Leto LXVn., št. 117 Ljubljana, petek *$. maja 1934 Cena Din 1.- iinaja vsak dan popoldne, Uvzemei nedelje ln praznike. — inaerau do 30 petit rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni iavek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNldTVO EN UPRAVNI8TV© LJUBLJANA« Knafljeva ulica it. 5 Telefon *L 3122, 3123, 3124, 3126 in 3U6 USODNE ODLOČITVE V ŽENEVI Izredno zasedanje sveta Društva narodov — Odločitev o razorožitvi — V razpravo pride tudi madžarska pritožba proti Jugoslaviji — Sestanek Male antante Beograd, 25. maja. L>re\i odpotuje v Ženevo zunanji minister g. Je vtič, da prisostvuje izrednemu zasedanju sveta Društva narorov odnosno predsedstva razorožitvene komisije, ki se sestane 28. t. m. Iz Ženeve bo g. Jev-tić odpotoval v Pariz, da na povabilo francoske vlade službeno poseti francosko prestolnico. [zredilo zasedanje sveta Društva narodov, ki se prične v 2enevi 30. maja, je tudi po svoj.m z-načaju izredno. Formaln i je sklicano zasedanje zaradi dveh mednarodnih problemov, to je zaradi spora med Bolivijo in Paragvajem ter zaradi saarskega vprašanja, toda v resnici se bo svet Društva narodov bavii s še važnejšimi vprašanji, ki bodo šele v teku zasedanja prišla na d;?evni red. Pred sestankom sveta Društva narodov se sjs:ane 2S. t. m. v Ženevi tudi predsedstvo odnosno splošna komisija razorožitvene konference. Odloča- ti bo morala o težavnem problemu: ali naj se delo razorožitvene konference nadaljuje, ali pa naj konferenca likvidira in vrne svoj mandat svetu Društva narodov. Pogajanja, ki so se o tem vršila med velesilami, so prišla na mrtvo točko. Francija slej ko prej vztraja na svojem stališču, ki ga je zavzela v svoji spomenici 17. aprila. V tej spomenici je Francija obvestila angleško vlado, da se Nemčija javno oborožuje. da se to vidi iz njenega \vVnega proračuna, zaradi česar zahteva Francija nove garancije za svojo varnost, predno bi se odločila za splošno razorožitev. Angleška vlada je, kakor znano, odklonila vsako na-daljno jamstvo, češ da je locarnski sporazum že dovoljno jamstvo. Francoska vlada se s tem ni zadovoljila. Hitler in Mussolini sta se med tem sporazumela glede italijanskega predloga, ki predvideva enakopravnost v oboroževanju. V takem položaju se sestane v Že- nevi splošna razorožitvena komisija. Tega zasedanja se bodo udeležili voditelji francoske in angleške zunanje politike. Sestanek splošne komisije bo usodne važnosti za vprašanje razorožitve, kajti če ne pride do sporazuma glede nadaljevanja dela razorožitvene konference, ne bo preostalo nič drugega, kakor da konferenca vrne Društvu narodov svo.i mandat. Splošna komisija mora v teku par dni. dokler bo zasedal svet Društva narodov, sprejeti odločitev v enem ali drugem smislu. Pri tej priliki se bo v Ženevi zbralo izredno veliko število zunanjih ministrov držav, ki so članice Društva narodov. Sestali se bodo v Ženevi tudi vsi zunanji ministri Male antante in balkanskega pakta, ker je na dnevnem redu izrednega zasedanja sveta Društva narodov med drugim tudi pritožba Madžarske, v kateri obtožuje Jugoslavijo zaradi obmejnih incidentov. 98 arthou bo poroča jDrevi bo francoski zunanji minister podal v parlamentu obširen ekspoze o zunanji politiki Zaščita domače obrti v lurciii Puriz, 25. maja. r. .\a današnji seji ministrskega sveta je zunanji minister Barthou obširno obrazložil stališče, katero je zavzela francoska delegacija na zadnjem zborovanju Društva narodov. V teh izjavah zunanjega ministra igrajo razorožit-veno vprašanje, francosko-ruski razgovori za z'o!'7.anje in francoska posaarcka politika glavno vlego. Kakor se doznava, namerava Barthou tudi v izjavah, ki jih bo drevi poda« v zunanjepolitični debati v zbornici, zlasti govoriti o teh vprašanjih. Mn:.^:.r~ki svet je nato odobril glavne ot>-rise izjav, ki jih bo dal Barthou jutri v zbornici. Stab.v-e francoske vlade, ki ga tudi danes naglašajo listi, je tole: Francija odklanja določitev datuma plebiscita v Po?aarju. dokler se nemška vlada ne bo obvezala za nekako manjšinsko zaščito za one prebivalce v Pos3arju. ki bodo glasovali proti N'emčiji. pa-riz, 25. maja. AA. Ha vas poroda: Čeprav je posaarsko vprašanje odstavljeno z dnevnega reda sveta DN, sodijo listi, da bosta francoski deiegat in irancoski zastopnik v posaarski vladni komisiji spra-\ila na dnevi red incident v Sarrelouisu. kjer so nacionalni socialisti napadli francoske študente. Francoska vlada ima po drugi strani popolno zaupanje v pcsaai-sko vladno komisijo, ki je uvedla preiskavo o omenjenem incidentu, in zato ne bo pri njej intervenirala. Gotovo je le to, da postavljajo incidenti v Sarrelouisu in Saarbriicknu posaarsko vprašanje spet v prvo vrsto perečih problemov. Listi mislijo, da bo Barthou v veliki zunanjepolitični debati, ki se danes začne v poslanski zbornici, posvetil glavno pozornost stališču, ki ga je zavzela francoska vlada o tem vprašanju. Francoski zunanji minister bo v tej pomembni debati tudi podal izjave o raz-orožitvenem vprašanju in o svojih nedavnih razgovorih z Edenom in Litvinovim. Petit Parisien« pravi, da bo Barthou. ker mora v nedeljo ali ponedeljek odpotovati v Ženevo, govoril v parlamentu že drevi. Prevrat v Bolgariji roti volji kralja Borisa? Senzacijonalne informacije romunskega lista — Batolov prevzel zunanje ministrstvo Bukarešta. 25. maja. r. Pocebni pornče >alep >Diminrata^ poroča iz Sofije. Ha je bil prevrat v Bolgariji izvršen brez vednosti kralja. Kralj Bori* je baje nezadovoljen z novini režimom in je baje že protestiral proti raznim ukrepom vlade. Pri podpi-n-vaniu raznih dekretov nove vlade je baje kralj ponosno izjaiil. da odklanja za te nkrrr**1 vsako odgovornost. Sofija. 25. maia. r. Dor^v+anii bolgarski poslanik v Pariz/i Kosta Batolov je imenovan za znnanietra ministra Vee do zadnjega ni bilo siin r no. ali bo Batolov pristal na to imenovanje, ker je bil prvotno določen za to mesto Kalkov. pristal Caukova. Batolov ki ie n-;s!.aš demokratske stranke, j* imel takoi po svojem prihodu v Sofijo dolgo konferenco s predsednikom demokratske stranke Mušanovim in bivšim predsednikom Sobranja Malinovim. Sele nato se je sestal z ministrskim predse-dnikom Georgijevim in mu sporočil, da prevzame ponuđeno mii mesto zunanjega ministra. Takoj nato se je vršila seja vlade, po kateri je bil objavljen ukaz o imenovanju Batolova za zjimani^sra mm istra. Sofija. 25. maja. r. Udruženje rezervnih podofieirjev je imelo včeraj zborovanje, na katerem so razpravljali o novo nastalem političnem položaju. Soglasno je bil sprejet sklep, s katerim pozdravljajo novi r^žim in m j obe-tajo vso svojo podporo. IMromen plaz zasul 12 vasi Strašna katastrofa na Kitajskem — Nad 250 mrtvih HonKkong, 25. maja. r. V provinci Kvantuns: se je v bližin! mesta Locarrfc utrgal plaz, ki je zasul del mesta m okrog 12 okoliških vasi. Po prvih vesteh ie bilo pri tem 250 tfiKfi ubitfh. Ker ie plaz zasul reko, }e nastaja po- plava, kar je katastrofo se povečalo. Reka je docela izpremenila svojo smer in teče sedal skozi hrib ter prihaja na drugi strani hriba na dan v obliki ogromnega vrelca. Peščen vihar v Perziji Pariz. 25. maja. AA. Iz Teherana poročajo, da ie včeraj popoldne v vsej Perziji besnel strašen peščen vihar in da so x*to v vsej državi prekinjene brzojavne in telefonske zveze. Tudi mnogo vodovodov ym pokvarjenih. Škoda je zelo velika. Za nov rekord paril. 25. maja. AA. Znana francoska letalca Codos in Rossi sta na letališču v Bojrgetu končala vse priprave za veliki polet, s katerim hočeta zboljšatj svoj lastri svetovni rekord nepretrganega poleta v daljavo. Letalo je že pripravljeno in letalca bosta startala takoj, ko bodo vremenske razmere te dopustile. Ankara, 25. maja. AA. Anatolska agencija poroča: Ministrski svet je odobril pravilnik k zakonu o izpraznitvi nekaterih obrti in poklicev odkoder bodo izključeni tuji državljani. Po tem pravilniku bodo morali vsi tujci, ki se zdaj bavijo v Turčiji s temi poklici odnosno obrtmi, likvidirati svoje posle do maja prihodnjega leta v posebnih rokih, določenih za vsak poklic posebej. Povečanje belgijske vojske Pariz, 25. maja. AA. Iz Bruslja poročajo, da so na včerajšnji popoldanski seji belgijskega parlamenta z 81 glasovi proti 67 glasovom sprejeli načrt zakona vojnega ministrstva, po katerem se začasno zviša sedanje številčno stanje belgijske vojske z ustanovitvijo novega polka, ki se bo imenoval 14. pehotni polk. Novi belgijski zakon je utemeljen s tem. da med leti 1935 in 1941 ne bo zadosti rekrutov zaradi padca porodov kot posledice svetovne vojne. Podaljšanje vojaške službe v Franciji Pariz, 25. maja. r. Radiftamo-socialistič-na zbornična frankcija se je danes bavila s postopanjem poslanca Berrderja, ki bo v kratkem interpeliral vlado o njeni vojaški politiki, zlasti o njenih namerah glede podaljšanja vojaške službene dobe, ter bo poudarjala potrebo in možnost, da se ohrani enoletna službena doba. V debati se je pokazalo, da je radikalna stranka v celoti sicer proti uvedbi dveletne službene dobe. da pa pri večini poslancev zvišanje službene dobe na 18 mesecev ne bi naletelo na velike težkoče. Frakcija je sklenila storiti, kar je mogoče, da se v tkzv. kritičnih letih 1935 