Tedaj je bil zopet Oberfeldwebel Häfele tisti, ki se je prostovoljno javil, da izvrši to nalogo. Popolnoma zravnan, na videz brez vednosti o navzočnosti sovražnika, se je sprehajal po ozemlju. Rusi so se mirno dali za nos voditi. Ne da bi ga obstreljevali, so ga pustili na nekaj metrov pred svoje utrdbe. Kakor hitro je videl, kar je želel videti, se je vrgel na tla. Od vseh strani so sedaj začeli. Rusi streljati na njega, plazil se je počasi nazaj ter se srečno prebil s svojim dragocenim poročilom.
Delo, za katerega je dobil vitežki križec, je opravil v bitki pri Umanu. Bilo je dne 7. 8. 1941, ko je njegov bataljon zasedel vzhodni del tega mesta. Na tisoče boljševikov je takrat bilo obkoljenih in so se tega popolnoma zavedali. Niso pa še bili na jasnem, če je bolje, da se predajo ali branijo. Prišel je civilist ter bataljonu predal pismo nekega navedoma v rusko ujetništvo padlega vojaka, ki ga boljševiki še z nekaterimi tovariši čuvajo v neki hiši. Nik-do ni mogel presoditi, gre v tem primeru za past ali pa je zaupati pismu. Kjub vsemu se je Oberfeldwebel Häfele zopet javil prostovoljno, da bo zadevo razjasnil in uredil. Brez vsakega boja je z malo skupino svojih vojakov prišel do dotične hiše ter se na enkrat znašel med tisoči boljševikov. Ko je prišel čisto blizu hiše, začne streljati strojna puška in tudi veliki del boljševikov je nastavil svoje puške, da bi začel streljati. Lovci so hoteli streljati, Häfele jim je pa to zabranil. Nad boljševiki je pa začel tako energično kričati, da so ustavili ogenj. Končno je na ta način dospel do dotične hiše, kjer je stvarno našel 18 ujetih nemških vojakov. Ko je z njimi odkarakal, se mu je
PK-Kriegsberichter Kurschat (Sch) Sewastopol 30 Minuten nach dem fall. Unser Bild zeigt die erste Begegnung der deutschen Soldaten mit der aus den Schlupfwinkeln hervorkommenden Bevölkerung. Erst allmählich wich der Druck, der auf den verängstigten Bewohnern der Stadt lag. Vertrauensvoll kommen siö nun zu unseren Soldaten und berichten ihnen von ihrem schweren Los.
Die Schlacht
der Granatwerfer
Von Generalmajor Schulz
.Chef des Generalstabes der Krim-Armee.
Die nachstehenden Ausführungen des Generalstabschefs der Krim-Armee bringen interessante Einzelheiten über die Bezwingung Sewastopols, die eine neue Epoche der Kriegführung einleitete.
Der Kampf um Sewastopol hat bereits im Vorjahr begonnen. Als die 11. Armee im Spätherbst die Landenge bei Perekop durchstoßen und auf der Krim Fuß gefaßt hatte, war es selbstverständlich, daß die Führung den Entschluß faßte, aus der Bewegung heraus sofort zu versuchen, Sewastopol zu nehmen. Das war ein sehr gewagter Entschluß, denn es war klar, daß neben den zurückweichenden Truppen Sewastopol noch über eine sehr gute Festungstruppe verfügte, die in den Befestigungsartlagen saß, dort eingespielt war und die Festung zu verteidigen hatte. Der Angriff gelang zunächst überraschend gut. Die Infanterie drang sehr tief in die Befestigungszone ein. Als der Russe aber über See Verstärkungen heranbrachte und die Kämpfe immer härter wurden, während uns damals die notwendigen Mittel zum Angehen dieser stärksten Festung fehlten, wurde der Angriff eingestellt, um unnötige Verluste zu vermeiden.
Schlüsselpunkt zum Schwarzen Meer
In diesem Frühjahr nun wurde der Entschluß gefaßt, als Ouvertüre der Schläge dieses Jahres Kertsch zu nehmen und hinterher ^Sewastopol anzugreifen. Sewastopol'ist seit Jahrhunderten der Schlüsselpunkt zum Schwarzen Meer. Daß im Krimkrieg der Angriff gegen Sewastopol — wenn auch erst nach fast einem Jahr und nur zum Teil, denn das wichtigste Gelände nördlich der Sewernaja-Bucht ist nie erobert worden — gelang, lag daran, daß die Festung fast hundertprozentig nach der See gerichtet war, die Angreifer die Seeherrschaft besaßen und die Befestigungen selbst noch nicht so ausgebaut waren, wie jetzt. Man konnte von der See und vom Lande her den ganzen Südteil nehmen. Damit war damals der Kampf abgeschlossen. Der Übergang über die Se-
priključilo še 1500 Rusov, ki so šli V ujetništvo.
Odločen nastop Hafele-ja je rešil 18 nemškim vojakom življenje, ker bi jih, kakor navadno, boljševiki v zadnjem trenutku gotovo bili pobili. Onemogočil je pa hkrati, da boljševiki, ki jih je ujel, niso prišli pod lipliv svojih komisarjev, ki bi jih bili gotovo nahujskali k nadaljnjemu odporu, kar bi bilo Nemcem povzročio izgube. Zavzetje zapadnega dela mesta je nato zmagovito končalo bitko pri Umanu
Vsa ta dejanja so bila samo višek fega junaka. Kolikor ga je ljubil in
wernaja-Bucht gelang nicht. Dieser Sieg war eigentlich keine Eroberung, denn man beherrscht Stadt und Hafen erst, wenn man die Höhen nördlich der Stadt besitzt, die Sewastopol weit überragen.
Flankenschutz von allen Höhen
Die Festung Sewastopol wurde nun in den letzten 90 Jahren ganz systematisch ausgebaut, und zwar in erster Linie zum Lande hin. Auch die Seebefestigungen wurden so angelegt, daß sie auch in Landrichtung schießen konnten. Alle Küstenbatterien hatten Türme, die sich um 360 Grad drehen ließen! Nach dem Lande zu wurde die Festung -dutch mehrere ; ungeheuer starke VerteidigjjrtgSzonen verstärkt. Die Lade'dieser Zonen ergibt sich aus dem Gelände. Sewastopol, ist ja' von Natur ausrschon eine außergewöhnlich starke Festung. Zwischen diesen Zonen lag Bunker an "Bunker und Felsennest an Felsennest! Es gab kein .Tal, keine Höhe und keine Schlucht, die nicht von irgendeiner Seite flankiert wurde r Das mabhte den Kampf sc schwer. Der Bölschewist hat sich ungeheuer zäh und mit tierischem Fäna-
spoštoval njegov vod, živi v spominu na njega jn njegqvo pripadnost k svojemu vodu. Bil je eden njihovih, korakal je z njimi v vročini po globokih močvirjih,. izpostavljal " se je .Sovražniku, v: dežju in,zimi je v temnili jesenskih nočeh ležal z njimi v zemeljskih; luknjah, po zimi'pa v najhujšem snežnem viharju stal na straži. Vsi ti napori, ki jih je delil z milijoni nemških vojakov, morajo ostati v spominu kakor njegova junaška dela. Vojnih naporov, ki so bili vedno trdi in težki, se ne sme pozabiti. Bili so pač nepremagljiva vsakdainjost vojne.
tismus verteidigt. Mit ihm allein wären wir aber schneller, fertig geworden. Die Schwierigkeiten lagen im Gelände.
Den Stier bei den Hörnern gepackt
Bei der Planung des Angriffs Lm Frühjahr wurde lange überlegt, wie die Stadt am besten anzugehen sei. Der Angriff im Süden hat viel für sich: man stößt auf einer Paßhöhe durch und kann dann die ganze Sache aufrollen. Er hat aber den Nachteil, daß man durch einen Kessel muß, auf dessen Rand die Bolschewisten sitzen. Die zweite Möglichkeit war ein Angriff in
PK.-Aufnahme: Kriegsber. Koch (Wb.).
Unter den in der Wüste gemachten Gefangenen sind alle Hautschattierungen vertreten.
der Mitte. Aber auch er hat seine Schwierigkeiten durch scharf eingeschnittene Täler mit ganz schmalen Durchlässen, die man nur zu Fuß passieren kann. Die dritte Möglichkeit •war, den Stier bei den Hörnern zu pak-ken und dort anzupacken, wo der Feind am stärksten war: bei den Forts »Stalin«, »Molotow«, »GPU«, »Maxim Gorki«: usw. Dieser Angriff hat den Vorteil, daß man am schnellsten die Höben bekommt, von denen aus man ■wirklich Stadt und Hafen beherrscht. Das gab den Ausschlag. Der Entschluß ■war gefaßt: Angriff mit Schwerpunkt von Norden! Nebenher sollte eine etwas schwächere Gruppe versuchen, die Höhen beiderseits der Balaklawa-Bucht zu bekommen.
Fünf Tage Trommelfeuer
Der Angriff begann am 2. Juni mit einer fünftägigen Artillerievorbereitung. Wir haben eine Artillerie zusammengefahren, die einen Umfang wie in den großen Kämpfen des Weltkrieges erreichte. Im Kaliber wurde sie diesmal allerdings bei weitem überschritten. Als in der Frühe des 2. Juni der Feuerzauber begann, glaubte man, die Welt ginge unter. Die Höhen waren ein Rauch- und Feuermeer: die Schußfolge die eines Trommelfeuers! Fünf Tage lang wurde auf die Stadt, die Artillerie-Stellungen, Befestigungswerke und stark ausgebaute Küstenbatterien herumgehämmert; und als am 7. Juni die Infanten antrat, hofften wir, daß die Bolschewisten mürbe sein und wir leichtes Spiel haben würden. Aber schon nach Stunden stellte sich heraus, daß dem nicht so war. Wir konnten zwar durchbrechen, stießen aber nach wenigen Kilometern auf eine Gegenwehr, die nichts zu wünschen übrig ließ.
Nahkampf Tag für Tag
Was uns am meisten beeindruckte und hinderlich war^war die ungeheure Zahl der russischen Granatwerfer. Als ich die Armee verließ, hatten wir bereits weit über 600 Granatwerfer erbeutet. Sie standen in ganz schmalen Felsenlöchern: zwei Meter tief, einen halben Meter breit, Öffnung oben. Aus diesem Loch heraus schössen sie. Es ist klar, daß man diese -Stellungen auch mit der stärksten Artillerie nur durch Volltreffer erledigen konnte. "Wenn es auch nur zwei Meter von einem solchen Loch entfernt einschlugt machte es nichts aus. Die Russen ließen das Krachen über sich ergehen und schössen weiter. Der felsige Boden schützte sie — Granatwerfer um Granatwerfer mußte nun im Nahkampf mit Flammenwerfer und Handgranate Tag für Tag genommen werden.
