Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 3, maj-junij 2008 Pregled stanja na področju e-izobraževanja v Sloveniji Tanja Arti1, Rok Kokalj2, Dejan Dinevskr, Borka Jerman Blažič Institut “Jo`ef Stefan”, Laboratorij za odprte sisteme in mre`e, Jamova 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, tanja@e5.ijs.si; borka@e5.ijs.si 2 Nevron d.o.o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana, Slovenija, rok.kokalj@nevron.si 3 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija, dejan.dinevski@uni-mb.si Slovenija na podro~ju uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobra`evanju ter v zavedanju pomembnosti e-izobra`evanja zaostaja za drugimi dr`avami Evropske unije. Glede na raziskave, ki so bile v preteklosti pripravljene na tem podro~ju znotraj razli~nih institucij, lahko povzamemo, da se v Sloveniji pravi razvoj in uporaba e-izobra`evanja prazaprav šele pri~enja. V prispevku bodo prikazani dosedanji razvoj in pomembnejše iniciative na podro~ju e-izobra`evanja, stanje uporabe e-izobra`evanja v slovenskih podjetjih, visokošolskih in višješolskih institucijah ter trenutno stanje e-izobra`evalne ponudbe na slovenskem trgu. Predstavljen bo osnutek Nacionalne strategije e-izobra`evanja 2006-2010, katere glavna vizija je do leta 2013 vzpostaviti u~inkovit in v celoti informacijsko podprt nacionalni sistem izobra`evanja ter tako zagotoviti trajnostno gospodarsko rast, blaginjo in kakovost `ivljenja vseh dr`avljanov RS, hkrati pa postati sinonim za eno najuspešnejših dru`b na svetu, temelje~o na znanju, stalnih inovacijah in hitrem razvoju. Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, e-izobra`evanje, Nacionalna strategija e-izobra`evanja 2006-2010 1 Uvod Širitev Evropske unije, velika dinami~nost sprememb v svetovnem gospodarstvu, hitre tehnološke spremembe, svetovne mre`e z obilico informacij in pove~evanje pomena znanja so mo~no spremenile naše vsakdanje `ivljenjsko okolje. Nahajamo se v t.i. informacijski dobi, kjer nam sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in internet ponujajo neskon~ne mo`nosti na vseh podro~jih našega vsakdanjega dela, vplivajo pa tudi na vrsto in na~in pridobivanja znanj. E-izobra`evanje postaja danes vse pomembnejše in pomeni u~enje in pou~evanje z izkoriš~anjem sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. E-izobra`evanje pa ne pomeni samo “elektronsko”, temve~ tudi bolj “ekonomi~no”, bolj “efektivno”, oz. “izboljšano” in “izpopolnjeno”. E-izobra`evanje torej ozna~uje pridobivanje znanja, kjer sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija delno ali v celoti nastopa kot posrednik med akterji izobra`evanja oziroma izobra`evalno institucijo, izobra`evalcem in izobra`evan-cem. Na tem mestu je treba poudariti, da v strokovni literaturi obstaja veliko razli~nih definicij e-izobra`evanja. Lahko bi celo rekli, da obstaja toliko definicij, kolikor je avtorjev, ki se ukvarjajo z e-izobra`evanjem. V ta namen je celotno drugo poglavje tega prispevka namenjeno razjasnitvi nejastnosti v zvezi z opredelitvami tega pojma. Glede na pretekle raziskave o stanju e-izobra`evanja lahko povzamemo, da se v Sloveniji pravi razvoj e-izobra`evanja in tudi drugih oblik šele pri~enja. Trg ponudnikov storitev in produktov e-izobra`evanja se resneje oblikuje šele sedaj, prav tako pa podjetja šele sedaj razmišljajo o resnejšem in celovitejšem uvajanju e-izobra`evanja. Pri prakti~nem uveljavljanju e-izobra`evanja so še vedno v ospredju ZDA, Kanada in Avstralija. ZDA v e-izobra`evanju vidijo prvorazredno poslovno mo`nost, hkrati pa na~in u~enja in usposabljanja, ki je še posebno primeren za zaposlene. Evropska unija se je na te spremembe odzvala razmeroma pozno. Šele v zadnjih nekaj letih so direktive in smernice EU spro`ile ve~ uradnih iniciativ (»eLearning Action Plan«, »eLearning Initiative«, »eLearning Programme«, »i2010«, eEurope+), ki dokazujejo, da je vendarle dozorelo spoznanje o nujnosti hitrejšega, odlo~nejšega in sistemati~nejšega prilagajanja izobra`evalne politike in izobra`evalne ponudbe, kar je vse bolj potrebno zaradi novih dru`benih in tehnoloških okoliš~in ter zaradi spremenjenih potreb na trgu dela in gospodarskega okolja (Arh, 2005). Uvedba in razvoj e-izobra`evanja sta v prvi vrsti odvisna od tehnološkega razvoja, ta pa od politi~nega interesa oz. vladnih in regionalnih pobud. Upoštevati je treba celo vrsto dejavnikov, kot so `elje, zahteve in potrebe tako izo-bra`evancev kot izobra`evalcev, prilagoditev u~nih procesov in u~nih gradiv, dodatna usposabljanja, vsebinsko in A 155 Organizacija, letnik 41 Razprave številka 3, maj-junij 2008 tehnološko podporo, prilagoditev obstoječe regulative in drugo. Vsi ti dejavniki se lahko pojavijo kot pospeševalci ali zaviralci razvoja e-izobraževanja. Da bi bili v čim večji meri spodbujevalci razvoja, posamezna telesa in službe EU sprejemajo različne direktive, smernice in dokumente, katerim bolj ali manj uspešno sledijo vse članice EU. Skladno s temi direktivami mora tudi Slovenija sprejeti smernice, ki jo bodo vodile in spodbujale pri doseganju zastavljenih nacionalnih in ciljev EU Krovni dokument - Strategija razvoja informacijske dru`be v Republiki Sloveniji (si2010) - je bil sprejet konec meseca junija 2007. Strategija razvoja informacijske družbe v RS pomeni krovno usmeritev slovenske vlade na tem področju do leta 2010. Po svoji zgradbi sledi evropski pobudi I2010, v kateri so predstavljene poglavitne strateške usmeritve Evropske unije. Poleg evropskih usmeritev Strategija razvoja informacijske družbe v RS upošteva tudi vse pomembne nacionalne strateške dokumente. Strategija na podlagi ciljev I2010 opredeljuje ustrezna načela delovanja in konkretna področja delovanja, podrobnejšo obravnavo posameznih področij (konkretni cilji, kazalniki in ukrepi) pa prepušča področnim strategijam in akcijskim načrtom, ki jih z vidika države oblikujejo posamezna ministrstva. Nacionalna strategija e-izobra`evanja 2006-20101, kot ena izmed področnih strategij, ki je nastala leta 2006 in še čaka na javno obravnavo ter potrditev na vladi, sledi več ključnim nacionalnim ciljem v obdobju 2006-20132, kot so trajnostno povečanje blaginje in kakovosti življenja ali povečanje globalne konkurenčnosti s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva ter z učinkovitim vlaganjem v izobraževanje, usposabljanje, raziskave in razvoj. Osnutek Nacionalne strategije e-izobraževanja opredeljuje več strateških področij, katerih ukrepi bodo zagotovili hitrejši razvoj e-izobraževanja v Sloveniji, povečan nivo znanja med prebivalstvom ter posledično boljšo konkurenčnost tako posameznikov kot celotne slovenske družbe. V nadaljevanju prispevka so predstavljene različne opredelitve e-izobraževanja, dosedanji razvoj e-izobraževanja v Sloveniji in nekaj preteklih iniciativ na tem področju. 