do 1939 doseže varnost državne obrambe tudi brez podaljšanja službene dobe. Zato je pooblastila poslanca Bernierja, naj posreduje pri vladi in dobi pojasnilo o namerah vojnega ministrstva v vprašanju službene dobe. Utrjevanje francoske meje Pariz, 2n. maja. r. Vojni odbor zbornice je dane* proučil od vlade predloženi dodatni program o obmejnih utrdbah, ki zahteva kredite v višini okoli poldruge milijarde. Poslanec Fabry je poročal o svojem potovanju na vzhodno mejo, ki ga ie imel z več drugimi člani odbora. Priporočal je zgraditev nadaljne mreže Mtrdb. ki bi oja-čile obstoječi »kitajski zid* in ki hi zlasti zaprle ? luknjo« pri Montmedvjti. Odbor je nato odobril tehnične določbe predloea ter se je izrekel za odobritev od vlade zahtevanih sredstev. Dela na teh utrdbah ae bodo pričela že do konca poletja. Vojna v Ameriki Pariz, 25. maja. A A. Po poroetlu »A**°-erated-Pree*« iz Lapa za, ki gs Je razširil tncH Havas, »o imeli P^ra^rvajci pri boU-vij^kem protinapadu v odseku Bal Ji v! »n 6000 mrtvih in 12.000 ranjenih. Nemčija bo ustavila plačila Pariz, 25. maja. AA. Londonski »Daily Herald« trdi. da bo nemška vlada 1. julija t. 1. proglasila šestmesečni moratorij za vse zunanje dolgove, tudi za Dawesovo in Voungovo posojilo. Smrt francoskega slikarja Pariz, 25. maja. A A. V Parizu je umrl star 72 let znameniti karikaturist Lean-dre. eden izmed velikih mojstrov pariške karikature iz ^montmartrske« predvojne dobe. Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. teJetoD št 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru iui Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351 Kmetijski svet Pri kmetijskem ministrstvu se ustanovi poseben posvetovalni odbor 16 imenovanih članov Beograd, 24. maja. AA. Kmetijski minister Z. Juraj Demetrović je na rodlagi pooblastil min istrskega sveta od 23. t- m. predpisal uredbo o kmetijskem posvetovalnem odboru. Uredba določa med drugim: Pri kmetijskem ministrstvu se v svrho pospeševanja kmetijstva in izboljšanja pogojev za njegovo kar najracionalnejšo eksploatacijo ustanovi kmetijski posvetovalni odbor. Njegova naioga je, dajati kmetijskemu rrrn^tru strokovno mnenj« o vprašanjih s področi-a kmetijstva, k- prdejo na dnevn; red sej. Posvetovalni odbor sestoji iz IS članov. Devet članov bo imenovanih iz vrst najuglednejših poljedelcev vrake banovine; dalje bodo v odboru po en rrofe^or kmetijsko - gozdarske fakultete v Peogradu in kmetijsko - gozdarske fakultete v Zagrebu, en profesor veterinarske fakultete, en član uprave trgovskih zbornic, en član cen- Sokolski okrožni zlet na Vrhniki Ob priliki otvoritve novega Sokoisk^'ja doma na Vrhniki priredi ljubljansko sokolsko okrožje celodneven zlet. združen z u-liko javno telovadbo ve*h oddelkov. Priprave za to sokolsko slavje v neposredni bližini nase zapadne nipje 60 v polnem teku, in po pripravah sodeč, ho to zlet, kakršnega Vrhnika še ni doživela. Okrožir tehnični odbor je zastavil vsr« svojt- sil1, da bo na zletu nastopilo čini večje število telo-vadečesra Članstva, narašča?;i in rleo?. Po dosedanjih nriiavah bo vseh telova leJHb približno 2500. število, s katerim se it- rta-vn^no nastopalo na večjih župnih zVMih. Tudi vrhniški Sokol č^c t ftneljito pripravlja na ta slavnostni dan, ko se bodo odprla vrata nove sokolske trdnjave. I>rur\7qrjamo tudi na to, da se bodo na teiovadiŠou točile- samo brezalkoholne pijače. Voznina po žel-ezniei je ul^taoin odloka M. S. br. 5120 z dn^ 9. ni. 10:^4 polovična na podlagi objav?, ki jo bodo dobili udeleženci zleta pri svojih društvih. Vsakdo kupi na odhodni postaji cel vozni listek. ki naj bo žisosan z mokrim žiaom, s potrdilom zletnega odbora o videležbi na zl«tii. da ima z njim brezplačen povratek. Objava se mora žigosati pri železniški blaga j.li o;-j odhodu in povratku. Spored zletnih svečanosti je v glavnem naslednji: v soboto dne 2. junija zveče" bakljada in telovadna akademija vrhniškega Sokola v Sokolskem domu. v nedeljo 3. junija zjutraj sprejem sokol^tva in gostov na kolodvoru, skušnje, povorka, otvoritev So-kolskega doma. popoldne iavna telovadba in narodna vesHica. Na zletu bodo sodeloval'1 tri godbe, dva oddelka godbe Sokola I Tabor in domača vrhniška g govoHM narodni poslanci bi ministri gg. dr. Kramer, dr. Novak in dr, AndMInovrč. ^boda se vršita ob 10. v Velenja ob 1530 v Sloveoferađcu. Poskrbite, da prkle>o vsi pristaši na-ck>nalne misli, ki so za složno delo za resnične interese vser? prebivalstva! Sedem km dolga brzojavka Radio postaja za kratke valove v Pran-ginsu je prošle dni oddala poročilo komisije za spor v Velikem Caku. Brzojavka je bila sestavljena v angleškem in španskem jeziku ter je bila naslovljena na vse vlade ameriškega kontinenta. Kljub brzojavnemu slogu je bilo poročilo dolgo sedem km. Oddajanje je trajalo več ur. Nekatere ameriške države so sporočile, da je poročilo brezhibno, druge so zahtevale ponovitev nekaterih me«t. čemur yt bilo seveda takoj ustreženo. tralo industrijskih korporacij in en član upravnega odbora z\eze kmetijskih zadrug. Člane posvetovalnega odbora imenuje kmetijski minrster za dobo 2 let. Seje odbora sklicuje in jim predseduje kmetljsi. m.rw*ter. Udredt ra sme svojega pomočnika ah enega izmed načelnikov ministrstva, da ga nadomešča in predse-Jue se;am. čo sam ne b- utejjiv.l. Se;e odbora ne smeio trajat: de'j ko S dn:. pn enem zasedanju. 0 sejah se vodi /ap.s-rrk. Z* vodstvo poslov upravnega značaia sc iisunov'i pri oddelku za ajrrarno po ti ko kmetijskega mmstrstva tainištvo odfw»ra. O^ebe tajništvu :i:venu]e kmcLjjk. nvntjter-članom odbora, k. žive v Beogradu, pr> rada na račun dnevnic 2t>0 Din za se;<\ ti strm članom, k- n so iz Beograda, p«, povrnitev potnh stroškov in 300 Din dne v. nic Strela zažiga Tn>bn.i<\ '24. »n.i|;i. V čredo je divjal po Trebnjem in okolici proti vdCera siLn vihar in j,* mcd j romanjem iu nalivom udarjala 7daj ta ftdnj tam tudi strela Nr,l treh;:n e»Un okolice >-> »e zbrali črni oblaki, ki iv*o obetnli ni? dobrega. Okro'j 6. zv«»rer so \c [m silnem 1 7. ie eilen trivk naznanil, da je udarila strela v '.n bližji okolici, in r<«s *;H 36 metrov rloluo |}O0podanslU) poulopje, nod. drvnrnico in listnico. V«P ie obiskia je požar uničil do tal in jo mod druiiui /jo-relo t hI i mnogo Bcospodaraliesa orodja« ^»koda je velika. d(u""im ;o bila ;*Or-->ti>'r.i zavarovana le za malenkostno vsota 1'ri'ii-t«=*If eo takoj saoilei iz 1'onik-v 7 motorni brizi:alno. ki «~o '>-sp^tioka Janezi Kaatelica b Veliko Sevnice. K070I0C |a popornonui iM>oorel in tza ni bilo mogoče rpšiti. četudi bi bili ttaviocl •ja^ilri, ki eo pa ea^ili v RodtnaJi Skoda, ki jo trpi Kastelic. je 111 -f 1 relika, ravar**. van }e 1 pa 1» za 100 !>i.v ^opet riožar Kranj. 25. maja. V tore»k ponoči je izbruhnil požar pn nos^stnioi Zupan Mariji nn E*rimekovem pri Kranju. Gr>rvti ie zacr-lo sn-di poslopja ' supi, ki je bila polna suhega listja in dr\ Ker so pa hi.^, hlev. Bona in pod po*l eno <=strMio. j° plamen hlnon-a zwjp1 ver; objekl zlasti £r», ker pe p-moč. S^le na klicanje [e zh j vi pocrorel vr^j le^pn ilel stavbe h podstr^S jem vred. Te «*oba v hi^i .s stropi in onrein•■> je ostala n ^poškodovana. Poles toča |e po-•»orelfl sl»ma in p^nn. or»a falnmof-oznien in 4 kokoii. tako da znaša škrobi '25/iOO Din ki jo le delno krita z zavarovalnino. Domnevajo, da je nastal požar po no srooneni naključju. Naibrž je vin j m pope* nik — poslorpjo srtoji namreč tik ob reati K ran j-Prod dvor — ki se- je vračal iz Krn-nja ali z voselice na primekovem. od»«*i v šupo in zadremal s tlečo cigareto, tako iUj f>e je vnelo suho listje. Ker so jx>žnr »(t žili &ele, ko je bil že erednji dol v plao* nih je pač mogoče, da j1 ^Aoriloc n«op*t*rx. pobeS L O V E N S K T NAROD«, dne 25. maja 1934 S*ev 117 Občni zbor Muzejskega društva Skora] sto let staro društvo se |e preosnovalo v Prlro doslovno društvo in v novo Muzejsko drultvo aa Slove nijo, ki bo središte za zgodovinske veda Ljubljana, 25. maja. Včeraj popoldne je imelo to najstarejše naše društvo v biblioteki Narodmega muzeja svoj oboni a':Pno-Teus-:. Ko se je predsednik spominjal u mrl i h članov Petra t*ra.= selli ja. y-: ter vsem driteim podpornikom, slasti pa favn a tel ju Nafttdftrfe-ga mul&ja ur. Mahi za največjo pomoč- in prepustitev prostora. Končno je pred-" seimik prz-ira vil ustajrovitev fc^rinodoelovs nega društva,- ki bo delovale*.- na širši podlagi kakor dosedanja prirodoslovna sekcija, tako da Muzejsko društvo prav z« prav preneha in s** i opreme ni v dve novi-drlrStri. ki jiirrta želi se več uRPebVTv na aianftvHnr-m polju. - Tajnik g. prot Kuščar je poročal^ da ima. TVTfo.VslovrtO WflfAt]b plflMp člaflov, ^prav tolfko jih bo "pa imelo turtr noro ~;Nf uzojsko ' drnMvo.- Puhlikno^je izhajajo ,reor>u in pravočasni). Ker se .vse specializira. j£ bila delitev društva^ Potrebna, kar dokazuje tudi to, da se je novemu Prirodoslovnomu društvu priglasilo takoj še ."0 novih članov*, čeprav je bilo Muzejsko društvo £a vso Slovenijo, vendar imamo"Saka druMva CftaH v Celju in Mariboru, ki ima celo znatno več Članov od ljubljanskega. S Prirodoslovnim društvom je ustanovljen center za vso Slovenijo in kot naslednici stareca društva bosta gotovo one novi znanstve-n: ofgalližačljt Uspavali prav "ftobro. Ko je poročal š.