CELJE, PETEK, 16. SEPTEIVIBRA 1955
LETO VII. — ŠT. 37 — CENA 10 DIN
Urejuje ureduiški odbor — Odgovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured-
ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 —
Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek.
rač. 620-T-250 pri NB FLRJ v Celju — Letna
naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125
dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina
plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo
OLASILO tOOIJILISTlCNE IVEZE DELOTVIH LJUDI CELJSKEaA OKRAJA
PRVA SEJA SVETA ZA GOSPODARSTVO OBCINE CELJE
Najvažnejše gospodarsl{e naloge v Celju
Pretekli teden je bila prva seja Sve-
ta za gospodarstvo novega Občinskega
ljudskega odbora v Celju. Sejo je
vodil tov. EDI GOLC. Člani Sveta za
gospodarstvo so najprej pregledali
sklepe s prejšnjih sej, potem pa ob-
ravnavali nekatera najvažnejša vpra-
šanja, ki spadajo v področje delovanja
tega sveta.
Svet za gospodarstvo je v tem času
pr pravil program za melioracijo celj-
skega področja in ga dostavil zvezni
komisiji v Beograd, ki bo na osnovi
natečajev melioracijska dela izvajala.
Svet je pripravil tudi rajonizacijo dim-
n karske službe, ki je bila doslej ne-
popolna. Potrdil je, da sme podjetje
»Kurivo« prodajati tudi gradbeni ma-
terial, preimenoval čevljarsko in orto-
pedsko delavnico v »Ortopedijo«, da
bo v novi registraciji laže nabavljala
potrebni material, in še vrsto drugih
vprašanj.
Glavni del te seje je bila razprava
o bodočih nalogah Sveta za gospodar-
stvo. Precej živahna je bila razprava o
tem, če je v Celju potrebna komisija,
ki bi skrbela za načrtno zazidavo indu-
strijskih objektov EKjstopne moderni-
zac.je tovarn. Mišljenja so bila sicer
deljena, češ da je težko prilagoditi ob-
novo in modernizacijo tovarn zazidal-
nemu načrtu, toda kljub temu so
sprejeli sklep, da bo ustanovljena ko-
misija, ki bo pregledovala obnovitvene,
razširitvene in investicijske elaborate
celjske industrije, čeprav to delo oprav-
lja tudi posebna komisija v Ljubljani.
Člani odbora so ugotovili da so že
do sedaj mnoge tovarne marsikaj inve-
stirale, kar se bo čez krajšo ali daljšo
dobo pokazalo za nepravilno, toda tre-
nutno ni mogoče drugače delati, ne da
bi pri tem trpela proizvodnja. Član
sveta direktor Cinkarne tov. Hilbert
Kamilo je dejal, da je največja ovira
pri vsem tem zelo otežkočeno finančno
stanje tovarn. Tovarne morajo vsako
leto ali pa ob vsaki potrebi sproti na-
jemati kredite, ki so omejeni in nedo-
voljni, ne morejo pa mčsliti daleč 'V
naprej. Ce bi tovarne imele možnost
štednje gotovega dela dobička, bi po-
tem laže in bolj smotrno porabile ta
sredstva, kadar bi jih bilo dovolj. Tako
pa v okviru tovarn nastajajo nekaki
provizoriji, ki v načrtu razvoja in mo-
dernizacije tovarne niso ravno v po-
nos. Stare tovarne bi bilo treba iz
osnove preurediti in prilagoditi mo-
dernemu proizvodnemu načinu tekoče-
ga traku.
Med izredno važne naloge sveta sodi
tudi ureditev kmetijstva na področju
celjske občine. Člani sveta so predvsem
razpravljali o perspektivi državnega
posestva na Lanovžu, ki ga bo treba
popolnoma preusmeriti za pridelovanje
zelenjave in sočivja, saj je nenormalno,
da v takem industrijskem kraju kot je
Celje pridelujejo na posestvu vse kme-
tijske kulture, medtem ko je mestnemu
prebivalstvu preskrba z zelenjavo naj-
bolj potrebna. Tudi za rešitev tega
vprašanja je svet sestavil posebno ko-
misijo, ki bo skupaj z vodstvom eko-
nomije pregledala vse piogoje zemljišč
in pripravila vse potrebno za preusme-
ritev proizvodnje.
Tud: gradbena dejavnost je za go-
spodarski svet izredno važna naloga.
Predvsem bo treba prenehati z ne-
načrtno gradbeno dejavnostjo, ki ote-
žuje dobro komunalno ureditev mesta.
Urbanistični načrt še ni gotov, toda
zaradi tega gradbena dejavnost ne more
prenehati. Sklenili so, da graditev
manjših hiš v mestu ne bodo več do-
volilii, ker so stavbne parcele v ožjem
mestnem področju pripravljene za
gradnjo večjih stavb. Tako je področje
na »otoku« med Ljubljansko cesto in
Savinjo pripravljeno za gradnjo velikih
stanovanjskih in upravn h poslopij. Ta
del bo moral kmalu dobiti tudi najnuj-
nejše komunalne naprave. Manjše eno
ali večstanovanjske hiše pa naj bi gra-
dili le na levi strani Mariborske ceste
med Dečkovo cesto proti Golovcu in
opekarni.
Precej je pereče vprašanje vzdrže-
vanja državnih stanovanjsk.h hiš.
Gradbena podjetja gradijo predvsem
nove stavbe, režija teh podjetij pa je
previsoka za popravilo starih stavb.
Zategadelj je bilo na seji sklenjeno,
da posebna komisija pripravi vse po-
trebno za ustanovitev komunalnega
gradbenega podjetja, ki bo z majhno
režijo in nižjimi stroški vzdrževalo sta-
novanjske zgradbe, predvsem stare, od
katerih so mnoge že v zelo kritičnem
stanju. Svet je razpravljal tudi o po-
trebi ustanovitve stanovanjske zadru-
ge, v okviru katere bi iahko gradili za
interesente manjše stanovanjske hiše.
Svet je nadalje razpravljal o zgra-
ditvi umetnega jezera v Košnici, dalje
je reševal nekaj najvažnejših tekočih
zadev in končno sestavil naslednje
stalne komisije v okviru Sveta za go-
spodarstvo. Formirane so bile komisija
za kmetijstvo in gozdarstvo, komisija
za obrt in proizvodnjo ter komisija za
blagovni promet.
Celjska občina Je
Spet so se odprla šolska vrata, ulice
so oživele in v veselem vrvenju odme-
vajo vprašanja in razgovori naših otrok:
»Kje si bil na počitnicah?«
Odgovori so dokaj različni: ob mo-
drem Jadranu v prijetnem Bakarcu, na
sončni Malinski, ob svetli obali Savu-
drije in Banjol, v tihem planinskem ze-
lenju Kranjske gore, v idilični gorski
lepoti koče na Golteh nad Mozirjem,
v taboru »Gk>rskih borov« ob vroči pe-
ščeni obali na otoku Pagu ali v taboru
>Neugaslega ognja« v gozdnatem Rad-
mirju in taborniški družini »Črnih ko-
sov«, ki so poleteli od Paga na Hvar,
da so postali resnično črni itd.
Od vsepovsod so se vrnili z lepimi
vtisi in doživljaji, vsak od njih je vzlju-
bil in sprejel v svoje srce nov košček
naše prelepe zemlje. Zdravje in zado-
voljstvo jim žari z zagorelih lic. Da,
prijetno in koristno je biti v počitniški
koloniji!
Festival na Polzeli - velik politični uspeh
tekstilcev celjskega področja
Pretekli teden smo pisali o poteku
prvih dni festivala tekstilcev na Polzeli,
ki je kljub kratkemu času za organi-
zacijo takega srečanja tekstilcev zelo
dobro uspel. Od 4. do 11. septembra
so se vrstile razne športne in kulturne
prireditve. Obisk na teh prireditvah je
v pozitivnem smislu prekrižal račune
pripravljalnega odbora. Skoraj vsak ve-
čer je bilo na Polzeli nad 1000 ljudi, ki
60 se udeležili vsakodnevn h prireditev.
Vsi ti ljudje so si ogledali tudi uspelo
razstavišče desetih tekstilnih tovarn.
Kako sedijo o tej razstavi, o napredku
tekstilnih tovarn, zgovorno pričajo be-
ležke v spominski knjigi, ki je polna
pohval delovnim kolektivom in organi-
catorjem razstave.
V okviru festivalskih prireditev so
se od srede do sobote zvrstile štiri re-
vije oblačil. Za razliko od običajnih
modnih revij, je imela revija oblačil
na Polzeli tudi čisto drugačen smoter.
Prvenstveno vlogo so igrali izdelki
tekstiln h in konfekcijskih tovarn. Mo-
deli sami so bili jjodrejene važnosti,
vendar so dosti pripomogli za boljšo
oceno industrijskih izdelkov samih. Eno
k drugemu. Tekstilni vzorci so poka-
Eal: napredek v tekstilni strolii, modeli
sami pa so spodbili trditve mnogih na-
4ih ljudi, ki imajo oči obrnjene pred-
vsem na zahod, da se iz naših domačih
'izdelkov ne dajo /izdelati oblačila mi-
kavnega izgleda in praktičnosti. Tatja-
na Terčak, ki je osnutke za modele
(zdelala, se je potrud.la in uspela dolgo
vrsto nastopajočih modelov zeio pestro
pokazati, saj so bili nekateri v dvom h,
da je prikazano blago bilo stkano iz-
ključno na statvah tekstilnih tovarn v
celjskem področju. Za uspeh revije gre
zasluga tudi šiviljam in krojačem, ki
«0 v izredno kratkem času izdelali
oblačila, kakršna smo lahko videli le
še na izredno dobro pripravljenih mod-
nih revijah. Potek revije je spremljal
kvartet zabavnega orkestra iz Celja.
Kvartet je ob tej priliki pokazal, da je
kos tudi tovrstn:m prireditvam in te-
meljito potolkel očitke nekaterih na-
sprotnikov, češ da more zadovoljiti le
del razborite plesne publike. Volodja
Peer je s pevskimi nastopi dobro iz-
popolnil program večerov. Napovedo-
valec Janez Eržen je bil po mojem za-
dovoljiv, čeprav so mu mnogi očitali,
češ da je bil premalo »pikanten«. Ce
jemljemo revijo oblačil s pravega sta-
lišča, potem ne bi bilo pravilno, če bi
obiskovalci zaradi duhovitih šal poza-
bili gledati blago in modele.
Najboljša je bila revijalna prireditev
v soboto, ko je bila dokončno urejena
tudi dvorana po načrtih Vlada Smeha.
Ob tej priliki se je zbralo v dvorani
tudi najbolj kritično občinstvo; pred-
stavn ki političnega in javnega življe-
nja ter predstavniki tvrdk — odjenaal-
cev desetih tekstilnih tovarn. Omeniti
jo treba, da so revijo oblačil priredili
mladi ljudje, skratka začetniki, pa tudi
kolektivi tekstilnih in konfekcijskih
tovarn doslej tovrstnih prireditev niso
tako samostojno prirejali. Ce izklju-
čimo sredo, so bile prireditve revije
oblačil na Polzeli na dostojni stopnji
in po mnenju nekaterih »razvajenih«
obiskovalcev celo med najboljšimi.
Nedelja je bila na nesrečo deževna,
toda to ni motilo članov kolektivov
tekstilnih in konfekcijskih tovarn, da
se ne bi polno številno udeležili za-
ključnih svečanosti. Na ta dan so bile
prirejene končne tekme razn.h ekip,
popoldne pa svečani zaključek I. festi-
vala tekstilcev celjskega okraja. Ob
zaključku so nastopili pevski zbor in
solisti, prireditelji pa so razdelili po-
kale in diplome najboljšim ekipam, ki
so tekmovale v raznih panogah telesne
vzgoje ter najboljšim zborom in po-
sameznikom v tekmovanju na kultur-
nem področju. Zelo važna je ugotovi-
tev, da je festival pospešil, ponekod
celo povzročil telesno-vzgojno dejav-
nost v tekstilnih podjetjih. Pevski
zbor Volne Laško se je ustanovil in
začel vaditi šele po sklepu, da bo letos
prirejen festival na Polzeli. Pevski
zbori si delijo v tekmovanju naslednja
mesta: Prvo mesto ima zbor iz Polzele,
drugo iz Prebolda in tretje pevski zbor
iz Laškega.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Četrta izmena celjskih otrok na Malinski
V Cinkarni je stekel nov obrat
za proizvodnjo cinkovega belila
Te dni je delovni kolektiv celjske
Cinkarne zabeležil izredno pomemben
delovni uspeh. Celjska Cinkarna se po-
stopoma modernizira in povečuje v no-
vih obratih svojo proizvodno zmoglji-
vost. Pred 25 leti zgrajena stavba, kjer
so proizvajali cinkovo belilo, je zasta-
rela, proizvodnja v njej pa že dolgo
ni več mogla zadostiti potrebam po
tem iizdelku. V najboljšem primeru
je ta obrat lahko dal letno 1500 ton
cinkovega belila. Cinkarna pa prejema
letno toliko naročil, da bi še enkrat
večja proizvodnja ne zadostovala.
Delovni kolektiv celjske Cinkarne je
spoznal, da je ta obrat preozek in da
bi z manjšimi investicijami lahko po-
večali pro zvodnjo, zadostili povpraše-
vanju tržišča in povečali dohodke to-
varne. Z gradnjo novega obrata so
začeli šele letos v maju mesecu. Tudi
vse naprave so izdelali doma fk> vzor-
cu starih naprav in izboljšali plinsko
peč, ki ima osem retort. V teh kratkih
štir.h mesecih so uspeli zgraditi obrat
izredne važnosti. V tem novem obratu
bodo dnevno pridelali okoli 5 ton cin-
kovega belila. Letna proizvodnja se bo
s tem povečala za 1600 ton, ali več kot
za polovico. Vrednost povečane pro-
izvodnje bo znašala letno več kot 300
milijonov dinarjev, če pa računamo,
da je gradnja novega obrata stala ko-
maj 30 milijonov, potem vidimo, da je
bila to izredno koristna in pametna
investicija. Staro stavbo niso opusitli.
V njej bodo delali še naprej, saj je
novi obrat samo dozidek k staremu. Se
ena zelo pomembna novost pri tem je,
da bo v tem obratu vedno zaposlenih
le sedem ljudi, ki bodo ustvarjali tako
velik dohodek. Cinkovo belilo je po-
trebno za izdelke farmacevtske indu-
strije. Proizvodnja tega izdelka je iz-
redno zapletena in zahteva visoko stro-
kovnost ter natančnost proizvajalcev.
Cinkarna v Celju je ena najstarej-
ših tovarn v celjskem p^odročju. Bila
je grajena postopoma in nenačrtno,
zato je obnovitev tega podjetja izredno
težavna. Obnavljati se je začela šele
po vojni, pa se vendar danes bistveno
razlikuje od nekdanje mučilnice de-
lavcev, čeprav vse pomanjkljivosti še
niso odpravljene. Kolektiv se trudi, da
bi iz zastarele tovarne napravil novo
modernejšo cinkarno. Poleg novega
obrata za proizvodnjo cinkovega belila
so zgradili tudi prostore za delavce,
da se lahko med delom na svežem zra-
ku odpočijejo. Na kaj takega bivši
lastniki n^so nikoli mislili. V Cinkarni
so še oddelki, ki so živa slika nekda-
nje brezbrižnosti do delavcev in nji-
hovega zdravja. Tudi ti oddelki bodo
nekoč spremenili svoj Izgled in poleg
tega, da bo v njih proizvodnja mnogo
večja^ bodo ti obrati prijetnejši in
znosnejši za delavce.
Borci IX.SNGB bedo zborovali
v Kočevju
v okviru desetletnice osvoboditve se
bodo zbrali 2. in 3. oktobra v Kočevju
borci IX. Slovenske narodnoosvobodilne
brigade. Pripravljalni odbor vodi Jože
Koračin, Ljubljana, Zaloška cesta 2.
Zbor brigade bo v središču partizanske
kočevske. Pripravljalni odbor vabi vse
bivše borce te brigade, da najkasneje
do 20. septembra prijavijo svoja imena
in bivališča na navedeni naislov. Na-
daljnje informacije bodo udeleženci
dobili pismeno.
Ka Vranskem bodo
25. septembra odkrili spomenik
Pcdl m borcem
v spomin na prve partizanske borb»
na Creti leta 1941 bodo na Vranskem
vsako leto 22. septembra praznovali ob-
činski praznik. Letos ga bodo prazno-
vali prvič. V dneh od 22. do 25. sep-
tembra bo več prireditev s kulturnim
in športnim programom. V nedeljo, dne
25. t. m. pa bo odkritje spomenika 174
padlim borcem na Gorici.
letos omogočila 979 otrokom
letovanje v počitniških kolonijah
Letos je 979 otrok iz Celja uživalo to
veselje cb skupnem prizadevanju celj-
ske občine. Zavoda za socialno zavaro-
vanje, Glavnega odbora ZB in Mestne-
ga odbora Rdečega križa.
Zavod za socialno zavarovanje je v
celoti plačal osKibnino za Zia zdiav-
stveno zelo ogroženih otrok. Glavni od-
bor Zveze borcev bo deloma kril stroške
za 72 otrok padlih borcev in žrtev fa-
šističnega nasilja. Mestni odbor Rdeče-
ga križa pa je prispeval 900.000 din za
letovanje 120 otrok poplavljencev. Star-
ši so prispevali po lestvici socialnega
kriterija 882.00 din. Vse ostalo je šlo v
breme celjske občine, ki je v ta namen
odobrila 3,400.000 dih.
Razveseljivo je dejstvo, da se nam je
za 10. obletnico naše svobode posrečilo
vključiti toliko otrok, kakor še nikoli
poprej. V primerjavi z lanskim letom
se je število zvišalo za 245 otrok. Naše
kolonije so bile sestavljene od pred-
šolskih in šolskih otrok do 14 let sta-
rosti Sem moramo prišteti še letovanja,
ki jih je organiziralo Društvo prijate-
ljev mladine, dalje še posebne kolonije
Rdečega križa, razna taborjenja Tabor-
niške zveze in Zveze borcev za mladino
nad 14 let starosti.
Kolonije so potekale v redu in se
Svet za socialno varstvo mater in otrok
zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli
način pomagali in pripomogli k dobre-
mu uspehu počitniške akcije. Predvsem
velja zahvala požrtvovalnemu prosvet-
nemu kadru, ki iz leta v leto žrtvuje
svoj prosti čas v korist otrok, dalje
marljivemu tehničnemu osebju kolonij
in Planinskemu društvu Celje, ki je z
marljivim oskrbnikom Koče na Golteh
pripomoglo organizirati planinsko leto-
vanje.
Skrbstvo je socialno šibkim otrokom
nabavilo deloma tudi potrebno oblfeko
za odhod v kolonije. Letos se starši niso
več branili vključiti svoje otroke, kot
se je to dogajalo prej in tudi delavske
družine so rade prispevale svoj delež
k plačilu. Spoznali so, da se odražajo
otrokove počitnice na njegovem zdrav-
ju, vljudnosti in samozavesti in to ni
malo. Torej je tudi odnos staršev do
otrok naprednejši in tega smo pred-
vsem veseli.
To je samo bežen pregled o uspeli
akciji, počitniških kolonij mesta CeljcL
Da je to delo važno iz zdravstvenega,
socialnega in vzgojnega stališča, je brez
dvoma. Zato se vsako leto ob zaključku
počitniških kolonij pojavlja vprašanje
in misel, ki jo narekuje nujnost: v ko-
rist naših otrok naj bi čimprej kupili in
uredili še en počitniški dom.
Čeprav je v Celju v zvezi z varstvom
otrok najbolj pereč problem otroški
vrtec oziroma dnevni dom za številne
otroke, ki so zaradi zaposlenosti staršev
brez nadzorstva, je potrebno, da uredi-
mo nov počitniški dom celjske mlad ne.
Celjska občina bo brez dvoma vsako
prizadevanje v korist otrok v mejah
možnosti podprla.	Rov.
Del tabora »Neugaslega ognja«
v Radmirju
Stev. 37 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, 16. septembra 1955
Pogled po svetu
Vprašanje kam plovemo, je prav ta-
ko staro in običajno kakor vprašanje,
ali je prihodnost odvisna od našega
ravnanja. V vsaki situaciji se je člo-
veštvo tako vpraševalo, posamezni
ljudje pa so vselej reševali zamotano
vprašanje, koliko je od njih odvisen
izhod iz vsakokratne zagate. Ali gremo '
danes nasproti propadu (kolikokrat ga
je Človeštvo že pričakovalo, pa ga ni
dočakalo) ali nasproti svetovni enot-
nosti, ki bo premostila — zdi se nam —
nepremostljive prepade in nasprotja?
KoUko je vredna osebna volja, osebna
sposobnost, osebni nazori in osebna
nagnjenja nas samih, še posebej pa ti-
stih, ki sedajo za zeleno mizo kot diplo-
mati, in vseh tistih, ki s svojimi polo-
žaji in močmi govore v imenu narodov
in držav? Koliko odloča človek sam v
zmešnjavi mnenj, struj in gibanj, še
bolj pa v spopadu interesov, v spopadu
resnice in laži, pravice in krivice?
Gneča teh vprašanj pritiska na člo-
veka, ko bere poročila o nemško-
ruskem sestanku v Moskvi. Spričo iz-
redne važnosti, ki jo predstavlja nem-
ški problem za svetovno varnost, se
vse druge stvari umikajo nekam v
ozadje: Ciprska zadeva je verjetno
skromno kozmetično vprašanje, preko
katerega bodo zahodne sile že nekako
nalepile tak ali drugačen križ lepo-
tilnega obliža. Grki so sicer tako uža-
ljeni, da nočejo sodelovati v pomorskih
vojaških vajah, ki se jih udeležujejo
vse mornarice ZEZ. Turki prirejajo
demonstracije, kakor da je pravica do
samoodločbe narodov samo krpa ro-
nnantičnega papirja, vendar lahko pri-
čakujemo pomirjujoč kompromis. Ma-
roško vprašanje se sicer še vedno za-
tika, vendar se kljub nasprotovanju
desničarskih krogov v Franciji irt, fran-
coskih kolonov v Maroku razpleta o
pričakovanem smislu. Tudi Egipt in
Izrael sta se odločila, da bosta gene-
ralu Burnsu zaupala, Varnostni svet je
torej že drugič uspel pogasiti pogubni
zubelj vojne na klasičnem terenu od
Sinaja in Rdečega morja do Ha^fe in
Jeruzalema. »Mala vojna« med obema
nepomirljivima sosedoma je ustavljena
in morda se bo arabski svet le spri-
jaznil z dejstvom, da Izrael obstoji in
da s samim obstojem vendarle ne ogro-
ža obstoja Sirije, Arabije in Egipta.
90G.000 arabskih beguncev pa bi že
našlo svoj novi življenski prostor v
širnem arabskem prebivališču, posebno
če bi Izrael izplačal odškodnino.
Predsednik vlade SZ Bulganin
V Moskvi pa se »hudič« kaže v vseh
mogočih pod}>bah. Adenauer je šel tja
kot sol den predstavnik zahodne po-
litike, po svojem svetovnem nazoru in
kot Nemec nezaupljiv do boljševiških
in ruskih načrtov. Rad bi pripeljal v
Bonn nemške ujetnike, ki zaradi vojnih
zločinov še sede v SZ, rad pa bi SZ
pridobil tudi za hitrejše delo pri zdru-
ževanju Nemčije ali vsaj izvedel, kaj
Rusi o tem mislijo. Po dveh dnevih kon-
ference se že vidi, da se Bulgan'n kljub
najboljši volji, da bi ohranili »ženev-
sko« razpoloženje, ne more sprijazniti
s tem, da bi Nemci stavljali pogoje za
obnovo diplomatskih, gospodarskih in
kulturnih stikov med obema največji-
ma državama v Evropi. Tudi na to ne
morejo pristati, da bi Adenauer govoril
v imenu vseh Nemcev, saj ima Vzhodna
Nemčija čez 20 milijonov ljudi. Med
obe predstavništvi je torej takoj sto-
pila orjaška pregrada cele vrste pre-
stižnih vprašanj, Adenauerju in Bren-
tanu pa so ušle tudi besede, germansko
nadute in žaljive, a verjetno dobro
premišljene. Čeprav je Adenauer veljal
za antinacista vse od leta 1934, je v
Moskvi tajil razloček med nemškimi
ujetniki in nemškimi vojnimi zločirifCi
in metal ru^a povračilna dejanja v
isti koš kakor množične vojne zločine,
ki jih je povzročil, vodil in izvrševal
nemški narod pod Hitlerjevim vod-
stvom. Ob zaključku Niimberškega
procesa proti voditeljem nacizma je
nemški zagovornik izjavil: »Bojim se,
da je 12 let hitlerizma uničilo v nem-
škem narodu občutek za moralo.« Ce
poslušamo nemška predstavnika v
Kremlju, vidimo, da je imel tisti Ne-
mec prav. Podobno kakor Adenauer,
je na Niimberšikem procesu izjavljal
vojni zločinec Donitz, češ, Rusi so de-
lali prav tako ali pa še slabše.
