!»|aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
industrije
c c cembalaže c Ljubljana
lAAAAAAAAAAAA
(Št. 59)
Ljubljana, marec 19 84
nekateri kazalci poslovanja v januarju in februarju
PORAST PRODUKTIVNOSTI ZA 9%
^ Prvih dveh mesecih letošnjega *eta smo intenzivno zastavili naše s''e za višji fizični proizvod in UsPeli smo vkljub posameznim Problemom v proizvodnji — npr. Pomanjkanje barv.	*
Skupno smo v februarju proizved-'' 8.191 t izdelkov oz. za 737 t ali S % več kot lani v februarju. Dinamični plan smo presegli za 2 %, operativnega pa za 6 %. Najvišje Pfešege beležimo v Valkartonu p 10 %), Kartonažni (za 4 %), aPirni konfekciji (za 8 %), Em-alažnem servisu (za 10 %) in Tiki (za 5%).
dveh mesecih poslovanja smo ,ako proizvedli 15.880 t in od tele 1 za izvoz, dočim smo 0.345 t prodali na jugoslovan-skern trgu. V teh dveh mesecih Poslovanja torej presegamo plani-^ne količine, predvsem po zaslugi aikartona, Kartonažne in Papir-ne konfekcije.
Iz vsebine	stran:
" Poslovanje v ietu 1983	2
"" N in koliko po n°vem iz Tržiča	3,7
intervju z Avgustom Kusslom	4,	5, 6,7
Podlog papirniške terminologije	7,10
Razpisne Štipendije	8
S tematske konference OO Z K KTL	9
i* Poročila predsednika KOO sindikata ktl	9, 10
Ob upokojitvah	10, 11
~~ šport, rekreacija	11,	12, 13
Fot
^.^°grafije: Seme, Velkavrh,
Februarska fakturirana realizacija znaša 794.1 57.000 din in je višja od dinamičnega plana ter tudi za 16 % presega operativni plan, s tem, da je od lanske februarske višja za več kot še enkrat.
V prvih dveh mesecih znaša fakturirana realizacije na domačem in tujem trgu 1.490.507.000 din ter za 14 % presega operativni plan, v primerjavi z lanskoletno v prvih dveh mesecih pa je višja za 104 %. Po TOZD so fakturirano realizacijo po operativnem planu presegli v Kartonaži (za 14 %), v Valkartonu (za 20 %), v Katonažni (za 18%), v Papirni konfekciji (za 3 %) in v Kuverti tudi (za 3 %), v Tiki (za 12 %) in Sigmi (za 14 %).
Proizvodnja plošč v Valkartonu je znašala 6.163.000 m; oz. 3.611 t, to pa je za 28 % več kot v lanskem februarju in za 10 % več od opera-
tivnega plana. Vse TOZD, ki plošče predelujejo, so bile dobro oskrbovane z njimi, znatno pa se je povečala tudi predelava v Valkartonu.
V dveh mesecih smo proizvedli že 11.546.000 m: oz. 6.982 t plošč, kar je tudi za 1 % več kot smo planirali. Izkoristek materiala za februar znaša 87 % in je od lanskega februarja boljši za 1 %. Boljši izkoristek izkazujejo v Kartonaži (za 1 %), v Valkartonu (za 2 %), v Tiki (za 1 %) in v Sigmi (za 2 %). Izkoristek materiala za januar in februar je ostal na 100 %. Za 7 % je porasla produktivnost in sicer so jo povečali v Kartonaži (za 4 %), v Lepenki (za 15 %), v Valkartonu (za 11 %), v Embalažnem servisu (za 2 %) in v Tiki (za 2 %).
Produktivnost, zastavljeno z letnim dinamičnim planom so prese-
gli le v Valkartonu, Papirni konfekciji in Tiki.
Za januar in februar je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta produktivnost porasla za 9 % in znaša za DO KTL 23,46 kg/h.
Na konvertibilni trg smo v februarju izvozili v vrednosti 122.501 $, to pa je le dobra polovica tistega kar smo načrtovali. Istočasno smo na klirinški trg izvozili za 115.282 $ kar je tudi manj od plana.
V dveh mesecih letošnjega leta smo izvozili skupno za 396.822 $, od tega 281.540 $ na konvertibilni trg, to pa je za 4 % več kot v enakem obdobju lanskega leta.
Kljub temu, da smo si zastavili visoke izvozne cilje, jih realiziramo le polovično, vzroki pa so subjektivne in objektivne narave.
BJ.
—m			■
POSLOVANJE DO KTL V LETU 1983
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se napovedi o doseganju boljših finančnih rezultatov poslovanja v zadnji četrtini leta tudi uresničile. Kljub temu, da niso bile v celoti poravnane družbene obveznosti do izvoza in terjatve do kupcev, je bilo v zadnjem tromesečju ustvarjenih tretjina sredstev za akumulacijo in reprodukcijo ter več kot tretjina za osebno in skupno porabo delavcev.
Delovni organizaciji je v letu 1983 uspelo povečati brutto dohodek oz. čisti dohodek (dohodek oz. čisti dohodek povečan za amortizacijo) za 42 % oziroma 37 %, sredstva za reprodukcijo 36 %, sredstva za" osebno in skupno porabo pa 38 % v primerjavi s predhodnim letom. S 24 % oziroma 20 % pa sta bila presežena tudi planirani dohodek in čisti dohodek. Nižja rast čistega dohodka od rasti dohodka pomeni povečanje obveznosti iz dohodka. V letu 1983 je bil namreč uveden dodatni prispevek iz dohodka za pospeševanje konvertibilnega izvoza po stopnji 2,6 % od davčne osnove (korigirani dohodek). Poleg večjih prispevkov pa so se povečali izdatki za obresti kar s 114 % in že dosegajo skoraj tretjino sredstev za reprodukcijo oziroma več kot je bila v celem letu obračunana amortizacija. Obresti pa so le odraz izredno nizke akumulacije dosežene v letu 1982 pa tudi v prvem polletju tega leta. Dosežena akumulacija (poslovni sklad) v letu 1982 ni zadoščala niti za pokrivanje zakonskih in samoupravnih obveznosti (nerazviti, SIS materialne proizvodnje) kaj šele za odplačilo kreditov in financiranje investiciji Zato je bilo potrebno v letu 1983 poslovati s posojenimi finančnimi sredstvi za katere pa je bilo potrebno plačati obresti po stopnji 30 %. Ugodnejši finančni rezultati so vsekakor posledica kvalitetnih dejavnikov pos-
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
o----------——~ *
Izdatki za obresti večji kot je bila obračunana amortizacija
lovanja; povprečna rast cen proizvodov je bila namreč usklajena z rastjo cen surovin in repromateri-alov, nikakor pa ne z rastjo cen energije, storitev in denarja. Ko govorimo o kvalitativnih dejavnikih poslovanja, mislimo na povečani obseg proizvodnje, vgrajevanje nižjih gramatur papirjev, večji izvoz, ki je zagotavljal večji uvoz repromaterialov, rezervnih delov in možnosti odplačila tujih kreditov. Povečani obseg proizvodnje in vgrajevanje nižjih gramatur papirjev pomeni večji dohodek v
višini 180 mio din ali malo manj kot tretjina sredstev za reprodukcijo. V primeru enakega obsega proizvodnje in enakega izkoristka surovin oziroma vgrajevanja enakih gramatur papirjev kot v letu 1982, bi bila v preteklem letu (letu 1983) sredstva za sklade in reprodukcijska sredstva enaka oziroma le nekaj odstotkov večja od doseženih v letu 1982, rast osebnih dohodkov pa bistveno nižja in sicer samo 17,5%:dosežena 29,7%.
Zaključimo lahko, da so bili finančni rezultati ugodnejši od doseže-
Izdelava kuvert
nih v letu 1982, vendar pa še ne takšni, da bi smeli biti z njimi v celoti zadovoljni. Še vedno je naša reprodukcijska sposobnost nizka in ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije. Vsekakor imamo določene rezerve tako v proizvodni opremi kot delavcih pa tudi in predvsem v gospodarnejšem izko-
riščanju surovin in v vgrajevanju surovinskih substitov. Te rezerve moramo aktivirati, istočasno pa skrbeti za usklajevanje cen naših proizvodov z rastjo cen surovin in repromaterialov. Samo realizacija tega nam zagotavlja razvoj delovne organizacije, delavcem pa boljši živi jenski standard.
PRIKAZ FINANČNIH KAZALCEV POSLOVANJA DO KTL
Finančni kazalci	DOSEŽENO		PLAN	INDEKS	
	1982	1983		3 : 2	3 : 4
1	2	3	4	5	6
Celotni prihodek (v 000 din)	4.384.197	6.124.256	4.971.576	140	123
Dohodek + amort. (v 000 din)	1.330.874	1.891.379	1.522.650	142	124
Čisti doh. + amort. (v 000 din)	967.445	1.327.987	1.111.143	137	120
Sredstva za OD in skupno porabo ( v 000 din)	603.066	832.235	692.214	138	120
Sredstva za reprodukcijo (v 000 din)	364.379	495.743	418.929	136	118
Stopnja reproduk. 'sposobnosti (v %)	12,6	13.1	13,0	104	100
OPOMBA: Sredstva za reprodukcijo obsegajo poslovni in rezervni sklad ter amortizacijo.
Stopnja reprodukcijske sposobnosti
Sredstva za reprodukcijo Povprečno uporabljena posl. sredstva
X 100
s. bank
Kaj in koliko po novem iz Tržiča
Bilo je že dosti napisanega in izrečenega, glede opravičenosti investicije v Tržiču iz perspektive izboljšanja pogojev dela, zahtev inovacij in podobno. Glede na to, in na željo urednika našega lista, bom °Pisal renovirano proizvodnjo v TOZD Lepenka Tržič.
koncem junija 1983 je bila zaključena rekonstrukcija papirnega 811-0 ja. Glavna dela, ki so bila izvedena ob rekonstrukciji so: zamešava gladilnega valja z nosilci strugal in delom pogona, montaže nove sušilne naprave z izmenjeval-cem toplote, montaža drsnih letev s Prisiljenim vtekom, montaža nove vakum črpalke z razvodom 'n sesalci, zamenjava cevovodov, montaža avtomatskih regulatorjev teka klobučevine za razvod pare z r®9ulatorji in registracijo ter zamešava kondenzatnega omrežja z vs° pripadajočo inštalacijo.
Glavni del materiala strojnih delov 'n naprav je dobavila firma KRAFFT preko poslovnih sodelavcev. Vsa dela in preostali del materialov pa so izvajali in nabavili delavci EM. Vsa projektna dokumentacija je bila nepopolna, prav tako pa za precej del tudi ni bila narejena, tako, da je bilo dano težko breme na delavce, ki niso kvalificirani za taka dela. Ne glede na to pa je sama situacija zahteva-la °d njih, da so dajali napotke Ovajalcem, zaradi česar so se, po-sebno na začetku, velikokrat znaš-*' v zagatah.
Nemalo smo bili presenečeni in razočarani, ker sta se projektant in predstavnik firme KRAFFT dogovorila za odstop od dobave praznih glav in sinhroniziranega lastnega pogona gledilnega valja. Zaradi take odločitve imamo že zmanjšano hitrost papirnega stroja, ker je obstoječ motor preobremenjen. Ta problem pa bo vseeno rešen z nabavo močnejšega elektromotorja. Kapaciteta papirnega stroja se je povečala pri izdelavi 28-gramskih papirjev za 16 %,do-čim ne beležimo nobene povečane proizvodnje pri izdelavi papirjev gramatur od 80—100. Ke je naš papirni stroj tipiziran za izdelavo papirjev nižjih gramatur to niti ni dramatično, ampak vkljub temu iščemo vzroke, ki vplivajo, da ne dosežemo večjih kapacitet. Prvi vzrok je sigurno padanje kvalitete surovin, ki jih uporabljamo za izdelavo teh papirjev. V laboratoriju sledimo že od leta 1975 dalje rapi-dnem padanju mehanskim lastnostim izdelanega papirja. Čemur je največji vzrok, da se rabi premalo svežih vlaknin za izdelavo šrencev in njihovih nadomestkov, vzporedno pa tovarne celuloze racionalizirajo proizvodnjo in včerajšnje odpadke (na primer grče) danes uporabljajo za izdelavo šrencev.
Iz tega sledi, da imamo zelo visoko stopnjo mletja snovi pred leti je bila od 27 - 32° sedaj je nad 40°, ki pa ovira odvodnjavanje na sitovi partiji in mokri stiskalnici.
kar onemogoča normalno delo in zato stagniramo na kapaciteti. Da odpravimo oziroma omilimo naštete zavore kapaciteti, bomo najprej poskusili z uporabo sitaste prevleke na valju nemške stiskalnice. S tem bomo dosegli, da se bodo lahko zvišali linijski pritiski, oziroma ostali pri istih z zmanjšano suhoto papirnega traku na tem mestu. Ker pa imamo rezervo v sušilni partiji, pa ga ne bo problem posušiti. Druga še dražja varianta pa je, da se za izdelavo teh papirjev uporablja sito nižjih številk in da se vse drsne letve zamenja z register valji, tako da ostane v prvi polovici sitove partije samo natoč-na miza register valja.