- hlacajnik" *b? prof. dft S a-ria o dohodkih in izdatkih, zlasti pa o podporah, je bil soglaw*o- sprejet- abso-lutoflj z zahvalo *. prčrf. -T< publikacij, tako da je društvo s $88 raz-" ličnimi publikacijami doseglo rfiBfbnd, ko je dobivalo 307 znanstvenih časopisov v ■MijrazlicVnejsJb jezikih. Potrebno, bi bfto, da bi na>a država pristopila h konvenciji za poštnino prosto zamenjajo j 7/!\an-stvonih publikacij. Tudi knjižničarjn je bila izr< cena soglasna pohvala. Načelnik zgodovinske sekcije g. Univ. prof. dr. Milko K o s je prav obzirno pf ročal o plodnem delovanju sekcije, ki SV t občii i m zJborom izpremeni v samostojne društvo. aborn|k Muzejskega društva-je tudi že pripravljen^.-obenem pa izide veTika zgodovina Kraoja, ki so jo predvsem po bogati zafpuS&KDi clekanA Au-tona K obla rja napesali pr<*f, dr. .Žontar, dt. Watter Schmftd in dr. France Stole, zagotovljeno je pa tudi financiranje tega velikega dela. Scho zgodovinarja Vrh ovc a postavijo na magistrata o dvorišče šele ob celotni preurerfbl dvorišče. Predseddilfc nekdanjo Prirodoslovne sekcije g. dr. Pajnič je poročal, kako se je razmahnilo delo. da je bilo novo društv,, neobhodno potrebno. Vsak Irate-ligent bi moral brtl član obeh društev, saj se morate o»be sekciji tahvaiiti za svoje uspehe staremu druStvu. a trenja me-7 obema sekcijama ser "bila re v ko*-rlst obelit. N^iivrć^. pohvalo- .zasluti, urednik^ paH00R>i^ in^oajmarljivejai. -axtor univ, prof. p dr. Pavle ~0.rošalj, prav. ta-. kg pa-i,uii. doc^nt^. dr,, škerlj, ki je vodil 6 javnih predavanj, kjer so želi naj- voč3o pTiaiaAje OoittM! 4wyaavateiji. -se*. cija je priredila tudi proslavo ob juK:-U .ju botanika prof. Alfonza Pavlina in pričela izdajati popularno revijo Pro-tetis«, ki se prav nagio razširja in obeta postati hrbtenica društva, razen tega je pa že. tudi v tisku nov zvezek *Prirodo-S ovnih razprav . ki tudi s članki v drM-z\h jezikih . ta.koaekoč ekaportira naše znanje v tujino. Odsek za varstvo prirode je pod na-čelnikom g. tn B*-vk*>ni delati na poostritvi takontte tA&6 i ta. prirode. ; \ ofidar ni tta ne zaleže ter jo j^ tfeba i>ai>'me,?! it i s popularno pr^^a^an-do za varstva prirodo. Prirodoslovno drtt» 3 t a ne^je pri-p o nafta r; -nal- z*astix*Uia kiuo .v.čcdftb UA-" vajatpBoo a* zaščiti -priro!e, zla^u-pa - redke flore, a univ. prof. g. dr. -H a d ž i se jo zahvalil tajniku g. dr. Kuščarju kot glavnemu delavcu, predsednikova zahvala je pm veljala pnžrt*-ovaWteimi pr. dr. Tajnicu. Arhivar g. dr. Z \v i t t e r je poročal o razdelitvi khšcj-ev in o seznamu arhiva, ki sega do I. 1840. ter ga naj sedaj prevzame muzej, da bo obema društvoma na razpolago. Nadalje, je pa g." dr: Z\vitter na podlagi izpremenjenih pravil podrobno raz-pravflal D reorganizaciji dtOstva. Muzejsko društvo izpremni pravila tako, da bo imelo le zgodovinski delokrog v najširšem smislu, torej poleg zgodovirte tudi etnografijo, arheologijo in druge zgodovinske vede. Zaradi speeializiranja znanstvenega de'a ?e novo društvo razdeli na specialne odseke, ki bodo podpirali muzejska stremljenja in se bavili predvsem s slovensko in juiioslovensko zgodovino. Razdeli se tudi premoženj O in vse premoženje dosedanje zgodovinske sekcije dobi preosno-vano Muzejsko društvo, muzej pa sprejme vse skupne knjige «V). ža naš muzej in za napredek naše znanosti ter v čast domovine, ko jc bilo vedno tudi znanstveno na višku, da se bo o njem vedno govorilo s hvaležnostjo in priznanjem, je požele! največje uspehe novemu društvu. Ko se je še univ. prof. dr. Milko K. o s s prisrčnimi besedami zahvalil ptedsedniku g* inž. Sbrizajuza požrtvovalno In taktno delovanj«, je bil ta važni občni zbor zaključen z zavestjo, da naša zgodovinska veda stona v živahnejšo dobo dela in uspehov. John Galswprthy: Družba Novost izredne napetosti in odlične predstavo. Ljubljana, 25. nia Lan. umrli slavni ^angleški pisatelj Johri GaisNvorthv, ^.'o-beio\_ rxT.ikovahec, už"i\a po svetu, ve'ik ugled kot romanopisec in tudi med nami ^je pridobil -s jf°£??Jp ^9^a". in , dru^^ii romaiu mnogo _-r>bč udovice v. P^zriamo. ga pa ,t;jd;- kot draRwtka, saj >mo Imerli že .^ujegovo Bitko, Golo'bčka, Joy in suoei Driižbo. V"vseli -smo videl: izredno spretnega teatrskeg,- tehfiika. duhdvttega kSfakteri-zator.a rrštno ang'.e^kega sodobnega* okolja in angleških Šodobnjkdv najboljeJSpiŽ-. be, ostrega, taJUjfe^gT Kritika r^em$tya~ in boga^t^ji :ci so&|u~ub raztrier. mik tak« spi s;;o »iit^atčgih" literarnili iimete kov, pozna svetQvno,^sodpbn p miti ve angieškt razjriere. in oscofiSsft] povsem 4.ri'Cačne .od nafcih. Tudi rf^TO&ba^ naSn ^b\ils. *eLo vrsto vprašar?]. na'katera be \*rrw ^djovora. Bvši re^hi. a fUhašfc! kotnik Oatiev le t>o-dar:! svrijega konla mtademi^ židu de Levi su. 2d 5e IvOn]! \.pTo(!al;;m si s^rav'rl >kup:ček ?'/dv" pgstelino; b'iz'tK).. St o tri J Pancyf Ki-autao -potrebuje denar. Aa »-p.ača ods!ov];ano-ljubico, židu denar ukra-de.-Ovftvset .rmnut po. tatvini že z^sliJuje-jo vso ba gfadu abrario' družbo^ in tudi Dancvja. 2,4 tjaravno^t obdodži- stotnika; da je tat, ^ DShc^ pošlje ukradeni denar — naslednjega dn^afr.še -poznTje ^— očetu odslovljene" liubice. Bankovca z zitanirni številkami se objavita v listih, trgovec fn oče ods'ovljen-ke- prineseta bankovca Dan--V"ieyemu zagovorniku: tat je razkrinkan n se ustreli.. ^. To- 5 je totfco fiinvaa vsebina drame. 7 »karoie^rbfiStU atoin^ kon'a Jadu podari: sam prodat da- bi- bil • pUćal avoi dolg? Kako je mogoče iJkrademe ibankavce oddaiati, da si *;e človek že osumljen? Mi-sl ti si moramo, da je Dancy trenOtno zblazrifel, saj se vede žc od prvega nastopa tako, da vsak slepec vidi, da je tat. Tako dobi drama značaj kriminalne in detektivska napete dogodivščine. & pa poznavalca enake literature globiie ne za-niirta. Zakaj Dar>cy ni simpatičen mož. njegovo vedenje ns zbuja sočutja in njegov samomor je zarr»e le grd beg pred ojdf j* vornost'o. Id \w ima do žene in družbe. Pa >e še cela vrsta pomislekov, ki se nam vsiljujejo in k: fcm s -pametjo *n z nep-o-znanjeni angleške "rm^ernosti ne vemo odgovora. Policijski nadzornik Dede - je prikazan kot smešno omejen uradnik, kakršen ni pri nas mogoč tviti na" vasi; • advokat T\s isden je idea^z^ranec, ki le osuplja; pravi_advOka-f nžtjde 2agc*vor za notorične-ga niorFlca Tn razbojnika, a nič laž-jega tli. kakor raakrink^nega Dancvja proglasiti za živčtio. razval:-no, za boirnka, ki spada v boinjšrticri. ne pa v ječo. De-nar se vrne, Dancv se ozdravi i-zsek', in re\r>l«ver bi bil odveč. Družba! Pisatelj je hotel to dru»bo ožigosati. Ni nam čisto jasno, zakaj. Zato ker je ta«ko slepo z-sircala stotniku in o/o-sojala juda? Pa kdo bi mogoi misliti, da je junak stomik. topolu gentleman, ki se je pravkar oženil, grd vlomilec in tat? Jud je* lesaično naj&istrejši nad vsemi, a zahteva *!e svoj denar nazaj, .maščevanje mu le izsiljeno po_ bruta-lni žalitvi, končno pa se odreče denarju in celo povrnitvi pravdnih troškov ua korist ubogim. Iz ka-valirskega kluba izstopa sam- Ni. gentle-man, -a cel, ^dra-v č\"ovedv, ki je končno skoro sin»patićen. Satirično je naslikana Margareta, mlada daana iz družbe, goska, ki ji je najbolj mučni škandal le na zabavo. Major Cci-ford ima čisto prav, ko zahteva, naj se prijateljstvo iak&ae baš v nesreči, tukaj v živčni in možganski obolelosti Dancyja. Prav ^ps nima, ko aa ključi dramo-po > m omeni Dancyja a boaodacni: »Prav i sloril dobri fant!« — Ne. Dancy, mož junak, oficir, ni heroj, ker ne prevzame nase kazni m' pokore tet ai z novim, poltenim delom ne caaluži odpuščanja tene in gen- tlemansl-a dn.12.be. Tako gledam na »Družbo« kot menda docela normalen in treaen Slovenec. Bržčas gledajo Angleži čiato drugače. Moja dolžnost pa je, da povem avoje naziranje. čeprav me mogoče zopet kak zaplotnik opsuje in opljuje. Predstava je bila prav dobra in je žela mnogo priznanja. Oosp. inž. arhitekt E. F r a n z je dramo in*ceniral ter skuhal ustvariti do jem čim vi* jih soban in dvoran, zanimala bi na« utemeljitev t*ga poizkusa. Vtisfr je bil čudaški. Režijo le imel g. Kreft, ki je spravil 7 alik v naglem temou do močnih učinkovitosti in rastoče napetcsfti. Glavni vlogi imata sg. Le var (Dancy) in Skrblnie k «-f jud de L»eris).oba odlična, dasi za-mo^.out «ba prjar^ela moža. Pisatelj si je bržčas predstavljal zelena mladeniča. V tehničnem pag-leCm »ta bila oba izvrstna.. Prav posebno učinkovit, topel in prijeten je bil italijanski Ricarcros g. Danes a. zopet kreacija, ki kaže Da-nesa v najlepM umetniški StvftMteljttiosti. G. Gregorin kot \Vineor, g. Kralj kot general zelo -srečne ma?ke. g. Dre-novec kot star, eleganten lord. g. Cesar kot trgovec, g. Lipah kot izvrstno označen odvetnik, g. Pianecki kot sluga Robert ter g Sancin kot klubovec jecljač so podajali vsemu odlično vrsrrane-mu ansamblu mnogo barv in skladnosti. So pa tu še druge osebnosti, na čelu idealni prijatelj Colford g. Jerman, mladi advokat g. želez nik. Ki govori, žal, prenaglo, polic, nadzornik g. P o t o k a r, na-turen, kakor bi igral samega sebe, gosp. Pl«-t kot Oskrbnik graščine itd. ženske so matije trVeijavljene. Tragična Mabel. žena Dancvja, lepo