Adenauer bi bil svetovnemu miru,
zaradi katerega je baje prišel v Moskvo,
naredil večjo uslugo, če bi se bil ugriz-
nil na jezik. Ce bodo Rusi njegovo ža-
litev požrli, jim moramo priznati iz-
redno potrpežljivost. Pred kratkim so
Angleži z mržnjo in studom sprejeli
bankirja dr. Schachta, čeprav se ta že
10 let krasi z antinacizmom. Nikogar
ni na svetu — razen nemških revan-
šistov in pritajenih imperialistov — ki
bi tajil, da so Nemci povsem odgo-
vorni za napad na SZ in za vse ne-
zaslišane zlc^ine, ki so iz tega napada
izvirali: za »specialni postopek« z ru-
skim: vojnimi ujetniki, za njihovo uni-
čevanje, za vse tisto (kdo bi našteval!),
kar so Himmlerjevi rablji delali po
načelu, da »barbarstvo mora biti ka-
rakteristika nemške rase«, kakor je
priznal na procesu vojni zločinec
Frank. Nemški napad na S Z je bil
morda res dejanje iz obupa, kajti šlo
je za romunski petrolej, ki ga je samo
Luftivaffe rabila 10.000 vagonov me-
sečne, toda to dejanje je pokazalo, da
je hitlerizem v Wehrmachtu porušil te-
melje kodeksa vojaške časti in »po-
štene« vojne, kakor sta priznala oba
vodilna nemška generala Jodl in Keitel
na Niimberškem procesu. Na istem
procesu je dejal Goring: »Popolnoma
naravno je, da smo hoteli razbiti ruski
kolos. To zdaj čaka vas (namreč za-
hodne zaveznike)«.
Ce ta Goringova oporoka živi v trma-
stem starcu iz Rohnsdorfa, potem nem-
ško-ruski rendez-votis v Moskvi ne bo
rodil kaj prida mdov za svetovni mir.
Tovarna AERO v Celju
se bliža milijardnemu prometu
Tovarna Aero je bila vse do osvobo-
ditve znana pod firmo Brauns in je v
glavnem proizvajala samo artikle za go-
spodinjstvo. predvsem barve za obleko
in ix>dobno. Po osvoboditvi pa je spre-
menila naziv in preusmerila proizvod-
njo. Takrat je bilo v podjetju 22 ljudi.
Tovarni je bilo treba dati neko speci-
fičnost in odločili so se za proizvodnjo
kemičnih, pisarniških in šolskih potreb-
ščin, katerih je po osvoboditvi primanj-
kovalo in smo pretežno večino tovrstne
robe morali uvažati.
Tako so postopoma začeli proizvajati
proizvod za proizvodom, ki jih v Jugo-
slaviji do takrat še nismo izdelovali.
Peščica ljudi z iznajdljivim direktor-
jiem Jenkom na čelu je postopke in de-
lovne procese sama razvijala. Nikoli ni-
so radi dosti sami o sebi govorili, tem
bolj pa so presenečali. Neopazno so se
na domačem trgu pojavljale najrazlič-
nejše pisarniške in šolske potrebščine.
Razlike v kvaliteti skoro ni bilo videti,
in le lične etikete z značko »Aero« so
izdajale domač celjski proizvod.
Danes tovarna izdeluje karbon in in-
digo papir, pisalne trakove, šolske bar-
vice, tempera plakatne barve, oljnate
umetniške barve, črnila, lepila, razen
tega pa tudi važen proizvod — matrice
in barve za razmnoževanje. Za matrice
so rabili približno 7 let napornega dela,
da so dosegli evropsko kvaliteto. Tova-
riš Jenko se kar ni mogel zdržati po-
nosnega nasmeška, ko je govoril o tem
svojem najljubšem proizvodu. Koliko
neplodnih, poizkusov pri komplicirani
sestavi mase, koliko navideznih zmag
in zopetnih porazov — človek bi klel
in jokal — toda sedem dolgih let in-
tenzivnega dela je bilo kronanih s pre-
senetljivim uspehom. Razumem, da so
danes naše matrice, ki so popolnoma
enakovredne inozemskim, tovarišu Jen-
iku piri srcu, saj je zanje pretrpel prav-
cate porodne krče. Kolikor ga je prej
zagrenjevala negativna kritika, toliko
bolj je danes vesel in ponosen, iko se
v njegovi pisalni mizi zbirajo laskave
pohvale mnogih odjemalcev vseh repu-
blik. Zato pa so matrice začeli v zad-
njem času množično izdelovati in bodo
letos dosegli že milijonsko številko. 2e
do meseca junija letošnjega leta so iz-
delali toliko matric, kot lani vse leto.
Z ozirom na raznovrstnost in kvan-
titeto proizvodnje, tovarna Aero pre-
hitro raste in je obrat v mestu že zdav-
naj premajhen. Danes ima oddelek in
skladišča na petih različnih mestih,
kar prav gotovo močno ovira nemoteni
potek proizvodnje. Zato pa se moramo
tem bolj čuditi, da je tovarna »Aero«
po dohodku četrta tovarna v Celju in
da se bliža že milijardnemu prometu.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se
konkurenčno bori s sorodnima jugoslo-
vanskima tovarnama »Balkan« in »Kar-
bon«. Proizvodnja tovarne »Aero« je da-
nes sedemkrat večja kot je bila leta
1940. Svojevrsten rekord so pred mese-
ci dosegli v proizvodnji karbon papirja,
ko so ga v pičlih dveh dneh proizvedli
toliko, koliikor v vsem 1939. letu. Potreb
po karbon papirju sploh vsa povojna
leta ne morejo zodostiti.
Dokaz smotrnega gospodarjenja v to-
varni »Aero« je tudi v tem, kako zna
varčevati z investicijami in deviznimi
sredstvi. Z ozirom na izredni porast
proizvodnje so v letu 1953 začeli v Stri-
tarjevi ulici graditi novo tovarno, kjer
bo letos dokončano že dve tretjini pro-
izvodnega poslopja. Pri tej gradnji so
vezani absolutno na lastna sredstva.
Njihov strojni i>ark je močno izrabljen
in ker nočejo in ne morejo računati na
devizna sredstva, so poskrbeli, da l^o
stroje izdelovale domače tovarne. Tako
je trenutno en stroj za mletje barv že
v delu pri IKS Store. Šele ko bodo
imeli podmladek v strojnem parku in
novo tovarno, ki bo zgrajena po vseh
modernih načelih, ibodo pri obstoječih
proizvodih asortiment tako razširili, da
bodo lahiko v celoti zadovoljili potrebe,
ki jih danes komaj delno krijejo.
Tovarna »Aero« je po osvoboditvi kar
bruhala nove proizvode, sedaj pa izgle-
da, da so se »unesli« in direktor pravi,
da odslej ne bodo več izdelovali novih
proizvodov, ampak obstoječe stalno iz-
boljševali in razširjevali asortiment.
Kot nov proizvod bo te dni izšel na trg
le še korekturni lak za matrice in le-
pikol.
Iz navedenih u&i>ehov te tovarne je
razvidno, da je vodstvo v najiboljših
rokah in da je delavsko samoupravlja-
nje do najvišje mere razvilo čut zb.
smotrno gospodarjenje.
Delavci nočejo prevzeti odgovornosti
za slabo gospodarjenje v tovarni
CELEIA-SAD
v tovarni za predelavo sadja »Celeia-
Sad« v Celju se že dolgo časa kažejo
razne nepravilnosti, ki pa so bile pred
javnostjo prikrite, zlasti še, ker se je
vodstvo tovarne trudilo prikazovati po-
slovanje podjetja kot dobro. Tudi ljud-
ski odbor celjske občine je prerad verjel
neresničnemu prikazovanju stanja, če-
prav bi to podjetje zaslužilo večjo kon-
trolo in pozornost oblasti in kontrolnih
organov, saj se v r>odjetju že dolgo kaže
nenormalno stanje.
Dogodek ob izplačilu plač za avgust
je zaupanje vodstvu tovarne močno
omajal. Delavci niso hoteli sprejeti 80-
odstotnih plač, feeš da niso krivi za
slabo gospodarjenje vodstva, zlasti še,
ker podjetje nima delavskega samo-
upravljanja.
Pred kratkim so imeli v tovarni se-
stanek, na katerega so povabili tudi za-
stopnike ljudskega odbora in komiteja
ZKS v Celju. Delavci so odkrito ter
naravnost povedali svoje mišljenje in
izjavili, da ne morejo biti soodgovorni
za nepravilnosti v vodstvu in gospodar-
skem poslovanju podjetja. Kritizirali so
vodstvo podjetja, posebno še direktorja
Mirka Žica, češ da je podjetje preveč
zapravljalo za razno opremo pisarn,
medtem ko še ni pokrilo nastalih izgub.
Delavci so se razburjali tudi nad veli-
kimi zaslužki trgovskih potnikov, ki so
dobivali provizije tudi za prodaje, pri
katerih niso imeli nobenih zaslug, de-
lavci pa naj bi se zadovoljili z 80-od-
stotnimi plačami.
O prilikah v podjetju »Celeia-Sad« je
i'azpravljal tudi Občinski komite ZKS
Celje pod vodstvom sekretarja tovariša
Pelka. Na tej seji so ugotovili poleg
omejenih nepravilnosti tudi pomanjklji-
vo dejavnost organizacije ZK v pod-
jetju.
Tovarna sadnih sokov je že let^ sem
kamen spotike med Celjskimi kolektivi.
Koliko denarja je že vloženega v to
tovarno, a vedno znova nastopajo te-
žave. Seveda ne moremo za vse te tež-
koče dolžiti vodstvo podjetja niti koga
drugega. Tovarna je zastarela in nima
vedno na razpolago dovolj raznih pri-
pomočkov. Zadnje čase je v stiski za
sladkor, vprašanje embalaže je storilo
tudi svoje itd. Toda kaj imamo od tega,
če vsako leto znova dajemo kredite in
odpisujemo zgube, pa moramo vedno
znova ugotavljati, da podjetje nazaduje,
namesto da bi napredovalo. Mnenje ne-
katerih članov gospodarskega sveta
celjske občine, če je sploh smotrno še
naprej umetno vzdrževati to tovarno,
ni čisto napačno. Cas ibi bil, da se o tej
tovarni enkrat temeljito pomenimo in
brez sentimentalnosti seštejemo dejstva,
ki govorijo za in proti nadaljnjemu ob-
stoju te tovarne.
Za enkrat je ljudski odbor občine
suspendiral vodstvo tovarne in bo ime-
noval novega direktorja. Hkrati bo
ljudski odbor zagotovil polne plače de-
lavcem, revizijska komisija pa bo te-
meljito pregledala poslovanje in krivce
predlagala za kaznovanje in odpustitev.
Izgubo, ki znaša okoli 6 milijonov
dinarjev, bodo skušali pokriti z iz-
kupičkom od prodaje pisarniške opre-
me, deloma pa tudi s prodajo »neku-
rantnega« blaga, ki ga je vodstvo od-
pisalo, pa ga še ni prodalo. Tovarna bo
še naprej obratovala, toda z zmanjšano
proizvodno zmogljivostjo. Nepotrebne
objekte in stroje bodo izločili iz osnov-
nih sredstev, pa jih 'bodo pozneje, če bo
to potrebno in rentabilno, spet vrnili.
Pereč stanovanjski problem narekuje
ustanovitev stanovanjske zadruge
Gradnja velikih stanovanjskih blokov
ni vedno najholj priporočljiva kot edini
izhod iz stanovanjske stiske, ki je v
Celju zelo pereča. Taka gradnja je
vedno odvisna od proračunskih sred-
stev, izključuje pa iniciativo posamez-
nikov, ki bi celo bolj prizadeto gradili,
seveda če bi imeli za to vsaj nekaj
olajšav in boljših pogojev. Gradnja
manjših stanovanjskih hiš je v zadnjih
letih močno razvita. Privatniki so brez
dvoma pozidali več stanovanjskega pro-
stora, kot ga je mogla zgraditi občina
s svojimi sredstvi. Ce pa bi bilo v Celju
gradbeno podjetje, ki )bi lahko z majh-
nimi režijami nudilo gradbene usluge,
bi ta dejavnost še bolj porasla.
Gospodarski svet je na zadnji seji
razpravljal o možnosti ustanovitve sta-
novanjske zadruge, v katero bi se poleg
interesentov vključilo manjše podjetje
z najnujnejšimi stroji, ki pa bi delalo
izključno za člane stanovanjske grad-
bene zadruge. Tako zidanje bi se precej
pocenilo, saj bi tisti, ki bi v okviru za-
druge gradili hiše, poskrbeli za čim
cenejšo gradnjo. Kontrola nad storil-
nostjo gradbenih delavcev bi bila ne-
posredna, hkrati pa ibi investitorji sami
pomagali pri gradnji.
Gospodarski svet je izbral komisijo
strokovnjakov, ki bo najkasneje v dveh
mesecih pripravila predloge in ugoto-
vila pogoje za ustanovitev zadruge za
zidanje stanovanjskih hiš.
V šmarski občini so začeli reševati
važna gospodaska vprašanja
V Šmarju pri Jelšah vemo, da so se
volivci zelo borbeno in vztrajno 'borili
za to, da bi imeli svojo lastno komuno.
Ko so to spričo demokratičnih načel
dosegli, izgleda, da so se z velikim nav-
dušenjem lotili tudi dela in že kar v
vseh pričetkih pokazali, da hočejo v go-
spodarskem pKJgledu tekmovati z naj-
boljšimi komunami celjskega okraja.
Sicer priznajo, da se v svojem delu
nekako še niso znašli, so pa zelo zado-
voljni in vsi državljani radi sodelujejo
v vseh komisijah in svetih. Zenkrat
imajo le štiri svete, vendar pravijo, da
bo zaradi boljšega in preglednejšega
poslovanja treba svete še razširiti in
združene ločiti v samostojne. Odborni-
kov je 30, krajevna urada pa imata se-
deže v Podčetrtku in Pristavi. Spričo
utemeljenih potreb bodo na zahtevo
ljudstva imeli svojo pisarno tudi v Zi-
biki in Sv. Štefanu, kjer bodo izdajali
razna potrdila, sprejemali prošnje in
pritožbe.
Občinski odbor je imel do sedaj že
tri seje. Ker so na vseh treh sejah v
pretežni večini obravnavali vprašanje
Doma onemoglih v Jelšingradu, izgleda,
da so se v to vprašanje zagrizli vsi
odborniki in volivci in da je zanje ve-
like gospodarske važnosti za procvit
šmarske komune.
Graščinsko posestvo Jelšuvgrad, ki
leži v neposredni ibližini Šmarja, je pod
upa^ ljubljanske občine in služi kot
Etom onemoglih starčkom iz vseh otkra-
jev Slovenije. Ne bi hoteli trditi, da se
Smarčani teh betežnih ljudi hočejo iz-
nebiti iz lokalpatriotsVih teženj, vendar
če njihove želje osvetlimo od vseh
strani, jim moramo le dati svoj prav.
Smarska komuna, ki ima značaj kmečke
komune, hoče predvsem dvigniti živi-
norejo, ker je tukaj priznana najboljša
živina, kar dokazuje tudi najboljša mle-
karna in sirarna v okraju. Da pa se bodo
z živinorejo lahko načrtno bavili, rabijo
predvsem primerne , prostore, hleve in
več zemlje. Ni vrag, da jih Jelšingrad
ne bi mikal, če pomislijo, da je nekoč
lastnik tega gradu Zeis na tem posestvu
lahko redil toliko živine, da jo je me-
sečno izvozil po en vagon.
Ker je v šmarski komuni dosti ži-
vine, je umestno, da hočejo imeti svojo
veterinarsko ambulanto z osemenjeval-
nico. Kmetijska zadruga vrši že vse pri-
prave za ustanovitev te ambulante, ki
bo na občinskem prostoru ob sejmišču.
Tu bodo imeli tudi večji hlev, kjer bo
bolna živina E>od veterinarskim nadzor-
stvom.
Ker si poleg sadjarstva šmarska ko-
muna obeta največ dohodkov od živi-
noreje, bodo v Šmarju v katkem usta-
novili tudi podjetje z mesnimi izdelki,
katere bodo razpošiljali po vsej Slove-
niji. Ce pa se jim posreči dobiti Jelšin-
grad, pa nameravajo ustanoviti tudi
kurjo farmo po zgl^u Loč.
Ker bi z Jelšingradom pridobili veli-
ko stnovanjskih prostorov, bi lahko di-
jaški dom ipreselili v to zgradbo, prav
tako pa bi v gradu lahko bili redni
gospodarski in gospodinjski tečaji. V
prostore internata bi se vs^ila občina
z vsemi oddelki, ko mora danes urado-
vati v treh stavbah. V internatu bi
našla prostor tudi pisarna LM, njeni
prostori pa bi se sprostili za zdravstvo,
ki danes posluje v tesnih prostorih.
Izpn-aznitev Doma onemoglih v Jelšin-
gradu pa tudi ne bi bil tak problem,
da ga s skupno dobro voljo Ljubljane
in Šmarja ne 'bi mogli zadovoljivo re-
šiti. V Bokavcah pri Ljubljani gradijo
za onemogle velik dom, vendar na tega
še Menkrat ne morejo računati. Baje je
še dovolj prostora v Gornji Raidgoni,
kamor bi se starčki iz Jelšingrada lahko
in tuidi radi preselili. Odbomiik iz Pod-
četrtka je predlagal, da bi njihov grad
lahko z majhnimi adaptacijami spreme-
nili v udobno 'bivališče starim ljudem
in bi se lahko onemogli iz Jelšingrada
preselili v Podčetrtek.
Pred prvim sestankom novega občin-
skega odibora v Šmarju je bilo med vo-
livci precej nejasnosti, pa tudi preplaha,
saj jim prisix>jnosti občine niso bile do-
volj obrazložene. Poleg tega pa je tudi
semkaj prodrla sovražna pairola »o ko-
munskem davku na vsako kokoš«. Zaito
pa so ljudstvu že kar na prvi seji no-
vega Občinskega od:bora dokazali neute-
meljenost takih govoric, jim predočili
pomen občinskih doklad, ki so jih vo-
livci obravnavali, zraven pa so razprav-
ljali še podrobneje o pristojnosti občine,
svetov in krajevnih odborov. Ko je jjo-
stalo ljudem jasno, v kakšnih siadevah
naj se obračajo na krajevne urade in
kaj bo reševal občinski odbor s svojimi
sveti in komisijami, so pokazali tudi
večje zanimanje za to novo organizacijo
ljudske oblasti. Cepaso občinski odbor-
niki sami in po njih volivci res razu-
meli vlogo nove ol^ine, pa bo pokazala
vsebina njihovega dela, o katerem pa
je danes še prezgodaj govoriti.
S takim uspehom se lahko pohvali samo
šofer. ki zna čuvati svoje vozilo
Prevoziti s tovornim kamionom brez
defekta in 'brez nezgod nad 100.000
km gotovo rui majhna stvar. S ta-
kim uspehom se lahko pohvali le šofer,
ki zna čuvati svoje vozilo. Med te
lahko prištevamo šoferja tov. Jožeta
Goloba, ki je zaposlen v tovarni usnja
KONUS v Slov. Konjicah.
Pred dobrimi tremi leti je tovai-na
kupila nov pettonski kamion znamke
Mercedes, ki ga je dobil tov. Golob
v upravljanje. V tem času je z njim
prevozil na tisoče ton kož, usnja in
drugega materiala v različne kraje naše
države, š katerimi vzdržuje tovarna
poslovne stike. Razen tega pa je šofer
Golob prevozil lepo število Konjlčanov
na razne športne tekme, na prireditve,
izlete in proslave, saj se rianj in
na njegov voz lahko vsakdo stoodstotno
zanese. Razen tistih delov, ki jih je
treba večkrat zamenjati (gume in pod.),
je kamion še v popolnoma dobrem
stanju in se mu na zunaj niti ne ikh
zna, da ima za seboj že toliko tisoč
kilometrov. Seveda ga je zato bilo po-
trebno dobro vzdrževati, čistiti, mazati
in skrbeti, da je vedno vsaka stvar na
svojem mestu. Predstavljamo si lahko,
kolikšne koristi je to za podjetje, saj
vsako večje popravilo stane lepe tiso-
čake, ki jih šofer s pravilnim odnosom
do zaupanega mu vozila lahko prihrani.
Vodstvo pKKijetja ga je za njegovo
požrtvovalno delo primemo nagradilo,
računamo pa lahko, da bo prevozil še
precej kilometrov, preden bo šel v po-
pravilo.
Tovarna poljedelskih strojev
ŠENTJUR PRI CELJU
izdeluje: vse vrste mlatilnic na motorni in ročni pogon,
žitočistilnike, sadne mline, žitne mline s stoječimi
in ležečimi kamni. Izdelki naše tovarne so znani
in renomirani sirom po državi. Naši stroji imajo
garancijsko dobo, opravljamo remont poljedeljskih
strojev. Cene so konkurenčne! — Pohitite z naročili
in kupujte naše izdelke.
CELJSKI TEDNIK, 16. septembra 1955
Stev. 37 — stran 3
Stane Terčak:
Med Mrzlico in Dobrovljami
Konec septembra bo na Vranskem odkrit spomenik 174 padlim borcem IV.
operativne zone, ki so tam bili kot talci ustreljeni in pokopani.
Istočasno bo Okrajni odbor ZB NOV v Celju izdal obsežno dokumentarno
knjigo pod naslovom »Med Mrzlico in Dobrovljami. Z njo bo prikazan razvoj
in potek NOB v krajih med Mrzlico in Dobrovljami, ki so bOi zibeljka parti-
zanstva na Štajerskem, kakor tudi delavsko gibanje na tem področju pod
vodstvom KPS. Snov so prispevali predvsem prvoborci Savinjske doline, ob-
javljena pa bo prvit tudi vrsta dokumentov in poročil, ki jih je zapustil
okupator. Iz knjige ibo razviden velik prispevek, ki ga je ta del celjskega
okolja doprinesel zmagoviti osvobodilni borbi, kakor tudi velike žrtve za do-
sego ciljev našega ljudstva. V tej knjigi bodo osvetljeni svetli liki mnogih^ do
sedaj skoraj še neznanih borcev in aktivistov. Knjiga o vsebovala 70 slik naj-
zaslužnejših borcev in aktivistov, javk in kmetij, ki so vseskozi sodelovale s
partizani, ter posnetke najvažnejših dokumentov.
Danes objavljamo iz te knjige kratek članek o padlem prvoborcu Marijanu
Rotu iz Prebolda.
Aktivist in borec Marijan Rot
Vedno, kadar govorim s spomeničarji
Savinjske doline o narodnoosvobodilni
borbi na temih med Mrzlico in Dobrov-
ljami, nanese pogovor na aktivista Ma-
rijana Rota iz Prebolda. Vsa leta se o
njem skorajda ni pisalo, le v srcih na-
ših prvoborcev je spomin nanj ostal
ohranjen.
V letu 1941 skoraj ni bilo akcije v
dolini, pri kateri ne bi bil Marijan Rot
udeležen. Pri njem je bila ciklostilna
tehnika, na kateri je razmnoževal leta-
ke OF. Ta je bil tisti, ki je v temnih
nočeh na kolesu sam trosil letake od
Vranskega do Žalca. Ko je imel Steindl,
vodja Heimatbunda za Štajersko, apel
v Preboldu, mu je Marijan Rot pred
nosom po cestah in okoliških vaseh na-
trosil letakov OF. Zbiral je orožje, hra-
no in obleko za prvoborce. Bil je ne-
ustrašen borec, ki je delal za cilje OF
pod najtežjimi pogoji.
Kakor se usoda na nerazumljiv način
poigra s človekom, tako se je poigrala
tudi z njim. Ni padel v borbi, ampak
po izdaji. Njegov svetli lik nam naj-
lepše osetljujejo žandarmerijska poro-
čUa o njegovih akcijah.
Telefonsko poročilo žandarmerijske
postaje Prebold z dne 19. I. 1942, ko je
Rot po aretaciji ušel, javlja:
»Danes proti poldnevu je žandar-
merijska patrulja treh mož areti-
rala dne 10. decembra 1917 v Ljub-
ljani rojenega, v Kaplji vasi št. 29,
občina Prebold stanujočega kleparja
Marijana Rota. Ta je sicer član Hei-
matbunda in Vermanšafta, je pa
osumljen tatvine orožja in naj bi
bU prepeljan na postajo Prebold za-
radi preveritve njegovih navedb.
