St. 1 1. Poštno tekočl račun štev. 24. V Goricl, due 11. decembra 1919. Letnlk TI. zhaja v Gorici vsak četrtek opoludne. Velja do konca leta L. 1. Posatnezna številke se dobtvajo v raznih go- riških traflkah in trgo- vlnah po 15 stot. go mu mm Naiočnina raj te pošilja ra upia\nižl\o „Cui- ške Straže* v Gorici ulica Velliirini 9, dopisi pa na urtsinišho ravro- lam. Oglasi se računa;o v Siriiii enega stolpiča 1 jrm visokosti m enkrLit L0 st., 2a \ ečkiat po dcgovoru. Frkcpisi *e ¦e vračajo. Po trinajslh mesecih. Minulo je že trinajst mesecev, odkar sta pre- rnirji, sklcnjcni med cntcnto in osrednjima država- ma, zaključili to največje prelivanjc krvi. kar ga jc oživel svel. Osoda je določila v prid tistim, ki so ob- Ijubovali novo dobo na podlagi narodnc pravičnosti, na podlagi trajnega mini med nar-odi in državami po načelu: vsakcmu. kar mu gre. Kdo sc ne spominja. kako se je vse oddahnilo, v tistih časih. ko smo še sinatrali za golo resnic-G' vse krasne besede, s kate- rinii se je obljubovala popohia preustrojitev sveta? Z nestrpnostjo smo pričakovali, da se nctvodobni apostoli zbero v Farizu in udejstvijo tiste mameče programe, za katere so sc baje borili. Kajti vse je bilo prepričano: sedaj sc bcdo obljube izpolnilc. ^e tisto prvo čakanje je bilo dolgo. 'l'eden je mi- nul za tcdnom, videlo se je, da se rešiteljem sveta nič kaj ne mudi. In ko so se končno vendarle sešli in sedli za zeleno mizo, smo se zopet oddahnili, misleč: no, sedaj pojde: začetek je glavni del kcnca. In res je šlo, kakor gre tudi polž, ki tudi gre. žalibog pa lc po polževo. Sedaj, po dcigih mesecih čakanja pa prihajajo poročila, da bo mirovne konference kmalu konec; hudobncži poročajo, da umira. Najbrze ne bo dolgo, da bomo nekega lepega jutra čitali v dnevnikili vest, da so gospoda diplomati pospravili svoie kovčege in posedli v vlake, narnenjene v njihovo domovino. Te- daj se oddahnemo v tretje in zazdihnemo: Hvala Bogu, da je konec. Kajti, akoi pogledamo po svetu, sedaj po trinaj- stih mesecih posvetovanja, nas more obiti žalost, vi- deč, kako je ta ljubi svet preustrojen. Imaino sicer na papirju tri mirovne pooodbe, krasno tiskane in ve- zane, lepo razdeljene v poglavja in članke, katerih je ogromno število. Izven teh mirovnih pogodb pa ni rešeno niti eno vprašanje, tudi najbolj pereče ne. — Vsepovsod sania zmešnjava, bodisi na gospodarskem ali na političneni polju. Finančniki vseh držav, zmagovitih in premaga- nih, si belijo glave, kako bi uredili valuto, to je, pri- pomogli papirnatcmu denarju ki izgublja od dne do dne bolj na vrednosti, zopet do veljave. Vse s stra- hom proučuje borzna poročila in zasleduje, koliko je zopet padla lira v Curihu, kako visoko stoji y Mila- nu. Kujejo načrte na načrte, pravega izhoda iz zagatc pa ne najde nikdex Kljub vsem lepim .načrtom pada denar od dne do dne, pa najsibo to avstrijska krona, ki velja danes približno toliko, kolikor pred vojno — trije vinarji, ali pa francoski frank, ki bo kmalu ob polovicQi svoje vrednosti. In frank je denar države,. 'ki je bila pred vojno najbolj bogata! Italija je zalitevala na parižki konferenci, da se finančno vprašanje, zlasti glede vojnih dolgov, reši sporazuinno med vojskujočimi se drzavami po skup- nem načrtu. Scveda je propadla s to zahtevo, ker za- vezniki, ki so radodarni na tuj račun, postanejo bolj trdi, ako bi morali sami kaj žrtvovati in ne zljubi se jim prav nič, prispevati Italiji k plačilu njenih dolgov. Tako bo imela rešiti to koeljivo vprašanje vsaka dr- žava sama za se. Ponekod bodo morali državljani žrtvovati del svojjega premoženja za plačilo državnih dolgov, — so pa tndi države, kjer so dolgovi previ- soki, da bi jih sploli mogli plaeati in tarn bomu doži- veli rešitev druge vrste — polom. Kako globoko so razcrane gos^odarske razmere vseh držav, dokazujejo štrajki, katerih je polno po celem svetu. Komaj je koncan eden, že izbruhne dru- gi, nekateri naravnost ogromiii, kjer stavkajo stoti- soči delavcev, kakor jc n. pr. rudarski štrajk v An- gliji itd. Ti socijalni potresi dokazujejo, da so vsa narodna gospodarstva resno bolna. Preveliki napori tekom vojne so cslabili narodna telesa. da ne zado- ščajo vcč potrebam vseh slojcv; najbolj prizadcti odpovedujejo svoje scdelovanje na veliko skrb dr- žavnikov, ki iščcjo lekov, a jih ne najdejo. Da je ob takem položaju lahka radikalnim strujam propagan- da za njihove cilje, je razumljivo, zlasti pri bolj ži- vahnih narodih. kakor so Italijani. Kakor znano, so dcsegli v Italiji pri ravnokar ininolih državnozbor- skih volitvah socijalisti veliko zmago. Ako se pomisli, da je italijanska socijalitična stranka pristopila tretji internacijonali, t. j. se proglasila za boljševiško, nam pestanc oeitcn pomen le zveze. Tudi na Francoskem je socijalizem napredoval. Dasi so bili socijalisti po- raženi pri volitvah, je vendar število njihovih glasov narastlo. Tako vidimo vse države, zmagovalke in prema- ganke v zagati, iz katere iščejo izhoda. Oospodarske in socijalne posledice svetovne vojne bomo britko občutili šc dolgo let. Sedaj postaja vsak dan bolj očividno, da je bila ta vojna v resnici največja šiba za človeštvo, ki bo tepla ne samo sedanji, temveč gotovo tudi še prihodnji rod. Gotovo pa je tudi, da bi bilo nostcno in pravično, ako bi naro-di skupno ncsili bremena vojne, katero smo skupno bojevali. 