doživljana po g. Miri Danilo v,i. Iady Adela ge. Medvedove in Margareta gdč. Boltar-j e v e. Dramski ansambel je zopet postavil predstavo, ki mu je na čast, in nadejam se, da bo privlačevala. Pr. G. Zai»osl£Host delavcev v aprilu Ljubljana, -5. maja. O L ZID v I.jubljatii je abral stat.ističme pduHtk^ o -zaposlenosti delavcev v naši istriji, ki je iz njib razvidmo. da je ostala razvojna tendenca posameznih in-dustd-lj v aprilu v davnem ista. kakor je bila v marcu. Največji enoletni prirast izikazuje še vedno tekstiLna industrija, in sicer Nji sled; gozdfop žagarska im- dustrija s prirastem SIT. Vseh industrij z enoletnim prirastom 100 ali več zavarovanih delavcev je bilo v aprilu 11. Letni padec 100 ali več zavarovancev izkazujejo samo 4 industrije. Največji padec izkazuje trgovina, In sicer 537, za to panogo je pa merodajno v prvi vrsti Trgovsko podporno bolničko društvo v Ljubljani, kjer so trgovski naaieščenci pretežno zavarovani. V Rezijskem pogledu »o najbolj napredovale gradnje nad zemljo, kjer znaša enomesečni prirast 1727 zavarovaneev. Stavbna delavnost je torej precej oživela. Sledi '.industrija kamenja in zemlje z en<-mosev.:i i m prirastom 500 delavcev. Nobena industrija ne iskazuje enomesečnega- pad-ca 1^0 ali več zavarovanih delavcev. Povprečno število zavarovanih tU laVcev je z.na§alo v aprilu 77.375. absolutni prirast od aprila lanskega leta je znašal ali 4.32. od ma-rca tekočega leta pa 32R9 ali 4.11%. *dožbe v Ptuju Ptuj. 23. maja. Odbor za splošno in strokovno naobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja v Ptuju je priredil enomesečni aranžerski tečaj, ki ga je vodil z izredno marljivostjo ter res strokovnjaško dipl. aranžer g. Anton Rosenreld. Po tečaju so tečajniki priredili nagradno tekmovanje. V ocenjevalni komisiji so bili gg. Lenart. Senčar, Da-miš, prof. Košir, inž. Horvat, dipl. aranžer Rosenfeld, Krištof in Pihler. Tekmovale so naslednje trgovine. ki so jih razdelili v 3 skupine in sicer manufakturne Lenart. Havelka. Stross v I. skupino, modne, konfek., galanterijske Hoj-nik, Zavcrnik, Tivar. Mahorič v IT. skupino in špecerijske ter želez. Letič. Senčar. .Mahalka. Brenčič Anton v IIT. skupino. S prvo nagrado so bile nagrajene trg. lluvclka ar. Kamenšak. Hojnik ar. Mele, Lctič ar. Letič. Z drugo nagrado Lcn-irt ar. Tom>c, Zavernik ar. Brunčič. Senčar ar. Arnuš. S tretjo nagrado trg. Stross ar. Krajne. Mahalka ar. Slavič. Tivar ar. Ribič. Ostale trgovine so dobile pohvalo. Nagrade se razdele v obliki diplom in denarju prihodnje dni. V splošnem je pohvaliti vse. ki so se udeležili tekmovanja, ker so dali v ocenitev res okusno ter velemestno aranžirane izložbe. Gg. trgovec, kakor tudi pomočnike ter vajence opozarjamo, da bo prihodnji aranžerski tečaj kakor tudi nadaljevanje tega tečaja v jeseni meseca septembra. Interesente iz odaljenejših krajev, ki za večerni tečaj ne pridejo v poštev, opozarjamo, ua bo ob zadostnem številu udeležencev tudi celodnevni tečaj. Vsa pojasnila se dobe v pisarni združenja trgovcev. Vsem tečaj toplo priporočamo* Iz Celja —c V celjakj bolnici je umrl v četrtek zjutraj v 75. letu staroiti £ol*-ki upravitelj v p. g. Martin Zdolšek s Polzele, oče g. Bogomira itfol&ka, eolskega upravitelja v Celju, in g. Alfoaza 3dol-ška, sreskega kmetijbktga referenta v Prevaljah. Pokojnik je bil zaveden na-rodtnjak, izvrsten šolnik, vnet sadjar in čebelar ter zvest, svetovalec prebivalstvu v raznih naeionalnlh, gospodarskih in kulturnih za ic-vah. Pogreb bo v soboto 26. t. m. ob 11. dopoldrne iz Braslovč na tamošnje pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! —c O tuberkulozi in Šoli s šolsko hi««-jenskega stališča bo predaval v ponedeljek 28. t. m. ob 30. v rlsahiicl celjske meščanake iole docent S. dr. Ivan Matko iz Maribora. Zanimivo in poučno predavan*- pod - okriljem Ljudskega vsfeuč-i-i- I i krajevne protituberkulosne lige V Lcija. Nečak zažgal stricu kozolec Novo mesto. 24. maja. Pri Sv. Oregoriju, obč+na Vel. La^e. stoji lepa domačija premotoega po#e«t: ve-dcioaH svojega strica nofcemu Ivancu v Sodratiei 1»? obo-lov ia 5o fHti Zaradi te samovoljne prodaje «n j* tefle poMeoo o*tel. Toda zaslužena lekcija je faota tako po«re4a. da je pričel Paricu Prane«! KToaiti. Oro&njo, da bo zaftgal -et-ričev kozolec. je izrekel tudi pred vaščani Za-bukovcu Francu. Zabukovcu Josipu, Ivanu Grelrvncu in drugimi. Zločinski naklep je v njem (iozorel 25. marda zvečer. Po'1 velikim kozolcem je zanetil v senu osrenj. ki je v kra-r.kem času kozolec popolnoma upepelil. ?.rtev plamenov so poleg kozolca pt^stali štirje vozovi, dva pluga. e. aveusta zaž-cal skedenj (kljub temu ga je stric Franc se ime! pri sebi) so orožniki takoj oeunrW: njegovega nečaka tudi teea p^*iga in ga spravili v zapor. Obravnava proti poži-galcu se je vršila pred novomeškim okrožnim sodiščem, senatom trojice, ki nvu je predsedoval s. o. s. g. Anton Ka<-ja:i, člana pa sta bila s. o. s. g. Anton Kuder in s. o. s. g. Božidar Romih. Obtožence je pred sodniki pritnal v rrMi svoje dejanje, braneč se 3 tem. da je bil na svojega strica jezen, ker mu ni dal nobene plače, kljub temu, da mu Je dobro služil že dolgo vrsto let. Sodišče, ki se je prepričalo, da je obtoženec toMko defekten, da sta pri njem pojmovanje narave in pomen dejanja bistveno zmanjšana, je požigal-ca obsodilo le na 6 mesecev zapora. Obsojenec je bil z milo obaodibo očivMno zadovoljen, kajti predsedujočemu je Obljubil, (ta mu bo prwieeel stekflenioo domače slivovke. le»ognjeni krst« in priznati je treba, da nad vse častno. Z vprizoritvijo je nacijonalna delavska mladina, ki okuša danes vse gorje nezaposlenosti in slabega zaslužka dokazala, da kljub vsemu še ni izgubila idealizma. Mnogo večerov so žrtvovali fantje in dekleta, v dežju in blatu so po težkem delu v jamah in vročih pečeh hiteli k vajam, da pokažejo čim preje, kaj zmore tudi nas delavec brez vsake pomoči. Drama sama je izredno težka ter prikazuje težko življenje našega naroda v Primorju, ker jo jc po večini treba igrati bolj s kretnjami, mimiko in srcem, kot pa z jezikom. Toda mladi fantje in dekleta so se tega dobro zavedali in reči moramo, da je igra nad vse pričakovanje krasno uspela; občinstvo je igralce opetovano nagradilo z burnim aplavzem< Nočemo omenjati nikogar poimensko, ker so vsi igrali svoje vloge prav dobro, kar pa je v veliki meri zasluga požrtvovalnega režiserja Pogačnika in Drakslerja. Želimo mladim igralcem in igralkam obilo uspehov pri širjenju prosvet med delavskimi vrstami. Med številnim občinstvom pa je bilo le malo hrastniške inteligence. Pri igri je sodeloval tudi delavski orkester, ki je bil pred kratkim ustanovljen. Nase si DRAMA Začetek ob 20. uei. Petek, 25. maja: Zaprto. Sobota, 26. maja: Beograd nekdaj in sedaj. Red C. Nedelja, 27. maja: Ob pol 21. uri na Kongresnem trgru Slehernik. Znižane cene od 4 do 15 Din. V primeru slabega vremena ob 21. uri v drami Družba. Izven. 3n&ane cene. Ponedeljek, 26. maja: Moj*«ter Anton Hit. Red A. SleJieroik, po*lednJič v k*oSnJl *e-»oni na Kongresnem trg«. V nedeljo 27. t. m. »e uprizori zadnjikrat v le tod nji sezoni Hol"fmajinstiial-2irpanCiCev Slehernik na Kongresnem trgfu. Za to predelavo veljajo znižane cene, in sicer za sedeie od 8 do 15 Din, stojišče »tane 4 Din. Začetek je točno ob pol 21. uri. V primeru slabega vremena pa se uprtoori ob 21. uri v drami Gal5worthyjeva drama Družba. Občinstvo proeimo, da kupi sedeže za Slehernika že v preprodaji; ker veljajo aa, to precMavo izredno nizke cene. obisk najtopleje pri-porotamo. OPfcRA Začetek ob 20. vrri. Petek, 25. maja: Proelava akademskega dnaHiva Danica. Sobota, 26. maja: Katja Kabanova. Premiera. Red A. Nedelja. 27. maja: Ob 15. ud na teraai hotela Tivoh' »pri belem konjičku«. Znižane ceoe od. 6 do 20 Din. V primeru sftabega vremena ob 20. url v operi. Isr Ponedeljek, 28. maja: Zaprto. * Premiera Janačkove opere Katja Kab*nova bo v soboto, dne 2*5. t. m. za red A. Naslovno vlogo poje ga. Zlata Gjuttgjenac. Oatale ženske vloge so v rokah ge. Thierrvjeve. Poličeve, Kogejeve in Ramsakove. Moža Katje Kabanove poje g. Marčec, ljubimca g. Banovec. učitelja g. Gostič. V ostalih večjih vlogah sodelujeta še gg. Janko in Marjan Rus. Opero je nastudiral kapelnik štritof, režija je Ciril Debevčeva. Katja Kabanova je opera visoke umetniške vrednosti » izredno dramatično vsebino. Premiera je v soboto 26. t. m. za red A. Pri belem konjičku na terasi hotela Tivoli. Prva uprizoritev tega dela pod milim nebom na binkostno nedeljo Je privabila izredno mnogo občinstva, ki «e jc pri predstavi izvrstno zabavalo. Prrvić s« * ponovi 5-Pri belem konjičku c na terasi hotela Tivoli v nedetjo 27. t. m. ob 16. uri. Pr .pomniti pa moramo, da to nekateri priaori nekoliko preurejeni m učinkujejo z oairotn na prostor še mnogo efektneje kaltor v gledaliAču. Začete predstave Jc točno ob lfi. uri, konac ob pol 6. uri. Veljajo Mužaoe cene. Sedeali so po 20, 15 in 10 Din, st»oji*Ća po 6 Dan. v primeru neugodnega vremena bo >Pri belem konjičku« ob 20. uri v opernem gledališču. Ur- KOTEDAR Da«**: PMek 35. mam katoličani: ban, ZdeMan: pravoslavni 12. maja. DANAŠNJE PR4RBf>ITVE. Kinn Matira: Mot^l na oceanu. Kmo Dvor: Mek«kaitf*a li ib«eti. ZKD: *Kn»! ie« Rrrn* ob 14.15 r Mtitici. I>B21'RN£ LbKAKMv Danes; \lr. Bohince. Rimska ce^U* 24, dr. Kmet. Tvreeva oee*a 41, in Leustek, Rer»l>e-va eeeta 1. kin j ^X29€cl mita Pujski in kameleoni rumu ju na prvi pogled nič skupnega. Tudi nara\'oslovcem bi se zamerili če bi trdili, da so si sorodni. In vendar so si prav močno, da bi skoraj lahko rekli, da so ene gore list. Razlika bo med njimi nemara samo ta, da imajo pujski stanovitno barvo, kameleoni jo pa menjavajo po potrebi in razmerah. Tudi hranijo se nekoliko drugače, a to ni poglavitno. So pa eni in drugi odlični pripadniki živalskega sveta in bi bilo življenje brez njih k^kor morje brez vode. Xase narodno gos podar s t\*o bi si izdatno opomoglo, če bi mogli kam izvažati te živali. Prašiče sicer izvažamo žive in /./ klane, samo da nam tisti, ki jih ie naj\x\. ostanejo \'si doma. In to jc \ elika škoda. Kameleono*' pa sploh nikiinot tic proda jamo, čepra\' se nei'erretno naglo mnoitt. In zajamčeno čiste rfj.