Aretirani pa je potegnil in 'patrulja
je oddala za njim 5 strelov. Kljub
zasledovanju ob sodelovanju vseh
razpoložljivih Hipo in Schupo ni bilo
več mogoče Rota ujeti. Ali je bil Rot
ranjen, ni ugotovljeno.«
O drznem napadu na železniško po-
stajo Šempeter dne 7. XII. 1942 poroča
orožniška postaja Žalec:
Žandarmerijska postaja Žalec,
okrožje Celje.
Dnevnik št. 1831.
Zadec, dne 8. XII. 1942
Zadeva: Ativnost band v Šempetru
(kolodvor), občina Žalec.
Dne 7. XII. 1942 ob 19. uri 10 min.,
takoj ko je odpeljal osebni vlak št.
4114 v smeri Celja, sta se v promet-
ni pisarni železniške postaje v Šem-
petru pojavila dva dobro oblečena
bandita, izmed katerih je bil eden
ugotovljen kot znani bandit Marijan
Rot iz Prebolda. Ta je navzočega
službujočega šefa postaje Nikolaja
Proko^uka in njegovo soprogo pre-
strašil s pištolo. Rot je zahteval klju-
če p^tajne blagajne in vzel iz nje
približno 30 RM, iz miznice pa pri-
bližno lOO RM, nadalje namizni tele-
fon s slušalko, k temu še 2 slušalki
železniškega telefona in razna živila
iz sosednjega stanovanja šefa posta-
je. Vse te stvari sta spravila v svoja
dva nahrbtnika, nakar je Rot vso
pisarno demoliral. Tudi v čakalnici
so bili vsi vozni redi i. dr. odtrgani z
zidu. Rot je izjavil, da se bo isto
zgodilo na vseh kolodvorih.
Prijavo o tem dogodku je dal šef
Prokopiuk dne 7. XII. ob 20. uri 48
mint 'iz poštnega urada Šempeter
postaji Žalec. Zapoznelo zato, ker za-
radi malomarnosti poštnih stražar-
jev v nočni službi v Šempetru ni
mogel^ prej dobiti telefonske zveze.
Dne 7. XII. ob 20. uri 50 min. je
bila o tem telefonsko obveščena pri-
stojna 11. kompanija Pol. reg. 24 v
Žalcu in približno ob 21. uri gestapo,
Celje.
Takoj odpravljena žandarmerijska
patrulja 3 mož s sodelovanjem Jo-
žefa Vooka ni imela uspeha.
Začasni vodja postaje:
Mandl, glavni žand. stražmojster
0	Rotovi in Slandrovi smrti poroča
žandarmerijska postaja Prebold:
Priloga št. 2
Žandarmerijska postaja Prebold,
okrožje Celje.
Dnevnik št.: 227/1943.
Prebold, dne 6. II. 1943.
Zadeva: Rot Marijan in Slander
Ivan, bandita sta bila ustreljena.
1
Dne 5. II. 1943 približno ob 17,30
uri sta se pri posestniku Filipu Si-
bili v Magdaleni št. 3, občina Pre-
bold, približno 3 km vzhodno od Pre-
bolda, pojavila ibandita Marijan Rot
in Ivan Slander. Naropala sta nekaj
živil, perila, obleke in drugih 'po-
trebščin v vrednosti približno 800
RM, ki sta jih spravila v nahrbtnike.
Ob prihodu banditov je uspelo
Ivanu, sinu posestnika Sibile, da se
je neopaženo oddaljil in na najhi-
trejši način zadevo prijavil žandar-
meriji. Patrulja pod vodstvom pod-
pisanega, obstoječa iz 11 mož, je bila
takoj odposlana. Oba bandita sta se
še nahajala v Sibilovi hiši. Glede na
trdovratnost obeh banditov je bilo
treba previdno ravnati, da se zava-
ruje življenje članov patrulje kakor
tudi 5 navzoči-h članov družine Si-
bile in nekega soseda, ki so ga ban-
diti pridržali. Po približno 15 m^inu-
tah je uspelo Ivanu Roglu na povelje
skozi o'kno ustreliti, nakar sta se oba
bandita zrušila na tla. Smrt je na-
stopila pri obeh ix) 10 minutah. To
se je dogodilo nekaj po 19. uri.
Naropana imovina je bila takoj
vrnjena posestniku. Bandita sta bila
nato z vozom prepeljana v Prebold.
Dopoldne ju je gledal pristojni di-
striktni zdravnik dr. Baireuther iz
Žalca in ugotovil smrt zaradi notra-
nje izkrvavitve po strelih skozi prsi.
Oba sta biLa še istega dne popoldne
pokopana na preboldlskem pokopa-
lišču.
Marijan Rot, dne 10. XII. 1917 v
Ljubljani rojen, je nazadnje stano-
v.^ v Kaplji* vasi pri I*reboldu in se
od 19. I. 1942 dalje nahajal na begu.
Zaradi tatvine in komunističnega de-
lovanja je bil za aretacijo opisan v
Objavi komande Sipo in SD na
Spodnjem Štajerskem, list št. 90 z
■dne 24. I. 1942. Preklic bo izvršen.
Tako Rot, ki so mu dokazani 2
umora in 1 jKiizkus umora, kakor
tudi Slander, sta bila zaradi svoje
nevarnosti na tukajšnem področju,
kakor tudi v širši okolici, znana kot
voditelja.
Rot in Slander sta izvedla tudi na-
pad na kolodvor v Šempetru ob Sa-
vinji.
Hermina Zagožen, rojena 24. IV.
1918, ki je tretji član Rotove bande,
ni mogla biti aretirana. O njenem bi-
vanju pri Šibilovih ni bilo mogoče
ničesar izslediti.
Koch, stražmojster
TRGOVINSKA ZBORNICA
ZA OKRAJ CELJE
Miklošičeva 3
razpisuj e mesto
ADMINISTRATORJA (KE)
Nastop službe takoj.
Pogoji: znanje strojepisja in ste-
nografije, znanje tujega jezika in
določena praksa. Prošnje je vložiti
pri naslovu do 25. septembra 1955.
Prva seja Sveta za prosveto
v občini Kozje je nakazala mnogo nalog
Ob navzočnosti predsednika občine
Kozje Joška Lojena in tajnika Franca
Cepina je načel prvo sejo Sveta za
prosveto njegov predsednik tov. Joško
Poljšak iz Bistrice ob Sotli.
V kulturi in prosveti zaostalo Ko-
zjansko nalaga prosvetnim delavcem
posebno odgovornost, zato ne morejo
biti izvoljeni v posamezne komisije
tovariši, ki bi za prevzete naloge ne
imeli dobre volje. Svet bo imel pet
komisij. Važna je ona za pionirsko in
mladinsko organizacijo, ki je zaui>ana
tovarišici Avguštini Cernakovi, učite-
ljici na Pilštanju. Sem spadajo tudi
vsi mladinski krožki. Komsijo za mate-
rialno oskrbo bo vodil tov. Miro Klanč-
nik, ravnatelj nižje gimnazije v Ko-
zjem. Ce pomislimo, da so naše šole
skrajno slabo opremljene, bo imela ta
komisija težko nalogo.
Tov. Miha Leskošek, šolski upra-
v^itelj v Bučah, bo prevzel Ljudsko
prosveto. Stiki s kulturno umetniškimi
društvi, izbira dobrih iger, iK>slovanje
knjižnic in kontrola nad prireditvami
bo komisijo za Ljudsko prosveto za-
dostno zaE>oslila. Komisija za splošno
izobrazbo bo v rokah zadružnika tov.
Franca Valenčaka. Ta komisija bo
skrbela za kmetij sko-na dal j evalne šole,
tečaje, predavanja, kmetijske razstave
itd. Prav je, da je z njo zadolžen za-
družni delavec. Kpmisiji za predvoja-
ško vzgojo bo načeloval tov. Dušan
Martinčič, revtirni logar v Kozjem. Sem
spada tudi predvojaška vzgoja ženske
mladine.
Mnogo so govorili tudi o šolskih od-
borih, ki ponekod že delajo, drugod se
pa še niso znašli. Šolske kuhinje bodo
morale otrokom, ki imajo eno ali celo
dve uri do šole, oskrbeti vsaj en topel
obrok. Zelo važni so tudi roditeljski
sestanki. Šolski odbori bodo pošiljali
prepise sejnih zapisnikov tudi Svetu za
prosveto v Kozjem, da se le-ta seznani
z njihovim delom.
Izostanki iz šole so velika ovira
učnim usi>ehom, zato bo občinski odbor
izdal učinkovite ukrepe, da se izostanki
omejijo do skrajne možnosti. Prav tako
bo Svet preveril tudi sklepe svojih sej,
če so zadolženci opravili svojo nalogo.
Vsi so bili mnenja, naj se pouk v
kmetijsko-nadaljevalnih šolah prične
takoj, čim učenec zapusti obvezno šo-
lanje in ne šele dve ali tri leta
pozneje. Za pouk v kmetijsko-nadalje-
valnih šolah se je treba dobro pripra-
viti, ker so dosedanje izkušnje poka-
zale marsikatero pomanjkljivost, kakor
je izjavil tov. Lojen. V nadaljevalnih
šolah naj bi se praktično učili, kako
se na primer napiše prošnja, življenje-
pis, kako se izpolnijo razni obrazci,
poštne tiskovine in podobno, kar pri
mladini, vsaj pri nas, hudo pogrešamo
Svet je pozdravil sklep občine Kozje,
da dobi KUD v Pilštanju dosedanjo
poštno sobo, kadar bo izpraznjena. Sem
bodo spravili tudi knjižnico in klavir.
Prva seja Sveta za prosveto je na-
kazala obilo nalog, ki jih bodo zmogli
le vestni in požrtvovalni sodelavci.
Celjanke so spoznale, kako potrebna je bila
ustanovitev podjetja „Vezenine"
Dvoje utemeljenih razlogov je v lan-
skem leiu nujno narekovalo ustanovi-
tev samostojnega obrtnega podjetja
»Vezenine« v Celju: v edini tovrstni
privatni delavnici v Stanetovi ulici so
bile cene uslugam tako visoke, da so
si jiti lahko privoščile le bolje situirane
Celjanke. Sicer kvalitetne izdelave v
tej obrtni delavnici res ni bilo mogo-
če zanikati, vendar pa, kot rečeno, so
visoke cene zapirale vrata mnogim Ce-
Ijankam.
Drugi vzrok, ki je narekoval potrebo
po ustanovitvi »Vezenine«, pa je bila
nezaposlenost žena, bodisi samskih, ki
niso imele zaposlitve, bodisi poroče-
nih, ki so s skromnejšo moževo plačo
le s težavo preživljale mnogoštevilno
družino.
Mestno obrtno podjetje »Vezenina«,
ki je začelo poslovati v lanskem ja-
nuarju, je torej ubilo kar dve muhi na
en udar: s svojimi solidnimi cenami in
kvalitetno izdelavo je postavilo ostro
konkurenco privatni delavnici, obenem
pa je zaposlilo precejšnje število ne-
zaposlene ženske delovne sile. P9d-
jetje ima danes v svoji delavnici 8
stalno zaposlenih žena, na svojih do-
movih pa honorarno dela za to pod-
jetje preko 50 žena.
V pletilnem oddelku izdelujejo po
meri iz donešenega materiala razno-
vrstne otroške garniture, šale, rokavi-
ce ter moške in ženske puloverje. V
oddelku vezenin pa vso posteljno pe-
rilo, žensko, moško in otroško perilo,
zavese, pretisk, vezenje, entlanje, po-
pravljajo nogavice in čistijo moške kra-
vate.
Cene za delo pletenin in vezenin —
kot smo že omenili — so izdatno nižje
od cen v privatni delavnici. To doka-
zuje tudi silen naval na to delavnico,
ki v mesecih sezone in dopustov stran-
kam skoraj ne more več pravočasno
ustreči.
Prednost te delavnice pa je tudi v
tem, da šivilje izredno varčujejo z bla-
gom in znajo vsak košček koristno
uporabiti. Razume se, da jim tako paz-
ljivo krojenje vzame več časa. Z ozi-
rom na čas, ki si ga vzamejo za svoje
vestno delo, pa njihovi izdelki le red-
ko pridejo v ponovno popravilo. Ce pa
se to že zgodi, pa prav nič ne godr-
njajo nad »občutljivo« stranko in po-
trpežljivo popravljajo, dokler stranka
ni povsem zadovoljna.
Da je ta mali delovni kolektiv zelo
požrtvovalen priča tudi to, da še do
danes niso delavke dvignile aprilske
razlike plač, ker bi sicer morale dvig-
niti cene izdelkov na račun potrošni-
kov. Tega pa nočejo in iščejo izhode
tako v nadurnem delu, kot v varčeva-
nju. Pričakujejo tudi, da bo mestna
občina znižala najemnino za njihov lo-
kal, ki je v primerjavi z drugimi, več-
jimi lokali zelo visoka.
Na kmetijskem posestvu Šempeter
Založe zelo dobro gospodarijo
Kmetijsko posestvo Šempeter—Založe
se je dodobra razvilo šele v zadnjih
dveh letih po likvidaciji šempetrske
delovne zadruge. Svoj začetek pa ima
v Založah. Pozneje so priključili še
ekonomijo Tovarne nogavic v Polzeli
in državno zemljo na Vranskem. Tako
se je i>osestvo razširilo na kakih 230 ha
zemlje (120 ha njiv,, ostalo so pa trav-
niki, sadovnjaki itd.)
V Šempetru so sprva ljudje z neza-
upanjem gledali na socialistični kme-
tijski obrat in mu prerokovali podoben
konec kot ga je doživela zadruga. Mno-
go boljše tudL ni bilo v sosednjih va-
seh. S prstom so kazali na vsako po-
manjkljivost posestva, nekateri pa so
v svoji nagajivosti šli tako daleč, da
so se spravili celo na uničevanje pre-
moženja. Tako so n. pr. rezali sadike
hmeljevk.
Kljub temu se je posestvo pod skrb-
nim vodstvom tov. Kolenca še kar do-
bro znašlo in se pričelo motati iz
začetnih težav. Ves kolektiv se je za-
grizel v delo in uspeh ni izostal. Ze v
prvem letu gospodarjenja je posestvo
izkazalo 6,5 milijonov din dobička. Ce
pomislimo, da so imela druga pose-
stva,, ki tudi gojijo hmelj, veliko manj-
še dobičke ali pa jih sploh niso imele,
ali če posestvo primerjamo s šentjur-
skim, ki je imelo preko 5 milijonov din
izgube,, nam že to pove, da so v Šem-
petru dobro gospodarili. Končno niso
ustvarili dobička le pri hmelju, ki je
njihov glavni proizvod, temveč so ga
imeli okrog 600.000 din tudi pri živino-
reji itd.
Z dobrim gospodarjenjem si je po-
sestvo kmalu ustvarilo zaupanje tudi
med svojimi sosedi. Ne samo to, da so
o posestvu pričeli drugače govoriti,
temveč prihajajo tja tudi po nasvete
in pomoč. Poseb^ib za stroje često za-
prosijo, oziroma za strojno delo, da
ne govorimo o izposojevanju vozov.
Kmetje so že lahko opazili, da imajo
na socialističnem posestvu boljšo živi-
no z večjo mlečnostjo, da imajo lep
hmelj, da so polja lepo in kar je še
zlasti važno — pravočasno obdelana.
Končno so tudi travniki dobro pogno-
jeni s kompostom in umetnim gnojem.
V Šempetru že letos računajo tudi s
tretjo košnjo.
Hmell daje šempetrskemu posestvu glavni vir dohodkov
Skupno imajo sedaj 22 ha starih in
6 ha novih hmeljevih nasadov. Zaradi
pomanjkanja hmeljevk ima posestvo
nekaj žičnih nasadov,, ki jih v zadnjih
letih uvajajo v Savinjski dolini. Ti
nasadi imajo poleg dobrih tudi slabe
lastnosti. Slabo je zlasti to, da se žica
nategne, tako da je obdelovanje s trak-
torji težavnejše.
Na ostalih poljih gojijo zlasti krmne
rastline, nekaj žita in okopavinei Le-
tos so n. pr. pridelali na 4 ha preko 90
metrskih stotov ječmena, o!ziroma po
23 stotov na ha. To je že kar lep donos.
Ječmen so v celoti (razen semena) od-
stopili laški pivovarni. Tudi pšenica in
oves sta dobro rodili.
Živinoreja je druga važna gospodarska panoga
Veliko nam pove že to, da imajo na
posestvu vsega 180 glav goveje živine,
od tega 130 krav. Kot drugod po Sa-
vinjski dolini so se tudi tu odločili za
sivorjavo pasmo. V hlevih v Šempetru
sem videl 50 zelo lepo rej enih krav,
ostalo živino pa imajo na drugih obra-
tih. Pravijo, da bodo število živine še
povečali za 200 glav.
Kako je s to njihovo živino, nam pove
tudi mlečnost. Računajo, da bodo samo
letos dobili za mleko okrog 7 milijo-
nov din. Na EK>sestvu namreč dnevno
namolzejo okrog 1000 litrov mleka,, ki
ga deloma prodajo Mle^koprometu v
Celje, deloma domačim potrošnikom,
nekaj pa ga posnamejo. Povprečno da
vsaka krava pri tem posestvu letno
okrog 2700 1 mleka, torej daleč nad slo-
'venskim povprečjem.
Živino oplemenjujejo na tem pose-
stvu na umetni način, tako da nimajo
niti enega bika. Zanimiv je njihov na-
čin sporazumevanja z veterinarsko eki-
PK). Cim bi bilo treba kako kravo ose-
meniti, izobesijo na določenem mestu
na poslopju zastavo. Da vedo veteri-
narji takoj brez vprašanja tudi, na
katerem obratu je treba osemenjevati,
imajo dogovorjene različne barve za-
stav.
Letos so pričeli na obratu v Založah
rediti tudi prašiče. Vsega imajo nekaj
nad 30 repov. Prašiče redijo za potrebe
svojih ljudi in za vzgojo plemenskega
blaga za okoliš. Na Vranskem so mi-
slili gojiti tudi kure, vendar bodo sedaj
ta oddaljeni obrat odstopili drugemu
posestvu.
Posestvo ima dovolj mehanizacije
Sempetrsko posestvo ima 6 traktor-
jev in tudi dovolj druge mehanizacije.
Stroje si popravljajo v lastni meha-
nični delavnici, ki se jim baje obnese.
V celoti jie na posestvu stalno zaposleno
57 ljudi, poleg tega pa najemajo še
sezonske delavce. Na enega stalnega
delavca torej pride 4 ha obdelovalne
zemlje. Ljudje zaslužijo povprečno 8000
do 12000 din,, pri tem pa imajo še ugod-
nost v tem, da dobijo hrano po 2600 din
ali pa imajo poročeni lastne vrtove in
krave. Nekateri delavci posestva si že
gradijo tudi hiše.
Posestvo ima še tudi nekaj proble-
mov. Zlasti jim dela težave preveliko
število parcel, razstresenih daleč na-
okrog. Na teh parcelah sedaj gojijo
predvsem krmne rastline. V Šempetru
govore že tudi o gradnji novega hleva
in še o marsičem.
Kolektiv posestva tudi letos upa z
dobičkom. Zmotili pa bi se, če bi mi-
slili, da je kolektiv z doseženimi usF>ehi
že zadovoljen. »Tudi pri nas moramo še
marsikaj urediti in zboljšati«, mi je že
uvodoma povedala mlada upravnica
Minka Zilnik. To mlado dekle, doma
tam nekje iz Kaple vasi pri Vransk-em,
se je po dovršitvi kmetijske srednje
šole v Mariboru zelo zagrizlo v gospo-
darjenje. Kolektiv jo spoštuje in po-
sluša. Za Sempetrsko pKJsestvo je zna-
čilno tudi to, da ima kolektiv čedalje
boljši odnos do dela, da se zaveda,, da
je uspeh posestva odvisen od njihovega
prizadevanja. To pa je tudi osnovno
za uspeh slehernega gospodarstva.
-ko-
Podjetje »Kurivo« bo
prodajalo gradbeni
material na drobno
v Celju doslej ni bilo trgovine, ki
bi prodajala drobni gradbeni material.
Za vsako opeko, za vsak kilogram
apna in za vsak kos lesa je bilo treba
letati na vse strani, moledovati pri
velikih gradbenih podjetjih, ki nimajo
pravice prodajati teh stvari na drobno.
Podjetje »Kurivo« v poletnih mesecih
nima veliko prometa, ima pa primerna
skladišča, zato je Svet za gospodarstvo
sklenil dovoliti temu podjetju prodajo
gradbenega materiala na drobno za
privatne interesente. Podjetje bo imelo
na zalogi gradbeni les, zidno in strešno
opeko, apno, cement itd. S tem bo
veliko pomagano tistim, ki gradijo svoje
lastne hišice, še bolj pa onim, ki poprav-
ljajo stanovanja in ne potrebujejo to-
liko gradbenega materiala, da bi ga na-
ročali v industriji.
OBVESTILO
Občinski ljudski odbor Celje obvešča vse davčne zavezance
dohodnine od kmetijstva, da je bila na 2. seji Občinskega ljudskega
odbora, dne 18. 8. 1955 izglasovana uvedba občinske doklade za
kmete v višini 200 % temeljne dohodnine z veljavnostjo od
1. junija 1955.
Uprava za dohodke je odmerjeno občinsko doklado razdelila
na polovico ter predpisala dve akontacji, od katerih prva zapade
30. septembra 1955, druga pa 15. novembra 1955.
Vsi davkoplačevalci dohodnine od kmetijstva so že prejeli
dve položnici z odmerjenimi zneski prve in druge akontacije.
Pozivamo vse zavezance, da plačajo na položnicah označene
znezke v zgoraj navedenih rokih.
Okrajni ljudski odbor Celje
Občinski ljudski odbor
Celje
Uprava za dohodke
Stev. 37 — stran 4
CELJSKI TEDNIK, 16. septembra 1955
Diamaninoporočenca Jevšinak
sta si po 60/elffi znova iintenjala poročnaprsiana
Eot smo že poročali v predzadnji številki našega lista, sta se zakonca Jevši-
nak, celjsika rojaka, po 55 letih vrnila v svojo domovino z namenom, da bi
doma praznovala srvojo diamantno poroko. Slika ju kaže v poročni dvotrani ma-
tičnega urada celjske občine, ko jima je predsednik občune tovanjš Svetek
Andrej zaželel islu-eno diobrodiošlioo in čestital k redkemu jubileju. Poročni
šopek jima je izročila mala pionirka, od celjske občine pa sita zakonca pre-
jela v siponDiin na diamantno poroko dragoceno kristalno vazo. Od preseneče-
nja in ganjenosti nad tako pozornostjo, srečna jiubilanta sploh nista prišla do
besede, zato se je za isikreni sprejem in darilo zahvalil v imenu jubilantov in
MM-odujkov tovariš Sorčau, brat im poročna priča jubUantke.
Kmetijska učna zavoda v Šentjurju
opravljata pomembno družbeno nalogo
t tretje Šolsko leto — Soli bosta imeli zopet svojo pose-
stvo— število gojencev v stalnem porastu
Pred vojno širom po Sloveniji dobro
zaiani kmetijski učni zavod, kmetij sika
šola v Šentjurju, je doživljal po vojni
razna preoblikovanja, dokler se ni s
šolskim letom 1953-54 zopet ustanovila
Splošna kmetijska šola. Istočasno pa je
zaživela zopet Kmetijsko-gospodinjska
šola. Obe šoli stopata tedaj pravkar v
tretje leto svojega življenja in delova-
nja.
Kakor šole in druge prosvetne usta-
nove, sta morali tudi ti dve šoli prema-
govati razne začetne ovire in težave in
si s tinidom utirati pot k učinkoviti de-
javnosti in k vse boljšim uspehom. Po-
leg okvar na zgradbah in napravah
(stranišča, umivalnice, kopalnice itd) in
pomanjkljivosti v šolski, zlasti pa še
opremi internata (spalnični, kuhinjski
in jedilnični inventar) je bila elemen-
tarna pomanjkljivost v samem učno-
vzgojnem procesu, da šoli nista imeli
glavnega ^čnega objekta — svojega po-
sestva in gopodinjska šola še posebej
učne (eksperimentalne) kuhinje. Kljub
temu, da šoli z internatom nista razpo-
lagali z izdatnejšimi proračunskimi in
drugimi denarnimi in gmotnimi sred-
stvi, da je dotacija okraja v tekočem
proračunskem letu skrajno nizka, so se
popravljale zgradbe, naprave in izpo-
polnjeval inventar ter nujni učni pri-
pomočki v kuhinji. Tako so v glavnem
ustvarjeni osnovni pogoji za življenje
učencev v internatu ter učenje in delo
na šolah. S 1. januarjem bosta šoli zo-
pet dobHi svoje šolsko posestvo kot naj-
važnejši učni objekt, gospodinjska šola
pa še to jesen svojo poizkusno kuhinjo.