2 Opredelitev e-izobra`evanja Opredelitev koncepta e-izobraževanja in nadaljnih pojmov, povazenih z e-izobraževanjem, najprej zahteva natančno definicijo pojma e-izobraževanje. Opredelitev e-izobraževanja je toliko bolj potrebna zato, ker v teoriji in praksi naletimo na precej raznolika in raznovrstna ter neenotna pojmovanja e-izobraževanja. Pojem se je skozi čas precej spreminjal, še vedno pa se vzporedno uporabljajo izrazi kot so: izobraževanje na daljavo (angl. Open Distance Learning), spletno izobraževanje (angl. Web Ba- sed Training), računalniško podprto izobraževanje (angl. Computer Based Training), tehnološko podprto izobraževanje (angl. Technology Based Learning) in on-line izobraževanje (angl. On-line Learning). Našteti pojmi pa nimajo istega pomena. E-izobraževanje je veliko širši pojem kot on-line izobraževanje, ki je uporabljeno zgolj za uporabo internet/intranet/LAN/WAN izobraževanja, kar pomeni, da izključuje uporabo CD-ROM-a. Spletno izobraževanje lahko opredelimo kot ponudbo formalnega in neformalnega izobraževanja ter usposabljanja, z njimi povezanih aktivnosti, procesov, skupnosti in dogodkov, ki poteka preko uporabe elektronskih medijev, kot so internet, intranet, CD-ROM, DVD, TV, telefon ipd. S pojmom e-izobraževanje razumemo celovito informacijsko podporo izobraževalnemu procesu (Dinevski, Plenkovič, 2002), torej pridobivanje znanja, kjer informa-cijsko-komunikacijska tehnologija delno ali v celoti nastopa kot posrednik med akterji izobraževanja oziroma izobraževalno institucijo, izobraževalcem in izobraževan-cem. Uveljavljeni angleški izrazi v strokovni literaturi (Lockwood et al, 2001; Keegan D, 1991; Stephenson, 2001) so Open, Distance, Flexible, Distributed e-learning. Vsak ima nekoliko drugačen pomen, čeprav so vsi izrazi precej sorodni. UNESCO (Moore et al, 2002) v splošnem uporablja izraz “Open and Distance Learning”, pri čemer ima “Open Learning” nekakšen krovni pomen za vse izobraževalne sisteme, ki sistematično odstranjujejo različne ovire pri dostopu do izobraževanja, pa naj se nanašajo na čas, prostor, starost, spol, tehnologijo ipd. V programih in akcijskih načrtih Evropske komisije je od leta 2000 dalje v uporabi termin e-learning. V slovenščini se v zadnjih nekaj letih večinoma uporablja izraz e-izobra`evanje, kot eden izmed prevodov izraza e-learning. V praksi se velikokrat govori tudi o e-u~enju, kar seveda izhaja iz angleškega prevoda e-learning. Glede na to, da je učenje povezano z aktivnostjo posameznika, je e-izobraževanje e-učenju nadrejen pojem, saj gre za izobraževanje, ki ga s pomočjo informacijske tehnologije izvaja izobraževalna institucija, ki organizira izobraževanje in učečim se nudi podporo. Enotne, splošno sprejete definicije, kaj je e-izobraževanje, ni. E-izobraževanje predstavlja izobraževanje, ki poteka ločeno od mesta poučevanja in zato zahteva specifične tehnike načrtovanja izobraževalnih gradiv, poučevanja (pedagoški koncepti), komunikacije s pomočjo infor-macijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ter posebne pristope k ureditvi vseh organizacijskih in administrativnih zadev. Kirschner in Paas (2001) označujeta e-izobraževanje kot učenje, kjer ima internet najpomembnejšo vlogo pri podajanju, podpiranju, upravljanju in ocenjevanju učenja. V literaturi pa se pojavlja tudi definicija »integriranega« e-izobraževanja, ki se v povezavi z bolj konvencionalnimi 1 Ker Strategija še čaka na javno obravnavo ter potrditev na vladi, lahko govorimo samo o osnutku Nacionalne strategije e-izobraževanja. 2 Uvod v strateško presojo Državnega razvojnega programa (DRP) na trajnostni razvoj, 2005, http://www.svlsrp.gov.si/index.php7id =1148. A 156 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 3, maj-junij 2008 metodami navezuje na raznolikost med seboj povezanih pedagoških, organizacijskih in tehnoloških sistemov, ki predstavljajo predpogoj za uspešno izvajanje e-izobra`e-vanja. Nekateri strokovnjaki ga razumejo še v širšem smislu kot izobra`evanje, v katerem ima pomembno vlogo uporaba sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije in slu`i predvsem obogatitvi tradicionalnega, klasi~-nega izobra`evanja. Takšna opredelitev je v teoriji in praksi precej pogosta, a je za naše potrebe preve~ ohlapna, saj bi to pomenilo, da so v e-izobra`evanje vklju~eni prakti~no vsi udele`enci izobra`evalnega procesa, ki kakorkoli uporabljajo IKT ne glede na namen in intenzivnost uporabe. Treba je poudariti, da e-izobra`evanje popolnoma ne izklju~uje tradicionalnih oblik pou~evanja. Le-te se lahko pojavljajo kot dopolnilne in v relativno omejenem obsegu. E-izobra`evanje se namre~ od t.i. kombinacije on-line in off-line izobra`evanja (angl. Blended learning) razlikuje po ve~ji pomembnosti e-komponente (npr. integracija ra~unalniške infrastrukture, sistemi za upravljanje e-izo-bra`evanja, izobra`evalna gradiva). 