'I'i na- črti sci se ponesrečili ob sebičnosti močnejšili, ki no- čejo pomagati slabejšim. Sicer pa, kaj bi očitali mirovni konferenci, da ni razvozljala težkega in zamotanega finančnega in go- spodarskega vcizla, ko sc ji ni posrečilo rešiti ni manj kočljivih vprasanj. kakor so meje med posameznimi državami. Kljub mirovni pogodbi se Nemčija in Polj- ska še vedno prepirata.za meje. Romunska sili v Ba- nat, do katerega nima pravice in najnujnejše vpraša- njc, katero zadevlje tudi nas, to je jadransko, je da- ncs še ravnotako zamotano, kakor je bilo pred šesti- ini meseci, ko je izšel Wilsonov proglas. D'Annunzio, ki je žc 20. septembra, zasedel Reko, morda prav nič ne misli na to, da bi zapustil mesto, nasprotno, za- sedel je tudi še Zader, kljub parižki konferenci in nje- nim sklepom kajti tudi to yemo danes. česar pred šestimi meseci nismo vedeli: Njeni sklepi so le za tiste, ki jih hočejo ubogati. Kdor pa se ne ozira na ukaze in note iz Pariza, se mu ni treba bati posledic, ako ni slučajno navezan na amerikanska živila. 2e pol leta je, kar dobiva Romunija note od mirovne konfe- rence za izpraznitev Ogrske, in za povračilo tega, kar je pokradla tekom okupacije. a ona mirno sedi tarn in se zmeni za note in ukaze kolikor za lanski sneg. To je slika, katero nam podaja sedanja Evropa po trinajsith mesecih parižkih posvetovanj. Predujmi (posojila) na drzavno odškodnino vojnih škod. , Kakor znano, bo država še-le pozneje mogla sprejeinati in reševati prošnje za povračilo vojnih škod. Da pa sc omogoči tudi onim, ki nimajo lastnili sredstev, da pričnejo vsaj z najnujnejšimi popravaitrt in nabavami, zato se je ustanovil s sedežein v Benel:- kah peseben Kreditni zavod za zopetno vstajenjc Benečij (Istituto Federale di Credito per il Risorgi- mento delle Venezie). Ta: zavod dovoljuje predujmo (posojila) na obljubljeno državno odškodnino vojnid škod že tekom ugotavljanja in likvidiranja odškod- nine od strani države. Zavod dovoljuje predujnie in posojihi tudi korporacijam, podjetjem in tudi zasel) • nikoin, ki sc bavijo z deli vspostavitve ali izkorišča nja zemljišč v oblikah, ki jih dclo^ajo zakoni o agrar- nem kreditu. Kaj nudi ta zvezni kreditni zavod? V mejah štatuta in splošnega pravilnika tega zavoda more vsak poškodovanec — zascbuik ,dnr/-- ba, ustanova ali korporacija v Julijski in Tridentsk'i Benečiji ~ doseči: a) predujme z letnim 3%tnim ctbrestovanjem na me•• nico, koleka prosto, ki sc obnavlja do komčnc li- kvidacije odškodnine; b) financiranje obnovitvenih podjetij ali zadrug po- škodovancev, ustanovljenih za popravo> vojnif» škod; c) posojila za vspostavitev in razvoj kmetij, obrtnih in trgovskih podjetij, ki jih je vojna porušila ali kakoTsibodi motila. Kako in kje deluje ta zvezni kreditni zavod? Zvezni zavod (Istituto federale) deluje potom pridruženih zavodov in njihovih podružnic. ki poslu- jejo kakor njegova zastopstva ali agencije. V Gorici posluje kakor zavodova agencija Deželni hipotečnJI zavod, Corso V. E. III. St. 74, pri katerem je Jreba1 vlagati prošnje. Tiskovine za prošnje in priloge se dobivajo pri Deželnem pomožnem uradu za po vojni poškodovaTic v Gorici, Piazza Duomo St. 8, zraven stolne cerkve. Tam se dajajo tudi ustna pojasnila. Za škode na nepremičninah se more dovoliti pre~ dujem v razmerju z zneskom zahtevane odškodnine in sicer: za stanovanjske stavbe in zemljišča 50%, za obrtnijske stavbe 45% — za škode na preiničninali 40%. V smislu zavodovih pravil se morejo predpisati tudi pogoji za uporabo predujma. Froti vknjižbi na zemljišča ali proti poroštvu do- brih porokov je rnogoče dovoliti tudi višji predujem nad gorenje odstotke, a tudi brez vknjižbe in poro- štva, aikoi prosilec nudi polno gotovost načina upo- rabe. Posel se izvrši v menični obliki in popolnoma ko- lekov prosto. Za predujem je treba plačevati znižane obresti po 3% na leto. Za porvračilo predujma1, si pridrži za- vod posojeni znesek, ko bo izplačana odškodnina. % Pri vipavcu. »Dolgost življenja našega je kratka«, je pel že Prešeren in ni pel napačno. Z ugotovitvijo tega dej- jitva pa ni zadovoljil vseh svojih poslušalcev. Mi bi se ne dala podališati ta kratka ddgost našega živ- Ijenja? so sc vprašali nekateri in stali takoj pred no- vim problemom. Poscbno sedaj, ko nas je osleparila svetevna vojna za celih pet let, dobo skrbi. strahote, krvi in lakote pač ni smatrati kot življenje, bi radi vrnili razni zdravniki, fllozofi in juristi človeštvu iz- gtibljcna lcta, seveda vsak po-svoji lastni metodi. — Problem, kakc podališati življenje, je torej rešen in PreSerna bi prisilili, če bi še živel, njegovi kritiki sa- mi k popravi prcj emenjenega vcrza. ki bi se moral sedaj glasiti: »Kratkost življcnja našega je dolga«, čc prav bi moral iti v tern slučaju Prešcren na Rusko p-o edino rimo na besedico: dolga in to je Volga; Naj navedemo tu nekaj načinov! Ruski učcnjak, dr. Sergij Voronov; ravnatclj fi- zijologičncga laboratorija pri francoskem kolcgiju, je prcsenetil kirurgični kongres, ki se je vršil due 7. okt. v Parizu z izjavo, da sc mu je posrečilo — cep- Icnje prcii starosti. Poročal je, da je poskušal najprej ccpljene pri starili kozlih in ovnih in ker ie imel