Tretja varianta je podaljšanje sitove partije z možnostjo uporabe drsnih letev in register valjev, podaljšanje spodnjega ustja natoka, predelava natoka z ograditvijo teleskopske cevi na bay—pasu, z ugraditvijo še enega luknjičastega valja z variatorjem obratov, montažo formalnih letev, sesalnega valja in predelava odjemnega valja s sita. S to predelavo bi še za dodatnih 10 % povečali proizvodnjo toaletnih papirjev in 15 % papirjev gramatur od 80 do 100 gramov. Današnje možnosti na stroju so še izdelava toaletnega papirja, ki je rahlo krepan, brezlesni papir za izdelavo filtrov in paleta enostransko strojno gladkih srednjefinih papirjev do 63 g/m2 za katere pa je velik problem nabava celuloze in lesovine, ker za te papirje ni
možno uporabljati papirnih odpadkov obstoječih kvalitet brez po-boljšanja priprave mase. Velika hiba današnje proizvodnje v papirnem izdelku so tudi snovne kadi, ki so neprimerne in velik vzrok nihanja kapacitet stroja in kvalitet izdelanih papirjev. Zato bi se vsak dinar vložen v izboljšanje samih kadi in mešanja v njih bogato povrnil.
Del toaletnega papirja izrežemo v formalni papir in postopoma osvajamo proizvodnjo toaletnih paketičev.
Proizvodnja lepenke pa je obogatena s samimi novimi stroji od lepenčnega avtomata do lakirne naprave. Od stare lepenčne proizvodnje so ostali v obratovanju samo gladilni stroj in mikrometra, za katera pa upamo, da bosta postala samo kontrola instrumenta, ne pa obvezna pripomočka za izvajanje sortiranja lepenke. Nihanje debeline lepenke bomo odpravili s povečano kontrolo v pripravi mase in z ugraditvijo regulatorja gostote snovi. Bruto kapaciteta na lepenčnem avtomatu se giblje od 13,5 t do 20 t lepenke na 24 ur, odvisno od gramature. T eh kapacitet še nismo dosegli, ker ne ovira več pomanjkljivosti na konstantnem in razrezovalnem delu lepenčnega avtomata. Prioritetna naloga je doseči dogovorjene količine in ustrezno kvaliteto lepenke, vzporedno pa naj dobavitelj avtomata hitreje odpravi pomanjkljivosti. V samem tehnološkem delu pa nam verjetno dobavitelj nima več dosti povedati, ker smo vsi neposredno angažirani v proizvodnji, s pomočjo laboratorijskih analiz in preteklih izkušenj rešili marsikateri tehnološki problem, čeprav je tudi naloga uvajanja proizvodnje na avtomatu pogodbena dolžnost tehnologov od dobavitelja.
Največji hibi v proizvodnji lepenke sta enako kot pri proizvodnji papirja neustrezne snovi kadi s pripravo mase, ki je sposobna predelovati samo kvalitetne papirne odpadke ter nihanje suhote izdelane lepenke, za kar si lahko pomagamo samo z občutkom in občasnimi laboratorijskimi meritvami ker nimamo nobenega instrumenta, ki bi konstinuirano registriral % vlage v izdelani lepenki.
V času pridobivanja izkušenj za izdelavo lepenke bodo morali predelovalci predvsem mislim na sodelavce iz TOZD Pako z razumevanjem, potrpežljivostjo in sodelovanjem posredovati bogate "kartonažerske" izkušnje, kar nam bo v veliko pomoč, da bomo dosegli kvaliteto lepenke, ki bo ustrezala vsaj njihovi predelavi in da bo ustrezala tudi za izvoz.
nadaljevanje na 7. str.
RAZGOVOR Z AVGUSTOM KUSSLOM OB IZTEKU 4 LETNEGA VODENJA TOZD -KARTONAŽNA«
S sklepom delavskega sveta temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana z dne 14. februarja 1980, je bil za individualnega poslovodnega organa tega TOZD-a imenovan za 4-letno mandatno obdobje Avgust Kussel, po poklicu dipl. organizator dela. Glede na skorajšnji potek tega obdoblja smo ga zaprosili, da bi nam odgovoril na nekatera vprašanja, ki zajemajo bistvena dogajanja v celotnem poslovanju TOZD-a in utripu njegovih delavcev. Po kratkem premisleku se je sicer le delno tudi na mojo odločno vzpodbudo rad odzval.
Tovariš direktor! Minilo bo 4 leta od vašega nastopa kot direktorja naše največje in pravzaprav matične temeljne organizacije KTL s skoraj 800 zaposlenimi delavci. Ne glede na pozitivno oceno samega delavskega sveta TOZD-a o vašem uspešnem delu v vseh letih, bi želeli, da nam odgovorite, kako sami ocenjujete ali ste in koliko dosegli cilje, ki ste si jih pred nastopom zadali, seveda upoštevajoč vsakoletno slabšanje pogojev gospodarjenja in v čem ste pri tem i-meli največ težav?
"Sedaj, ko se izteka štiriletno obdobje lahko ugotovim, da je mnogo krajše, kot je le-to izgledalo ob samem začetku. Leta 1980, ob mojem prihodu sem se jasno zavedal, da prvič prihajam na vodenje neke proizvodne organizacije, ki ima svoje izkušnje in svojo proizvodno tradicijo. Pri tem pa nikakor nisem mogel pozabiti, tudi na nekatere zakonitosti, ki sev starih organizacijah oblikujejo kot negativne izkušnje. Moram priznati, da sem z nastopom svojega mesta, imel kar malo občutka strahu, ali bom to delo zmogel. Vendar danes ugotavljam, da je bilo to mnogo prijetnejše kot sem si zamišljal, saj so bile predinformacije, ki sem si jih pridobil o organizaciji, katero naj bi vodil zastrašujoče. Zlasti ker je tik pred tem obdobjem še vladalo obdobje ukrepa družbenega varstva.
S svojim nastopom sem se zavedal, da je prva in najpomembnejša naloga konsolidacija kolektiva. Kmalu po prihodu sem ugotovil, da je dejansko kolektiv razcepljen, toda danes lahko trdim, da če je kaj v tem času uspešno izpolnjeno je, potem ravno to, da je kolektiv miren, da ljudje med seboj sodelujejo, da je samoupravna aktivnost konstruktivna ter, da so vsi medsebojni problemi, ki so bili med formalnimi in neformalnimi skupinami v preteklosti, praktično izločeni iz vsakodnevnega življenja in dela v našem TOZD-u.
Cilji, ki sem si jih zastavil so bili dokaj jasni. Vendar moram reči, ne tako enostavno uresničljivi. V prvih dveh letih smo odpravljali napake, ki so bile vizuelno ugotovljive, to je napake, ki jih lahko . ugotovi vsak človek, ki na novo pride v tovarno in ki ga ob najenostavnejšem prehodu skozi tovarno zmotijo.
Seveda, te je tudi najlažje odpravljati, zato smo v prvih dveh letih
Avgust Kussel
samo posegali le po odpravi teh vizuelnih in globalnih napak. Odprava le-teh je bila seveda tudi želja vseh delavcev, tako da tu ne gre za nikakršne strokovne, znanstvene ali kakršne koli druge pristope.
Seveda pa je po dveh letih bilo zato mnogo težje. Začelo se je namreč podrobno proučevanje proizvodnega procesa, materialnih pretokov, izgub v razpoložljivem fondu ur, kadrovskih pojavov in visoke stopnje bolniške ter drugih odsotnosti, predvsem pa struktura stroškov, ki so pri nas nenormalno visoki, Vendar vse te pojave, ki smo jih proučevali, sem moral gledati skozi vidik tradicije — to je skozi vidike zgodovinskega nastajanja te tovarne. Jasno je, da takšna strukturna stanja, ni mogoče prelomiti in spremeniti ter izboljšati čez noč, temveč so za to potrebna obdobja ter je prav gotovo eno štiriletno mandatno obdobje premalo.
Rezultatu podrobnega proučevanja je sledil dvig organizacijske razvitosti TOZD-a. To pomeni, da naj v sodelovanju vseh subjektov odločanja, samoupravnih in poslovodnih organov, vodstvenih in vodilnih delavcev itd., najdemo skupen jezik in da korakoma začnemo odpravljati nepravilnosti, ki so se žal v preteklosti izobliko-
vali kot privilegiji določenih večjih ali manjših skupin, dobrine posameznikov, seveda pa kot take bistveno motile proizvodni proces. Mislim, da je to doseganje, ki je bilo oplemeniteno zlasti z negovanjem medčloveških odnosov, katerim so bile podrejene tudi metode spreminjanja, pomenilo velik korak naprej. Danes namreč lahlo nedvoumno ugotovimo, tudi tista delavka, ki že trideset let dela
v TOZD-u, da je tempo dela večji in kvalitetnejši kot je bil kdaj koli v zgodovini te tovarne, da so rezultati dela mnogo kvalitetnejši ter da je ob teh ekonomskih kazalcih delo v TOZD-u mnogo prijetnejše in bolj človeško. Prav zaradi tega lahko rečem, da je to vzdušje, kakršnega si v neki proizvodni organizaciji želimo. Ne vem, če to ne zveni kot bi rekel samohvala ali pretirana ocena, vendar izključujoč nekatere pomanjkljivosti, ki so še, v globalu ta ocena dejansko velja. Če analiziram dosego svojih ciljev, ki sem si jih zastavil v začetku mandata, moram ugotoviti, da sem vse štiri dejansko uresničil, s tem, da je četrti le delno oz. da je v svoji pripravljalni fazi. Vedno sem na prvo mesto dajal medčloveške odnose kot pogoj organizirane samoupravne proizvodnje. S tem, da sem negoval sodelovanje— kooperacijo med vodstvenimi in vodilnimi delavci, gojil dejansko proizvodni odnos, se je ta odnos in pa spoštovanje sodelavcev, prenesel tudi na vse druge. Mnenja sem, da danes delavci lahko rečejo, da ni bilo primera, ko bi se z mojo vednostjo, kakršen koli delavčev problem reševal drugače kot po najbolj - seveda zakonsko-samoupravni možni humani poti. Medčloveški odnosi so bili in bo-
na
LJUBLJANA "
iii
de
do za mene še naprej na prveH ri' mestu in glede na mnenja dela« m cev, ki so mi jih izražali v razgo ^ vorih na raznih delovnih ali druža ^ bnih srečanjih, sem neformalne . vedno dobil potrditev, da .i je tc *f uspelo.
d
Druga zelo pomembna naloga ja n bila rast produktivnosti. Če smo i v prvem obdobju delali samo kot f sem v začetku dejal na odpravi r grobih napak, smo zlasti v zadnjih i dveh letih prišli sistematično « študij produktivnosti, tako da je 19 % rast produktivnosti v primer- ' javni z izkoriščanjem razpoložljivega delovnega časa razlog, da ob sicer vseh ostalih zaostrenih pogojih gospodarjenja, izkazujemo v letu 1983 relativno dober rezultat.
Naši delavci so seveda s tem tudi seznanjeni, da je to relativno dober rezultat, ker ta TOZD še vedno, ne glede na uspehe, ki jih je dosegel m tudi glede na odpravo nekaterih bistvenih pomanjkjivo-sti, še vedno ostaja naprej ekonomsko gledano "finančni bolnik". Tretja naloga - cilj, ki sem si ga zadal je bil dvig osebnih dohodkov nad povprečje delovne organizacije in mislim, da mi je ,to uspelo. Tako izkazujemo povprečni osebni dohodek na višini, ki zagotavlja našim delavcem, ob normalnem opravljanju svojega dela nekakšno socialno varnost oz. mu nudi osebni dohodek zagotovilo, za človeka dostojno življenje. Pri tem je potrebno pripomniti, da sem si vzel za cilj tudi nekatere druge tozde, seveda malo za šalo, ko bomo ulovili tega ali onega, pa bomo nato nehali razmišljati o tej primerjavi in kar se je tudi zgodilo. V tem obdobju sem poizkušal odpraviti napake, rekel bi kar krivice, ki so bile narejene zlasti starejšim delavcem v našem TOZD-u. Zaradi tega smo bili seveda tudi v sporu s strokovnimi službami glede pravilnika o osebnih dohodkih, ker smo v njega vgradili neke socialne kategorije, zlasti za starejše delavce. Vendar ne glede na spor, je načelo prevladalo — napaka odpravljena, pa čeprav to ni bilo čisto v skladu z nagrajevanjem po delu. Imel sem veliko željo, da bi pod četrto nalogo izpeljal računalniško krmiljenje proizvodnje. Nedvoumno pa lahko ugotovim, da smo ravno sedaj v fazi, ko se pripravljajo programi in da je samo vprašanje meseca ali dveh, ko se bo računalniško krmiljenje začelo vključevati v proizvodnjo. Pri tem pa nastopi odločilni moment, ko bo celotna
o «L
rve' elai izg« uži alni e ti
i i< m« kd av ijili
i
j«
er
Iji'
ob
o-
le-
it.
di
o
i*
3
I
Proizvodna veriga — to je vsi de-lavci, začeli tudi drugače razmiš-lia,i tako o izkoriščanju svojega delovnega časa, o izkoristku mate-riala, o tehnološkem planiranju, o m'kro planiranju zalog itd. To po-meni prelomnico organizirane proizvodnje v našem TOZD-u.