Poleg vidnega napredka v gmotnem
pogledu pa sta šoli vse bolj uspevali
iz leta v leto tudi na učno-vzgojnem
področju, tako pri teoretičnem, kakor
praktičnem pouku in sd. tako ustvarjata
potreben ugled in sloves. O tem nemara
najzgovorneje priča stalno naraščanje
števila učencev in učenk.
Znano je, da je vpis v nižje kmetijske
šole izredno slab ipo vsej Sloveniji. Za-
radi slabega odziva je morala večina
teh šol podaljšati tudi letos vpis in od-
ložiti pričetek pouka. Za slab vpis na
teh šolah obstoja več vzrokov, med ka-
tere je šteti zlasti neustaljenost organi-
zacijske oblike in učne vsebine, zaradi
neinfomnjiranosti prebivalstva o njih,
o višini mesečne vzdrževalnine itd.
V začetku sta se morali boriti za
učence in učenke tudi šentjurski šoli.
Sedaj pa je število prijavljencev vedno
večje, tako da sta letos šoli presegli
zmogljivosti in sta morali nekaj pro-
silcev odkloniti.
O vse večji priljubljenosti obeh šol
med prebivalstvom severne Slovenije
priča vsekakor zanimivo dejstvo, da se
je vpisalo kar devet sester in bratov
prejšnjih gojencev in gojenk, in da je
priliv učencev po največ z enih in istih
krajev. Za šolo delajo propagando njeni
učenci in učenke sami. kar je šolama
priznanje.
Ne smemo prezreti znatnega pripo-
močka, ki ga dajejo šolama kmetijske
zadruge s tem. da one pošiljajo na šolo
svoje štipendiste. So tudi zadruge, ki
štipendirajo lio dva celo po tri učence
in učenke. Te zadruge vsekakor prav
dobro razumejo pomen izobrazbe kmeč-
ke mladine in skrbe za kader svojih
delavcev.
Kai Je res je res  pojasnilo k članku tov. GABRICA i
V	zadnji številki Celjskega tednika
je tov. Gabrič, direktor podjetja »Mes-
nine«, objavil precej obširen članek. V
njem pravi, da je kritika celjskih me-
sarskih podjetij, ki sta jo objavUa Večer
In Ljudska pravica, neumestna in ne-
objektivna. Zlasti napada Večer, ki je
kritiziral neresno poslovanje obeh pod-
jetij in ugotovil, da je bilo znižanje cene
masti pred nekaj tedni pri »Mesnini«
bolj pesek v oči FK>trošnikom, ker je
podjetje prodajalo le malenkostne ko-
ličine masti. Zal je vendarle tako, če-
tudi je skušal tov. Gabrič to zagovarja-
ti in pojasnjevati.
V	čem je napaka podjetja »Mesnine«?
To podjetje, ki ga vodi tov. Gabrič
sam. je v začetku avgusta (datuma ne
vem) znižalo cene masti. Pri prodajalni
Matica so na primer ob tej priliki iz-
stavili veliko tablo z napisom o zni-
žanju cen. Tega smo bili vsi veseli in
smo pričakovali, da bodo temu podjetju
sledila še ostala. Toda kmalu smo lahko
spoznali, da je zadeva precej drugačna.
Gospodinje so iskale in zahtevale
mast, toda mesnice jo niso imele, četudi
je tabla tako lepo vabila. Tov. Gabrič
je zapisal, da so prodali tedensko 400
kilogramov masti. In četudi bi toliko
prodali (jaz mislim da so manj), je to
le 5 odstotkov celjskih potreb enega
tedna, Ce to razdelimo na dneve in
mesnice, lahko iz njegovih podatkov
sami ugotovimo, da so prodali dnevno
v posamezni mesinicd le po 6 kg masti.
In za teh 6 kg so izobesili tako veliko
tablo! Istočasno vemo, da so naprej pro-
dajali svežo slanino kolikor je je šlo.
Te so prodali po neznižani ceni me-
sečno do 3000 kg. Zakaj ni podjetje »Me-
snina« v svoji »skrbi za potrošnike« več
SilanLne predelalo v ina^t in jo prodalo
po znižani ceni? Nasprotno, nekdo od
mesarjev mi je dejal, da njihovo me-
sarsko podjetje le toliko slanine pre-
dela v mast, kolikor je sveže ne morejo
prodati. Zato sklepa podjetja »Mesnina«
nisem mogel drugače razumeti, kakor
da je to storjeno zato, da naj privabi
gospodinje, ki bodo mimogrede v tem
podjetju kupovale tudi ostale proizvode,
ki »nesejo«.
Se bolj neresno se mi je to početje
zdelo potem, ko so mesarji čez kake tri
tedne začeli dvigati cene. Podjetje »Me-
snina« takrat ni dvignilo cene samo
masti, temveč tudi svinjskemu mesu in
vsem mesnim proizvodom, ki imajo
zveze s svinino. Tovariš Gabrič je sam
dobro vedel, da cene prašičem počasi
rastejo in vendar je šel na znižanje cen
masti. Poslovanje s cenami navzdol in
navzggf je neresno in neekonomsko ter
ustvarja le zmedo med ljudmi. Zato sem
še vedno prepričan, da je, bilo tisto zni-
žanje cen le p>esek v oči, vaba na trnku.
In še nekaj pripomb. Tovarišu direk-
torju ni všeč. če se meša tržna inšpek-
cija v poslovanje trgovskih podjetij.
On torej hoče proste roke, ne glede na
to, da je meso osnovni življenjski pred-
met, od katerega so odvisne tudi cene v
gostilnah in še kaj. Tov. Gabrič je tudi
zamolčal, da je intervencija trgovinske
inšpekcije pomagala, da mesarska pod-
jetja niso dvignila cen teletnini, kot so
to prej hotela.
V Celjskem tedniku lepo beremo, da
so mesarska podjetja storila vse, da bi
nudila svojim potrošnikom blago čim
ceneje. Teg^ pa ni povedal, da se pred-
stavnikom mesarskih podjetij niti ni
zdelo potrebno, da o svoji nameri za
zvišanje cen obvestijo tržno inšpekcijo,
ljudski odbor ali vsaj zbornico. In še
več, niti podrobnih analiz cen in uspeha
podjetij niso prej delali. Ali se to skla-
da s sladkimi besedami?
Tov. Gabrič je na trgovinski zborni-
ci omenjal, da preplačujejo mesarska
podjetja govejo živino zaradi konkuren-
ce med posameznimi podjetji te stroke.
Da bi se to ne dogajalo, so v republiškem
merilu sklenili, da se bodo držali do-
govorjenih cen. V Ljubljani je bil osno-
van zato poseben odbor, kateremu je
predsedoval prav tovariš Gabrič. Toda
kaj se je zgodilo. Njegovo podjetje
»Mesnina« je bilo med prvimi, ki se
teh dogovorjenih cen ni držalo. Zato je
bilo podjetje tudi kaznovano z blokado
kredita za 8 dni (letos maja), pa tudi
Gabriča so disciplinsko kaznovali v
Ljubljani. Mesec dni pred tem je bilo
tudi njegovo podjetje »Mesnina« kazno-
vano z 80.000 d:n kazni zaradi prodaje
slabega blaga, direktor sam pa za 5.000
din. Tudi to ni v prilog »skrbi za f>o-
trošnike«. Končno je bilo kaznovano e
javnim ukorom tudi p>odjetje »Planina«,
ki ga Gabrič posredno zagovarja tudi
zaradi preplačevanja živine. In pred
dnevi so pri »Planini« ponovno ugoto-
vili. da so nakupovali živino za 2 do
28 din dražje pri kg kot so se podjetja
dogovorila. »Planina« bo ponovno kaz-
novana, poleg tega pa še za prodajo po-
kvarjenih krač in klobas, ki so jih pro-
dajali itd.
Našteval sem samo napake, četudi s*
v celjskih mesarskih podjetjih tudi
dobre stvari. Vendar me je k temu pri-
silil tov. Gabrič sam, ko je zagovarjaj
tisto, česar ne more, in napadal dopis-
nike, ki so napisali resnico. Bolje bi
bilo, da tov. Gabrič porabi ta čas za to^
da bi se mesarska podjetja dogovorjenih
cen res držala, saj z navijanjem cen
ni nič več živine niti za izvoz niti za
domači trg. Na ta način bi tudi najlaž®
reševali svoje finančne težave.
Janko Volf
Lesenjača pri Keramični tovarni v Libojah
Ze dolgo je od tega, ko so ob tovarni
v Libojah postavili barako, ki je s ča-
som spreminjala svojo vlogo in namen,
vendar pa je ves čas bila zaradi neure-
jenosti in umazancsti kamen spotike
vseh mogočih in nemogočih ljudi. S
silno prizadevnostjo sta se v njo močno
2ialetavali sanitarna in delovna inšpiek-
cija, toda brez uspeha — gnezdo je
uporno kljubovalo do današnjega dne,
ko je na kraju svojega obstoja.
Pred dnevi so začeli lesenjačo na
enem koncu podirati, ne da bi prej
preskrbeli za primerna stanovanja v ba-
raki stanujočih oseb, med katerimi so
tudi matere z otroki, ki so jih rodile še
v zimskem času, ko je v lesene prostore
pihalo z vseh koncev in krajev. Pusti-
mo ob strani številna prizadevanja ne-
katerih ljudi, da se na neki način reši
stanovanjsko vprašanje prebivalcev te
barake, omenimo naj samo to, da po-
sledice neprimernih prilik, v katerih so
živeli in še živijo komaj rojeni otroci,
niso izostale. Kdo ibo za to odgovoren?
Ali res nihče?
Tako je stanje. Zanj in morda še za
kaj drugega držijo zelo primerne po-
učne besede, ki bi si jih lahko marsikdo
zapomnil, namreč besede, ki jih je ne-
davno tega napisal tajnik republiškega
sveta sindikatov tov. Bore, ki se sicer
nanašajo na delovne pogoje, vendar pa
niso nič manj prrimeme za ta konkreten
in podobne primere: »Sindikalna po-
družnica in tudi sindikalni sveti v ko-
munah morajo nastopati z vso avtorite-
to kot družbena kontrola, v interesu
posameznega člana in tudi v interesu
gosp>odarstva in vse 'naše skupmosti. Se
vedno je dokaj primerov, da za delovno
varnost proizvajalcev podjetja he in-
vestirajo dovolj, četudi imajo sredstva
za mnogo manj važne zadeve. Ce bi vsa
podjetja toliko prispevala za poučevanje
delavcev o varnosti in higieni pri delu,
kolikor izdajo za razne reprezentance,
nepremišljene investicije, bi bil že
uspeh. Ali se delovni kolektiv lahko
iskreno veseli na zabavah, veselicah in
izletih, če ima pri tem zaradi »pomanj-
kanja sredstev« tovariše, ki so brez rok
ali prstov ali so neozdravljivo bolni, in
če mora misliti pri tem na sirote in
vdove, ker ni bilo preskrbljeno, da bi
se nesreče ponavljale.«
Res je tudi v tem libojskem primeru,
ki se ne da opisati, temveč ga je po-
trebno poznati in videti ter morda celo
biti v kdži tistih, ki so prizadeti — se
vrtimo okoli razprave, okoli neke vsote
kredita, namesto da bi našli primemo
rešitev, ki ne bi bila kaj težka, če bi
bilo za to razumevanja in vsaj malo
dobre volje.
V konkretnem primeru ne gre za n<^
beno novo tovarno in tudi ne za večje
investicije, čeprav bi se tudi v sami
libojski tovarni lahko marsikaj uredilo,
temveč gre za osnovni življenjski E>o-
goj, za odpravo nap>ake, ki je grda in
današnjemu času nič kaj primerna.
Velik politični uspeh tekstilcev
celjskega področja
(Nadaljevanje b 1. strani)
V šahu je prvo mesto dosegla ekipa
Prebolda, drugo Šempeter, tretje pa
si delita Laško an Polzela z enakim
številom točk, V streljanju so se naj-
bolje izkazali tekstilci iz Šempetra, na
drugem mestu je Skofja vas, na tretjem
pa Metka iz Celja. Metka je imela še
ekipe strelk in odboj kar ic, ki so tek-
movale izven konkurence, ker konku-
rentov epdoh imele niso. V odbojki
moških vrst si deKjo prvo mesto Pol-
zela, drugo mesto Prebold, tretje me-
sto Metka Celje. V kegljanju bo zma-
govalci Preboldčani, drugo mesto bo
zasedU Semp>etrčani, tretje mesto pa
00 dob-li Šoštanj čanl V namiznem te-
nisu 30 bili zmagovalci turnirja Laščani,
drugi so tekstUci ie Metke, tretji pa
Sempeterčani. Kot smo že omenili, je t
nogometnem srečanju premagala »Met-
ka« Volno Laško s 3:2.
Rezultati tekmovanj niso tako važni
kot je dejstvo, da je med tekstilci
celjskega okraja zaživela društvena de-
javnost prav po zaslugi I. festivala
tekstilcev.
Na zaključni svečanosti so bili na-
vzoči tudi podpredsednik okraja Celje
tov. MIRAN CVENK, ki je v svojem
kratkem govoru poudaril nenehen na-
predek tekstilnih tovarn, dalje pred-
sednJc Okrajnega sindikalnega sveta
tov. ALBIN MEDVED, ki je tudi našel
samo p>ohvalne besede za prizadevnost
in organizacijsko aktivnost tekstilcev.
Predsednik okrajnega odbora tekstil-
cev tov. REGINA PIRIH je v imenu
odbora pohvalila organizatorje in jim
izročila priznanja.
Svečanost se je končala e nastopom
pevcev iE Laškega in Podzele. Ta nastop
obeta, da bomo v bližnji bodočnosti
lahko poslušali ob kaki priliki množi-
čen nastop združenih pevskih zborov
tekstilcev. Začetek je tu, volje jim ne
manjka, to pa so končno vsi pogoji.
Letos je teža organizacije slonela na
kolektivu tovarne Lz Polzele. V pri-
hodnjih letih bodo take prireditve'
drugje, toda vsak bo imel lažje delo,
ker so izkušnje na Polzeli zanje zelo
pomembna osnova. SodeJujočim kolek-
tivom gre vse priznanje, najbolj pa
delavcem in nameščencem ter sindikal-
ni podružnici v Polzeli. Ti ljudje so
vložrUi veliko truda, pokazali nepre-
cenljivo požrtvovalnost, saj so dosti-
krat morali zagrabiti tudi tam, kjer
so bile dolžnosti in torišče vseh sode-
lujočih kolektivov. Dolga vrsta imen
bi marala biti v tem poročilu, če bi
omenili vse, ki to zaslužijo. Naj ome-
nimo samo nekatere: Direktor VELJKO
REPIC, predsednik sindikalne podruž-
nice SELAN, vodja telesno-vzgojnih
tekmovanj KOREN in drugi so bili
stebri, ki so pretežno nosili breme te
široke organizacijske dejavnosti. Na-
grada za njihovo delo je pop)olen uspeh
festivala, ki ga nihče ne more zanikati.
Obvestilo o otroških dodatkih
Pozivamo vse upravičence do otroškega dodatka, ki imajo
kakršenkoli obdavčeni dohodek, kakor tudi tiste, ki živijo v skup-
nem gospodinjstvu s sorodniki-davčnimi zavezanci, da predlože do
30. septembra 1955 novo izjavo o premoženju na predpisanem
obrazcu, potrjeno od pristojnega OLO - Uprave za dohodke.
Za otroke, stare nad 14 let je treba predložiti potrdilo o
šolanju za šolsko leto 1955/56 oziroma potrdilo o učenju v obrti
in obiskovanju strokovne šole.
Vsa potrdUa je predložiti delodajalcu, ki jih nato takoj dostavi
tukajšnjemu zavodu.
Upravičence opozarjamo, da lahko pride do zastoja v izpla-
čevanju dodatka, če ne bodo pravočasno p«-edložili predpisanih
potrdil.
Zavod za socialno zavarovanje Celje
Križem kražem po žalski komuni
Pred nekaj dneri so v 2aloa izvolili
komunski odbor RKS. Po poročilih, ki
so jih podali delegati bivših občinskh
odborov o svojem delu, se je raevila
živahna razprava o protblemih 25drav-
stvene vzgoje in zaščite naših delovnih
ljudi. Pričakujemo, da bo novi odbor
delo v osnovnih organizacijah pospešil
in poglobn, posebno tam, kjer to delo
še šepa.
V	Arji vaaJ »o se ix)lltt6ne razmere,
odkar je bila na posredovanje kosnun-
skega od'bora SZDL v Žalcu urejena
zadeva okoli sedem kostanjevih drogov
za javno razsvetljavo in okoli člcmarine,
ki ni bHa odvedena, mnogo izboljšale.
Izvoljen je bil tudi nov vaški odbor
SZDL. Prepričani smo, da se bo nove-
mu odboru posrečilo pridobiti ponovno
zaupanje svojih članov, ki «o ga zaradi
nerodnosti prejšnjega od4x>m žal mnogi
izgubili.
Z deM za javno razsvetljevo, ki je za
ta kraj nujna, bodo v kratkem pričeli.
V	LLboj^ so. nekateri kmetje raz-
burjeni zianadi elektrifikacije, ker kljub
izvršenim hiinim instalacijam še nl»o
dobili priključka na glavni vod. Tudi
komisija, ki je delo pregledala, ga je v
celoti odobrila. Gre za dvanajst kmečkih
domov v hribovitem predelu kraja, ki
80 med okupacijo dali za narodnoosvo-
bodilno gibanje na razpolago svoje si-
nove in hčere, od katerih se marsikateri
ni več rmil, pa tudi svoje domove. Se-
daj pa morajo moledovati brez konca
in kraja, samo zato, da bi jim že vendar
enkrat zasvetila težko pričakovanja
elektrika. Po njihovi izjavi in izjavi
funkcionarjev SZDL pa DES zavlačuje
zadevo v nedogled in — kakor trdijo —
»nagaja« baje samo zareuli tega, ker so
kmetje naročili instalacijska dela po
hišah pri nekem drugem podjetju. Gan-
ljiva in značilna je izjava očaka Ocvir-
ka. ki je dal tri svoje sinove v parti-
zane in od katerih je eden padel, da
obljubi tistemu, ki bo dosegel pri DES
piiključek, petdeset kilogramov jabolk,
ker bi rad še pred svojo smrtjo zagledal
na svojem domu električno luč. Čeprav
imajo že napeljave, si morajo pri jesen-
skem delu svetiti še vedno s p>etrolej-
skimi leščenbamL
Kulturno in prosvetno življenje se ▼
Libojah ugodno razvija. Posebno agilna
je »Svoboda«. Tudi šolsko poslogpje, ki
je bilo kraju v pravo sramoto, ©edaj
obnavljajo. Klj^ub temu pa bo tretoa pri-
četi z delOTti za novo šolsko poslopje,
za katerega je prostor že določen in
načrti že izdelani. Domačini, delavci in
kmetje pohvalno omenjajo prizadeva-
nje, skrb in pomoč rudnika in tovarne
keramičnih proizvodov, da bi prišla
nova šolska stavba čimprej pod atreho.
V	Kacdi pri Taboru bodo gasilci svoj
dom, za katerega bo temelji že več let
pripravljeni, vendar začeli graditi. Ker
so pripravili tudi že ves material, upa-
jo, da bodo gasilski dom spravili pod
streho v surovem stanju še letos.
V	Taboru se domačini vprašujejo,
kako dolgo še se bo v kraju šopirila
»Frau Opresnik«, žena proslulega trgov-
ca in nemškega žup>ana, ki je za svoja
izdajstva že med okup>acijo prejel m-
služeno plačilo. Država ji je kljub temu
prepustila še pol njune trgovske hiše,
ki jo je pa letos prodala kmetijski za-
drugi. Ker potrebuje zadruga prostore
nujno za svoje pisarne in za stanovanja
nameščencev in ker uporablja »gospa«
Opresnik svoje stanovanje v hiši le po
nekaj dni v letu kot »letovišče«, ji je
zadruga prostore odpovedala. To pa jo
je baje tako razburilo, da je hotela svoje
»pravice« uveljaviti kar s pestjo po
mizi in to v nep>osredni bližini spome-
nika, na katerem so na marmornatih
ploš&eh vkleaana imena žrtev in talcev,
katerih je imel nekaj tudi njen mož na
vesti. Pri tem je žalila predsednika za-
druge tor. Lesjaka ter izjavOa. da vla-
dajo pri nas danes hujše razmere, ka-
kor med »adnjo vojno. Po mnenju čla-
nov SZDL ter sploh domačinov je gosipa
Opresnik v kraju aezaželena, ker ljudje
še niiK) p>oaabali n« žalostne razmere v
Te4K>ru, ko je njen mož spravil marsi-
fczEtero družino v nesrečo. Ce se kmalu
ne bo izselila, ji nameravajo »p>omagaii«
preko meje občine domačini na način,
kakor se je to zgodilo že ponekod dru-
god. Svet za stanovanjske zadeve pri
komuni v Žalcu p« naj bi iap)Osloval
deložacijo Opresnikove iz »tanovanja,
do katerega nima več nikake pravice.
Medtem ko ima ona kar dve stanovanji,
ker je zaposlena v drugem kraju, se
morata zadovoljiti poslovodja, ki mora
živeti poleg tega še ločeno od svoje
družine, in eden nameščenec z majhno
sobico na podstrešju. Tudi sicer je sta-
novanjski problem v Taboru tako pereč,
da tega domačini kljub svoji potrpežlji-
vosti ne morejo dovoliti.
Popotnik.
30 TOMBOL — VREDNOST DOBITKOV
PREKO 1,000.000 DINARJEV
Dne 9. oktobra velika tombola V Cel u
CELJSKI TEDNIK. 16. septembra lS5i
Stev. 37 — stran 5
Cesarski rez pri govedu v celjski veterinarski
bolnišnici ni več redek primer
Človek se lahko čudi, da v teh te-
anih, barakam podobnih prostorih na
Lavi tako uspešno posluje veterinarska
bolnišnica, osemenjevalni center in
bakteriološki oddelek. Se bolj pa se
človek čudi, da v taki skrajno nepri-
merni operacijski dvorani lahko 5 celj-
skih veterinarjev vrši ravno tako
težke in komplicirane operacije, kot
jih opravljajo veterinarji drugod po
svetu v blestečih veterinarskih bol-
nišnicah.
Kot že omenjeno, posluje v sklo-
pu veterinarske bolnišnice na Lavi bol-
nišnica, osemenjevalni center in bak-
teriološki oddelek. V bolnišnici §e
zdravijo taki primeri, ki se ziinaj am-
bulantno in na domu ne morejo zdra-
viti. Bolnišnica razpolaga z enim samim
hlevom za »paciente«, ki pa je stalno
poln in morajo bolno živino večkrat
oddati najbližnjim sosedom, da jo imajo
veterinarji vedno pri roki.
Osemenjevalni center je priznan že
sirom po Sloveniji, saj imajo 16 prvo-
razrednih plemenjakov sivorjave in po-
murske pasme, katerih seme razpoši-
ljajo po vsem štajerskem tja do
Maribora, Dravograda, pa vse do Mi-
slinj in Prevalja. Dnevno ob določeni
uri celjski veterinarji oskrbujejo dve
osemenjevalni progi. Na postajah Ža-
lec, Griže, šešče, Groblje, Gomilsko,
Tabor, Vransko, Braslovče, Polzela in
Šempeter pripeljejo živinorejci ob do-
ločeni uri krave k osemenjevanju. Ob
tej priliki pa veterinarji tudi zdravijo
bolno živina. Druga proga je Store,
' Ljubečna, Skofja vas in Ponikva pri
Grobelnem. Prevzeli pa bodo še progo
v Gornji Savinjski in Šaleški dolini.
V	celjskem okraju je bilo lani 15 %
vseh krav umetno oplojenih, letos pa
izgleda, da bo ta odstotek mnogo večji.
V kolikor so še pred leti živinorejci
kazali odpor proti umetnemu osemenje-
vanju, imajo danes največje zaupanje
v osemenjevalni center na Lavi, pred-
vsem zaradi dobrih plemenjakov, dru-
gič pa dobro vedo, da je tu izključeno
vsako okuženje.
V	celjski veterinarski bolnišnici je
tudi oddelek za pobijanje plodnostnih
motenj. V letih od 1946 do danes je
bilo v okraju in izven okraja (Prek-
murje. Slovenj Gradec, Ptuj, Ljutomer)
pregledanih 51.863 krav, od katerih so
mnoge jalovke spet teletile.
Bakteriološki oddelek služi predrsem
diagnostiki kužnih bolezni in je v ve-
liko pomoč okrajem pri zatiranju vsa-
kovrstnih kužnih bolezni pri živini.