Schwerste Aufgabe — die Infanterie
Die Luftwaffe unter Generaloberst v. Richthofen hat unter acht- bis zwölfmaligem Einsatz jedes Flugzeuges von früh bis abends die Ziele bekämpft. Sie war immer da, wo wir sie brauchten. Trotz ungeheurer Wirkung ider Luftwaffe und Artillerie blieb auch
hier wieder die schwerste Aufgabe der Infanterie und den Pionieren vorbehalten, ich glaube, die schwerste dieses Krieges bisher. Ich habe im Westen oder Osten einen derartig harten und erbitterten Kampf noch nicht erlebt. Wie die Bolschewisten hier aufgehetzt ■waren, zeigt folgende Tatsache: Der Führer der bolschewistischen Sewastopol-Armee, General Petrow, hatte den strikten Befehl erlassen, daß jeder seinen Kameraden und Nachbarn sofort umzulegen habe, falls dieser den Versuch machen sollte, sein Loch nadh rückwärts oder vorwärts zu verlassen. Die Angehörigen eines jeden Überläufers oder Ausreissers sollten sofort erschossen werden!
Mit Flammenöl gegen »Maxim Gorki«
Ein weiteres Schlaglicht: Unsere Pioniere hatten die Panzerkuppel des Forts »Maxim Gorki« gesprengt. Trotzdem zog sich die Besatzung in ein tieferes Stockwerk zurück. Wir gössen ununterbrochen Flammenöl hinein, um sie auszuräuchern. Schließlich ließ uns der Kommissar mitteilen, daß die Besatzung das ganze Fort in die Luft sprengen würde, wenn wir die »Schweinerei mit dem Flammenöl« nicht sein ließen . .! So kämpfen die Russen! Nicht nur Kommissare und Offiziere, sondern auch Soldaten haben sich vor ihrer Gefangennahme selbst erschossen. Sie wußten nicht, daß auf unserer Seite russische Gefangene überhaupt lebten.
Keine Maus kam mehr durch
Der Angriff ging gut vorwärts. Es gelang nach ungeheuer schwerem Kampf, in Richtung des Forts »Stalin« vorwärtszukommen. Man mußte erst einen Durchbruch erzwingen, sich rechts und links Platz boxen und — wenn man den nötigen Platz hatte — wieder von neuem beginnen. Daraus erklärt sich, daß die Tageserfplge verhältnismäßig gering waren, denn zu jedem neuen Anlauf gehörte eine Feuervorbereitung und örtliche Bereitstellung der Infanterie mit den nötigen Waffen!
Nach 14 Tagen war der Südrand der Sewernaja-Bucht erreicht Damit beherrschten wir Sewastopol und den Hafen, so daß keine Maus mehr herein oder heraus konnte. Gleichzeitig war es gelungen, in einer ganz schmalen Zunge bis zur sogenannten Adlerhöhe am Fuße der Sapun-Höhe vorzudringen. Die Höhe selbst konnte zunächst wegen der auf ihr stehenden Granatwerfer nicht genommen werden.
Überraschung im Rücken
Es wurde der Entschluß gefaßt, mit Sturmbooten gegen die Felsenstellungen auf der anderen Seite der Sewernaja-Bucht vorzugehen. Wenn die Bolschewisten die Boote rechtzeitig erkannten, konnten sie mit ihren MS alles zusammenschießen. Sie haben aber nicht damit gerechnet, daß wir an dieser Stelle angreifen würden! Nachts um I Uhr fuhren 120 Sturmboote mit 500 Mann los. Innerhalb von drei Mi-
nuten war die erste Welle drüben, ohne daß nur ein Schuß den Booten entgegenpeitschte. Der Russe war vollkommen überrascht, wenn gleich sich nach und nach natürlich schwere Kämpfe entwickelten, in die unsere Artillerie und Luftwaffe mit stärkster Zusammenfassung ihrer Kräfte eingriff. Als die Bolschewisten merkten, daft sie auch im Rücken bedroht waren, verloren sie den Kopf. Damit hatten wir gewonnenes Spiel. Als wir nocH am Südrand der Sewernaja-Bucht standen, waren 50 Prozent des Kampfes gewonnen, jetzt aber 90! Der Russe bekam das Laufen, als wir oben waren. Es gelang uns mit einem Zuge, bis zum Stadtrand vor- und in die Vorstädte einzudringen. Das war am 29. Juni. Nun erhob sich die Frage: Soll man Sewastopol im Sturm nehme« oder dem Erdboden gleich machen? Wir haben jedenfalls beide Möglichkeiten erwogen und vorbereitet. Der Russe war aber schon so schwach, daß der Durchstoß gelang.
50 000 Tonnen Eisen auf Sewastopol
Es blieb nur noch die letzte Eckel die Halbinsel Chersones. Die erste Verteidigungsstellung wurde verhältnismäßig schnell durchbrochen. Die Bolschewisten wurden auf immer kleineren Raum zusammengedrängt; unter ihnen befand sich in einem Fort General Petrow, wie Gefangene aussagten. Noch vor wenigen Tagen kam ich mit einem »Storch« in die Nahe diese» Forts, Unten sah ich es wimmeln. Wir wollten den Kampf aber nicht forcieren, und so dauerte es eben einige Tage.
In den 25 Tagen des Kampfes um Sewastopol wurden von den Waffen des Heeres fast 50000 Tonnen Eise» auf das Festungsgelände geworfen} das entspricht einer Leistung von etwa 100 Munitionszügen. Dazu kamea die Angriffe der Luftwaffe mit rund 24000 Tonnen Bomben aller Kaliber. Allein die 8,8 cm Flak hat im Erdkampf über 180 000 Schuß verschossen.
Keiner blieb übrig
Der Kampf um die Krim ist abgeschlossen. Er hat immer seine ganz besondere Note gehabt. Eine große Operation kann man nicht durchführen, weil der Raum zu klein ist. So gibt es nur zwei Möglichkeiten: entweder Sieg oder Vernichtung in der Vollendung! Eine Zwischenlösund gibt es mchtl Wer auf der Krim besiegt wird, gehl unter, den durch die Landenge bei Pe-rekop kommt nichts. Vier russische Armeen wurden — man kann sagen hundertprozentig! — auf der Krim zerschlagen. Von der letzten Armee bei Sewastopol dürfte kaum etwas davongekommen sein.
* 3600 nadaljnjih Židov so v Bolgariji
poklicali na obvezno židovsko delo. Z»* poslujejo jih pri gradnji cest, mostov k železnic.
GOSPODARSTVO
O krompirju
Domovina krompirja so visoke ravnine X gorovju Anden v Ibero-Ameriki, kjer ga še danes nazivajo z imenom »Patata« 8li »Papas«. Tdhi je krompir prvotno ia-itel ko't divja rastlina, dokler ga ni človek spoznal in začel kultivirati. V Evropo so ga prinesli španski menihi okrog leta 1550, kjer so ga najprej sadili v Španiji, Nizozemski, Italiji itd. Nemčija se ga je poprijela leta 1587, nakar se je razširil te po vseh ostalih deželah. Danes je krompir ne samo važno sredstvo za prehranjevanje ljudstva in domačih živali, .temveč tudi skoraj nenadomestljiva suro-,Vina za industrijo. Tako ima Nemčija 70 različnih industrijskih panog, ki so pri izdelovanju svojih fabrikatov navezane na predelavo krompirja. Kako velikega po-ftena je krompir v prehrani ter kot krmilo že v mirnem in sedaj v vojnem iasu, ni potrebno na dolgo razlagati. Saj vemo, da ni obeda ali večerje brez krompirja, ki se lahko pripravi na vse mogoče načine. Znano je pa tudi, da je krmljenje Svinj in drugih domačih živali, posebno v krompirjevih krajih v veliki meri nave-tano na uporabo krompirja.
Moderna industrija izdeluje danes iz
1 krompirja tekoče gonilne snovi za mo-orje, žganje in pijačo, gorilni špirit, kon-tervirano suho krmo, škrob, krompirjevo moko, dekstrin, sirup, beli in rumeni Skrobni sladkor, barve za pivo, rum in kis. Krompirjevo moko in škrob uporab-
GOSPODARSKE VESTI
X Cene goveji živini za čas od 27. junija do 24. julija 1942 je določil pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo pri šelu Civilne uprave na Spodnjem Štajerskem.
X Krompirjev hrošč je velika nevar-
5«ost za krompirjeve nasade. Krompirjev rošč ali keber je nekakšen priseljenec iz merike, kakor je tudi krompirjeva prvotna domovina bila Amerika. Nevaren le radi množitve, ki je pri tem hrošču neverjetno visoka. Pri eni generaciji, ki ♦raja samo 8 do 9 tednov, zapusti en sam par v tretji generaciji že 80 milijonov naslednikov. Kjer se ti hrošči na podlagi ugodnih predpogojev razmnožijo, tam navadno ni več krompirjevega pridelka. Krompirjev hrošč je po svoji zunanjosti precej podoben polonici ali božji kravici, razlikujejo ga samo črne proge na rdečkastih perutih. K rošč kakor tudi ujegiva ličinka žereta krompirjevo travo, kar fcneniogoča tvorbo gomolja, ker izgubi liha m ta način vse možnosti za zbli-ianje, stik ir. vzravnanje. Na mestu Je, tia se krompirjeve njive večkrat pregleda. Pojav krompirjevih hroščev se pa »ora takoj javiti Ortsbauernfiihrer-ju ter krajevni poucijski oblasti, ki bo neodložljivo takoi odredJa, kar bo potrebno.
X Turčija kupuje poljedelske stroje. iTurSka vlada je sklenila kupiti za 1,25 ini-Bionov tttrškib funtov kmetijskih strojev, li jih bo nato stavila kmetom na razpolago.
X Madžarska za dvig svojega kmetij-«tva. V madžarskem parlamentu so ravnokar razpravljali o milijardnem kreditu ia pospeševanje kmetijstva, ki se bo po posebnem načrtu v desetih letih moralo v vsakem pogledu dvigniti ali izboljšati. Milijarda pengov bo stala na razpolago. V prvi vrsti stoji živinoreja. Vsa doslej še
ljajo danes tudi že v druge svrhe. V papirni industriji jim služi za likanje in po-panje papirja. Pisemske znamke gumirajo s čistim dekstrinom. Prav posebno dober dekstrin je dodan- črnilu za nalivna peresa. Gre za to, da se tako črnilo bolj hitro suši. Krompirjev škrob je našel pot tudi v izdelavo briketov, izdelavo modelov za železolivarne in v izdelavo' same municije. V najnovejšem času je industrija začela izrabljati tudi krompirjevo travo. Iz iste izdelujejo tekstilije in papir.