Seveda nič ne gre samo! Za vse i® Potrebno delo, priprava in pa zlasti imeti podporo tistih, ki bodo morali vse te novosti in spremembe tudi izvajati na svojih de-ovnih mestih in v svojih skupinah, repričan sem, da so pogoji za rast proizvodnosti dani, le izko-ristiti jih bo treba."
štiriletnem obdobju od 1980. d° 1983 se je temeljna organiza-c'ia uspešno vključevala tudi na Področju izvoza, saj je znašal lani ni®n skupen izvoz 143.377 miljo-"0V dinarjev napram 25. 801 mi-'ionom v letu 1979 oz. je indeks kar 556 %. Kaj je pogojevalo dej-stv°. da se razmerje med izvozom na konvertibilno in klirinško po-dročje v tem obdobju skoraj ni spremenilo, saj je znašal leta 1979 ~~ 20 % in lani le 22 % od skup-nega izvoza?
'zvoz in odnos do izvoza v toz-du. sploh ni problematičen. V vprašanju se izkazuje rast izvoza, VePdar moram o tem nekaj dodati, tiast izvoza je v našem TOZD-u samodejna, ni pa to v strokovnih službah, saj je naša naloga samo ena, in sicer da ko jo sprejmemo, °dvezo tudi izvršimo. Vse ostale, so prav gotovo mnogo težje pa . 50 °stale na strokovnih službah in s'Cer: pridobitev poslov, obdelava tr9a itd. Napore, ki jih je izvozna služba vložila zelo cenimo in ve-m°. da smo tudi mi sami, v nekakih primerih odpovedali, ko smo ^ljubili več, kot smo bili sposob-ni narediti.
Vendar v celoti je potrebno ugotovi. da stvar napreduje in da smo relativno s samo rastjo lahko zadovoljni, seveda pa ne moremo zadovoljni z rezultati, ker nam *e-ti še ne zagotavljajo neodvisnos-l'- to je lastnega pokritja potreb Uv°za z izvozom. Pri tem pa je Potrebno poudariti, da imajo najejo težo za hitrejše aktiviranje 'Zvoza zoper strokovne službe in ,Q zlasti nabavna služba, ker ob takšni nekvalitetni surovinski os-n°vi kot jo imamo danes, ni mo-9°če računati, da bi izvoz hitreje rastel. Mislim pa, da bi z malo Večjo fleksibilnostjo in poudarje-n° poslovnostjo ter sodobnejšimi Pfistopi k trgu v obeh smereh tako Prodajnem kot nabavnem, dalo korenito spremeniti odnose, tako da ne bi bilo treba delati, pred-Vsem za kliring, kjer sicer beležijo ustrezne finančne rezultate. Seveda pa nam je glavno merilo za ta trg le zapolnitev kapacitet
saj je naša proizvodnja v večini grajena^za velikoserijsko proizvodnjo. Toda te proizvodnje nam zaenkrat ne ponujajo na zapadu, temveč le redki kupci doma in pa seveda kot največji Sovjetska zveza. To je tudi razlog, zakaj se procentualni odnosi v glavnem ohranjajo in se še bodo nekaj časa. Treba pa je upoštevati, da je naš TOZD le del poslovnega sistema KTL in bo dihal, delal in pridobival rezultate tega dela v izvozu tako, kot bo le-tega ustvarjal celotni KTL.
Vendar ostaja en problem! Najpre-je se mora KTL sam znotraj organizacijsko urediti! Žalostno je, ko ugotavljamo, da niti znotraj nas, niso urejene reproverige, oziroma nimamo dovolj izdelanih dohodkovnih odnosov na področju skupnega izvoza, kaj šele, da bi vse to dosegali z zunanjimi partnerji. Edina pot pa je le skupen, izvoz in vsako odstopanje od tega, otežuje izvozno učinkovitost naše TOZD."
V sedanjih pogojih proizvodnje sta med vsemi činitelji možnosti dobrega gospodarjenja sigurno najvažnejši vprašanje strokovne usposobljenosti kadra, kakor tudi stopnja tehnološke razvitosti dela. Ali je stanje v temeljni organizaciji na tem področju zadovoljivo tako glede kadrov in njihove usposobljenosti, kot tudi glede strojnega parka in potreb njegove modernizacije?
"Moram reči, da so odgovori na to vprašanje zelo kočljivi. Sicer pa trdim, da nikjer, nikoli v nobeni sredini ne moremo govoriti o zadostni strokovni usposobljenosti kadra, ker se razvijanje organizacije dela, tehnološki napredek, spremembe na trgih ter pogoji gospodarjenja tako hitro spreminjajo, da v bistvu strokovna usposobljenost vedno zaostaja. Vprašanje je samo, koliko je kader, ki je vkju-čen v reševanje teh problemov sposoben se funkcionalno usposabljati za reševanje tekoče problematike. V našem TOZD-u imamo nekatere kritične točke, toda ne bi rad kaj več o tem razglabljal, vendar moram reči predvsem na^pdčTročju tehnološkega rmkro-planiranja. Na tem področju bomo morali narediti vse, da bi rezerve, ki se prav tu nahajajo v celoti izkoristiti. Za to da bi jih lahko, pa je potrebno seveda naj p reje usposobiti ljudi, pri katerih pa moram priznati obstoja pripravljenost in sposobnost za vključevanje v tako dodatno usposabljanje. Kar se tiče strojnega parka moram povedati, da ne zaostajamo za drugimi, vendar manjka vrsta drobnih pripomočkov, vrsta dodatnih dodelavnih strojev, ki bi oplemenitili naše proizvode. Toda to je tako široko področje, da bi glede na trenutno nedorečenost programa težko govorili, kateri konkretno so ti stroji.
Za DE-10 lahko rečem, da je moderno opremljena, seveda z nekaterimi dodelavnimi stroji bi lahko bila še boljša, predvsem pa bi se morala usposobiti tudi za manjše serije in odpraviti ozka grla.
D E-20 je na poti modernizacije svojega strojnega parka, ki je grajen predvsem na lastnem znanju, da pa je kar polovica strojev v D E-30 pod velikim vprašanjem in mislim, da dejansko več ne sodi v neko industrijsko proizvodnjo. Vendar pa jo bo mogoče izločiti šele takrat, ko bomo našli zanje nadomestni program."
Kot strokovnjak s področja organizacije ste v tem obdobju tudi zavzeto spremljali vprašanje, kako pri nas dejansko nagrajujemo po rezultatih dela in ali se je v tozdu v tem času kaj spremenilo - pri tem mislim tudi glede na izvajanje "Projekta izkoriščanja kapacitet" ter kje bi se dalo to stanje še izboljšati, čeprav ste o tem nekaj dejali že preje?
"Rekel bi, da lahko nagrajevanje po rezultatih dela vzamemo na več načinov: kot družbeno porabo, kot konkretni cilj, kot obliko prisile ali zakonsko obvezo. Iz katerega koli stališča gledamo, bomo to drugače ocenili. Moje osebno mnenje je, da je nagrajevanje po rezultatih dela sicer jasno in brez
dvoma ciljno pravilno postavljeno, vendar da verjetno za to še nismo dovolj zreli. V TOZD-u smo se tudi mimo samoupravnih aktov dogovarjali za hitrejše vključevanje konkretnih meril v nagrajevanje pri tistem delu kjer govorimo o učinkih. Nekaj stvari nam je pri tem uspelo in na tem tudi bazira vsa rast naše produktivnosti. Vendar na splošno družbeno pog-ledano, in ne glede na TOZD, mislim da je na tem področju narejena velika krivica. Družba v vsakega strokovnjaka vlaga ogromna sredstva, da se izoblikuje nato pa je kot na loteriji odvisno od tega v kakšno organizacijo je prišel in kako se mu kreira socialna varnost. Zato v nekem socialističnem samoupravnem sistemu ta loterija ne bi smela biti dopustna —.predvsem v svojem globalu ne! Vsak strokovnjak, ki je prišel iz šole nabit z znanjem, optimistično gleda na svojo življensko pot. Mi pa ga v prvih petih letih, zaradi današnjega sistema kadrovanja in reševanja socialne problematike kar nekako zatremo v njegovih ambicijah. Smatram, da to ni pravilno!
Inženir, ki je prišel kot praktikant, bo V petih letih moral reševati vse probleme, to je: vključiti se v de-
nadaljevanje na 6. str.
Janez Orehek pri popravilu avtomata za tekstilne cevke
lo, ker se največkrat tudi poroči mora rešiti problem vrtca in stanovanjski problem zaradi česar mora mnogokrat tudi marsikaj prenesti. Pri tem pa je težava za njega tudi to ker njegovo teoretično znanje odstopa od čistih praktičnih rešitev v sami proizvodnji. Te stvari
sodijo med temeljna družbena vprašanja hitrejšega aktiviranja znanja v vseh proizvodnih sistemih. Pri nas smatram, da se približujemo nagrajevanju po rezultatih dela, vendar je pot za dosego tega cilja še dolga in naporna."
Ali ste inovatorstvu dali v temeljni organizaciji pravo mesto?
"To je posebno področje s katerim se resnične dovolj ukvarjamo. Naj rečem, da je bilo najtežje sprejeti prvo odločitev o odškodnini za inovatorsko delo našemu delavcu, dočim so vsi nadaljni postopki mnogo lažji. Prepričan sem, da so ljudje uvideli, da delamo na tem področju pošteno, odkrito in da so spoznali, da brez inova-torskega dela naša TOZD ne more napredovati. Trdim, da je v naši TOZD mnogo inovatorjev in da še premalo dajemo pozornosti temu delu. Vendar hkrati lahko ugotovimo, da jih imamo vsak dan več, da prihajajo bolj pogosto in organizirano. Veliko potezo smo torej naredili, ko smo prelomili gledanje na to iz pridobitnega vidika — to pa je iz vidika nevoščljivosti. Problemov pri nas je dovolj in zato tudi dela za inovatorje. Nekateri so se čudili, ko smo izpraznili skladišče, da smo naredili prototipno delavnico, vendar smatram, da je bil to predpogoj za organizirano inovatorsko delo. Protitipna delavnica nam je dala že nekaj rezultatov, ki jih je težko finančno vrednotiti. Če pa je bilo s tem vnešeno še spreminjanje mišljenja o inovatorstvu, je ta uspeh dejansko še večji.
Na področju inovatorstva pa obstaja še ena napaka in ta je, nepo-splošenost inovatorskega gibanja. Inovatorsko gibanje moramo razširiti poleg konstrukcijskega in projektivnega še na organizacijsko in kadrovsko področje, ker ne vem zakaj se smatra, da je inovacija vedno samo tista, ki predstavlja nek stroj oz. nek sklop elementov. Inovacija je včasih mnogo pomembnejša tudi na področju organizacije.
Če bi inovatorstvo razširili še na to in dali ljudem inicijativo v tej smeri, mislim da bi bilo le-to še obsežnejše. V celoti sem zadovoljen z rezultati, ki smo jih v TOZD-u dosegli, čeprav je pred nami še veliko primerov, ki bodo zahtevali naše poglobljeno delo na tem področju, vendar pa je najpomembnejše dejstvo, da ovir za inovatorje ni več."
Kako gledate na vprašanje dosedanjega reševanja zadev s področja družbenega standarda in na čem naj bi bilo težišče v bodočih akcijah?
"Družbeni standard, to je spremljevalec našega vsakodnevnega življenja in dela. Smatram, da ga v TOZD-u dokaj ugodno rešujemo. Seveda se v tako organizirani proizvodnji, kjer je čedalje večji delež organiziran že v treh izmenah, oblike družbenega standarda seveda zožujejo v nekaj formalnih oblik, vendar smatram, da smo v tem obdobju naredili le nekaj pomembnih potez. K temu štejem zlasti intenzivno reševanje stanovanjske problematike, izgradnjo samskega
Rezultati lastnega razvoja TOZD-a
doma, ki pomeni izjemno pomembno postavko; urejanje počitniških kapacitet, zlasti pa v to štejem izredno kvalitetno urejanje prehrane med delom.
V vsa ta področja smo mnogo investirali zato je tudi več narejenega kar predstavlja velik prispevek k izboljšanim pogojem dela. To se takoj tudi odraža v medčloveških odnosih, v proizvodnosti itd.