pri teh popolnc uspehe, je poskušal pri ljudeh. S cepi- lorn. katero mu bodo dohavljale cpicc in bolniki, bo cepil stare ljudi, ki pridobe takoj izgubljenc telesne inoči in mladost. Vsi listi se bavijo sedaj s tern pro- blemom. Uprimo tudi mi pogled v bodočnost, da si predočimo oni veliki preobrat, ki bo sledil tcmu izu- lTiu! Stari oče in stara mati zapustita družino, iz ob- činskih zastopov se umaknejo starešine in sokolska društva izgube svojega starosto. Staroverci se iz- preobrnejo brez misijonov. Vse, kar je staro, se po- rnladi in si podaljša na ta način življenje. Angleški filozof in pr&fcsor. Cannon Langbridge, je nabiral ves čas vojne gradivo za svoj spis, ki naj pouči človcštvo, kako si lahko pcdaljša življenje. Ka- kor hitro je doznal za kakega stoletnega starčka, ta- koj mu je pcislal v izpolnitev obrazec s tremi vpra- šanji: koliko sem star, kako sem živel, čemu pripisu- jem svojo izvanrcdno starost. Odgovorc iz celega sveta je nabiral in že skoraj ¦cbupaval, tako so si na- sprotovali razni odgovori. Ta jc bil dobrovoljen pi- janček, drugi iaiiatičen antialkoliolik. ta strasten ve- getarijanec, drugi se je zagrizel samo v mesnate jedi, ta je hodil po švedskem mrazu napol nag, drugi jc nosil pod pekočint afrikanskim solnccm volncnoi pc- rilo in površnik. In vsi ti so dočakali zelo visokc1 starost. Ncki Hawkins iz Arkansasa, 110 letni star- čck, je pripisoval svojo starcst edino le dejstvu, da je umrl že pred 60 leti. Radi umora je bil namreč ta- čas obsojen na smrt. Rabelj je opravil svojo dol- zn'cst in izročil, ko je zdravnik ugotovil smrt, truplo sorodnikom, ki so se ze!o začudili, ko jim je začel uradno mrtvim proglašcni obešenec zopet živeti. Pi- satclj Langbridge sam odsvctuje v svojem spisu, po- sneinati ta slučaj, če tudi je popdnoma uverjen o res- nici, da ne more nihee dvakrat umreti. Do koncčnc- ga zaključka, ki bodi tudi smernica vscm onim, ki hocej'O1 postati stari, je prišel pisatelj s temi navodili: 2ivi, kakor hočeš, samo imcj trdno zaupanje, da je to edino prava pot do starosti. Ne jczi se, če sije sol nee in bodi vcscl, ko dczuje! Nic naj te ne vzncmirja! — Reci pri potresu na Japonskern: bolje nekaj kakor nič, pri novi vojni napovedi: še se bo verižilo in pri kugi v Carigradu: Turek škili črez mejo! Ne dolgo- časi se nikdar, ker starost je dolgočas v k^steh! Bivši predsednik Zjedinjenih Drzav, Taft, je pa ubral druga pota. Ustanovil je društvoi aspirantov na visoko starost. Vsak član plača Ietno 15 dolarjev članarine. Včlanjcni zdravniki-strokovnjaki ga teme- Ijitc preiščcjo in zapišejo izvid na njegovo polo. N;i podlagi tc pole dobi vsak nasvete, katerih se mora strogo držati. Dosedaj (društvo je staro komaj tri tcdnc) se ponaša, če smemo verjeti amerikanskini li- stom, Taft z zelo lepimi uspehi. TakovS-mo seznanili naše ljudstvo s tremi nacini, kako dočakati visoko starost. Prvi, ruski nacin: cepljenje proti starosti bi bil zelo siguren in koristcn. 'rpda, kar je kcristno, pride tako pozno k nam, da ne včakamo tako z lepa tega trenutka. Drugi, angleški način ni za naše kraje. Ce se tudi strogo ravnas po vseh drugih Laiigbridge-jcvih navodilih, ko je dcž, se moraš utcpiti pri prehodu crcz ulico v pocestitem blatu in v cvetu svoje mladosti. Pred zadnjim, ajiieri- kanskim načincm pa naravnost svarimo naše Ijudi. Kaj ti pomagajo najboljša izpriecvala1 naših zdravni- kov in njihovi n'asveti, ko stopiš od zadnjega stro- kovnjaka, ki ti je zagotovil s častno bcsedo šc 70 let življenja, na ulico. pric'ivja avtomobil, vržc te na tla in ti si prišel ob društv&nc članarino in cb življejijo. Skoraj edino in pristno domače sredstyo, prii>oročlji- vo za naše kraje, jc mirno in potrpezljivo cakati na konec pariške konference. Le v teu slučaju postane- mo stari, kar pa je že četrti, »vipavski« način. Predujmi se morajo vporabiti, kakcr vojne od- škodnine, za vspostavitev poškodovanega iinetja. V to svrho je priporočati, da se mali poscstniki 'združijo v zadruge ali družbe, katcrim dovoljujc Zavod še po- sebne olajšave. Kako sestaviti prošnjjo? Prošnjam za predujmc je treba priložiti: I. ko se gre za škodo na nepremičninah: 1. Uradno potrdilo pristojiiosti z rojstnimi podat- ki (omožene žene ali vdave za-se in za moža); 2. izpisek iz zemljiške knjige s podatki o zadnjern prehodu lastnine; 3. posestno polo; 4. ugotovitev škode: a) popis in prcračun vrednosti pred vojno, b) ugotovitev poškodb, c) proračun znižanja vrednosti posamnih delov stavbe; 5. Načrt stavbe, kedar škoda presega 25% vred- nosti. 6. Program uporabe (stavbeno pogodbo, ali izja- vo pcidjetnika, da je prevzel vspostavitev poslopja ali popravo z navedbo dobe, pogojene za začetek in za končanje del); II. ko se gre za škodo na premičninah in sicer po dvoje: 1. Uradno potrdilo pristojnosti z rojstnimi (kje in kedaj) podatki (omožene žene ali vdove za-se in za moža); 2. neuradni družinski list. (Izkaz, ki ga napravi stranka, o oisebah družine (ime, starost). ki so živele skupaj s poškodovanccm ob času poškodbe. in na- vedba njegovcga poklica ob času poškodbe in sedaj); 3. inventar (pcipis) vseh predmctov, ki jih je imel (v predpisani obllki). 