V Reich-u se že sedaj vršijo priprave za gospodarjenje s krompirjem v bodoči zimi. Postavljeni so posebni pooblaščenci, ki bodo skrbeli za promptno tovorenje in razpošiljanje ter za pravilno shranjevanje krompirja. Ti pooblaščenci so neke vrste pomočniki Kreisbauernfiihrer-jev, ki bodo v poedinih okrožjih pomagali, da se ta problem zadovoljno reši.
Da se tudi tistim, ki nimajo odgovarjajočih kleti za zimsko shranjevanje krompirja, omogoči, svoje zaloge brez škode prezimiti, so podvzeti koraki, da se* za enkrat uredi iz primernih prostorov začasne krompirjeve shrambe. V načrtu je pa seveda gradnja velikih skladišč, ki bodo postavljena širom Nemčije. Vsako tako skladišče bo imelo prostora za 1000 ton jedilnega krompirja, razpolagalo bo seveda tudi s prevoznimi sredstvi, stalo bo pa v neposredni bližini železniških postaj.
neobdelana zemlja se bo kultivirala. Otvorilo se bo kmetijske šole in nabavilo kmetijske stroje. Izboljšana živinoreja mora po vojni madžarskemu kmetijstvu nuditi zdravo podlago, ki bo omogočala dobro gospodarjenje. Gradilo se bo skladišča za krmo. Zemljo se bo moderno obdelovalo ter skrbelo za dovoljno količino umetnih gnojil. Vse kmetijske korporacije se bo združilo. Zakonski osnutek predstavlja okvir, ki bo po uzakonjenju omogočil določitev vseh tozadevnih in za izvedbo potrebnih podrobnosti.
X Iz košeničice ali žoltovine bodo izdelovali tekstilna vlakna. V Španiji je država uredila državno poskusno tovarno za izdelovanje tekstilnih vlaken iz žoltovine, ki je kakor znano bodičasta rastlina. Poskusi, ki so jih doslej delala privatna podjetja so dokazali, da so vlakna iz žoltovine veliko bolj trpežna in odporna kakor iz bombaža in da so za izdelavo odej prav posebno pripravna. V provinci Granada bodo letos na 6000 kvadratnih kilometrov gojili žoltovino.
X Kanadčani bodo uživali manj sladkorja. S 1. julijem je tudi Kanada racio-nirala uporabo sladkorja. Porcija, ki jo bo vsak potrošnik lakho kupil, znaša 250 gramov na teden in osebo.
X V Romuniji je koruza pod državnim gospodarstvom. Po nekem romunskem zakonu ne smejo romunski kmetovalci svojo koruzo prodajati zasebnim trgovinam, temveč samo državnim organizacijam. Kmetije, ki ne pridelujejo več kakor 2 hektarja koruze in isto rabijo za lastno gospodarstvo, pri tem niso prizadete.
X Švedska vlada je zaplenila letošnjo žetev, prav posebno strogo je v tem pogledu postopanje s pšenico, ržjo, ječmenom, ovsem, sladkorno in krmilno peso, grahom in fižolom.
X Tudi Danska bo pridobivala tobak. Preskrba Danske s tobakom prehaja v skrb lastne produkcije. Uredili so centralo, ki nadzoruje pridelovanje in kupuje pride« lek. Določili so cene in predpise sortiranja za tobak lastnega pridelka. Uvoz inozemskega tobaka se bo otežkočal. VI Kopenhagen-u so preuredili neko tovarno gumija v tovarno za predelavo tobaka.
X Pridelovanje volne v pokrajinah ob reki Donau. Pridelovanje ovčje volne se je po zaslugah Reichsnährstand-a od leta 1938 dvignilo za celih 300°/o. Uspehi so predvsem doseženi z uvozom kvalitativno mnogo vrednih plemenskih ovnov, ki so izboljšali tamkajšnjo ovčjerejo.
X Mandžukuo je dežela surovin in žita. Govornik japonskega generalnega štaba polkovnik Fukuyama je v japonskem radiu izjavil, da ima Japonska v državi Mandžukuo za vojne potrebe dovolj premoga, železa in petroleja. Mandžukuo je pa hkrati tud< žitnica vzhodnega dela Azije.
X Iz šote bodo poskušal izdelovati ma-zivno olje. Finski državni svet je ministru oskrbe stavil na razpolago 0,35 milijonov finskih mark, da skuša urediti podjetje, ki bo delalo poskuse s pridobivanjem maziv-nega olja iz šote.
X Moderniziranje madžarskih tovarn svile. Madžarske predilnice svile v Raabu in Tolni bodo z montiranjem novih strojev za predilnico in tkalnico spopolnjene. Tudi tovarna svile v Ujvideku bo modernizirana.
X Specijalna podjetja za gobe. V Han-nover-ju so ravnokar ustanovili družbo za uporabljanje gob. To je druga tvrdlta te vrste v Nemčiji, ker so že pred leti v Spreewa!d-u z uradnim pospeševanjem ustanovili prvo tako podjetje. Tovarna v Spreewald-u konzervira gobe po do sedaj znanih načinih in s sušenjem, izdeluje pa tudi gobji prašek, gobjo moko, gobjo začimbo in gobje omake in to vse iz jedilnih gob, ki so vžitne in pripravne za ljudsko hrano. To še pa ni vse. Brihtnost in iznajdljivost Nemcev je tudi tukaj našla, kar drugim narodom še najbrž dolgo ne bi padlo v glavo, da se lahko uporabi tudi takozvane nevtralne, nestrupene gobe, ki za ljudi niso užitne, in sicer za živalsko hrano. Izkušnje, ki so jih, tozadevno napravili, v Spreewald-u, so nekatere tovarne konzerv v področju gorovja Schwarzwald v deželi Bayern napotile, da so začele izdelovati gobji prah in gobjo moko za človeško hrano in krmo.
Gojite v vedno večjem obsegu oljarice!
Mast je poleg kruha in krompirja najvažnejše prehranjevalno sredstvo. Potrebuje jo vojak na fronti, ustvarjajoči v zaledju in otrok, da si ohranijo moč za bojevanje, oziroma delo in rast. Zato je potrebno in se tudi mora na vsak način podvojiti gojitev oljarici Rastline, ki dajejo olje, dajo šestkrat toliko masti iz hektarja zemlje, kakor preko mleka ali svinje. Hektar ogrščice donaša 16 do 18
dvojnih centov pridelka. En dvojni cent ogrščice vrže .40.— RM. Ogrščica nam da tudi oljčne tropine za krmo in olje za gospodinjstvo. Za 25 kg ogrščice. se dobi 1 kg jedilnega olja. Kmetje izpolnjujte dolžnost napram bojujoči se fronti ter podvojite gojitev oljaric, ker ie to najnujnejša zahteva, ki jo stavlja voina kmečkemu, ljudstvu!

UMNI KMETOVALEC
pn-.........................
Najpotrebnejša poletna dela ...
... razen žetve, ajdove in ostale strniščne setve ter obdelovanje polja sploh — bi se mora! nsslov v celoti glasiti. Zakaj danes nameravamo reči eno ali dve o onih poletnih delih v kmetijskem gospodarstvu, ki jih sicer ne štejemo rried ta-kozvana >-glavna dela« — (od teh so najvažnejša it. pr. pomladna setev, košnja, žetev, strniščna setev, spravljanje pridelka jeseni in jesenska setev) —, ki pa vendar v veliki meri soodločajo o uspehu ali neuspehu našega kmetovanja, vse po tem, kako jih opravljamo.
Kar začnimo jih naštevati:
1. Napravljanje stelje za živino.
To delo smo postavili na prvo mesto, kajti niso brez podlage besede, ki smo j'h slišali od starega kmečkega očanca, da se »žetev po stelji meri«.
Viesnici igra stelja ali nastilj, s katero nastiljaifo» domačim živalim, v kmečk8m gospodarstvu izredno važno vlogo, važnejšo, kot se je mnogi kmetovalci zavedajo. Stelja namreč vpija gnojnico in z njo one hranilne snovi, katere so vsem kmetijskim rastlinam za rast in pridelek življerisko potrebne. Razen tega daje sprhnela stelja našim tlom, ki so izredno siromašna na njej, sprstenino, imenovano tudi »humus« ali črna prst. Čimveč sprste-nine vsebujejo tla, čimbolj črna so, tembolj so rodovitna, kar ve vsak kmet prav dobro iz lastnega opazovanja in izkušnje.
Ne more nam biti torej vseeno, kako in s čim nastiljamo živini. Res je sicer, da si veliko prebirati navadno ne moremo: kjer je dosti slame, navadno manjka gozdov, kjer pa je gozdnega nastilja v izobilju, je navadno malo polja in zato tudi malo slame.
V par vrsticah opozorimo na najvažnejše posebnosti in na vrednost posameznih vrst stelje, ki prihaja pri nas v poštev:
Slama je stelja, ki vpija največ gnojnice, ki jo je torej sorazmerno najmanj treba. S slamo je treba varčno nastiljati in- sicer dajemo živini svežo slamo za nastilj vedno k prednjim nogam. Ko kidamo gnoj, jemljemo iz hleva obenem z od-oadki le ono slamo, ki je že docela prepojena z gnojnico, na ostalo pa nastelje-mo hekoliko sveže slame in jo še pustimo pod živino. Napol suha slama je namreč slab gnoj, ki ima le malo hranilnih snovi v sebi, ter le počasi in nepravilno dozo-
reva. Da slama hitreje vpija gnojnico in da je kidanje gnoja lažje, moramo slamo zrezati, preden nastiljamo z njo, na kvečjemu 20 cm dolžine. Slama je najboljši gnoj za rahle, lahke zemlje, na težkih glinastih pa ne posebno primerna. Za težke zemlje daje mnogo boljši gnoj ta-kozvani
listnati nastilj, to je listje gozdnega drevja in grmovja, ki ga bodisi pri tleh posekamo, bodisi oklestimo in nato z drobnim vejičevjem vred nakratko sese-kamo ali »zdrobimo«. Ta način pridobivanje stelje je sicer mogoč le, kjer je dosti gozda v bližini, in v današnjih razmerah, — ko so delovne moči drage ter ni več pri vsaki kmečki hiši najti kakega dedeka ali strička, ki bil bil »vsaj za steljo drobiti, — tudi zelo drag. Vendar nam daje zelen listnati nastilj najboljši gnoj za težke ilovnate in glinaste zemlje, ki zemljo ne samo gnoji, marveč jo tudi rahlja in ji privaja zraka. Zato si moramo poleti brezpogojno utrgati toliko časa, da nasekamo in nadrobimo zadostno množino stelje, ako je ta način pridobivanja stelje v dotičnem okolišu običajen. Omenjamo le, da je najbolje, ako združimo pridobivanje stelje s trebljenjem ali čiš-
čenjem gozdov, posebno mladih gozdnih nasadov. Tako imamo od dela dvojno korist: dušečega grmovja osvobojen nasad bo kar vidno rasel, obenem pa bomo imeli dovolj prvovrstne stelje. Gospodar, ki pusti, da se mu mlado gozdno. drevje duši v grmovju in robidi, za stelje pa klesti bukve, hraste in gabre, ki so mu najbolj pri roki, je sam naivečji škodljivec svojega gospodarstva. Pripomnimo še - to, da je treba spravljati zeleno gozdno steljo suho v steljnik, ker se sicer »vžge«, postane črna, zgubi mnogo svoie vrednosti in še kadi se iz nje, ko nastiljamo. Če nam je torej nasekano steljo zmočil dež, pustimo, da se spet osuši in jo šele potlej zdrobimo! Drevje za steljo obsekavati je škoda, ker je les takih okleščenjakov sposoben le za klade, in ker je vendar v vsakem gozdu grmovja navadno več kot dovolj. Kvečjemu ga-brovo drevje lahko klestimo za steljo.