Ni prav, ker je naš TOZD pretežno ženski kolektiv, da smo bolj skrbeli za moške (samski dom), toda smatram, da bomo v naslednjem obdobju reševanju stanovanjskih problemov žena usmerili več pozornosti. Z organizirano lastno socialno službo smo tudi veliko prispevali k izboljšanju razmer. Ob neki normalni ekonomski učinkovitosti TOZD-a, in ob takih gledanjih kot so danes prisotna v tozdu bodo odprti problemi, lahko rešljivi.
Zelo mi je žal, da v tem obdobju nisem uspel uresničiti sklepa, da bomo vsem delavkam, ki gredo v pokoj, predhodno rešili stanovanjski problem. Tega nismo dosegli iz čisto objektivnih razlogov, ker ni zgrajenih stanovanj. Sklep ostaja, garsonjere so rezervirane, vendar je realizacija na tem področju bila pač izven naših moči.
odločanja okoli vprašanja financiranja delovne skupnosti. Vendar je
Kakšna je vaša ocena uspešnosti oz. pomanjkljivosti v svobodni menjavi dela TOZD-a in delovne skupnosti, čeprav vem, da je odgovor na to problematičen?
Kadar koli govorimo o odnosih med TOZD-om in delovno skupnostjo, se v meni prižge lučka, ki me opozarja na previdnost. Tudi sam sem bil namreč nekdaj v delovni skupnosti in vem kako je težko. Vendar danes, ko sem v TOZD-u moram povedati, da je naša TOZD na široko in odkrito odprla pot vsem strokovnim delavcem delovne skupnosti, da v celoti uveljavljajo svojo strokovnost in hotenja. Prav tako tudi nikoli nismo delali problemov v procesu
vkljub temu treba ugotoviti, da je v sistemu naročilniške proizvodnje, povezanost med delovno skupnostjo in proizvodnjo TOZD drugačna kot tam, kjer imamo primere procesne tehnologije. Zato se v celoti tudi ne strinjam s sistemom organizacije, ki je bila zastavljena. Vprašanje pa je seveda, kako bo izpeljana in mislim oz. sem prepričan da bo potrebno vložiti vse sile v to, da bi se onemogočila odtujenost informacij. Čeprav nas z vitalnimi službami delovne skupnosti loči morda petdeset ali par sto metrov, je to dovolj, da prihaja do odtujitve. Ravno zato v tozd-u razmišljamo, kako si zagotoviti medfazne informacije, ki nam bodo dajale operativno sposobnost. To je organizacijski problem, ki ni enostavno rešljiv. Zmotno bi bilo mišljenje, da ima TOZD kaj proti delovni skupnosti saj se tudi mi zavedamo, da smo vsi v istem čolnu, ter da smo eden od drugega odvisni.
Na zborih delavcev smo vsako leto izrekali pohvale delovni skupnosti in sicer: za zagotavljanje kontinuitete proizvodnje, za uspešnost v prodaji, za rast uspešnosti v izvozu in pa za neke vrste zagotavljanja proizvodnega miru v proizvodnji. Vendar pa moram reči, da se bo morala delovna skupnost hitreje ter bolj fleksibilno in drzno vključevati v prodajni in nabavni trg.
Razni formalni postopki, ki so nas f v preteklosti izredno angažirali, & pri tem mislim na določeno izda-	(
lavo programov, planskih dokume-	<
ntov, formalizmi okoli osebnih	1
dohodkov in pa neprestana reorga-	s
nizacija delovne skupnosti je tu	t
slabilo učinkovitost delovne skup	t
nosti. Vendar le smatram, da so te	t
stvari premagane in da ni razloga.	i
da naj bi TOZD dvomil v sposob-	I
nost delovne skupnosti ali obrat-	i
no. Smo toliko odvisni eden od	!
drugega da lahko rečem, da se	i
imamo dejavnostno radi in da je potrebno samo tako gledati tudi na našo nadaljno pot.	1
V tem trenutku pa moram vsekakor reči, da največji problem le ostaja in to je "program razvoja, o katerem pa upam, da bomo več spregovorili na konferenci, ki j6 pred nami. To mislim, da je trenutno žulj, ki vse žuli in da bo na tem področju potrebno sprejeti tudi nekatere odločne ukrepe.
Odnose med TOZD-i in delovno skupnostjo bo treba materializirati to pomeni, sistem nagrajevanja opredeliti tako, da bo pozitivni rezultat v TOZD neposredno učinkoval na udeležence v delovni skupnosti in obratno. Brez tega se svobodna menjava dela ne more razvijati v smeri, ki je zastavljena."
Mislim da je formula za napoved bodočih gibanj zelo enostavna. Nadaljevati je potrebno z vsem tem kar je začeto in ni dokončano pa ali gre tukaj za ideje oz. samo za razmišljanja, ali pa že za postopke v proizvodnji. Jasno je, da brez dodatne opremljenosti ne bo šlo vendar pa tudi iz dosedanje opreme še ni iztisnjeno vse, kar bi lahko bilo. Problematičen je program navite embalaže zaradi njegove močne koncentracije na enem mestu, prav tako pa je problematičnih tudi 50% DE-30 zaradi neindustrijske proizvodnje. Zlasti pa je problematična nadgradnja proizvodnje kot vzdrževanje in skladiščno—transportne dejavnosti. Mislim pa, da zato ni potrebno da'bi se ta razvoj normalno odvijal, iskati novih revolucionarnih idej. Vendar pa programska opredelitev mora biti, toda ravno na tem področju smo najšibkejši. Ravno brez te pa ne bo mogoče reševati obstoječih problemov, ker je le potrebno ugotoviti, da je skoraj 800 ljudem potrebno zagotoviti delo in vsakodnevni kruh.
Naj rečem, da ima TOZD lepe perspektive in da se mu s takšno delavnostjo s kakršno danes nastopa ni | potrebno bati eventuelne ogroženosti. TOZD kot matični TOZD, seveda izgublja svoj delež v strukturi delovne organizacije. Zato moramo nedvoumno ugotoviti, da je nadaljni razvoj TOZD visoko
odvisen od kadrovsko-organiza-cijskega razvoja delovne skupnosti. Če se bo delovna skupnost po svojem strokovnem delu razvijala tako, kot je zastavljeno, potem je razvoj TOZD-a samodejen, ker se bo v TOZD aplicirala vsaka sprememba, ki se bo pokazala v strokovni službi, v odnosu človek—trg 'n kar bo pri nas takoj povzročalo spremembe v proizvodnji. S samim prehodom na računalniško krmiljenje proizvodnje se bo izoblikoval in usposabljal tudi naš delavec. Seveda pa zaradi same
strukture proizvodnje ne bo šlo brez neke sistemske in strateške
opredelitve razvoja. Čeprav je ta sicer načelno že dogovorjen pa zaenkrat njegove konkretizacije še vedno ni* zato ga bo potrebno nujno skupno izdelati."
V imenu uredniškega odbora našega Glasila in v svojem lastnem se vam iskreno zahvaljujem za podane besede, ki pa bodo nam in delavcem temeljne organizacije ter vsem bralcem podale izčrpen pregled reševanja problematike tako za nazaj kakor tudi perspektivni pogled za naprej. Želimo vam, da bi
še naprej uspešno vodili temeljno organizacijo ter da bi morda tudi odvrnili misli o svojem morebitnem odhodu, ker se vsi delavci tako v TOZD-u in KTL to želimo. Ta želja se izraža pri vseh in na vseh nivojih tako pri družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, kakor tudi pri poslovodni strukturi in naših vodstvenih delavcih, kar dejansko predstavlja neko priznanje za ta izredni prispevek v teh štirih letih ter vzpodbudo, da boste še lažje vodili temeljno organizacijo v naslednjem mandatnem obdobju.
Najlepša hvala I	„ CC11,
Ali proizvodnja grafičnih strojev tudi v Jugoslaviji?
Na posvetovanju, ki ga je organizira poslovna skupnost grafičnih 'n sorodnih organizacij Združene-9a dela Jugoslavije "GRAFO-IMPEX" v sodelovanju s strokovnjaki inštituta pri Višji grafični S°li iz Zagreba koncem meseca novembra lanskega leta v Sarajevu, je bilo prisotnih veliko število jugos-iovanskih strokovnjakov s tega Področja proizvodnje in nudenja storitev.
Posvetovanje, ki naj bi bilo v bodoče tudi neke vrste oblika stalnega strokovnega izpopolnjevanja 9rafičnih tako poslovodnih, kakor bJdi strokovnih kadrov, je v svoji Prvi tematski vsebini zajelo vprašanje: "Produktivnost dela in raz-v°i grafične industrije v funkciji stabilizacije." Na posvetovanju je bilo podano v referatih in v diskusijskih prispevkih več različnih po-9ledov na to perečo tematsko vsebino tako, da so na kraju lahko bili sprejeti tudi določeni zaključki. kot sklepna ugotovitev tega Posvetovanja.
Naj navedem samo nekaj zanimi-v'b naslovov iz podanih prispevkov, ki so po svoji vsebini izstopali tudi z vidika KTL: Petar Skuta -Prilagoditev produktivnosti svetnim merilom; Dušan Popovič — Program razvoja grafične industrija do leta 2000; mr. Mario °točnjak — slaba izkoriščenost Proizvodnih kapacitet; Ištvan
Gajda - sodobna organizacija proizvodnje v grafični industriji; in mr. Ivan Rogič — večja pozornost marketingu.
Naše delavce bo sigurno najbolj zanimal naslednji izvleček iz prispevka Dušana Pnor»':Aa-
"Glede na zastaic.ost strojnega parka naših grafičnih delovnih organizacij in obenem težavnih pogojev pri uvozu novih grafičnih strojev se je Splošno združenje v veliki meri angažiralo za ustvarjanje možnosti izdelave večjega števila teh strojev v sami Jugoslaviji. Šest organizacij združenega dela z območja Niša (MIN, Elektronska industrija—Niš, 14. oktober Kruše-vac, Prva petoljetka — Trstenik, Filip Kljajič — Kragujevac in Bu-dučnost iz Bele Palanke) ter Sever iz Subotice naj bi s skupnim vlaganjem kapitala in sicer tudi z eno izmed firm iz ZDA pričelo s proizvodnjo: ofset tiskarskih strojev, foto reprodukcijskih kamer, aparatov za kopiranje in razne vrste knjigoveznih rezalnih strojev. Ker so pogovori že v teku, bi se ob njihovem uspešnem zaključku, proizvodnja že lahko pričela enkrat tekom tega leta. Prav tako, pa bi se vzporedno s samo proizvodnjo strojev, organiziral tudi univerzalni servis za popravilo vseh grafičnih strojev in drugih aparatov in sicer prav tako v sodelovanju s to ameriško firmo.
Noviteta, ki je V grafični proizvodnji že nastala pa je koprodukcijska
proizvodnja grafičnih filmov med firmo DU PONT in kombinatom BOR iz Bora. Danes.se že za dinarje lahko kupi grafične filme vrhunske kvalitete, ki jih potrebuje grafična in podobna industrija. Prav tako pa se je že z začetkom tega leta v istem kombinatu pričela proizvodnja vseh kemikalij za razvijanje filmov, kar dejansko pomeni, da bi se ves dosedanji uvoženi repromaterial lahko nadomestno koristil s kvalitetnim domačim — s tem pa tudi prihranila marsikatera s trudom pridobljena deviza.
Naj za zaključek te novice s posvetovanja navedem tudi naslednje besede že preje navedenega strokovnjaka, ki so pomenile lepo priznanje eni izmed naših slovenskih grafičnih delovnih organiza-cij:"Škoda je, da na današnjem eminentnem posvetovanju ni prisoten noben predstavnik priznanega grafičnega podjetja GORENJSKI TISK iz Kranja, za katerega lahko brez zadržkov trdimo, da je le-ta največ dosegel na visokem izkoriščanju razpoložljivih kapacitet in produktivnosti dela med vsemi grafičnimi delovnimi organizacijami v Jugoslaviji." Resnično lepo priznanje!
M.S.
Medlog terminologije iz področja Papirno predelovalne industrije
p,ošno združenje cšluloze, papir-® in papirno predelovalne indus-^6 Slovenije je naročilo v lan-*err> letu pri Znanstveno razisko-Vainem centru Slovenske akademi-6 znanosti in umetnosti za ^belavo Papirniškega terminološka slovarja, v katerega je vklju-en° tudi izrazoslovje s področja ehanske predelave papirja, kar-in lepenke.
* ta namen se je formirala pri bušnem združenju posebna stro-
kovna komisija, ki obravnava že od sredine preteklega leta strokovno izrazoslovje iz teh področij. V pomoč tej grupi se je osnovala posebna skupina, ki obdeluje področje embalaže.
V nadaljevanju bomo objavljali prve predloge tega izrazoslovja in pričakujemo, da nam boste sporočili konstruktivne predloge dopolnitev. Osnovno načelo pri delu te komisije je bilo najti ustrezne slo-
venske izraze. V kolikor to ni bilo povsod možno, smo bili primorani sprejeti udomačene tujke.