4. Za cbrti in trgovine še potrdilo Trgovske in obrtne zbornice, davčnc oblasti ali župana, da je prosilcc res izvrševal dotično trgovino ali obrt z na- vedbo odmerjenega državnega obrtnega davka. Dobro je tudi priložiti račune (fakture) ali njili prepise. zavarovalue police ali prepise, načrt stano- vanja, ki ga narcdi stranka, ali druge listine, ki izka- zujej'O visokost škode. Price naj podpišejo inventar čitljivo z imcnom, priinikom in očetovim imenom in naj se navede nji- hov točni sedanji naslov. Prošnje naj bcido sestavljene natančno po prcd- pisih tiskovin. Navesti je treba med opazkami na kratko, kako in kedaj se je dogodila škoda ter nai zadnji strani podpisati izjavo, ali in koliko (v gotovi- ni, v materijalu ali delu) je poškodovanec morebiti že prejel od države na račun odškodnine. Zainolča- nja ali pretiravamja za dosego višje odškodnine sc laliko kaznujejo z izgubo pravice do odškodnine. Škodnikou konvikf v Tolminu. Imenovani zavod je ustanovila nova vlada in ga .otvorila v niaju t. 1., da so dobili v njcm brczplacno, za polovično in celo plačo stanovanje, hrano in oskrbo gojenci in göjenke pripravnice za slovensko učitcljišče. Vnaprej pa se sprejmejo v zavod tudi go- jcnci in gojenke I. letnika slov. učiteljišča, kakor smo čitali te dni v listih. Konvikt je dobil ime pa Fr. Škodniku, ki je 1. 1848 ob izbruhu revolucije v Mila- nu dezertiral iz avstrijske vojske in stopil med ita- lijanske prostovoljce. V redni italijanski vojski je do- spel da gcneralnega majorja. Umrl je 1. 1877vMilanu. Zavod je nameščen v poslopju ljudske sole, in na nje- nem procelju je debelo naslikano njegovo ime. Nova vlada je sama sebe rešila iz zadrege z ustanovitvijo tega zavoda, ker drugače ne bi mogla premcstiti pripravnice in učiteljišča v popolnoma porušen Tolmin, kjer ni stanovanj za dijake. Nismo proti vzgoji v zavodih pod dobrim vodstvom. Tak zavod je potrebcn, zlasti v takih razmerah, kakorsne so zdaj po vojni v Tolminu; toda zadovoljni nikakor ne miciremo biti z zavodom, ki je namenjen naši slo- vcnski mladini, njegov ravnatelj, prefekt in prcfckti- nja so pa Italijani. Skoro pol milijona nas je v zasedenem ozemlju, zatci npamo, da smemo v državi svobode. kakoršna hoee biti Italija, sedaj ob začetku novcga šolskega leta zahtevati, da ' se izroei vzgoja! naše mladine v zavodu, samo iskušenim, strokcivno naobraženim in našcga jezika zmožnim oscbaim, da se ne bo slišnla z dvorišča zavoda opoilzla popevka, peta v navzocno- sti prefekta. ki je ne razuine, kakor se je čula v pre- teklem šolskcm letu. Dobro vemo, kolikoi dnševnih muk so morali narodno zavedni gdjenci in gojenke pretrpeti v zavodu v preteklem šolskcm letu. Molec so trpeli in se klonili, ker soi se morali. AH naj pusti- mo tako ubijati duše, ki si ne znajo in ne morejo po- magati? S težkim sreem so dali stariši svo.je otroke v zavod, toda sila kola lomi. Med vojno niso mogli š)- lati svcjili otrok. sedaj ni slovenskih srcdnjih šol razven v Tolminu in Idriji, toda v obeli krajih je po- manjkanje stanovanj in so za nasc ljudi predraga. Tako trpe duševno pcilcg otrok tudi stariši in se tola- žijo z upanjem, da domaee vzgoje ne zrusi vzgoja v konviktu. V razglasu tohninskega civilnega komisarijata v »Fdinosti« z dne 17. t. m. beremo, da sc sprejmejo " v konvikt le gojenci do 17. leta, s tem pa je starejšim zaprtapot nc le v kcinvikt, temveč tudi na unteliišče, ker ne dobe v razdejanem Tolminu izven konvikta stanovanj, in bi bila ta tudi predraga. Ootovo pa je v zasedenem irzemlju dosti fantov in deklct, ki so žc prekoračili 17. leto, ki niso mogli med vojno studi- rati in bi vstopiü sedaj radi n-1 učiteijišče, koinor se je že po zakonu bivše države lahko vstopilo z vsako starostjo. Ni prav, da se tako zapira pot v šolo naši mladini, ko je vendar v vsem zasedenem ozemlju ve- liko pcnianjkanje učnih sil, dobinio pa sedaj samo en razred učiteljišča v Tolminu mesto štirih popolnih učiteljišč, na katerih se je vzgajalo učiteljstvo za to ozemlje pred vojno; namreč moško in žensko učite- ljišče v (lorici za ^oriško, in moško in žensko učite- ljišče v Ljubljani za zasedeni del Kranjske. (jospodje, ki imate sedaj vladc v rokah, ne pre- slišite besed svojega državnika, grofa Cavour-ja, katere je govoril na smrtni postelji: »Qovernate con la Iiberta!« Iz otroškega zavefišča v Sfrnišču. Svetovni vihar ni poteptal le rajai naše divne slovenske zemlje, on je posegel tudi v njene naj- globlje tcmelje — v naše družinc in zasekal globoko vrzel med stariše in otroke. Zaplakale so sirotice ob prezgodnjem grobu matere, klicalc so očeta. a ta ni čul klica svoje dece, saj je bival daleč tam na bojnih poljanah. Tedaj so nastale po raznih bcgunskih tabo- riščih sirotišni(5e, oziroma otroška zavetišča, oil ka- terih se je do danes ohraniloi le še otroško zavetišče, ustanovljeiio na Dunaju 1. 1916., sedai v Strnišču. Marsikatero pisemce so poslale iz Dunaja slo- venske sirote svojim dragiin potom »Slovenca«. Ko so se pa jeli 1. 1918. majati temelji nekdanje Avstrije, in je nastopilo zavetišče križev pot preseljevanja, so utilmila naša javna poročila spričo silnih dogodkov, ki so drug drugega prehitevali. 27. junija 1918 se je preselilo zavctišče z nastav- ljenim osobjem vred v Steinklamm, od tam dne 3. 