Iglasti nastilj, to so namreč veje in vršički smrekovega, .jelovega, borovega in mecesnovega drevja, daje slabši gno) ter vpliva v nekem oziru celo škodljivo na kakovost tal, ker jih v njem se nahajajoča smola nekako skupaj lepi. Ker pa pridobivamo iglasto steljo navadno ob priložnostih, ko podiramo iglasto drevje, jo bomo seveda vkljub temu zvozili domov in vporabili, po možnosti pomešamo z listnato steljo ali pa s slamo. Vsekako pa je treba iglasto steljo kmalu uporabiti, ker sicer obleti.
Isti nedostatek, kot iglasta stelja ima tudi žaganje, ki ga posebno kmetje v bližini žag radi vporabljajo za nastilj, ker ga je malo treba in ker je živino in hlev ob tem nastilju lahko držati snažno. Vse res — toda ob taki stelji dobi zemlja le malo gnoja in še ta je skoraj brez sprste-nine, humusa. Po možnosti torej ne nasti-ljajmo samo z žaganjem, marveč ga le primešavajmo listnati ali iglasti gozdni stelji.
Suho gozdno llstie je v največjem delu naše dežele pozimi edini nastilj. Po svoji vrednosti še daleč ne dosega zelenega drobljenega listnatega nastilja. Mnogo bolje stori torej, kdor more poleti nad«)-biti toliko stelje, da jo lahko tudi pozimi primešava k suhemu listju. Ali pa mešamo listje z pozimi sekano iglasto stelio.
Košena stelja, ponajveč praprot in gozdne trave, je sicer prav dobra stelja, toda kmet, ki steljo kosi, je vsekakor pomilovanja vreden: bodisi ker ima tako
■ - ■ ' '1 :' / < • ■ '
Der britische Kreuzer »Hermione« versenkt. Wie der amtliche Bericht der britischen Admiralität bekanntgab, wurde der britische Kreuzer »Hermione« der »Dido«-Klasse im Mittelmeer bei Geleitzugsoperationen versenkt. »Hermione« war einer der modernsten Leichten Kreuzer mit einer Wasserverdrängung von 5450 Tonnen. Er war erst im Mai 1939 vom Stapel gelaufen und 1940 in Dienst gestellt worden. Unser Bild zeigt einen Kreuzer der
»Dido«-Klasse.

slabo zemljo, da nič drugega ne zraste njej, kot praprot, — ali pa vsled svoje gospodarske zanikrnosti, ker ne "spremeni iteljnikov bodisi v gozd, bodisi v travnik.
Tudi šota in mah je dobra stelja, vendar pri nas le malokje v rabi, ker jo je treba kupovati in od daleč uvažati.
Vsekakor velia glede stelje:
Gospodar, ki pušča, da poleti njegova živina v gnoju leži in da gnoj od nje visi, ker »riima časa, da bi stelje dobil«, doka-iuie s tem svojo gospodarsko nevednost ali pa zanikrnost. Pridobivanje stelje je skrbnemu kmetovalcu poleti najvažnejše delo!
2,	Sečnja drv.
Pameten gospodar poseka drevje za irva poleti. Od tega ima vsestransko korist: Predvsem se les do zime osuši in taka drva veliko bolj izdatna, ker vsebujejo pač manj vode. Nadalje lahko izrabimo listje za drva posekanega drevja, obenem z drobnim vejičevjem za nastilj. In končno je tudi res, da se poleti, ko so dnevi dolgi, bolj splača hoditi v gozd, posebno, če je bolj oddaljen od doma, kakor pa pozimi, ko je mogoče radi kratkega dneva le malo storiti v enem i dnevu.
3.	Poletno gnojenje z gnojnico.
Vsa časf našim kmetovalcem — zares so napredku vsaj dostopni, če ga že željni niso! Tako se je dal že marsikateri cd njih pregovoriti kmetijskim strokovnjakom ter je napravil, navadno s pomočjo javne podpore, moderno gnojišče, kjer se gnojnica ne steka neposredno iz hleva na dvorišče in odtod po kolovozih, marveč se prestreza v gnojnično jamo. Do tu gre navadno z' naprednim gospodarstvom vse v redu. Toda gnojnična jama je končno vendarle enkrat tudi zvrtano polna — in potem teče pač gnojnica zgoraj iz nje, enako kot pri sosedu, ki nima gnojnične jame in modernega gnojišča...
Naši kmetovalci namreč navadno ne vedo kaj z gnojnico početi. Kvečjemu jo spomladi razvozijo po travnikih ter potem poleti zabavljajo, da raste tam samo ičavje... Seveda ne pomislijo, da je gnojnica samo enostransko gnojilo ter da bi morali gnojiti obenem tudi s Thoma-sovo žlindro in kalijevo soljo — potem šele bi tudi gnojnica pokazala svojo pravo vrednost.
Da je pa mogoče gnojnico z uspehom tudi poleti uporabljati — o tem se večini lastnikov gnojničnih jam niti ne sanja. Pa je vendar gnojnica poleti izborno gnojilo predvsem pri krmski pesi, pri repi itd. Razvažamo jo seveda samo pred dežjem, ali pa razredčimo z vodo ob hladnem ^oblačnem vremenu. V gnojnici raztopimo tudi nekaj kalijeve soli, kar njen učinek pri pesi in- repi neprimerno poveča. • r	; ,
4. Skrb za zdravje živine poleti.
Vsak človek ve iz izkušnje, kako neprijetno je, ako mora tičati poleti dalj časa v zaprti sobi. Enako trpi tudi živina, ako jo držimo poleti samo v hlevih, in še morda celo pri vedno zaprtih oknih in vratih. Ni čuda, da v takih razmerah živina poleti rada oboleva, posebno še svinje za rdečico.
Torej kako ravnati poleti z domačo živino?
Predvsem ji moramo preskrbeti možnost, da se bo mo£Ia vsak dan sprehoditi in naužiti svežega zraka na prostem. O takozvanem »tekallšču«, to je ograjenem prostoru v neposredni bližini hlevov, se marsikateremu naših gospodarjev še niti ne sanja in vendar bi bilo tako nujno potrebno tudi njegovi živini! Nemški kmetje n. pr. držijo posebno svinje poleti večinoma samo na prostem; tam jih je mogoče tudi krmiti. Pa tudi goveja živina mora imeti senčen prostor izven hleva na razpolago, kjer se lahko skriva pred poletno vročino.
V hlevih samih pa poleti nadomestimo okna z žičnatimi mrežami in vrata z le-sami. Vendar ne sme biti močnega prepiha skozi hlev; pri hlevih delavne živine pa morajo ostati tudi poleti okna in vrata na svojem mestu in jih samo odprta pustimo. Če pa pridejo konji ali voli potni z dela, moramo vrata zapreti in sploh paziti, da živali ne stoje na prepihu.
Svinjam, pa tudi konjem poleti dobro de, ako se morejo od časa do časa v vodi skopati. Konje je seveda mogoče kopati samo v potoku ali reki, medtem, ko lahko napravimo svinjam zraven svinjaka majhen plitev betoniran bazen, kjer se lahko kopajo.
Za mlado živino, tako za teleta, kakor tudi za žrebeta in pujske pa je poleti paša neobhodno potrebna, ako hočemo, da se bodo lepo razvijali in se utrdili. Zato ogradimo takoj kos travnika v bli-
PK-Kriegsberichter Zwilling (Seh)
Gestürmte britische Feldbefestigungen. So sehen die Kampstände bei dem Wüstenfort »Bir Hacheim« aus, von denen im Verlaufe der siegreichen Operationeil zahlreiche von deutschen und italienischen Truppen gestürmt wurden.
PBZ (Seh) Getreidefelder in Mailands StraBen. In Italien ist man jetzt wie bei uns in Deutschland dazu übergegangen, jedes kleinste Stück Land, das bisher brach lag, für die Ernährung der Bevölkerung nutzbar zu machen. So werden in vielen Städten Parkanlagen und größere Freiflächen mit Getreide und Gemüse bebaut. Daß durch diese Anpflanzungen das Stadtbild nicht gestört wird, sondern sogar noch eine originelle Note erhält, beweist unsere Aufnahme, die Mailands Anlagen im Schmuck voller Ähren zeigt.
žini hleva kot »pašnik za mlado živino«, ako ffiga še nimamo!
Največ časa in priložnosti je poleti tudi za razna popravila gospodarskih poslopij; enako je potrebno že poleti izvršiti priprave za jesensko spravljanje pridelkov, tako n. pr. sadja, krompirja it4 Vendar je posamezna teh del nemogoč» odpraviti s par vrsticami in se jih borna zato po vrsti lotili v prihodnjih sestav-
kih_
*	Kmetijsko razstavo v Cilli-ju je obiskalo 15.000 ljudi. Razstava je podala najboljšo sliko o obnovitvenem delu, ki je bilo v okrožju Cilli po osvoboditvi Spodnje Štajerske zvršeno. V celoti se je za dvig in izboljšanje kmetijstva v okrožju Cilli izdalo 3,5 milijone RM. Od tega odpade samo na stroje za vaške skupnosti 664.000 RM. Denarna sredstva za vse to so omogočile blagajne Raitfeisen, ki so jih v okrožju ustanovili 25.
*	Vosek za parket so našli v ribniku.
V osrednji Nemčiji so po naključju v nekem industrijskem kraju odkrili ribnik, v katerem se nahaja pol metra debela plast voska za parkete. Neka tovarna stearina, ki ne obratuje, je v dotični ribnik svoje-časno odvajala svoje tovarniške iztoke in iz tega se je sčasoma napravila plast voska. Ker gre za velike količine popolnoma dobrega blaga, je lastnik zaprosil oblasti, da mu zastražijo v ribniku odkrito vred-" nost, dokler jo ne spravi v promet in denar.