Za dosedaj obravnavane izraze je najprej naveden predlagani naziv, opis naziva, po potrebi skica in na koncu odgovarjajoči angleški, francoski in nemški izraz.
Čitalce naprošamo, naj svoje predloge pošljejo DE—Raziskave in razvoj proizvodnje, tov. Andrej ČEKADA.
A. ČEKADA nadaljevanje na 10. str.
Za glajenje lepenke imamo inštaliran nov gladilni stroj, s katerim bomo dosegali enakomernejše in večje gladkosti lepenke. Za racionalizacijo prevozov in skladiščnih
prostorov bomo postopoma prevzeli izdelovanje pri rezov ("L" — linija, ploske škarje, zaklopni stroji ...) iz lepenke, katere rabi TOZD Pako v svoji proizvodnji. S tem
bomo zmanjšali transportne in skladiščne stroške (oz. možnost
skladiščenja večje količine drugih materialov) za cca 300 ton lepenke letno, ki sedaj kroži iz lepenke v obliki lepenčnih pol in se vrača omenjen del lepenke iz Paka v obliki papirnih odpadkov. Del lepenke pa bomo lakirali po željah predelovalcev, oziroma direktnih porabnikov. O tej fazi bi težko kaj
več napisal, ker še ni zaključena montaža lakirnega stroja in nimamo izkušenj na tem področju.
Kotlarna je skoraj popolnoma nova, tako da je od prejšnje ostal kotel, ki je v rezervi in del instalacij. V obratovanju je kotel z nazivno kapaciteto 8 ton pare na uro, kar zadošča za normalno obratovanje cele proizvodnje in za ogrevanje vseh prostorov preko toplotnih postaj. Vsi, ki so imeli na skrbi dolžnost tekoče dobave mazuta, so si močno oddahnili, ko so bila zaključena dela na novem rezervoarju goriva in je bil dan v uporabo.
Največjo smolo iman\o z zagonom hidrocentrale. Še vedno je za konstruktorje in izvajalce firme PA P velika uganka, kako naj spravijo v pogon turbino z generatorjem in krmilno instalacijo, kakor so se zavezali s pogodbo. Za sedaj imamo od centrale samo to, da imamo neljube zastoje v primeru nihanja napetosti v omrežju.
Čistilno napravo bomo probno pognali čim bo minila nevarnost zmrzovanja, drugače pa je vse nared za zagon.
Za normalno delo v proizvodnji bo potrebno zaradi večjega obsega in zahtevnosti analiz nabaviti ustrezne laboratorijske instrumente in drugače organizirati delo. Pred-no bo proizvodnja polno stekla, bo potrebno reorganizirati tudi sekundarne službe, kot so transport, vzdrževanje in ostale režijske službe.
S tem bi zaključil in upam, da bomo TOZD-om sovlagateljem in družbi pošteno vrnili sredstva, ki so bila vložena za našo rekonstrukcijo in z delom upravičili zaupanje.
BENEDIK Danilo
c§° V °o° V °°° *o* °o° V °o° 'o' °o°
RAZPISALI SMO ŠTIPENDIJE
Delo v sodobni proizvodnji narekuje kot obvezen pogoj široko splošno izobrazbo, vsestransko usposobljenost delavcev, zlasti pa široko predpoklicno pripravo.
Temelj sleherne poklicne izobrazbe so danes le takšna znanja, sposobnosti in navade, ki delavcu omogočajo, da se lahko hitro prilagaja spremenjenim organizacijskim, ekonomskim in tehnično— tehnološkim razmeram, da svoje znanje prenese na spremenjene proizvodne razmere.
Pravica in odgovornost za vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli se neposredno prenaša na uporabnike, to je na delavce, druge delovne ljudi in občane ter na izvajalce vzgojnoizobraževalnega procesa. Zato imajo delavci, drugi delovni ljudje in občani pravico in odgovornost, da svobodno in enakopravno načrtujejo, organizirajo in izvajajo usmerjeno izobraževanje kot sestavino lastnega in celotnega družbenega razvoja v skladu s potrebami razvoja socialistične nosti, usmerjeno na vzgojo in izobraževanje za delo in samoupravljanje.
Za boljšo predstavitev obsega izobraževanja s področja štipendiranja v DO KTL navajamo nekaj podatkov in uspehov, ki smo jih dosegli v letu 1983:
ŠTIPENDIRANJE
V šolskem letu 1983/84 smo razpisali 18 kadrovskih štipendij na srednjih, višjih in visokih šolah in sicer:
TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA:
—	2 preoblikovalec in spajalec kovin
—	2 oblikovalec kovin — orodjar rez kaleč
—	2 kartonažerja
—	1 papirniški tehnik
—	1 strojni tehnik
—	1 grafik tiskar
—	1 strojni inženir
TOZD TIKA TRBOVUE:
—	2 tiskarja za tisk s ploskve
—	1 grafični tehnik
TOZD EMBALAŽNI SERVIS KOPER:
—	1 papirni tehnik
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
—	1 dipl. ing. strojništva—konstr. smer
—	2 organizatorja dela v računal, inform. sistemih
—	1 računalniški tehnik
Do konca leta 1983 smo uspeli pridobiti večino štipendistov, ne-podeljene so ostale samo 3 štipen-
dije iz DSSS, zato smo le te prenesli v šolsko leto 1984/85.
Pri štipendiranju se še vedno srečujemo s pomanjkanjem prijav, lahko rečemo kljub večkratnim razpisom v sredstvih javnega obveščanja in to zlasti za proizvodne poklice kot n. pr. strojni ključavničar, orodjar, elektrikar ipd.
Pri pomanjkanju kadrov lahko omenimo tudi dipl.ing. strojništva, ker se smatra ta za deficitaren poklic. Večkrat se dogaja, da se že prijavljen štipendist na hitro odloči za drugega štipenditorja ali pa prekine že sklenjeno štipendijsko razmerje iz objektivnih vzrokov, in spet nas pesti pomanjkanje. Posledica tega je, da moramo prenašati nepodeljene štipendije v naslednje šolsko leto. To se je pojavilo v DSSS v lanskem šolskem letu. Težave smo imeli tudi pri iskanju kadrov, katerih izrazito pomanj-kuje in sicer preoblikovalec in pa oblikovalec kovin. Te kadre smo uspeli zainteresirati z internim razpisom na sami šoli in pa s tesnim sodelovanjem vodstva šole.
Da bi zagotovili čim boljšo obveščenost o razpoložljivih kadrovskih štipendijah v DO KTL in pogojih za pridobivanje štipendije objavljamo
razpis štipendij za šolsko leto 1984/85:
TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA:
—	2 štipendiji — oblikovalec kovin IV.
—	1 štipendija — elektrikar energetik IV.
—	1 štipendija - monter in uprav-Ijalec energetskih naprav
ŠTIPENDIRANJE V LETU 1983
DO KTL	Stanje
1.1.83
V+VŠ
Kartonaža	2
Lepenka	/
Valkarton	/
Kartonažna	1
PAKO	/
Jelplast	/
Kuverta	/
Em. servis	/
Tika	/
Sigma	1
SKUPAJ TOZD	4
DSSS	7
SKUPAJ DO KTL	11
—	1 štipendija — elektrikar elektrotehnik IV.
—	2 štipendiji — tiskar — grafičar IV.
—	2 štipendiji — kartonažer IV.
—	1 štipendija — grafični tehnik tiska in obdelave V.
—	1 štipendija — dipl. pravnik VII
TOZD KARTONAŽA RAKEK:
—	4 štipendije — kartonažer IV.
TOZD LEPENKA TRŽIČ:
—	10 štipendij — papirničar IV.
TOZD EMBALAŽNI SERVIS KOPER:
—	2 štipendiji — kartonažer IV.
TOZD TIKA TRBOVLJE:
—	3 štipendije - kartonažer IV.
—	3 štipendije - grafičar - tiskar IV.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
—	1 štipendija - dipl. org. stroj, konstr. smer VII.
—	2 štipendiji — org. dela v računalniških informacijskih sistemih Vl/1
Ostale temeljne organizacije niso razpisale štipendij.
Po družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji in ustreznih samoupravnih sporazumih lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (15.520 din).
Kadrovska štipendija bo izjemoma lahko podeljena tudi mimo navedene omejitve, če za vključevanje
v posamezne vzgojnoizobraževalne programe ni dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazuma v občini.
Kam oddati prijave za razpis kadrovskih štipendij?
Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti najkasneje do 15. julija v kadrovsko službo štipenditorja. Pred tem rokom samoupravni organi štipenditorjev ne morejo odločati o podelitvi štipendij. Prosilci, ki se bodo naknadno vpisali oddajo vlogo najkasneje 30 dni po vpisu. Po določilih samoupravnih sporazumov o štipendiranju morajo biti kadrovske štipendije podeljene do 15. septembra.
Katere dokumente morajo prosilci dostaviti ?
1.	Vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic — obr. DZS 8,40
2.	Potrdilo o vpisu v šolo - po opravljenem vpisu v šolo,
3.	Overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih,
4.	Potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine),
5.	Potrdilo o dohodkih staršev v letu 1983:
navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov — za upokojence se priloži odrezek od pokojnine za december 1983;
4
/
2
19
3
/
/
/
5
/
Kadrovali 1.9.1983 VŠ	S-	-Ul	Končali oz. prenehali V+VŠ	s-	-Ul	Stanje 31.12.83 V+VŠ	S—Ul
/	/	/	2	2	2
/	/	/	/	/	/
/	/	/	2	/	/
/	7	/	12	1	14
/	/	/	3	/	/
/	/	/	/	/	/
/	/	/	/	/	/
/	/	/ -	/	/	/
/	3	/	5	/	3
/	/	/	/	1	/
33	/	10
7	/	/
40	/	10
/24	4	19
1	4	6	3
1	28	10 1 22
S TEMATSKE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK DELOVNE ORGANIZACIJE
Za odločilni korak naprej potrebujemo svojo jasno oblikovano
politiko razvoja in poslovanja
V	sredo, dne 14. marca je bila v Ljubljani tematska konferenca osnovnih organizacij ZK v DO KTL, na kateri so delegati osnovnih organizacij iz vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih Služb obravnavali izredno pomemben dokument — Programske usmeritve in strategija dolgoročnega razvoja KTL ter izpeljavo sistema nagrajevanja in organizacije dela.
V	tej številki glasila objavljamo Povzetek uvodnega prispevka o Programskih usmeritvah in strategiji dolgoročnega razvoja KTL, ki ga je podal predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije lov. Rižner:
"Danes smo se zbrali v tako velikem številu z namenom, da izmenjamo svoje poglede na naš skupni razvoj in da potem, ko se bomo dogovorili in sprejeli programske usmeritve le-te tudi dosledno uresničujemo. Tu ste zbrani delegati Vseh osnovnih organizacij iz vseh delov združenega poslovnega sistema KTL in menim, da je to Pravo mesto za političen dogovor za novo stanje, ki bo trajalo nekaj
let in ki bo zahtevalo polno angažiranje vseh delavcev delovne organizacije, še posebno pa komunistov.
Pred vami je na dnevnem redu obširen in celovit material, ki ga je pripravil in temu kolektivu ponudil poslovodni odbor in ki obravnava naloge in cilje tega 2.300-čla-nskega kolektiva, organiziranega v desetih temeljih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb.
Sedanji gospodarski trenutek v Jugoslaviji, ki je izredno težak in zapleten in ga karakterizirajo številni negativni gospodarski kazalci kot so: da se je družbeni proizvod zmanjšal lani za 1 %, da je udeležba gospodarstva v delitvi dohodka padla od 61 % v letu 1982 na 58% v letu 1983, da je gospodarstvu ostalo od porasta dohod ka le 50%, da se je produktivnost dela v SFRJ zmanjšala v letu 1983 za 3,4 % in da je produktivnost od leta 1979. padla za 7-8 %, da so ogromni problemi z zunanjo in notranjo lividnostjo itd., itd.
Še bi lahko naštevali težave, vendar menim, da pa nas to stanje le
ne sme demoralizirati, temveč obratno, to nas mora še podvojeno ohrabriti, da se zavemo težavnosti gospodarskih problemov in naredimo vse, da se stanje popravi. Največ lahko storimo, če stanje in razmere pri nas samih, v naši delovni organizaciji, začnemo spreminjati. Lahko rečem, da nismo bili nikdar malodušni in kapitulantski in da tudi tokrat ne bomo, kajti ohrabrujejo nas rezultati, ki smo jih v KTL dosegli lani. Tako je bil lani celotni prihodek povečan za 40 %, dohodek za 54% čisti dohodek za 53 %, osebni dohodki za 30 %, ostanek čistega dohodka za sklade za 120 % in sredstva poslovnega sklada za 105 %. Fizična produktivnost je bila za 6 % večja. Izvozne obveze smo izpolnili in jih povečali za 75 %. To je nekaj kazalcev uspešnosti, ki kažejo, da sm» lahko optimisti. Na te rezultate smo lahko izredno ponosni, še posebno če vemo, da smo jih dosegli v dokaj motenih družbenopolitičnih razmerah gospodarjenja. Da bi lahko naredili odločilni korak naprej pa potrebujemo svojo jasno oblikovano politiko razvoja in poslovanja, ki bo
obvezujoča in ki bo premočrtno strnila vse umske in fizične sile za lepši jutri."