9. v Bruck ob Litvi in od tam, dne 28. jam. 1919. v Str- nišče. Od vseh treh postojank sci se poslovili otroci hvaležnim srcem in še v poznih letih bodo znali pripovedovati o sijajnem Dunaju, o slikovitem Stcin- klammu in o blatnem sicer — tako radodarnein Bru- cku. O Strnišču pa bomo ponavljali le en hvaležni stavek: 0 domovina — ti si kakor zdravje! Na svojem romanju z Ounaja v Strnišče jc spre- jelo naše zavetišče v svojo sredo otroke iz stein- klarmnske in bruške sirotišnice, potcm še one go- riške otrcke, ki so bili na prehrani v Slavoniji, a so bili na povratku v domovino zavrnjeni radi zaprtja primorske meje. Takrat je znašalo število otrok 150. Po posredovanju Ijubljanskcga socijalncga skrbstva za mladino je bilo oddanih nad 30 popclnih sirot raz- nim družinam v začasno, oziroma trajno oskrbo. Danes šteje zavetišče 129 icitrok, od tch 8 deklic v mariborskih šolah, 3 dečki pri Salezijancih v Verže- ju in 2 na Rakovniku v Ljubljani, 5, nad 14 let starirn clečkom pa je taboriška posredovalnica za delo oskr- bela primerno rnkodelsko vajeništvo. Otroci so v vsakem oziru prav dobro preskrb- ljeni. Prostori zavetišča so veliki in svetli, opremlje- ni z vsem, kar mere podpirati telesni in duševni raz- voj otroka. Hrano dobivamo iz bolhiške kuhinje, ki je bila in je tudi sedaj v najvestnejših rokali. Raz- trgane črevlje obnavlja erevljarna, raztrgano oble- ko zaceli krpalnica, novo obleko za dcklice izdeluje obrtna sola ,za dečke pa krojačnica in vse to za otroke iz zavetišča popolnoma brezplačno. Opomba urcd.: Ta članek o'bjavljaino, kakor smo ga prejeli; begunci pa, ki se vračajo domov, nič kaj ne hvalijo raizmer v Strnišču. Deželni sfaubeni red. (V zadnjem sestavku nam je tiskarski škrat pri odstavku za osamljena poslopja, kr imajo vrata in okna proti sosedu obrnjena, naredil oddaljenost takih poslopij od sosed'ewe meje 9 ni namesto 3 m, kar naj čitatelj sam popravi.) Okna enega stanovanjskega prostora morajo za- vzemati vsaj 1/12 njegove površine. Okna skozi strc- ho incrajo imeti okvir iz nezgorljivega materijala. Stopnjice se bodo morale pri novili stanovanj- skih poslopjih graditi bolj solidno, kakor je bila po večini na deželi dosedaj navada, posebno pri revnej- ših sl'Cijili. V podstrešje, do kleti in na prosto se bo moralo priti od vsakega stanovanja. Lc prevečkrrit sc vidi pri starejših in ubožiicjšili poslopjih doliod od zunaj naravnost v podstresje, ki v takih slučajih slu- ži navadnci kot senik, čemur se pa radi ma!ih stroš- kov za senik, ki naj bo oddaljeu od hiše, lahko izogne. Lesene stcpnice bodo sanio pri hišah z enim nad- stropjem dovoljene, biti pa nicirajo ometane na spod- nji plati. Siroke morajo biti vsaj 1*10 in, globoko in visoke pa 30/18 cm ter opremljene z nevnetljivim dr- žajeni. Za dohode v klcti in pcdstrešja zadostujejo stopnice 1 m široke. Hcdniki vsake vrste, ki tvorijo zvezo med posa- meznirni stanovanjskiini deli, morajo biti široki ka- kicr stopnice v isti višini poslopja. Važni so predpisi stavbeuega zakona glede streli. °radivo njihovo mora biti trpežno proti ognju. Sla- ma, ki ima sicer v marsicem prcdnost pred drugim materijalom, je dovciljena le za osamliena stanovanj- ska poslopja zadnje vrste, sicer je pa radi nevarno- sti ognja izključena. Polngaiijc korcev neposredno na zgorljiv les je pri novili in kar je važno za vposta- vitev mnogili stotin his, tudi pri prekritih poslcpjih, prepovedano. Na temelje se polagajo najprvo opeenc plošče z mal to, «a še-le na te korci. Za odvajanje deževnice so ob cestah in trgih predpisani žleb(wi. Na zunanjem pročelju morajo biti vzidnni vsaj 3 m nnd tlom. ter speliani v cestno ka- nalizacijo. Vsak posestnik je obvezan zvezati žle- bovje s kanalizacijo na lastne stroške. (Konec sledi.) Polifični pregled. Ako smemo verjeti italjanskim listom, se radi jadranskega vprašanja vršijo v Parizu direktna po- gajauja med Italjani in Jugoslovani. Kakor stojijo se- daj stvari in italjanSke želje, naj bi bila baje rešitev tale: aneksija Reke od strani ltalije, a na drugi stra- ni popolna avtonomija Jugoslovanov na ozemlju, za- sedenem od Italjanov. Na ta način naj bi bil volk sit in ovca cela. »Lavoratore« od 3. t. m. dostavlja k ta- ki rešitvi tcga vprašanja: »Boljc bi bilo. ako bi se resil'C našc in vsako drugo narodno vprasanjc na podlagi samoodločbe. Ali te ne dobimo nikdar, dokler bo na krmilu buržuazna vlada.a Prej tako radikalna bcjevniška zveza, ki je pri zadnjih volitvah straho- vito pogorela, je v zadnjem času sprejela v svoj pri- strižen, a sc vedno radikalni program tudi naslednjo točko: »Zajamčenje pravne enak'epravnosti in na]- večjo svobodo v narodnem vprašanju vsakemu dr- žavljanu na tcj in oni strani novc meje, ki se izjavi za Italjana ali Jugosl'&vana, in sicer to potom oboje- stranskili pogodb.