3 Razvoj e-izobra`evanja v Sloveniji Na nacionalni ravni so na podro~ju e-izobra`evanja potekale razli~ne aktivnosti `e od leta 1996. V tem obdobju so se sredstva vlagala predvsem v informacijsko infrastrukturo (npr. terminalno opremo - osebni ra~unalniki) po slovenskih osnovnih in srednjih šolah, le manjši dele` pa je bil namenjen vsebinskim komponentam e-izobra`evanja. V tem smislu lahko izpostavimo le program Računalniško opismenjevanje (RO)3, katerega rezultat so bile razvite vsebine, vendar brez ve~je tehni~ne in druge podpore, predvsem pa brez evalvacije in validacije. Program je leta 2002 zamrl, nadaljevanje financiranja pa se je odra`alo znotraj Ciljnih raziskovalnih projektov (CRP), katerih rezultat je bila predvsem teoreti~na podlaga in strateški dokumenti, ki niso nikoli za`iveli, saj ni bilo zadosti sistematske institucionalne podpore. V letu 1999 je bil, podobno kot v ostalih dr`avah v zahodni Evropi, ugotovljen vse ve~ji prepad med tistimi u~itelji, ki so IKT usvojili kot del `ivljenja in del šole, in tistimi, ki IKT niso uporabljali niti za svoje delo, še manj pa pri delu z u~enci. V letu 2000 je bil pripravljen na~rt za nov preskok, za katerega kasneje niso bila zagotovljena ustrezna sredstva, še manj pa novi organizacijski modeli za izvajanje informatizacije šolstva na višjem nivoju. Bili pa so zagotovljeni pogoji za vzdr`evanje stanja na vseh treh podro~jih: izobra`evanje u~iteljev, opremljanje vzgoj-no-izobra`evalnih zavodov ter raziskovanje in razvoj. Proces informatizacije šolstva v Sloveniji in tudi v ve~ini ostalih evropskih dr`av še vedno `ivi vzporedno z obi~ajnim `ivljenjem vzgojno-izobra`evalnih zavodov (VIZ) in se izvaja parcialno. Projekt informatizacije šolstva je treba podpirati, da ne bi prišlo do stagnacije trenutnih vidnih rezultatov, vendar pa je treba koordinacijo dejavnosti vse bolj prenašati na posamezna predmetna in strokovna podro~ja.4 Sredi devetdesetih let je za~ela delovati Nacionalna projektna enota (NCP) za študij na daljavo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki je poskušala v Sloveniji zagotavljati ustrezne razmere na dr`avni ravni za razvijanje e-izobra`evanja kot sodobne in u~inkovite oblike izobra`evanja. Ustanovljen je bil Center za e-izobraževanje in vse-življenjsko učenje Univerze v Mariboru5, ki nudi svetovalne in tehni~ne storitve s podro~ja e-izobra`evanja in študija na daljavo vsem pedagoškim delavcem Univerze, po dogovoru pa tudi drugim izobra`evalnim ustanovam. Naloga centra je zagotavljati strokovnost študijskega procesa na daljavo, transformacijo u~nega gradiva in zagotavljanje kakovosti tehni~nih storitev pri izvajanju tovrstnih študijskih programov. V tem kontekstu omenjamo še Laboratorij za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (LTFE6). V sodelovanju s podjetjem Iskratel je bil v okviru Laboratorija razvit integrirani sistem za izobra`evanje na daljavo ECHO (http:// dl.ltfe.org), ki je uporabljen v razli~nih ustanovah in podjetjih (Telekom Slovenije, Mobitel, osnovne šole ipd.). Na Ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) so pred poletjem 2006 pripravili analizo stanja informatizacije šolstva. Slovenija je bila ena izmed prvih evropskih dr`av, ki je leta 1993 zagotovila pogoje za dolgoro~ni sistemati~ni preskok na podro~ju uporabe IKT pri pou~evanju in u~enju.7 Dr`avni zbor RS je leta 2002 sprejel direktivo o razglasitvi zakona o temeljnih razvojnih programih na podro~ju izobra`evanja in znanosti v letih 2003?2008 (ZTR-PIZ) in se zavezal, da bo za izvajanje zakona namenil skoraj 168 milijard SIT (700 mio EUR). Med razvojne programe spada tudi informacijsko-komunikacijska pismenost, za katero naj bi v teh šestih letih namenili skoraj 27 milijard SIT (112 mio EUR).8 4 Pretekle raziskave o stanju e-izobra`evanja v Sloveniji O stanju e-izobra`evanja v Sloveniji je bilo v preteklih letih pripravljenih kar nekaj raziskav. ^e se najprej osredo- 3 Slovensko izobra`evalno omre`je. Program Ro, http://ro.zrsss.si/, 18. 7. 2006. 4 Analiza stanja informatizacije šolstva (2006). Svet za informatizacijo šolstva. 5 Center za e-izobra`evanje in vse`ivljenjsko u~enje Univerze v Mariboru, http://eizobrazevanje.uni-mb.si/, 1.12. 2005. 6 LTFE - http://www.ltfe.org/sola/demo/Os_mat/index.html. 7 Slovensko izobra`evalno omre`je. Program Ro, http://ro.zrsss.si/, 18. 7. 2006. 8 http://ai.ijs.si/mezi/sindikat/ztrpiz.htm, 28. 7. 2006. A 157 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 3, maj-junij 2008 to~imo na e-izobra`evanje v slovenskem šolstvu, je bila leta 2005 pripravljena raziskava z naslovom “E-izobra`evanje 2005/2006 - visokošolski in višješolski zavodi” (Ve-hovar et al, 2006). Za osnovnošolsko in srednješolsko stopnjo sta bili pripravljeni raziskavi “Stanje in trendi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih osnovnih šolah” (Gerli~, 2005) in “Stanje in trendi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v srednjih šolah” (Gerli~, 2006). Nekaj rezultatov iz prve raziskave (Vehovar et al, 2006) predstavljamo v nadaljevanju. 4.1 E-izobra`evanje v visokošolskih in višješolskih zavodih V zimskem semestru 2005/2006 je bila med 85 zavodi tercialnega izobra`evanja v Slovenji izvedena pisemska anketa o e-izobra`evanju, na katero je odgovorilo 79 zavodov. Med vsemi 85 zavodi sicer prevladujejo javni zavodi v okviru univerz, kljub temu pa imamo 34 enot tercialnega izobra`evanja v organizacijah izven fakultet oziroma univerz, 24 zasebnih in 36 višješolskih zavodov. Enoto opazovanja je predstavljal posamezen visokošolski zavod, za katerega nas je zanimala raba informacijske tehnologije, še posebej uvedba ali uvajanje e-izobra-`evanja. Na vprašalnik je odgovarjal/a prodekan/ja za študijske zadeve oziroma oseba, ki je odgovorna za uvajanje/uporabo e-izobra`evanja na zavodu. Skupno gledano je enak dele` zavodov, kjer je vprašalnik izpolnil prodekan za študijske zadeve oz. izobra`evanje (46 %) in zavodov, kjer je vprašalnik izpolnil nekdo drug (46 %). Na 8 % vseh zavodov je anketni vprašalnik izpolnil dekan fakultete. Kot zanimivost lahko omenimo, Slika 1: Dele` zavodov glede na strinjanje s trditvami o e-izobra`evanju (Vehovar et al., 2006) A 158 da imata dva zavoda zaposlene ljudi izrecno za uvajanje/uporabo e-izobra`evanja. Ostale metodološke zna~ilnosti, ki opredeljujejo zanesljivost, veljavnost in primerljivost rezultatov so podrobneje predstavljene v dokumentu E-izobra`evanje 2005/2006 - visokošolski in višješolski zavodi (Vehovar et al, 2006). ¦ Odnos do e-izobra`evanja Dobra tretjina (34 %) zavodov se popolnoma strinja s trditvijo, da je e-izobra`evanje strateškega pomena za nadaljnji razvoj izobra`evanja v zavodu (slika 1). Na tem mestu je treba poudariti, da e-izobra`evanje pomeni izobra`evanje, kjer so delno ali v celoti nadomeš~ena neposredna sre~anja s študenti (ure vaj, predavanj, ipd.) z u~enjem v elektronski obliki. Kar polovica zavodov se je izjasnila, da so dobro seznanjeni s pomenom in z mo`nostjo e-izobra`evanja pri izvedbi študijskih programov. Zanimivo, s stališ~a razvoja e-izobra`evanja pa tudi nadvse razveseljivo je dejstvo, da je kar 61 % zavodov mnenja, da trditev o neprimernosti e-izobra`evanja za njihov zavod, ne dr`i. Tretjina zavodov je popolnoma prepri~anih, da bi si na tem podro~ju `elela ve~ nacionalne koordinacije. ¦ Visokošolski zavodi glede na e-izobra`evanje Polovica zavodov na samostojnih fakultetah `e ima e- izobra`evanje, glede na lastnino je dele` tistih, ki imajo e-izobra`evanje ve~ji na zasebnih zavodih (33 %), kot na javnih (29 %) (slika 2). Najve~ji dele` zavodov, ki z e-izo-bra`evanjem nadomeš~ajo neposredne stike s študenti med univerzami je v Mariboru (46 %), nato na Primorskem (40 %), na Univerzi v Ljubljani pa temu podro~ju zaenkrat posve~ajo manj pozornosti (le 17 % zavodov na tej Univerzi ima e-izobra`evanje). Najve~ji dele` zavodov, ki pa o e-izobra`evanju niso niti razmišljali je na podro~-ju humanistike, morda zato, ker je na teh zavodih študij 94 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 3, maj-junij 2008 Slika 2: Delež zavodov glede e-izobraževanja na zavodu - po različnih vrstah zavodov (Vehovar et al., 2006) druga~ne narave in se vodstvu zdi u~enje na daljavo te`je izvedljivo. 4.2 E-izobra`evanje odraslih Na Andragoškem centru Slovenije so v za~etku leta 2006 predstavili rezultate raziskave o pregledu študija na daljavo za odrasle v Sloveniji (Zagmajster, 2006). Podatki so bili zbrani s pomo~jo Pregleda ponudbe izobra`evanja in u~enja odraslih v šolskem letu 2005/2006, baze Andragoš-kega centra, kjer lahko ponudniki izobra`evanj predstavijo svoje programe, in s pomo~jo raziskave spletnih virov. Razumevanje e-izobra`evanja v tej raziskavi temelji na naslednji opredelitvi e-izobra`evanja (Zagmajster, 2006): ¦ prostorska ločitev u~itelja in udele`enca izobra`evanja (kar e-izobra`evanje lo~i od tradicionalnega izobra`evanja); ¦ aktivna vloga izobraževalne organizacije v izobra`evalnem procesu (kar e-izobra`evanje lo~i od samostojnega u~enja); ¦ uporaba elektronskega medija za predstavitev oz. posredovanje izobra`evalne vsebine (obi~ajno preko spleta); ¦ zagotovitev dvosmerne komunikacije preko elektronskega omrežja (udele`enci izobra`evalnega procesa komunicirajo med seboj, z u~itelji in drugim osebjem izobra`evalne organizacije obi~ajno s pomo~jo inter-neta). Ta opredelitev obravnava e-izobra`evanje kot sodobno inačico študija na daljavo, katerega temeljna zna~ilnost je prostorska lo~enost u~itelja in udele`enca v izobra`evalnem procesu in pri kateri se tako za predstavitev vse- bine kot za komuniciranje uporablja internet (Zagmajster, 2006). Izmed ponudnikov, ki so predstavili svoje programe, je najve~ ponudnikov e-izobra`evanja v osrednje-sloven-ski regiji (36,4 %), nobenega pa ni na Koroškem, v Po-murju in na Notranjsko-kraškem. Med predstavljenimi programi prevladujejo programi splošnega neformalnega izobra`evanja (79,09 %), sledijo programi za pridobitev izobrazbe (19,09 %), najmanj pa je programov usposabljanja za delo (1,82 %). Med neformalnimi programi prevladujejo e-te~aji tujih jezikov in programi ra~unalniškega usposabljanja, pri javno veljavnih pa poleg višješolskih programov za poslovnega sekretarja in komercialista še višješolski programi za promet, strojništvo, komunalo in elektroniko. 4.3 E-izobra`evanje v podjetjih O stanju e-izobra`evanja v slovenskih podjetjih je bila leta 2005 pripravljena raziskava: “Izobra`evanje in e-izobra`evanje - podjetja (RIS 2005)” (Vehovar et al, 2005). Reprezentativna telefonska anketa RIS 2005 je bila izvedena med 713 slovenskimi podjetji v juniju 2005. Odgovarjali so vodje informatike ali direktorji. Stopnja odgovora za velika podjetja je znašala 50 %, za srednja 52 %, za majhna 37 % ter za mikro 33 %. Vprašanje o e-izo-bra`evanju je bilo postavljeno v najširšem smislu, zato so z o`jega vidika aktivnosti e-izobra`evanja nekoliko precenjene. Razmeroma visoke ocene o obsegu e-izobra`evanja za Slovenijo pa potrjujejo tudi podatki Eurostat. Izhodiš~e za vzor~ni okvir so predstavljala podjetja v poslovnem registru Statisti~nega urada Republike Slovenije A 159 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 3, maj-junij 2008 Slika 3: Podjetja glede na velikost: »Poznate pojem e-izobra`evanje oziroma on-line izobra`evanje?« (Vehovar et al, 2005; n=34, 86, 39, 32) Slika 4: Podjetja glede na velikost: »Ali so se vaši zaposleni na tak na~in `e izobra`evali? (Velja za podjetja, ki se `e slišala za e-izobra`evanje (Vehovar et al., 2005; n=33, 73, 41, 34; 33, 71, 41, 34; 31, 71, 41, 34) (SURS), ki so v bilanci za leto 2004 izkazovala dolo~en promet pri Agenciji za pla~ilni promet. Osnovne metodološke zna~ilnosti, ki opredeljujejo zanesljivost, veljavnost in primerljivost rezultatov so podrobneje predstavljene v dokumentu Podjetja 2005 - Izobra`evanje in e-izobra`evanje (Vehovar et al, 2005). ¦ Poznavanje pojma e-izobra`evanje Poznavanje pojma e-izobra`evanje (slika 3) naraš~a z velikostjo podjetja, saj ta pojem pozna tri ~etrtine (76 %) velikih, dve tretjini (66 %) srednje velikih ter polovica (51 %) majhnih podjetij. Le pri mikro podjetjih je opaziti, da jih manj kot polovica (41 %) poro~a o seznanjenosti s tem pojmom. Dele` podjetij, ki so odgovorila, da tega pojma ne poznajo, je najmanjši pri velikih podjetjih, pri podjetjih srednje in mikro velikosti se giblje okrog ene desetine, najve~ji pa je pri majhnih podjetjih (23 %). ¦ Uporaba e-izobra`evanja Zaposleni v velikih podjetjih so se najve~ e-izobra`e-vali v programih lastnega podjetja (15 %), desetina velikih podjetij