Zadnja 3 leta celjska veterinarska
bolnišnica z uspehom opravlja tudi
razne težje operacije. Živinorejci vedo,
da so nedavno še vso živino, ki je
požrla kak predmet (žebelj ali podob-
no), morali poslati v zakol. Lansko
leto so uspešno opravUi 164 takih ope-
racij.
K težkim operacijam pa brez dvoma
spada ^udi cesarski rez, ki so ga pri
svinjah in malih živalih delali že prej.
V zadnjem času pa so s cesarskim
rezom začeli reševati tudi govedo in
konje. Tako v tej bolnišnici v letošnjem
letu beležijo že 12 uspešnih operacij
s cesarskim rezom pri govedu. Pred
nekaj dnevi so imeli na »operacijski
mizi« celjske veterinarske bolnišnice
težek primer. Neki kmet iz Dobrovelj
jim je ves obupan pripeljal svojo naj-
boljšo kravo, ki se je že tri dni mu-
čila s porodom.. Veterinarji so takoj
presodili, da je tu vsaka druga možnost
rešitve poroda izključena in so se po-
služili cesarskega reza. Izmučeno ži-
vinče so pritrdUi na operacijsko mizo,
j'i dali križno injekcijo za izkl j učenje
popadkov in lokalno anestezijo, raz-
kužili na njej operacijsko polje in ve-
terinar tov. Milan Veber se je s svojim
asistentom pripravil k operaciji. Ope-
racijski nož je na desni strani zazna-
moval kakih 30 cm dolg rez, nato pa
je sledil prerez kože, podkožja, tre-
bušne mišice in potrebušnice. Prazna
čreva so silila na dan, toda spretne
roke so jih sproti tlačile v trebušno
votlino in iskale plod. Ze sta izvekla
polzko maternico — pri prerezu se je
prikazala glava mrtvega telička, ka-
teremu je že odpadala dlaka in je
moral že nekaj časa mrtev ležati v
materi. Napor je zahteval šest moč-
nih rok, da so izvlekle mrtev plod,
tovariš Veber pa se je takoj lotil ši-
vanja maternice in vsega podkožja.
»Pacientko« so odpeljali na razkuženo
ležišče v hlevu, ji dali še penicilin in-
jekcijo in čez dve uri je dobila prvi
dietni obrok. V nekaj dneh je srečen
dobroveljski kmet že dobil obvestUo,
da je njegova dobra molznica rešena.
Nastop neznanih talentov v Žalcu
Občinski odbor Rdečega križa v Žal-
cu ie priredil minulo nedeljo v domu
Pariizana odlično uspel naslop nezna-
nih talentov.
Vsak sodelujoči se je ob prihodu ria
oder, igrajoč na svoj insirument, pri-
ključil osialim in ko je vstopil zadnji
muzikant, je orkester šele polno zaigral
sodoben komad v priredbi priznanega
liarmonikaša in glasbeno nadarjenega
Marjana Kozmosa. Sledil je nastop se-
demletnega pianista in njegove pet-
letne sestrice Škrjančeve, ki sta posa-
mič in štiriročno z neverjetno sigur-
nostjo zaigrala dokaj težko kompozi-
cijo na klavirju, pri čemer je majhna
Škrjančeva korajžno zapela ljubko otro-
ško pesmico. Publika ju je nagradila
z navdušenim aplavzom. Odlično se je
odrezal tudi naslednji desetletni solist,
ki je z lepo donečim glaskom ob
spremljevanju klavirja dokazal, da bo
še dober pevec. Sopranistki 5astaldi-
jeva in Babičeva bosta morali vztrajno
peti in mnogo vaditi, da lx)sia njuna
šibka glasova prišla bolj do izraza.
Srebotova je bila na harmoniki sigur-
nejša in je tehnično bolje obvladala
instrument kot njena prijateljica Vi-
potnikova, ki ji je nemara prevelika
harmonika in težja skladba odjedla ne-
kaj točk. Bari^onist Novak bo lahko s
svojim prikupnim glasom osvajal, če
ga bo šolal, če se bo naučil pravilno
dihati in če bo raje prepeval tenorske
arije, ki jim je mnooo bolj kos kot ba-
ritonskim. Tenorist Padar Drago je bil
za veliki avditorij prešibek, dasi je ču-
stven pevec. Harmonikar Milan Matko
jc na svojem instrumentu kar doma, Ic
nekoliko bolj bo moral upoštevati ri-
tem in takt. Žalski trio (Kozmos, Polak
in Arnšek) se je naši javnosti pred-
stavil že nekajkrat 'po etru. Sopranist-
ka Mira Novakova ima sicer prikupen.
sočen in liričen glas, vendar sc je s
spremljajočim pianistom razhajala vsaj
za šestnajstinko tona, kar je pa ni mo-
tilo, da ne bi pela pesmi do kraja.
Njen »Metuljček« je bil za spoznanje
boljši. Občinstvo je navdušil resnični
neznani talent Klančar s harmoniko in
kitaro. Na kitari je imel na posebnem
ogrodju v višini ust pričvrščeno ustno
harmoniko, na katero je ob spremlje-
vanju kitare naravnost mojstrsko za-
igral dva plesna komada z dodatkom.
Gromko pozdravljena sta bila tenorista
Slavko Padar in Franc Satler, občin-
stvu že dalj časa znana nežna lirična
pevca, izmed katerih pa je bil drugi za
spoznanje boljši. Stari pevski veteran
Metod Požar je z Vilharjevim »Mor-
narjem« dokazal, da se še ni izpel in
da ima še vedno mlado srce in kljub
letom gladko grlo. Prijetno je prese-
netila sopranistka Feldinova, ki je s
svojim polnodonečim, blagozvočnim šo-
lanim glasom na mah osvojila publiko,
ki ji je dolgo navdušeno ploskala. Pev-
ko bi lahko postavili na veliko zahtev-
nejše odre. Oba recitatorja Uratnik s
»Hajdukovo oporoko« in Marjan Hla-
stec s Puškinovim »Črnim šalom« ter
s »Škotsko zgodbo« sta navdušila ob-
činstvo, vendar je drugi prvega odločno
nadkriljeval, tako da je moral dodati
še eno recitacijo. Hlastec je talent, ki
mu ga ni blizu para in bi ga bilo treba
za vsako ceno dvigniti. Dueti Slavka
in Nanika in obeh bratov Padarjev,
znanih priljubljenih pevcev, so zaklju-
čili lepo uspelo kulturno prireditev.
Po članu stroge toda objektivne ko-
misije so prejeli lepe praktične nagra-
de naslednji najt>oljši sodelujoči: oba
mala Škrjančeva, Feldinova, Srebotova,
Satler, brata Padarja, Hlastec, Klan-
čar in člani žalskega tria. Takih in po-
dobnih prireditev si še želimo. D. P.
Cene na celjskem trgu v tem tednu
Na celjskem živilskem trgu imamo
sicer v teh dneh zadostno množino vsa-
kovrstnega sadja in zelejave, vendar
pri socialističem sektorju potrošniki
pogrešajo nekatera živila, ki jih že ne-
kaj dni nudijo samo zasebniki. Pri jaj-
cih. špinači in rdečem korenčku lahko
na primer privatniki navijajo cene, ker
ni konkurence socialističnega sektorja.
Glede kvalitete pa je bilo pri razni ze-
lenjavi in povrtnini opaziti, da so pri-
vatniki ^ponujali boljše blago.
Cene živU v tem tednu so bile na-
slednje:
Krompir 12—14 (15), ohrovt 20 (—),
solata 36 (70), cvetača 40 (40), pesa 26
do 30 (—), buče 16 (15), čebula 30—36
(45), česen 100 (100), fižol v stročju 26
do 30 (40), grah — (40), mleko — (30 do
32), skuta — (120), smetana — (160),
surovo maslo — (500), vino — (130),
žganje — (300—350), jajca — (16—18,
slive 34 (35—40), grozdje 64 (—), hru-
ške 40 (20—40), jabolka 12—14 (15—20),
breskve 34 (40), paradižnik 18—32 (30
do 40). paprika 36—40 (45—60), nariba-
no zelje 40 (50), zelje v glavah 10—18
(15—20), petršilj 60 (80), korenček 40
(70). kumare 20—26 (30), med — (450),
špinača — (100), limone 400 (—).
VELIKO TOKBOLO
organizira Iniciativni odbor za gradnjo
Ljudskega kopališča v Celju. Tombola
bo v nedeljo. 9. oktobra. — Dobitki so:
30 tombol iin 1500 ostalih dobitkov v
skupni vrednosti preko 1,000.000 din. —
Cena tombolske karte je 50 dinarjev. —
Cisti dobiček je namenjen gradnji
ljudskega kopališča.
iz Smartna ob paki
Dne 18. septembra s pričetkom ob
7. uri zjutraj bo v Smartnem ob Paki
velika razstava goveje živine za ob-
močje bivših zadrug Šmartno in Go-
renje. Upamo, da bodo zadružniki pri-
peljali dovolj živine na to razstavo.
LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
Štev. Grp. 1/1955
Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš
Splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. FLRJ štev. 17-1953) raz-
pisuje Občinski ljudski odbor Celje
javno dražbo
za dan 10. oktobra 1955 v sejni dvorani Občinskega ljudskega
odbora Celje, Gregorčičeva ulica 5, pritličje — za prodajo naslednjih
hiš Splošnega ljudskega premoženja:
1.	Jurčičeva ulica štev. 5
2.	Zvezna cesta štev. 6
3.	Dečkova cesta štev. 35
4.	Mariborska cesta štev. 35
K vsaki hiši dobi kupec brezplačno in v trajno uživanje
pripadajoče zemljišče.
Dražbeni pogoji so naslednji:	,
Interesenti morajo do 8. oktobra 1955 pri Tajništvu Občin-
skega ljudskega odbora Celje, soba štev. 20, vložiti pismene prošnje
za nakup hiše. Istočasno je vložiti v zaprtem omotu ponudbo za
hišo. Vsak interesent mora najkasneje do 8. oktobra 1955 položiti
50.000 din v Celjski mestni hranilnici na vložno knjižico štev. 95.564;
potrdilo o vplačilu kavcije je priložiti k prošnji za nakup hiše.
Dražitelj je dolžan poravnati kupnino v treh mesecih po
izvršeni dražbi.
Udeleženci NOV iz leta 1941, 1942 in 1943 si lahko preskrbijo
kredite za odplačilo kupnine pri Narodni banki FLRJ, podružnica
Celje-mesto, po obstoječih predpisih.
Po sklepu Ljudskega odbora mestne občine Celje pridejo kot
kupci v poštev samo osebe, ki stanujejo v hišah, ki so predmet
dražbe, ali pa oni, ki lahko nudijo primerna stanovanja v zamenjavo.
Vse vloge, prošnje in pogodbe so takse proste.
PRVENSTVO DO NAKUPA HIŠ IMAJO BORCI NOV.
Dražbo zgoraj navedenih hiš bo v imenu Občinskega ljud-
skega odbora Celje izvršila komisija za prodajo hiš iz Splošnega
ljudskega premoženja.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Občinski ljudski odbor
v Celju, dne 10. 9. 1955
Predsednik:
Svetek Andrej, 1. r.
vtisi S POTI
dobCnik matko
z esperantisti
PO ITXEI]E
V Riminiju Irar mrgoli tujcer vseh
narodnosti, mesto sicer nima rečjih
zgodovinskih znamenitosti razen stare
palače Malatestiniana, ki pa je bila
p>orušena med vojno, ker je tu tekla
zadnja obrambna nemška liniija. Nekoč
je to bila velika In lepa trdnjava, za
katero obnovo pa danes ni denarja.
S tovarišem sva si šla ogledat veliko
plažo, ki daje me^tu sloves. Pogled je
res veličasten s terase neke restavra-
G:.je, kjer je bi!il daljnogled. Seveda
plačaš za »malo gledanja« 100 lir, dru-
gaiče te kar enostavno odslovijo. Tako
se je zgodilo tudi nama.
v san marino
Naš cilj ni bia Rimini, t^^mveč naa je
vleklo v »Republiko San Marino«, po-
sebno še mene. Avtobus te državice
nas je zapeljal na 22 km oddaljeni
Monte Titano, kjer je San Marino. Vse
ozemlje meri le 60 km*, piebivalstvo
Pa šteje okrog 13.500. Samo mesto San
Marino, ki se nahaja na vrhu Monte
Titano ima komaj 1500 meščanov, do-
čim so večji kraji na pobočjih: Borgo
Maggiore, Serravalle, Chieaanuova,
Montegiardkio, Domagnano in Acqua-
viva.
Prav tiste dni je bil San Marino v
jeku volilnega boja in cela pročelja hi5
in vsa ozidja so bila prelepi j ena s pro-
pagandnimi plakati vseh mogočih
stranic. Tudi koalicija KP in aocialiatov
je rarvila široko agitacijo za svoje kan-
didate, čeprav so po pripovedovanju do-
mačinov, B katerimi smo se spustili v
rejtgovor ob dobrem muSkatu, ni bala
za svoj uspeh. V San Marinu je nam-
reč izvrstno vino in celo cenejše ko^
mineralna voda. Vinogradništvo je tudi
glavna kmetijska panoga, ker so za to
ugodni pogoji na sončnih pobočjih
Monte Titano.
turistična in demokraitcna
republika
Gled«joC to volilno reklamo, na ka-
tero smo bdli prav mi pozorni, ker tega
nismo navajeni, smo se e>ozaniniali aa
politično ureditev. Povsem jasno je bi-
lo. da bo ponovno zmagala koalicija
KP in eodalistov, Icar se je tudi zgo-
dilo 14. julija. Ta je na oblasti že od
konca vojne, ki je tudi San Marino
težko ekonomsko prizadejala. Tja se j«
sicer tudi zateklo preko 100.000 begun-
cev — premožnih Italijanov, ki so tako
zaščitili svoje imetje. Ni slučaj, da je
tu našel zatočišče tudi Garlbaldi s svo-
jimi legionarji leta 1849. Politična zgo-
dovina San Marina pa se jirične že oko-
li leta 1000. ko je že imela zakone in
ustavo. Ze takrat sta republiko vodila
dva »Capitani regenti« izvoljena ix)
»svetu šestdesetorice«, BUo je tudi
trdih bojev saradi privUegij, vendar je
vedno kot glavno veljalo načelo neod-
visnosti. Po letu 14(52, ko se je državica
otepala fevdalca Maiatestia (težka gla-
re), gospodarja Riminija — živi evoje
zasebno življenje. Napoleon Bonaparte
je celo dovolD povečanje ozemlja. Ta
II stoletij otetoječa suverena državica
ima danes pogodbe z Italijo, Anglijo,
Francijo in ZDA in svoje diplomatske
predstavnike v vseh večjih državah.
Demokratične osnove njene stare ssa-
loonodaje, tradicije in običaji njenega
prebivalstva so privaibile že mnogo lju-
di, tudi Napoleona, Garibaldija, Lincolna
in Roosevelta.
Politična ureditev se se« to jI ia Se-
»ata. Velikega Sveta. 2 kapitanov re-
gentov. državnega kongresa in rbora
12-to^rice. Oba regenta imata predsed-
stvo v vseh organih, izvoljena sta za
9 moBeoev — v marcu in septembru —
in aka lahko ponovno izvoljena po treh
letih. Sedaj so bile volitve zia Veliki
»vet, ki ima 60 članov in se voli vsake
S-feri leta ter predstavlja parlament. Ta
poatavlja uradnike, oficirje, izdaja za-
kone, imenuje iz svoje srede dva ka-
pitana regenta. Eden eedanjih ima baje
3«mo 5 razredov osnovne šole.
Državica se vzdržuje v glavnem sa-
mo B turizmom, kamor prihaja poleti
dnevno tudi po tisoče tujcev. Samo na
ta dan sem videl 20 velikih avtopul-
manov. Pri tem je značilna izredna go-
stoljubnost. čeprav velja tudi tu, kot
povsod po Italiji, načelo, dobiti od tuj-
ca čim več. Na vsakem koraku ti stre-
žejo po denarnici z vljudnim ponuja-
njem najzanimivejših spominčkov, s
prodajo lepdh razglednic, ki so največ-
kmt že nalepljene z znamenitimi znam-
kami — zanimivost za filateliste. Samo
Izdajanje znamk prinaAa v državno bla-
gajno lefpe vsote. Razen znamenitosti
vidiš prvovrstno urejene bifeje, proda-
jalne in zabavišča. Na treh vrhovih,
kjer je San Marino, sem videl celo no-
vogradnje. čeprav že skoro ni prostora,
seveda vse zopet za razvoj turizma. Naj-
znamenitejši so ostanki treh gradov na
teh treh vrhovh — nekdanjih utrdb s
stolpi: La Guaita, La Fratta in II Mon-
tale. S teh je prekrasen razgled na vse
štiri strani, ob lepem vremenu se preko
modrega Jadrana vidijo obrisi vrhov
Velebita, kar sem sam doživel. Prvi
stolp La Guaita je zgraj»n na Jtolo ska-
lo brez temeljev. S stolpov zopet lahko
gledaš z daljnogledi, seveda je treba
zopet odpreti denarnico. Posebno zgo-
dovinsko znamenitost predstavlja tudi
vladna ^palača in bazilika.
V San Marinu sem videl tudi kera-
mično podjetje, ki izdeluje okrasno ke-
ramiko posebne vrste. Drugih gospo-
darskih podjetij skoraj ni. razen tovar-
ne lesne volne v SerravaUa, tovarne pa-
pirja v Acquaviva, tovarne barv v Do-
gani in tovarne cementa v FiorentinL
Razumljivo je. da te zaposlujejo le po
nekaj desetin delavcev.
Stev. 37 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 16. septembra 1955
IZ CELJA...
...IN ZALEDJA
..PARTIZAN" CELJE SE PRIPRAVIJO NA NOVO SEZONO
Senttjur v luči borbe za stanovanja
Pred kratkim se je sestala ožja upra-
va TD »Partizan« Celje k posvetu o
delu v novi sezoni.
Predvsen^ je treba ugotoviti, da se
v »Partizanu lotevajo dela še vedno pod
»dojmom lanske poplave, kajti njene
pogubne posledice še v telovadnici niso
docela izbrisane. Lani je sicer bila te-
lovadnica z nemalo truda in material-
nimi žrtvami obnovljena in urejena za
vsakdanjo uporabo po šoli in društvu,
vendar je ostalo še marsikaj nedokon-
čanega in neurejenega, odloženega na
čas počitnic. Sedaj so počitnice pri kra-
ju in pri kraju so tudi dela, ki so te-
lovadnico dokončno usposobila za njen
namen. Želeti je, da bi prenovljena in
izboljšana privabila še večje število
mladine kot do sedaj.
V tej zvezi t. j. v zvezi s telovadnimi
objekti, ostaja pa še naprej odprto vpra-
šanje letnega telovadišča v neposredni
bližini telovadnice. Društvo je sicer z
nemajhnimi lastnimi sredstvi zemljišču
že dalo najbolj gro^bo obliko telovadišča
oziroma športnega igrišča, vendar je
mogoče govoriti šele o polovici izvrše-
nih del. Imobilizacija sredstev je nada-
ljevanje del ustavila. Zdaj nedokončano
telovadišče kliče ix> pomoči. Treba je
uvideti, da telovadišče ne bo služilo
samo društvu, temveč v največji meri
šoli in sta tedaj intervencija in pomoč
zadosti upravičena. Eto sedaj je društvo
vložilo že milijon in pol dinarjev; prav
bi bilo, da bi sodobno telesnovzgojno
prizadevanje ne ostalo na pol pota. Se-
veda si društvo jk) zgotovljenem telo-
vadišču v prosti naravi — enega naj-
prUjubljenejših objektov vsakega telo-
vadca in športnika, oibeta ne le večje
živahnosti, marveč tudi večjega priliva
novega aktivnega članstva.
Neugodno vreme, ki je preprečilo
glavne prireditve letošnjega Pokrajin-
skega zleta »Partizana«, je tudi naše-
SPOMINI NA PRVO SLOVENSKO
MATURO NA POPOLNI SLOVEN-
SKI GIMNAZIJI V CELJU
Letos junija je preteklo 35 let, odkar
so prvič polagali na popolni slovenski
gimnaziji (v poslopju, kjer se danes
nahaja I. gimnazija) v Celju dijaki
maturo.
Bilo nas je 18 maturantov, od teh se
nas je polovica udeležila prve svetovne
vojne in poznejših koroških bojev. Rav-
natelj gimnazije je bil takrat profesor
Jeršinovič, razrednik prof. Rozman, oba
sta že davno i)okojna.
Od profesorjev ki so v našem letniku
podučevali, je živih samo še pet in
sicer profesorji Mravljak, Mastnak,
Heric, Holeček in Rajič, prva dva živita
v Celju, tretji v Varaždinu, četrti v
Ljubljani in i>eti v Mariboru.
Od takratnih 18 maturantov jih živi
danes še petnajst, vsi so še aktivni v
raznih poklicih.
Vsakih pet let smo se doslej zbrali k
proslavi obletnic in tako se tK>mo tudi
letos ob 35-letnici sestali in sicer v
soboto 8. oktobra ob 20. uri v hotelu
»Evropa« v Celju, drugi dan pa bomo
napravili z družinami izlet v Dobrno.
Kakor običajno ob vsaki obletnici, so
tudi letos vabljeni na proslavo vsi oni
starejši letniki, ki so med prvo svetov-
no vojno v raznih dobah posamično
polagali maturo, vabljeni so tudi na
proslavo vsi bivši maturanti letnika
1921, ki živijo v Celju.
Prijave za udeležbo je poslati do 3.
oktobra 1.1. na naslov: dr. Mejak Er-
vin, Celje, Kocenova 2.
Pridite polnoštevilno!
I>r. M.
mu društvu preprečilo razvitje društve-
nega prapora. Zdaj namerava društvo
razviti prapor za letošnji praznik Re-
publike. Slovesnost bo združilo s pri-
merno akademijo z nastopom vseh od-
delkov. Pripravil jo bo načelnik tov.
Kokot s svojimi sodelavci. Razen tega
pa si bo društvo še naprej prizadevalo,
da bo po svojih močeh sodelovalo na
vseh drugih partizanskih telesno vzgoj-
nih manifestacijah — tekmovanjih, na-
stopih in pd.
Celje je nekoč slovelo po dobrih in
narodno zavednih telovadcih prav iz
vrst delovnega človeka. Ali naj bi da-
nes, v eri delovnega človeka, v tem po-
gledu popustilo? V zavesti, da je parti-
zanska telovadnica, zlasti danes, ko nu-
di najrazličnejše možnosti telesnovzgoj-
nega izživljanja, še vedno prvovrstni
diružbenovzgojni zavod, vabi Partizan
Celje tudi letos v njeno telovadnico.
Gibanje prebivalstva v Celju
v času od 3. do 10. septembra 1955 je bilo
rojenih 29 dečkov in 32 deklic.
Poročili so se:
Uragutin Novak, gradbeni delovodja iz Celja
in Angela Stergar, matičarka iz Latkove vasi;
Stanislav Kutin, skladiščni delavec iz Jesenic
in Vjekoslava Lazički, elektrovarilka iz Celja;
Jurij Sarlah, administrator in Marija Vidmajer,
evidentičar, oba iz Celja; Vincenc Cerovšek,
mizarski pomočnik iz Pečovnika in Zdenka, Ro-
žica Lančič, skladiščna delavka iz Zagrada.
Umrli so:
Emilija Cervinka, roj. Vagner, druž. upoko-
jenka iz Celja, stara 76 let; Milena Cestnik,
otrok iz Prebolda, stara 10 dni; Ivana Robnik,
otrok iz Krnce; Irena Kovač, gospodinja iz
Trnovelj, stara 55 let; Marija Žibret, posestnica
iz Ilrušovja, stara 62 let.
KRONIKA NESREČ
v gostilni v Gornji vasi pri Preboldu
jo je v pretepu izkupdl s kosiščem po
glavi Avgust Soklič iz Gornje vasi. —
Tudi v Drešinji vasi pri Petrovčah so
se v gostilni stepli fantje. V pretepu je
dobil težje poškodbe po glavi Avgust
Gomilšek.
*
Z motorjem je padel Slavko Leskov-
šek iz Dvora pri Šmarju. Dobil je težke
poškodbe na glavi.
*
Pri padcu si je poškodoval rebro
Pavel Rožič iz Železnega pri Žalcu.
*
KAM V NEDELJO IZ CELJA?
Na Braslovško Dobrovlje, vsem nam
dobro znano pozorišče težkih partizan-
skih bojev!
Peljali se bomo do Polzele in jo mah-
nili v Braslovče, odkoder pelje parti-
zanska cesta na Dobrovlje in je dogra-
jena doslej v dolžini kakih 3 kilometrov
do kmeta Rovšnika. Partizanska cesta
bo speljana v Nazarje.