« Po strahovitem generalnem štrajku, ki se ie spremenil v marsikakem mestu v pravo anarhijo, se je povrnilo v Italiii zopet vse k niiru in redu in se se- daj lahkio razmotriva o položaju strank v novi itu- ljanski zbornici. Protisocijalistične stranke so prišle do prepričanja, da ne inorejo opraviti ničesar protJ socijalistciin, če se ne zediiiijo. Male stranke liberal- nega kova se že vcžejo medscboj na podlagi demo- kratičnih programov. O kakem skupnem nastopu vsch liberalnih strank s skupniin prograniciin dosedaj sicer ni še govora, ali do tega mora priti. Stališče Ljudske stranke ni še jasno. Njcni zastopniki izjav- ljajo že sedaj, da se bo lahko g&vorilo o kaki proti- socijalistični zvczi, šele ko pride do končnovcljavne- ga sporazuina med liberaluimi strankami samimi. Socijalisti se živahno crganizirajo in so se odločili, uvcljaviti svoja načela z vsemi sredstvi. Stanje je precej napeto. Dosedaj je ncmogoč obstoj vsake vla- de, ki nima na svoji strani koalicije. v katcri se na- liajti Ijiidska ali pa socijalistična stranka ali pa obe. V kolikor je pa iz sedanjega pdožaja lazvidno, je so- delovanje teh dveh strank z vlado izključeno. Stali- šče ljudske stranke se lahko izprcmeni vsled izpre- membe političnega položaja, stališče sociialistične stranke pa ostane z ozirom na njen radikalni program neizpremenjeno. Na vsak način se piičakujejo važni dogodki. Jugosloyanski regent Aleksander se nahaja sedaj v Parizu. To njegovo potovanje je izredno velike ])oliticnc viiznosti. Sicer se javno govori, da je šel v Pariz, da priskrbi Jugoslaviji velik inozemski kredit, a vzroki njegovega potüvanja so pač važnejši: gre za konečno rešitev jadranskega vprašanja in pred vsem za definitivno ureditev mej na Ogrskein. Na Ogrskem so se povrnile kolikor toiiko normalne raz- mere in je sedaj Ententa pripravljcna, pogajati se z- Ogri. Zdi se, kot bi dosedaj judovsko-madžarski ka- pitalizem dosegel že kako popravo mej Ogrske na- pram Jugoslaviji in je to razvidno iz pogovora, ki ga je imel regent Aleksander z urednikom »Petit Jour- nala«, iz katcrega se lahko sklepa, da sta Bačka in Baranja delcma v nevarnosti. Na drugi strani bi Ru- munija najrajše požrla? ves Banat in na tretji del a tu- di rešitev jadranskega vprašanja Jugoslaviji veliko preglavic. Regent ba imel tekom njegovega 14dncv- nega bivanja v Parizu in Londonu dovolj prilike, da seznani tamošnje vodilne kroge s sedanjimi jugCiSlo- vanskimi težnjaini in njihovo ugodnd rcšitvijo. Dej- stvo je, da bo njegovo pesredovanje doscglo mnogo uspeha. Srbija in njeni junaki so tekom svetovne vol- ne presenetili svet in je svetovne časopisje še sedaj navdušeno, ko piše o junaškili borbali slavne srbske armadc, s katcro se nc more meriti nobena druga. »In z junaki je treba pač take ravnati, *kot pristoja junakom in njihovim činom« je pisalo nedavno od te- ga najvažnejše londonsko glasilo »Times«. Franciji dela Nemčija še vedno mnogo pregla- vic. Vsled mirovne pogodbe je Nemčija prisiljena, vzdrzevati v svrho reda najvcč 20() tisoč mož v ar- madi, vse druge vojakc bi morala razorožiti in do- mov poslati. A]j »tigru« Cleinenceau-ju ni ostaio pri- krito, dai tega Nemčija ni storila temveč je vzdrževa- la pod orožjem pod krinko »varnostne drzavne poli- cije« še stotisočc vojakov, pod p-r/veljstvom izkuse- nili in slavnih gcneralov. Francijo jc sedaj to vzne- mirilo in je pcslala zajedno z Anglijo in Ameriko pro- test v Berlin, naj se to vojaštvo takoj razoroži. Ta protest je imel oblikc ultimata. Ker se dosedaj Nem- čija še ni liklonila, poročajo brzojavne vesti, da mar- širajo francoske čete čcz reko Ren v notranjost Nem~ cije. N| §e mogöce prorökovati, kako bo končal ta spor. Dopisi. Iz Ilirske Bistrice. V Zabičah pri Ilirski Bistrici se je pred kratkim poročil Capitano z eno izmed tu- kajšnjih bogatašinj. Tik pred poroko je kapitano svo- jo bodočo soprogo po starem običaju odkupil od za.- biških fantov s — 100 litri vina. Pozno v noč, ko so se fantje v »rožieah« usta- vili sredi vasi, sine enemu izmed njih v glavo misel, da bi raztrgali zastavo s kola, ki jc stal pred ta- mošnjim »Comando Presidio«. Zaniišljcno so nič trezni junaki tudi takoj izvršili, a da ne bi zadaj sto- ječi fantje, ki se tegai nekultuniega čina niso mogli udeležiti, ostali brez slave..., potcgnili so nozc iz zepa in rezali telefonične žice. Nckaj teh mladeniččv je bilo aretiranih, drugi so ubežali. Mi pa z ozirom na te zalostne dogodke svarimo naše ljudi pred vsakim takim grdim činom. Iz Trsta. (Dr. Krekova »SvetaLucij a«). Dne 2\., 23. in 30. nc nam z najboljšimi narneni, a bil je za to vclevažno jn delikatno mesto -- prcstar, in kakor inu je kratko pred dcmisijo rekel zastopnik naše Zupanske zvezc, in kar je vzel z nasmelicm na zminje, bil je obdan od železnega obroča (tržaške kamore), preko katerega nismo imeli k njemu dostopa. Novi guvcrner in doscdanji vladni komisar za Trst, cav. M'oisconi, je nilad in energičcn mož. Za nas Jugoslovane je novi guverner nova prikazen in ga bomo sodili šele po njcgovcni delovanju na takoi od- govornem mestu. Tolminski civilni komisariat razglaša: V torek, dne 9. t. m. se bode vršilc vpisovanje učenccv pri- pravnice in I. tcčaja za slovenska učiteljišča. Predlo- žiti niorajo sledeče listinc: 1.) rojstni list; 2.) zadnje solsko spričcvalo; 3.) zdravniško spričevalo. Gojenči konvikta »Francesco Skodnik« se morajo predstaviti v nedeljo 7. t. m. ali pa v pcmdeljck 8. t. m. Za vpi- sovanje istih bode skrbelo ravnateljstvo Konvikta. Op. ur. Objavljamo, čeravno smo dobili šele da- nes 9. t. m. Vojni Ujetniki in interniranci. Kdor ima kakega svojca še v vojnem ujetništvu v Italiji, Rusiji, Fran- ciji itd., naj napravi takoj prošnjo na generalni civilni komisarjat v Trstu (oddelek za vojne ujctnike, scba st 4), v knteri naj navedc naslednje podaitkc: ime, priiinek, rojstni dan, rojstni kraj in kraj pristojnosti voiiiega" ujetniku, ime očetovio in materino. Tp po- datke rabi komisarjat, ker se mora prej infonnirati v domaeem kraju vojncga ujetnika; razunie sc, čim natančnejši so podatki, tcin lažje se pcivpraša in tcm vcč upanja.je, da se dotičnik prej vrne domov. Ra- zun tcga se mora v prošnji označiti tudi natančen sedanji naslov vojnega ujetnika. ^isti, ki ne moTejo narediti sami, oziroma potom županstva omcnjene prošnje, naj posljcjo gornje podatkc na naše ured- ništvo. Opozarjamo torej vse one, ki so se že oghi- sili ustno ali pismeno pri nas, naj pošljejo vse gori navedenc podatke, a 1c pismeno in dm prej na naš uas'ov ali pa na pisarno dr. Wilfana, Trst. ulica 30. oktobra 13. Enakrt velja tudi za internirance, pri ka- terili naj se navede dan in vzrok internacije. Morda se bo dala izpcslovati tudi zanje skorajsnja osvobo- ditev. V Trstu (pri Sv. Jakobu) so slovenske ljudske sole dovc-ljenc! Ljudstvo je sprejelo to novico z ve- seljem. 2e v prvih dveh dneh je bilo vpisanih nad 12()() otrok. To dokazuje, kako ukaželjni so Slovenci. Upamo za trdno, da bomo mogli tudi za Gorico v kratkem objaviti to vcselo vest. Takrat se bodo Ita- lijani tudi v (1crici lahko prepričali, kako željni so Slovenci omike. Kakor je bil slovenski narcd pred vojsko cden najbolj naprednih narodoiv v Evropi, ta- ko hočemo biti tudi po vojski. Naši slcvenski stariši bodo dokazali, kako jim je omika in izcibrazba otrok pri srcu. Dajtc nam torej sol! Ako jih nočetc vzdrže- vati vi z našimi davki, vzdrževali jih borne* mi s po- sebnimi narodnimi davki, ki jih bomo radi plačevali! Analfabctov ne trpimo! Mali kapucin, P. Marko, ki je moral te dni takoj zapustiti Gorico, pozdravlja iz Celja vsc goriškc pri- jatelje in znance. Važno za one, ki imajo denarne vlogc v Nemški Avstriji. Gencralni civilni komisariat nam pošilja to- zadevno sledeče podatke: Komisija za civilne posle pri italjanskem pcuslanistvu na Dunaju nadaljuje še vedno svoje dclcvanjc v svrho reševanja vrednost- nih papirjev in denarnih svcit, naloženih od ose-b iz za sedenega ozemlja pri privatnih in kreditnih zavodili v Nemški Avstriji. Odpošiljarije kreditnih vlog in vrcdnostnih papirjev, razun avstrijskih dr/.avnih za- dulžnic, se vrši potom dunajske loinbardnc in cskcun- ptne banke ozircnia podružnicc »Banca d' Italia« v Trstu. Državni zaklad bo potrdil le one avstrijske državne obligacije, ki so bile naznanjene pri gen. civ. koniisariatu do 15. avg. t. 1. Za denarne vlogc se do- vrli 60% izmenjava lc tcdaj, ako gre za svote, nalo- žene pred 3. novembrom 1. 1918 in naznanjene ita- Ijanskim oblastim do 15. avgusta t. 1. Onih svot, ka- tere se je že dvignilo pri avstrijskih zavodih in ki se jih ni naznanilo do 15. avg. t. 1., se ne bo nienjalo'. Lenassijjev mlin v Solkanu jc kupil goriški ma- gistrat za 250 tisoč lir. Magistrat ima namen zidati ob jczu novo električno centralo za mesto in okolico. Izkoristil bi se v ta namen padec Sočc, k bi dal okoli -{){){) konjskih sil. V načrtu je tudi, da se v tern slu- čaju vpclje zopet električna cestna železnica, katera bi se podaljšala v vse vasi mestne okolice. Umrl je 8. t m. v Ajdovščini g. Peter Žigon, očc g. dr. Franca Zigona profesorju bogoslovja v Gcirici. Učakal je visoko starost 88 let. L "o 2- pristojbinskimi določbami, s predpisom ._ ^ "c 7. 0 potnih listih in z obširnim zapisni- •§ 15 •5- !! — — kom. — Cena 1 L,--------- Q -n »Vinarska in gospodarska zadrtiga v Dornbergu« sklicujc za nedeljo 14. t. m. ob 3h popoldne v dvora- ni g. K. Kerševanija izvenredni občni zbor s sledečini dnevnim redorn: 1.) poročilo načelstva; 2. poročilo nadzorstva; 3. potrditev letnih računov za leta 1914, do 1919; 4.) raznoterosti. »Vedež«, žepni koledar za 1. 1920, J. Štoka v Tr- stu, se dobiva v Gorici v trgovini »Kat. tisk. društva« v Montovi liiši in stane 2 L. Polcg kolcdarja nudi unogovrstno vsebino. V njem najdeš lestvico za kol- ke, poštnc pristojbine, imenik novili tržaških ulic, obrestne tabele, statistiko prebivalccv v raznih dr- žavah, nauk o kartclih in trustih, drugo razno poučno gradivo, pesnice, smešnice. šaljive povestice, zapis- nik za prcjemkc in izdatke celega lcta, in še poseben oddelek za osebne bilježke. Knjigo priporočamo na- šim čitatcljem. Vprašanfa in odgowri. P. T. v Gorici. Obrnite se na italjansko poslani- štvo na Dunaju: R. Legazione d'Italia in Vienna L, Cancva gasse 5, Commissione affari civili. Ta urad posrediije oziroma daje informaeije (v izjcninih slu- čajih) v vseh denarnih in drugih zadevah, ki se nana- šajo na ozemlje Neniskc Avstrije. 