MALE VESTI
* Pokopališča padlih junakov dobimo na vseh frontah Na spominski dan junakov leta 1941 je sam Führer odredil, da se začne s pripravami za ureditev dostojnih pokopališč padlim junakom. Z izvedbo je pooblastil šefa vrhovnega poveljstva oborožene sile ter znanega arhitekta v Berlinu, profesorja dr. W. Kreis-a, ki je hkrati imenovan za generalnega stavbnega svetnika za umetniško ureditev nemških vojaških pokopališč. Kakor se čuje, so načrti in priprave na vseh dosedanjih boiiščih v delu. Po naročilu Füh-rer-ja dobijo vsi grobovi enoten križ, ki bo podoben železnemu križcu. Začasno bodo križe izdelali iz lesa, kar se bo pa pozneje zamenjalo za železne. Križi so za častnike iri moštvo enaki. Pokopališča pridejo pod skupno in enotno varstvo in nego. pustilo se pa bo, ne da bi pri tem trpela enotnost grobov, tudi svojcem pokojnih na sredini groba nekoliko prostora za morebitno gojitev cvetlic.
*	Fiihier je povišal generala konjenice. Li.idei-.iaim a, poveljnika neke armade, Generaloberst oni. Generaloberst Lindemann si je pridobi' posebne zasluge za zmagovit konec bitke ob Volhovu. Preprečil je namreč prodor sovražnih sil proti Leningradu in osvoboditev imenovanega mesta iz nemškega jeklenega objema.
*	Duce ie stopil v šestdeseto leto starosti. Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini je dne 39. junija stopil v 60. leto. Pred dvajsetimi leti, ko je korakal v Rim ter prevzel oblast, je cel svet .ugotovil, da je šlo za najmlajšega predsednika vlade na svetu. Ta velemož je ostal na duhu in telesu, še bolj pa po storitvah in zmožnostih, mlad, čil in zdrav, kar s svojim delovanjem vsak dan znova dokazuje-
*	Nemški Rdeči Križ v Pettau-u je nedavno dobil svojo zastavo. Izročitev se je izvršila ob navzočnosti zastopnikov stranke in države na slavnosten način. Rdeči, Križ okrožja Pettau je lahko ponosen, da je bil kot prvi po osvoboditvi Spodnje Štajerske deležen te visoke časti.
*	Uporabljanje grba mesta Marburg an der Drau no privatnih tvrdkah. Oberbür-gernieistei der Stadt Marburg (Drau) razglaša ia podlagi večkratnih povpraševanj. da ie držanje grba mesta Marburg an dtr Drau na trgovskih pismih itd. dovoljeno samo uradom mestne uprave ter mestnim podjetjem. Privatne tvrdke, društva ter druge za trgovanje opravičene družbe pa morajo za to imeti dovoljenje. Prošnje za taka dovoljenja je predlagati na naslov Oberbürgermeister der Stadt Marburg an der Drau, Hauptamt.
*	Važno -za zavarovanja pri bivši Jugoslovanski zavarovalnici »Phoenix«. Po
Šefu civilne uprave postavljen zaupnik Adalbert Prinz, Betriebsführer, Wien. I., Freyung Nr. 8. objavlja v dnevniku »Marburger Zeitung« zadnji poziv za prijavo zavarovanj jugoslovanske Phoenix zavarovalnice katere lastniki so se dne 1. oziroma 26. aprila 1941 nahajali na Spodnjem Štajerskem.
*	Štajerska zdravilna zelišča za celo Evropo. V Graz-u imajo veletrgovino zdravilnih rastlin, ki ima lastne predelo-valnice ter središnice z raznimi zalogami čaja. zdravilnih zelišč, cvetja itd. Istotam oddajajo učenci štajerskih šol svoja vsako leto nabrana zdravilna zelišča, od koder jih pozneje oddajajo drogerijam, lekarnam. bolnicam Itd. ter v zadnjem času tudi oboroženi sili. V Oraz-u se seveda tie zbira in ne predeluje in suši samo na
Štajerskem rastoča zelišča, temveč iz cele Evrope. Španija, Švedska, Belgija, Bolgarija in še razne druge dežele so s svojimi naravnimi travami, koreninami in zelenjavami zastopane. Seveda gredo potem kot droge zopet v svet. Nad 500 vrst drog se izdeluje v normalnih časih, kar se je radi vojne in blokade sedaj nekoliko skrčilo.
*	Šolarji poročajo na fronto, kako in kaj se godi doma. Ljudska šola v Ober-thhigau-u poroča na svojevrsten način svojcem na fronto o novostih, ki se dogajajo doma. Pod nadzorstvom učiteljev izdelujejo učenci in učenke male ilustrirane časopise s pestrimi slikami, v katerih popišejo in orišejo vse domače dogodke. Na bojiščih se nahajajoči vojaki z velikim veseljem pričakujejo vsakokraten sprejem teh otroških ilustracij, ki jim v sliki in besedi povejo, kaj se je v domačem kraju zgodilo.
*	Avtomobilska cesta Trst—Koštanca.
V	Italiji baje ravnokar študirajo načrt o gradnji avtomobilske ceste, ki bi vezala Jadransko morje s črnim morjem. Gre za projekt cesta Trst—Koštanca, ki bi naj tekla preko Fiume, Zagreha in Belgrada.
V	Belgradu bi se križala z nemško avtocesto Ostende—Wien—Budimpešta—Sofija—Carigrad. Cesta Triest—Konštanca bi s pomočjo križnih cest imela dobre zveze z Albanijo in Hrvatsko, torej z južnim delom Jadranskega morja ter si Italija iz izvedbe tega načrta obljubuje dobre gospodarske stike z Balkanom.
*	210.000 RM je pri letošnji prvi cestni zbirki darovala Spodnia štajerska v zbirko Nemškega Rdečega Križa. Okrožja so pri tem prispevala kakor sledi: Cilli 60.000 RM. Luttenberg 9500 RM, Marburg-Land 32.500 RM, Marburg-Stadt 50.000 RM, Pettau 30.000 RM, Rann 22.000 RM in Trifail 6.000 RM.
*	Ameriški listi o zasedbi Aleutskih otokov po Japoncih. »New York World Telegramm« je nedavno zapisal sledeče: Več tednov je že, odkar so Japonci zesedl: Attu in Kyska na Aleutih. Gre za križišče cest med Japonsko, Sovjetijo in Zedinje-nimi državami. S to zasedbo je sovražnik iz Tokia prišel 2000 milj bliže na Seatle in sicer tako blizu, da s podmornicami lahko obstreljuje otok Vancouver in obrežje Oregon-a. Ameriško ljudstvo ne želi poznati celotne vojaške taktike, ima pa brezdvomno pravico razmišljati o japonski zasedbi Aleutov. Sovražnik ima eno nogo v naših stranskih vratih, ^ kar ne smemo niti en trenutek pozabiti.
*	Beneš je samega sebe vdaril po glavi. Češki dnevnik »Lidove Listy« razpravlja o Benešovih načrtih, ki so povezani z utihotapljenjem hudodelcev v Protektorat, kakor je bilo v primeru umora Reinhard Heydrich-a ugotovljeno ter izvaja med drugim: »Londonski načrti so se izjalovili. Strel, ki ga je sprožil gospod Beneš, je udaril nazaj ter zadel njega samega. Široke plasti češkega ljudstva odklanjajo take iz inozemstva prinešene metode. Ljudski glas se vedno bolj oddaljuje od Beneša. Češko ljudstvo, izkušeno v letu 1938, nima več volje, hoditi v ogenj po kostanje za zapadno demokracijo«.
*	Parole za Jesensko obdelovanje zemlje. V Berlinu so imelu merodajni vodilni krogi za prehrano in kmetijstvo, sejo. na kateri so razpravljali o jesenskem obdelovanju zemlje. Geslo, ki je pri tem me-rodajno in odločilno, glasi, da se mora podvojiti gojitev oljaric in krušnega žita napram obsegu pridelkov v zadnjih predvojnih letih.
*	Ureditev hrvatskih morskih pristanišč. Hrvatska vlada je sklenila urediti in izgraditi luke Senj, Novi in Sveti Juraj, ki ležijo na Hrvatskem Primorju. V načrtu je ureditev pomoljev in dovoznih cest. Imenovane luke sicer nimajo komunikacijskih zvez z zaledjem in so radi ■tega bolj lokalnega pomena, imajo pa kljub temu precej tovornega prometa, ki se -bo bolj hitro razvijal, posebno transporti, ki so tranzitnega značaja. Denarna plat nameravanih del je osigurana
*	Skrb za delavce v Nemčiji je vedno večja. Tako so na primer tvornice Heinkel za svoje delavce, ki jih imajo v skupni tovarniški prehrani preskrbele, da dobijo posade razen opoldne tudi zvečer po končanem delu toplo večerjo. S tem je v prvi vrsti pomagano samskim delavcem obo-jega spola, ki imajo danes radi racioni-ranja živil s prehrano največ brige.
*	število morskih ladij Zedinjenih držav Severne Amerike je pred izbruhom sedanje vojne znašalo 2733 enot, ki so izpodrivale skupno 9,34 milij. bruto-register-skih ton. Razen tega so Zedinjene države razpolagale še s 537 ladjami, ki so bile mišljene samo za promet ob morskem obrežju. Kolikor teh trgovskih ladij že danes po zaslugi nemških podmornic počiva na dnu morja, o tem ameriško-angleška statistika ne govori.
*	Skrb za počitek za svojce vojnih žrtev. Naša oborožena sila se v prvi vrsti briga in skrbi za preostale svojce v vojni padlih junakov. Izkustva učijo, da potrebujejo družine, ki so izgubile enega svojih na bojišču, vedno nekaj časa, da se zpoet pomirijo in znajdejo. Radi tega ie notranji minister v sporazumu z vrhovnim poveljstvom oborožene sile odredil, da se poveča skrb preostalim, posebno staršem na bojišču padlih vojakov. V prvi vrsti se bo prizadete oddajalo v domove za počitek ter podpore in dodatke za potovanja na dopuste. Počitki in dopusti po okrevališčih se bodo dovoljevali na javne stroške do celih treh tednov.
*	Slovaška bo e'ektrificirala svoje železnice. Prva proga, ki jo bodo preuredili na električni pogon bo železnica Sillein—Zip-ser Netidorf. Prvi del upajo v treh letih preurediti.
*	Samo dve vrsti Jedil smejo pripravljati gostilne v Ateni. Tako glasi odredba, ki so jo izdale grške oblasti, ki se na vse načine trudijo premostiti težave v prehrani ljudstva.
*	Budimpešto bodo povečali. Na Madžarskem imajo v načrtu priključitev 23 občin okolice Budimpešte, v sestavni del občine glavnega mesta, Budimpešta. Na ta način se bo prostornina velike Budimpešte povečala na skupno 59.379 hektarjev, število prebivalstva bo pa naraslo na 1,730.000.
*	Steklo pozna človeštvo že 6000 'et.
Njegova izdelava se je pa še-le v zadnjih desetletjih toliko spopolnila, da ga lahko uporabljamo celo za zidanje zidov. Iz steklenega kamenja postavljeno zidovje je danes v marsikaterem pogledu trpežnejše in boljše kakor opeka in beton.