je svoje zaposlene izobra`evala `e tudi v tujih programih, nekaj manj (6 %) pa v okviru programov, ki jih na trgu ponujajo razli~na podjetja v Sloveniji (slika 4). Za srednja podjetja so ti dele`i nekoliko višji - izmed podjetij lo~enih po velikosti najdemo najve~ji dele` (22 %) takih, ki so svoje zaposlene `e izobra`evala v okviru lastnih programov, prav med srednjimi podjetji - opaziti pa je trend padanja teh dele`ev v istem zaporedju kot pri velikih podjetjih. A 160 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 3, maj-junij 2008 17% 129% ¦ Ponudnki e-izobraževanja za pridobite/ izobrazbe ¦ Ponudnki e-tečajevin mentorstva % 24% ¦ Ponudnki e-tečajev ^ Ponudnki izobraževalnih vsebin Ponudnki najemasistemaza upravljanje z učenjem Slika 5: Struktura ponudbe e-izobra`evanja v Sloveniji (Arh et al., 2006) skupaj zasebna šola javni zavod humanisti tei tehnika in naravoslovje ekonomija (poslovna/komercialna) družboslovje in izobraževanje medicina in zdravstvo enota samostojna višja šola samostojna visoka šola samostojna fakulteta Univerza na Primorskem Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani visoka šola višja šola ^^^^_ 5,4 ,9 5,0 0 ^™ ^^ ^™ ^^ ^^ ^^ ^™ ^^ ^^ 3,5 4,0 ^H Ao ^™ 3,5 ) ^™ ^^ ^_ 0 0 0,5 1j0 1,5 2,0 2,5 3 0 3,5 4 0 4 5 5 Slika 6: Nacionalna koordinacija na tem podro~ju (Vehovar et al, 2006) 4.4 Struktura ponudbe e-izobra`evanja Na Institutu »Jo`ef Stefan« je bila v za~etku leta 2006 opravljena še ena raziskava (Arh et al, 2006) in sicer o strukturi ponudbe in storitev e-izobra`evanja v Sloveniji, katere namen je bil oceniti trenutni polo`aj trga e-izobra`evanja v Sloveniji, identificirati razli~ne oblike e-izobra`evanja in opredeliti strukturo ponudbe e-izobra`evanja. Z analizo anketnih vprašalnikov so bile definirane razli~-ne kategorije ponudbe e-izobra`evanja v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da prevladuje ponudba e-te~ajev in mentorstva ter ponudba specialnih izobra`evalnih vsebin, ki so razvite posebej za posamezna poslovna podro~ja (ra~unalništvo in informatika, marketing, ra~unovodstvo, davki in zakonodaja, jeziki, etc). Razmerje med posameznimi identificiranimi skupinami je prikazano na sliki 5, iz katere je razvidno, da v slovenskem prostoru prevladujejo ponudniki e-te~ajev in mentorstva, sledijo ponudniki izobra`evalnih vsebin, ponudniki e-te~ajev in na koncu ponudniki e-izobra`evanja za pridobitev formalne izobrazbe ter ponudniki najema sistema za upravljanje e-izobra`evanja. Raziskava je pokazala, da je Slovenija kljub po~asnemu razvoju na tem podro~ju v zadnjih letih napredovala pri ponudbi e-izobra`evanja. Predvsem velja omeniti napredek na podro~ju storitev, ki nam ponujajo pridobitev formalne izobrazbe. Eden izmed pomembnejših vzrokov za vedno ve~ ponudnikov za pridobitev formalne izobrazbe je verjetno posledica dejstva, da se formalno v ve~ji meri izobra`ujejo mlajši ljudje, ki so bolj dovzetni za sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Ved- A 161 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 3, maj-junij 2008 Informacijsko komunikacijska infrastruktura Izobraževalna tehnologija Slika 7: Predvidena strateška podro~ja osnutka Nacionalne strategije e-izobra`evanja (Kokalj et al, 2006) no ve~ je tudi ponudnikov e-te~ajev in mentorstva ter ponudnikov najrazli~nejših izobra`evalnih vsebin. Osnutek Nacionalne strategije e-izobra`evanja 2006-2010, ki bo predstavljen v nadaljevanju, se opira na izsledke predstavljenih raziskav. Ne glede na ugotovitve raziskav pa so si najrazli~nejši ponudniki in uporabniki e-izobra`evanja enotni, da se e-izobra`evanje v Sloveniji sicer razvija, a ne ciljno usmerjeno in koordinirano, rezultati ostajajo znotraj posameznih izvajalcev, temu primerno pa se javna sredstva iz tega naslova porabljajo preve~ nena- mensko in brez vidnejših u~inkov. To potrjuje tudi naslednja slika, ki prikazuje, da si visokošolske institucije `elijo ve~ nacionalne koordinacije na tem podro~ju. Glede na raziskave o stanju e-izobra`evanja iz preteklih let lahko povzamemo, da se v Sloveniji pravi razvoj e-u~enja in tudi drugih oblik šele pri~enja. Trg ponudnikov storitev in produktov e-izobra`evanja se resneje oblikuje šele sedaj, prav tako pa podjetja šele sedaj razmišljajo o resnejšem in celovitejšem uvajanju e-izobra`evanja. Slika 8: Predvidena sestava medresorske Agencija za e-izobra`evanje (Kokalj et al, 2006) A 162 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 3, maj-junij 2008 Slika 9: Obravnavane ciljne učne skupine (Kokalj et al, 2006) 5 Nacionalna strategija e-izobraževanja 2006-2010 Glavna vizija osnutka Nacionalne strategije e-izobra`evanja 2006-2010 je do leta 2013 vzpostaviti enega naju~inkovitejših in v celoti informacijsko podprtih nacionalnih sistemov izobra`evanja ter tako zagotoviti trajnostno gospodarsko rast, blaginjo in kakovost `ivljenja vseh dr`avljanov RS, hkrati pa postati sinonim za eno najuspešnejših dru`b na svetu, temelje~o na znanju, stalnih inovacijah in hitrem razvoju. Nacionalna strategija e-izobra`evanja sledi vsem petim razvojnim prioritetam Strategije razvoja Slovenije (SRS)9. Še posebej je strategija e-izobra`evanja usmerjena v uresni~evanje druge razvojne prioritete “Izboljšanje kakovosti izobra`evanja in spodbujanje vse`iv-ljenjskega u~enja”. 5.1 Strateška področja Ker je e-izobra`evanje interdisciplinarna veda, katere uspešen razvoj je odvisen od celovitega in usklajenega izvajanja ukrepov tako znotraj razli~nih strokovnih kot tudi organizacijskih podro~ij, Strategija jasno opredeljuje organizacijska in strokovna strateška podro~ja, ki so prikazana na sliki 7. Organizacijska strateška podro~ja so: 1. Koordinacija e-izobra`evanja 2. Regulativa 3. Promocija znanja in 4. Strokovna strateška podro~ja (organizacija in administracija, u~ni procesi, izobra`evanci in izobra`evalci, e-u~ne vsebine, izobra`evalna tehnologija in informa-cijsko-komunikacijska infrastruktura) Za vsako od strokovnih strateških podro~ij je predvidena posebna ekspertna skupina, ki bo skrbela za strokovni vidik izvajanja ukrepov z namenom kvalitetnega in u~inkovitega uresni~evanja ciljev Nacionalne strategije e-izobra`evanja 2006-2010. Za potrebe uresni~evanja ciljev Strategije bo predvideno odgovorna na novo ustanovljena medresorska Agencija za e-izobra`evanje, ki jo bodo sestavljale naslednje slu`be in organi: upravni odbor, direktor in podporne slu`be, strokovni svet in strokovna delovna telesa (slika 8). Poleg samih organov Agencije za e-izobra`evanje velja omeniti tudi zunanje izvajalce posameznih projektov in za~asne neodvisne strokovne komisije za izbor teh izvajalcev v okviru javnih razpisov. 