«e .*o, da \ es #vef ne premore takih. Barve izpreminjajo tako naglo in temeljito, da ti kar vid jemlje, čc jih gledaš. \' tej svoji plavni lastnosti so neprekosljivi. Kdor bo pisal zgodoviru) Slo\ence\\ ne bo smel prezreti njihcn'ega bogastva na pujtih in kameleonih. To je nasj pm*b nost in na njo smo po pravici lahka ponosni. Dokler bomo imeli toliko teh živali, lahko mirno zremo v bodočnost. Bati se nam pa itak ni treba, da bi začele izumirati, ker se predobro počutijo med nami. Hotel na oceanu Lj ubijana. 2T>. maja. Prav Aa prav bi ta ameriSki fi«1m. ki ga je sinoči pričel vrteti kino Matica, morali imenovati -»Mesto na Oceanu . saj gledamo v ogromnem prekooceanskem parniku ^il-no vrvenje in prerivanje pravega me^ najrazličnejeimi komedijami in tragedijami življenja. Koliko im?mo pri nas 1 ki se sfdoh Se ruso vozili po morju, zato imajo pa sedaj najlepš" prHrko, .ibica Sibila. ki je ušla svojemu možu, zdravniku dr. Bemhariu. Da bi jo spet pridobil, prevzame dr. Bernhaj-d službo ladijskega zdravnika in končno napravi Stevansonu skandal, da Stevanson Sibilo zavrže k<->t kokoto in se oklene lepe igra'.-ke. Sfbtln ustreli Števansona in skoči v morje. Zaradi Stevansonove .*mrti padejo akcije in obsipani potniki mislijo, da so ob ves svoj denar, vendar ga jim je pa rečil lord. Zdravniku asistira bolniška sestre, ki ima tudi svojo tragedijo za seboj, končno pa prične n<~>vo življenje v obječnu dr. Beroharda. Vsak igraJec je poseben Up in vsak tip ima svojo agodbo, da bi lahko iz tega res knenjrtnega firlma napravili kar več burk, dTflm iri tragedij, zato ga pa prav lahko z v»em poudarkom priporočamo občinstvu. Iz Kranfa — Dezinfekcija prostorov. V?:, fel fceic letos dati svoje prostore <1esinfieir*ti t. uničit i mnčea; stenice, mole itd.), naj «ie zplaa« piameavo ali osebno do 5, junija pri sre«kein na*.Vl>tvu, da se zamore skurao naročiti potrebni materijal (cvanovodik). ker bo tako desinfekcija znatno oenejaa. — Pregled motornih vozil. Jutri. 2r«. t. m. ob lt.l", bo bo vrši! na (Jlavnem tr-tru prof! mastno hiSo naknadni preelod vseh inotoitiih vozil, ki Se niso bila v letu 1934. pregledana. S seboj je treba pri-Haatl prometno knjižico in potrdilo o plačanem državnem in banovinakein davim« šofersko legitimacijo in cventuelno obrtno pooblastilo. Vsem, ki bi ne s»e.Hli temu potiva, se bo zabranila nadaljnja vožnja in bo proti njim avevHn k ižansko poeto^anjc Iz Polfčan — Ot)čni zbor SPD. Podružnica SPD v Poljčanah ima v nedeljo 27. t. m. ob pol 20. uri pri .Mahoriču v Peklu VI. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Za člane obvezno, vabljeni tudi drugi. — Strog pasji kontoma«. Ker so se pojavili primeri, da so stekline sumljivi psi popadli nekatere ljudi, je oblast odredila po vsej občini strog pasji kontumac. — Nogometna tekma, po daljšem presledku je na binkoštni ponedeljek zopet oživel tukajšnji SK Boč in priredil tekmo s SK Slavijo (Maribor), ki Je izpadla v prid gostom 8:5. Domačinom se je poznalo, da že dolgo niao bili na zelenem polju ter je bil poraz malodane pričakovan. — Nov grob. Umrl je po daljšem bole-hanju 80-letni prevžitkar Simon Kohne vulgo Golob, ki so ga ob lepi udeležbi pokopali v torek donoidne. Na1 v miru r»r* va! »SLOVENSKI NAROD«, da« 25. maje. 1934 mm l Danes VELIKA PREMIERA PREKRASNEGA FILMA HOTEL NA OCEANU Ljubezen, ljubosumje, fhrt ki strast na prekooceanskem Očarljivi prizori. Predstave ob 4., 7^41n 9M, uri zvečer brodu. Lepa godim. ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24 DNEVNE VESTI — Izseljenci s Hotandakega se vračajo. Hoiandeke oblaeti so začele precej trdo nastopati proti Številnim našim izseljencem, ki se morajo zadnje čase kar trumo-ma vraćati domov. Od decembra do 14. maja se je vrnilo v domovino okrog 60 družin, ki so bile večinoma brez premoženja, nekateri celo siromaki, čeprav so v tujini delali po 8 do 10 let. Tukajšnje oblasti, zlasti Izaseljeniski urad, so jim morale priskočiti na pomoč. Nekaj vHoland-cevc je ostalo v Ljubljani, drugI so pa odšli na svoje domove. — Tudi iz Nemčije se j« vrnilo nekaj izseljencev, vendar jih nemške oblasrti ne izganjajo, razen če »o komunisti. V splošnem se izseljenci, ki prihajajo iz Nemčije, pohvalijo z razmerami in redom, ki vlada v tretjem cesarstvu. — >'a>i rudarji pojdejo v Kakanj. Uradniška občina i? prejela te dni dopis uprave rudnika v Kaknjj, kjer se je nedavno pripetila strahovita rudniška katastrofa, da je pripravljena sprejeti na delo okros 200 rudarjev, ki bodo zaposleni pri očiščevalnih in pozneje tudi pri rednih delih oz'roma pri kopanfu premoc.a v rudniku. Zato ee fe hrastniška občina obrnila na Borzo dela v Ljubljani, da rudarjem nakaže za pot r***Uaj podpore ali -pa jfni-vTOJ iznoaluje polovično vožnjo, ee-mur bo Borza Mcodila. Ce bo res sprejetih 200 rudnrj^v na. delo. pol^m bo v trbovel ^keiu revirju pač znatno olajšana vebka beda. i * je tam brt*z dela okrrvj 2f»Y) rudarjev. _ Američani nas poHetijo. 24, junija prispeta v Ljubljano dve večji akupipi Amertčajnov, ki napravita krajši izlet v domovino. % Američani se pripelje tudi mi»» Kuharjeva iz Clevelanda. ki je bila nedavno izvoljena za" jugosloven?ko kraljico lopote v Ameriki. _ Pojrreb Fra uma Demšarja se je v sredo popoldne razvil V tako nioeočmo žalno manifestacijo, kakršne še nista videla Zali los niti vsa Selska doline, sai je prihitelo v*e ljudstvo iz doline in s..hribov izkazat svoio hvaležnost in zadnjo rast predobrem ' možu. izvrstnemu gospodarju in za napredek veeua okoliša vnetemu javnemu dejavni. Pofreb se ni mojzel razviti, ker je Strojevčeva hiža preblizu nokopališča. kamor so pokojnika spremili zastopnika premij? trgovcev, brnlnecra društva iz Železnikov, gasilci ter bližnja in daljna sokolska društva, ko ie Sokol cek iz škofje Loke prišel s praporom. 7-asiopana so bila obla-stva in politične oreanrenfiie ter župani iz vifv» I ,' . razen teea ivi tudi CM P in predstavniki i denarnih zavodov _ter pe&tejo Ijidstva iz vseli vasi. saj so Zali lou, Davca in Sorica dokazale fjubezen do pokojnega kar polooštfviino. Pri ponrebu so bili zastopani tudi Kranj. Trzin. Ljubljana hi tudi Irjfrj bol i oddaljeni kraji, da je mogočni sprevod najjasnejše pričal o velikem ugledu za£luzne£a moža. Tod vodstvom 4oiske*a upravitelja Clementeja so mu pevci zapeli Žaloetinke, :s molitve je opra-vil pokojnikov najboljši nrijatelj lomači ž'rpnik in pesnik B. Anton Hribar. Vsa dolina bo ohranila časten spomin na Franceta Demšarja. Delirij zagrebškega <>t"ZD. Zagrebški OIJ2D je Imel lani 66608 članov. Veen podpor je izdal za 36.91 B.508 Hin. upravni s^roik^ so pa /.našali 5,700*560 P in. Peficit je znašal poldrugi milijon. sedai nanjo veo našo javnost. 2i*ne. ki b jih veselilo, da prikažemo njih poklicno de lo. naj se zsiase katerikoli dan od 4. do o. popoldne v prostorih Zveze eospodini. Bree it. 8. — Za rekonvalescentu? delavce. Ban dravske banovine e dr. Drairo Marjšič je naklonil Stanici za socijalno skrb rekon-valescentnih delavcev . v Mariboru 1CX)0 Din kot enkratno podporo za preskrbo rekonva-l.wentnih delavcev, ki so svojo zakonito j>p-moč izčrpali, pa zaradi bolezni se vedno niso sposobni. — Kuratorij Stanice izreka j. banu iskreno zahvalo za -to podporo. — Letoviška Ferijalnejra *a\eza.. Tudi •letos ge pripravlja Ferijalni savez na počitnice in imel bo sedem letovišč. V škof-jo Loko pošlje tudi leto« svoje člane na počitnice. V fckofji Loki ima Ferijalni savez prostora za 30 učencev in 30 učenk. — Borza dela » Ljubljani sprejme emajla r j <) za dela v Dgnjtu, tri hlapce, lesostradarje, krojača in čevljarja Interesenti naj ee zizlase v uradu. Danes Dolores del Rio filmu v prekrasnem Meksikanska ljubezen * * FIlm divnih Španskih melodij "ZVOČNI KINO DVOR L'.^lttAVf ob 4.. 7 «. 9 C Živčno naravna prebavo. bolnim in otožnim nudi mila »Franz Josefova« voda dobro jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefo-ve« grenčiee pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grerčica še dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Izlet Sušačauov i avijonom v Ljubljano. SuSaški Aeroptrt priredi v nedeljo 27. t. m. z avijonom izlet v Ljubljano. Izletniki sp vrnejo zverer na Sušak. — Angleški turistični parnik > Dubrovniku. Včeraj zjutraj je prispel v Dubrovnik velik aneteski parnik >QxforxD.. ki je pripeljal 45o potnikov. Zvečer so se Aneleži odpeljali proti Sredozemskejiin morju. 