Najvišji vrh Dobro vel j je Strmec
(860 m), najlepši razgled iz Dobrovelj pa
je s Končkega križa, od koder vidiš po
vsej Savinjski dolini ter na vse vrhove
naših Mozirskih in Savinjskih planin.
Od Končkega križa je v Nazarje samo
še četrt ure hoda.
S Končkega križa pa lahko nadalju-
jemo ix>t po grebenu na Creto, nato pa
se spustimo v dolino čez naselje Potok
v Kokarje. prečkamo cesto, preidemo
skozi gozdove v Gorico in od tam v
Pobrežje. Ta pot je zelo prikladna za
ribiče. Domov se vrnemo skozi Mozirje,
od koder vozi avtobus k vlaku v Šmart-
no ob Paki ali pa neposredno v Celje.
Na Dobro vi j ah je opaziti kraške po-
jave, kar je zelo zanimivo: dva ne-
usahljiva izvira vode, prvi in močnejši
je Destovnikov izvir, drugi pa je na
Creti.
Pri Končkem križu bi bilo primerno
mesto za zgraditev planinske postojan-
ke. Zdravstvena oblast pa se zanima za
zgraditev okrevališča za bolnike na
pljučih nekje na grebenu Dobrovelj.
Le malokateri planinec iz Celja je
pešačil po Dobrovljah. zato vsakomur
priporočamo ta izlet!	Dr. M.
Anton Maruša iz Cankarjeve ulice si
je pri padcu poškodoval nogo.
*
Pri nakladanju drv si je zlomil nogo
Janez Sivka iz Etobležič pri Pilštanju.
*
Jakob Cujež iz Lekmarja pri Slivnici
je streljal s puško. Pri tem se je ob-
strelil v desno roko.
*
Kolesar je podrl na cesti v Smarjeti
Faniko Končan. Dobila je poškodbe na
levi nogi.
♦
Pri padcu z drevesa je utrpel pretres
možganov in si poškodoval roke Ivan
Hojak iz Žalca.
*
S kolesom je padel Franc Cander iz
Lahovne. Pri padcu je utrpel težje po-
škodbe na glavi in tilniku.
♦
Pri kopanju si je na črepinjah pre-
rezala nogo Miroslava Avžner iz Pol-
zele.
DROBNE NOVICE
Zopet nesreča z nabojem. Na Polu-
lah so otroci v bližini nove šole našli
naboj. Znosili so skupaj kupček slame,
jo zažgali in vrgli naboj v plamen.
Naboj je eksplodiral in zadel petlet-
nega Stanka Krajnca v levo oko. Pri-
mer nesreče naj bo staršem v ojk)-
min, da poučijo svoje otroke, naj se
ne igrajo z najdenimi eksplozivnimi
stvarmi.
*
Umrla je v Smartnem v Rožni dol.
MUka Stožir, lastnica bivše znane go-
stilne »Pri Poharcu« v Smartnem. Med
vojno je njena hiša vsak čas nudila
zatočišče in hrano partizanom, ki so
imeli postojanke po teh krajih.
*
Nov transformator so pričeli graditi
pod Kalvarijo. Transformator bo služil
potrebam okoliša Jožefovega hriba.
*
Na Ostrožnem so se v bližini hiše
Velenškove gostilne igrali otroci na
cesti. Ko je privozil avtobus iz Smart-
nega, se je neki otrok vlegel na cesto.
Šofer je v zadnjem trenutku zavrl
avtobus z vso silo in preprečil nesrečo.
Starši naj bi pazili na svoje otroke in
jih podučili, da je za igranje cesta ne-
primeren kraj.
Kadar govorimo o vzrokih mizernega
stanja šentjurskega političnega, gospo-
darskega in družbenega življenja, se
najprej ustavimo pri ljudeh samih in
potem pri financah. Razumljivo je, da
sta to dva temeljna vzroka; dobila sta
pa svoj poseben odtenek v borbi za sta-
novanja. Šentjur iz leta v leto životari
in ljudje, od katerih bi sicer nekaj pri-
čakovali. si prizadevajo samo še, da ne
bi bilo slabše.
Danes je Šentjur središče Voglajnske
komune. Govorilo se je že, če ima ta
komuna sploh kakšne piosebne perspek-
tive, a prevladalo je negativnejše mne-
nje. Ne bi se tukaj spuščal v to pod-
ročje, o tem drugič. Sentjurčanom nam-
reč ne more biti jasno, kako naj ko-
muna zaživi ob pogojih, ki jih nudi
trg. Vse iluzije so se podrle, ko se je
pojavilo vprašanje, kam s komuno, kam
z uslužbenci in kam z ljudmi, ki bodo
v bodoče marali prebivati v Šentjurju,
če hočemo, da bo komuna res komuna
in ne samo prazna upravna forma. Res
ni pretirano, če pravim, da so se Sent-
jurčanom podrle iluzije. Danes šteje
trg 732 prebivalcev in od teh jih že
danes velik odstotek prebiva v slabih
in nezadovoljivih stanovanjih. Pri
upravi stanovanjskih zgradb pa leži 29
prošenj, ki nujno terjajo rešitve. Ni
osamljen primer, da mora magistra pre-
nočevati kar v lekarni. Tudi zdravnik
ne more -v Šentjur, ker nima stanova-
nja in ravno tako poštna upravnica.
Poleg tega se vozi v Šentjur šest pro-
svetnih delavcev, kar se v zgodovini
ti"ga še ni zgodilo. Na obrat LIP se rav-
no tako vozi skoraj ves upravni aparat.
Podobno tudi v vsa trgovska podjetja.
Tudi direktor Tovarne poljedelskih
strojev se vozi v službo, kar gotovo ni
najlxiljše. Skratka, v Šentjur se vozi
več kot EMDlovica ljudi, od katerih bi
mogel trg sam nekaj pričakovati. Tako
pa! Ljudje prihajajo in odhajajo in za
Šentjur kot tak, za njegovo notranjo
rast in življenje ostajajo slej ko prej
mrtvi. Do sedaj se to morda še ni tako
poznalo ali v bodoče se bo. Nemogoče je
govoriti o komuni, če bodo ljudje, ki
bodo vodili in usmerjali njen razvoj,
ostali tej komuni in od nje odmaknjeni.
V teh ljudeh ne bo žive potrebe boriti
se za zgraditev raznih komunalnih na-
prav ali doseganje športnih, kulturnih
in podobnih uspehov. Kar se zdi člo-
veku potrebno in nujno, zato se bori,
sicer bo kaj kmalu avtomatično izločen.
Brez potreb ni dejavnosti, in kako naj
nekdo usmerja dejavnost, ki ne čuti
potreb?! Tukaj se končajo vse pravljice
o razumevanju! V Šentjurju smo se lah-
ko o tem prepričali!
Ob tem se vprašajmo: kaj se obeta
Voglajnski komuni? Večina ljudi se bo
samo vozila v Šentjur opravljati svoje
službene dolžnosti. Poleg tega pa se
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Sindikalni odbor podružnice lesnega
obrata v Slov. Konjicah je že pričel s
prvimi pripravami za redni občni zbor,
ki bo predvidoma v začetku meseca
oktobra. Na zadnji seji so postavili že
nekatere komisije, ki bodo iKjmagale
pri sestavi letnega poročila, napravile
volilni imenik in pripravile ostale teh-
nične stvari. Ko bo poročilo sestav-
ljeno, ga bodo dali članstvu v raz-
pravo, da se bodo že pred samim zbo-
rom seznanili z delom svojega odbora.
Prav tako bodo na skupnih sestankih
v posameznih oddelkih in izmenah
predlagali kandidate za novi odbor,
kar bo v veliki meri olajšalo delo pri
dokončni sestavi kandidatne liste.
GRADBENO PODJETJE
»SAVINGRAD« CELJE
sprejme v službo
ADMINISTRATIVNO MOC
s perfektnim obvladanjem stroje-
pisja. Nastop službe takoj. Plača
po tarifnem pravilniku. Pismene
ponudbe poslati na upravo pod-
jetja.
vozijo in se bodo vozili delavci v Store,
kjer bodo ustvarjali letno dve tretjini,
to je okroglo 660 milijonov din dobička.
Izgleda, da se bo življenje v glavnem
odvijalo na železniški postaji! Komuna
od tega verjetno dosti ne bo imela, niti
od tistih, ki bodo prihajali še manj od
tistihi, ki bodo odhajali!
O vsem tem so v Šentjurju mnogo
govorili. Komunski odbor se bo začasno
naselil v Zadružni dom in zgradbo Ma-
rije Rom. Upajmo, da samo začasno,
kajti Zadružni dom bi res moral biti
pravi dom za množične organizacije in
društva, ki do sedaj niso imela nobene-
ga prostora. V prihodnosti namerava
komuna odkupiti stavbo tov. Novaka,
kjer je .sedaj pošta. Z vso to proceduro
bo končno prišla v urejene prstore, a
stiska za stanovanji ne bo nič manjša,
raje večja. V tej zvezi naj poudarim,
da namerva v Šentjurju odkupiti ne-
katere zgradbe tudi štorovska tovarna.
Čudno, da tovarna raje ne gradi, kajti
z odkupom nekaterih hiš v Šentjurju bo
samo še povečala tisto, kar hočejo v
Šentjurju z vsemi silami zmanjšati. Res
čudna ;politika! Ce bi štorovska tovarna
zgradila v Šentjurju vsaj nekaj stano-
vanj za svoje uslužbence in delavce, bi
bilo kmalu boljše, tako pa hoče kar
gotove hiše, v katerih že stanujejo
ljudje, ki bodo verjetno morali ven, če
hoče imeti tovarna prostor, kar je go-
tovo njen namen. Zares čudna politika!
Kaj pa z uslužbenci komune? Govore,
da se bodo naselili na Kmetijski šoli v
poslopju sedanje Gospodinjske šole, kar
je zopet čuden napredek. Solo drugam,
v EKDslopje stanovalcev.
Kaj bi ne mogli v Šentjurju nekaj
zgraditi? LIP in Tovarna poljedelskih
strojev nekaj stanovanj, tovarne Štore
nekaj stanovanj, morda komuna nekaj
stanovanj in marsikaj bi bilo boljše.
Morda bi kazalo razpisati interno posoji-
lo? O tem bo morala razpravljati ne samo
komima v Šentjurju, ampak tudi zve-
za komun. Ce se res ne bo dalo ničesar
storiti, potem pač glejmo in ugibajmo
kaj bo, kakor že tako gledajo in ugibajo
mnogi Sentjurčani!	ICA
ZA TEDEN OTROKA V VELENJL'
Pred dnevi se je ponovno sestal od-
bor Društva prijateljev mladine v
Velenju.
Med najvažnejšimi točkami dnevnega
reda je bil razgovor o pripravi za
Teden otroka, ki bo od 2. do 9. ok-
tobra.
Za začetek Tedna bodo vrteli mla-
dinski film. V petek, 7. oktobra, bo
cbčni zbor društva, združen z vzgojnim
predavanjem pedagoga iz Celja. Se
pred tem bo v torek roditeljski sesta-
nek nižje gimnazije Velenje.
Gibanje prebivalstva v celjski okolici
v časa od do 10. septembra 1955 je biU
rojenih 15 dečkov in 18 deklic.
Poročili so se:
Franc Kuzdevšek, kmet iz Studenc in Marij«
Putunec, gospodinjska pomočnica iz Gotovelj:
Ivan Ledinek, traktorist in Marija Sevšek, vrt-
narica, oba iz Vrbja; Rafael Divjak, rudar iz
l^aleka in Olga Kelner, delavka iz Gotovelj:
Srečko Kojc, žeiezokrivec in Leopoldina Skočaj.
delavka, oba iz Podkraja; Ciril Polavder, rudar
iz Pankraca in Rozalija Hriberšek, delavka iz
Žalca; Vincenc Jagodič, trgovski pomočnik ia
Irena Rac, poljedelka iz Uniš; Janez Cerovski.
steklar iz Plata in Ljudmila Conč, poljedelka
iz Topol; Franc Tanšek. poljski delavec iz Ja-
vorja in Terezija Romih, poljska delavica iz
Turnega; Alojz Ofentavšek, miličnik iz Rogaške
Slatine in Cvetka-Terezija Pečnak, uslužbenka
iz Šmarja pri Jelšah.
Umrli so:
Elizabeta Skorc, prevžitkarica iz Kristanvrha.
stara 78 let; Jantz Zupane, prevžitkar iz Spod-
nje Ponikve, star 88 let; Frančiška Zakošek.
poljska delavka iz Grobelc, stara 65 let; Srečk*
Sirca, rudar iz Zabukovce, star 33 let; Jožef
Esih, prevžitkar iz Podgaja, star 65 let; Simoa
Osek, poljedelec iz Topol, star 23 let; Marko
Kovač, kmetovalec iz Loke pri Planini, star 79
let; Jožef Meličar, poljski delavec iz Babne
reke, star 44 let; Marija Pertinač, kmetovalka
iz Sv. Petra, stara 57 let; Jože Nunčič. kmet i*
Kuretnega, star 75 let; Tatjana Šepec. otrok iz
Pijovc. stara 8 mesecev.
KMETIJSKA ZADRUGA V
MOZIRJU
SPREJME S PRVIM OKTOBROM
TRGOVSKEGA PO-
MOČNIKA, VEŠČEGA V
MEŠANI STROKI, VOJAŠČINE
PROSTEGA. PLAČA PO TA-
RIFNEM PRAVILNIKU.
Umetno jezero v Košnici že drugo
teto?
Večje število delavcev iz tovarne
usnja KONUS v Slov. Konjicah si je
pretekli teden ogledalo zagrebški vele-
sejem, kamor so potovali s tovarniškim
kamionom. Tudi iz oplotniške granitne
industrije in iz vitanjske kladivarne
je razstavo obiskalo več skupin de-
lavcev.
L. V.
IZ ROGAŠKE SLATINE
Preteklo nedeljo je Prostovoljno ga-
silsko društvo v Rogaški Slatini pro-
slavilo 75. obletnico svojega obstoja. V
ta namen so pripravili veliko slove-
snost. Popoldne ob 14. uri so imeli
gasilci sektorsko vajo v središču Ro-
gaške Slatine. Po uspešno opravljeni
vaji so se čete zbrale pri gasilskem
domu, kjer je komisija dala splošno
oceno vajam. Vaje so bile res dokaj
uspešno izvedene in zaslužijo gasilci
Rogaške Slatine vso pohvalo. Vendar
bi bil uspeh lahko boljši, če bi bilo
več discipliniranih in požrtvovalnih to-
varišev. Iz kronike društva je videti,
da je rogaško Prostovoljno gasilsko
društvo prehodilo že dolgo in zelo
uspešno Evot. s
I> J.
IZ VELENJA
V soboto je bil v kinodvorani pevski
koncert pomlajenega moškega pevskega
zbora Svobode.
Na sporedu je bilo sedemnajst na-
rodnih, partizanskih in umetnih pesmi.
Posebno so ugajale solo točke sopra-
nistke Jevškove.
Koncert je v celoti mpel. Tai^
koncertov si Velenjčani želijo še več.
-V-
V Celju se je hitro razvedelo, da
namerava celjska občina v Košnici
urediti umetno jezero. Ta novica je
večji del Celjanov veselo presenetila,
je pa tudi dosti takih, ki se za »celj-
sko« jezero ne navdušujejo.
O tem, če je nekaj takega, kot je
jezero, Celju potrebno, res ni treba go-
voriti. Ze od nekdaj Celje ni imelo
posebno ugodnih kopališčnih naprav,
zadnje čase jih je pa celo vedno manj.
Kje so se Celjani kopali? V kopališču,
ki je skrito v senci drevja Mestnega
parka bolj malo, ker je ta objekt za-
starel tip prejšnjega stoletja, ko .so se
ljudje bali sonca in rjavfe kože. Zato
so se veliko bolj kopali na drugi strani,
dalje na obeh straneh ob Savinji
navzgor do Petrička, ter navzdol ik)
»žvalu« na prodnatem ovinku i>od gra-
dom. Toda temu se pač ne more reči
kopanjč, če pomislimo na tisto stisko,
gneče, umazane pritoke, izlive itd. Vrh
vsega je Savinja v letnih mesecih še
tako izredno plitva in je naravnost
čudno, če zna toliko Celjanov sploh
plavati.
Zdaj je z regulacijo Savinje odpadel
»žval« na ovinku, drugo leto odpade
zaradi tega tudi breg na levi strani
Savinjskega nabrežja ter polagoma tudi
ostale »plaže«.
Potreba po kopališču je velika. To
ne samo zaradi šFMDrtnih potreb. Te bi
lahko mimo podredili higienski in
zdravstveni prednosti. Pomislimo samo
na naša zastarela stanovanja brez ko-
palnic, na temačna stanovanja, kamor
komaj kdaj, ali pa nikoli ne posije
sonce. Le redki so v Celju tako srečni,
da se lahko sončijo na svojih terasah
in se hladijo v lastni kopalnici. Vsi
drugi pa, ki nimajo takih ugodnosti
ZA SMEH IN DOBRO VOLJO
DOBER ODGOVOR
Župnik; Vas pa nikoli ne vidim v cer-
kvi; kako pa je to?
Krivosečnik: To je pač tako, ker me
v cerkvi nikoli ni.
STROGA MATI
Hči: Mati, gospod, ki pri nas stanuje,
me je ljubeznivo pozdravil.
Mati: Prismoda! Jaz ne potrebujem
nobenih Iju^beznivosti! Jutri je prvi in
jaz hočem imeti plačano stanarino.
doma, se v poletnih mesecih z^atečejo v
valoVe Savinje in se na bregovih iz-
p)ostavljajo soncu.
Savinja je že dolgo premajhna in bo
vedno bolj nezadostna količina njenih
voda spričo rasti prebivalstva v Celju.
Samo z graditvijo kopalnega bazena bi
ne bilo veliko pomaganega. Kopalni
bazen olimpijskega obsega lahko sprej-
me nekaj sto, toda ne nekaj tisočev
kopalcev. Poleg tega je bazen name-
njen predvsem športnim prireditvam.
Le-tem na ljubo bi se morali ohla-
ditve željni Celjani dostikrat umakniti
iz betoniranega korita.
Vsekakor je ideja o umetnem jezeru
v Košnici nadvse vabljiva in koristna.
Štiri milijone dinarjev za predvidene
zajezitvene stroške, spričo 7000m2 po-
vršine bodočega jezera, je pač zelo
majhen izdatek. Olimpijski bazen, ki
je tudi potreben v Celju, bo nepri-
merno manjši, pa bo stel veliko več
denarja.
/
Kraj, kjer naj bi bilo bodoče jezero,
je zelo simpatičen. Ves. dan v soncu,
obkrožajo ga travnata pobočja in go-
zdiči, tla obetajo kristalno čisto vodo
itd. Ob jezeru bi se dala zgraditi prav-
cata naselja v^eekend hišic, okrepče-
valnice, športne naprave itd. Padec
vode pri jezu bi lahko poganjal manj-
šo električno centralo za pKDtrebo raz-
svetljave vseh teh objektov. V zimskih
mesecih pa bi se jezero lahko spreme-
nilo v veliko drsališče.
Vsekakor je ta misel zelo privlačna
in je prijetno razburila Celjane. Vpra-
šanje, če je to mogoče izvesti, pa je
vendar še nekoliko odprto. Strokov-
njaki morajo ugotoviti, če ima potok,
ki bi napolnjeval jezero, dovolj vode.
vsekakor več kot bi je jezero v letnih
dneh izhlapevalo? Drugič je važno tudi
to, če bodo tla zadrževala vodo in da
je ne bo preveč »pobegnilo« po nepred-
videnih odtokih. Nič manj pa ni va-
žno prizadevanje nas vseh, če bomo
znali zamisel realizirati in da ne bo
»naše celjsko jezero« po nekaj navdu-
šenih sejah in razpravah »padlo v
vodo«.
Na zadnji seji Sveta za gospodarstvo
so o tem razpravljali, po seji pa so si
člani sveta teren tudi ogledali. Izvolili
so komisijo, ki bo načrt izvedla. V
komisiji so Zoran Vudler, inž. Blaž
Pristovšek, Rado Jenko in inž. Trček.
Ce bo šlo vse po sreči in če bodo obeti
postali resnica, se bomo drugo poletje
že kopali v novem jezeru.
Trgovsko podjetje OZZ Celje.
SKLADIŠČE ŠENTJUR
odkupuje vse poljske pridelke: jajca, polže in gozdne sadeže po
najvišjih dnevnih cenah. — Ima na zalogi razno opeko in ostali
gradbeni material, katerega nudijo potrošnikom kmetijske zadruge
po najnižjih dnevnih cenah. Prav tako odkupuje preko kmetijskih
zadrug.
CELJSKI TEDNIK, 16. septembra 1955
Stev. 37 — stran 7
ZANIMIVOSTI
duSevnost je pri veČini
ljudi nerazvita
»Duševnost povprečnega človeka še
daleč ni razvita do tiste meje, do katere
bi jo lahko človek razvil.« Tako trdi
psiholog Gilbert Highet v svoji najno-
vejši knjigi. V zreli dobi, pravi Highet,
navadno človek zaposluje vse svoje mi-
šice, medtem ko velik del njegovih du-
ševnih sil spi in krni. Večina današnjih
ljudi v mladosti zanemari zmogljivosti
svoje »naravne inteligence« in ne raz-
vije niti i^lovico vseh tistih sposobno-
sti. ki bi jih s pridom uporabljal v po-
znejšem življenju. Bistvo je v tem, da
se mnogo ljudi duševno nikoli ne izživi
tako, kot bi bilo za normalni organizem
to nujno potrebno. Zato si, pravi Hig-
het, mnogi obtužujejo svoj spomin s
tem, da si zapomnijo rezultate vseh
važnejših nogometnih tekem na svetu,
ki so se odigrale zadnjih deset let, kar
Pa ni niti malo važno; drugi pa se spet
izživljajo s tem, da ogovarjajo druge,
se zanimajo s kom hodi ta, kaj pravi
oni itd. Na ta način, ugotavlja znan-
stvenik, se duševne sile zelo nekoristno
uporabljajo in če bi jih ljudje porabili
racionalno, bi dosegli mnogo več, kot
navadno v življenju dosežejo.
pokopa vanje živih ljudi
Včasih se zgodi, da se »mrtvec« pre-
budi v mrtvašnici ali pa šele takrat,
ko ga že dajejo v grob. To navadno pre-
plaši ljudi, ki pa se bolj boje »od mrt-
vih vstalega«, kakor pa dejstva, da so
nameravali pokopati živega človeka. V
Zagrebu še zdaj živi neki starec, ki se
je pred 20 leti prebudil pranoči v mrt-
vašnici, začuden vstal in odšel domov.
Toda zamislimo, kaj je s tistimi, ki se
prehude šele v grobu. To je strašna
smrt. Znanstveniki že dolgo iščejo na-
čin, s katerim bi lahko zagotovo do-
gnali, če je človek v resnici umrl ali
ne. Nekateri so poskušali tako, da so
dajali pred usta mrtveca ogledalo in
opazovali, če so se sledovi dihanja po-
javili na steklu ali pa so isto E>osku-
šali s svečnim plamenom. Pred krat-
kim pa je bila glede tega odkrita zelo
učinkovita metoda, ki je pokazala po-
membne rezultate. O tem piše tuniški
zdravnik dr. V. Montefiore, ki je sam
nekoč ugotovil smrt neke deklice, ki pa
je bila v resnici živa. Prebudila se je
v krsti in začela udarjati z nogami ob
pokrov. Omenjeni zdravnik je tudi pri-
sotvoval pri izkopavanju trupel itali-
janskih vojakov, da 'bi jih prenesli v
domvLno. Zdravnik piše, da so dva vo-
jaka krči popolnoma zvili, druga dva
pa sta držala pesti v ustah. Tudi laiki
vedo, da lahko pri bolniku nastopi neka
omrtvelost in da človek ne kaže več
nobenih znakov življenja, čeprav v res-
nici še živi. Tuniški zdravnik pravi, da
se zdaj s pomočjo nove metode, ki jo
je odkril nek pariški strokovnj.ak, ne to
več bati pomot. Ta nova metoda je v
tem, da se navideznemu mrtvecu vbrizg-
ne v mišice na prsih posebna injekcija:
če je mrtev, tekočina takoj brizgne
^zaj, ker je telo ne more absorbirati,
če pa je obratno, je to dokaz, da smrt
še ni nastopila.