5.2 Ciljne učne skupine Nacionalna strategija e-izobra`evanja je v okviru petih ciljnih u~nih skupin usmerjena na izpolnjevanje zastavljenih ciljev za potrebe vseh dr`avljanov RS. Izvajanje strategije bo vklju~evanje v proces vse`ivljenjskega u~enja ob Strategija razvoja Slovenije, www.slovenijajutri.gov.si. A 163 Organizacija, letnik 41 Razprave številka 3, maj-junij 2008 Slika 10:Model informatizacije nacionalnega sistema izobra`evanja (Kokalj et al, 2006) podpori e-izobraževanja omogočilo prav vsakemu prebivalcu RS. Učni procesi se razlikujejo od ene do druge ciljne učne skupine in za posamezna strokovna učna področja. Skladno s tem je različna tudi stopnja vključevanja IKT v učne procese izobraževanja posameznih učnih skupin. Načeloma se stopnja vključenosti veča od predšolske vzgoje do visokošolskega izobraževanja in naprej. Še zlasti v primeru izobraževanja odraslih naj bi bila zaradi časovne obremenjenosti odraslih stopnja podpore IKT pri izobraževanju izjemno visoka oziroma naj bi večina izobraževanja že potekala v obliki e-izobraževanja. Stopnja vključevanja IKT v poučevanje določene učne skupine je odvisna od cele vrste dejavnikov, kot so digitalna pismenost, dostopnost računalniške tehnologije, didaktična primernost uporabe izobraževalnih tehnologij in podobno. Ne glede na stopnjo vključevanja IKT v učne procese posameznih učnih skupin pa je obstoječa praksa že pokazala, da uporaba izobraževalne tehnologije povečuje uspeh izobraževanja prek vseh ciljnih učnih skupin, če je le uporabljena pravilno in v pravi meri. 5.3 Vzpostavitev nacionalnega informacijskega sistema izobra`evanja Vzpostavitev nacionalnega informacijskega sistema izobraževanja je obsežen in tehnološko zahteven projekt, katerega načrtovanje, izgradnja in uporaba posledično zahtevajo izvajanje dodatnih ukrepov in projektov. Projekt se bo začel izvajati kot prvi ukrep izvajanja Nacionalne strategije e-izobraževanja. Večnivojski model informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja sestavljajo tri med seboj povezane A 164 Organizacija, letnik 41 Razprave številka 3, maj-junij 2008 komponente: (1) nacionalni portal kompetenc - prvi nivo, (2) nacionalna elektronska tr`nica znanja - drugi nivo in (3) nacionalni podporni portal e-izobra`evanja - tretji nivo. Te komponente pokrivajo vse načrtovalce, razvijalce, ponudnike in izvajalce storitev izobraževanja tako v javnem kot zasebnem sektorju. Prav tako vse te komponente pokrivajo potrebe po formalnih in neformalnih znanjih vseh ciljnih učnih skupin. Celovit nacionalni informacijski sistem izobraževanja vsakemu uporabniku omogoča samo enkraten vpis oziroma elektronsko identifikacijo za uporabo storitev vseh dostopnih portalov. Predstavlja centralno vstopno točko vseh ciljnih učnih skupin, ponudnikov in drugih deležnikov, kakorkoli vključenih v ukrepe izvajanja Nacionalne strategije e-izobraževanja. Slovenija bi z vzpostavitvijo tovrstnega nacionalnega sistema izobraževanja postala ena vodilnih držav pri informatizaciji izobraževanja in posledično država z enim najkvalitetnejših in edinstvenih sistemov izobraževanja nasploh. 6 Strategije uvajanja e-izobra`evanja v svetu Veliko članic EU ima že dalj časa izdelane strategije e-izobraževanja ter posledično namenja veliko pozornosti in finančnih sredstev v ciljno usmerjeno informatizacijo šolstva ter izobraževanje nasploh. S proučevanjem praktičnih izkušenj teh držav pri uvajanju e-izobraževanja in z upoštevanjem obstoječe izobraževalne strukture v Sloveniji, je mogoče proces uvedbe e-izobraževanja bistveno pospešiti, najprej pa sploh izhajati iz ugotovitev tujih držav pri postavitvi nacionalne strategije e-izobraževanja. Med drugimi, imajo strategijo e-izobraževanja imajo opredeljeno na Norveškem10, Veliki Britaniji", Irskem12 in Avstriji13. Vse te strategije povzemajo ključne elemente strateških usmeritev v prej omenjenih evropskih dokumentih in direktivah, kot so Lizbonska strategija, I2010, e-Learning Action Plan in eEurope+ ter si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev dovolj zmogljivega omrežja IKT z vsemi podpornimi storitvami, s pomočjo katerih bo moč doseči napredek v poslovanju, izobraževanju in vseživ-ljenjskem učenju. Skandinavske države veljajo za vodilne na svetu, tako na področju izobraževanja kot tudi na področju izobraževanja s pomočjo IKT. Med seboj so povezane prek portala Nordic Schoolnet14. Mnoge druge države članice EU so že vzpostavile spletne portale za podporo e-izobraževanju, npr. Virtual School15 na Finskem, Educational Portal16 v Grčiji, School-Net17 na Švedskem ali Bildung v Avstriji18. Cilj teh portalov je povezava učiteljev in izobraževalnih institucij, izmenjava informacij, učnih metod in e-učnih vsebin, obveščanje o dogodkih in novostih ter zagotavljanje storitev in metod e-izobraževanja. Zelo pomemben del strategij uvajanje e-izobraževanja so primerno usposobljeni učitelji. Mnogo držav temu namenja veliko pozornosti. V Franciji, Grčiji, Italiji, na Madžarskem, Finskem in Norveškem je osnovno znanje IKT obvezno za vse učitelje. Nadaljnje usposabljanje pa je odvisno od različnih izobraževalnih institucij. V Avstriji že od leta 2000 teče veliko nacionalno koordiniranih projektov in aktivnosti v zvezi z informatizacijo šolstva. Izjemno veliko pozornosti se namenja spodbujanju razvoja e-učnih vsebin, nadaljnjemu usposabljanju učiteljev in njihovemu povezovanju. Avstrija je izjemno dober primer celovitega uvajanja e-izobraževanja na nacionalnem nivoju. Na Finskem je Ministrstvo za šolstvo uvedlo program OPE.fi", ki skrbi za nadaljnje usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju. Ministrstvo učiteljem pomaga tudi pri razvoju e-učnih vsebin, ki so brezplačno dostopne vsem zainteresiranim. V Franciji je za spodbujanje uporabe IKT med učitelji, za njihovo usposabljanje ter gradnjo in razširjanje e-učnih vsebin pooblaščen The Department of Information and Communication Technology in Education20. V Italiji teče projekt Fortic21, katerega cilj je usposabljanje učiteljev za didaktično uporabo IKT. Na Madžarskem izvajajo podoben projekt, The Digital Knowledge Base Project22, katerega pobudnik je Ministrstvo za šolstvo. Poglavitni cilj projekta je usposabljanje učiteljev za uporabo IKT, decentralizacijo gradnje e-učnih vsebin in vključevanje privatnega sektorja v e-izobraževanje. 