28. t. m. priepe v Dubrovnik parnik vAtlantic«. a proti konci junija največji parnik, kar jib je bilo doslej na Jadranu, >Homerie~, ki pripelje '2500 potnikov. Vsi ostanejo en dah v Dubrovniku. — Veliko ljudsko gla^ovan je. Mestni magistrat ljubljanski in uprava ljubljanskega vel sejma sta razpisala natečaj, za osnutke plakata velikih festivalskih prireditev, ki se bodo vr^fie v jeseni v Ljubljani. Ti osnutki bodo razstavljeni na juiiosloveuski plakatni razstavi, k' se bo vršila v okviru Spomladanska vetesojma od 90. maja do 1<>. Jiuiij.T. Veak posetnik Ij.lbljanske.sa ve~ lcs.',:iifc bo imel pravico, da ho glasoval za osnutek, k.' «se mu bo zdel najbolj učinkovit, a oborem tudi idejno ustrezajoč prireditvam Glasovalo se bo z listki, na katw bu- pt»viiko nutka, ki se jim bo vider-najbolj učinkovat. Na1 trj-vski rarašiv-u;, zlasti pa »jastvo tr2ivv^k;li sVekcvnib in nie-ščan6kia sol. oa tu ii ssta a )bčirstvo bodn Itrrili pr:llkc Pokazati, koliko so si>osobni presojiati uspelost posameznih osnutkov. Izid bo pokazal, kako oi--n" i ^ o (s-utke nestrokovnjaki ozimrro rb:-:r.s- .••.?. k tm. ]e plakat ..anp.-ij^i. kar bo za rury »jot \.c prav zanimivo. — Na IV. ifSpodiBjako-fOspodaraki razstavi >2ena v poklici', ki se bo vršila na ljubljanskom velebnu od o0. mnja do 10. iuniia. bodo nase žene spoznale, kaj vg? zmeremo. Imamo nadarjene modne risarke, spntne šivilja in modistke, ki same ustvarjajo dela domacecra okusa. Domače modne revije naj pokažejo, da naše žene ne seua->o v*c po tujih okrasih. Svoje ideje Črpajo iz bogatega narodnega zaklada slovensk". ii> me- Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Beogradu, najvišja leni p- -ralnra je znašala v Skopju in Spi iti 20. v Ljubljani '21.6, v Za^r^bu, Beogradu in Sarajevu 21. v Mariboru 1S.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7o4.2. temperatura le znašala 13. — Brat ubil brata, nefak pa strica. V vasi Vranjku bliz i Dervente je bil storjen v sr?*lo zvečer strašen zločin. Brata Jo**ip in Mite Grba sta živela dolga leata v največji slogi in z združenimi močmi sta obdelovala zemljo. Zaradi zlobnih ženskih jezikov pta se pS začela nedavno prepirati. Jo-eipova ž^na Mara je letala luihosumna na svojo mlaipo snaho Ivko. Češ da ima ljubavno razmerje i njenim možem. Tako se ie počasi razmerje med obema družinama zastrupilo in končno je prišlo do tragedijo. Josin je nekega dne napadel bratovo ženo. Mile na je pograbil sekiro in na\aiil na brata. Razklal mu ie lobanjo, da je nesrečnež obležal mrtev. Tedaj je pa 191etni Josipov sin Stjepan iztrgal stricu sekiro in ga ubil. Po zlorimi *e je sum javil orožnikom. — Strela u Urla papirja in 220 svar. Nad delom Bosanske KiTijine ie divjalo v sr^ln strahovito neurje. Xa planini Marjan le udarila strelu v rred<» ovac ter ubila oasiiria in-v>eh 2*_10 ftvgg (Tff število je najbrž močno pretirano.) Iz L1nMfaiie —lj Bleiwet«ovo cesto le beUmirajo. Zemeljska deia na BJoiweisovi cesti so večinoma končana. Vse napeljave, tako elektrika, pim in vodovod, so urejene, v redu je tudi kanalizacija. Parni valjar je cesto že zgladil, a včeraj so jo začeti tik pred palačo bamsk« uprave betonirati. Dva stroja neprestano požirata ogromne množine peska in cementa, ki ju voda spoji v beton, betonsko mešanico pa deJavci kar izpod stroja odmetavajo ter Stproti betonira jo cesto. Delo gre a prav ameriško naglico od rok. Ni betonsko pocHago pride asfaltna oiast. Cesta bo aa prtt>iižno 20 cm nižje kakor prej. Zdaj delavci razkopavajo tudi druge dele Bleiwetsove ceste od banske palača do Tržaške ce*te. —lj Na ribjem *rs:u ie že deri časa primerna izbira cenejših morskih rib. Tudi danes je bilo dovoli blaga glede na povpraševanje. Nekoliko se sicer pozna ob konru meseca, da se meščani manj, »-post i jo-:, da iim manj* diše ribe, ki pač po oeni ne morejo konkurirati navadnemu mesu. Zato so rjdf restavrati^rji zalagajo ob koncu meseca nekoliko manj z ribami. Vendar konzumira jo mesca ni zadnte oaee, odkar so na trgu morske ribe. ki jvh največ nak>ve spomladi, precej ribjega mesa. Sardele so na prvem mestu, tudi če je dovolj skuš. gospo-dinjre zelo posegajo po sardelah. Danes so prodaiali lep>> po 20 Din kg. Po ceni jim nekoliko konkuriralo skuše. ki jih dobiš precej lepe že po W Ddn kg. Sicer so pa nadepse po 24 Din. Izmed morskih 'ib so bile danes naiprej prodane ciplje. ki ji Vi je bila manjša množina in so jih prod-aiali po 3'2 Din. Prodaiali so tudi rezanega tornja, ki ga ni bilo ž? nekaj Časa na trgu in ki je po 40 Din. Po 40 Din \6 bil t idi rezan som. ki je v celoti tehtal 51 kg. Donavska postrv {sinu?) ie vsel-j na trgu. danes po jo prodajali po 30 Din. En prodajalec je imel tudi nekaj rakov, ki so prispeli iz Bosne. Pri nas ni več lepih rakov, zelo so izumrli kedikor iih je pa še. so degenerirani. Raki so skoraj lako poceni kot žabe. saj jih prodaiaio po t.f/PDin komad. Sicer pa tudi žabe niso drago, tolst? kraki so po 73 par. Zabe imajo ožji krog ljubiteliev in nepozna-valci si jih ne upajo kupovati, ker s? boje. da bi kippili krastače. Kmet z Dolenjskega .ve prodaral danes precej lepe postrvi po 40' Din kg. Dovotj "je bilo tudi drugih r/r-nih rib.'ki so običajno na trsri. —IT ?adni trg je čedalje- bolj založen. fVs»sbna novost so na niem prve hruške, ki so po 10 Din. 9 crešniami so zelo dobro zal oženi vsi branjevci, vendar blaga nič, ne ostaja, ker ljudje zelo ..radi kupujejo čroš-e. ki so zdai že sladke in ne preveč drage, po 5 Din. Trg ;e dobro založen tudi i^pinii vrtnimi Jagodami. ki so po 12 Din. _1; »Dama ua >labem fclasu<. i/vrstno veseloigro. ponavlia,o poslednji? v žentja-;ohsk^m gledališču julri ob 20.1 o. I^ra je zelo duhovita in izvrstno naštndirana ter so dosegli z njo Sentjakobčani zelo velik uspeh. Naslovno vlogo igra ga. Ervina Wri-scher-Pelrovčičeva. nienega očeta Thoma-siusa g. Karus. ravnatelja Wahla g. Ko- j šak. V ostalih vlogah nastopajo še dame: S. Danilova. f>rničeva. Orutoova in Levanevo ter gg.: Gornik. Han/.ič, Kikman. Milčin-ski. Moser. Vizjak in Prbič. Ker je bila tudi zadnja,predstava popolnoma razprodan.), se prosi občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. ki bo od iutri dalie od 10. do 12. in od 15. do 17. To je obenem pO» slrvlpia predstava in za ki mri z njo šentia-kobsko gledališče svojo lefošnio sezono. "^1 —lj Gita Alpar. berlinski slavček, nepo-zabna v Ljubljani iz filma : Če srce izpre-govori . poje od nrtri dalja v prelistavali ■ZKD ob 14.15 krasne arije iz opere ^Tra-viatai in še druge pesmi v svojem zadnjem do danes izdelanem filmu >Kralji<-a areac V tem filmu pride čudovito lep in poln glas Alparjeve do polne veljave. Gita Alparjeva pa ni samo izvrstna pevka, nego tudi enaka igralka, kar je gotovo potrebno, da se lep glac v polni meri uveljavi. Poleg Gite je tudi Maks Hansen prav dober pevec in sija {en komik. Oba filmska zvezdnika sta občinstvu že znana in oba sta priljubljena. Poleg drvnega petja in prijetne vsebine je prav tako ecenerija filma jinskimi slikami atrakcija, polniti "ZKD predstave Malici. —lj, Turistovski klub čkinstvo. da se vrši kl.i hov na skupščina) r torek dne z lepi ni i po'* rali i bo pomagala v Elilnem kinu Skalac obvesčs obeni zbor (glav-5. junija t. L ob 20.90 iwi v kletni dvorani hotela -"Meir:-poU. Odbor. —lj VIII. (XXII.) ilelavuki pr8vobode< in >Zarje« bo jutri ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Programi so izstavljeni v izložbah trgovin. —lj Za mestne ubojfe. G. Sunara Ivan in Ana sta darovala za mestne uboge v počastitev spomina blagopokojnoga gosp. Verbiča Franca 100 Din in v počastitev spomina blagapokojnega g. Mate Karadjo-le, župana v Šibeniku. 