V nadaljevanju je tov. Rižner poudaril nujnost, da za vsako ceno ohranimo sedanjo stopnjo mobilnosti proizvajalnih sredstev in bolje izkoristimo instalirane proizvodne kapacitete, kvaliteto spravimo na višjo raven, zaokrožimo finančno poslovanje, strnemo proizvodne programe, izvozu posvetimo vso pozornost, dosledno izpeljemo reorganizacijo in da se močneje povežemo v SOZD.
Svoj prispevek je zaključil z nesporno ugotovitvijo, da situacija zahteva polno angažiranje vseh delavcev, od nabave, prek proizvodnje, do prodaje, angažiranje vodstvenih, razvojnih, finančnih in drugih strokovnih delavcev ter dejal: "Če v tem uspemo, in razlogov da ne bi ni, potem ni bojazni, da po fazi ustalitve ne stopimo naprej z daljšim korakom."
Povzetek razprave in zaključke tematske konference bomo objavili v prihodnji številki glasila.
m.š.
•2 POROČILA PREDSEDNIKA KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA O DELU V LETU 1983
Najpomembnejše v obravnavi - področje delitve
osebih dohodkov in skupne porabe
*--lani konference osnovnih organi-*ac'j sindikata delovne organizaci-
je
so se na zadnji seji v tem man-
datnem obdobju sestali dne 26. |ar|uarja. Pregledali so zapisnika 2adnjih dveh sej in ugotovili, da 50 vsi sklepi izvršeni in oblikovali Mnenje o kandidatu za delavca s Posebnimi pooblastili in odgovor-n°stmi delovne organizacije za vodenje posebne finančne službe |°v. Stanetu Ocvirku. Predsednik °nference tov. Serec je podal tudi poročilo o delu v letu 1983, J katerega povzemamo naslednje: ,^°nferenca je imela v tem obdob-!u TO rednih sej, eno izredno sejo 'n eno skupno s kadrovsko koordi-naciio. Udeležba na sejah je bila Zel° dobra, saj je bilo na sejah v P°vprečju osem članov. Sej konfe-rence se (iz objektivnih razlogov)
1 udeleževal predstavnik osnovne Pf9anizacije sindikata temeljne organizacije "Sigma". Delo konfe-0V» ie več ali manj potekalo v . viru programske usmeritve, ki je
bila
sprejeta na 7. seji dne 17.3.
Eno najpomembnejših področij, s katerim se je konferenca srečevala, je prav gotovo področje delitve osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe. S tem problemom se v KTL srečujemo že vrsto let. Po živahnih razpravah, dogovorjenih spremembah in dopolnitvah osnovnih aktov in uskladitvah z novo zakonodajo, smo končno le prišli tako daleč, da lahko govorimo o referendumu za sprejem Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo. Do takrat pa nas čaka še obilo dela na izvedbenih aktih: Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo. Razvid del in nalog. Pravilnik o normativih in poskusni izračun. Tako kot vsako leto, so imele temelje organizacije različna stališča o razporejanju sredstev sklada skupne porabe. Kljub temu, da so sredstva omejena, smo se le dogovorili za združevanje za posamezne skupne akcije. Dosti je bilo govora o letovanju v počitniških
objektih, ki jih ima KTL kar precej. S samo akcijo smo pričeli zgodaj, vendar se je pri konkretizaciji zopet začelo zatikati. Pojavljale so se stare napake. Vse preveč je bilo dogovarjanja in usklajevanja ter tako zavlačevanja, bodisi glede cen, zamenjave prostih kapacitet, glede odstopanja kapacitet delovni skupnosti skupnih služb in temeljni organizaciji "Sigma" ipd. Po končani sezoni smo obravnavali stanje počitniških hišic na Cresu, ki žal niso več v brezhibnem stanju. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se nekateri letovalci v teh hišicah obnašajo neodgovorno do družbene lastnine in povzročajo s tem materialno škodo. Proti takim posameznikom ni do sedaj nihče ukrepal, še več, bojimo se povedati njihova imena, materialno škodo pa krijemo iz združenih sredstev. Dogaja se celo to, da v naših hišicah letujejo popolnoma tuje osebe. Tu bi moral sindikat nastopiti veliko bolj ostro in taka dogajanja preprečiti. Zato je konferenca sprejela sklep, da družbeni stan-
dard obvešča osnovne organizacije sindikata o takih letovalcih, le-te pa naj proti takim posameznikom ustrezno ukrepajo.
Rezultate poslovanja temeljnih organizacij in delovne organizacije je konferenca obravnavala vsake tri mesece. Izčrpno je bila seznanjena z gospodarsko situacijo v posameznih sredinah, o konkretnih problemih pa so poročali člani konference. Poslovanje v letu 1983 je bilo dobro, v primerjavi z letom 1982, so pa še vedno prisotni problemi, s katerimi se srečujemo že vrsto let — izvoz, likvidnost.
Nekajkrat je konferenca imenovala po tri člane v razpisno komisijo za imenovanje predsednika, članov poslovodnega odbora in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delovne organizacije. Omeniti moram, da smo se odločili za prehod od individualnega na kolektivno vodenje delov-
ne organizacije. To spremembo je bilo potrebno vnesti v Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in Statut delovne organizacije, kar je bilo s sprejemom teh aktov na referendumu tudi storjeno.
V nadaljevanju je tov. Serec spregovoril še o pomanjkljivostih, z že-Ijo, da se le-te v bodoče odpravijo. Za hiter in nemoten potek sej konference je potrebno, da imajo člani že izoblikovana stališča oz. sklepe svoje sredine. Iz prakse vemo, da ni vedno tako. Večkrat se je zgodilo, da posamezne osnovne organizacije sindikata gradiva sploh niso obravnavale, bodisi iz objektivnih, bodisi iz subjektivnih razlogov. Zato smo isto problematiko obravnavali na več sejah. Materiale se pošilja v temeljne organizacije, predsedniki osnovnih organizacij sindikata pa jih ne dobijo neposredno v roke. Ta problem je bil že večkrat izpostavljen in sprejet je bil sklep, da je potrebno taka gradiva pošiljati na predsednike osnovnih organizacij sindikata posameznih temeljih organizacij. Večkrat pa material dobimo kar pred sejo, potem pa se je potrebno odločati brez svoje baze. Ker so časi odbornikov že minili, moramo spremeniti tudi stare navade.
saj imamo že nekaj časa vgrajen delegatski sistem. Čeprav ne gre vedno za najpomembnejše odločitve, je potrebno tak način odločanja opustiti, gradiva pa dostaviti vsaj teden dni pred-sejo, v kolikor je to mogoče. Moti tudi to, da so .včasih sklicane seje z zelo kratkim dnevnim redom, ker smo vezani na kakšen rok. Zaželjeno bi bilo, da je takih sej čimmanj ali pa sploh ne, saj smo člani konference iz različnih krajev in vsak s svojimi obveznostmi, tako da se je seje včasih zelo težko udeležiti. Več pripomb je bilo slišati tudi na to, da so roki za sprejem raznih aktov izredno kratki, posebno za spreje-
TOZD Kartonažna Ljubljana TOZD Val karton Logatec TOZD Lepenka Tržič TOZD Kartonaža Bakek TOZD Jelplast Kamna gorica TOZD Tika Trbovlje TOZD Kuverta Ljubljana TOZD Papirna konfekcija TOZD Embalažni servis Koper TOZD Sigma Gornji Milanovac DSSS
manje zaključnih računov ter periodičnih obračunov ter je tako skoraj nemogoče organizirati razprave po sindikalnih skupinah in na samoupravnih organih. Menim, da je problem tudi v povratni informaciji, ki naj bi jo člani konference posredovali v svojo bazo. Informirajo lahko le izvršni odbor, celotni kolektiv pa izredno težko. Zato bi morala konferenca več Uporabljati možnosti informiranja z internim'glasilom.
Tov. Serec je poročilo zaključil z zahvalo članom za udeležbo na sejah in sodelovanje s pestrimi diskusijami, ki niso bile redke. Zahvalil se je tudi poročevalcem, dru-
gim vabljenim in tajništvu samoupravnih organov.
Podano poročilo so člani konference soglasno sprejeli. V nadaljevanju seje ie bila ugotovljena nova sestava konference za mandatno obdobje 1984/86, pod tekočimi zadevami pa so navzoči razpravljali o letovanju v letošnjem letu. Glede .razpisa za letovanje je bilo sprejeto stališče, da se objavi čim-prej in da naj vsebuje tudi cene, ko bodo potrjene.
Nova sestava konference osnovnih organizacij pa je sledeča:
ČLANI:
NAMESTNIKI:
KOVAČEVIČ Dragan ČUK Alojz GAŠPER Ivo BUČAR Janez ERŽEN Zdravko SIMNOVČIČ Alojzija MORE Anton MRAMOR Viktor KOZLAN Oktavij MIHAJLOVIČ Radoje SAVNIK Franc
BAN Marjan ISTENIČ Franc KOSELJ Milica UDOVIČ Stojan BOLČINA Zdravko PLEVČAK Majda OGRIZEK Branko PANJAN Peter KOFOL Ondina VUJIČIČ Momčilo ŠKERL Marko
Konstitutivna seja konference bo 19. marca, ko bo izvoljen nov predsednik in njegov namestnik.
TUDI PRI NAS ŽE PRVI PRIMERI PREDČASNE UPOKOJITVE PO DOLOČILIH NOVEGA POKOJNINSKEGA ZAKONA
V enem od naših zadnjih Glasil smo objavili prispevek o možnostih predčasne upokojitve delavca po določilih novega pokojninskega zakona. V mesecu februarju smo prisostvovali slovesu naše delavke Ivanke Topolnik iz DE—30 TOZD Kartonažna Ljubljana, ki je že koristila to ugodnost. Na vprašanje, kaj jo je pripeljalo do tega,
da se je odločila po 24 letih dela v KTL za predčasno upokojitev, je dejala:
"Začetka nisem mislila, da bi to koristila, toda kmalu sem uvidela, da zadnje čase pravzaprav nisem sposobna za ničesar več! Od časa do časa sem hodila na bolniško, zato sem smatrala, da to že ni več
normalno delo, kar je bilo povod za tako mojo odločitev."
Njena sodelavka Slavka Turšič nam je ob tej priliki dejala, da je v enoti njej in vsem ostalim zelo žal, da Ivanka Topolnik že odhaja v pokoj.
Predsednik osnovne organizacije sindikata DE—30 Anton Oražem pa je bil pri tem še bolj konkreten, ko je dejal:: " Če bi moral iskati vzor za to, kakšen mora biti delavec, potem bi se odločil za "tip delavca", kakršna je bila Ivanka Topolnik. Take delavce smo mi vsi vedno cenili, saj so bili to naši delavci, ki so bili zanesljivi, niso odklanjali dela, bili so zelo vestni do dela in mislim, da je to tisto, kar je pri delavcu za vzgled."
V imenu uredništva smo zaželeli delavki veliko zadovoljstva v pokoju ter obenem vzpodbudo, da spremlja informacije v Glasilu KTL o naših delovnih uspehih in pa težavah.
M. S.
nadaljevanje s 7. str.
—	kartonažerstvo —
panoga, ki se bavi z mehansko predelavo predvsem papirja, kartona in lepenke, t.j. z izdelavo škatel j, papirne konfekcije, pisarniških potrebščin, izdelkov za razmnoževalno tehniko in drugih papirniških potrebščin a: paper convert ing f: transformation du papier n: Papierverarbeitung
—	papirna konfekcija —
del kartonažerstva, ki se bavi z izdelavo takih izdelkov iz papirja, kartona in lepenke splošne uporabnosti, za katere serijsko izdelavo ni potrebna predhodna individualna tehniška specifikacija, a: manufacture of paper readV made articles
f: confection des articles en papi' er
n: Papiervvarenkonfektion
—	papirna galanterija —
del kartonažerstva, ki se bavi predvsem z izdelavo drobnih izdelkov iz papirja, kartona in lepenke za osebno uporabo a: fancy goods manufacture f: faconnerie des articles en papi' er
n: Papiergalanterie
10
J
Ob upokojitvi
Na Cresu smo posadili drevesa
ANE - MARIJE ŠTRUKELJ
V letošnjem letu bo tudi v delovni enoti 10 temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana odšlo v pokoj večje število delavcev. V četrtek, 1. marca smo se tako poslovili od naše sodelavke Ane—Matije Štrukelj, lanskoletne dobitnice Plakete DO KTL, ki je vseh 35 let delovne dobe delala v naši delovni organizaciji. Čeprav bo šele januarja prihodnjega leta stara 50 let. Pa ji določilo v novem pokojninskem zakonu omogoča, da se ji je v delovno dobo izjemoma vključilo tudi njeno delo še pred 15 let starosti, ko je prišla komaj 14 let stara v KTL.