10 Norveška nacionalna strategija: eNorway 2009 - The digital leap. http://odin.dep.no/filarkiv/254956/eNorway_2009.pdf 11 Britanska nacionalna strategija za e-izobraževanje: eStrategy: Harnessing Technology: Transforming learning and children's services. http://www.dfes.gov.uk/publications/e-strategy/ 12 Irska nacionalna strategija za e-izobraževanje: eLearning research and Development: Roadmap for Ireland http://www.ncirl.ie/down-loads/research_and_innovation/SFI_reportFINAL.pdf 13 Avstrijski portal za e-izobraževanje - Bildung. http://www.bildung.at/statisch/bmbwk/de/startseite.ihtml 14 Nordic Schoolnet. http://www.nordskol.org 15 Insights, http://insight.eun.org/ww/en/pub/insight/misc/country_report.cfm. 16 Educational Portal: grški izobraževalni portal http://www.e-yliko.gr/indexen.htm. 17 The Swedish Schoolnet, http://www.skolutveckling.se/skolnet/english/index.html 18 Avstrijski portal za e-izobraževanje - Bildung. http://www.bildung.at/statisch/bmbwk/de/startseite.html 19 Etälukio, Finski portal za e-izobraževanje, http://www.oph.fi/etalukio/english.html. 20 Vir: Insights, http://insight.eun.org/ww/en/pub/insight/misc/country_report.cfm 21 Italijanski portal Fortic http://www.fortic.net/ 22 Vir: Insights, http://insight.eun.org/ww/en/pub/insight/misc/country_report.cfm A 165 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 3, maj-junij 2008 Ve~ina dostopnih podatkov o uporabi IKT pri izobra`evanju temelji predvsem na stopnji uporabe interneta v razli~nih izobra`evalnih institucijah. V Franciji ima dostop do interneta `e 98 % srednjih šol, 89 % osnovnih šol in 61 % vrtcev. Na Mad`arskem naj bi do leta 2005 širokopasovni internet uporabljale vse šole, v Italiji 80 % šol, v Veliki Britaniji pa 95 % srednjih šol23. Posamezne dr`ave ~lanice EU spodbujajo uporabo IKT v izobra`evanju s projekti subvencioniranja nakupa ra~unalniške tehnologije. V Italiji so npr. leta 2003 za potrebe spodbujanja uporabe IKT pri u~enju vsem otrokom z dopolnjenim 16. letom starosti podarili 175 € za nakup osebnega ra~unalnika, v Franciji pa študentom ponujajo mo`nost, da si za 1000 € kupijo prenosni ra~unalnik z mo`nostjo brez`i~nega priklopa na internet znotraj študentskega okoliša24. V Zdru`enih dr`avah Amerike, de`eli z najrazvitejšim sistemom e-izobra`evanja, izkoriš~anjem njegovih prednosti ter izjemno dobro opremljenostjo z infrastrukturo IKT, se oblikujejo veliki konzorciji za na~rtovanje strategij in modelov e-izobra`evanja. Med najvplivnejše se uvrša SETDA - State Educational Technology Directors Associations, ki zdru`uje direktorje za izobra`evalne tehnologije iz vseh dr`av ~lanic ZDA, predstavnike U. S. Department of Education in nekaterih najve~jih ponudnikov storitev e-izobra`evanja v ZDA. Namen SETDA je neprestano iskanje novih na~inov in metod, kako s pomo~jo IKT še bolj izboljšati u~inkovitost u~enja in pou~evanja. Leta 2005 so v ta namen oblikovali šest delovnih skupin, od katerih vsaka pokriva svoje strateško podro~je prou~evanja25. 7 Zaključek E-izobra`evanje se je kot oblika usposabljanja v slovenskih podjetjih, šolah, fakultetah ipd. najbolj razvilo v zadnjih nekaj letih. Razmah razli~nih oblik e-izobra`evanja je v veliki meri tudi posledica porasta ponudbe razli~nih e-izobra`evalnih storitev in sistemov po vsej Evropi ter razpisanih projektov na to temo iz sredstev Evropske unije in strukturnih skladov. Na tem mestu je treba poudariti, da danes tehnologija ni ve~ izklju~ujo~i dejavnik, saj so na trgu dostopni `e razviti brezpla~ni sistemi za upravljanje e-izobra`evanja. Implementacija in u~inkovita uporaba e-izobra`evanja je danes odvisna predvsem od pravilnega izbora tehnologije in izobra`evalne vsebine. Pomen raziskav, ki so bile v preteklosti izvedene v Sloveniji in svetu, je v predstavitvi trenutnega stanja e-izobra`evalne ponudbe in potencialov, ki se nanašajo na razvoj e-izobra`evalnega trga za podjetja, organizacije in visokošolske institucije. V Sloveniji obstaja `e kar nekaj ponudnikov storitev e-izobra`evanja, kar je posledica hitrega razvoja interne- ta. Obstaja ve~ dokon~anih projektov, raziskav, zgrajenih e-u~nih vsebin, razvitih izobra`evalnih tehnologij in razli~nih strokovnjakov s podro~ja e-izobra`evanja. Kljub temu pa opaznejšega razvoja in uporabe e-izobra`evanja še vedno ni mogo~e zaslediti. Iz znanih primerov dobre prakse je razbrati, da e-izobra`evanje pospešuje doseganje zastavljenih izobra`evalnih ciljev. Rezultati dobrih in slabih praks pa `al ve~inoma ostajajo pri posameznih izvajalcih, ki imajo razli~ne poglede na vlogo, vpliv in samo funkcijo e-izobra`evanja. E-izobra`evanje je ena izmed prioritetnih nalog Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pri ~emer je e-izobra`evanje mišljeno v najširšem smislu, tako pri sami aplikativni podpori, pripravi digitalnih gradiv, kot tudi v smislu komunikacij in povezav. Glavna usmeritev je strateški dokument i2010, ki je nastal na nivoju Evropske unije in definira bistvene poudarke pri razvoju informacijske dru`be. Vloga in glavni namen Nacionalne strategije e-izobra`evanja 2006-2010 pa je na dr`avni ravni regulirati, usmerjati in spodbujati razvoj e-izobra`evanja v Sloveniji, s ciljem pove~anja gospodarske rasti, konkuren~nosti slovenske dru`be in kvalitete `ivljenja vseh dr`avljanov Republike Slovenije. 