'Pisati je treba se- veda v italjanskem jeziku. J. Š. v Trnovem. Vaše vprasanje: Ali sprejema öni zavod v Trstu, Via Montfwrt 6 (Zavod za varstvo in- teresov prebiyalcev iz zasedenega ozemlja naprarn bivši monarhiji) tudi prošnje za zastale vojaške pod- pore pred 1. nov. 1918? Odgoivor: Ako imajo dotični v rokah kako dokazilo, da se jim ni izplaeala zaosta- la vojaška podjiora, se lahkoi obrnejo' na gori imeno- vani urad, ki bo od svoje strani zahteval od likviua- cijske komisije na Dunaju izplačilo zastalih svot; ako nimajo dotični nobenega dokazila, bo pa tcžko mci- goče kaj ukreniti. J. E. v Pazinu. Ako stc dobivali do septembra 1. ly18 mescčno rento od ^Unfallversichernngs-Anstalt« na Dunaju, ki Vam ne izplačuje cid tega časa iz um- Ijivih vzrokov dotiene rente, obrnite sc za nasvete na Zavod za zavarovanje proti nezgodam v 'Vst, ki Vam bo getovo dal potrebna pojasnila, kaj Vam je treba ukreniti v Vašein in sličnih slučajih. M. G. v Kneži. Ako je Vaš brat kot invalid dobi- val pred polomom pokojnino, naj takoj napravi novo prošnjo na tolminski komisarjat. I. L. v RG'bicu. Ako Vam je avstrijska vojaška' oblast rekvirirala tri krave in iniate potrdilo, obrnite se na zavod v ''"rstu, ki je že imenovan v tem pre- dalu. J. M. na Livku. Ako se je Vaš sin ket ujetnik na- hajal v vojaški bolnisnici in ne dobivate od njega že od 17. januarja t. 1. nobenega obvestila, obrnite se za takojsnjoi informaeijo na naslov: »Croce Rossa, Cen- trale, Roma« s prošnjo, naj ta uvede takoj poizvedbe, kje se sedaj Vaš sin nahaja. Prošnjo pišitc v italjan- skem jeziku. .]. Seh. pri Sv. Petru na Krasu. Sporočitc nam natančnejše, ker nismo razumeli vsebine Vašega pi- sma. A. S. na Livku. Toraj, Italjani so Vam med 1. 1915 in 1917 posekali gozd brez Vašega dovoljenja. V Va- šem slučaju gre za vojno rekvizieijo. Gotcivo bo kak rekvizicijski urad v Vidmu, infoirmirajte se osebno tarn. T. R. v Trnovem. Obrnite se na jugoslovanski sclitveni urad v Trstu, ulica Torrebianca 39. I. P. T. v Tolminu, ninogim v Solkanu in drugim. Ako imate dclonia shranjene žigosane jugoslovanske krone in vam seveda sedaj ni mogoče, prcdložiti jih v Jugoslaviji v koilckovanjc, počakajte. dokler ne dobimo informacij od jugoslovanskega delegata v Trstu, kaj je treba ukreniti v vaših slučajih. Na vsalc način bomo poskrbeli, da ne boste oškodovani in zglasite nam žc scdaj, a le pismeno, svote v žigosa- nih bankoveih, ki jih se hranite doma. V pismu nave- dite svoto, vrsto> bankoveev in svoje natančne 11a- slove. T. F. v Solkanu. Ako imate doma shranjen neži- gosan denar, ga še lahko zemenjate v jugoslovanski kolekcvan denar in sicer s 3 odstotki odbitka. Ogla- site se tozadevno v našeic uredništvii ali pa, uprav- ništvu. Za kralek čas. Po sv. Miklavžu. A: »Ah si bil del na Miklavžev večer čevlje na okno?« — B: »Letos ne. ker sem se bal, da mi jih ukradejo.« Listnica uprave. R. Čušin, Podbela 38. Dne 3. 11. t. 1. za naročui- no poslancga denar ja. do danes nismo prejeli. Rekla- inirajtc pri doniači pošti! Postajna. V 6. štev. »Straže« suo porpčali, da nam je bil list, posUm v razprodajo g. M. Šeberju v Postojni, vrnjen. Dciznavamo, da se je to zgodilo v odsotnosti in brez vednosti g. Šeberja, ki je naš na- roenik. Dar. G. sodni svetnik Mašera v Gorici je danoval za »Gor. Stražo« 10 L. livala lepa. Veselo omizje nabralo za »Pučkega Prijatelja« v gostilni poleg »pržona« 11 L. Listnica uredništva. Pevski zbor v Sv. Križu. Yabilo h Miklavževi veselici smo prejeli šele 6. t. m., potcm ko je bil list že izšcl. Torej prepozno. TEPENSKI KOLEDAR. DECEMBER. 14. Nedelja, 3. adventna, Spiridijon; 15. ponedeljek, Jerncj, Kristina; 16. torck, Evzebij, Adda; 17. sreda, t Kvatre, Lazar, Berta; 18. četrtek. Qracijan; 19. petck, t Kvatre, Ncmezij, Favsta; 20. sobota, t Kvatre, Liberat. Izdaja konsorcij .Goriške Straže*. Odgovorni urednik: Josip Vimpolšek. Tiska .Narodna Tiskarna" ˇ Gorici. I Kiijigarna Kai. Tii Drustva Gorica, Montova hiša. Zaloga na drobno in na debelo : Pisarniških in šolskih potrebščin. Cigaretni papir, Svalčice za cigarete. Razglednice, Pisemski papir. Podobe v okvirjih in brez okvirjev. Rožni venci, svetinje ltd. Slovenske leposlovne knjige. Dr. Valjavec, Italjansko slovenski slovar in Iskravec, Slovensko-italjanski slovar. Kleinniayer pi. Ferdo: Prirocna slovnica italijanskega jezika. Slovenski koledar, | Vedež, \ za leto 1920. B Žepni koledar, I Kuharico, veščo vseh hišnili del sprcjme takoj družina v Trstu proti dobri mesečni plači. — Več se poizve v Kapu- cinski ulici v Gorici štev. 11. Lepa prilika. Proda se takoj hiša z dvema vrtoma na Icpcm kraju, deset minut iz mesta, pod zelo ugodniini pogoji. — Pojasnila daje uprava »Gor. Straze«. Štev. 27|R|19. RflZPIS SiUŽBE. Pri tukajšnji okrajni bolniški blagajni je razpisana služba uradnika I. razreda. — Morebitna pojasnila službcnih pogojev se dobe" pri vodstvu blagajne, ka- teremu je predložiti tozadevne prošnje do 20. dec. t. 1. Za načelstvo okrajne bolniške blagajne v Gorici, 5. decembra 1919. Predsednik: G. POVODNICH, 1 r. DEKiE 14—18 let staro, — — — za hišua dela, sprejme slovenska družina v mestu. Naslov pove upravnistvo „Gor. Straže". P. T. občinstvu se priporoča za popravo dvo- koles, šivalnih strojev, automatoy in podoona dela ALOJZIJ CARBOL mehanlk. v Klavžah št. 61 tik ob železniški postaji, Podmelec. Fotograf A. JERKIÖ TRST, ul FJOMA 24, GORICA, Corso VEFJDI 36 na u Gostiina P. Kamenšcek se priporoča sl. obAlnstvu = PIAZZA CORNO ST. 7 = Anton Breščak velika trgovina s pohiStvom vseh vrst Gorica, Via Carducci IV Nova zaloga vina, vermouth«, mar^aie ter več vrst žganja. Jt sip Kranch in Evg. Namar Via S. Antonio 2 (poleg Korna) v Gorici. BR1VNICA ~ LUDV1K COTER, Gorica. Piazza Grande, T7ro. 17 se priporoča slavnemu obcinstvu. Občeznana ZALOGA istrskega, vipavskega, briskega, ita- lijanskega in dalmatinskega = vina = in vsakovrstneg-a žganja, (tudi na