Ob slovesu od svoje sodelavke ji je namestnik predsednika osnovne organizacije sindikata DE —10 Ma-
rija Trdan deklamirala za to slovo lastno besedilo posvetila:
"Draga Nuša dan prihaja, ko v pokoj boste odšla, da bi dolgo ga vživala, srečna, zdrava v njem bila.
Smo sodelavci se zbrali, da slovo od vas bi dali, saj spominjamo se vsi, kako bili ste pridni vi.
Ko so stroji ropotali, poleg /j jih ste Nuša stali, s svojim delom botrovali, da živimo bolje mi, ki za vami smo prišli.
'Naj izročim zdaj vam to darilo, posvetilo vpisano v knjigo, za spomin v imenu sindikata in pa šefa našega obrata."
M. S. - M.T.
^Hjiga za lep spomin ob slovesu
Mnogi, ki smo letovali v preteklih dveh letih v počitniških hišicah v Martinščici na Cresu, smo bili ob opremljenosti in udobnosti bivalnih prostorov, kar razočarani nad okolico hišic. Gradbeniki so pač gradbeniki, cilj jim je postaviti zgradbo, ob tem pa neusmiljeno uničijo okolico. Da bi popravili to pomanjkljivost so v mesecu decembru preteklega leta delavci mengeškega podjetja SEME-SA-DIKA posadili okoli hišic razna drevesa, grmičevja in rože, ki bodo čez nekaj časa dala novo podobo okrog naših hišic. Povedati moramo, da nasaditev ni bila
poceni, stroški so bili cca 21 starih miljonov.
Ne samo zaradi denarja, ki je bil porabljen ampak tudi zaradi boljšega počutja med letovanjem, naprošamo vse, ki bodo letos in kasneje letovali na Cresu naj čuvajo nasade. Naj to ne izveni kot parola, kajti od decembra do danes so nam že ukradli dve drevesi, če pa bomo še kot posamezniki odnašali posamezne borovce, ciprese in vrtnice bo septembra tam ostala puščava, kot je bila pred letom dni.
V.D.
Posajena drevesa pred našimi hišicami
DELAVCI KTL
IZPOLNITE PRIJAVNICE ZA LETOVANJE OBJAVLJENE V BILTENU KTL
Podelitev priznanj Zveze telesno kulturnih organizacij Ljubljana - Center
ot vsako leto, je ob zaključki |. 0rtnih tekmovanj v občini Ljub na/'a Center, Zveza telesnokultur 0r9anizacij pripravila podelitev žr»anj in pokalov na športnenr r°Čju občine Ljubljana Cente a leto 1983.
el itev je bila v prostorih stolp-*ce PTT, kjer so se zbrali tudi lav0rtn'ki-rekreativci, športni de-njgCl ‘n drugi, da bi prejeli prizna-rQ„,Za dosežke na športnem pod-,u v minulem letu.
*liko število tekmovanj, ki jih je Ce9anizirala ZTKO - Ljubljana nter so $e udeležili tudi predsta-
vniki KTL in v nekaterih disciplinah dosegli prav lepe uspehe, predvsem tukaj mislimo na smučarje ter igralke namiznega tenisa.
Tako so smučarke zasedle drugo mesto, moški pa so bili najboljši in so zasedli 1. mesto, dočim so tekmovalke namiznega tenisa KTL zasedle 2. mesto.
DO KTL je bilo izročeno tudi priznanje za razvoj športne rekreacije v občini Ljubljana — Center, katere so še prejeli:
PTT, LJUBLJANSKA BANKA, ROG in STATISTIKA.
OBNOVA POČITNIŠKEGA DOMA
V FIESI
Že nekaj let opažamo, tako letovalci kot tudi služba za organiziranje letovanja, da počitniški dom v Fiesi ne nudi več počitniškega standarda, ki bi zadovoljeval današnje potrebe. Predvsem mislimo tu na bivalne prostore. Ideja o obnovi doma je stara že več let, vendar nam finančna sredstva zadnji dve leti pa tudi predpisi, niso dovoljevali večjih pogojev. V letošnjem letu bomo iz sredstev sklada skupne porabe združili 5.000.000.— din, ter jih namenili za preureditev stare zgradbe ter obnovo strešne kritine na njej in nad jedilnico.
Kaj bomo preuredili v stari zgradbi? Osnovna ideja je, da predelne stene v sobah podremo tako, da namesto dveh dvoposteljnih sob
dobimo eno večjo. Ali bo v tako povečani sobi obnovljeno samo pohištvo ali pa bo v sobi tudi kopalnica s sanitarijami in čajno kuhinjo, se bomo še odločili, ko bo izdelan s stroški ovrednoten projekt.
V primeru, da bo obnova zahtevala večja gradbena dela, potem v tem delu doma letos ne bo še možno letovati.
Končna odločitev ob času oddaje prispevka za Glasilo še ni podana, zato vas bomo o poteku obnove še obveščali. Kako pa bo z letovanjem v starem delu preberite obvestilo v Biltenu, ki bo namenjen letovanju.
DRUGO MESTO KTL
NA TEKMOVANJU PAPIRNIČARJEV SLOVENIJE V VELESLALOMU
Samo tri tedne po izvedenem smučarskem prvenstvu KTL smo se letos že 18. februarja udeležili tudi smučarskega prvenstva SOZD Slovenija papir, ki ga je v letošnjem letu organiziral Rudnik kao-lina in kalcita iz Kamnika na Veliki planini.
Kakor smo ob našem prvenstvu na Črnem vrhu nad Idrijo imeli smolo z vremenom v neprijetnem dežju, pa smo nasprotno na Veliki planini doživeli sibirsko burjo z mrazom in meglo. Ko sem se namreč s sedežnico dvigal k vrhu hriba me je mrzel veter tako prepihal, da se nisem več ogrel niti od treme na samem startu, kaj pa, da bi po svojem končanem nastopu še imel voljo za smučanje.
Žal se je s strani organizatorja v letošnjem letu pri samem tekmovanju zgodilo tudi nekaj nerazumljivih napak, ki so predvsem našo KTL lahko nedvoumno trdim veljale 1. mesta v ekipni uvrstitvi. Naš tekmovalec Ferini, ki je eden najboljših smučarjev KTL je po izračunu izvajalcev tekmovanja smučal tako slabo, da je dosegel najslabši rezultat izmed vseh nastopajočih v tej kategoriji. Vkljub delavčevem takojšnjem posredovanju, da je moralo priti pri njegovem vpisu doseženega časa na kartončku do sigurne pomote, saj je vozil vso progo normalno brez kakršne koli napake, kaj šele padca, pa je naletel na molk s trditvijo da pri njih ni moglo priti do napake. Tudi urgenca Mirka Plaznika v Kamniku takoj po prihodu ni spremenila ničesar, ker je predstavnik organizatorja stal na stališču, da se je z izvajalcem tekmovanja dogovoril, da se vse pritožbe rešujejo na licu mesta. Naj pri tem navedem, da organizator sploh ni imel pri sebi zapiskov računalniškega merjenja časov, kar bi vseka-
kor moral imeti, če je tako tekmovanje kar pošteno zaračunal v ceno za udeležbo vsakega posameznika. Še manj, na sam posvet pred razglasitvijo oz. izračunom sploh ni prišel nihče od izvajalcev tekmovanja, tako da je vsaka naša upravičena pritožba bila že v naprej obsojena na neuspeh. Vsekakor smatram, da bi bilo nujno potrebno za izvedbo takega tekmovanja preje podati vsem vodjem ekip neka navodila o vseh fazah izvedbe tekmovanja, čeprav bi pravilneje bilo, da so to pismena, ki jih ni mogoče kar po svoje tid tekmovanja do tekmovanja enostransko spreminjati.
Naj torej te pisane besede dajo vzpodbudo, da se čimpreje, morda že tudi za organizacijo letnih športnih igrah s strani ustreznih skupnih služb SOZD pripravi taka pravila in manj kot namen, da KTL ni ponovno prva.
Po končanem tekmovanju na Veliki planini je bilo organizirano družabno srečanje vseh udeležencev tekmovanja in vabljenih gostov v Kamniku, kjer so bili tudi objavljeni rezultati tekmovanja in podeljene medalje in pokali. Ker so rezultati naših tekmovalcev objavljeni drugje, naj navedem le, da smo v skupnem dosežku moških in žensk dosegli drugo mesto. Vem, da smo včasih za tak uspeh prejeli pokal za kasnejši spomin na tak dogodek, no letos tudi tega za drugo in tretje mesto ni bilo.
Po prejemu medalj in pokala za najboljšo žensko ekipo so tri dobitnice medalj za bralce Glasila KTL v razgovoru povedale naslednje:
STANKA HORVAT iz Jelplasta v Kamni gorici, je kot dobitnica zlate medalje dejala, da ima kar obi-
Dobitnice medalj za KTL in pokala
čajen počutek, saj je tega, da doseže najboljši rezultat že kar vajena. Nato pa je na naše hudomušno vprašanje, če ne bi bila nič presenečena ako prvega mesta ne bi dosegla, dejala, da bi tudi to lahko prenesla. Drugače pa naša Stanka goji smučanje samo v rekreativne namene in nikjer športno ne tekmuje, toda da smuča že od svojega četrtega leta starosti. Smučati je začela kar doma za hišo, prvega tekmovanja pa se je udeležila že z osmimi leti ko je še hodi: la v osnovno šolo.
JELKA TISLER, delavka iz TOZD Lepenka je o tekmovanju dejala, da je bila proga dobra in morda zanjo malo prelahka. Smučati je pričela šele z 18. leti, do-čim se tekmovanj udeležuje šele od časa, ko je prišla v Lepenko. Poudarili smo torej, da smuča rekreativno, tudi skozi vratca in da s tem daje lepo vzpodbudo vsem ostalim delavkam KTL, naj se ji v takem smučanju pridružijo. Če bo vsaka poskusila, je dejala, bo lahko uvidela, da to res ni težko.
IRENA GRDADOLNIK iz Rovt nad Logatcem, smuča že od 5. leta starosti, dočim se je tekmovanj pričela udeleževati že v 3. razredu osnovne šole na občinskem tekmovanju. Sedaj pa smuča samo še v rekreativne namene, zato vabi tudi ostale sodelavke, naj se pridružijo v naših kolektivnih smučarskih tekmovanjih.
Tako vzpodbudo je izrekla tudi ena naših najmlajših udeleženk Janja GOLOB, ki je zelo oklevala zaradi prihoda, toda je sedaj po tekmovanju izredno vesela.
Ob zaključku pogovora z našimi udeleženci je Jože ŠTUCIN smatral, da je bilo tekmovanje uspešno in da predvsem - čestita Marjanu
ZAPLOTNIKU, ki je kot dedek dosegel zelo dober rezultat. Seveda mu le-ta ni v tem ostal dolžan, ko je dejal:"Zelo hitro za menoj prihaja!"
Janez VOGELNIK, pa je bil mnenja, da se je na današnjem tekmovanju izkazalo, da imamo le boljšo žensko ekipo kot moško.
Poleg drugih pa sem za razgovor poprosil tudi direktorja Tovarne celuloze iz Obirja v sosednji Avstriji Feliksa VVIESERJA, ki je dejal:
"Mislim, da je udeležba delavcev Celuloze iz Obirja pri vaših igrah papirničarjev SR Slovenije sestavni del sodelovanja Obirja in celotne slovenske papirne industrije. Osebno si ne bi znal predstavljati uspešnega ekonomskega sodelovanja brez kulturnega, športnega ih vsega ostalega sodelovanja. To j® bil vedno naš namen in naš cilj ter mislim, da je prav to tisto, kar si želijo naši delavci — naši in vaši ljudje.
Na vprašanje ali se bodo udeležil' tudi letnih iger v kolikor bodo organizirane je dejal: "Letnih iger s® bomo sigurno udeležili. Prav tako pa sem danes predlagal vašim odgovornim delavcem — organizatorjem tudi današnjih iger, da si želi' mo tCidi sami enkrat v naslednjih letih organizirati to smučarsko tekmovanje na Koroškem. V dogovoru z vami, pa bi to lahko storil' tudi že v prihodnjem letu."
Za podane besede sem se Feliksf VVieserju prisrčno zahvalil in jih1 zaželel še veliko športnih in se ved® tudi poslovnih uspehov ter mnogo skupnega sodelovanja.
Zimske papirniške igre SOZD Slovenija papir 1984
v organizaciji DO RUDNIK KAO-LINA IN KALCITA - Kamnik so se na smučišču Velika planina odvijale papirniške igre SOZD Slovenja papir v veleslalomu za leto 1984.
Kljub dokaj mrzlemu in vetrovne-mu vremenu je bila proga dobro Popravljena, tako da je imelo preko 230 tekmovalcev dobre pogoje za tekmovanje.