100 Din. — Srčna hvaodinje, ki so to želele. Sporočamo to-rei vs-ni ce?ien;m gospod in jam, da eino f*o-dnljšali predajanja še za *n tei?n in siceT od 22. do ». t. m. Nameravali smo t m' v $i?k: najeti primerne prostore. Kc* t-h žal sni > dobili, opozarjamo posebno gespjdi':;e \z Šiške in i>ežigrada. da s* v prihod* ii\ Ireh udeleže nredavanja v kin»i Id »il. Pre davanja se vršrt vsak dan. popoldne ob Ifi. in zvečer ob 20. uri. Vstop je prost. Zaradi velikega navala se naj blagovolijo prostori rezervirati že predjjoldne pri blagajni kina Ideal. Razumljiva potrpežljivost. — Ne morem se dovolj načuditi tvo-n ženi. Prizanesljiva in potrpežljiva je, kakor angel. — To ni njena zasluga, temveč posledica bivšega poklica. Dvanajst !et je namreč prodajala damske klobuke. Esperanto v šole in prakso Važna k ferenca aa Dunaju, ki so }i predstavniki 2S narodov Dunaj, maja. Letošnji brniko^Uii prazniki punieaifjo valen mejnik za mednarodo-i jezik esperanto. Na Dunaju se je vritla mednarodna konferenca, ki jo je sklicala avtštnij-ska vlada m je bil njeti potarovitelj sam 2veani pre^lseiinL« Miklas. Namen te konferenc« je bil raziskati in poiaka un.i venso ^euciliiki prof. dr. Sirk, radio I^jub^jaaia. Tujsko-prometni svet Izubijane in jugoslovanske esperantiste pa gosp. Kozlevčar Joie. Naše učiteljstvo je poslalo na konferenco go. Lichten^allmer-jevo iz Maribora. Koofere»nco je otvoril v nedeljo dO. t. m. ob 10. v dunajskem parlamentu avstrijski minister trgovine in prometa F. Stookinger. V svojem impozantnem govoru je poudaril važnost esperanta za male narode, predvsem za njih tujski promet, za svetovni mir v obče in za abllianje med na roti i. Pozni r a vil je konferenco v imenu zveznega kancelarja dr. Dolfusp« iti vse vlade ter ji želel pozitivnih uspehov. Zaključil je svoj govor v esperantu. Zastopnik občine mesta Dunaja, višji magistratu i svetnik Stollenberg, je pozdravil konferenco v imenu župana ln občine: oba govora je po stenografskih zaniskih dobe*edno prevedel v esperanto Robert Kreuzr direktor mednarodne esperantske organiz_acije iz Ženeve. Sledili so pozdravi Ui nagovori v različnih tivth jezikih, v anglešikem, francoskem, portugalskem, sjpanskem, nemškem. poljskem, čeakeon, slovenskem, madžarskem in drugih jezikih, bili pa so vsi govori sproti prevedeni v esperanto. Konferenco so pozdravili ministrstvo prosvete iz Poljske, generalni konzul Mehike. Brazilije in Portugalske, dalje zastopniki radia, tujskega P^>-meta in trgovine ter kulture. Otvoritvena seja je napravila mogočen vtis. vsi sedeži ogromnega parlamenta in celo galerije so bili do zadnjega zasedeni, opazdli smo visoke dostojanstvenike in dinb.mate ter občinstvo vseh slojev. Dunajski (Sa.ntrerk.naben> so zapeli avstrij-esperantsko himno ter več pesmi avstrijskih skladateljev. otroci sk0 in znan ih no pomem^bne na so bile za kon- Iz Metlike — Občinske volitve Metlika-okolic.i. Naše in »Jutrbvo« poročilo o izidu nedcij" skih občinskih volitev za našo največjo občino Metlika-okolica. se je vrinilo ncktij pomot, ker bi pravilni rezultat moral glasiti; volilnih upravičencev je bilo 1238, glasovalo jih je 877, in sicer za nacionalno listo banskoga svetnika g. Martinu Bajuka 633, a /a opozicijsko listo r*. Jožetu Ncmaniča 254. To spričo 360 glasov večine našt nacionalne liste pomeni, da jc naše kmetako prebivalstvo stopilo enotno v našo vsedr/avno stranko in izpodbilo vse očitke, ki so jih nasprotniki navajali v prito/bi prot: izidu volitev Lani 15. oktobra. — Nova gasilska četa. V sosednem »Su-horju so ustanovili novo samostojno gasilsko četo za vasi Buštnja vas. Bereča vas ter Gorenji in Dolcnj: Suhor. Članov je doslej prijavljenih 58« Jutri, na binko^tno nedeljo, bo ta četa priredila svojo prvo /abavo ter vabi vse prijatelje gasilstva na svojo prvo prireditev, ki naj društvu da vsaj najnujnejše. Ker bo izlet prav prijeten in bodo pred hišo poslanca n Makarja na razpolago vozovi, naj bi vrle Suhorčanc obiska k) čim več Mettičanov. Mtaribor — Iz studenške občinske pisarne. Občina v Studencih pri Mariboru bet emira sedaj del ceste na obrežju v S&ndencih, ram, kjer je votla vedno odnašala -zemljo na obcestne njive ter tako povzročala mnogo škode. Betonirani del ceste bo dokg približno 10 m. Občinski proračun banska uprava še ni potrdila, kar povzroča razne neprilike. — V občinsko pitamo romajo lan na dan cele tirume brezposelnih in revežev, katerim občina žal vsem ne more nuditi podpore. — Dinamo je ukradel, kolo pustil. V torek popoktae je neznanec ukraiel Dragici Nardinovi, uradnici pri tvrdki Pinter & Lenard. iz veže na Aleksandrovi cesti dinamo znamke Boch ki je bil pritrjen na njeoo kolo. Nardlnova je s tat\ikno oškodovana za 300 Din. — Kmalu so ga zasačili. Ko so delali kaznene: tukiajomje moške kaznilnice na ;.n)ct>st vu vinarske šole. je imoristil na več let obsojeni Herman Cinkovič priliko io pobegnil. Tom. Haaprave in sej<> pa nieti še končam hi se nadaljujejo, na vrsto pride ie drug-: del: Keperanto v praksi. Trgovina se že poslužuje eapenanta. ravno tafco juro-met, prav poselmo (pa tu jak i promet. r»-diopoetaje vsega svet« oddajajo v medma-nodnem jeziku. Trnba pa bi bilo, da sistematično prične uporabljat: tudi druge panoge. Doma materni, zunaj pa D narodtn-i jezik, to naj bo deviza sedanj« sti in bodočnosti. V okviru konference so -b.il! admieuJ tudi ra^ni sprejemi in priredi*ve. 3£r* xsi predsednik Miklas je sprejel v avdije.n-co na dvoru vse inoaeun*ke deleaate v torek 22. t. m. Nagovoril jih je v daljšem govoru in jim želel prijetno bivanje v Avstriji. DJOgOV govor je bil pre ve ;en v esperanto. G, predsednik se je prav prijazno raz.nov«rja 1 1 visemi prisotnimi, za-stotpnike Ljubljane je vpra>al p<. številu prebivalstva, po Ljubljanskem barju, o esperantskom p\'kreiu itd. Udelefencl io se skupno z njim fotografirali. Ofieijelen sprejem je bil tudi pri prosvetnem in trgovinskem ministru. zVupan mesta Kb-sterntniburg je pozdrravll izletnike \ e<> rantskem jeziku. Posebnost je bilo oddajanje dunajske radio postaje v sredo 23. t. ni. ob 2*2.10 o konferenci. Za s topnik vsakega naroda )r i>ovedal 1 ali 2 stavka v maternom jeziku (bilo jih je 151 in celoto je tvoril prevod v esperantu. Ta zanimivi poskus se je vršil t*rk za jvgoet« vetiskim večerom, ki je bil i»ti čas v radiu T>unaj. ■laborno se je izkaza! ob tej prilik: esperantski je>zik. ki ni ne mrtev. ne umeten, temveč živ. S kako lahkoto s«, se sporazumeli vsi narodi, kako p reci Ki o in jasno so bile izražene vse m.sli. ui-mm mo priznati, da je esperanto reš'I t<> vprašanje naravnost idealno. Zato upamo, da ga bodo odslej bolj upošteval1 odločujoči faktorji, uvede naj so v lole In naj bo drugI jozik vsakega Človeka in h za P« • uarni, pri elektrotehoićoein po etju pri avtobusnem pnottatM V bod 6i se vršilo vplačevanje računov za pl n in električni tok (v kolikor M ne IzVrfil inkasantihi. za instalacje. o a jemo in* . pogrebe itd. pri novi blagajni Meatolb i>odjetij, pri kateri se bodo izplačevali tudi vsi računi za dobave in dela« bjvree-na po naročilu Mestnih podjetij Blaga niške ure o dvajsetih mož in hitro odkorakal v mesto. Baron Hektor se ni več vrnil v Cha-teau - Trompette, temveč je krenil počasi za vojaško patruljo. Častnik je sicer hitel za vojaki, kar se je dalo, da bi čim prej izpolnil povelje, vendar sta pa prišli patrulji pred židovo hišo kakor smo že slišali, ko je bila bitka skoraj že končana. Izmed sedmih napadalcev je btfo pet mrtvih odnosno tako težko ranjenih, da so že umirali. Tudi izmed naših štirih Gaskoncev je bil eden dokaj težko ranjen in sicer grof de Coarasse. Zadnja dva markizina kavalirja sta jo popihala, čim sita zagledala vojaško patruljo, in vojaki so ju pustiii skozi svoje vrste. Filip de Blossac — tudi to že vemo — je zlomil svoj meč na kolenu in vzkliknil: — Kaj? Mene hočete aretirati? — Da, gospod kapitan, — je odgovoril poročnik vljudno. — In to povelje naj bi bil izdal guverner? — Edino on ima to pravico. — In kam me odvedete? — V trdnjavo Ha. — Dobro, — ie odgovoril Filip. Pripravil se je. da bi mogel siedrti vojakom. Ta čas so se pa v bližini Gaskonoi posvetovali z Raoulom. — Kaj če bi napadli vojake? — je menil Galaor. — To je tudi moj predlog, — je brž pritrdil Clodion de Main-Hardve. — Jaz pa, ki mi je še največ ležeče na bratrance vi svobodi, — se je oglasi Raoul, — sem mnenja, da ne smemo ničesar storiti. — Zakaj? — Počakajte trenutek. Raoul je stopil k poveljujočemu častniku, rekoč: — DovoKte. gospod, samo dve besedi. — Govorite, — je odgovoril poročnik prijazno. — Moj bratranec grof Filip de Blossac, vaš jetnik in jaz, — je nadaljevali Raoul. sva šla po tej ulici. Naenkrat >e naju napadlo več maskiranih mož. Na pomoč so nama priskočili prijatelji, a drugo je vam že znano. — Dobro, gosipod. — Grofa Filipa ste aretirali? ,VAJENCA za kovaško obrt sprejme takoj Franc Kremesec, kovač, Metlika. — Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. 1905 ZELO POCENI se obleče t« pri PRESKJttKJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta it. 14. 6/T KJE SE BOSTE FOTOGRAFIRALI? Najbolše posnetke vam napravi samo Foto Maver, Maribor, Gosposka ulica 2. 1897 -r Ma^Loi pogrebna tšjvoć Občno« Lout>3*D* V globoki žalosti naznanjam, da je moja ljubljena soproga, gospa IVANKA KODE L J A, rojena ŠLIBAF soproga nadmonterja mestne elektrarne v pok, danes po dolgotrajnem, mukapolnem trpljenju, previđena s svetotajatvi, mirno preminula. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 26. maja 1934 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališč0 k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. maja 1934. Žalujoči soprog, in ostalo sorodstvo KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 1906 TRI PRAZNE SOBE solnčne in prazne, vse s separatnim vhodom in elektriko — oddamo za takoj posamezno ali skupaj v gostilniškem doma, Privoz 11. Pisarna Združenja. 1902 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko ▼ LEKARNI DR. G. PICCOLI, LJUBLJANA, Dunajska c 6 39/T ZOBOTEHNICNO učno mesto išče 16 leten nadarjen fant poštenih staršev s srednješolsko izobrazbo. — Cenj. dopise na upravo »Slov. Naroda« pod »Sposoben 1903«. PRVOVRSTNI SLADOLED pecivo, čokolado, kandite na drobno in debelo pri Ilicb Ema-nuel, slaščičar, Maribor, Slovenska ulica 5, Aleksandrova cesta št. 40. 