8 Viri in literatura Arh, T. (2005). Sistemski pogled na tehnološko podprto izobra`evanje: evalvacija standardov in modelov upravljanja e-izobra`evanja. Magistrska naloga, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj. Arh, T., Kova~i~, M. & Jerman-Bla`i~, B. (2006). Analiza obstoje~ega stanja na podro~ju e-izobra`evanja v Sloveniji. Organizacija, 39(6), str. 393–401. Dinevski, D. & Plenkovi}, M. (2002). Modern University and e-learning, Media, culture and public relations, št. 2, str. 137-146. Gerli~, I. (2005). Stanje in trendi uporabe informacijsko-komu-nikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih osnovnih šolah. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, Center za ra~unalništvo in informatiko v izobra`evanju. [URL: http://www.pfmb. uni-mb.si/raziskave/os2005/], 25.5.2006. Gerli~, I. (2006). Stanje in trendi uporabe informacijsko-komu-nikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih srednjih šolah. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, Center za ra~unalništvo in informatiko v izobra`evanju. [URL: http://www.pfmb.uni-mb.si/ raziskave/sr2005/l, 25.5.2006. Keegan, D. (1991). Foundations of Distance Education, Second edition, Routledge Education, London and New York. Kirchner, P. A. & Pass, F. (2001). Web enhanced higher education: a Tower of Babel. Computers in human behaviour, 17(4), str. 347-53. Kokalj, R. et al. (2006). Nacionalna strategija e-izobra`evanja 2006-2010: “E-izobra`evanje: pot v dru`bo najuspešnejših”. 3 Vir: Insights, http://insight.eun.org/ww/en/pub/insight/misc/country_report.cfm 4 Vir: Insights, http://insight.eun.org/ww/en/pub/insight/misc/country_report.cfm 5 Toolkit 2005 on Virtual Learning. National Leadership Institute. http://www.setda.org/Toolkit2004/toolkit2005_printversion.pdf A 166 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 3, maj-junij 2008 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, osnutek dokumenta. Lockwood, F. (Ur.) & Gooley A. (Ur.) (2001). Innovation in Open and Distance Learning, Kogan Page, London. Moore, M. M. & Tait, A. (2002). Open and Distance Learning -Trends, Policy and Strategy Considerations, UNESCO Division of Higher Education, Paris. Stephenson, J. (2001). Teaching & Learning Online, Kogan Page, London. Vehovar, V. & Platinovšek, R. (2005). E-izobra`evanje - podjetja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru`bene vede, Center za metodologijo in informatiko. rURL:http://www.ris.org/uploadi/editor/1145954675RIS2005 po djetja e-ucenje final v1.pdf], 1. 6. 2006. Vehovar, V. & Pehan, V. (2006). E-izobra`evanje 2005/2006 - visokošolski in višješolski zavodi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru`bene vede, Center za metodologijo in informatiko. [URL: http://www.ris.org/index.php-fl= 2&lact=1&bid=1293&parent=13&cat=75&p1=276&p2= 285&id=2881,1. 6. 2006. Zagmajster, M. (2006). Pregled študija na daljavo na podro~ju izobra`evanja odraslih v Sloveniji, Andragoški center Republike Slovenije. [URL: http://www.ris.org/uploadi/edi-tor/1157473788pp.pdfl, 1. 6. 2006. Tanja Arh je leta 2005 magistrirala na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru z magistrsko nalogo Sistemski pogled na tehnološko podprto izobra`evanje: evalvacija standardov in modelov upravljanja e-izobra`evanja. Kot raziskovalka je zaposlena v Laboratoriju za odprte sisteme in mre`e Instituta “Jo`ef Stefan”, kjer so glavna podro~ja njenega raziskovanja sodobna in inovativna orodja za prenos znanja na daljavo, upravljanje z znanjem, management znanja in organizacijsko u~enje. Je ~lanica Izvršilnega odbora Slovenskega zdru`enja za projektni management in tehni~na urednica revije Projektna mre`a Slovenije. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani trenutno pripravlja doktorsko disertacijo. Rok Kokalj je kot magister znanosti iz podro~ja analize in na~rtovanja informacijskih sistemov leta 2003 zaklju~il študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. @e kot študent je delal v Središ~u za elektronsko poslovanje in se pozneje tam tudi zaposlil. Od leta 2000 je eden od ustanoviteljev podjetja Nevron d.o.o., v katerem je zaposlen kot direktor. S sodelovanjem v mnogih doma~ih in tujih projektih ima bogate izkušnje s podro~ja storitev e-izobra`evanja, s katerim se profesionalno ukvarja `e ve~ kot osem let. Je velik pobudnik medsebojnega povezovanja pri izvedbi skupnih projektov z doma~imi in tujimi organizacijami, kar zagotavlja visoko kvaliteto opravljenega dela in hitro izmenjavo medsebojnega znanja ter izkušenj. Dejan Dinevski je docent in vodja Centra za e-izobra`evanje in vse`ivljenjsko u~enje na Univerzi v Mariboru. Koordinira razvoj informacijske podpore izobra`evalnemu procesu in uvajanje vse`ivljenjskega u~enja na univerzi. Je nosilec ve~ mednarodnih in nacionalnih projektov s podro~ja razvoja in uvajanja e-izobra`evanja. Je tudi avtor ve~ znanstvenih in strokovnih ~lankov s podro~ja razvoja informacijskih sistemov na podro~-ju znanosti in izobra`evanja. Predava na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Borka Jerman-Blažič je vodja Laboratorija za odprte sisteme in mre`e Instituta “Jo`ef Stefan” in redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je ~lanica in predsednica številnih mednarodnih odborov organizacij in zdru`enj, kot so TERENA, ISOC, IETF, AACE, IEEE, predsednica slovenskega zdru`enja za Internet - ISOC-SI ter predstavnica Slovenije v odborih CEN TC304 in ISO JTC1. Objavila je ve~ kot 500 znanstvenih del, strokovnih študij in razprav v doma~ih in mednarodnih glasilih ter tri knjige, od katerih je eno zalo`ilo ra~unalniško zdru`enje Velike Britanije. Za svoje znanstvene dose`-ke je bila nagrajena z nagrado sklada Borisa Kidri~a. Je stalni ekspert Evropske unije za podro~je informacijsko-komunikacij-skih tehnologij in elektronskega poslovanja in aktivno sodeluje pri izvajanju programa Evropske unije “^loveku prijazna informacijska dru`ba” ter v projektih in programih CEN. A 167