Tekmovanje se je odvijalo v štirih foških in treh ženskih kategoriji- Na teh igrah papirničarjev SR Slovenije so nastopili tudi predstavniki DO Kartonažne tovarne v
vseh starostnih skupinah, razen v disciplini žensk nad 35 let, kjer nismo imeli nobene predstavnice. Kljub temu so se naše tekmovalke dobro uvrstile in v skupni oceni zasedle prvo mesto. Dokaj močno ekipo smo imeli tudi v moški konkurenci, saj je v kategoriji tekmovalcev C, tov. Lapanja Miro zasedel 1. mesto, dočim je tov. Zaplotnik Marjan med najstarejšimi tekmovalci osvojil tretje mesto. Tako so moški v svoji skupini zasedli 2. mesto za ekipo DJURO SALAJ, ki je tudi v skupni uvrstitvi (moški, ženske) osvojila prvo mesto.
Razglasitev rezultatov in podelitev medalj in pokalov se je odvijala v Srednješolskem centru RUDOLFA MAISTRA v Kamniku, kjer se je potem ob prijetni glasbi nadaljevalo srečanje papirničarjev.
REZULTATI:
Ženske C:
1.	ČASAR Marija—Papirografika
2.	BRELIH Rada-SOZD
3.	BABNIK Milena-Papirnica Vevče
Ženske B:
1.	HROVAT Stanka-KTL
2.	OMAHEN Nada-Papirografi-ka
3.	BOKAL Eda-Papirnica Vevče
11. CORN Barbara—KTL Ženske A:
1.	GRDADOLNIK Irena-KTL
2.	TIŠLER Jelka—KTL
Moški D:
1.	KRANJČEVIČ Vinko-Djuro Salaj - Krško
2.	VOGLAR Rudi-Djuro Salaj Krško
3.	ZAPLOTNIK Marjan-KTL 11. RADON Flore-KTL
17. MEGLIČ Andrej-KTL 19. SEME Milan—KTL
Moški C:
1.	LAPANJA Miro-KTL
2.	HOČEVAR Franc-AERO Medvode
3.	STRASSER Adolf-OBIR 5. KOGOJ Jože-KTL
18. ŠTUCIN Jože-KTL
27.	VOGELNIK Janez—KTL
28.	BRICELJ Milan-KTL
Moški B:
1.	TOMAŽIN Janez-AERO Medvode
2.	KIRSCHE Erich-OBIR
3.	NOVAK Toni-AERO Med vode
9. MALOVRH Milan-KTL 25. BAJC Florjan-KTL 27. MARUŠIČ Andrej-KTL
Moški A:
1.	ROZMAN Franc-OBIR
2.	ROZMAN Albert-OBIR
3.	LACH Engelbert-OBIR 5. AVSENIK Drago-KTL 7. KOVAČIČ Darko—KTL
14. PREVEC Boris-KTL
SKUPNO:
Ženske — KTL
Moški — Djuro Salaj Krško
EKIPNO:
DJUROSALAJ KRŠKO KARTONAŽNA PAPIRNICA VEVČE
** HUMOR **
Vrtalo
... O VARSTVU MATERINSTVA
osmomarčevska RAZMIŠ-
LJANJA .... O ENAKOPRAVNO-
^avsezgodaj ji je mož pripravil ZaJtrk.
?tr°c' so ji počistili kuhinjo. v°delavci So ji skuhali kavo.
i' je podaril rožo.
Ir|dikat ji je govoril o njeni vlogi pJ, ruženem delu.
se je počaščeno in sreč-
P°čutila
P o D
le ■ po službi so zavili na liter be-Orr ^aR°čina je naredila svoje. še|Sla na tudi sodelavec je ie *e p*a^al 2, ona pa 3 dinar-'vela enakopravnost !
>.lna rešitev nagrad-
2/84KR|ŽANke IZ GLASILA št.
o$a *^AVNO: trakovi za, kap, dovi"teleprinterie' voz- plan Arpa"
Zebra''.reta- Ani- vanadii- lgor, • *K, ZRN, pocukniti, JA,
Nekaj mesecev je pred in po porodu ostala doma. Rodila in negovala je otroka. Med tem časom v službi ni napredovala tako kot njen kolega. Še več, ko se je vrnila na delo tudi svoje mize ni več imela.
...O ISKRENOSTI
Da bi jim izkazali pozornost, smo jim podarili rože.
Kupili smo jih iz sindikalnega denarja.
Tudi čestitali smo jim.
P.S. Če ne bomo imeli dovolj sindikalnega denarja za izlet, vemo da so one tega krive.
Mao, tir, t, Jerome, Vnukovo, Ra cin, casino, IRL, listnica, ena, IM lok, tajništvo, iskra, oljka, KC orna, ag, Tsavo, ius, PV, ra.Olint znak, Ahiles, IR, asket, Annapolis BK, NR, laik, pav, Lesnina, K,sa dika, askeza, klicaj, GT, dotacija Sand, PK, ar, yb, parazol, aorta
jod, apanaža, oklopnica, njiva, raka, evnuh, lift, ee, stot, ol, tre-mor, mape, zulu, Cankova, antipod, borac, Sofokles, Ivan, KB, TA, oer, vojska, Lear, Gita.atom, hermes, talilo, ora, registratorji, PD.
GESLO: KTL TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA
Žrebanje naše križanke iz Glasila KTL št. 2/84-februar smo izvedli 16. marca 1984. Vsekakor je po več mesecih prišla med bralce zadnja številka Glasila več dni pred določenim rokom, kar je imelo iz-gleda odziv tudi v izredno velikem številu poslanih rešitev.
Izmed 105 poslanih rešitev nagradne križanke so za pravilno poslane rešitve bili izžrebani naslednji reševalci:
1.	nagrada	REŠ Mija
	500 din	DSSS
2.	nagrada	PETAN Julka
	400 din	Lj.,Ptujska 27
3. nagrada		ROB Ana
	300 din	DSSS
4.	nagrada	ŠKOBIČ Darinka
	200 din	DSSS
5.	nagrada	MUSEC Tonika
	100 din	TOZD Valkarton
Ob zadnjem žrebanju je bilo kar veliko število tistih, ki so jim napake odvzele nagrado, predvsem pa je interesantno, da je kar prvih sedem izžrebanih bilo zaradi tega izločenih. Tako so izpadli: Mesti-nšek Borut, Dornik Meta, Pertinač Valentina, Plaznik Mirko, Pekle Vlado, Kmet Branka, Pirc Angelca, Čepon Anica, Ravnik Vera in Kuralt Boris.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 3/ 84 — marec
Med pravilnimi rešitvami bo izžrebanih 5 nagrajencev:
1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada
5.	nagrada
500- din 400,- din 300,- din 200-din 100- din
Rešitev celotne križanke in ne samo geslo oddajte osebno ali pa pošljite v zaprti kuverti z oznako "NAGRADNA KRIŽANKA" na naslov:
KTL, Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16, najasneje do 6. aprila 1984.
SKUPIM
GLAS-
Umkov
CiSKl pts Ar. /4101 s/
k)AČlKJ
Y1U.K>&
Robov
splet)
PLETE-
tAsr
STOJA-
LO
TOR mo
amer.
nesou
L-AbJA

TOLE
perko
RANO-
CEL-
NIK.
LlUBK.
m.ime.
!■ IME 2IVAL. NOGA
A
<*
6.U0NA.
-PAR-
T€-
KbOR PRI bo -SWA LTUbl
KRHKO
STARA
POPEVKA
"4
prevoe.
SREbST.
MoRbtv
VELIKAN
Ofc>l-
ČA7
smrtni
BOT
ORob7£
EA
kov inč:
t£KA V Bosni
R1MVJAN
POLhR&V
MESTO
NA
UOKAlbU
CR.ČRKA
ENOTA U PRITISK
OKRAS.
PTICA
MLAJŠA
KAMENA
iNtusr.
RAST L.
LATIN.
VEZNIK
CHAP-
LINOVA
RENA
NATRI!
POLOAAT
PRI ŠAH-U
RIMSKA
Štiri
4RAB.
2RE.BEC
TELO -VARNA PRVINA
MORALA
VRSTA
ANTlVor.
lob
IGRAL. KARTA
RA RA
METER
MESTO V FRAN "ITI
UblUS
MASE.
PESNIK.
Avsec,
tomal
v
GR. BOG VETROV
KoT V ASTkoN
čas
fcWl
VOJNfc.
TUUJO
AMER.
KUNA
vrsta
RLU-
NTAbNK
PUŠČAVA V ČILU
pl. Mest®
ITALlTE.
EGIM.OG
FRANC.
PISATELT
VRSTA
VINA
NASICE

KRAT
NA
GORE-
KJSKEM
STANE
bt-RR-,eR
VISOKA
VRPET1HA
zvrtana M£ST4
KONJSKI

PRIPRAUA RA N£ FANTE
hVOTNA
PCfTEZA
SABU
VANbA, GERLOVIČ
S.AhlR.
JELRRO
PlRUJA
POLT E-bELKA
iamrr.
Kopitar
GERMAN.
OREL
MUA t-A ORČVTL.
PLIN L OSTRIM VONJE>
FtGURA
ČETVORKI
po UTE HA
S LOVEt.
P £»tH
PISAT.
MEŠKo
bESMON
URNAL
LOTR&
M£k)
RVbE
SANTE.
HER.HE-
OU -
kamost
0C.OVAR Z. OMI
KRAT
PRI
LTUBLl.
PLAKAT
votlina
V TKIVU
Rhfcčl
KRli
eden
Lena
HENRI -
L A bo MAJCEN
SANKE
OBLIKA
MOSUH.
VERSKI
POGIAV.
NAbOM
KAVA
LUKA
V
IZRAELU
NAS P KoT. PRAVICČ-
LITIT
tropska
PAPIGA
VISOKA PLANOTA V TULIT,
alpah-

STROKOV.
IAKEMI76

UbAV
>

<e*Si


n*'
£» ...
vCu%s .
S. X. >v^ .. X. •"	'
tj . -

OPIS
Popo-
tovanja
koliba
GROBA
TKANINA
V01NA
>ŽTA
PREK
RVONE.
CELTE
bOLGO c ASOV.
ofcBoB TE
EGIPCL.
fcoG-
SORJCA
MOLlB-
bEN
TERERo V SR
OGRIN-
TALO
INbmkl
BftOBU.
MITOL.
ATEN.
K-RALT
NAŠA IGRALKA (EVA)
VERNIK
OBbL-
LANA
2EMGA
TOVARNA
V
CELTU
povr-
šinska
MERA
TOV£.
nosa
VLABA,
Moc
TRENING
(^RŠKA
oRKA
IfcRAllO'
RITEV
ŽkoLic

x
KRAb-
LTlVEC
AVSTRH.
PoRoč
AG-ENC.
TERMOJ
ofoKIV A TL A NT.
NEM.PIU) TOP
MOŠKO
IME
TUTE Z. IME
IRIbll
KkAlttU
aut>Q
LMBA-
LARE-
RBob-
LTAT
bRlAV-
K)l
VbAR
TAVAb-
UAV
TOLKAc
ANBRIč
BEL, POHIŠTVA
UČ£N!£.
2.IML
ORNAN-
TEVAVjC
KRŠČA-
NSTVA
r
TS-cM
<r
PLASC
MESTO
OR
k)\lU

5.0RENJ.
MESTO
SA STAVIL 1W RISAL LUPAN<|C v\ATVAR
VOJAŠKA S PRIT" nosi;
bUMNl
ČENJE.
JAMSKI
Plini
ITALIJAN M> \ML
SC.H5.U
^ARia
KARLO MAC
V. AMER INBUAN,
UOROL*)-
AVICA
PREPROSTO
ORotTE
TEKOČA MAŠČOBA
V IN O Rob
RASTLINA
PRVOTNI
PREBIVA
LLC
lTbUTL
RERA-
17.1 TO p PteJBAVlL
boBA PRCb Reali-Rmom
GRŠK|_
poTblOČ
PEVEC
PIJAČA ST.SLOVANOV
TOMA?.
NENIČ
IVAN CANKAR
IVAN KRI LOV
REMLTE
PETER
TENKO
ON'C ANA
NOVAK
VILA
TOPLI E-
ntl
						MESTO N& JAP. OT. HoNŠu					O i^>			KRILO R1MSKČ LčGlTL				GLAVNI ŠTEV NIK				
NAGRADNA KRIŽANKA																						
1	2.	i,	4	S	6	7	8	3	io	41	41		14	45"	46	17	48	49	hjD	11	ii.	2*.	24
) KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZD/ )Ž - PREDSEDNIK IN C LANI - SLAVKO LA! _ VORNI UREDNIK TATJANA ČERIN, TEHNIČNI U »NJE IN INFORMIRANJE KTL - LJUBLJANA ČU

S&e&i '
NAKLADI 2500 IZVODOV, IZHAJA MESEČNO, UREJA UR K, MARTIN JELNIKAR. MIHA CELARC, MILAN TOZD TIKA TRBOVLJE. UREDNIŠTVO: OD