*	Znižanje količine kruha na Madžarskem. Na Madžarskem so dosedanjo por-cijo kruha od 200 gramov dnevno začasno znižali na 150 gramov. Avgusta, to je po žetvi se bo pa količino zopet zvišalo.
*	Zasilna delovna s'užba na Hrvatskem. Hrvatski notranji minister je objavil iz-vršiine odredbe glede izvedbe zasilne delovne službe v korist javnih del. K tej obvezni delovni službi lahko vpokličejo vse moške državljane od 18. do 60. leta. v kolikor niso v državni ali na v kaki drugi obče koristni službi.
*	Najmanjšo ptico so odkri'i v državi Peru v Ameriki. Gre za ptičico, ki predstavlja v pravem smislu besede malo sliko ptice, tako, da je doslej znan najmanjši ptič kolibri, še pravcati velikan proti njemu. Ptiček rumeno rdečega perja meri komaj 23 milimetrov ter leti po načinu žuželk. Njegov polet je nereden, skoraj tavajoč. Hrani se kakor čebele izključno od medu raznih cvetlic. Učenjaki mu za enkrat še niso določili imena.
*	Klic po gumiju v Angliji je vedno močnejši. Angleški oskrbovalni minister je v angleških listih v veliki obliki izdal parolo, ki glasi: »Vojne sile nujno, potrebujejo gumi. 90«/« svetovnih zalog gumija je v rokah sovražnika. Vsak komadič starega gumija se mora uporabiti za vojne »vrhe.«
*	Stroški italijanskega vojskovanja.
Izdatki italijanskega vojnega ministrstva v novem finančnem letu znašajo 15.424,527.000 italijanskih lir.
*	Branilec Sevastopola je bil ustreljen. Na povelje Stalinove tajne policije je bil baje branilec Sevastopola, sovjetski general Grilov, že pred padcem trdnjave ustreljen. Tako poroča poročevalnica Štefani v nekem posebnem poročilu.
*	Taborišče ciganov na Hrvatskem. Hrvatska vlada je sklenila, da bo za potujoče cigane uredila posebna delovna taborišča. To bo cigane prisililo k delu, dežela se bo pa rešila nadloge, ki ji je doslej delala mnogo preglavic.
*	Čuvajte se pri najdbi morebitnih balo-nov. V zadnjem času se sovražniki za širjenje letakov poslužujejo svobodno letečih kroglam podobnih balonov, ki merijo dva do tri metre v premeru. Ti baloni so napolnjeni z vodikom ter zgorijo z udarnim plamenom od več metrov. Prebivalstvo se opozarja, da se ne dotika teh balonov, ker je radi požara, ki je z istim zvezan, nevarno. Če kdo opazi takšen balon, je dolžan to nemudoma javiti najbližji policijski straži, ki odredi kako in kaj. V kolikor bi se taki baloni našli z žico ali vrvjo, jih je z isto takoj privezati h kakemu drevesu, plotu ali vozilu. Pri tem pa se seveda ne sme nikdo balona dotakniti. Vsako približevanje takemu balonu je do dohoda policije prepovedano.
*	Jubilej 40 letnega neprestanega dela v tovarni opeke Steinklauber v Pragerhof-u je nedavno obhajal Johann Widonja. Pri tej priložnosti so mu izročili častno diplomo in darilo.
*	Babica, ki je pomagala pri 2335 porodih. V Gamlitz-u pri Ehrenhausen-u živi 61 letna babica z imenom Skerb.inz, ki je kot babica pomagala že v 2335 primerih, kar je gotovo tudi rekord.
*	Nepotreben položaj. Bivši višji komisar na Filipinih je prosil predsednika Roo-sevelta, da ga razreši funkcije, ker bi rad državi bolj'aktivno služil in opravljal nuj-nejše posle. Roosevelt ga je seveda službe razrešil, da mu ne bo dolg čas.
*	Na avstralskih šolah že pojejo ameriško narodno himno. Na dan proslave ameriške neodvisnosti so po avstralskih Šolah prepevali ameriško himno. Celo soproga znanega generala Mac Arthur-ja, ki je zaslovel po svojem srečno uspelem begu pred Japonci, je bila pri neki taki proslavi, kjer je v avstralski šoli odmevala melodija severoameriške himne. Tudi to kaže, kako se Roosevelt pripravlja, da po zlomu angleškega imperija prevzame gotove dele kot dedščino.
*	Letalska nesreča v Virginiji. Pri Welshu v severoameriški državi Virginija je trčilo neko vojaško letalo v megli ob gorsko steno. 18 ameriških vojakov je bilo pri tem ubitih.
*	Etna bruha lavo. Preteklo sredo je pričel delovati znani ognjenik Etna, in sicer zelo »živahno«. V višini 2400 m se je odprla lava na petih mestih. Doslej je stekla goreča lava v dolžini dveh kilometrov.
*	Potres v Alžiriju. V Alžirju so začutili preteklo sredo potres, in sicer v obliki dveh sunkov, ki sta napravila precej gmotne škode.
*	»Debela Berta« pred Sevastopolom »posekana«. Stockholmski list »Nia Dag-light Allehanda« piše z velikim respektom o najtežji nemški artiljeriji pred Sevastopolom. Nemci so »debelo Berto«, znano izza časa svetovne vojne, povečali tako silno, da novih topov sploh ni mogoče primerjati s takratnimi velikani. Prodorna sila njihovih granat mora biti po mnenju lista veliko večja kot vse dosedanje pridobitve na tem poiju.
*	Ameriški tanki pri E1 Alamelnu. V borbah pri E1 Alameinu v Egiptu so Nemci in Italijani sestrelili celo vrsto ameriških tankov.
*	Najdaljši vod za nafto v Romuniji. Ko
je sedanji šef države maršal Antonescu prevzel oblast, je razen drugih važnih ukrepov, mislil tudi na vir romunskega bogastva, to je na petrolejske vrelce. Radi vojne je bilo treba misliti predvsem na njih varnost pred sovražniki, spomnil se je tudi važnosti prevoznih sredstev, ki so za prevoz petroleja od izvirkov do odpremnih postaj potrebni. Odredil je gradnjo petro-lejskega voda vse do reke Donau, da se za to ne bi rabilo vagone, ki so drugod bolj potrebni. Z nemško pomočjo se je na ta način moderniziralo odpremo in nato-vorjenje petroleja na ladje, hkrati se je pa za vojne svrhe pridobita vagone.
*	Slika iz Spodnje zbornice. Naknadno se ie preko Švedske zvedlo, da je med zadnjih bivanjem angleškega ministrskega predsednika Chuchilla v Ameriki, na seji agleškega parlamenta, vprašal laboristični poslanec Dugdale Attlee-ja kot govornika in zastopnika ministrskega predsednika, če je vlada voljna razpravljati o možnosti, da se pošlje prvega najboljšega ruskega generala v Kair-u. To vprašanje je stavi! iz uvidevnosti, da so angleški generali za nič. Lord Winterton, ki je konzervativec, je pri tem napravil medklic: »Pošljite sovjetskega generala v Spodnjo zbornico kot ministrskega predsednika, to bi bilo še veliko boljše.« Debata dokazuje kako različne poglede imajo angleški politiki o Sovjetiji in kakšna je odvisnost angleškega javnega mnenja od Sovjetov. Dokazuje pa tudi, da so nekateri politiki prišli do uvidevnosti, da je angleško vojno vodstvo za nič.
*	Gospodarska policija v Bolgariji. V
Bolgariji so osnovali posebno gospodarsko policijo, ki bo nadzorovala izvedbo vojno-gospodarskih zakonov, zlasti pa veriž-ništvo, ilegalno trgovino itd.	"
*	Mladi Ford bi rad kupil nov avtomobil... Kako veliko je pomanjkanje novih avtomobilov v Zedinjenih državah, dokazuje ameriški tisk, ki poroča, da je sin znanega kralja avtomobilske industrije, Henr Ford, zaprosil pri vladni kontrolni komisiji za dovolilo nabave novega osebnega avtomobila, ki ga nujno potrebuje v svoji zaposlitvi v vojni industriji.
*	Japonci prevzemajo industrijska <n trgovska podjetja v pridobljenih pokrajinah. Na Bataviji so japonski podjetniki ravnokar pri tem, da prevzamejo vse tvrdke, ki so do zasedbe bile last pripadnikov sovražnih dežel in šo doslej stale pod vojaško kontrolo. Isto se dogaja tudi na ostalih otokih, ki so jih zasedli Japonci.
*	Stvari, ki primanjkujejo - Avstraliji.
Sidnejski dopisnik angleškega lista »Evening Standard« je nedavno prepotoval Avstralijo in piše, da so Angleži in Aine-rikanci v jugozapadnem Pacifiku sicer že močnejši, toda Avstralija potrebuje za svojo obrambo več vojakov, vojnega ma-terijala in bombnikov. Največ pa primanjkuje Avstraliji bojnih letal, in sicer ne morda na stotine, nego na tisoče.
*	Bojevati se proti sovjetom je slavno. Tako je izjavil madžarski ministrski predsednik Kallay pri slovesu madžarskih, čet. ki so odhajale na vzhodno fronto. Med drugim je tudi izjavil, da je slavno in častno bojevati se na strani in v vrstah največjih in najboljših vojaških narodov.
»Najboljša prijateljica gospe Churchill.« Londonska »Times« piše, da je nastalo med gospo Churchill in med soprogo londonskega sovjetskega veleposlanika Majskega veliko prijateljstvo. O priliki otvoritve neke sovjetske umetniške razstave v Londonu je namreč gospa Churchill izjavila, da je spoznala v osebi gospe Majski »eno izmed svojih najboljših prijateljic « Gospa Majski ima po mnenju gospe Churchillove »okus ter kulturno razumevanje za arhitekturo, glasbo in literaturo vseh narodov.«
*	Velike težave v Kanadi. Po poročilih njujorškega lista »Time« so se v zadnjem času silno poostrile notranje kanadske ta-žave. V Quebecu in drugih mestih se je namreč prebivalstvo uprlo, da bi preprečilo aretacije vojaških beguncev itd. V nekem francosko-kanadskem mestu je množica naskakovala neko jetnišnico, v kateri je čakali' več vojaških dezerie.iev na odpravo v neko drugo mesto. Vojaški komandant v Quebecu je sklenil celo vr^ro najstrožjih ukrepov, dosegel pa je z mirni še večjo razdražmost pri vseh *istih, ki so siti angleškega gospostva.