Drobne...
v nekem kalifornijskem letovišču je
na najbolj vidnem mestu postavljena
tabla, na kateri piše skoraj dobesedno
takole: »V tem parku ali v bližini par-
ka. trga, dvorišča, ceste ali na katerem
koli drugem javnem prostoru, je vsa-
kemu najstrožje prepovedano ljubkova-
ti se. objemati ali se poljubljati z eno
ali več osebami drugega spola. Prav ta-
ko je prepovedano na vseh javnih me-
stih, da bi katera oseba naslonila glavo
ali kakšen drug del svojega telesa na
kateri koli del telesa neke osebe druge-
ga &ix)la!«
-o-
Prav nasprotno temu pa je neki an-
gleški posestnik v pokrajini Wells po-
stavil pred vhodom v svoj park na-
slednji napis: »Ljubavni pari, pozor!
Ta park je privatna lastnina in policija
nima nobene pravice delati red v njem.
Zaradi tega se lahko v tem parku za-
ljubljenci svobodno objemajo, poljub-
ljajo in ljubi.io pod mojo osebno za-
ščito!«
Z besedami: »Življenje v dvoje je
predrago« je Antonio Mtdasi zapustil
svojo mlado ženo dva dni fk) i>oroki.
Za to se je odločil, ko mu je bil pred-
ložen hotelski raom na poročnem po-
tovanju.
V nekem majhnem zaporu v Fran-
ciji se je do nedavna nahajal samo
en jetnik. Pred kratkim pa je tudi
ta ix)begnil in pustil v svoji celici li-
stek s sporočilom: »Sit sem že tega,
da me stalno štejete.«
OTROŠKA BAHAVOST
—	»Mi imamo novo hišo, vi pa ne. ..«
—	»Nam je pa klava clknila, vam
pa ne ... «
Celjske bodice
stotak se poslavlja
Že star sem di!na<rski stotak
in mnogo let v prometu,
po konstituciji šibak
s<'m mjučLI se po svetu.
Nii čudino, da sem razcefiran
hi poln umazanije,
da večkrat se človeška dlan,
ko me odda, umije.
Ugled m,t>j diosti prida ni
in se pred marko skrije,
še domačin me ne ceni,
ko le za »jurčki« rije.
Mesa pol fcile le veljam
in komaj dive Limoni,
tako da me je včasih sram,
ker to zares lepo ni.
Močem bo mojim skoro kraj,
prešteti so mi dmovi,
zamenjajo pa me tedaj
stotaki krepki!, novi.
Želim pirav gladek jim porod
in pa predvsem veljavo,
da standard zraste vam povsod
magari še čez glavo.
NESREČNI VOZAC
Junak je bil, ki rad je pil,
pred krčmami parkiral.
Ko ga pod kapo je dobil,
pa spet je zašofiral.
Je dolgo časa srečo imel,
le drevje je podiral,
ko z avtom je kot blisk drvel
in s smelostjo briljiral.
Prišel pa je nesrečni dan,
ko tragično izgubil
je svojega srca volan
in se do ušes zaljubil.
Oženil se je in prodal
preljubo je vozilo,
denar pa je zabarantal
za majhno lično vilo.
Tako mu je ukazala
njegova draga žena,
da bi iz zla ga izmazala,
le zanj vsa zaskrbljena.
A dolgo, žal, ni bil pešak.
Do smrti ga oplazil
je neki avto — divji vrag,
ki ga je v prah pogazil.
Ta zgodbica brez nauka ni
za pešce in vozače,
ki jih živeti veseli.
Tako je. Ni drugače.
Tone Zagorc:
Henkersova kazen
Good Luck se imenuje majhna do-
lina, po kateri teče živahno, ko da po-
skakuje ob muziki valčkov, reka Bar-
bara, ki se v bližini New Orleansa zliva
v umirjeni Mississippi. Ob obeh straneh
reke se razprostrirajo položni griči ob-
rasli s smrekami in bori. Čist, oster
zrak polni to dolino. Daleč naokrog ni
nobene domačije, samo tik ob Barbari,
sredi doline,, stoji veliko vojaško po-
slopje, v katerem vsako leto tabori ne-
kaj desetin najboljših ameriških voja-
kov. Najbližja naselja Cmcev se naha-
jajo kake pol ure hoda od tega tabo-
rišča. Toda to naselje nima posebnega
imena. Ljudje mu pravijo Good Luck
Childhood ali po naše: Na zdravje mla-
dost. Cisto nekaj posebnega je to ime,
kot marsiikaj v tej deželi. V tem na-
selju žive samo črnci, ki se bavijo z
živinorejo in vrtnarstvom. Njihovi
otroci, med katerimi so tudi prikupni
mladeniči in dekleta, gonijo vsak dan
živino na pašo preko te doline navzgor
ob reki Barbari. Cestokrat jih gizdavi
vojaki ustavljajo in se norčujejo iz njih,
dekleta pa se jim komaj ubranijo. To
se zgodi skoraj vsak četrti dan, ko se
pastirji vračajo domov z živino. Včasih
narede vojaki pravo paniko med pa-
stirji. Izstrelijo nekaj nabojev v zrak
in živina se razbeži na vse kraje. Zgo-
di se, da krdelo ovac plane v dir in se
zapodi naravnost v reko. Tedaj se črn-
ski mladeniči slečejo do gola in po-
skačejo v reko. Naporno je njihovo
delo. Preden spravijo spet vse ovce in
goveda na suho, se pošteno izčrpajo.
Njim je dragocena vsaka glava živine,
toda ne zato,, da bi bUa njihova, pač
pa, ker je od njihovih gospodarjev, ki
žive v New Orleansu in pridejo vsak
mesec enkrat pogledat na deželo svojo
čredo. Ce manjka živine, takrat gorje
pastirjem. GosEK)dar jim noče izplačati
pičlega zaslužka. Jesti pa je treba, vsak
dan, vsak dan po trikrat.
Pred leti je v tej dolini taboril kot
dober ameriški vojak tudi George Hen-
kers, doma iz Pittsburgha. Gotovo ni
bil nikoli najboljši vojak, toda njegovi
predpostavljeni so ga smatrali za dobre-
ga vojaka, zato ker je bil lepe visoke
rasti, grobega, drznega,, a vseeno pri-
kupnega obraza. BU je pravi ljubljenec
komandanta bataljona, zato so ga po-
slali na letovanje v dolino Good Luck,
kjer se je George Henkers srečal z vse-
mogočimi tipi ljudi z vseh krajev Zdru-
ženih držav Amerike.
Dva meseca je trajalo Henkersovo le-
tovanje. Njegovim tovarišem se je zde-
lo, da je res dober vojak, čeprav kdaj
pa kdaj uporen, nasilen, nezadržan in
strasten. Proti kraju letovanja, v me-
secu oktobru, je vodja tabora prazno-
val svoj rojstni dan. Ze nekaj dni pred
tem so se vsi pripravljali na to slo-
vesnost. Vsak je prispeval nekaj dolar-
jev in z nabranim denarjem so lahko
priredili dovolj razkošen banket.
Ze zelo zgodaj popoldne so pričeli po-
pivati. Prijetno so se zabavali; vsak je
moral na katedru za muziko nastopiti
s kratko točko. Okrog devete ure je
prišla vrsta na Georgesa Henkersa.
Speaker je stopil pred mikrofon in s
hripavim glasom zakričal:
»George Henkers,, pred mikrofon!
Vsak mora nocoj pokazati svojo duho-
vitost.«
Ze pošteno pijan se je Henkers pri-
rinil do odra. Stopil je pred mikrofon,
se ozrl okoli sebe, vzravnal, se omalu-
važujoče nasmehnil, nato pa je slekel
srajco, jo vrgel na klavir, nato še hlače
in v samih spodnjih hlačah zgrabil naj-
bližnjega vojaka, ga stisnil k sebi in
poljubil. Tesno oklepajoč svojega ko-
lego, je zakričal preko mikrofona:
»Fantje, samo tega nam še manjka!
Kje so dekleta?«
Vsi prisotni so prsnili v bučen smeh.
Dolgo so ploskali Henkersovi domislici.
George pa je zgrabil svojo obleko in se
zgubil iz dvorane.
(Konec prihodnj;ič)
še ena bodica
CELEIA-SAD
Preljubi naš Celeia-sad,
kako si lep, kako si zlat,
dokler si nam izvor sladkosti
in niso črvi tvoji gosti!
A vendar ti, Celeia-sad,
izpolnil nisi naših nad,
ko ves zavil si se v preproge
in zanje »jurčke« dal premnoge.
Preljubi naš Celeia-sad,
ne bodi zrel še za odpad,
naj lastni sadni te sokovi
osvežijo na poti novi!
Priredil:
Jurček Krašovec
nustriral:
Tonček Skok
— 127 —
Ulrik je bil po svojem dedu poln ne-
zlomljive energije, toda njegove razsodnosti
in umerjenosti ni podedoval toliko. Toda tu
ni. toliko zmanjševalo njegovih uspehov. Ime,
bogastvo in moč so bile polnovredno nado-
mestilo za manjkajoče lastnosti. Svojo voljo
in politiko je uveljavil že zgodaj. Pridobil si
je nova bogastva, najbolj pomembna pa je
bila njegova pravda za materino dediščino.
Ulrik je spor s Frankopanskimi pripeljal
pred kraljevo sodišče v Pragi. Sigmund je
bil Celjanom že itak bolj naklonjen, in ko je
Ulrik odločno poudarjal, da za grehe svojega
očeta ne more biti odgovoren in zaradi tega
tudi ne prikrajšan za dediščino, je pravdo
dobil. Frankopanski so mu morali spet vrniti
fevde v Primorj« in polovico otoka Krka.
— 128 —
Ko je stari grof Herman umrl, je Ulrik po-
stal njegov dejanski naslednik, čeprav je bil
njegov oče Friderik še živ. Mladi grof se je
hitro uveljavil na dvoru, kjer je bil eden naj-
vidnejših kraljevih zaupnikov in pobornikov.
Tiste čase je na Češkem bila zelo močna
organizacija husitov, ki so stalno rovarili
proti Sigmundovem prestolu. Šušljalo se je,
da je s temi uporniki povezana celo Ulrikova
teta, Barbara Celjska. Ulrik je spretno po-
segel v ta spor in dosegel, da je prišlo do
sporazuma med kraljem Sigmundom in če-
škimi husiti.
Ta usluga je Ulrika še bolj dvignila v očeh
starega kralja, saj je bil predstavnik tretje
generacije Celjanov, ki so zvesto podpirali
njegovo kraljevsko hišo.
— 129 —
Družinsko življenje Ulrika je bilo v za-
četku srečno. Katarina Brankovičeva mu je
rodila dva sinova Hermana in Jurija ter hčer
Elizabeto. Srečni Ulrik je vselej, kadar so
mu politične naloge dovoljevale, jadrno pri-
hajal v Celje, kjer je v krogu svoje družine
našel odpočitek in si vlival volje za svoje
prizadevanje v korist celjske grofovske hiše
— za svoje otroke. Svojo ženo Katarino je
resnično ljubil, saj je bila lepa, umna in
ponosna žena.
Toda Ulrik ni mogel dolgo ostajati doma.
Nad njim so se kopičile nove skrbi. Staremu
kralju Sigmundu so tekla leta, boj za na-
sledstvo bo težak, pa tudi ogrsko plemstvo
je nezadovoljno gledalo veljavo Celjanov na
kraljevem dvoru.
— 130 —
Najbrž je bila Barbara tista, ki je pospešila
dogodek leta 1436. Stari kralj Sigmund je
dal poklicati Friderika in Ulrika v Prago. Tu
ju je sprejel ves državni zbor, kralj sam pa
jima je izkazal veliko časti.
Zaradi zaslug za nemško-rimsko cesarsko
krono je podelil Frideriku in Ulriku ter nju-
nim potomcem kneževsko čast. Podelitev tega
visokega naslova je bila izvršena po običaju
pri dveh razvitih zastavicah, kot se za kneze
spodobi.
Navdušenje spričo tega imenovanja ni bilo
pri vseh navzočih enako. Prav gotovo to ni
bilo všeč ogrskim plemičem, še manj pa
Habsburžanom, saj so jim Celjani postali
enaki. Ipieli so enake pravice in so se odslej
imenovali knezi »po milosti božji«.
Stev. 37 — stran 8
CELJSKI TEDNIK, 16. septembra 1955
Atletika
Crvena zvezda prva, Kladivar tretji v državi
Z« nami je IX. moštveno ppenstvo Jugoslavije
▼ atletiki, ki je dva dni privabljalo na stadion
»Boriča Kidriča« v Celju na tisoče gledalcev.
Niso prišli zaman, saj so dva dni prisostvovali
tanimivim borbam med najboljšimi jugoslovan-
skimi atleti, člani naših najmočnejših atletskih
kolektivov Crvene zvezde in Partizana iz Beo-
frada, Dinama iz Zagreba, 2AK Ljubljane iz
jubljane, Vojvodine iz Novega Sada in doma-
iega Kladivarja. Skupno je v teh dveh dneh
nastopilo okrog 200 atletov, med njimi so bili
razen štirih izjem vsi nosilci državnih rekordor
in domala kompletna državna atletska repre-
Eentanca. Celje brez dvoma po osvoboditvi še
ni prisostvovalo tako kvalitetnemu tekmovanju
■iti ni videlo doslej celotnega vrha atletskega
tporta v Jugoslaviji. Zato je lahko vsem tistim,
ki so se v nedeljo ustrašili deževnega vremena
in ostali rajši doma, močno žal, ker so prav
drugega dne tekmovanja bile na programu tako
zanimive discipline, prepletene z neverjetno
borbenostjo med posameznimi tekmovalci, da
kaj takšnega redkokdaj doživimo na atletskih
tekmovanjih.
Crveni zvezdi je zopet uspelo osvojili naj-
višjo lovoriko — naslov moštvenega državnega
ftrvaka FLRJ. Njena zmaga po je tako »suha«,
zražena s tako minimalno razliko proti Parti-
zanu, da lahko smatramo moralnega zmagovalca
letošnjega finala moštvo Partizana. Ce ne bi
ekipo Partizana spremljala takšna nesreča v
firvem dnevu tekmovanja (Aničič le 6,07 m v da-
jino, diskvalifikacija odlične štafete 4 X 100 m!)
bi izšla iz tega srečanja kot sigurni zmagovalec
6 precejšnjo prednostjo pred večnim rivalom
Crveno zvezdo. Crveni zvezdi je potemtakem
■ekoliko po srečnem naključju uspelo tudi v
letošnjem letu osvojiti zmago, tokrat proti bolj-
Semu nasprotniku! Vse tekmovanje se je namreč
odvijalo v »živčni« napetosti — v dvoboju med
Crveno zvezdo in Partizanom. Domači Kladivar
ie že vnaprej računal na svoje 3. mesto, ki ga
e tudi kljub številnim poškodbam atletov pre-
pričevalno pobral. Razlika med prvo dvojico in
kladivarjem vsekakor ne bi bila izražena tako
visoko, če ne bi bilo poškodb sicer odličnih
atletov Vipotnika in Zupančiča. Druga trojka je
ostala pri istih tisočih točk, vendar je Dinamo
ostal na 4., Ljubljana na 5. in Vojvodina, ki ima
nekaj odličnih atletov, na 6. mestu. Takšno je
bilo končno stanje letošnjega finala, ki ga je
razglasil že v trdi temi delegat AZJ tov. prof.
peter Ferdo in predal ekipi Crvene zvezde pre-
hodno zastavo kot zmagovalcu. — V točkah iz-
raženo: t. Crvena zvezda — 34.582, 2. Partizan —
54.562, 3. Kladivar — 30.657, 4. Dinamo — 28.653,
5. Ljubljana — 28.585, 6. Vojvodina — 28.195.
Oglejmo si rezultate zmagovalcev in članov
celjskega Kladivarja: ItO m čez ovire — Lorger
|K) 14,6, 3. Kovač (K) 15,6; 100 m — Lorger (K)
10,8, 9. Kovač (K) 11,6; 1500 m — 1. Mugoša (CZ)
5:48,6, 4. Vipotnik (K) 3:55,4, 8, Kralj (K) 4:02,2;
400 m — 1. Sabolovič (P) 48,9, 6. Zupančič (K)
50,6, 7. Kopitar M. (K) 51,8; skok v višino —
1. Marjanovič (P) 190, 5. Urbajs F. (K) 178,
?. Brodnik (K) 170; met kopja — 1. Pavlovič (P)
65,80, 2. Kopitar J. (K) 62,16, 8. Brodnik (K)
52,55; tek 500» m - 1. Stritof (P) 14:27,2, 7. Male
(K) 15:28,0, 9. Gajšek (K) 16:20,8; skok v daljino
-	1. Popov (V) 6,98, 6. Lorger (K) 6,53, 9. Urbajs
F. (K) 6,21; 4 X 100 m — 1. Crvena zvezda 42,3,
5. Kladivar 43,3 (rekord LRS); met diska —
I. Krivokapič (CZ) 48.92, 5. Peterka (K) 44,65,
8.	Gole (K) 43,25; 400 m ovire — 1. Puc (L) 54,3
(rekord FLRJ), 4. Kopitar M. (K) 55.4. 11. Zu-
pančič (K) 1:00,7; 800 m — 1. Mugoša (CZ) 1:53,5,
h Kralj (K) 1:59,8, 11. Vipotnik (K) 2:09,0; 200 m
-	1. Trifunovič (P) 22,4, 2. Lorger (K) 22,5,
9.	Kovač (K) 23.6; met krogle — 1. Penko (L)
14,70, 9. Gole (K) 13,12, 11. Polutnik (K) 11.82;
5000 m stipl-čez — 1. Stritof (P) 8:58,4, 6. Gnjšek
(K) 9:47,4, 11. Prelog (K) 10:57,4; troskok —
i. Milovanovič (P) 14.40. 5. Zagorc (K) 13,31,
?. Urbajs R. (K) 13,15; 10.000 m - 1. Mihalič (P)
50:42,0, 5. Male (K) 32:15,8, 11. Cepin (K) 35:38.2;
palica - 1. Milakov (CZ) 4,20, 3. Lešek (K) 3,90,
i. Glavač (K) 3,80: kladivo — t. Bezjak (D)
57.43, 8. Peterka (K) 46,92, 10. Jančič (K) 41,85;
štafeta 4 X 400 m: 1. Partizan 3:19,2, 4. Kladivar
5:28.5.
Program je obsegal vsega 20 disciplin, od
katerih je Partizan pobral kar v devetih prvo
mesto, Crvena zvezda »samo« v petih, Ljubljana
in Kladivar po dve. Dinamo in Vojvodina pa po
eno. Najkvalitetnejši rezultat na tem tekmova-
nju je dosegel Stritof (P) v teku 3000 m stipl-
Čez, ki je dal največje število točk. Največ
protestov je vložila Crvena zvezda, katere vod-
stvo je bilo izredno »živčno« . . . Vse te primer-
(ave nam kažejo, da je bil Partizan na tem
ekmovanju boljši, mnogobojske tablice pa so
dale ekipi Crvene zvezde večje število točk —
vsega le 20. ki so pa zadostovale za najlepšo -
imngo v atletskem tekmovanju FLRJ. Vseleten
Znoj naših atletov in z njimi vred prizadevanje
In amatersko delo celjskih atletskih delavcev in
trenerjev, ki so žrtvovali nn stotine ur prosto-
voljnega dela. je rodilo velik uspeh. Ponovno
moramo potrditi, da prav atletski kolektiv Kla-
divarja visoko nosi zastavo kvalitetne ravni
celjskega športa in s tem dviga ugled našega
mesta po vsej Jugoslaviji.
Še beseda o organizaciji prireditve. Navnda je
že, da pišemo samo o tekmovalcih in njihovih
nspehih, pri tem pa pozabljamo na tiste po-
Irtvovalne delavce-organizatorje. funkcionarje in
sodnike, od katerih je v veliki meri odvisen
nspeh tako velikega tekmovanja. Kdor le malo
tnslednje šnortna poročila v naših jugoslovan-
skih dnevnikih, je lahko te dni čital o celjskih
atletskih delavcih v samih superlativih. Povsod
v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu
postavljajo naše atletske delavce za vzor vsem
ostalim v državi, kako je treba pripraviti in
voditi tako veliko tekmovanje! Res laskavo pri-
annnie. na katero naši ljudje v Celju kar preveč
pozabljajo. Naj omenimo, da je bilo k_nr 50
sodnikov in njihovih pomočnikov angažiranih
dva popoldneva z vodstvom te velike prireditve
In da je bilo pred izvedbo tega finala na stotine
drobnih del, ki so jih opravili celjski atletski
delavci in pri katerih so porabili zopet na sto-
tine ur prostovoljnega dela. Takšen je pač
atletski kolektiv Kladivarja — na eni strani
vzorni atleti tekmovalci, ki s svojimi uspehi
neprenehoma utrjujejo ugled našega mesta, na
drugi strani pa širok štab sposobnih društvenih
organizatorjev in funkcionarjev, ki pripravljajo
tadovoljive pogoje za takšne uspehe. Brez dvo-
nin lahko po tako vzorni izvedbi letošnjega fi-
nala zvezne atletske lige, ki zahteva višek spo-
sobnosti in zrelosti atletskih sodnikov in orgi\^-
nizatorjev. upravičeno pričakujemo, da ho Celje
v prihodnjem letu dobilo v izvedbo tudi tekmo-
vanje višjega ranga — meddržavno srečanje!
Neuradno je bila ta izjava od odgovornih de-
lavcev AZJ dana že sedai v Celju in upajmo,
da bo ob pravem času tudi uradno potrjena . . .
Kaj pa gledalci? Pokazali so visoko športno
zavest in so s svojim bodrenjem močno spodbu-
jali vse tekmovalce ne glede na klubsko pri-
padnost. In prav je tako! V tako težkih po-
gojih, po dežju in mehki stezi, so bili priznanja
potrebni vsi nastopajoči atleti. Gostje iz Srbije,
llrvatske in Ljubljane so izrazili visoko pri-
Kiinnje celjskemu športnemu občinstvu, atleti
Crvene zvezde pa so ob zaključku tekmovanja,
ko so prejeli za svojo zmago prehodno zastavo,
spontano pozdravili s trikratnim »zdravo« vse
celjske gledalce v zahvalo za njihovo dostojno
navijanje.
Gostje iz Srbije, Hrvatske in Ljubljane so že
zapustili naše mesto. Okrog 150 jih je bilo s
svojim spremstvom. Vsi brez izjeme so bili
navdušeni nad ureditvijo mesta Celja, njegovo
lepoto, nad vzorno atletsko napravo »stadion
Borisa Kidriča«, nad gostoljubnostjo prebival-
stva in športno zrelostjo občinstva. Polni bo-
gatih vtisov so odšli iz našega mesta v domače
kraje, kjer bodo povsod le pohvalno govorili
o vsem, kar so doživeli pri nas. Tako je tudi
zadnje športno tekmovanje izbranih atletov iz
Jugoslavije poleg športnega obeležja prispevalo
k medsebojnemu zbližanju gostov z našimi
ljudmi in mestom, v katerem živimo.
Na stadionu »Borisa Kidriča«, ki je bil v teh
dneh svečano okrašen in pripravljen na veliko
tekmovanje, je kljub jesenskemu vremenu S«
polno življenja. Za moškimi se vneto priprav-
ljajo ženske, ki jih še čaka naslednje nedelje
v Zagrebu tako veliko srečanje — finale zvezne
ženske atletske lige. Tu se bodo borile za naj-
višjo lovoriko v državi. Po njenih dosedanjih
uspehih sodeč lahko pričakujemo, da se bodo
v družbi najboljših atletskih ekip Jugoslavije
uvrstile med najboljše!
_Nogomet__
PORAZ KLADIVARJA, CELJA IN SVOBODE
Rudar (T) : Kladivar — 3:1 (0:0),
Kovinar (S) : 2SD Celje — 5:2
Celjski Kladivar je v nedeljo gostoval ▼
Trbovljah, od koder se je vrnil praznih rok.
Obe točki sta ostali na tokrat »prevročili« trbo-
veljskih tleh . . . Vse tja do 75. minute je bil
rezultat še neodločen, nakar so domačini cjosegli
vodstvo iz čiste ofsajd pozicije. Ze minuto za
tem je Virant z razantnim strelom izenačil —
1:1.
Gledalci in igralci so postajali vse bolj ner-
vozni. Pričela se je groba igra z udarci pod
noge brez posesti žoge. Kladivar je popustil in
Rudar je dosegel še dva gola, zmago in dve
dragoceni točki. Da v Trbovljah ni bilo vse
v redu, nam kaže to, da je že v začetku tekme
bil teže poškodovan Rojnik, ki so ga morali
z igrišča takoj prepeljati v bolnišnico. Kladivar
se je potemtakem vso tekmo boril le z desetimi
igralci. Tovariša Cater in Dobrajc, trenerja
Kladivarja, sta dejala, da je celjska ekipa
dobro zaigrala in da sta bila z igro kar zado-
voljna. Igralci so pa znatno popustili, ko je
nasprotnik pričel s tako grobo igro, ki je pre-
koračila okvir prave športne borbe. Tudi po
zaključku tekme je nekaj vročekrvnih gledal-
cev fizično obračunalo s Piklom in Pavličem.