1834 ZAHVALA Za števirne izraze sočustvovanja, tolažilne besede in darovano prekrasno cvetje ob smrti našega nad vse Imblfenega nenozabnep;a soproga, papana in opapana, gospoda PAVLA se tem potom vsem najtopteje zahvaljujemo. V prvi vrsti se zahvaljujemo gg. zdravnikom, dr. Merčunu, ar. IgJičarJH ki dr. A vratno viču, M so z vsemi sredstvi skušali rešiti življenje dragega pokofrika, kakor radi častfttm sestram usimrjenkam, Ki so rrm požrtvovalno stregle do zadnjega. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi na Rožađui dne 29. maja ob 7. uri fn v cerkvi Marijbrega osmnenja v Ljabtjatri dne 27. j*mi|a ot> 7. uri. Sv. maše za um rte člane rodMne ie bodo brale v stokri cerim sv. Nikolaja v Ljubljani, v župni cerinrf na Vinici v Beli Krajini, na Btedu fn v cericvl sv. Elizabete na Dttnaj*. šmmmm ostali — Da. — Potem pa morate aretirati tudi mene. — Tega ne smem storiti. — In tudi plemiče, ki so nama priskočili na pomoč. — Gospod, — je odgovoril poročnik, — kapitana Filipa nisem aretira] zato, ker se je boril... — Zakaj pa? — Ker sem dobil posebno povelje. — In ste vedeli, da najdete gospoda grota v tej ulici? — Da, gospod. — No torej, — je dejal Raoul prijazno, — dovolite mi, prosim, spregovoriti nekaj besed z b -^.ncem brez vsake priče. — Prosim. In poročnik se je umaknil. Raoul se je obrnil k Firipu in mu za šepetal: — Najina zadeva stoji mnogo boljše, nego sem mislil. — Kaj hočete reči s tem? — Samo sreča je, da ste bili aretirani — Kaj pa govoriš?! — Tako boste vsaj varni pred maT-kizino osveto. — Toda moja žena in moj otrok, — je odgovoril Filip otožno, — ostaneta tu brez zaščite. — Kaj ne ostanem tu jaz? — je vprašal Raoul ponosno. In ko je grof hvaležno stisnil bratrancu roko, mu je le-ta se zašepetal: — Pustite se mirno odvesti v ječo in nikar se ne unirajte! — Dobro. — Obljubljam vam. da bosta Sara in vaš otrok na varnem, predno napoči jutranja zarja ... Potem vas bom lahko obiskal v ječi in vas pomiril glede njune usode. Dotlej pa zbogom, dragi bratranec! Raoul je objel Filipa in se zopet pridružil Gaskoncem. Grof Filip de Blossac se je vrnil k poročniku, rekoč: — Pripravljen sem. gospod! Vojaki so obkolili jetnika in krenili z nJim proti trdnjavi tla. Dva vneta zagovornika starih ljudi Ameriški učenjak trdi, da se prične pravo življenje šele s 40« letom, angleški učenjak je pa Se širokogrudnejši Skoraj v vseh državah se oglaša mladina, ki godrnja in zabavlja na stare ljudi. Mladina se pritožuje, da jo stari ljudje ovirajo v napredku, ker se ji nočejo umakniti s svojih mest in iz svojih poklicev. Mladina pravi, da ne more naprej. Pa tudi stari lijudje se nočejo udati in baš zdaj, ko ie brezposelnost najhujša, se čutijo nekako pomlajene. Še sposobne za delo. Stari se pritožujejo, da jim dela mladina krivico in zatrjujejo, da so si baš na stara leta pridobili potrebne izkušnje in postali dovolj pametni, da lahko izpolnjujejo svoje dolžnosti bolje od vrtoglave mladine, ki se preveč udaja nedosegljivim idealom in bujni domišljiji. Nastane vprašanje, kdo ima prav. Pod pritiskom gospodarske krize so vse države potisnile navzdol starostno mejo uradnikov in uslužbencev. Pa tudi prej, v dobri blagostanja, je bilo komai prekoračeno 40. leto, pa je bil človek že omejen v izbiri poklica in iskanju službe. Marsikje so ga odklonili, češ da je že prestar za to ali ono mesto, da rabijo samo mlade moči. In nikjer se niso tega načela tako strogo držali, kakor v Ameriki. Pravica pa včasih vendarle zmaga, če že druga ne, pa vsaj zgodovinska. In baš v Ameriki se je pričel zdaj prvič psihološki orevrat. Pred dobrim letom je izdal znani ameriški učenjak knjigo pod naslovom »Življenje se začenja s 40. letom«. Učenjak vneto zagovarja tezo, da postane človek za delo v polni meri sposoben šele s 40. letom. Za to knjigo so se na knjižnem trgu kar trgali. Niso J3. segali po nji samo priletni ljudje, kakor bi človek mislil, temveč vsa javnost je sprejela knjigo z veseljem in kmalu so se pojavile tudi posledice. V industrijskih in drugih podjetjih so odpustili dražestna. koketna dekleta in sprejeli na njihova mesta iztkusene priletne ženske, ki so se bolj osredotočile na delo, nego na flirt. Tako vsari mislijo njihovi šefi. Mlada dekleta se preveč zanašajo na svojo mikavnost in si Visoka starost se podeduje t . . ..ški biolog prof. Ravmond Pearl je proučil 2000 ljudi, starih 90 do 100 let, in ugotovil je, da vplivajo na visoko starost dedne lastnosti, ki utrdijo telo, da postane odpornejše, tako da ga starost ne more streti. Trezno življenje ne igra tako važne vloge, tobak in alkohol tudi ne škodujeta človeka tako, kakor se splošno m»ti. Prof. Pearl je proučil 15.000 skoraj stoletnih starcev in stark iz vseh delov sveta, podrobneje pa kot rečeno 2000, in ugotovil je, da je bila visoka starost teh ljudi pri njihovih prodnikih. V osemdesetih od sto pnmerov se je izkazalo, da je bita najvišja starost dosežena z mešanjem dveh rodbin enakih lastnosti. Kar se ti6e dehtve po rasah, je Pearl ugotovil, da dosežejo najvišjo starost ljudje nordijske rase. Na Nor- Jinm dočakata starost 92 let izmed 1000 ljudi dva, v Ameriki pa samo eden. Pearl se je zanimal tudi za vpliv nikotina in alkohola. Ugotovil je, da na visoko starost ne vplivata. Nasprotno, med ljudmi, ki jih je proučeval, je ugotovil večje število kadilcev in zmernih pivcev, nego med ljudmi, ki dosežejo povprečno starost. Tudi stopnje inteligence ne igra pri visoki starosti nobene vloge. Dolgo življenje je torej odvisno samo od dednih lastnosti. Marconijev izum za medicino Električni noži, ki bi z njimi v kirurgiji delaLi brez prelivanja bolnikove krvi, niso nič novega, pač je pa Mar-conijev električni nož v medicinske svrhe zelo izpopolnjen. To je navadna paličica, ki ie en njen konec spojen z električnim aparatom Na drugem skušajo s svojo zunanjostjo priboriti iste ugodnosti, kakor priletne ženske z marljivostjo. Tudi v Angliji je nastop:! mož, ki zagovarja isto stališče. Prekosil je celo svojega somišljenika v Ameriki, ker trdi. da se začenja pravo življenje s 60. letom. To odgovarja menda razliki v starosti med Anglijo in Ameriko. Londonski zdravnik sir Thomas Oli-ver je pravičen napram obema spoloma. V enaki meri priznava pri moških in ženskah 60. leto kot tisto, ko postane človek sposoben za plodt-nosn . delo. V svojem predavanju v zavodu za higijeno, ki mu predseduje, ie izjavil, da se je v zadnjem stoletju podaljšalo človeško življenje povprečno za 10 do 12 let. Zdaj imamo mnogo več 100 let starih ljudi, kakor v prejšnjih časih, je dejal dr. Oliver, in ker so se higijenske razmere znatno zboljšale. imamo tudi mnogo več zelo čilih, zdravih in za vsako delo sposobnih šestdeset- in sedemdesetletnikov, ki bi lahko zavzemali najodgovornejša mesta, samo če bi jih bilo dovoli. Tudi za težko teles-■o delo priznava dr. Oliver 60. leto kot še zelo primerno in trdi celo, da je človek za tako delo v teh letih najsposobnejši. Za plodno duševno d kakor tudi za odgovorna mesta, priznava še višjo starost kot na primernejšo in trdi. da dosežejo moški v duševnem delu najvišje uspehe s 70. letom ali še pozneje. Priletni ljudje so našli vnetega zagovornika v starem in novem svetu. Dva odlična učenjak jim predočujeta življenje v drugačni luč:, nego smo ga gledali doslej, in gotovo se bo marsikateremu priletnemu možu odvalil kamen od srca. Pa tudi mladino I i ; dr. Thomas Oliver zelo duhovito s tem, da jo opozarja na podaljšano mladost, če bodo starostne meje splošno potisnjene nazaj. Mladost pa ostane kljub zagovarjanju starih najlepša, pa :udi najbolj vrtoglava. Tudi mladina e lahko vesela, če se bo mlado«! •» rli ila za 10 do 12 let. koncu »čarobne« paličice x nabruseoa kovinska lamela. Ce položimo lamelo na košček mesa, ga prereže tako, da ne kane iz njega niti kapija krvi, prerez je suh io enakomeren. Palic.ca s kovinsko lamelo je namreč elektroda, ki se v nji električni tok izpremiii.u v toploto tako. da so tkiva takoj uničena, čim pride iameia z njimi v stik. Cim se lamela dotakne žile, se ;s;a zaradi vročine takoj skrči tako, da iz nje ne more niti kapljica krvi. Velik pomen Marconijevega operacijskega noža je v tem, da se dajo z njim odstraniti tudi bule in operiram del telesa ne pride v stik z normainim obtokom krvi, kar pomeni, da ne krvavi, da torej bojiik ne oslaai. Drugi Marconijev izum za zdravniško vedo je aparat, ki umetno razvija toploto v poljubnem notranjem organu, obenem se pa da z njim izzvati vročica. Tretji izum slavnega Italijana pa uniči s kratkim valovi bakterije v človeškem in živalskem telesu. Tudi s pomočjo te naprave se da izzvati silna vročica, ki pa kmalu poneha. Praktično porabo novega izuma in njega pomen bo pokazala šele bližnja bodočnost, kakor se je ugotovilo na zborovanju zdravnikov in fizikov v Chelemsfortu, kjer je Marconi demonstriral svoje zadnje izume. Nezaupljiv mož. — No, možiček, kako ti tekne toj • — Imenitno, draga ženica. To si gotovo kupila sama. Navdušenje za preteklost. Mlad komponist prinese klavirni izvleček svoje nove operete starejšemu tovarišu in ga vpraša, kaj sodi o njem. Tovariš sede za klavir, odigra nekaj strani in pravi: — No, no, dragi prijatelj, kdo bi si mislil, da se navdušuje tako mlad človek za tako stare melodije. Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Kran Jezersek, — Za upravo in lasera trn del lista; Oton Chiistot - Val v Ljubljani.