*	Vojni cilji Romunije. O obletnici vstopa Romunije v vojno proti Sovjetiji je zastopnik ministrskega predsednika Mihai Antonescu sprejel zastopnike tiska ter izjavil: »Vojni cilji Romunije so znani. Mi dajemo s to vojno odgovor na neopravičen napad na našo državo, na za-sužnjenje naše zemlje ter maščujemo naše uniOTjene brate. Mi peremo zope' čast, ki so jo dejanja iz leta 1940 oskrunila. Bojujemo se za našo narodno varnost, za.naše stare tradicije, za našo ve ro, za lastninsko pravico kot podlago so cialnega reda, za nacionalen red kot podlago kraljestva, za oravičnost in čast ter za to, da ne bosta Evropo nikdar več napadla komunizem iri anarhija. Kai hi bilo' z Evropo, da ni Adolf Hitler ob 12. uri poklical k orožju proti skupnemu sovražniku? Romunska armada ie takrat segla po orožju. Njene žrtve povejo vse na-daljno. Mislim, da teče ta kri za varnost naše zemlje in za Evropo bodočnosti.«
*	Umor v Egiptu. Angleški ravnatelj egipčanske sladkorne industrije v Abu Kerkasu (Severni Eginet), Demulling. ie bil nedavno umorjen. Njegov umor spravljajo v zvezo z velikim pomanjkanjem Sladkorja, ki vlada že več tednov.
*	»Pričakovati je novih nemških trijum-fov.« Vojaški kritik lista »New York Times« izjavlja, da je pričakovati novega nemškega zmagoslavja proti sovjetom. Hitler — jako se glasi omenieni komentar — se odreka senzacijskim zmagam, ker vodi sunke svojih čet na področia. ki mu donašajo solidni in nedvoumni dobiček. Nikakor se ne da tajiti, da ie Nemčija pričela svoio veliko snomladansko ofenzivo in da prekaša vo>a?ki zda'eka svoje sovražnike.
An Trümmern vorbei. An den Trümmern eines durch Artilleriebeschuß völlig zerstörten Dorfes vorbei zieht der Nachschub an die Front um Sewastopol.
*	Mesta na otoku Java dobijo japonske višje župane. Vojaške oblasti na Javi so sklenile, da se v vseh večjih mestih novo pridobljenega otoka Jave postavijo za višje župane Japonci, ki so japonski državljani.
*	V protektoratu so ukinili izjemno stanje. S 3. julijem so oblasti v protektoratu ukinile izjemno stanje, ki je bilo proglašeno po umoru Heydrich-a. Izjemna sodišča so pa kljub temu pristojna za sojenje krivcev, ki so morebiti bili zapleteni v imenovani zločin
*	Neodvisnost in samostojnost Egipta zajamčena. Nemška vlada in vlada Italije ßta dne 3. julija podali skupno izjavo, da bosta spoštovali in čuvali neodvisnost in samostojnost Egipta. Osovinske čete niso prestopile egiptovska tla kot sovražno ozemlje, temveč radi tega, da bi iz egiptovskega ozemlja pregnale Angleže in nadaljevale operacije, ki naj osvobodijo Bližnji Orient izpod angleškega gospod-stva. Politika osovinskih sil-sloni na geslu: »Egipet Egipčanom«.
*	O obnovi Bosne, odkar je pod samostojno hrvatsko državo. Po težkih časih je V Bosni življenje zopet v normalnem tiru. Rane, ki so ji bile prizadete, celijo, kmetijstvo je začelo zopet s svojim normalnim delom. Za bistveno izboljšanje kmetijstva je bilo najprej potrebno rešiti vprašanje Židov. Židje so v Bosni bili najhujši zaje-dalci muslimanov. Mnogo muslimanov, ki se je učilo kakega rokodelstva, se istega ni moglo držati, ker so jih židje vedno in povsod izpodrinili. Taki ponesrečeni rokodelci so se potem navadno vzdrževali 7 držanjem kake male kavarnice ali gostilne. Tako je na primer izjavil dopisniku lista »Neues Wiener Tagblatt« veliki župan v Travniku, da se je najmanj polovica dosedanjih kavarnarjev in gostilničarjev izučila kake koristne obrti, ki se je bodo sedaj morali poprijeti. Da bi se ljudstvo, ki ni ravno navdušeno za delo, prisililo k delavnosti, so izdali odredbo, ki prepoveduje vsako posedanje po kavarnah in gostilnah predpoldtie do 12. in popoldne od 4. do 7. ure. V največjem delu Bosne je uspelo obdelati polja. Veliki župan v Travniku zatrjuje, da je v njegovem okrožju obdelane najmanj 30«/o več zemlje kakor druga leta. Podeželsko ljudstvo se v skupinah uspešno vzgaja za delo. Poseben odlok urejuje žganje sliv. Dosedanji način pride-lanja slivovke je spremenjen v toliko, da
se za kuhanje žganja lahko uporablja odpadne slive, zdravo in lepo pa pride v od-dajališča za sušenje in izdelavo marmelade. Za vse to potrebne naprave so že na licu mesta.
*	Plemenski boji v Zedinjenih državah Severne Amerike. Uprli so se vojaki ameriških garnizij, ker so bili razporejeni skupno s črnci. Beli vojaki so se upirali ter niso hoteli pozdravljati črnih častnikov. Na drugi strani so tudi črnci zahtevali formiranje lastnih črnih polkov. Vojni minister Stimson je kljub ugovorov generalnega štaba ugodil tem zahtevam ter dovolil ureditev častniške šole za črnce, v katero se je javilo takoj 769 pripravnikov.
*	Pri malčkih ni nikdar dovolj pazljivosti. V Thal-u pri Graz-u je enoletni Franz Stipschitz v neopaženem trenutku segel na mizo po lonec vrele kave, ki si jo je razlil po sebi. Zadobil je hude opekline na spodnjem delu telesa in na stegnu. Akoravno odveden v otroško bolnico, mu zdravniška veda kljub največje požrtvovalnosti ni mogla pomagati. Fantek je na posledicah zadobljenih opeklin umrl.
*	Električna žarnica in njen izum. Kakor znano, je izumitelj in tehnik Edison izumil električno žarnico. Bilo je to pred kakimi 63 leti. Prve električne žarnice so v Nemčiji začeli izdelovati leta 1882. Svet strokovnjakov in učenjakov je pa veliko pozneje zvedel, da je že celih 25 let pred Edisonom neki v Ameriki živeči Nemec, z imenom Heinrich Goebel, iz Springe pri Hannover-ju, lastnoročno izdelal prvo žarnico. Njegov izdelek je bil ročno delo in ker še takrat ni bilo dinamo-strojev, se je za pogon posluževal galvaničnih elementov.
*	Zedinjene države Severne Amerike ne vedo kam s pšenico. Po najnovejših cenitvah znaša žetev Zedinjenih držav Sev. Amerike 650 milijonov bušljev. Skupaj s staro zalogo bo na ta način v državi več kakor 1400 milijonov bušljev pšenice na zalogi, to je količina, ki je nimajo kam spraviti. Pridelovalci so nezadovoljni, ker teh svojih pridelkov ne morejo prodati. Izvoz je radi vojne ustavljen, pšenica leži po skladiščih, kmetu pa primanjkuje denarja. Oblast pa tolažijo kmete rekoč: »Da je tozadevni položaj v ostalih ameriških žitnicah kakor v Kanadi in Argentiniji še slabši«.
*	V Bolgariji je trgovinski minister odredil, da se do nadaljnjega ne peče ni-kakšen pšenični kruh.
TO IN ONO
o Delavec naj ne bo samo za delo, temveč tudi za stavljanje svojih zamisli in predlogov. Deutsche Arbeitsfront ali nemška delovna fronta je raznim tovarnam in veleobratom v Nemčiji dala spodbudo, da svojim delavcem nudijo priložnost za izrabo svojih misli. in novih idej. To vspod-budo so večkje že tudi z uspehom upo-trebili. Tovarne Schorsch-Werke AG. so uredile celo posebno zbiralno hiško, kier gredo vsi delavci mimo in jih stalno opominja, da naj mislijo in delajo. Prvotno so delavci oddali bolj malo predlogov za olajšanje in izboljšanje dela, ki so bili popolnoma njihove ideje. Sedaj pa sprejema pisarna, ki se nahaja v hiški za sprejemanje novih zamisli in idej od delavce» dnevno kake predloge, seveda same novosti, ki jih svet še ne pozna. To je dokaz, da imajo delavci zanimanje za delo in njega izpopolnitev, povrh pa prinašajo novosti vsestranski napredek, jasnö je tudi, da je vsaka novost, ki se lahko uporabi tudi izumitelju in inicijatorju v korist.
o 125 letnica odkar poznamo kolo. Dne 12. julija 1817 je baron von Drais poskusil svojo prvo vožnjo z letečim kolesom, ki ga je sam izumil. Peljal se je iz mesta Mannheim-a v mesto Schwetzingen pri Heidelberg-u. Progo, za katero je poštni vo? potreboval polne štiri ure, je prevozil v eni uri. Vozilo je dobilo ime po svojem izumitelju in sicer Draisina. Draisina je itnela dva kolesa postavljena enega za drugim v eni ravnini, povezana z nekim stojalom med seboj. Na stojalu in sicer v prostem prostoru med kolesi se je nahajalo sedlcf za kolesarja, ki je izmenoma moral iztegovati svoje noge na cesto ter vozilo poganjati. Bilo je to kolo, ki bi ga mirno bili lahko nazivali kolo za porivanje. Imelo je pa že drog za ravnanje in obračanje. Iz te Draisine se je pozneje razvilo današnje kolo. Draisine pa nazivajo danes štiri kolesna vozila na železnici, ki jih uporabljajo samo za prevoze železničarjev in tovorov v internem prometu.
Prnthocpn Bandagen, G ummis trumpfe riuiiicaciiLeibbindeil) Einlagen nach
Modell und sämtliche orthopädischen Behelfe bei F. EGGER, SpezialWerk-statten für Prothesen und Bandagen, Marburg (Drau), Mellingerstraße 3.
762-1
Landwirte Achtung!
Große Auswahl aller Art Sensen, Sicheln bei Max Weiß, vorm. Justin Gustinötf, Altwarenhandlung, Marburg, Nagystraße Nr. 14. Kaufe jedes Quantum Alteisen und Metalle.	926-1
Nähmaschine if «ut , erhaltenes
Herren- oder Damenfahrrad zu tauschen gesucht. — Marburg (Drau), Gerichtshoigasse 32/11., Tür 9. __1003-1
Ungebrauchter tiefer
Kinderwagen
gegen starkes und neues Damenfahrrad mit Dynamo zu tauschen gesucht. Gottfried Schramm, Drauweiler bei Marburg, Zwettendorfstraße 6._1023-1
Schneiderinnen
für Hemdenanfertigung werden augenom-men. Wäschefabrik Hido, Lang & Lichten« öcker, Cilli, Unterkötting.	1030-6

Meinet Anzeiget I
Jedes Wort Mostet Mir SieIfengesuche 6 Rpt, das fettgedruckte Wort 26 Rpf. für Geld-, Realitäten verkehr, Briefwechsel u. Heirat 13 «pf. das fettgedruckte Wort 40 Rol, für alle übrigen War.anzeigen 10 «pf. das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Oer Wortpreis gilt bis zu 12 Buehsiaben je wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebiihr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. - Anzeigen-Annahme-schluss: Donnerstag um 11 uhr. ..Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages fauch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mineestgebühr tur eine Kleine Anzeige 1'— RM
Klavierharmonika
mit 31 Tasten in 24 Bässen, gut erhalten, tausche gegen Aufzahlung mit größerer, %is 48 Bässe oder noch größerer. — Klu-tschitsch Franz, St. Barbara bei Marburg (Drau).	1015-1
Hhfä11P Altpapier, Hadern, Schnei. Kiliane ^abschnitte, Textilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-.