Dogodki v Trbovljah mečejo kaj slabo luč na
športno občinstvo.
Pri Kladivarju je bila odlična obramba. Ve-
ličkovič je celo ubranil ll-metrovko, ki jo je
streljal v sam kot izkušeni Kržan. Odlično igro
sta dala tudi Pavlič in .Mahkovec v krilski vrsti.
Po dveh kolih je Kladivar nabral le dve točki,
razmerje v golih pa ni nič kaj razveseljivo —
7:6!
Nogometaši Z5D Celja so doživeli grenak
poraz na domačih tleh proti Kovinarju iz Štor
in to kar 2:5 (1:2)! Celj# nima sreče z bližnjimi
sosedi. To bi lahko pomislili tudi zadnjo ne-
deljo. saj so pred leti izgubljali prav od Stor-
janov vse točke v prvenstvenem tekmovanju.
Morda so bili preveč samozavestni in sigurni
zmage. Storjani pa so zaigrali enostavno, s. po-
žrtvovalnostjo in borbenostjo. Takšna igra je
prinesla Kovinarju prepričevalno zmago. Uspešni
strelci za Kovinarja so bili: Kožuh 3, Obrez in
Kavka.
Velenjski Rudar je na domačih tleh premagal
Partizana iz Lpitomera z 8:2. Zanimivo pa je,
da so gostje bili že v vodstvu z 2:0! Sele po
tem hladnem tušu so se domačini zbrali in do
zaključka tekme kar osemkrat zadeli v črno.
Nogometaši celjske Svobode so se v nedeljo
borili za jočke v Rogatcu proti tamkajšnjim
nogometašem. Celjani so pršili domov poraženi
s 3:6 (0:3).
Pionirji celjske Svobode, ki so osvojili pionir-
sko prvenstvo CNP, so v nedeljo igrali kvalifi-
kacijsko tekmo s prvakom mariborske nogo-
metne podzveze Soboto v Murski Soboti. Tekmo
so izgubili z minimalnim rczulatom 0:1.
Zadnja nedelja ie potemtakem tčrnnc za celf-
ste nogometaše. Borili so se na štirih igriščih
za dragocene točke. Vseh 44 nogmoetašev pa ni
priborilo Celju niti one točke! Morda ho pa
prihodnjo nedeljo kaj več izkupička? Po tej
poli ne bi bilo priporočljivo hoditi dalje ...
NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM:
18. 9. od 9. ure dalje na stadionu »Borisa
Kidriča«: okrajno prvenstvo društev Partizan
v atletiki
18. 9. ob 15.30 na Glaziji: prvenstvena tekma
hrvatsko-slovenske lige Maribor : Kladivar
_Keglj^je__
IZREDEN USPEH KLADIVARJA
Na kegljiščih v Colju, Šoštanju in Zabukovei
se je v nedeljo pričelo prvenstvo Celjske pod-
zveze v narodnem slogu kegljanja, na katerem
je nastopilo 9 klubov.
Ze prvo kolo je prineslo presenečenje, in sicer
so tokrat poskrbeli zanj kegljači Kladivarja, ki
5o v izredno lepi in homogeni moStveni igri
podrli 407 kegljev fe^ se z gotovostjo uvrstili
nn prvo mesto. Tudi drugo uvrščeni Gradiš iz
Šoštanja jc igral nadpovprečno ter predstavlja
dosežcMii rezultat 389 podrtih kegljev njihov
rekord.
V tekmovanju posameznikov na 100 lučajev
niso bili doseženi pričakovani rezultati ter je
od 36 tekmovalcev preseglo rezultat nad 350 le
6 tekmovalcev.
Trenutni vrstni rod moštev: Kladivar 407,
Gradiš Šoštanj 389, Beton 358, Kovinotehna 334,
Svoboda Celje 300, 13. maj Celje 271, Invalid
Celje 269, Kovinar Store 236 in Svoboda Liboje
231.
Vrstni red najboljših posameznikov: Tome
(Beton) 383, Gidina (Kladivar) 368, Karadjole
(Kladivar) 363, Snedič (Kladivar) 339. Zagorc
(Beton) 258 in Klcmenčič (Gradiš) 355.
Drugo in tretje kolo bodo klubi odigrali t
prihodnjih nedeljah.
*
TVD »Partizan« Vransko je zadnji čas
organiziral več prireditev. Nogometaši
so nedavno gostovali v Kokarjih in na
Vranskem. Tu so z moštvom starih nor
gometašev zmagali z 2:0.
Pri društvenem turnirju v namiznem
tenisu pa je bil pri članih najboljši
Butina, pri pionirjih pa Brvar.
ENOTNOST LJUDSKOPROSVETNIH DELAVCEV CELJSKEGA OKRAJA
Okrajni odbor Ljudske prosvete je
na svoji seji dne 13. sept. sklenil po
zgledu ostalih naših političnih in druž-
benih organizacij ustanoviti na sedežih
novih občin občinske zveze prosvetnih
društev, t. j. »Svobod« in kulturno-
umetniških, izobraževalnih in podobnih
društev. Občinske zveze se bodo za za-
četek že meseca oktobra konstituirale
iz tročlanskih delegacij posameznih
društev na področju njihove občine. Te
tročlanske delegacije bodo na posebnem
sestanku pod predsedstvom odgovor-
nega člana OOLP izvolile 5 do 7 član-
ski odbor, kakor bodo narekovale kra-
jevne potrebe. V občinah z neznatnim
številom društev (Planina, Kozje) bo
društvom predlagana povezava z naj-
bližjo močnejšo občinsko zvezo.
Naloga zvez bo sodelovanje z občin-
skimi sveti za prosveto in kulturo tako
zaradi zagotovitve materialnih sredstev,
kakor zaradi zagotovitve vseh drugih
objektivnih pogojev za razvoj in na-
predek društev. Napram društvom pa
bo občinska zveza nastopala kot i>o-
budnik in usmerjevalec Ijudskopro-
svetnega dela na področju pristojne
občine.
S tem pa se dosedanji okrajni odbor
LP preimenuje v Okrajno zvezo pro-
svetnih društev. Ta zveza bo v glavhem
zadržala funkcijo nadzornega in re-
gistrskega organa ter funkcijo organi-
zatorja ljudskoprosvetnih tečajev, šol
in pd.
Zastopniki preko 100 prosvetnih dru-
štev, med njimi 14 »Svobod« s področja
celjskega okraja, so ob tej priložnosti
ugotovili, da zadnji čas teren pogreša
skrb in zanimanje za življenje in delo
prosvetnih društev s strani Glavnega
odbora LPS v Ljubljani. K tej ugoto-
vitvi ga navaja .dejstvo, da je bil za
letos napovedani kongres LPS že več-
krat preložen, da je bil od septembra
ponovno preložen na nedoločen čas, da
to odlaganje ne more biti tehničnega
značaja, marveč da spričo napovedi
kongresa »Svobod« za drugo polovico
oktobra, odkriva neodločnost v repub-
liškem vodstvu našega Ijudskoprosvet-
nega življenja oz. na delitev duhov
t. j. med Zvezo »Svobod« in Glavnim
odborom LPS, česar na področju celj-
skega okraja ne moremo zabeležiti.
Nasprotno: ljudskoprosvetni delavci
celjskega okraja ugotavljajo le popolno
medsebojno soglasnost in enotnost, ki
se manifestira tudi v tej skupni ugo-
tovitvi.
Okrajni odbor LP oz. sedaj Okrajna
zveza prosvetnih društev v Celju je na
Glavni odbor LPS v Ljubljani naslo-
vila v imenu preko 100 prosvetnih dru-
štev ter več tisoč ljudskoprosvetnih
delavcev celjskega okraja željo po ja-
snem in nedvoumnem pojasnilu ter po
odkriti in resni besedi, ki bo utrdila
družbeno veljavo vseh naših prosvetnih
društev. Ker i)a seveda taka beseda
ne ^ more biti trajno nadomestilo za
kongres ljudskoprosvetnih delavcev, ki
je dosedaj vedno izzvenel kot najučin-
kovitejša spodbuda k nadaljnjemu delu
in kot najsvečanejša manifestacija Ijud-
skoprosvetnega in kulturnopolitičnega
dela in misli naših ljudskih množic, je
odbor tudi zahteval, da se kongres, na
katerem morajo nastopit; in sodelo-
vati vsa prosvetna društva Slovenije,
vključno »Svobode«, še to leto čimprej
organizira in skliče.
G. G.
9 B J AV E IN OGLASI
VAŽNO ZA INVALIDE
Nova Uredba o dodatkih za otroke, objavljena
v Uradnem listu FLRJ štev. 36-55, predpisuje
med drugim, da morajo upravičenci do otroškega
dodatka, ki imajo davku zavezane dohodke,
predložiti do 30. septembra letos nova davčna
potrdila, in sicer za kmetijske dohodke o te-
meljni dohodnini za leto 1955, za ostale dohodke
pa o odmeri davka za leto 1954. Na podlagi teh
potrdil bodo od 1. januarja 1956 na novo odmer-
jeni otroški dodatki, odločbe o odmeri pa bodo
izdane do konca tega leta.
Upravičenci do otroškega dodatka so bili že
preko dnevnega časopisja dne 3. t. m. pozvani,
da predlože zahtevana potrdila in si v ta namen
nabavijo posebne obrazce: obrazec 8,34-a, ki so
na razpolago v okrajnih knjigarnah.
Prav tako bo osnova za odmero oziroma pri-
znanje invalidskega dodatka od 1. 1. 1956 dalje
dohodnina iz kmetijstva za leto 1955 oziroma
davek od drugih dohodkov za leto 1954. Zato
morajo tudi uživalci invalidskega dodatka, ki
imajo davku zavezane dohodke, predložiti do
30. septembra letos nova potrdila, da bo OLO
lahko do konca tega leta z odločbami uredil
pravico do invalidskega dodatka za prihodnje
leto.
Prizadeti invalidski upravičenci naj pravočasno
predložijo zahtevana davčna potrdila Invalidske-
mu odseku OLO Celje.
REDNI ZBOR STANOVANJSKE ZADRUGE
V CELJU
Meseca avgusta leta 1946 je bila v Celju usta-
novljena stanovanjska zadruga z namenom, da
svojim članom pomaga do cenenih in zdravih
stanovanj. Zaradi objektivnih in nepredvidenih
težav pa zadruga ni mogla razviti svoje dejav-
nosti in je sčasoma zapadla v neaktivnost.
Na nedavni prvi seji vseh predsednikov svetov
in predsednikov odborniških komisij celjske
občine se je neprijetno občutilo dejstvo, da v
Celju ni delavne in dobro organizirane stano-
vanjske zadruge, ki bi bila sposobna, da gradnje
zasebnih enostanovanjskih hiš usmeri tako, da
bi ustrezale načelom sodobnega urbanizma in
razvojnim možnostim našega mesta. Na ome-
njeni seji je bila izražena želja, da se na pod-
ročju celjske občine čimprej ustanovi stano-
vanjska zadruga.
V prepričanju, da se bo poslovanje stanovanj-
ske zadruge ob pogojih komune lahko uspešneje
razvijalo, je upravni odbor te v Celju svoj čas
že ustanovljene stanovanjske zadruge sklenil,
da se poživi delavnost zadruge. V ta namen
sklicujemo 19. septembra 1955 ob 18. uri redni
zbor vseh zadružnikov v sejni sobi Sindikalnega
doma (Slandrov trg 5-II) z naslednjim dnevnim
redom:
1.	poročilo predsednika upravnega odbora;
2.	volitev članov upravnega in nadzornega
odbora;
3.	sprememba pravil;
4.	razno.
Za primer, da pismeno vabilo, ki bo vsakemu
zadružniku poslano — zaradi med tem časom
nastalih stanovanjskih sprememb — ne bi bilo
mogoče dostoviti, vabimo zadružnike, da se
rednega zbora udeleže in jih opozarjamo, da bo
Eo 29. členu pravih zbor sklepčen v primeru, če
o navzoča vsaj polovica zadružnikov, da pa bo
pol ure po določenem času zbor lahko veljavno
sklepal, ne glede na število prisotnih zadruž-
nikov.
Predsednik upravnega odbora:
Jošt Melhior, 1. r.
TEČAJI STENOGRAFIJE IN STROJEPISJA
Stenografsko-strojepisno društvo v Celju je
prevzelo od Ljudske univerze v Celju organiza-
cijo tečajev stenografije in strojepisja.
Stenografski tečaji bodo začetni, nadaljevalni
in debatni, strojepisni pa začetni in nadalje-
valni.
Predvideni so tndi tečaji knjigovodstva.
Posamezni tečaji bodo trajali 4 mesece, te-
densko bo 6 ur pouka.
Vpisovanje v tečaje bo od 17. do 26. 9. 1955
na Ekonomski srednji šoli v Vodnikovi ulici
v Celju.
Začetek pouka bo 26. 9. 1955.
Natančnejše informacije se dobijo na Srednji
ekonomski šoli.
OPOZORILO
Ponovno opozarjamo občinstvo mesta Celja,
da odstrani svoje radijske antene, ki so monti-
rane preko cest in ulic nad električnimi vodi,
kjer je možnost stika z električnimi napeljavami
in električnimi vodi javne razsvetljave. Ta stik
povzroča takojšnjo okvaro na vodu in radijskem
sprejemniku, razen tega pa je smrtno nevaren.
Rok odstranitve je 1. oktober 1955. Po tem
roku bo odstranila take napeljave uprava javne
razsvetljave, lastnike pa predala sodišču v ka-
znovanje.	Plinarna - vodovod, Celje.
V NEDELJO BO OTVORITEV SOLE
NA POLULAH
Otvoritev šole na Polulah bo v nedeljo, dne
18. t, m. ob 10. uri. Dne 19. t. m. ob 8. uri se
prične reden pouk.
Svet za šolstvo Občine Celje.
MARIBORSKI »TOTI TEATER. V CELJU
V	soboto, 17. septembra 1955 bo »Toti teater«
gostoval v Celju z dvema predstavama.
Nastopil bo v celjskem kinu Union ob 18,36
in 20,30.
»Toti teater« bo Celjanom nudil svoj novi
spored št. 3, ki ga je predvajal na Mariborskem
tednu 24-krat pred polno dvorano.
S teiii sporedom je gostoval tudi v Ljubljani
na mednarodni embalažni razstavi.
V	sporedu nastopajo: Božo Podkrajšek, Zlatko
Zei, Jože Mlakar, Arnold Tovornik (Tijek is
Štef), Marcel Ostaševski (bariton mariborske
opere). Janko Haberl in Jože Samec. Glasbena
spremljava: Vlado Golob.
VRTNARSKA ŠOLA MEDLOG
prodaja:
elektromotor, posnemalnik ročni in motorni,
brncinski motor, vprežno sejalnico, 2 vprežn»
pluga, zapravljivček, traktorski ping, slamorez-
r.ico, ročni Jraktor, železno ogrodje za cirku»
larko, ročno škropilnico, vejalnik in krmilnico
za kokoši.
»OUTOPEDIJA« CELJE sprejme vajenca za or-
topedsko stroko (ortopedski mehanik). Šolska
izobrazba 4 razredi gimnazije. Prednost imajo
interesenti z lastnim stanovanjem.
PRODAM težko stiskalnico (prešo). Naslov v
upravi lista.
PROD.\M dva velika kurnika, trdno zgrajena,
z dvojnimi steklenimi zamreženimi okni —
primerno tudi za zajčje hleve. Vprašati: Celje,
Gregorčičeva ulica 7/1.
PRODAM dohro ohranjeno mrežo za otroško
posteljico. Naslov v upravi lista.
PRODAM ali zamenjam žrebeta črne barve za
jalovico iste vrednosti. — Kronovšek Jakob,
Topovi je 21. p. Braslovče.
PRODA.M stiskalnico (prešo). — Jazbec Ivan,
Celje, Cesta na grad 41.
PRODAM rezan gradbeni les, smrekove deske,
borove plohe, late (prvovrstno, suho), kom-
pletno za stavbo 8 X 9 m. Poizvedbe: Jelen
Alojz, Gomilsko.
PRODAM več stavbnih parcel v Celju. Naslov
v upravi lista.
PRODAM lokal (zidan kiosk) v centru. Naslov
v upravi lista.
KUPIM »Bergoiann« cevi 13,5 mm (samo armi-
rano), »Bergmann« ravodne doze 70 mm in
»Veko« sponke 2,5 mm. Ponudbe na upravo
lista pod šifro »Material«.
ZAMENJAM enosobno stanovanje s predsobo
in pritiklinami (sončna lega), v Rogatcu za
enako ali dvosobno v Celju. Naslov v upravi
lista.
ZAMENJAM lepo sončno sobo s posebnim vho-
dom v Mariboru za enako v Celju (v centru
mesta). — Informacije: »Ortopedija«, Celje,
Stanctova ulica 16.
ZAMENJA.M prazno sobo v Gaber ju za prazno
ali opremljeno v središču. Ponudbe na upravo
pod »Nagrada«.
MANJŠE STANOVANJE (vseljivo prihodnje leto)
v novo zgrajeni hiši, v najlepšem delu mesta,
dobi, kdor mi nudi posojilo za izgradnjo.
Pismene ponudbe na upravo lista pod »Pri-
jeten dom«.
NAGRADO deset tisoč dinarjev dobi, kdor pre-
skrbi kuhinjo in sobo v Žalcu, Petrovčah,
Celju ali v bližnji okolici. Pismene ponudbe
na upravo lista pod >Stanovanje«.
NUJNO ISCEM SOBO, prazno ali opremljeno alt
samo prenočišče. Pozneje lahko nudim lepo
sobico z balkonom in posebnim vhodom t
Ipavčevi ulici 16. Plačam dobro. — Zalokar,
»Ljudska pravica«, podružnica Celje.
MAJHNO POSESTVO, pol ure izven Celja, od-
dam z novim letom v najem. Naslov v upravi
lista.
POHIŠTVO, kuhinjsko in sobno, olepšavam,
pleskam in lakiram zadovoljivo. — Naslov v
upravi lista.
SPREJMEM starejšega gimnazijca brezplačno na
stanovanje pod pogojem, da pomaga prvošolca
pri učenju. — Pouudbe na upravo lista pod
»miren«.
Zahvala
Zahvaljujem se primariju dr. Sušteršiču za
skrb in uspelo operacijo moje hčerke .Marije,
Zahvaljujem se tudi dr. Strokolu za vso pozor-
nost in za priporočilo za letovanje v Saviidriji,
kar je pospešilo dokončno zdravljenje. Hvala
tudi bolniškemu osebju za vso skrb in požrtvo-
valnost.	Pipan Franc.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 18. 9. 1935: dr. Fišer Jože, Celje, Gregor-
čičeva ulica 7.
Nedeljska zdravniška dešurna služba traja od
sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
KONCERTI
Pianistka Dika Rančigajeva, ki je imela spo-
mladi odlične kritike v Ljubljani in Mariboru,
koncertira v Celju v sredo, dne 21. septembra.
— Vstopnice po 80, 60 in 40 din so naprodaj v
Glasbeni šoli.
K I O__
KINO UNION, CELJE
Od 15. do 20. 9. 1935: »TRI LJUBEZNI« —
ameriški barvni film
Od 21. do 23. 9. 1955: »MEC IN ROZA« —
ameriški film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 15. do 18. 9. 1935: »TARAS BULJBA« —
francoski film
Od 19. do 23. 9.. 1955: »LJUBAVNI ZANOS« -
italijanski film
Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljal
nh 1h IS 1fl.15 in 20.15.
ČLANI RK V LESICNEM SO PRI
ASANACIJAH OPRAVILI PREKO
300 PROSTOVOLJNIH
DELOVNIH UR
Minulo nedeljo je bila v Kozjem
konferenca predstavnikov RK za koz-
jansko področje. Iz predstavnikov biv-
ših občin Kozje, Polje in Bistrica ob
Sotli, Podsreda in Lesično so izvo-
lili nov odbor RK s predsednikom
dr. Brankom Fišerjem, zdravnikom iz
Kozjega,
K najbolj delavnirtn spada organiza-
cija RK v Lesičnem, kjer člani marljivo
sodelujejo pri raznih asanacijskih de-
lih ter so v ta dela letos vložili preko
300 prostovoljnih delovn h ur. Trenut-
no pripravljajo gradbeni material za
ureditev kopalnice in sobe za prvo
pomoč v Lesičnem,
V ostalih krajevnih organizacijah RK
pa bo treba dvigniti število članstva,
da se bodo organizacije okrepile in
laže izvrševale zadane naloge.
UCETILJI IZ ROGAŠKE SLATINE
NAJ BODO ZA VZGLED
V zadnjem šolskem letu je statistika
Zveze vojaških vojnih invalidov po-
kazala porazen rezultat šolskih uspehov
pri otrocih padlih borcev in žrtev fa-
šizma. Od 22 otrok, katerih starši so
ix>stali žrtev fašizma v zadnji vojni, je
dobilo 9 otrok nezadostno, 6 pa za-
dostno oceno. Vodstvo organizacije je
zaradi tega stopilo v stik z učitelji šol,
ki so pokazali razumevanje. Tedensko
so učitelji obeh šol izven šolskega po-
uka tem otrokom nudili pomoč pri
učenju. Prizadevanje je rodilo uspeh.
Drugo polletje nobeden od teh otrok
ni imel nezadostne ocene ter so vsi
zdelali šolsko leto 54/55.
KOVINSKO PODJETJE BRODE.
VRANSKO
DOM PRAPROTNIK ADOLF
STAVBENO IN GALANTERIJSKO
KLEPARSTVO TER VODOVODNE
INSTALACIJE
Izdelnjemo kmetijske in gospmiinjske
potrebščine ter vrnimo tndi razna po-
pravila — Vsem odjemalcem In dobavi-
teljem se še nadalje priporočamo — Ob-
enem pa kolektiv podjetja čestita vsem
prebivalcem občine Vransko k občinske-
mu prazniku 22. oktobra 1955
Nedelja. 18. septembra:
10.00 Ob obletnici Radia Celje
10.05 Od melodije do melodije
10.30 Oddaja za žene
10,35 Igra kvintet »Štirje in eden«
iz Celja
10.50 Radijska kronika
11.00 Kar ste želeli — to bomo z.ivrteli!
11,30 TRGOVSKO PODJETJE »MANU-
FAKTURA« NAROCN Z\VAS POL
URE ZABAVE V BESEDI IN ME-
LODIJI (radijska priredba)
12.00 Oddaja 7a cicibane: Loteča ladja
12.15	Lahka glasba, vmes objave in
reklame
12.30 Zaključek oddaje
Ponedeljek, 19. septembra:
18.00 Poročila
18.05 Športni tednik
18,30 Prenos iz Ljubljane
Torek. 20. septembra:
18,00 Poročila, pregled »Večera«
18,05 Fantazije P. I. Cajkovskega
18,30 Prenos iz Ljubljane
Sreda, 21. septembra:
18,00 Poročila
18.05 Vi vprašujete — mi odgovarjamo!
18,10 Kar sle želeli — to bomo zavrteli!
18,30 Igra celjslti kvartet pod vodstvom
Norberta Drueoviča
19,00 Prenos iz Ljubljane
Četrtek, 22. septembra:
18,00 Poročila, pregled »Večera«
18,05 Predstavljamo vam nekaj melodij
za želje
18,30 Prenos iz Ljubljane
Petek, 23. septembra:
18,66 Poročila, pregled »Celjskega
tednika«
18,0» Plesno glasbo izvaja kitarist
Les Paul
18,30 Prenos iz Ljubljane
18,N Poročila
18.16	Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
18,36 Prenos iz Ljubljane
RAZPIS PRVE LICITACIJE
ZA ODDAJO GRADBENIH DEL ZA HMELJSKO SUŠILNICO
KMETIJSKE ZADRUGE GOMILSKO
Licitacija bo v sredo, 28- septembra 1055 ob 10 dopoldne v
pisarni Kmetijske zadruge v Gomilskem.
Predračun znaša po gradbenem načrtu 11,456.739 din. Gra-
ditelj so obveže prevzeti gradbeni material, ki ga je zadruga že
pripravila (les, cement, apno, kamenje in gramoz), in sicer po ceni,
po kateri je dotični material vnesen v predračun, oziroma po
dogovoru.
Rok graditve (najmanj betonska dela) je do konec leta 1955,
do 15. junija 1956 pa popolna dograditev.
Interesenti lahko dobijo gradbene načrte in vsa potrebna
pojasnila v pisarni Kmetijske zadruge v Gomilskem vsak delavnik
v dopoldanskih urah. Ob tej priliki si tudi lahko ogledajo stavbišče.
Ponudbe se lahko predložijo po pošti ali osebno v zaprtih
kuvertah do začetka licitacije.
Kmetijska zadruga Gomilsko