Rriofmarlran kaul'e jederzeit alle Se.
unetmarKen rien yj ehem Jugosla_
wien, Wohltätigkeit ungebraucht und gebraucht. Freimarken nur gebraucht. Augebote an Ivorenjak, Brieim. Ver-I sand, Brückl (Kärnten), Postfach.
945-2
Kaufe Nähmaschine
Maria Mulei. Bad Radein._1004-2
Handmilchwagen,
gut erhalten, zu kaufen gesucht. Anträge unter »Milchwagen« an die Verw. 1014-2
Guterhaltener
Benzinmotor
ca 5 HP, für alle Arbeiten geeignet, wird gekauft. Anträge an Mersel Johann, Tri-iail 11., Gabersko 40._1021-2
Kaufe
Pianino,
oder Stutzflügel, Anträge unter »Pianino«
an die Verwaltung.
1022-2
Rpn7inmnfnrp ulld andere Landwirt-DBimiMIUlUre schaft]iche Maschinen,
auch reparaturbedürftig. kauft Franz Schgetsch, Strassau, Untersteiermark.
1028-2
Kaufe guterhaltenen
Göpel.
Anträge an Anton Martinscliek, Suhadol bei Steinbrück a/S. -	1029-2
Motor für Benzin und Petroleum und Dreschmaschine mit Strohschüttler und Zirkularsäge um 1250 RM verkauft Skrbinschek, Unter Haidin, Pettau.	_■ 1011-3
Größere Partie brauchbarer
Fenster- und Türstöcke
abzugeben um 200 RM. Johann Löschung, Marburg .(Drau), Bergg. 6. 1000-3
1 Paar
Zuchtochsen,
2 Jahre alt und eine trächtige Kuh zu verkaufen. Johann Windisch, Rann 14 bei Pettau.	1018-3
WarhlttännPr für die besetzten Gebiete
OTacnriannerjni ,Westen ge.sucht In
Betracht kommen in erster Linie Rentner, Pensionisten und einsatzfähige Invalide, sowie auch Arbeitskräfte, welche nicht in einem festen Arbeitsverhältnis stehen. Bewerber, welche bereits in einem kriegswichtigen Arbeitsverhältnis stehen oder dafür in Frage kommen, scheiden aus. Unbescholtenlieit ist Voraussetzung. Anfragen sind an die zuständigen Arbeitsämter zu richten. Nähere Auskünfte durch die Dienststelle in Graz, Alte Poststraße Nr. 107, Thiel Rudolf, Werbeleiter. 424-6
Lehrjunge
gesucht. Ernst bürg (Drau).
mit Kost und Verpflegung im Hause Gert, Lebzelter, Mar-973-6
Bäcker-Gehilfe
wird aufgenommen bei Karl Sommer
in Tiiffer bei Cilli.
987-ß
Wagnerlehrling wird bei voller Verpflegung aufgenommen. Marburg (Drau), Hindenburgstr. Nr. 15.	1002-6
Alleinstehende Frau mit Kind, tagsüber ! beschäftigt, sucht
Hausgehi fin.
Anträge unter »Kochkentnisse« an die Verwaltung.	1001-6
Guter Schneidergehilfe
wird aufgenommen. Slana Franz, Schneidermeister, Thomasberg bei Friedau. _1012-6
Ehrlicher Winzer
wird für Herbst in Weingarten (4 Joch) aufgenommen. Anträge unter »Meilingberg« an .die Verwaltung.	1013-6
Mädchen für alle Haus- und Feld-Landarbeiten wird sofort aufgenommen. Anträge an Antonie Pe-nitsch, Marburg (Drau), Viktringhofgasse Nr. 9.	1019-6
Köchin für gewöhnliche Hauskost sucht Sanatorium. Marburg, Kokoschineggalle.	1027-6
Tischlergehilfe womöglich mit Meisterprüfung, für selbständige Führung, ehrlich und verläßlich, wird sofort aufgenommen. — Tischlerei
Munda, Marburg, Burggasse 2. 1024-6 —--—-
I PhrmärifllPII wird sofort aufgenom-Leiiniidubiieii men Her!ach Viktorj
Gemisilhtwarenandlung, Hochenegg bei Cilli.	1026-6
Verläßliche, selbständige
Köchin
wird aufgenommen. Max Ussar, Mar-burg (Drau), Schillerstraße 17. 1009-6
Selbständige Köchin
welche auch andere Hausarbeiten versteht, wird sofort aufgenommen beim Dr. Lothar Mühleisen, Marburg (Drau), Tau-riskerstraße 2/1.	1008-6
Veriässlicher Mann
(auch verheiratet) wird als Knecht zu 1 Pfeid aufgenommen. Max, Ussar, Marburg (Drau), Schillerstraße 17. .1010-6
1 Phrliltn für Malergewerbe wird ge-LGiumiy sucht_ Event_ mit vo]]er Ve,_
pflegung. Anzufragen Lampo, Marburg (Drau), Schillerstraße 8._1005-6
Als Oberwinzer
wird ein gut versierter, verläßlicher Winzer mit 2 männl. und 2 weibl. Arbeitskräften, welcher neben Bearbeitung eines ca 1 Joch großen Weingartens und Verrichtung sonstiger Arbeiten mit eigenen Leuten, auch Aufsicht über .einige Winzereien führen kann, unter günstigen Bedingungen zum Eintritt bis 10. Nov. d. J., aufgenommen. — Zuschriften mit Angabe des Alters, des Familienstandes und der bisherigen Tätigkeit als Winzer unter »Weingut«, postlagernd Egidi i. B., Steiermark.	1007-6
Kaufe Bauparzelle oder Haus. Kol-laritsch, Marburg (Drau), Triesterstraße 14._1006-7
Mühle mit ständiger Wasserkraft, 3—5000 kg Wochenleistung, mit etwas Grund und Wohnung zu kaufen gesucht. Auskünfte in der Geschäftsstelle der »Marburger Zeitung« in Pettau. 997-7
Trgovski vajenec
se želi izučiti trgovine katere koli. Schugman Wenzel, Post Jahring. 980-8
Selbständige Friseurin
mittleren Alters, mit einem Kind, wünscht einen Friseur, gleichen Alters, zwecks gemeinsamer Geschäftsführung und Heirat kennenzulernen. Anträge, möglichst mit Bild, unter »Glück« an die Geschäftsstelle der Marburger Zeitung in Cilli.
1020-11
Alleinstehende gebildete Hausfrau, über
40 Jahre alt, mit kleinem Besitz, Kreis Luttenberg, wünscht Ehebekanntschafk mit arbeitsamem Mann. Angebote unter »A R. 12«, Postlagernd Thomasberg bei Pettau.	1016-11
Bíita-JUtUlstae&e
Marburg. Burgplatz 1
Der neue große Gigli-Film:
„Mutter"
mit BENIAMINO GIGLI, CAROLA HÖHN, FRIEDRICH BENFER und in der Titelrolle EMMA GRAMATICA — Italiens größte Schauspielerin.
Giglis herrliche Stimme. — Große Schauspieler. — Leistungen. — Packende Handlungl Für Jugendliche nicht zugelassen! Kulturfilm!
Neueste deutsche Wochenschau!
1025
J. JELLENZ, CILLI
Häute- und Leder- Groß- und Einzelhandel, teilt seinen verehrten Kunden mit, daß der Betrieb wegen
Gefolg schaftsurlaub
von 13. bis 25. Juli 1942 geschlossen bleibt. Häute t und Felle, sowie Scheine für be-wirtschaftete Artikel werden übernommen. gutgeschrieben und nqfh dem 27. Juli möglichst geliefert.	998
Weineinkänfer
?
mit deutschen Sprachkenntnissen, in den Gebieten Friedau, Luttenberg und Kollos bei Produzenten gut eingeführt, von Weingroßhandlung gesucht. Zuschriften unter »Einkaufscheine 1942« an die Geschäftsstelle dieses Blattes.	999
Weibliche Hilfskräfte
werden aufgenommen bei
Wilhelm Brauns,
Fabrik für Haushallfarben, Cilli, Spitalgasse Nr. 4.	938

Erst recht im Kriege tägliche Zahnpflege
Gerade im Kriege müssen wir alles tun, um Krankheiten zu verhüten. Tägliche Zahnpflege — morgens und vor allem abends —ist zur Erhaltung der Zahn-' und Allgemeingesundheit heute wichtiger als je. Wenn vorübergehend Zahnpaste fehlt, müssen die Zähne und Zahnzwischenräume durch gründlichen Gebrauch von Zahnbürste und Zahnstocher sowie durch kräftiges Spülen mit lauwarmem Wasser behelfsmäßig gereinigt werden. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik Dresden N6.
DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK Der Beauftragte für Arbeitstragen
Einsendung der Listen
der in Heimarbeit
Beschäftigten und Zwischenmeister
Nach § 4 der Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark vom 3. 6. 1942 (Verordnungs- und Amtsblatt Nr. 84, S. 587) haben alle, die Heimarbeiten ausgeben oder weitergeben bis zum
15. 7. 1942 an das für sie zuständige Arbeitsamt die Listen dieser so beschäftigten Personen in dreifacher Ausfertigung vorzulegen.
Die Liste muß enthalten:
1.	Vor- und Zunamen des Auftraggebers oder seiner Firma;
2.	Gewerbetreibender oder Zwischenmeister:
3.	Art des Betriebes- und Gewerbezweiges;
4.	Sitz des Betriebes oder der Ausgabestelle;
5.	a) Vor- und Zuname der Heimarbeiter,
b)	Geburtsdaten derselben,
c)	Wohnung und Betriebsstätten derselben,
d)	genaue Angaben über Beschäftigung und Entgelt;
e)	Dauer der Beschäftigung (seit wann?)
Wer die Listen bis zum vorgeschriebenen Zeitpunkt nicht einreicht oder in denselben vorsätzlich oder fahrlässig falsche Atigaben macht, macht sich strafbar.	1017
Landes-Hvpofhekenanstalt für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Kommunaidarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in- Stadt und Land
CILLI, Postfach
Stediungsdarlehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt